PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vesi Zakriž nad. Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni s Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-li. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ;> —■$ V) O i> 71 > vH O O C 71 o «-* Pl o ti r o m x z: 7: c i> c. O O 71 2> ^t;r;^,ovlnl Cena 600 lir - Leto XL. št. 270 (11.993) Trst, torek, 13. novembra 1984 Po včerajšnjem zasedanju kabinetnega sveta s Craxijem S kompromisom in odlogom vseh odločitev o davčni reformi vlada ohranila enotnost RIM — »Dosegli smo politični sporazum med večinskimi strankami«: teko je dejal sinoči, ob koncu prvega dela zasedanja kabinetnega sveta, republikanski minister za odnose s parlamentom Mammi. Kolikor se je dalo razumeti so o »paketu Visentini«, med vladinimi zavezniki najbolj spor- nim vprašanjem, uspeli najti kompromis, sprejemljiv za vse. O »tehničnih« podrobnostih bo prišla odločitev v četrtek v senatu, na novem sestanku na vrhu, ki ga bo spet vodil predsednik vlade Craxi. Za sedaj se zdi, da je Craxiju u-spelo ubiti dve muhi na en mah: re- šiti svojo vlado in hkrati usodo davčne reforme. Zasedanje kabinetnega sveta, se je začelo popoldne ob 17. uri, je bilo zelo dolgo, morebiti pa manj vihamo od pričakovanj. Razmere seveda označuje visoka stopnja negotovosti in zmede: vsi bi se radi izognili vladni krizi in vsi prisegajo, da je ne marajo, toda hkrati vsi po-potrjujejo svoja (nasprotujoča si) stališča. Pa preglejmo pomembnejše dogajanje včerajšnjega dne. Zjutraj so socialdemokrati sklicali vodstvo stranke: »Nasprotujemo odprtju krize pet-strankarske koalicije in je ne bomo sprožili mi,« je izjavil Pietro Longo. Toda dodal je takoj: če bodo Visen-tinijevi predlogi sprejeti brez bistvenih popravkov, bomo izvajali ustrezne zaključke, s tem, da se bomo vzdržali ali celo glasovali proti v parlamentu. Stališče, kot je lahko razumeti, dejanskega razločevanja od pet-strankarske koalicije. Hkrati je minister Visentini (ki je za konec tedna ostal kar v Rimu) izkoristil priložnost, da je v senatu potrdil, da ne namerava popustiti pri značilnejših potezah svojega zakona (induktivno preverjanje dohodkov, pavšalno izplačevanje davka IRPEF, obravnavanje družinskih podjetij). Kar zadeva eno izmed najbolj spornih točk, količnike davka na dohodke IR PEF, je še dodal, da se bodo prihodnje leto znižali za vse, podrejene in avtonomne delavce. To naj bi bilo dovolj. Po drugi strani pa so republikanci že neštetokrat ponovili, in včeraj je to spet poudaril podtajnik PRI Giorgio La Malfa: davčna reforma je poskusna deska za petstrankarsko koalicijo in za odločnost vlade, da zares sproži politiko finančne ozdravitve. Gre torej za dve različni in težko spravljivi stališči (PSD! in PRI). Novost, morda precej pomembno, predstavlja preokret liberalcev. V preteklih dneh se je tajnik PLI Zanone pridružil Longu, včeraj je pa sklenil podpreti zakon o davčni reformi. Tudi z opozicije prihajajo nova znamenja: ne le, da so sindikalne organizacije sklenile oklicati za 21. t. m. splošno stavko v podporo Visentinije-vih predlogov, ampak tudi KPI je dala razumeti, da je pripravljena o-dločneje podpirati zakon. Naši popravki, piše Chiaromonte v današnjem glasilu KPI, ne nameravajo prevra- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Splošna stavka v podporo Visentiniju RIM — Tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so včeraj na skupni seji sklenila oklicati za sredo, 21. novembra, 4-urno vsedržavno splošno stavko v obrambo Visentinijevih davčnih ukrepov proti utajam in za večjo davčno pravičnost. Sindikalno gibanje namreč zahteva spoštovanje obvez, ki jih je s tem v zvezi vlada sprejela ob klestenju draginjske doklade in hkrati u-gotavljajo, da je delež podrejenih delavcev pri davčnem prilivu narasel v prvih 9 mesecih celo od 70 na 80 odstotkov. Trgovci pa napovedujejo novo dvodnevno zaporo obratov iz protesta proti Visentinijevim predlogom. V odgovor na napoved Con-findustrie, da ne bo izplačala druge točke draginjske doklade, ki izhaja iz zaostalih neizplačanih decimalk, so pa sindikalne organizacije napovedale vrsto vsedržavnih in krajevnih stavk, če bodo ta sklep potrdili uradni organi zveze zasebnih industrijcev. Vlado pa pozivajo, naj poskrbi, da državna podjetja izplačajo o-be točki. Sodstvo stopilo na prste sicilskima poslovnežema Nino in Ignazio Salvo aretirana pod obtožbo povezave z mafijo PALERMO — Bratranca Nino, in Ignazio Salvo, dva m°d najbogatejšdmi poslovneži Sicilije, sta se včeraj Znasla za zapahi pod obtožbo »združevanja v zločinske namene«, »združevanja v zločinske namene mafijskega kova« in »nudenja kritja osumljencu na begu«. Oba poslovneža so aretirali skoraj istočasno v Palermu in ju ^oj odpeljali z letalom v rimski zapor Ribibbia, Bratranca Nino in Ignazio Salvo se morata zahvalne -Za svojo finančno srečo, da sta imela nekaj deset-°uj v zakupu izterjevanje davkov na Siciliji pod izredno godnimi pogoji. Razpolagala sta z ogromnimi vsotami n si tako ustvarila tako finančno moč, da sta nadzo-ovala številne industrije, turistične objekte in kmetij-ke obrate. Pred dvema letoma sta se odpovedala zaku-pu Pobiranja davkov, saj ni bil posel več donosen, Sklep o aretaciji obeh Salvovih je po vsem sodeč soH°^ v s°b°to, ko sta dva palermska preiskovalna odnika v Rebibbii poleg bivšega palermskega župana ’ancunina zaslišala tudi mafijskega kolovodjo Buscet-n ' *Don Mašino« je do nedavnega trdil, da ne pozna r~”Ovih, da ni imel z njima nobenega opravka. Po vsem sodeč Pa so imeli preiskovalci nasprotno mnenje in srUgačne dokaze, tako da je Buscetta v soboto baje I lerialisti odpovedati svoji po-gubni politiki oboroževalne tekme in brutalnega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Sprejem ob 25-letnici ŠZ Bor Včeraj je bil v restavraciji Suban v Trstu ob 25-letnici ustanovitve ŠZ Bor sprejem za predstavnike upravnega, političnega, gospodarskega in športnega življenja iz Trsta in matične domovine. Po uvodnem pozdravu in posegu predsednika ŠZ Bor Mitje Raceta so številni gostje čestitali društvu ob tem pomembnem jubileju. Svoj pozdrav je prinesel tudi tržaški župan Franco Richetti (na sliki skupno s predsednikom ŠZ Bor Mitjo Racetom) Industrijci iz F-JK zahtevajo večjo udeležbo pri odločanju o deželni gospodarski politiki V devinsko-nabrežinski občini center za jezikovne raziskave NA 4. STRANI Rajiv Gandhi bo zvest načelom neuvrščenosti NEW DELHI — V televizijskem in radijskern govoru Indijcem je premier Rajiv Gandhi, ki so ga včeraj izvolili še za predsednika vladajoče kongresne stranke, napovedal, da' bo nadaljeval zunanjo politiko svoje po kojne matere Indire Gandhi. Indija se bo torej še naprej zgledovala po načelih nevmešavanja, miroljubnega sožitja in resnične neuvrščenosti. Rajiv Gandhi se je obenem zavezal za postopno zmanjšanje gospodarskega razkoraka med bogatimi in revnimi. Ponovil je stališče o prijateljskih vezah s Sovjetsko zvezo, a je obenem poudaril tudi pomen dobrih odnosov z ZDA. Politični opazovalci pa so dali največji poudarek napovedi, da bo Indija gojila dobre sosedske odnose z vsemi, predvsem pa s Pakistanom. V tej izjavi Ra ji va Gandhija marsikdo ugotavlja novo ozračje, ki je zavelo med obema državama oo smrti Indire Gandhi. Pakistanski predsednik. Zia Ul Hak je na pogrebu Gan-dhijeve Rajivu ponudil roko sprave in miroljubno reševanje odprtih vprašanj v Kašmiru. Po vsem sodeč se je torej Rajiv Gandhi kar hitro vpeljal v najbolj žgoče zunanjepolitične teme. DANES NA NAŠIH ŠPORTNIH STRANEH Začeli tudi rokometaši Ta športni konec tedna je bil za obe naši članski združeni ekipi uspešen. Tako košarkarji Jadrana kot odbojkarice Mebla so namreč zmagali. Jadranovci so se tako v prvenstvu C-l lige za mesto više pomaknili na lestvici. Odbojkarice Mebla so v italijanski B ligi osvojili drugo zaporedno zmago in so seveda prve na lestvici. kar pa je pomembnejše so naše odbojkarice (poleg zmage) pokazale lep napredek. V ženski C-l ligi sta tako Sloga kot Breg ostala praznih rok. V soboto se je pričela tudi moška C-2 liga in v prvem kolu sta zmagala z enakim izidom 3:2 Bor JIK Banka in Olympia Terpin. V nedeljo so prvič stopili na igrišče Krasovi rokometaši, ki so v svojem krstnem nastopu v Nabrežini izgubili proti Interju s 6:16, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili. V nedeljo sta bila slovenska derbija v košarkarskem promocijskem prvenstvu (Kontovelci so premagali poletovce), v 3. nogometni amaterski ligi pa so Sovodnje in Juventina igrale neodločeno 1:1. • S kompromisom NADALJEVANJE S 1. STRANI čati bistva zakona, ki je pravilno u-smerjen; in se bomo borili, da bo čimprej sprejet. Nazadnje še krščanska demokracija, ki je največji in najbolj siten zaveznik predsednika vlade. Kot je znano, so demokristjani doslej zagovarjali nujnost bistvenih sprememb Vi-sentinijevega paketa. Včeraj je pa De Mitova stranka nastopila z miroljubnimi nameni: »Vladna kriza bi bila nespametna,« je dejal na začetku kabinetnega sveta Forlani. »Ni dovolj izražati se proti krizi, treba se je tudi jasno obnašati proti krizi,« je pristavil tajnik De Mita, medtem ko je zakladni minister Goria pojasnil, da po njegovem mnenju »nobena druga vlada bi ne mogla rešiti problemov, ki jih ta vlada rešuje«. Torej krščanska demokracija hoče vse: ohraniti petstrankarsko koalicijo v stanju stalne lebdeče krize in hkrati izbrisati Visintinijevo davčno reformo, oziroma ukrepe za zaostreni boj proti davčnim utajam svobodnih poklicev in neodvisnih delavcev (trgovcev in obrtnikov), ki so trn v peti tradicionalni volilni bazi KD. Morda ji bo uspelo izpeljati to opera cijo celo s