Trst v petek 8. marcija 1901. __ . . i . . Ečiaoit c-t« f n>mt r« dan. ruun in p unico*. 10 4. uri zvečer. ra celo leto........24 kr»n im. pol let*.........- ca ćetn leta........ - » en ............. - kroni .Varjftnmn -e ti naprei. Na n»-fOtbe orM priloff - »■<:*m* -e normvg a* ozira _ ?0 tobakarnab » Trstu w prodajajo po-•amezne številke po «> stntink (3 nvČ.i: iven Truta pa po fc »totink (4 nv«4. (Glasilo oolitičnesra društva „Edinost" za Primorsko. v t?dtrJCe:.j Osrlaat se računajo po vrstah v petku. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai itd. «e računajo i»o pogodbe Vai dopini naj ae pošiljajo urediilfttTii Nefranfcovani dopiai se ne sprejemalo Rokooisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije hi oglase »u»e-jernu upmrnSStvo. Naročnino in oglase je plačevHti loco Trat. Urediiiftt*« in tipkama se nahajata v ulici Carnitia Stv. 1*2. IprHViiiStTO, in »prejemanje ins* ral«>v v ulici Moliš piccoio -Uv. ;5, 11. UH.i.-l:, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost' 1 itisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Vabilo na javni ljudski shod, katerega priredi politično društvo „Edinost" v nedeljo. 10. t. m. ob 10. uri predp. v telovadnici .,Trž. Sokola" t*e sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 'J. Protest radi ljudskega štetja. Novi domovinski zakon. 4. Eventuvalnosti. ODBOR. dočim jo nam le za stvar, za prospeh in povzdigo ljudskega, šolstva, mislijo Italijani tudi ob tem vprašanja, ki je velikanske važnosti za deželo, ker gre za najviši cilj : za f»rosveto, za povzdigo kulturnega nivo iz globine zanemarjenosti — le na svojo strankarsko korist, na svoje nadvladje v deželi. Italijani žele pao, da l)i država povišala svoj prispevek v deželni šolski fond, ali z za-vratnim namenom, da bi se ta sredstva porabljala le za italijansko šolstvo, in za božjo nami vsi pametni pedagogi so te misli, da jc i_ zavod stvor, ki ie — nestvor. In s polnim prepričanjem pritrjamo gospodu baronu Malfattiju, da Italijani Primorja nimajo učiteljišča, ki bi odgovarjalo potrebam njihovega šolstva. Ali i s t o t a k o j e res, da se tudi istrskim Slovanom jednaka krivica godi, da tudi oni nimajo učiteljišča, ki bi jim jamčilo za potreben in primeren učiteljski naraščaj. Je-li si je možno misliti lepše prilike za Mal fatto! II. Baron Malfatti je tožil nadalje, da v Primorju ni nijednega italijanskega učiteljišča in da so vsi jw>skusi občinskih zastopov v Pulju in Tridentu za pridobitev obrtnih in profesionalnih šol ostali brezvspešni. Istotako so ostale brezvspešne vse opetovane zahteve deželnega zbora in odbora v Istri, da bi vlada primerno povišala pispevek države v deželni šolski zaklad. Za vse to da vlada nima nikdar denarja. Same opravičene pritožbe. Ali tu moramo zopet barona Malfattija zavrniti z istim očitanjem, kakor smo je napisab včeraj glede vseučilišča. Dejstvo je namreč, kateremu ne morejo oporekati Italijani istrski, da sta ravno Spinčic in dr. Laginja ob vsaki priliki jkjv-zdigala svoj glas za tako povišanje državnega prispevka za povspeševanje ljudskega šolstva v Istri in da so se na^i zastopniki v deželnem zboru vsakokrat radi pridruževali vsaki akciji v ta namen. Ali, kakor je povsodi, tako je tudi tu: nedostaje prave, energične skupne akcije vseh poklicanih faktorjev. Nedostaje je pa, ker na italijanski strani ned -staje — iskrenosti. Dočim je na naši strani prava resnična volja. voljo nikar tudi za slovensko in hrvatsko! j skupno akcijo Italijanov in Slovencev v ta Še celo dalje gre sebičnost italijanske stranke : i namen, da se koperski nezraisel odpravi in ona še ovira razvoj našega šolstva. Zasnutju ; se to vprašanje reši primerno, kakor zahteva vsake nove slovenske ali hrvatske šole dela korist splošne javne izobrazbe? oviro za oviro in če bi le mogla, bi že ob-i Ali do take skupne akcije ne more priti, stoječe naše šole — zapirala. Ta tendencija ker na italijanski strani nedostaje iskrenosti, se kaže tudi na dvojni meri v postopanju z ljubezni do stvari same, ampak se tišče na našim in italijanskim učiteljstvom. Sosebno tesnem stališču svoje stranke, ki jim ne do-se kaže to o imenovanjih in v podeljevanju voljuje, da ne bi tudi ob takih kulturnih nagrad in miloščin. In ko so razpravljali o vprašanjih mislili le na korist — oli-vprašanju zboljšanja gmotnega stanja učite- garhije. ljev, je bilo kaj jasno, kako bi radi skoro Tako je, gospod baron Malfatti. Pri- ves poboljšek naklonili le učiteljem po me- tožbe vaše, katerih smo se dotaknili tu, so stecih, torej svojim italijanskim učiteljem. O opravičene v polni meri, ali nečesa Vam go-tem jih ni vodila toliko ljubezen do lastnega tovo niso povedali vaši sorojaki iz Primorja, učiteljstva, ampak v prvi vrsti mržnja do ko so vam dajali informacijo za ta vaš po-našega šolstva. Ker vedo, da bi se po z bolj - nesreče ni govor: tega namreč, d 4 je ravno šanju gmotnega stanja tudi v naših učiteljih v njih strankarski sebičnosti in v njih hege-vekšalo veselje do lastnega poklica, do dela monistiških, pohlepnih nagonih velik del na polju ljudske prosvete, in bi se vsled tega krivde na tem, da je vzroka za take pri-višal kulturni nivo našega ljudstva, a s tem tožbe! tud" z m i s e! za politično, narodno -- in gospodarsko osa m osvoje nj e, pa bi kar najraje naše učiteljstvo tiščali v bedi, Realizirati!! l1!ir0(ll10St. v siromaštvu, v dosedanjem položenju, nevrednem vzvišenega stanu učiteljskega. Odurno hinavstvo in zoperna tartiferija (I z »J u g a«.) Narodne manjšine ne pridejo do moči je torej, ako Italijani tožijo, da država pre- in pravice, ako bodo nadaljevale narodnostni malo stori za povspeševanje ljudskega šolstva, boj v tej obliki, kakor se je vj-šil doslej, Ako bi bilo signorom res !e do povzdige kajti ta boj ima dve veliki napaki, preko šolstva, gledali bi, da bi se vsaj na tem polju katerih ni mogoče