precejšnjo lahkoto med zelo dolgotrajno razpravo v parlamentarnih skupščinah : najprej v senatu, nato pa še zlasti v poslanski zbornici. R. G. Predlog sprememb kazenskega postopka v Jugoslaviji BEOGRAD — V predlogu sprememb zakona o kazenskem postopku, o katerem bodo kmalu razpravljali delegati v skupščini SFRJ, je zapisana tudi možnost, da bi se kazenske sodbe, ki jih jugoslovanskim državljanom izrekajo v tujini, izvrševale v domovini, seveda če s tujo državo obstaja takšen dogovor. Zaenkrat ima SFRJ takšen dogovor le z sosednjo Avstrijo. Zvezni izvršni svet je predlagal tudi vrsto drugih sprememb, ki naj bi doprinesle k hitrejšemu kazenskemu postopku. Tako se mora obtoženemu, ki je v priporu in ne prozna jezika, v katerem teče prostoprok, zagotoviti prevod vseh pismenih dokumentov, ki so pomembni za proces. Enako velja tudi za obtoženega, ki je na prestajanju kazni ali na zdravljenju : na men te spremembe pa je, da se o-brambi omogoči vprogled v vsa pomembna dejstva, (dd) Ameriška vlada hoče na vsak način preprečiti nastanek »nove Kuhe« Sandinisticna vojska v pripravljenosti za primer vojaškega napada na Nikaragvo MANAGUA — »V primesu ameriške agresije bo naša pravica in dolžnost kaznovati napadalce v katerem koli območju sveta ob zaslombi in solidarnosti vseh narodov«. To je rekel včeraj nikaragovski notranji minister Borge in dal razumeti, da se ob morebitni ameriški invaziji protiukrepi sandinistične vlade ne bi omejili na ozemlje Nikaragve. Ministrova izjava je prišla v trenutku, ko se napetost v državi bliža višku. Obrambni minister je oboroženim silam zaukazal stanje pripravljenosti, ki velja tudi za rezerviste in mi ličijo, obenem pa dal razmestiti v prolkrog okoli Manague tanke in oklepna vojaška vozila; več jih straži tudi glavne ulice in strateške točke v mestu. Glavni štab za civilno zaščito pa je. pozval prebivalstvo, naj se aktivno vključi v priprave za obrambo mesta pred možnim letalskim bombardiranjem. Ustrezna sproročila ponavlja vladna radijska postaja Voz de Nicaragua vsako uro, posebne delovne brigade pa kopljejo strelne jarke in čistijo ter preurejujejo že obstoječe, ki so bili izkopani brž po ameriški invaziji Grenade 25. oktobra lani. Nad Managuo zdaj že vsak dan enkrat prileti ameriški reaktivec C-135. Medtem ko se je razširila vest, da je ameriški veleposlanik v Nikaragvi Bergold odletel v Washington, se je vojaška dejavnost ZDA v Hondurasu znatno okrepila. Predvčerajšnjim se je na Palmerolo v osrčju države spustilo kakih 100 padalcev, ki pripadajo 82. letalski diviziji ter inženirskemu polku iz Fort Bragga v Severni Karolini. V Hondurasu pravijo, da ostanejo prišleki tam dva tedna zaradi domnevnih cestnih del, drugi menijo, da bodo gradili letališče, v Pentagonu vse skupaj zanikajo, Nikaragovci pa so zaskrbljeni. Skrbi jim ne more ublažiti niti ameriško priznanje, da na Bakuriani ni bilo sovjetskih migov niti ne razdvojenost Reaganove u-prave pri obravnavanju nikaragovske in siceršnje srednjeameriške problematike. V Washi.ngtonu ravno tačas pripravljajo nove vojaške in diplomatske poteze, ki naj preprečijo, da bi »Nikaragva postala nova Kuba«. Med drugim načrtujejo blokado pomorskih prevozov vojaškega materiala do Nikaragve, odpoklic ameriškega veleposlanika v Managui in pomnožitev vojaških manevrov v vsej Srednji Ameriki, ne iz- ključujejo pa — kot poroča »New York Times« — obnovitve vsestranske pomoči protisandinistični gverili. Za poostritev pritiska na Nikaragvo se opre-delujeta obrambno ministrstvo z »jastrebom« Weinbergerjem na čelu in seveda CIA, medtem ko zunanji minister Shultz s takšno politiko ne soglaša. Potem ko je junija letos v Nikaragvi botroval začetku dvostranskih pogajanj Nikaragva - ZDA, ki so sicer kmalu nato obtičala na slepem tiru, je včeraj izjavil, da mu ni znan nikakršen načrt za povečanje pritiska na Managuo, brž zatem pa izrecno poudaril, da morajo Američani biti »realisti«. Če pa Shultza v tem primeru lahko označimo kot »golobico«, ne moremo mimo dejstva, da se tudi on strinja s tezo obrambnega ministra in vohunske agencije CIA, po kateri ZDA ne morejo kar tako pristati na morebitni status Nikaragve kot države, ki je uvrščena s Sovjetsko zvezo. V tem oziru je značilno, da tudi en del ameriškega sveta za državno varnost smatra za potrebno zrušenje sandinističnega »režima«, ker nasprotuje interesom ZDA. Burno ozračje na 20. zasedanju OUA Na vseafriškem vrhu stari in novi spori ADIS ABEBA — Tik pred uradnim začetkom 20. zasedanja Organizacije za afriško enotnost (OUA) v etiopski prestolnici so se odnosi med maroško vlado ter vodstvom arabske demokratične republike v Sahari S ADR spet močno zaostrili. Maroko, ki je ena od držav ustanoviteljic, je zagrozil z odstopom, če bo frontna organizacija SADR Polisario postala polnopravni član OUA. Odločnost maroške vlade ni zgolj obrambnega značaja, temveč namerava Maroko »naučiti kozjih molitvic to peščico pustolovcev, ki se drže na oblasti le s prgiščem tujih dolarjev«. Pri tem je vlada v Rabatu namignila tudi na nedavni dogovor z li bij sko vlado o združitvi obeh držav v eno samo. Izrazila je naposled tudi pripravljenost, da uresniči predlog lanske zaključne resolucije zasedanja OUA o pravici Zahodne Sahare do sa-moodločanja, vendar pa se o tem ne namerava pogajati s Polisariom.. Libija se medtem prav tako kuja in še ne ve, ali naj izstopi iz organizacije ali pa naj se le umakne z zasedanja, če bo Hissene Habre zastopal Čad. Libijska kretnja se tako kot klin gozdi v zevajočo razpoko v vseaf riškem vrhu ter ogroža sam obstoj Organizacije za afriško enotnost. Številčna premoč zagovornikov demokratične arabske republike v OZN, ki se jim je pridružila tudi Nigerija, pa govori v prid Polisariu. Afriški vrh se torej pričenja v znamenju sporov in nesoglasij, etiopski tisk pa spominja, da je Organizacija OUA doslej srečno prestala že marsikatero vihro in ostaja kljub vsemu pomembno stičišče interesov afriških držav. Prvi satelit že na krovu Po prostem vesoljskem sprehodu in precejšnjem fizičnem delu je ameriškima astronavtoma Allenu in Gardnerju uspelo prestaviti umetni satelit za komunikacije Palapa z zgrešenega tira v skladišče vesoljske ladje Discovery, ki ga bo pripeljala na Zemljo za popravila (Telefoto AP) Kitajski obisk v Španiji Kitajski poglavar države Li Xiannan je prispel na štiridnevni uradni obisk v Španijo, kjer ga je najprej sprejel kralj Juan Carlos (na sliki oba para in tolmacica), ki ga je zadržal na slavnostnem kosilu (Telefoto AP) Proces proti šesterici v Beogradu Obtožena Milic in Olujič zavračata vsako krivdo BEOGRAD — Včeraj se je nadaljevalo sojenje skupini šestih občanov, ki so obtoženi kaznivega dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti. Senat je zaslišal drugoobtoženega Mio-draga Milica, ki je ponovno vztrajal, češ da sestanki po stanovanjih, ki jim jih očita obtožnica, niso bili nič drugega kot »druženje zaradi kulturne komunikacije«. Milič je še dodal, da njegova besedila temeljijo le na delih, ki so bila javno objavljena ter da ni storil nič protizakonitega. Če je tako, ga je vprašal predsednik senata, odkod mu potemtakem formulacija. da je Josip Broz Tito »vodja vladajoče oligarhije« in »nedotakljivi gospodar«. Naposled je Milič vendarle priznal, da so takšni izrazi njego- va interpretacija zgodovinskih dejstev. Tretji iz skupine beograjskih obtožencev Dragomir Olujič je včeraj zavrnil navedbe obtožnice, ki se nanašajo nanj. Rekel je, da se sploh ne misli braniti, dokler mu ne bodo predstavili dejstev, ki bodo -dokazovala, da je res storil tisto, za kar ga bremeni obtožnica. Kljub tej izjavi je nato zanikal, da bi rekel ali napisal stvari, ki jih omenja obtožnica, ali vsaj ne tako, kot je napisal tožilec. Ko ga je predsednik senata opozoril, da je v preiskavi drugače govoril, je Olujič potrdil, da je to res, da je šlo pač za njegove interpretacije Sojenje, za katero še vedno vlada veliko zanimanje, se bo nadaljevalo danes, (dd) Udarniško delo za Guinessa? SARAJEVO —- Sarajevčan Va-hid Mutapčič se je odločil, da bo na vsak način prišel v Guir nessovo knjigo rekordov. Zato bo na delovnem mestu' ostal kar dvanajst izmen ali 96 ur. Izdelal si je že načrt, kako bo to izpeljal. Pravi, da se bo vsake štiri ure za pol ure spočil. V začetku namerava tudi hitreje delati, da ne bi zaostajal potem, ko bo že utrujen. Delal bo po normi, in sicer bo pakiral žico, kar je eno od najtežjih del v tovarni, kjer je zaposlen. Pri tem ne bo sam. V nočni izmeni ga bo spremljal Damjan Gligorevič, v dnevni P° Mile Jankovič. Koliko delovnih ur bodo zaradi nevsakdanjega delovnega spektakla izgubili Vahidovi navijači, za zdaj ni še nihče izračunal-Pomembno je, da bo rekord prišel v Guinessovo knjigo . . . (dd) Sovjetske partijske organizacije nedovzetne za kritike in pripombe MOSKVA — Kritika in samokritika, ki naj bi bila pomembno orožje komunistov v reševanju partijskih zadev, je v zadnjem obdobju sprožila v sovjetski javnosti nekaj ostrih razprav. Pokazalo se je namreč, da marsikje partijski sekretarji ne do puščajo nobenih pripomb, si v vseh stvareh prisvajajo pravico najvišjih razsodnikov, in povsem pozabljajo na demokratičnost dela, čeprav je bilo z najvišjega mesta v zadnjem času nekajkrat rečeno, da je treba razširiti družbeno bazo osnovnih partijskih or^hnizacij. Plaz se je sprožil pred nekaj tedni, ko je učitelj praktičnega pouka Vasilij Sonnikov z Aleksejevske poklicne šole v Kazahstanu poslal pi smo v Pravdo, v katerem je zapisal, da se bo mogoče zdelo komu smešno, toda vse kritike, ki so jih, sedaj izrekli komunisti, in on sam na račun vodstva v njegovi šoli zaradi mnogih