doseči nikake odločitve, lepo sporazumeli z voditelji naše stranke, tla nikakih uspehov: 1. ker se rabi narodnost bi enkrat začela zložna, koneertrirana akcija, kakor abstrakten pojem: '2. ker posega v ta ki bi pri slila vlado, da si enkrat olehča po boj samo par izvoljencev iz naroda. Kakova kričečih zamudah obteženo vest! vojna bi bila to, v kateri bi ss borili gene-Isto velja tudi glede učiteljišča v Kopru, rali sami mej seboj brez čet in vojakov, brez S tem učiteljiščem se hočemo baviti mi o topov in pušek ? In narodnostni boj se ven-ogledal ji v lice, sladko se jej nasmehnil in — ni ga bilo več... Mica, je jokala, hudo jej je bilo, in tudi drugi so jokali, ti, seve iz navade. Ko so d<-molili, p>kropila ga je Tilka z rožmari- novo vejico, otrnila si solzo ter se poslovila od mrtvega prijatelja. Hitela je domov. V gozdu, že blizu Brhovega, pa je obnemogla. Glava jej je bila težka, temna, meglena; videla ni, posluh jo je zapustil, noge obnemogle. Morala je sesti v visoko, cvetočo reso. Neka čudna nepoznana omotica jo je objela in hudo jej je bilo, liHdo, kakor še nikdar. Vstala je hotč dalje, ali zopet se je zgrudila v mehko travo — — — Lahki jesenski vetrec je trgal l istje z orumenelega drevja, malce se poigral žnjim ter ga odnesel s seboj, kdo ve kam. Skrivnostno so šepetale temne smreke in pisani detelj je glasno potrkaval po votlih hrastovih deblih, kakor bi se jezil, da si kdo upa moriti ga. Tam iz rese pa je bilo čuti rahel, slaboten otroški jok... I^ogar Andrej je taval po gozdu, klel in škripal z zobmi. Pogosto je postajal, dvigal pest proti gradu in pomenljivo pretil. Kar je začul jok otroka iz gošče. Postal je, 1 poslušal. Nič... Jata škorcev je s silnim šumom vršela preko gozda, dvakrat za krožila nad travnikom, zazibala se ter tiho, tatinsko sela v bližnji vinograd... Komaj je storil par korakov, ko je zo;»et začul otroški jok. Slut nja, čudna, grozna slutnja se ga je polastila. Še en hip — in stal je pri Tilki in njenim detetu. Pol ure kasneje pa ni imel Logar Andrej več svoje Tilke, ampak samo malo unučko — se ve, tudi Tilko. Sosede so naglo pripravile, kar je bilo treba za oder, prevlekle ga z belim prtom, razplele jej dolge krasne lase, poravnale jo ter začele : moliti za mir in pokoj njene duše. Stari logar pa je poleg njih jokal, tulil, molil, klel, strmel pred-se, grozil, rotil se, hodil gledat na postelji ležeče dete objemal mrtvo hčer, da je oilo ljudij kar strah. Po bliskov© se je razvedela ta grozna novica po < kolici. Tudi na Brhovem so jo zvedeli in naredila je najneprijetnejši vtis. Zvo-denele so na mah vse prejšnje govorice o Vodopivčevem študentu in Tilki, kajti sedaj je bilo vse jasno. Gostje so se začeli poslavljati in tudi ženin z nevesto se je od-! peljal. « Vest, vest, vest*, donelo mu je neprestano po ušesih — strašna grožnja ranjke j Tilke!--- Dva dni je ležala na belem odru sredi zadnjih vrtnic med grmiči duhtečega rožmarina. Ko pa so se iztekle njene ure, nastlali so nekaj pestij oblanja v črno, z belim križem prepasano krsto, pregrnili ga s nrtieem, položili Tilko nanj, še nekaj cvetic, molek v roko in pokrov čez — — ! Štirje mladeniči so jo dvignili ter od nesli na orehovško j»okopališče. Mnogo ljudstva se je bilo zbralo, da izkaže ubožici poslednjo čast. Po običajnih mo- ščena sama sebi? Kak namen ima ta boj za narod, iz katerega je narod sam izključen in mej tem, ko se drugi borijo zanj, narod sam brez vodstva tava in propada ? Narod mora iti proti narodu, voditelji ne smejo sukati sami orožja, ampak voditi, razporejati množico in dajati taktična in strategična povelja. Morda bi bila prišla množica sama na bojno polje, da brani sebe in svoje narodne svetinje, a imela ni pravega razuma, vedela ni prav za prav, kaj pomeni ta borba. Izdana ni bila prava parola, ali vsaj ne v pravi obliki, da ni mogla vzdramiti nezavednega naroda in ga potegniti v širokem valu za seboj. Abstrakten pojem navadno nima posebne moči do človeškega srca ; množica hoče povsod gotovosti, ona razumeva samo to, kar vidi, tiplje, jč in pije. Takov abstrakten pojem je bil doslej »narodnost* in narodnostni boj je bil doslej ponekod samo abstrakten. Do odločilnega boja pride samo tedaj, kadar narod vstane sam; a narod se prebudi iz svoje tavajoče brezbrižnosti samo tedaj, kadar pade prava beseda, kadar se inu pomen borbe razloži v taki obliki, kakoršna odgovarja njegovemu razumu, potrebam in dovzetnosti. Pred vsem moramo torej dati abstraktnemu pojmu narodnosti konkretno, realno podlago, absolutni abstraktni substantiv moramo spremeniti v odvisen atribut novega realnega substantiva. In ta novi realni substantiv ? Tu nam je globoko poseči in vzeti uajjaeji človeški instinkt, tisto moč, od katere zavisi življenje posamičnika in družine. Če dobimo ca mogočni pogoj v svoje roke, če ga zvežemo z adjektivom »naroden«, potem dobimo tudi množico v svojo oblast, da navdušeno zgrabi za orožje, in kje najdemo primerno orožje? Slučaj je nameril, da je ta mogočni pogoj zajedno tudi orožje. Ta pogoj je denar, kapital; dandanes je vsak človek v skrbi za življenje in družino odvisen popolnoma od kapitala, denar je postal absolutna vrednost, v katero se dajo premeniti vse druge vrednosti, denar je merilo vseh drugih vrednostij, žalibože, včasih cel<5 etičnih. Odobravati seveda ne moremo tega, a tako je in s tem moramo računati. Nikoli še ni imel tako splošne veljave v zasebnem življenju, v strankarski in državni politiki pregovor: Denar je sveta vladar, nervus ali raovens :____ j litvah so začele debele, težke grude bobneti j po krsti, ljudstvo pa v jok ! Kaj se hoče, j smili se vsakomur tako mlado bitje, ki mora v prezgodnji grob. Se en očenaš in vse je bilo pri kraju. — — — Razšli so se. Tisti večer in še nekaj dnij potem je bil govor le o lepi logarjevi Tilki, o Vodopivčevem študentu in grajskem gospodu, kmalu pa so jih pozabili in nihče se ni več zmenil za nje. (,'ez več mesecev se je vrnil Teodor Stroj na Brhovo, toda sam, brez žene — in kakšen ! Pravijo, da ga je pustila ter pobegnila z nekim svojim ljubimcem. Postaran, mršav, izpit, z glupim izrazom tava okrog, popiva in popiva, da bi si zamoril vest, ki mu razjeda življenje. Posestvo propada — kmalu bo konec vsega ! — — — — — — £ # * Stari logar še vedno biva v svoji hišici tik gozda. Toda izpremenil ee je, izpremenil! Slep in gluh je za vse, kar ga obdaja. Nikdar se ne nasmeha, z nikomu nič ne govori. Pač ! Kadar zre v krasno črno oko vnučke, Tilke, taja se mu ledena skorja in resni, raskavi starec postaja mehek in nežen kakor dete. Saj pa tudi lahko ! Vnučka ga ljubi z vso močjo lepe, nepokvarjene duše ; ona — živa slika - voje matere — je njegov biser, njegovo oko, njegovo vse... Splošno trdijo, da je ni lepše deklice, nego je — lo-garjeva Tilka. (Zvršetek.) rerum. Ker je torej il a n d a u e s kapital saj večja moč, ker o d 1 ©-e u j e - a m o kapital, rese« 1» o u a A n a r o imel lasten kapital. »Nartnlen kapital«, to je novi realni stibstanliv : »naroden kapitale, to bodi nova parola v našem oan»dnovi sei: od minolega (»onedeljka omejilo na izjavo, da o vsebini dogovorov z vlado je obveščena petnajsfcorica členov izvr-ševalaega odl»ora; v (»oštenje teli mož naj ima k!u*» [H>(»olno zaupanje in naj l>o zagotovljen. da -o pripravljeni nositi odgovornost za vse. Drugi predmet razpravam so znaki, da se stranke na desni zopet zbližujejo. Doslej smo ćuli take glasove le iz listov, ki niso nemški levici na uslugo. Misliti smo si torej mogli. da ti glasovi l m »lj izraz želje, nego pa l»eleženje resnice. No. -edaj pri poznava tudi »Neue Freie Presse>: in jej nje bojazen, da I>i večina zo-|»et utegnila stopiti na (»ozorišče, sosebno vzbuja opazovanje, da -o v tem kratkem za-eedaoju kadar je prišlo do merjenja moči, stranke nekdanje desnice vedno glasova le skupn<< proti levici. Znak, tla se na desni z«»|»et nekaj snuje, vidi dunajski list tudi v tem. da so Poljaki nenavadno uporni proti vladi. Neue Kreie Presse« utegne imeti prav, kaj'.i baš sedaj se Poljaki odločili za korak, ki Ih» vladi gotovo neljub, ker je gotovo, da izzove na nerr-ki strani najhuji odpor. 1 »anes »e je na m reč predstavila ministrom K«~»ri»erju. Hartlu in Bbhmii, deputacija pod v« nI s tvom grofa Dzieduszvekega z odločno zahtevo, da se (»oljski gimnazij v Teši n u (Šiezija) (»održav;. — Ta zahteva naleti, kakor rečeno, na najhuji odj>or Nemcev, ki hočejo »voje nadvladje v Sleziji ohraniti na vsaki način >n (»ribližno z isto pravico, kakor Italijani svoje v Istri. Na |M»dp«tro morejo torej Poljaki računati le v strankah na desni in uresničiti svojo zahtev ■ ie - pom*»čjo Ohov m Jugoslovanov. Nič čudnega torej, ampak le naravno bi bilo, ako te stranke zoj»et tesneje združijo v obram skupnih interesov nasproti agresivnemu nemstvu. Državni zbor. »Zbornica poslancev.) Med ulogami se je nahajal zakonski načrt glede spremeiuoe premogokopnega zakona z ozirotn na delo mladih in ženskih delavcev in na delavni ča-; potem zakonski načrt o statistiki d« ;; :n slednjič zakonski načrt glede postopanju za povsjieševanje domače in -ti ust rije. Poslanec tir. Brzorad je vprašal predsednika. na (»odlagi katere zakonite odredbe je uravnal svoje (»os to pa nje o v(»rašanju ne-nemških interpelacij ? ! Posl. 1» a r e u t he r je ojM»zt»riI predsednika, tla je vlada ostala dolžna mlgovor na mut»ge interpelacije in je pozval predsednika, naj izposluje t»d vlade dotične odgovore ter tla naj In poslednja svoje odgovore eventuvelno dajala tiskati v steno-gralični zapisnik, akt* jej ta pot l»olj ugaja, nego j»a ust meni odgovori. Podpredsednik P rade, ki je predsedoval zborn ••;. je (»ozval (»oslanca Steiiia k redu, ratli besed, ki jih je bil le-ta izrekel v zadnji seji o prepolnem govoru. Zbornica je na to prešla k dnevnemu redu, t. j. v nadaljevanje razprave o predlogi, tičoči se davka na žganje. Posl. F o r-manek je o(»ozarjal na nedostatke predloge, katera oškoduje občutno industrijo in konsum in je povdarjal, tia bi bila vladi nalt»ga vart>-vati nasproti Ogrski interese žganj a rs k e industrije. Ozdra v ljenje deželnih financ spada izključno v delokrog .'ieželnih zlx»rov. Posl. Keieher je branil predlogo. Posel»nost te seje je bila ta, tla ni nol>eden (»oslancev razgrajal. I>a vidimo, koliko časa bo trajal ta mir. — Današnja seja je pričela ob lO. uri zjutraj. Benn&tijeva interpelacija, naperjena proti t »rožnikom v Istri, s katero smo se bavili včeraj, je napravila (po zatrdilu poročevalca «Slov. Naroda*) najslabši u t i s na politiške kroge. Primeren odgovor da ne izostane. — Verujemo. Taka drznost mora osupniti vsakogar. Gosp. liennatti je prišel živ na Dunaj : ali gleda naj, tla se vsi skupaj ne povrnejo z Dunaja — moralno mrtvi. Program italijanskega minister- Stva. Ministerski predsednik Zinardelli je v včerajšnjih sejali komore in senata prečital vladni program. Ta sestoji v tem, da se s prihodnjim letom užitniski davki odpravijo deloma posebnim oziroin na trna živila, ki so neoblitnino potrebna nižjemu ljndstvu. Vse velikanske reforme, katere so pričakovali od novega ministerstva, so se razkadile. In ytdi o načrtu za odpravo užitninskega davka se sedaj ne more še soditi, bo-Ii, ko se realizira, res odgovarjal nadam, katere stavita vanj nova vlada in levica. Glavna poteza v lat I nega načrta je povdarjanje varčnosti ; v tem delu so jako lepe obljube. Odpravi da se užitninski davek, ali primanjkljaj, ki nastane v sled tega, pokrije se, ne da bi si država nakopala novih dolgov. Zanardelli se silno boji novih dolgov, ker je Italija že tako preveč obtežena po množini istih. Vse to bilo lepo, ali v programu ni mogoče zaslediti, s čim bo država delala take čudeže, da bo vzdržavala ravnotežje in (kar je se znameniteje) gospodarsko