nepravilnosti in neustreznega obnašanja, so se baje uperile proti njim samim, in da res ne ve, če ima smisel biti »načelen in po- šten«. Uredništvo Pravde je seveda Sonnikovega takoj podprlo, češ da je pravilen odnos do kritike zelo pomemben za reševanje vseh ■ problemov v današnji sovjetski družbi, in izzvalo s tem poplavo reakcij, saj so se oglasili tudi mnogi drugi, ki so opozorili na svoje izkušnje. Resda vsi odzivi niso bili nega tivni, saj so v sovjetski partiji tudi mnoge organizacije, kjer poteka delo povsem normalno in v o-zračju »zaupanja ter tovarištva«, toda Pravda je opozorila predvsem na tiste primere, kjer je treba stvari spremeniti na bolje in aktivizirati širše članstvo osnovnih organizacij. Tako je zlasti mnogo ljudi kritično spregovorilo o obnašanju partijskih sekretarjev, ki da pogosto zlorabijo svoj položaj, dajejo potuho vodstvenim kadrom in ne dovoljujejo, da bi se problemi v podjetjih ter ustanovah reševali na odkrit način, brez groženj ali posredovanj višjih partijskih instanc. Mnogi so se tudi vrnili k pismu Sonnikova, zakaj primer, ki ga je navedel, se jim je zdel zaskrbljujoč, pri čemer tudi niso mogli skriti svoje jeze in ogorčenja. Učitelj praktičnega pouka na šoli v Aleksejevsku namreč ni samo izrekel nekaj ostrih kritik na račun vodstva šole, partijske organizacije in občinskega komiteja, marveč je tudi zgovorno popisal pedagoški proces, ki naj bi bil daleč od tega, kar zahtevajo vzgoj- no - izobraževalni program in dnevne politične naloge. Tako naj bi bila na primer dnevna prisotnost pri po uku le 60 do 70 odstotna, učenci naj bi odhajali iz šole in internata, ker so v učilnicah in sobah slabi življenjski pogoji (pozimi skorajda po vsem hladno) in ker morajo največkrat opravljati vse drugo razen ti stega, za kar so poklicani. Zlasti morajo baje pogosto po posebnem nalogu direktorja na delo na gradbišča ali pa na raztovarjanje vagonov v krajevni trgovinski bazi. Toda najbolj so presenetile njegove pripombe na račun obnašanja ti stih, ki bi morali ukrepati po izrečenih kritikah. Sonnikov je de- jal, da je najprej kritično spregovoril o obnašanju direktorja šole m njegovih pomočnikov, ki menda »s* poleg ostalega še na veliko Pi^^L na partijskem sestanku, potem P0, je bil prisiljen obrniti se tudi na občinski komite, saj so se njegov pripombe in kritike njegovih koje_ gov takoj obrnile proti njim. Vendo pa je takrat največje razočaranj šele prišlo, zakaj tovariši na kom| te ju so izrekli le nekaj splošnih Pfl] pomb na račun direktorja in njeQ° vih, njemu in njegovim kolegom P so baje kar v brk povedali, d® £ treba »z vsakim posebej razčisth in sprejeti ustrezne ukrepe«, češ on raznašajo »razdor v kolektivu« 1 spodkopavajo »ugled partije«. Najbolj zanimiva je bila na j? reakcija nekega Genadija fonasi renka iz Donecka, ki je zapisal, do naj se Sonnikov potolaži, ker 'tudi pri njih ni veliko boljše, in * menda njihova sekretarka partije na sestankih kar sama predlaga za n ve funkcije. Iir DANILO SLIVNIK Pobratenje med občinama traja že 3 leta Repentabrčani obiskali prijatelje v Logatcu KB Kraški dom načrtuje večer ob kostanju REPENTABOR — Letos poteka že tretje leto pobratenja med ob činoma Logatec in Repentabor. Občini in njuni kulturni predstavniki so v tem času pripravili že celo vrsto srečanj in skupnih prireditev, tako da so se med prebivalci obeh občin spletle trdne vezi prijateljstva in sodelovanja. Prejšnjo soboto se je v Logatcu odvijal eden izmed prisrčnih večerov prirejenih s skupnimi močmi logaških in re-pentabrskih občanov. V dvorani osnovne šole Sedmih talcev v Logatcu se je zbrala velika množica ljudi. Najbolj je bilo razveseljivo dejstvo, da je večino občinstva predstavljala pestra skupina mladih Logatčanov. Ob začetku prireditve sta prisotne pozdravila predsednik občine Logatec Rudi Lipovec in odbornik za kulturo občine Repentabor Aleksi j Križman. Sledil je pozdravni govor podpredsednika KD Kraški dom Milka Križmana, ki je logaškim občanom predočil težaven položaj slovenske manjšine v Italiji. Loredana Guštin je nato v skopih obrisih prikazala občino Repentabor in njene značilnosti s posebnim poudar kom na Kraški ohceti, ker je skupina mladih za to priložnost pripravila spored diapozitivov o tržaškem Krasu, v katerega je vključila vrsto posnetkov o poteku te osrednje prireditve v repentabrski občini. Po tem ko so pred zbranimi gledalci zaživele pisane noše Kraške ohceti, sta nastopila logaški flavtist Matjaž Albreht in kitarist Franko Guštin, ki sta zaigrala skladbi J. S. Bacha in J. Iberta. Pred občinstvo se je nato zvrstil dekliški pevski zbor iz Logatca, ki je zapel pesem Jutri gremo v napad in nežno prekmursko narodno. Nato se je dekletom pridružila še skupina fantov in v mešani zasedbi so zapeli dve pesmi. Sledil je družaben večer, ki je pripomogel k poglobitvi že obstoječih prijateljskih stikov, tako da so se prisotni v prijetni družbi zadržali pozno v noč. Nadaljnji kratkoročni program KD Kraški dom za tekoči mesec zvršča za prihodnjo soboto družabni večer ob pečenju kostanjev in domači kapljici za vse občane, ki na katerikoli način pomagajo in podpirajo društveno delovanje. Srečanje velikodušnih občanov, ki ga bo poživil znani čarodej, se bo prihodnjo soboto pričelo ob 20.30 v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. L. g. Na pobudo delovne organizacije Emona: turizem v Bernardinu - po špansko BERNARDIN — Delavci Hoteli Bernardin iz delovne organizacije Emona hoteli so sinoči v prenovljeni in popolnoma preurejeni restavraciji Pečina v hotelu Emona, začeli s tednom španske kuhinje in povabili 42 gostinsko-turi stičnih delavcev iz Lloret de Mar v Slovenijo in Istro. Dogodek presega zgolj trud, da bi na vse mogoče načine dopolnjevali svojo gostinsko ponudbo. Gre namreč za stike, ki bodo zbližali dve turistični ragiji, in omogočili tudi koristjo sodelovanje. Med 42 Katalonci je namreč trideset hotelirjev iz Costa Bra ve, sami priznani kuharji, plesalci in kitaristi. Medtem ko kuharji in majhna španska folklorna skupinica skrbijo v preurejeni restavraciji v stilu španskih lokalov za dobro počutje gostov, pa si katalonski hotelirji ogledujejo slovenske turistične kraje. Danes so se že sestali s predstavniki obalno-kraške turistične plovne skupnosti in tulcajšnjimi turističnimi delavci. V naslednjih dneh si h°do ogledali še Ljubljano. Bled. Lipico, Postojno, pršutamo in istrske turistične kraje. Po besedah Ivana Siliča, direktorja Tozda hoteli Bernardin bodo ob tem tednu španske kuhinje pridobili veliko izkušenj tudi bernardinski kuharji. Tako je zdaj na Bemadinu ob zvokih flamenco moč naročiti narodno juho »paella«, hladno zelenjavno juho »gaszpacho«, sladico »crema katalana«, suhi cherry in pri vsaki mizi tudi po eno steklenico katalonskega vina, ker je količina steklenic omejena. Zanimanje za dogodok je velik, ne le za goste Portoroških hotelov, ki lahko v Portorožu zdaj okusijo tudi kanček španske turistične ponudbe, ampak tudi za druge krajane. Zato je za kosilo ali večerjo Potrebna rezervacija. Vodstm hotela trdi, da je za 1.500 dinarjev moč dobro jesti in piti. To seveda ni malo, toda še zmeraj najcenejša priložnost, da okusiš nekaj španskega vzdušja in njihovih kuharskih dobrot. V Novi Gorici že 150 zdravnikov NOVA GORICA — Iz podatkov Medobčinske zdravstvene skupnosti v Novi Gorici izhaja, da je v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, pa v ambu-antah po tovarnah na Goriškem zaposleno 150 zdravnikov. Gre za zdrav-aike^ splošne prakse ali pa zdravnike - specialiste, ki po večini delajo v bpiošni bolnišnici »Dr. Franc Derganc« v Šempetru pri Novi Gorici. Zdrav-, i imajo veliko zaslug za uspešen razvoj zdravstvene službe, ki se odi K ji y'il na splošno zdravstveno stanje kot tudi na porast zdravstvene kulture Prebivalstva. 7a pravniki so vključeni v svojo strokovno in stanovsko orgi: nizati jo, -travniško društvo v Novi Gorici. Društvo ima za letos bogat delovni pro-fam. Slednji predvideva tudi zbiranje in ohranjanje gradiva, pomembnega zgodovino zdravstvi na Primorskem, ter poglabljanje prijateljskih odno-tnV ln sodelovanja z zdravniškimi organizacijami v zamejstvu v Italiji. V m okviru je zlasti koristno sodelovanje s slovenskimi zdravniki v Trstuv M .rt Prihodnji teden v Poreču občni zbor mešanih zbornic Ital jug Jugital TRST — V dneh 21. in 22. novembra bo v Poreču potekal letni občni zbor mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic Italjug in Jugital, ki imata svoj sedež v Milanu oz. v Beogradu. Na lanskem občnem zboru sta se sestala ministra za zunanjo trgovino obeh držav, Nicola Ca-pria in Milenko Bojanic, lanska izkušnja pa se letos bržkone ne bo ponovila zaradi nekih nesporazumov v obmejni trgovinski izmenjavi ter zaradi porušenega ravnovesja v trgovinski bilanci, o kateri dajeta obe strani nasprotujoče si izjave. Zveza tržaških industrijcev ASSIND zatrjuje, da je jugoslovanski izvozni presežek v prvi polovici letošnjega leta dosegel kakih 150 milijard lir, medtem ko je vrednost celotne trgovinske izmenjave v istem obdobju znašala 1700 milijard lir. V primeru, da se bo ta trend nadaljeval, se bo jugoslovanski trgovinski presežek do konca leta podvojil. Tako menijo v Trstu, ali v Beogradu so prišli do drugačnega obračuna: tu namreč vedo povedati, da je Italija v prvih devetih mesecih letos uvozila za 690 milijonov dolarjev, izvozila pa za 682 milijonov dolarjev vrednosti blaga in znaša potemtakem italijanski negativni saldo le 8 milijonov dolarjev (približno 15 milijard lir), konec leta pa naj bi se trgovinska izmenjava med obema državama v bistvu izenačila. O teh vprašanjih bo torej tekel pogovor na bližnjem srečanju. Prednost bodo seveda namenili pravkar navedenim nesoglasjem v izračunavanju trgovinske izmenjave, ki je že lani bila predmet spotike. Brez natančnih in nedvoumnih podatkov je kajpada vsako dogovarjanje brez pomena, pa tudi zavajajoče, saj je beograjska vlada že sprejela nekatere omejitvene ukrepe glede maloobmejnega avtonomnega računa v tržaški in goriški pokrajini. Le ta od letos dalje ne sme preseči 15% vrednosti celotnega italijansko-jugoslovanskega trgovinskega prometa. 