napredovala, ako si zniža dohodke, a ne najme posojil. Pogoj zboljšanju gospodarskih razmer je vendar-le napredek; pogoji napredka pa so žrtve- Hrani že lahko, kdor ima preveč; no. tla ni Italija v tem srečnem položaju, ve vsakdo. Glavno načelo gospodarstva pa ni varčenje, posebno ne tam, kjer je gospodarstvo blizu propada. A čudno, baš tja, kjer bi res lahko sledili in veliko šteti ili, ako bi se Italija hotela odpovedati svoji megalomaniji, svoji domišljavosti in bi se odpovedala u log i velesile, katere ne more igrati brez škode za svoj gospodarski |*iIožaj : baš tja, v vojsko, ni Zanardelli obrnil svojega očesa! Radi tega je vladni program napravil jako čuden utis. V k.»mori je bil sprejet mlačno, v senatu pa mrzlo. Direktno nasprotoval ni ni nihče izmed poslancev, ali večina njih je radovedna, kako uresniči vlaila ta svoj program ? Dogodki v Makedoniji. Mi smo povdarjal i nedavno, da uvažujemo razloge, radi katerih vse vlasti — ne izvzemši Rusije — žele, da ne bi baš sedaj vsplapolalo na Balkanu. Cmejemo razloge, radi katerih so vlasti pritisnile na tursko vlado, naj energično ukrene vse potrebno, da v Makedoniji ne pride do krvavih dogodkov; in umejemo razloge, radi katerih so vlasti pritisnile tudi na bolgarsko vlado, da se je odločila za raz-puščeuje strelskih društev, o katerih se je sodilo, da -o organi odbora za makedonsko gibanje. Vse to uvažujemo mi. Ali ob enem smo menili, da bi morale vlasti pritisniti na Turčijo v ta namen, tla ne bi nje organi, zlasti (»a vojaštvo, se svojim brutalnim postopan.em razburjali ljudstvo in je gonili v obupna Information« o dogodkih v Makedoniji oziroma o postopanju turških oblasti z ljudstvom. Čitamo : Vojaštvo se odlikuje (»o najhujih izgredih. Isto zaseda mesto Skoplje iu vso okolico. Poveljnik vojaštva, Nuri pasa, ima absolutno oblast. Najbolje meščane daje zapirati in pretepati. Mnogo prodajalnic je zaprtih, kajti vojaki so jih oplenili. Kmete iz okolice, pri-šetlše v mesto, pošiljajo domov naloži vsi jim batin. V selu Ibrahiinovo so orožniki tako pretepali kmete, da so ti poslednji slednjič zbežali iz vasi. V tir uzi h vaseh zapuščajo kmetje, ne tla bi še le čakali na grozovitosti vojakov, svoja ognjišča in beže v Srbijo, Orno-goro in Kolgarsko iskat zavetišča. V selu Kisela votla so vojaki zažgali neko hišo le zato, ker jim niso hoteli odpreti, a pozneje se je pokazalo, da ni bilo nikogar v hiši. Ljudstvo je (»otrto, ker Turki in Albanci razširjajo vest, da Rusija h«»če, naj se gibanje v Makedoniji zatre: ljudstvo obupuje, ker veruje, tla je je car zapustil. Bolgarski agent Pejev in srbski konzul Ku-tovič sta večkrat skušala posredovati pri »valiju« (nekakem namestniku) v varstvo preganjanega ljudstva, ali vse zastonj. Sieer pa je došlo že tako daleč, da niti vali sam ni več v stanu preprečati nezakonitosti, ker se vojaki niti ne brigajo več za njegove ukaze. — Tako tlelajo turške oblasti za po-mirjenje ljudstva — gonijo ljudstvo v obup. Obup pa je najbolji pomočnik vsacega re- j jn 8jcer v tera, t]a se uvede sedaj pripo-volucijonarnega gibanja. Evropska diploma- znano najboljši zistem, ki nudi največo var-cija bo sokriva, ako pride v Makedoniji do II()St j,l najcenejši promet. Strmina se namreč Železu iea Trst-Škorklja-Opeine. Kk- sekutivni odbor za gradnjo te železnice nam je doposlal okrožnioo, katero je danes razposlal vsem delničarjem. Iz te okrožnice po snemamo sledeče: Prvotni načrt se je nekoliko spremenil krvavih dogodkov. Ona mora poznati za-vratnost in krutost turških oblasti in ne bi nekoliko zmanjša in uvede se Strub-ov zo-bovni zistem. Radi tega se mora proga ne- smela dajati baš njim pooblastil za vspo- koliko razširiti in radi manjše strmine, se-sta v ljenje miru, kajti že v naprej je gotovo, : Ved a zdaljšati, kar zahteva razsežnejo ekspro-tla se bodo pooblastila zlorabljala za krutost, prijacijo zemljišča. Tudi potrebne zgradbe se --j I »odo morale povečati vsled tega zistema. : Vse to pa zahteva povišanje proračunjenega Tržaške vesti« | kapitala za skoraj K>°/0 in sieerod 1,300.000 Odprt srob. Predsinočije umrl v Krku kron na 1,420.000. Ta dodatni znesek pa da (»oštni pristav g, Fran Šturm. N. v. p. Oesterreichische Union - Elektrieitats-< iesell- Uospori Ante Jakič, urednik lista *La schaft s (»revzetjem razmernega števila prio-(»ensee slave®, je nevarno obolel za pljučnico, ritetnih delnic, (>otl pogojem, da se posestni-Ker nima namestnika, prihodnje sobote ne kom ustanovnih delnic ne samo za to število more iziti list, kar naj cenjeni čitatelji istega prioritetnih delnic, ampak za ves znesek blagohotno vzamejo na znanje in — oproste, j 180.000 kron dovoli odstopna pravica jedne Gospoda Jakiča zdravita doktorja Pertot prioritetne delnice za vsakih pet ustanovnih in Mandič. Ker je torej zdravniška oskrb delnic al (»ari in bodo delničarji svoječusno v takih dobrih rokah, se nadejamo, da ee- pozvani, da se izrečejo o tem. Na tej pod-njeni novinarski tovariš naš skoro okreva. | lagi garantira Oesterreichische Uuion-Klek-I)al Bog ! | tricitats-Gcsellsckaft zgradbo in montiranje Slovenski jezik v cerkvi. Če kdo, železnice po zboljšanem načrtu še v tem po-moremo baš mi z največim zadoščenjem po- *etju ter zagotovi železniški družbi tudi pozdraviti nastopno vest: Na kongresu slovan- treben kapital za gradnjo. Gradnja se je skih novinarjev, ki se bo vršil v Dubrovniku pričela dne 1. t. m. ter bo železnica že v letos o Veliki noči, bo urednik spletskega tem poletju izročena prometu. »Jedinstva« stavil velevažno resolucijo. Na- Človeške kosti so zopet našli včeraj o svetoval bo, naj vse slovansko časopisje začne kopanju rova za plinove eevi v ulici sv. vztrajno in odločno delati na to, da se vsem Lucije. katoliškim Slovanom v monarhiji vrne Nagla smrt. Umrla je včeraj popoludne starosl o venska liturgija in da sej nagle smrti Marija Sismo