0 problemih zdravstva v skupnosti Alpe Jadran TRST — V kongresnem centru pomorske postaje bo jutri zasedala delovna skupina za zdravstvo, ki je bila umeščena maja letos v okviru Delovne skupnosti Alpe Jadran. Predsedoval bo deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli. Med drugim bodo preučili odgovore na vprašalnik, ki ga je maja razdelilo med pristojne dejavnike dežel, regij in republik omenjene skupnosti deželno odborništvo za zdravstvo, da bi zbralp nadrobne podatke o ustroju posameznih zdravstvenih sistemov in organizaciji ustreznih služb; tako bo mogoče dobiti jasno podobo o stanju na zdravstvenem področju v celovitem območju skupnosti Alpe Jadran. Člani delovne skupnosti bodo nadalje pretresli vprašanje skupnega nastopanja v boju proti alkoholizmu in zasvojenosti po mamilih, razpravljali o termalnem zdravljenju in epidemiologiji rakastih tvorb, sicer pa obravnavali specifične teme, kot je npr. veterinarstvo. Deželna uprava F-JK bo predlagala imenovanje študijske podkomisije za psihiatrijo. Živinorejci iz Rateč pasejo svojo živino pri Belopeških jezerih RATEČE — Tukaj je bila na pašnikih okoli Belopeških jezer v Italiji delovna akcija. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bili delavci in tudi buldožer iz Jugoslavije — iz Rateč, vasi ob tromeji treh dežel. Tam namreč deluje edina agrarna skupnost v Jugoslaviji, sestavljajo pa jo ljudje, ki imajo svojo zemljo v Italiji. Gre za dva načina dvolastništva. Razen agrarne skupnosti, ki upravlja z več kot 700 hektari zemlje, so tudi zasebni dvolastniki, ki imajo približno prav toliko zemlje. Vseh dvolastnikov je okoli 90, ta svojevrsten primer sodelovanja dveh držav oziroma ljudi iz dveh občin pa traja že desetletja, še od Avstro-Ogrske naprej. Občina Trbiž, kjer so ti pašniki, pri tem nima nobenih problemov, ker so Ratečani izredno marljivi, kar priča tudi tokratna delovna akcija. V Italiji pasejo okoli petdeset glav živine, za to pa že 14 let skrbi edini pastir iz Jugoslavije, ki sezonsko dela na tujem, Franc Nešman. Med pašno sezono namreč živi na italijanski strani in skrbi za živino. Nešman živi v lični planinski koči, na kateri je slovenski napis, da gre za rateško kočo. Sam si kuha, od časa do časa dobi obisk iz Rateč, kadar pa mu zmanjka hrane, jo kar peš mahne v svoj kraj, kjer si napolni nahrbtnik, pa se spet vrne »domova, v kočo ob drugem Belopeškem jezeru. Kakor ve povedati, s kravami nima težav, ker se rade pasejo po pašnikih pod Mantgartom. Sajno toliko mora popaziti, da mu kakšna pred hišo ne smukne proti domu. Sicer pa se rad zaplete v pogovor s turisti in je eden izmed najboljših varstvenikov narave. Zelo se huduje nad turisti, kadar onesnažujejo okolje jezera. V njem je deželna uprava, ki je odprla naravni park ob Belopeških jezerih, dobila najboljšega varuha. Vsekakor je tudi takšno dvolastništvo dokaz sožitja ljudi, saj je državna meja sicer ločila pašnike, ljudje pa živijo kot poprej in uspešno sodelujejo naprej, (dd) Delavska univerza Ivan Regent že 25 let izobražuje odrasle KOPER — Letos mineva četrt stoletja odkar so bile v Sloveniji ustanovljene delavske univerze, ki naj bi postale poklicne vzgojnoizobraže-valne organizacije za odrasle. 46 jih deluje v celotni republiki. Njihova dejavnost je izredno široka, sam položaj in mesto pa še ne dokončno urejeni. Kajti 1980. leta, od uvedbe Zakona o usmerjenem izobraževanju v Sloveniji, so pred delavskimi univerzami zahteve po novih programskih usmeritvah. Za potrebe obalnih občin Kopra, Izole in Pirana torej že 25 let skrbi Obalna univerza Ivana Regenta. V tekočem šolskem letu so organizirali štiri temeljne oblike izobraževanja odraslih: za samoupravljanje in družbenopolitično delovanje, kar naj bi bilo tudi deležno največjega zanimanja. Vendar pa vsakdanja praksa tega ne potrjuje, saj so prav tovrstni seminarji v zadnjem obdob- ju redkejši. Izobraževanje članov enot civilne zaščite je deležno tesnejšega sodelovanja sorodnih ustanov, pri čemer gre predstaviti vzorne slike obalne delavske univerze s sekre-teriatom za ljudsko obrambo skupščine občine Koper, ki omogočajo skupno skrb za tehnično izpopolnjevanje potrebhih vzgojnoizobraževal-nih pripomočkov. Delavska univerza kot andragoški center skrbi tudi za številne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, kot so denimo tečaj za sklediščne delavce, za voznike viličarjev, za strojepisje in druge. Vanje sc vključujejo predvsem tiste organizacije združenega dela, ki nimajo lastnih izobraževalnih centrov in te so na Obali v večini. Prav pri tovrstnem delu pa se kopičijo težave, ki so rezultat neizraženih potreb združenega dela, pomanjkanja tovrstnih programov, monopolni položaj nekaterih izvajalcev programov za varstvo pri delu, vse do premajhnega sodelovanja na eni in primerne delitve dela na drugi strani med delavsko univerzo in posameznimi šolami. Še največje zanimanje občanov velja za splošno izobraževanje, ki ga organizira Obalna univerza Ivana Regenta. Gre predvsem za jezikovne tečaje več tujih jezikov ter druge kulturne potrebe. Letno tako organizira okoli sedem tisoč izobraževalnih ur, kar je zagotovo lepa številka. Program delavske univerze je vključen v programe občinskih izobraževalnih skupnosti, tako, da je večji del finančni sredstev, potrebnih za delo, tudi zagotovljen. Sicer pa so materialni pogoji in tudi kadrovska sestava strokovnih delavcev zadovoljivi. Za uspešno 25-letno delo je Obalna univerza Ivana Regenta letos dobila plaketo Zveze sindikatov Jugoslavije. MIRJAM MUŽENIČ 13. tradicionalna konferenca mednarodnega trženja v Brdu pri Kranju Iskra prihodnje leto: 300 milijonov dolarjev izvoza jr 4. do 7. novembra je bila na Brdu pri JnJU že 13. tradicionalna konferenca med- stavio trŽCT*ia Iskre, na kateri je 23 pred svelar ^k-Nnih enot iz 18 držav po vsem Vodrvk . uPai s predstavniki razvojnih, proiz VodrVh • * J HivvidUiviuKi i čtzvujiuii, prutiz,- m j *n tržnih organizacij Iskre v domovi-tržerv X*n° ocon^° rezultate v mednarodnem vkii„J.U *n.86 dogovorilo o še učinkovitejšem J cevanju Iskre v mednarodno delitev tlela. fcvS? ie v zadnjih letih dosegla pomembne njih puliate, saj se je njen izvoz v zad-čai jn,* desetletjih približno stokrat pove-Kot h . Idtos znašal 230 milijonov dolarjev. Iskra rug^ na j večji izvoznik v Jugoslaviji se nja H Jlvr^wa med tiste organizacije združeno dom-3 v, Jugoslaviji, ki imajo najugodnej-Pornomk"110 .anco. Pri tem pa je še posebej Paprav -° dej'stvo- da gre za izvoz zahtevnih °'oktronik]> SJS*emov s področja profesionalne skrc>C*Xk(ll'*a. zunanjetrgovinska konferenca I-ni b’ii j. jo označujejo za vsakdanjo rabo, usmerjena samo v načrte in izvozna predvidevanja samo za prihodnje leto, temveč je zarisala tudi obrise in velikost izvoza tako za srednjeročno obdobje 1985 - 1990 kot tudi za dolgoročno obdobje tja do leta 2000. Tudi v teh obdobjih bo Iskra nadaljevala svojo intenzivno usmeritev na svetovni trg, saj to, poleg potrebnih deviz za reprodukcijo in tehnološki razvoj, narekuje tudi nuja proizvodnje same, ki daleč presega zmogljivosti jugoslovanskega tržišča. Tako bo njen izvoz naraščal letno po stopnji 11 do 12 odst., pri čemer v letih do 1990 po stopnji 20 odst. Tako se bo njegov obseg povečal več kot petkrat ob tri in pol-kratnem povečanju proizvodnje. Delež izvoza v celotni prodaji se bo s tem povečal od 30 odst. na 57 odst. Tako računajo, da bo izvoz Iskre v letu 1992/83 že presegel milijardo dolarjev letno, njen delež v jugoslovanskem industrijskem izvozu pa se bo od 2 odst. povečal na 3,5 odst. •V obdobju do leta 2000 bo Iskra izvedla bistveno prestrukturiranje svojega izvoznega programa. Regionalna struktura izvoza pa se bo v tem obdobju spremenila tako, da bo de- lež izvoza v razvite zahodne industrijske dežele dosegel približno 40 odst., delež v dežele SEV in dežele v razvoju pa bo znašal po 30 odst. celotnega izvoza, pri čemer bo prednjačil izvoz kompleksnih sistemov. Osnovna izvozna strategija Iskre v tem obdobju je uvrščanje v posameznih panogah med ključne evropske in svetovne proizvajalce. V obdobju do leta 2000 pa bo uvoz Iskre, ki je že vrsto let dvakrat manjši od izvoza, rasel še nadalje počasneje od izvoza in sicer po stopnji približno 9 odst. letno. Največji delež uvoza bo v opremi za proizvodnjo investicijske opreme (tri četrtine), vse manjša pa bosta deležna uvoza za proizvodnjo e-lementov za vgradnjo (20 odst.) in za proizvodnjo neprofesionalne elektronike. Temeljna opora Iskrinega trženja bo tudi v bodoče lastna razvejana mreža tržnih enot v tujini in doma. To je zlasti pomembno zaradi naraščajoče profesionalizacije izvoznih izdelkov in storitev, ki terjajo neposredno in trajno povezavo s kupci. Eden izmed bistvenih pogojev za uspešnost Iskre na mednarodnem trgu še naprej ostajajo ustrezni strokovni kadri, ki jih Iskra pridobiva in šola sama, vendar v tesnem sodelovanju z visokošolskimi ustanovami. S to prakso bo Iskra seveda še intenzivneje nadaljevala tudi v prihodnje. Konkretnejšo pozornost so na konferenci namenili tako poteku izvoza v letošnjem letu kot tudi operativnim planom izvoza za leto 1985 in deloma 