iz ulice Tesa iz katoliških cerkva v slovanskih štev. 22. krajih odstrani latinščina. Slovan-; Izgredi na Illicl- Sinoči sta dva skemu Časopisju se bo priporočalo, naj stražarja ustavila na korzu 4 mladeniče, ki smatra to vprašanje za jedno naj-'so, korakajoči proti borznemu tr»uf prepevali, važnejih, kar jih zadeva slovansko kul- Na poziv stražarjev, naj prenehajo s petjem, turno življenje ! Časopisje naj deluje za reše- so se isti protivili in psovali stražarje, na kar nje tega vprašanja po geslu : Z Rimom, ali so dva njih aretirali, druga dva sta pa zbe-s katoliškim in ne latinskim! žala. Ker pa nista aretiranca hotela na no- Žrtva lakonske brutture! Pišejo nam : l>en način v zapor in sta se hotela iztrgati, Minoli teden ste objavili slučaj, ko je bila poklicala sta stražarja bližnjega .zvozčeka in neka preprosta narodna žena poklicana v sta s pomočjo druzih stražarjev, ki so prišli sekcijo za ljudsko štetje v ulici Barriera, kjer med tem na pomoč, spravila oba razgrajača so jo skušali pridobiti za — svoj umazani v kočijo, .leden stražarjev je b.l o tem z no-posel — za pomnoži te v lahonstva v Trstu! žem ranjen na roko. Ta žena je Uršula L., stanujoča v ulici Do- Nesreča na električnem tramvaju, nadoni št. 10, udova in mati štirih ne- 50-letni težak Anton Magns je včeraj med doraslih otrok. Ta revna udova je vožnjo skočil iz električnega tramvaja 1» delala na rešilni postaji (Gtiardia medica) za kolodvorskega trga. Takoj za tistim vo, 20 kron na mesec in to od jutra do večera! je pridrdral drugi, k. je zadel Magnsa v Včeraj, dne 6. t. m., je reva obolela, gotovo ramo in ga vrgel na tla. Magris si je o tem vsled napornega dela, in je šla javiti svojim l»obil glavo; obvezali so ga na zdravn.sk, pospodarjem. Tam pa je izvedela, d a je od- postaji. blizu »zom (>OS( (» u š č e n a — c e s, Potrto kolo električnega tramvaja. »otrlo omenjeni sekciji -aizj\\JH a prVti! Včeraj se je blizu mestne plinarne potrto lah onom!! ! voza' priklopljeuega električnemu tram- Nas je sram pred tako podivjanostjo uaJu-naših oficijalnih sosedov - je-li sram tudi | Slovencem v Ueksandriji v prilog njih ° ° Lahko jih je!!! *smo l,reJeli uredništva »Slovenca« zbirko Gospodu dru. Tedeschiju ne zamerimo - k- ^ stot-toliko, tla seje kakor predsednik rešilne po- Lahko bi bil Že prišel k pameti! staje zlial pred kliko, ki terorizuje po raznih ib-letnega mizarja Josipa C. iz ulice Maiolica magistratovih sekcijah, kakt»r tudi na magi- st» včeraj utaknili v ljuknjo, ker si je bil tlo-stratu samem. On je bržkone moral ubogati, volil malo preveč slobode z mimoidočimi žeu-ali časten ni ta čin, ne za one. ki ubogajo skami. Kar je iskal, je našel... in še manje za one, ki — ukazujejo! Zalo,; Na zdravniški postaji so zdravili vče-ker je oseba, ki je krvavo služila košček raj sledeče: ^"-letnega voznika Antona \ a-kruha sebi in svojim nedolžnim otročičem, tovca, ki si je na delu ranil roko. — 27-izjavila. tla je Slovenka in tla hoče ostati to j letnega težaka Frana Hladnika, ki si je na — so jo kruti zastopniki 2000-letne bruture -letnega kotlarja — vrgli na cestt», z otročiči vred, bre« vsa- ! Frana Zanuia, ki si je na delu ranil (»ko. — cega obzira, ter so stem pogazili človeko- j 21 -letnega Llovdosrega kurilca Uudolta Ijubje ! meonija, ki si je na delu ranil roko. Tako delajo oni, ki trde in dokazujejo, : Tatvini. Mestnemu učitelju Ivanu liel-tla smo mi Slovenci »barbari«, a oni da so i tram in iju so včeraj neznani tatovi ukradli nositelji — kulture ! Siam vas bilo vseh ! 240 kron vredno zlato verižico in bančno Osobito pa bi se moral sramovati oni magi- knjižico, glasečo se na množico srečk, v stratovec, ki je igral voh una najumaza- skupni vrednosti 2*»0O kron. 44-letna Marija C. je ukradla na rude-čem trgu branjevki Antoniji Brežan jerbas kartijolov. Dražbe premičnin. V soboto, dne 9. marca ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Castaldi št. 5, sladkor in oprema v zalogi; v uliei S. Giacomo in Monte št. 11. in v ulici S. Marco št. 20, hišna oprava; v ulici Kandler št. 2.a in v ulici S. Francesco št. 16c, hišna oprava : v ulici delle Legna št. H, mesarska oprema; v ulici Boschetto št. 1, železna blagajna; v ulici delle Acijue št. O, likeri in ojirema v zalogi. Vremenski vestnlk. Včeraj: to(>lomer ob 7. uri zjutraj S.5, ob 2. uri popoludne nejše vrste, s tein, da je vso stvar (»ritiral do takega grdega maščevanja ! Pfuj ! ! ! Neljuba pomota vsled analfabetizma. Te dni smo poročali o nekem Matiju San-gulin, kateri je nekemu znancu, ki je odpotoval v svoj rojstni kraj v Dalmacijo, izročil 1H4 k»*on, tla izroči potem isti denar njegovemu (Sangulinovemu) očetu. Povedali smo v tej notici, da je Sangulin te dni naznanil redarstvu, da si je njegov znanec obdržal denar, mesto da bi ga bil izročil, komur je bil namenjen. Te dni pa se je pojasnilo, da je Sangulinov oče dobil svoječasno poslani mu denar, kar je isti svojemu sinu tudi pismeno naznanil. Ta je dal pismo, ker ne zna sam čitati, prečitati komu drugemu, ki mu je pa vsebino krivo razjasnil, 11.3 C*. — Tlak'mer ob 7. tiri zjutraj 751.0. Iz Dekani nam pišejo: Odbor — Danes plima ob 11.o pred p. in ob 10.51 bralno-j>evskega društvo »Zrinjski« v Deka-pop. ; « >*eka «»b 4.4-"> predpoludne in ob 4.51 Inih je določil v seji dne o. t. m., ki podružnici družbe sv. Cirila in Metala rodbina Man koč kron. /envki podružnici družbe sv. Cirila brez V8akega moralnega in gmotnega uspeha, in Metoda so darovali, ker se niso mogli . ampak ^ B ^^ flOStopanjem v obče oioražajo udeležiti plesnega venčka »tržaških gospa«: I objtinatvu# jr. Stankt* Oo kron in g. Ivan Kuščar 5 kron v spomin pokojnega Hrana Sturrna. krvava vojna. Imenuje jo tudi — oslarija in utemeljuje ta naslov vprašaje: »Kakšen ob-čevalni jezik pa ima otrok, ki še govoriti ne zna, dete, ki nosi še svoj cucek v ustih? Je-li deteta »občevalni« jezik nemški, ali pa — hotentotski ? Kdo ve?! Kakšen občevalni jezik pa imajo sirote-butci ? Kakšen — nemi? Na stotisoče kričečih detet in porednih butcev ter ubogih nemih je o zadnjem ljudskem štetju prišlo do nemajhne časti, da govorijo — nemški občevalni jezik! Ali ni to oslarija ?« »Mir« je res s pri prostimi izgledi temeljito dovel »občevalni jezik« ad absurdum. Kar vsaki pametni človek prihaja tudi celovški list do zaključka, da edino pravičen in pameten način štetja bi bil na podlagi narodnosti in zaključuje: »Toliko je gotovo: številkam zadnjega ljudskega štetja, v kolikor se tičejo »občevalnega jezika«, ne moremo in ne smemo priznati prav nobene vrednosti in veljave«. Tako je in nič drugače. Na občinskih volitvah v Do- Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 8. (B.) (Zbornica poslancev.) Predsednik je otvoril sejo ob 10. uri 2i"> ra. Po prečitanju došli h spisov je poslanec Rataj v imenu čeških agrarecv in narodno-socijali-stične stranke podal izjavo, v kateri očita predsedniku strankarsko, nepravično in sovražno nastopanje, kakor tudi sistematično kršenje poslovnega reda in državnih zakonov, sosebno po postopanju z nenemŠkimi interpelacijami, zb >k česar smatrajo dotični poslanci za svojo dolžnost, da najodločneje protestirajo proti zo-petni izvolitvi tega najvećega sovražnika naroda češkega, ter izjavljajo, da se ne udeleže volitve predsednika in ostalega predsedništva. Na to je zbornica prešla na dnevni red t. j. na volitev definitivnega predseduištva. Na volitvi predsednika je bilo oddanih 2o7 glasovnic; od teh je bilo 47 praznih. Grof V e t t e r v o n d e r L i 1 i e j e d o b i. I 189 g 1 a s o v i n j e torej z o p e t i z-voljen predse d n i k o m. — (Živahno pritrjevanje in ploskanje v vsej zbornici. — rotestni klici od strani čeških radikal- Vesti iz Kranjske. * lire z bo ž n e ž. V Ljubljani so re- i b r l a v a s i so v III. razredu zmagali Slovenci ! J i' A larji aretiral{ I>ekoV8keea Pločnika, | v II. in I. pa nasprotniki. V drugem razredu , Predsedniku so časti tali od več strani. Pouk o eepljeiljil trtlj. 'Anton ker ^ nj [|otel ^>clkii-itri duhovniku, ki je nosil je slovenska stranka propa'a le za 12 gla- j G f y sov in to vsled izdajstva. Izdajice so povsod štrekelj. učitelj za vinarstvo, imel bo v ponedeljek, dne 11. marca ob 1». uri zjutraj v državni trtnici pri sv. Mariji Magdaleni Sp., ki se nahaja na cesti v Zavije, pouk o cepljenju trtij. Razkazoval bo tudi — če bosta sv. popotnico. * Afera Faleschini. Omenjali smo nesreča naroda. Prokletstvo na nje. že v tem listu, kako so ljubljanskega stavbenika Faleschinija aretirali in zopet izpustili. Sedaj pa čitamo v »Slovenskem Naroclu«, _ v vreme in zemlja dopuščala - obdelovanje ^ ^ odpeIjali v zapore knjigovodjo Faleschi-10 skodl' «la^OTitsl »^avzula« pro vinograda s plugom. Kdor se misli udeležm. Qija .q - ^ * Javna predavanja. Viško Glin- naj pride pravočasno, a oster nož. Posebno so »el h ij nai prinese etter se je zahvalil na vnovič izkazanem mu zaupanju in je zagotovil, da bo nepristranski in pravično izvrševal svojo oblast. (Pohvala in ploskanje. Protestni klici od strani čeških radikalcev; ponovno demonstrativno ploskanje po vsej zbornici.) vzroČa producentom viua Predsednik je rekel, da bo sc svojimi skrom- V seji, dne 22. t. ra. je avstrijska zbor- nimi mo«mi pomagal v to, da se bomo bližali Trgovina in promet. vabljeni mlad, ljudje, — M javna"predavanja, ki jrazpravljala o nujnem pradlogu dalma- 1><>U- bodočnosti^ in da parlamentarca za ...... " ' J Glincah pre_! tinskega poslanca Biankinija za odpravo tiste snova* ki predočuje državno moc, tudi pri glasovite klavzule v pogodbi z Italijo. Zbor- nas oživi ix sta,1ja brodenja k novemu plod- ki imajo za cepljenje bolj lahko roko. Pouk l>o trajal tako dolgo, da se vsi udeležniki priučijo cepljenju. Kdor | i zmed naših okoličanov čita Kdin«»st . naj obvesti tudi svoje j (g Kaml Sehweiger). 17. marca ob bodo v salonu g. Trauna na davali bodo: 10. marca ob l!,4. pop.: Uvod - - - - „. ,. D _ - i i ... ... ... 0 niča je nujnost predloga — odklonila. Zelja nemu ovijenu, 1 roai ^rej zbornico za pod- iš. Ant. Kristan, tainik citalnice in »O izo- J 1 1 s J /D i i i r\ .. , .. . J______. .. vlade je bila baje taka, da treba prej rešiti Poro- (Ponovna živahna pohvala. — Opore- surede o pouku. ODBOR kmetijske družbe. ! 4. pop.: »O alkoholizmu« (g. dr. Ivan Robida, ordinarij v deželni blaznici na Stu- Za varoval niča /a so vejo živino na dercU( .J4 mar,.a 0i> 4. pop.: »O domovinski Opči 11 ali naznanja, da se /redni občni zIk* f§mhi ^ Ali(II1 p, L| B|„j) ..... „b naznanjen za dan 24. m. m., ni mogel obdr- 4 j><>}) ; vzgoji« (g. Luka Jelene). Vstop zevati radi nepričakovanih zaprek in se je i>rezp|a(-.en odložil na nedeljo dne 10. marca ob 4. uri Rop v cerkvi. Neznan tatjevcer- p«>|M>ludne. Zborovanje se !k> vršilo v pr-sto- ^ jakoba v Ljubljani ukral pušieo. Pu rib tr. dc/. p-slanca Ivana Ooriupa z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor pre. ustanovitev podružnice kme-in okolicti in volitev šico so našli na ulici in v n jej le 2 stotinki. razni nasveti tijtske družbe za Trst odl»ora iste. Vesti iz Štajerske. Vesti iz ostale Primorske. — Zdravilišče zajetične namer-jajo ustanoviti na Šuijerskem. Pripravljalni — je reke| gospod Tambosi — v itali- janskem delu provincije Tirolske se izdeluje nič manje nego 800000 do 900000 hekto- »državne potrebe«. Kakor da blaginja lastnih kanJe otl strani «eških radikalcev.) Na to je davkoplačevalcev, oziroma skrb, da njihova s,etIi,a volitev l>rvega podpredsednika. Odda-moč za — plačevanje davkov ni tudi »dr- nih Je bil° 20() Slovnic. Posl. P rade je žavna potreba«.... No, ne dalje, saj nočemo bil z«Pet izvoljen 152 glasovi, zaiti na razorano polje avstrijske politike. (Polivala, raejklici od strani poslanca NVolfa) Le nekoliko podatkov smo hoteli pona- , Prade se Je ^hvalil na volitvi ter je izjavil, tisniti v tej rubriki iz govora tirolskega po- ,la bo vs5k(lar vrga svoj° dolžnost. (Pohvala.) slanca Tarabosija o predlogu Biankinijevem, SeJa traja ^:»lje. ki kaj lepo ilustrirajo, kako drago morajo 1 Atentat na cesarja Viljelma II. naši vinogradniki plačevati dvomljivo prija-! BEROLIN 8. (B.) Cesar Viljelm ima teljstvo prijateljev, ki nam niso bili nikoli tlesni Povici obraza 4 cm. dolgo rano. Ista in nam ne bodo prijatelji... Že zopet! O krvavi le malo ter sojo sklenili le po obvezi ta politika ' ne» šivali. Cesar je precej dobro pre- V naši mali pokrajini, v Trentinu nam- biI noč in ni bo,ela Slava' odl>or se je že ustanovil. — Slovenska z m a er Ji- «Slovencu> BEROLIN 7. (B) »Nordd. Allg. Ztg.