19J)6, hkrati pa so obdelali tudi ključne naloge pri izvajanju tržne politike za srednjeročno obdobje. V tej zvezi je bil značilen letošnji pristop v štirih, tako imenovanih programsko - tržnih sklopih, ki jih predstavljajo skupine delovnih organizacij I-skre, ki postajajo glede na sistemsko ponudbo vedno bolj tehnološko - programsko tržno povezane. To so: telematika in informatika, aktorika (avtomatika in kibernetika), široko-potrošni program in rotacijski stroji ter elektronski in elektromehanski deli. D. Ž. V Nabrežini bo deloval Center za študij jezikovnih problemov Center je nastal na pobudo devinsko-nabrežinske občine sporazumno z Inštitutom za jezikoslovje na tržaški univerzi Na Proseku in po drugih vaseh Tudi letos uspela martinovanja Včeraj je bila v sejni dvorani de-vinsko-nabrežinskega županstva tiskovna konferenca, na kateri so predstavili Center za študij jezikovnih problemov, ki zadevajo obstoj italijanskega in slovenskega jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Center je ustanovila občina Devin - Nabrežina sporazumno z Inštitutom za jezikoslovje filozofske fakultete na tržaški univerzi. Center bo imel svoj sedež v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini. Pobuda je vsekakor pomembna in zasluži vso pozornost, saj je kljub začetnim, omejenim, načrtom, zastavljena na znanstveni ravni in si postavlja kot til j preučevanje jezikovno mešanih področij. Sprva bo prav devin-sko-nabrežinska občina »laboratorij« zanimivih raziskav. To usmeritev je ob začetku tiskovne konference poudaril župan Pavel Fonda, ki je dejal, da je namen pobude na znanstven način »spoznati našo realnost, da bomo v tej realnosti bolje živeli«. Fonda je poudaril, da je struktura centra takšna, da daje največjo garancijo za to, da bo delo potekalo brez kakšnih emotivnih ali političnih aspektov, ki jih ponekod zbudi že sama beseda »dvojezičnost«. Odbornik Depangher je v svojem posegu pojasnil, da bo pri pobudi občinska uprava nudila centru prostore, skrbela za upravne probleme in pristopila na pomoč tudi glede finančnih sredstev, saj bo poleg lastnih prispevkov prosila za podporo tudi Deželo, Tržaško pokrajino in druge telesa. Za znanstvenoraziskovalno delo bo skrbela tržaška fakulteta. V tem smislu so že ustanovili znan st veni odbor centra, ki pa se bo še dopolnjeval. Za sedaj so v njem prof. na jezikoslovnem oddelku tržaške univerze Giuseppe Francescato, prof. Patrizia Vascotto, prof. Marta Ivašič, univerzitetni prof. Darko Bratina, prof. Luciana Budal, predsednik inštituta za jezikoslovje Mario Doria, odbor pa je v stiku še z nekaterimi znanstvenimi delavci. Osnovne znanstvenoraziskovalne smernice Centra je obrazložil prof. Francescato. Najprej bodo v centru zbirali gradivo, ki proučuje razne aspekte dvojezičnih območij, gradivo bo obsegalo diplomske naloge na temo, raziskave, publikacije itd. Raziskave L« do potekale na dveh ravneh in sicer na čisti lingvistični in pa na socio-lingvistični ravni. Prav soriodingvistična raven zahteva stalen stik s terenom in v tem smislu je devinsko-nabrežinsko področje idealno, je poudaril Francescato. Ob tem je naglasil stike s šolo in drugimi dejavniki in dodal, da bodo lahko raziskave služile specialistom iz drugih strok, pedagogom, upraviteljem itd. saj so obravnavni problemi važni in predvsem občuteni. Francescato je tudi poudaril, da namerava center sodelovati z univerzo v Ljubljani, saj so na tamkaj šnjem slavističnem oddelku zbrane številne študije, ki obravnavajo tukajšnje jezikovne probleme, narečja itd. Kot smo že zapisali, je nov Center pomemben, rabil pa bo širšo pomoč in sodelovanje. Saj bo večina raziskav ciljala v živo problemov, ki nastajajo na območju, kjer ljudje govorijo slovenski in italijanski jezik in seveda narečja. Center pa je pomemben tudi za to, ker dokazuje, da je delo med slovenskimi in ita-janskimi znanstveniki in ustanovami možno, če mu botrujeta dobra volja in iskreno hotenje spoznavati stvarnost, v kateri živimo. V četrtek seja Sklada za Trst Upravni svet Sklada za Trst se bo sestal v četrtek, ko bo skoraj gotovo izvolil melonarja Pellisa za svojega V Kongresnem središču tržaške Pomorske postaje je bila včeraj javna skupščina generalnega sveta Deželne federacije industrijcev F-JK, ki so se je udeležili tudi vidni predstavniki deželne uprave. Uvodni pozdrav je navzočim namenil tržaški župan Ri-chetti, v imenu tržaških industrijcev pa je s krajšim poročilom posegel predsednik njihovega združenja Pa-corini. Osrednje poročilo o aktualnih temah gospodarskega položaja v deželi — s posebnim ozirom na zasebni industrijski sektor — je imel predsednik Deželne federacije industrijcev Cogolo, sledil mu je pozorno pričakovan poseg predsednika Confindustrie Luigi ja Lucchini ja, medtem ko je skupščino zaključil novi predsednik deželnega odbora, Adriano Biasutti. Večina govornikov se je v okviru analize deželne gospodarske problematike ustavila tudi pri vprašanju e-notnosti naše dežele, v kateri tako industrijci kot politiki vidijo jamstvo za njen usklajen gospodarski razvoj ob upoštevanju specifičnosti posameznih območij. Z uresničenjem teritorialnega ravnovesja in torej z odpravo neravnovesij v razvoju, lahko te specifičnosti s svojim dopolnjevanjem le še obogatijo* gospodarsko podobo dežele, vendar je za integracijo potrebna načrtna in usklajena akcija ter ad- novega predsednika. Pellis, ki je deželni svetovalec, bo prevzel mesto socialista Carbone ja, ki je moral odstopiti v skladu s političnimi sporazumi na deželni ravni, kljub temu, da se je tržaška federacija PSI odločno izrekla proti in s tem prišla v polemiko s strankinim deželnim vodstvom. Gianfranco Carbone kot znano ni več niti načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu. Njegovo mesto je že prevzel Videmčan Saro. Danes se sestane deželni svet Danes se bo ponovno sestal deželni svet. Po umestitvi nove deželne vlade in programski razpravi bo sedaj svet ponovno pričel s svojim rednim delom. Poleg vprašanj svetovalcev in nato različnih problemov bodo svetovalci razpravljali tudi o popravkih, ki so jih predložili svetovalci MF in DP glede zakonskega osnutka o zaščiti jezikovnih manjšin. ministrativna decentralizacija, je v svojem poročilu poudaril Cogolo. Izrazil je popolno soglasje deželnih industrijcev s politiko Confindustrie in omenil, da je po 15 letih čutiti potrebo po spremembah v Statutu delavcev, ki da je zastarel, kot pač zastari vsak stroj ali pripomoček. Sicer pa je Cogolo vseskozi vztrajal pri večji vlogi industrijcev v deželni gospodarski politiki, pri čemer je bil kritičen do dokumenta deželnega odbora o programskih usmeritvah za obdobje 1985-87, v katerem je rečeno, da so organizacije podjetnikov izčrpale svojo vlogo sogovornika dežele, ki naj bi jo odslej v večji meri prevzele pokrajine. Deželno upravo je še pozval, naj čim-prej poskrbi za razpoložljivost skladov zakona 30 (ki predpisuje izvajanje zakona 828), hkrati pa je navedel predloge industrijcev za kriterije, po katerih bi ta sredstva razdeljevali. Predsednik Confindustrie Lucchini je dejal, da še vedno ostaja v veljavi poziv, ki ga je organizacija italijanske zasebne industrije že pred časom naslovila na sindikate za pogajanja tako med družbenimi silami kot na delovnih mestih. Sindikati so po njegovem mnenju še naprej nepremični, odsotni in nesposobni odločanja, s čemer so KPI prepustili pravico do veta na dialog družbenih strani. Ponovil je na nato znana stališča Con- V številnih vaseh na Tržaškem so v nedeljo praznovali sv. Martina. Lepo' vreme in tradicija sta privabila največ ljudi na Prosek, kjer so morali občinski redarji v popoldanskih urah zaradi izredne gneče celo zapreti za promet pokrajinsko cesto. Na veliko zanimanje je tudi tokrat naletel prašičji sejem na Devinščini, medtem ko so si mladi in stari sušili grla v osmici ŠD Primorje pri Puntarjevih. V nedeljo so martinovali tudi po nekaterih naših društvih. Škedenjci so findustrie do obnove delavskih pogodb in do zahtev za povečanje plač, glede gospodarskega položaja v deželi pa je potrdil veljavo Cogolovih stališč. Predsednik deželne uprave Biasutti je na prvo mesto postavil nadaljevanje prizadevanj za prenovo in preoblikovanje gospodarskih razmer v deželi, pri čemer je temeljno vlogo priznal prav industri jeem. V to smer mora iti tudi javna finančna podpora dežele, ki bo upoštevala inovativne kriterije in nujnost odpiranja novih delov-• nih mest. Izredni skladi, ki so danes na voljo v te namene, morajo omogočiti ozemeljsko uravnovešanje in s tem ustvariti temelje za prihodnji samostojni gospodarski razvoj Furlanije Julijske krajine. Pri tem je poudaril tudi vlogo državne udeležbe in napore, ki stojijo pred zasebnim industrijskim sektorjem, s katerim dežela namerava tudi v prihodnje tesno sodelovati. Do sem zgoščena kronika včerajšnjega zasedanja, ki mu moramo ob rob zabeležiti nezadovoljstvo navzočih predstavnikov sindikalnih organizacij zaradi premajhne konkretnosti njegove vsebine. Industrijci po njihovem mnenju tudi tokrat niso znali dati jasnih odgovorov o neposrednih posegih za reševanje hudega zastoja v deželnem in zlasti tržaškem gospodarstvu. »Obstoja resnična in dejanska se na pobudo KD Ivan Grbec zbrali v domači prosvetni dvorani in preživeli nekaj lepih uric ob veselem razpoloženju in v družbi starejših članov o-penskega Tabora, ki so se predstavili s prireditvijo »Mladi tabor starih -Beseda 84«. Mladinski krožek iz Doline pa je martinoval v župnišču ob prijetni glasbi ansambla Zvezde z Opčin, ki ga'vodi Franc Pohajač. Kratek nagovor je imel Zorko Jurjevič. Na sliki: Prašičji sejem na Proseku. vodilna vloga industrijcev Furlanije -Julijske krajine za konkretne proizvodne pobude v Trstu in Gorici?