« javlja, da bo cesar Viljelm kakih 14 dni moral ostati v sobi. Rana je blizo očesa, ka- brz«»javljajo iz Kozjega, da na volitvi v okrajni i;troV žonte. Razlika med ceno v letih 188i> tero PosIednje tre,»a se zaKte kakor sleparje, ker se bore za prava hrvatske narodnosti v Istri. Torej le i-trsko narodnost imamo v 1 ~tr; ! Človek se kar za glavo prijemlje ob taki bedastoč;. do 1891 pred sklepom trgovi iskih pogodeb, zmagali Slovenci. Nemcev niti blizu ni bilo. ter ceno ki je nav8tala potem, je posledica klavzule, vsprejete v trgovinsko pogodbo ; in pro hektoliter. Povprečna cena v letih 18S8 —1891. je znašala namreč 12 gld. 37 uvč., dočim je v letu 1892. padla na 7 gld. 19 nč. za hektoliter. Potem v letih 1893. do 1898. se je Nemci pa dvorazredno šolo. «Slovenski (io-spodar» pripominja povsem umestno: «Prejšna neinčurska šola je bila prava mučilnica za slovenske otroke ; merodajni V Ltr: govori manjšina italijanski, večina mo^je naj skrbijo, da bo na okoliški šoli pa slovanski — kar dokazuje etijalt >am s tem. da p,še >voj smrad v jeziku, ki ni ita- lijan-ki. K je tu istrska narmlnost .'! Ali j j>revelikim nemškutarjenjetn. Od same nem- sedaj postalo ščiue še človek t u ti i n e». — Pri sv. Juriju v Slov. Goricah BREMEN 7. (B) Preiskava proti \Vei-landu ni podala do sedaj nič novega. \\"ei-laml noče nič vedeti o včerajšnjem dogodku in izjavlja neprestano, da je božjasten. Isti napravlja utis duševno nenormalnega, skoraj bebastega človeka. Vojna v južni Afriki. KAPSTADT 7. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: 300 Burov je včeraj L.a padlo A badeen, a so bili odbiti po 4 urnem boju. Posadka cena gibala med 8 in 10 gld. 3za hektoliter, ni imela uikakih zgub. Prekoračivši reko Oranje, se je Devet obrnil severno v smeri proti Philippopoli. imela slovenščina več pravice, tla &e ne bojo še nl(l£n„ doseči, je absolutno ]»od stroški za lovenski otroci dalje mrcvarili in trapili s obdelovanje. Zato je delo naših kmetovalcev pasivno. Tako absolutno ne sme ni s,t 1 11 p a m e t e 11 ostati dalje; skrajni č^.s je, da vlada začne misliti na to, da ima tudi nasproti vinogradnikom svoje dolžnosti, ter tla ukrene potrebno, :i : Š* »rf: po isti logiki bi smeii tudi|je „mrl dne 03. m. m. ŽUjmik Jurij Rantaša. da z:l(Jovolji in Zadosti tudi tem dolžnostim, trditi, da v Istri ni Italijanov!! To bi mu i»„kojIlik |e l.il ,„! cesarja odlikovan > častno Ai,solatno ni 8mel j C.akati na t<>, ,ia ,)()tečejo S pokazali Italijani, ako bi drznil ^ kaj take-a. SVeti„jo .a 4Ai ti nMpnitniiri >1 -.van-\m je v tM žalostnih časih,ko ni iraela j ugotoviti polrebno odpomoč. Vinogradnikom S iM»vsami stva. pmnd. ljudstvo. Na Kranj,kem | -o!a ,lruze?a il , nego mehanično zabi-lje nemogoče spuščati se v kulture, ki ^o nekdaj p otna! sam » »kranjsko šprahoc. v :anje „emških bese«! v glave slovenskih otrok, jim Bosni s«» iznašli »bosanski jezik«, v Istri pa je l>it jM>kojnik vendar zvest nart>den mož. Sedaj ze etijalt zlobno zavija, kakor tla pripadništvo h kaki tleželi | m »menja tudi narodn«»t ! No. fakt je vendar in ostane, tla v Istri s<> vsi Istrani jm> tleželi. v kateri živijo, po plemenu pa Hrvatje, Slovenci in Itali- jani. Ktlor trdi drugače, je ali slepileo, ali pa se je — skregal s pametjo. < V eti. od Lavrenčič županoval po večini — hrvatskim občanom. Vesti iz Koroške- jim pozneje donesejo zgubo mesto dobička. torej morajo izvedeti o namenih vlade. Pri nas goje namreč bojazen, tla se vlada ne bo hotela odpovedati dohodkom od carine na vino, ki so v zadnjih 8 letih izna-V svarilo ž g a n j e p i v c e ra. Na na({ milijonov. Ako smo, žal, prišli že Plešivcu so našli nekega 54-letnega delavca tako daleč, da gojimo tako malo zaupanja in mesarja zmrznjenega. Navlekel se je bil d0 vlade, tla bo radi financijelnega dobička žganja v toliki meri, da je obtičal v snegu žrtvovala blaginjo dežele, so nas le prejšnje in zmrznil. trgovinske j»ogodbe dovele do take bojazni. Neki drugi delavec v Glaneku pa si je i Mi hočemo torej že sedaj svariti vlado, da se hotel z žganjem pregnati — revraatizem. Na- j to ne ponovi in da nam ne bo tudi v bo-pil se je, obležal na cesti in zmrznil. Ozdrav- aoče obžalovati sličnih dogodkov. Će so torej a v letu 1897. je patila na 7 gld. 87 nvč. Za tako ceno naši vinogradniki ne morejo več prirejati vina, kajti cena, katero je KKKKXXXXXXXXX X iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X varn v Solkanu in Gorici ^ Antona Černigoj-a X se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia fi (Rosario) št. 1. g (na desni strani cerkve sv. Petra). ^^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. ^ K X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx m Aleksander Levi Miimi 1'rva In največja tovarna pohištva 5JJ vseli vrst -T R S T J« & Ijen je torej revmatizma za drago ceno — za življenje. veti nt>. Ali navstale razmere, ob katerih vinogradniki ne morejo vzdržati svojih kultur, mora priti se-Ljudsko š t e t j e n a Koroškem. daj do spremembe in treba se zavzeti za to, »Mir« prinaša daljši članek, v katerem doka- tJa se bo zahtevalo otl poslanske zbornice z zuje, kako je bila tudi na Korcškem tista Vsem po v d arkom, da bo našim vinogradnikom nesrečna rubrika o »občevalnem jeziku« zvito zagotovljena bodočnost in da ne bodo izpo-naetavljena past. v katero so lovili slovenske stavljeni propadu. duše. »Mir« imenuje to rubriko: zlodejstvo, __ morilno kugo, ki bolj žre naše ljudi nego TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: ■ Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrbuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. gi ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gj Predmeti postavio se na parobrod gf ali železnico franko. gm Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« e 41/,. fctruio posredovanje, posojila m vred-Irjt, menični eekompt, vinkultranj« ia ruvlnkuliranje obligacij. ŽivnostenskA ban na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.u00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 X* Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Piznu, Budejevicah, Pardublcaiv Taboru. Bsnešavi, Igiavi. Moravski Gstravi. Poziv? Ker redn:i m1m"ji;i skupščina -Posojilnice in hranilnice v Kopru vknji- žene zadruge z neomejenim poroštvom, I sklicana za 7. marca t. 1. ni mogla j vršiti tetru dne radi nedostneija številu navzočih udov, vabijo s«* s tem j), n. udje vnovič n;i nlično redno skup-j srino, katera se bude vršila v Kopru v zadružnih prostorih, nliea S. lliaggio. i h št v. v nedeljo, 24. marca t. 1. ob 10. uri predpoludne s?* sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o delovanju zadruge v letu liMM). 2. Odobrenje računov za leto P.MMf. 3. Privoljenje nagrad odbornikom. 4. Razdelitev čistega dobička. Volitev upravnega odbora za leto liMM. ♦ ». Volitev nadzorstva za 1. 1901. 7. Eventuelni predlogi. OPOMBA : Sklepi te redne občne skup- ' ščine 1 k m ki veljavni brez ozira na število; navzočih zadružnikov. Odbor posojilnice in hranilnice v Kopro Koper, dne 7. marea 1901. Podpisani ni časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel | Zaloio olja, kisa, mila 1 v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Klago |M>siljam franko na dom j m) nan»čbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnim |>ovzetjem. Za mnogobrojne naročbe se toplo |>rijK»r(.»*a udani Josip Gregorič. liDfer-jeve so že več desetletij povaod razširjene. in malo družili je, kjer l>i manjkalo to'lahko iti milo učinkuje če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljie e ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I„ Ninirerstrasse štev. 1">. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to psiziti. da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko nizstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčnjočeg« učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 'J'2 kr.. 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Z a enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za I besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno zniža, t'glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo \ četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Balzam zoper ozeblino J. Paerbofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto posiljatvijo ♦>"> kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca .SS^. J. Pserliofer-jev balzam _ 1 v_ l stvklenica 40 kr. zoper golšo, 9 po,tuinf. proato posiljatvijo i>f> kr. Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno krepOilo za Šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld.. 1 ... litra 1 gld. KO kr., V« ,ltrst J. Pserhofer-jeva greii ka želodčna tinktura Zaioira likerjev v sod čili in buteljkah. Porhanp hlinh ulicadelle AcTedesco« ki sti shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oirlje in drva. Muha Josip v 15111 Torro1,tev T pnporoca svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! F 1 L I J A L K A c. Ii priv. avstr. MMn zavofla za trsov i »o in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izk« 2» »Mnevni odkaz 2%\ o., •>r. • .H-mesečni „ 2»4% 30- w , A 4 . H- _ 2' ,% na pif>m». katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo uove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno j 2<>. avgTistsi t. 1. po dotičnih obiavati. Okrožni oddel. v »redn papirjih 2°, na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Peš to, Brno, Ltov, Tropa ve Keko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. Gablonz. Gradec j tfibinj. Inonjostu. Czovec, Ljubljano. Line, Olomcu, lipichenl»erg. Snaz in Solnograd, brez trošku v. Kupnja in prodaja bitku 1*#0 provizije. Inkaso v-^eh vrst pod najumestnej^iini pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. fcfprejenjHjo se v pohrano vrednostni papirji, zlati a serebni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinih blagajn, po cenah, da se ni b&tl konkurence. Naznanilo. Jakob Perhauc zaloga vin. špirite in likerjev naznanja v luši neobhodno potrebni; vse skupaj kot nameček z uro vred, ki sama toliko velja,^ stane le 2 gld IO nvč. — V dobi se po poštnem povzetju pri Dunajski veliki tiiijalki priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele št. -J. Aleks. Jungerwith, Krakov št. Ch. 84 Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnem« občinstvu v Trstu in okolici kakor tn
  • <> d zdravnikov ; okovi iz jeklu, niklja, zlata in srebra po pO jako nizkih Cenatl. IZBOR akromatičnili daljnogledov. Moderne loriujete po nečuveno nizkih cenah in brez konkurence. Jzvrfttje se vsakovrstne poprave teh predmetov« Via J*noYa — nasproti lekarne Zanetti — Via Jfnova. Važno za vsakega ! Kn/prodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gfl. 95 11Č. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin-igla. /n kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (."> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno, ptincir. 1 fr«)l