« se sprašuje sindikalna zveza CGIL v letaku, ki ga je včeraj delila pred vhodom v Kongresno središče. Besede, ki jih je bilo nato slišati izza govorniške mize, gotovo niso odpravile njihovega dvoma. (VB) Tečaj slovenščine za Italijane Tečaj slovenščine za Italijane, ki ga prireja Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture bodo pričeli te dni. Nekaj mest je še prostih. Kdor se želi vpisati, lahko to stori vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 17. do 19. ure. Knjiga o Petrarcovih rokopisih Ob predstavitvi kataloga Petrarcm vih rokopisov v Tržaški občinski knjižnici bo 22. t. m. vrsta zanimivih pebud. Knjigo samo bodo predstavili ob 16. uri v Krožku za kulturo in umetnost. Ob tem bodo odprli dve razstavi o velikem pesniku. Zasebni industrijci terjajo pomembnejšo vlogo pri oblikovanju gospodarske politike v deželi Pogovor z odbornikom devinsko-nabrežinske občine Marinom Voccijem Martelli v Trstu »Obalni pas med Sesljanom in Devinom je predragocen, da ga ne Odredba devinsko-nabrež nske občine, ki uvaja popolno zaščito obale med Devinskim gradom in Sesljanskim zalivom in zato prepoveduje vsem, da bi pristopili na ozek in dolg pas strme obale med znano sprehajalno pešpotjo Rilke in morskim nabrežjem, je naletela na protest nekaterih alpinistov in ljubiteljev narave. »Ta prečudoviti delček sveta smo sami nadvse cenili in spoštovali, zato smo ga tudi varovali pred onesnaženjem in ekološkim propadom. Če je ohranil svoj prvotni videz je morda tudi naša zasluga,« se glasi njihova pritožba. Kaj meni o njej devinsko-nabrežinska uprava, se ji zdi upravičena? Vprašanje smo zastavili odborniku za ekologijo Marinu Vocciju. Odg., »Podobna stališča poznam in osebno sem se že pogovarjal z nekaterimi alpinisti, ki se s prepovedjo ne strinjajo. Ker sem tudi sam alpinist, vem, da niso vsi alpinisti enaki in da je med njimi tudi kategorija, ki ne spoštuje narave. Ob tem ne smemo pozabiti, d ar» se je to skalnato območje pojavilo v vodiču, ki ga je letos izdal alpinist Piemontese, kot eno izredno zanimivih in privlačnih. Rezultat te nezaželene propagande je bil, kot sem preveril na lastne oči, da so ob nedeljah obiskale področje trume alpinistov in ljubiteljev narave iz vse severne Italije. Po opozorilih ekoloških organizacij in tudi nekaterih alpinistov, pa je ta množična človeška prisotnost postajala prevelika, da bi jo naravni ambient lahko brez nevarnosti preživel.« Med obiskovalce je treba prišteti tudi študente Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu? »Seveda, tudi nje, toliko bolj, ker jih je letos okrog dvesto. Saj ne moremo trditi, da niso pozorni do varstva narave, vendar po kriterijih, ki so jih v drugih državah že natančno izdelali in o katerih smo razpravljali na posvetih v Repnu in v Dolini, ko smo obravnavali zaščito Krasa in Dolino Glinščice, že premnožična človeška prisotnost škodi ravnovesju v naravi. Ta obalni pas pa je še relativno dovolj nedotaknjen in izredno zanimiv z geološkega, favnističnega in rastlinskega zornega kota (da ne omenjam krajinskega), da moramo vnaprej preprečiti njegov ekološki propad, če ga hočemo ohraniti takega za naš jutri, ga moramo zavarovati danes in to z zelo strogimi predpisi. Čeprav je obrobnega pomena, pa naj prijateljem alpinistom povem še dve stvari: najbolj zanimive plezalne stene niso na prepovedanem področju, ampak ob Sesljanskem zalivu, kjer plezanje ni prepovedano. Tam je tudi eventualno reševanje veliko lažje, na to pa bi alpinisti morali biti še posebno pozorni.« »Bo prepoved vedno tako stroga ali predvidevate spremembe?« »Zaenkrat je naš cilj v tem, da odtegnemo pozornost od tega področja. Kot mora polje počivati, ko je preveč izčrpano, tako naj velja tudi v tem primeru. Deželni zakon vsekakor natančno predvideva pogoje za vstop na zaščitena področja, sami pa se bomo tudi posvetovali z ekološkimi in alpinističnimi organizacijami, tako da bo prišlo, upam, do skupnega dogovora, vendar vedno in izključno v korist naravnega bogastva.« »V okvir ovrednotenja tega področja gre verjetno vključiti tudi akcijo za očiščenje devinske- bi očuvali« ga gozdiča, ki je stekla v nedeljo?« »Tako je. Borov gozdič je lastnik, princ Torre e Tasso, izročil lani v upravo tržaške pokfajine, ki je nakazala okrog 100 milijonov lir za sanacijo. V nedeljo je 150 študentov Zavodu združenega sveta iz Devina in drugih prostovoljcev začelo pod nadzorstvom Gozdne varnostne službe s sekanjem odvečnega grmičevja in podrastja ter z odnašanjem odpadkov. Naj povem da je z delovišča odpeljalo kar 20 smetarskih tovornjakov. Pobudo, ki poteka ob sodelovanju med pokrajino in našo občino, bomo ob prihodnjih koncih tedna še nadaljevali. Do spomladi pa mislimo obnoviti sprehajalne steze Rilke in jo izpeljati od Devina do sedeža Turistične ustanove pri Sesljanu. V tem smislu se sedaj dogovarjamo z lastnikom kam-pinga, da bi nam odstopil pas zemljišča ob kra-škem obronku.« NADJA FILIPČIČ Biasuttijevo pismo Craxiju Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je poslal predsedniku vlade Claxiju pismo, v katerem navaja probleme, za katere si Dežela Furlanija - Julijska krajina pričakuje konkretno vladno pomoč. Gre za vprašanja, ki jih je deželni odbor nakazal Craxiju med njegovim obiskov v Trstu. Bistvene točke, ki jih omenja Biasutti so: nadaljnje državne podpore za preobnovo Furlanije. Vprašanje državnih soudeležb na Goriškem in Tr-žiškem in vključitev dežele F-JK v Evropski sklad za razvoj dežel. V tržaškem Avditoriju bo v soboto ob 17.30 zborovanje ha temo »S socialisti za izhod iz krize«, ki ga prireja deželno vodstvo PSI. Na zborovanju bo govoril koordinator socialističnega vsedržavnega tajništva posl. Claudio Martelli, pred njim Pa bosta govorila še tržaški tajnik Se-ghene in deželni tajnik Trombetta-Martelli se bo v jutranjih urah srečal s krajevnimi socialističnimi voditelji. Tržaško sodišče obsodilo vlomilca Tržaško kazensko sodišče (predsednik Colarieti, javni tožilec Staffa) Je včeraj sodilo 48 letnemu Jugoslovanu Draganu Mariču iz Nove Gorice, ki je v začetku prejšnjega tedna vlomit v hišo časnikarja Willija Ragusina v Grljanu. Sodišče je Mariča obsodil» na štiri leta zapora in na plačilo sodnih stroškov, medtem ko je javni tožilec predlagal še strožjo kazen. Na včerajšnji obravnavi je Marič povedal, da mu je pri vlomu pomagat pajdaš, ki ga je spoznal v Trstu, rigar imena ne pozna, medtem ko Je doslej vedno trdil, da je v Ragusino-vo hišo vlomil sam. Mariča je pom cija aretirala takoj po »podvigu«. Moški, ki je bil do pred kratkim zapri v nekem sardinskem zaporu, se J® pred prihodom v Trstu potepal P® severni Italiji in po Švici, kjer je nekemu francoskemu državljanu ukradel dokumente in mednarodno vozniško dovoljenje. Slovenci zahtevamo dvojezične cestne table V nedeljo vsi na shod v Trebče! Statistični podatki o tržaškem septembru Po naših vaseh so že v polnem teku priprave na nedeljsko manifestacijo v Trebčah, na kateri bomo odločno protestirali, ker je tržaška občina v začetku septembra postavila po tržaškem Krasu in v narodnostno mešanih predelih predmestja cestne table samo z italijanskimi napisi krajev ter obenem zahtevali dvojezične table. Manifestacija, ki jo prireja koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi v soglasju s slovensko enotno delegacijo, bo ob 11. uri. Že sinoči je stekel prvi sestanek, M ga je sklicalo koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi, da bi seznanilo prebivalce tega predela tržaške občine o pomenu in ciljih nedeljskega shoda. Sestanek je bil v tre-benskem Ljudskem domu. Podoben sestanek bo jutri v Križu, in sicer ob 20.30 v mali dvorani Doma Alberta Sirka. Sestanek, ki se ga bodo udeležili tudi člani enotne delegacije, je namenjen prebivalcem zahodnega Krasa (Križ, Prosek in Kon-|nvel) in občanom zgoniške, repenta-brske in zgoniške občine? Na srečanje so posebno vabljeni predsedniki, oziroma predstavniki vseh kulturnih J® športnih društev, političnih strank n vseh drugih organizacij, ki delujejo na tem območju. Prebivalci do-j inske in miljske občine pa so vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek ob 20. uri v Domu Antona Ukmarja pri Domju. Sestanek (kraj in datum bomo sporočili jutri) pa bo tudi za predstavnike mestnih kulturnih in športnih društev. O ciljih nedeljske manifestacije bo tekla danes in jutri beseda tudi na zborovanjih naših višješolcev. Danes bosta zborovanji na učiteljišču in na trgovski, jutri zjutraj na strokovni in na liceju. V naši javnosti pa vlada veliko pričakovanje tudi za petkovo zasedanje tržaškega občinskega sveta, na katerem bi moral župan Richetti osvetliti stališče občinskega odbora o vprašanju dvojezičnih cestnih tabel. Vsaj tako je Richetti na zadnji občinski seji obljubil svetovalcu Tržaškega gibanja Parovelu, ki podobno kot Spetič (KPI) že več kot eno leto čaka na županovo pojasnilo. Tržaška Trgovinska zbornica je objavila statistične podatke, ki se nanašajo na demografsko in gospodarsko podobo pokrajine v mesecu septembru. Navajeni smo že, da nas pokazatelji, ki jih prinaša, ne navdajajo z zadovoljstvom, saj vsakokrat znova potrjujejo nezadržno nazadovanje našega mesta in njegove pokrajine. Meseca septembra je šest občin tržaške pokrajine izgubilo nadaljnjih 217 prebivalcev, od tega 142 na račun naravnega demografskega gibanja in 75 zaradi odselitev. 30. septembra je imelo stalno bivališče v tržaški pokrajini 275.377 prebivalcev, v tržaški občini pa 244.328 (istega meseca lani 278.080 oziroma 246.935). V septembru se je rodilo 137 živih otrok, umrlo pa je 279 oseb. Zanimiv pa je podatek, da je tržaška občina v letu dni izgubila 2.606 prebivalcev, medtem ko je ostalih pet občin skupaj v istem obdobju izgubilo le 107 prebivalcev. Proizvodnja, pomorski ter železniški promet in pristaniške dejavnosti beležijo relativno majhna nihanja, medtem ko je bil za kmetijstvo mesec september izredno neugoden, saj je s slabim vremenom in obilico pa da vin povzročil precej škode nasadom in zastoj pri pobiranju pridelkov. Na področju turizma je na splošno opazen upad obiska in nočitev itali- Koliko bomo še čakali na uveljavitev naših pravic? Deželna protipožarna služba zagotovila opremo gasilskemu društvu Globojner Paolo Hikel potrjen za konzula enotne kompanije Pristaniški delavci so konec prejšnjega tedna imeli volitve, na katerih 80 obnovili razne funkcije v sklopu enotne kompanije. Volili so konzula, dva vicekonzula in osem svetovalcev J,'a dveletje 1984-85, dva revizorja za triletje 1984-86 ter tri svoje predstavnike v svet pristaniškega dela. Za konzula enotne kompanije je bil skoraj plebiscitarno potrjen Paolo Hi-ael> ki je prejel 807 glasov. Pri vo-utvah (pravico do glasovanja je imelo 1266 delavcev, volilo jih je 1066, belih glasovnic je bilo 97, neveljavnih Pa 54) so glasove prejeli še Fabio Arcani (28), Dušan Sossi (25), Fulvio f ranzolini (21), Giuseppe Coslovi (4) ln še 35 drugih delavcev. Na volitvah za izvolitev treh predstavnikov kompanije v svet pristaniškega sveta so prejeli glasove: Paolo ™kel (540), Dušan Sossi (454), Fabio Armarli (429), Germano Švara (42), Marino Scabar (28), Fulvio Francolini (26), Mario Casasola (20), Pietro Ressi (16), Stello Farra (14), Arduino Huala (10), Alberto Albertini roV Aldo Bencich (8), Luigi Albertini W, Paolo Zorzin (8) in še 65 drugih Pristaniščnikov. Izvoljen je bil samo fbkel, za ostali dve mesti pa je potrebna balotaža med Sossi jem, Arma-n>jem, Švaro in Scabar jem. ® Predsednik deželne vlade Biasutti J® včeraj sprejel gvinejskega ministra Za industrijo Machindeja, ki ga je spremljal deželni predsednik Zveze in-dustrijcev Cogolo. Člani Društva slovenskih prostovoljnih gasilcev in civilne zaščite »Globojner«, ki sodi v okvir Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi, so včeraj obiskali na povabilo deželnega ravnateljstva za protipožarno službo sedež tržaškega nad-zomištva za gozdarstvo, kjer so jih sprejeli ravnatelj deželne protipožarne službe dr. Gravina, podravnatelj dr. Frandolič in nadzornik za gozdarstvo dr. Cavani. Srečanja se je udeležilo kakih 40 prostovoljcev, ki so jih vodili predsednik Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi Karel Grgič, poveljnik gasilskega V nedeljo zjutraj so v sobi enega od poslopij bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. I-vanu našli truplo 28-letnega mladeniča Roberta Di Ler-nia. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev naj bi mladenič umrl zaradi posledic prekomerne doze mamila, po vsej verjetnosti heroina, pomešanega z drugimi škodljivimi snovmi. V levi roki je še sti- društva Vasilij Kralj ter poveljniki za posamezne vasi Ivo Vidal (za Bazovico), Peter Grgič (za Padri-če), Stanko Grgič (za Gropado), Peter Malalan (za Bane) in Aldo Fer-luga (za Ferluge). Srečanje je bilo informativnega značaja. Deželno ravnateljstvo protipožarne službe se je želelo namreč seznaniti z vzhodnokraškimi prostovoljci ter jim obenem obrazložiti pomen, namene in naloge prostovoljne protipožarne službe. Ob tej priložnosti je ravnateljstvo zagotovilo, da jih bo v teku desetih dni oskrbelo z vso potrebno opremo ter jih pova- skal majhno brizgalko in gumijasto zanko, ko je njegovo truplo odkril stanovalec iste sobe Ambrogio Calzolato. Roberto di Lentia je bil zasvojen od mamil, v zadnjem času pa je že bil na dobri poti, da bi se rešil njihove zasvojenosti. Začel je ponovno delati kot pleskar; ni pa še rešil svojega stanovanjskega problema, zaradi česar je stanoval v komprenzoriju. Kaže, da se je v soboto sprl s punco, s katero je že dalj časa hodil; zvečer, ko je ostal sam v sobi, mu ni uspelo reagirati skušnjavi: prijel je brizgalko in to mu je bilo usodno. bilo na novo srečanje, ki bo čez petnajst dni, ko jim bo priredilo kratek usposobitveni tečaj. Med drugim so se na sinočnjem srečanju dotaknili tudi vprašanja sedeža gasilskega društva. Vzhodnokraški predstavniki so namreč omenili potrebo, da bi krajevne uprave tudi zanje poskrbele, kot so poskrbele za prostovoljce WWF in druge organizacije, ko so jim zagotovile udoben sedež na Proseku. Koordinacijski odbor je sicer že postavil zahtevo, da bi v ta namen uporabili prostore bivšega begunskega taborišča na Padri-čah. Vse torej kaže, da bo slovensko prostovoljno gasilsko društvo Globojner, ki se je pred nedavnim legaliziralo in na ta način obkrožilo oviro, ki jo je z neskončnim zavlačevanjem postavila tržaška občinska uprava, končno lahko izpolnjevalo svojo vlogo. Po sedmih letih se bodo vzhodnokraški prostovoljci lahko dejansko lotili dela. Priznanje, ki jim ga je včeraj izrekla deželna protipožarna služba, pa jih še spodbuja, kot so nam povedali po včerajšnjem srečanju, da razširijo svoje vrste in zato pozivajo še druge vzhodno-kraške vaščane ter sploh ljubitelje narave, zlasti mlajše, tudi iz drugih krajev in iz drugih organizacij, kot so SPDT in podobne, da se jim pridružijo. Heroin terjal novo mlado življenje janskih gostov, medtem ko je število tujih obiskovalcev naraslo na 16,6 odstotka. Zelo neugodna je slika gibanja zaposlitvene ravni: z ozirom na mesec avgust je število v sezname vpisanih brezposelnih naraslo za 520 enot ali 7,2 odst. in jih je bilo kar 7.705. Z ozirom na isti mesec lani se je število zaposlenih znižalo za 803 o-zirorna 0,9 odst., z ozirom na letošnji avgust pa za 235 ali 0,3 odstotka. Življenjski stroški še naprej naraščajo, to nam dokazuje že bežen pogled na cenike osnovnih potrebščin. V septembru se je indeks njihovih cen za družine delavcev in u-radnikov v tržaški občini zvišal za 0,7 odst. v primerjavi z mesecem prej in za kar 10,4 odst. z ozirom na isti mesec lani. 70-letnica tržaške bolničarske šole Poklicna šola za bolničarje »G. A-scoli« iz Trsta praznuje 70-letnico u-stanovitve. Ob praznovanju bodo priredili 22. t.m. v veliki dvorani medicinske fakultete študijsko srečanje, ka terega se bodo udeležili bolničarji, ki so študirali v šoli »G. Ascoli«. • Od odprtju sedeža upokojencev sindikata CG1L v Narodni ulici 69 na Opčinah bo jutri, 14. novembra, ob 16.30 skupščina upokojencev z Opčin, Repentabra in od Banov v Prosvetnem domu na Opčinah. • Deželno jedro davčne policije se je pred kratkim preselilo v novi sedež v Ul. Giulia 73. + Dne 11. novembra nas je za- I pustil naš dragi brat in stric Ivan Pregare Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalujoči: brata Josip in Peter, sestra Marija ter vsi nečaki in nečakinje. Ricmanje, 13. novembra 1984 Ob smrti IVANA PREGARCA izreka sožalje svojcem SKD Slavec. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Albina Pernarčič por. Suban V devinsko-nabrežinski občini STALIŠČE SEKCIJE SSk O NARAVNIH PARKIH Devinsko-nabrežinska sekcija Slo-enske skupnosti nam je poslala ti-Kovno sporočilo, v katerem izraža za-nad sklepom, ki ga je ob-, &ki odbor sprejel na predlog od-rinka za urbanistiko Brezigarja v oii i z varianto občinskega regular bil HSa na^r^a- »S tem sklepom je kr>° , Uročno rešeno vprašanje par-obš-’ ™ ic klla še zadnja odprta točka lar-v1?6 Problematike variante regu-»ki iškega načrta«, piše v izjavi SSk, še *^7?° zadeva slehernega občana, vas^ti pa prebivalstvo slovenskih da^k (“P^tža predvsem zadovoljstvo, se VS° . osvojeni njeni predlogi, da vkl i. XaNanto regulacijskega načrta ne likih 1 ^roškega parka. Vključitev ve- rruiem!i0(^ij v kraški Park bi P° njen - ^k pomenila novo zasega-je j® zemlje za potrebe mesta. »Res r da deželni zakon predvideva (udi ,Jn(° m°žnosti naravnih parkov in so u Ustrpzna finančna sredstva, ki pa jo ln Vseh teh letih romala v Furlani-bi Sr, ,ra sPloh nobenega jamstva, da sa «n mačehovsko zadržanje do Kra-vztraV?116™10- Zato je SSk dosledno čitev v P,ri 8tališču, da bi bila vklju načrt .iškega parka v regulacijski tere'i 1 v-jiva 1° v nasprotju z in- °Sl Prebivalstva.« Ob zadovoljstvu, da je pri obravnavanju tega kočljivega vprašanja prevladala skrb za interese domačega prebivalstva in, da je tudi odločno sta lišče SSk nedvomno pripomoglo za e nako rešitev tega problema v vseh treh kraških občinah, izraža devinsko-nabrežinska sekcija SSk tudi upanje, da več kot šestmesečna zamuda ne bo pravočasno odobritev variante regulacijskega načrta. Po treh tednih odkrili truplo Tržaška kronika beleži še en zgovoren primer samotne smrti. V nekem stanovanju na Stari istrski cesti so včeraj odkrili truplo 47-letnega Angela Sirottija. Kot so ugotovili preiskovalci, je moški umrl že pred tremi ali štirimi tedni, verjetno zaradi infarkta. Sirotti je živel sam in je že dolgo časa bolehal. • Tržaški občinski svet se bo sestal v petek, 16. novembra, ob 18.30. Pred pričetkom seje bi moral Richetti tudi odgovoriti na vprašanja in interpelacije o namestitvi cestnih tabel na Krasu in v predmestju. ARETIRALI D0LG0PRSTNEŽA KI JE KRADEL NA AVTOBUSU V soboto zvečer okrog 20. ure so karabinjerji aretirali 31-letnega jugoslovanskega državljana Slobodana Mladenoviča in gia pospremili v koronej-ske zapore pod obtožbo nepravega ropa. Po pričevanjih kaže, da je Mladenovič na avtobusu št. 5 izmaknil 79-letni Sofii Helmich iz Ul. delle Docce 11 iz torbice denarnico, v kateri je priletna ženska hranila 85 tisoč lir. Ko se je avtobus na postaji v Ul. Combi ustavil, je tat na vrat na nos skočil na pločnik in s tem vzbudil pri okrajenki sumi. Res je presenečeno odkrila, da nima več denarnice. Njeno vpitje je nato sprožilo verižno akcijo, ki je dolgoprstneža pripeljala v zapor. Finančni stražnik Salvatore Puggio-ni se je nemudoma pognal za bežečim in ga skušal blokirati, vendar brez uspeha: s prerivanjem in brcami se je mu je tat izmuznil, čeprav ni šel daleč. Že po nekaj metrih so ga prijeli karabinjerji, ki so se v izvidnici slučajno peljali mimo in so opazili prerivanje. Pri sebi je še vedno imel denarnico, ki se je nato vrnila k pravi lastnici. V UL Crispi dva voznika ranjena V križišču med Ul. Crispi in Brunner se je včeraj, nekaj po 15. uri, pripetila zaradi nespoštovanja znaka prednosti in prevelike hitrosti prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi lažje ranili, kar pet avtomobilov pa je bilo poškodovanih. Osnovno odgovornost nosi 25-letna Laura Chiellini, ki stanuje v Ul. Bergamasco 20, a živi le malo časa v našem mestu. Doma je namreč iz Livorna in se je pred kratkim poročila s Tržačanom. Morda se prav zaradi nepoznavanja tržaškega prometa ni ustavila, ko je s svojo mini 90 šla mimo križišča z Ul. Brunner, po kateri je prihajal kombi 850, ki ga je upravljal 44-letni šofer Ezio Becci iz Ul. Udine 52. Trčenje je bilo neizogibno, vendar do hujšega je prišlo pozneje. Becci je namreč izgubil nadzorstvo nad volanom, Liko da je najprej zavozil v parkirani fiat 500 in ranil 28-letno Danielo De Matteis, ki je ravno v tistem trenutku stopala iz avtomobila. V divji vožnji je nato oplazil še dva parkirana avtomobila, od katerih se je odbil in obstal na desnem boku. De Matteisovo so odpeljali z rcšilcem, RK v katinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravila nekaj dni zaradi udarcev po rami in odrgnin po obrazu ter kolku. Becci se je kar sam napotil v glavno bolnišnico. Ozdravel bo v 3 dneh. Pogreb bo jutri ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: mož Gigi, sin Marino, hči Anny, snaha, zet, vnuki, bratje, svaki in drugo sorodstvo. Trst, Ljubljana, Melbourne, 13. novembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Dne 11. novembra nas je za vedno zapustila naša draga Francka Križmančič vd. Petaros Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.3® iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo: svakinja Angela, nečakinje Marija, Eda in Gra-cijela z družinama ter drugo sorodstvo. Bazovica, Gropada, 13. 11. 1984 Učenci od Korošcev v Dolini Včeraj so obiskali dolinsko občino učenci in učitelji slovenske osnovne šole od Korošcev. Na županstvu jih je sprejel župan Edvin Švab V katedrali sv. Justa Hvaležnica za slovenske vernike Že četrto leto zaporedoma se je tudi letos drugo nedeljo novembra v stolnici sv. Justa zbralo veliko število slovenskih vernikov, članov katoliških organizacij, slovenskih skavtov ter deklet v slovenski narodni noši, da prisostvujejo maši-hvaležni-ci, ki jo je daroval tržaški škof Lovrenc Bellomi. Točno ob 16.00 je škof prestopil prag katedrale, kjer so ga pričakali slovenski duhovniki z vikanjem dr. Lojzejen škrlom na čelu. Škof Bellomi je daroval mašo ir* pridigal v slovenščini. Mešani cer- kveni pevski zbori so pod vodstvom Tomaža Simčiča peli mašo in razne pobožne pesmi. Med daritvijo so slovenski kmetje s tržaške okolice podarili škofu v zahvalo za letošnjo letino sadje, zelenjavo, vino, cvetje ter domače pecivo. Vsakemu darovalcu se je škof v lepi slovenščini prav prisrčno zahvalil, na koncu maše pa se je vsem prisotnim še zahvalil, da so v tako lepem številu napolnili katedralo sv. Justa, (mm) gledališča VERDI Danes, 13. t. m., ob 20.00 tretja predstava (red B/A) Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. AVDITORIJ Danes, 13. novembra, ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podre eco vih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 13. t. m., ob 19.30: Slovenski oktet. Dirigent A. Nanut. Danes, 13. t. m., ob 20.30: Koncert »L’orchestre sympatique« - jazz kvartet iz Montreala. Okrogla dvorana Jutri, 14. t. m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. Režija: Zvone Šedlbauer. Srednja dvorana Danes, 13. novembra, ob 20. uri: celovečerni italijanski film »Sneg v kozarcu« (La neve in bicchiere). Sprejemna dvorana Do 21. novembra: INTART 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. t. m., ob 17. uri: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za srednji naravoslovni šolski center v veliki dvorani Kulturnega centra v Novi Gorici. čestitke kino Ariston 16.00 — 22.00 »Broadway Danny Rose«. Woody Alien. Eden 15.30 — 22.10 »Punizione carnale per detenute in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00—22.15 »Conoscenza carnale«. C. Bergen, Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excclsior 16.30 — 22.15 »A tu per tu«. Paolo Villaggio, Johnny Dorelli. Nazionale Dvorana št, 1 15.30 — 22.15 »Le porchette ingorde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Delitto al Blue gay«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »L'amante bisex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Strade di fuoco«. Mignon 17.00 — 22.15 »Metropolis«. Aurora 17.00 — 22.00 »Greystoke - I*a leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. Capitol 16.30 — 22.00 »I predatori della vena d’oro«. C. Heston. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Mantidi in amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00, 19.30. 22.00 »Tempesta«. John Cassavetes, Gena Rowlands. Radio 15.30 — 21.30 »Julie, un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »VIP - Mio fratello superuomo«. Režija Bruno Bozzetto. razstave Danes dopolni 18 let naša KATJA. Da bi jo vedno spremljali zdravje in sreča ji voščijo mama, tata in Marta. Danes dobi volilno pravico KATJA. Da bi se najbolje znašla med kompju-terji, rožami in semeni ji voščijo prijatelji. Danes praznuje 2. rojstni dan MIRJANA PEČAR. Mnogo zdravja in sreče ji želita mama in očka, sestra Maja pa ji pošilja koš poljubčkov, čestitkam se pridružujejo trta Marija, stric Marjo ter sestrični Valentina in Romina ter Elisa iz Rima. Včeraj sta slavila 65. rojstni dan dvojčka ANGELA in DANILO ŠKERL. Vse najboljše jima želita družini Škerl in Milič. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. TK galerija. ANDREJ JEMEC razstavlja svoje najnovejše slike v TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, in v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10. V umetnostni galeriji Nadie Bassanese razstavlja novozelandski slikar Jan Hun-ter. Od 15. do 30. t. m. bo v umetnostni galeriji »Studio« v Milanu — Ul. Ni-rone 11 — razstavljala tržaška slikarka Zora Koren škerk. Odprtje razstave bo v četrtek, 15. t. m., ob 18. uri. V galeriji Arengario v Milanu, Ul. Marconi 1 - Piazza Duomo, razstavlja svoja dela do 15. novembra tržaški slikar Dimitri Cah. Umik od 10. do 13. ure in od 15. do 19.30. V galeriji Cartesius razstavlja svoje grafike 18 slikarjev iz Italije. V četrtek, 15. t. m., ob 18. uri bo v galeriji Torbandena, Ul. Torbandena 1, otvoritev mednarodne grafične razstave. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 danes, 13. novembra, ob 20.30 30-letnica Trsta v povojni Italiji: kaj pa Slovenci? Klubove prijatelje vabimo zu okroglo mizo z BORISOM RACETOM, DRAGOM ŠTOKO in JOŽETOM PIRJEVCEM T P P Z »P. TOMAŽIČ« V petek, 16. t.m., ob 15.30 odhod z avtobusi iz obmejnega prehoda Pesek - Krvavi potok — na jugoslovanski strani v Celovec, kjer bo nastop na demonstrativnem celovečernem koncertu za dvojezičnost na Koroškem. Ne pozabiti na dokumente ! včeraj-danes Danes, TOREK, 13. novembra STANISLAV Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.37 — Dolžina dneva 9.35 — Luna vzide ob 20.04 in zatone ob 11.46. Jutri, SREDA, 14. novembra BORISLAVA Vreme včeraj: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb pada, veter 26 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Nicola Devivi, Stefania Ragaù. UMRLI SO: 79-letni Bruno Mari, 88-letni Giuseppe Terranino, 89-letna Sabina Alzetta, 1 dan star Nicola Devivi, 70-letni Josef Tiefensacher, 86-letna Ada Baethge vd. Millo, 84-letni Carlo Ulci-grai, 49-Ietni Mario Bressanutti, 58-letna Giuseppina Rapisarda vd. Furlanich, 81-letni Iginio Braut, 50-letna Mafalda Martini, 88-letna Maria Jadreschich, 83-letna Francesca Krizmancic, 70-letni Carlo Savarin, 74-letni Graziano Stefani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8 in Ul. dellTstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Prosek, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197. mali oglasi ZAPOSLENA DRUŽINA z Opčin potrebuje 2-krat do 3-krat tedensko pomoč pri hišnih opravkih. Telefonirati na št. 60748 od 8.30 do 9.30, razen ob sobotah in nedeljah. TAKOJ PRODAM 2 moderni manjši kuhinjski omari in mizo s štirimi stoli. Tel. 740-627. TAKOJ PRODAM 2 vzmeti, 2 »jogija«, 2 žimnici in več stolov - novo. Tel na št. 740-627. VINOGRADNIKU prodam priprave za predelavo grozdja. Tel. 740-627. 21-LETNO DEKLE, vešča uradnica, z znanjem slovenskega, italijanskrga, angleškega in srbohrvaškega jezika, išče zaposlitev. Telefonirati zjutraj na št. 818-067. DELO. Iščem kakršnokoli delo v okolici Gorice, lahko tudi za kakšno uro. Informacije na upravi PD v Gorici. DELAVEC TVRDKE FIAT proda regato 1300 super po stari ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 229-224. m. ivuižniH muuui murnu 43U, preVOZB 12.000 km. v dobrem stanju. Cei 1.000.000 lir. Tel. 226-517. PRODAM dobro ohranjena 3-delna ls rana lesena vrata za garažo. Dim zije 3 x 2 m. Tel. 200-170 od 13.30 14.30 aU tel. 208-693 od 20. ure da PRODAM 2 bicikla primerna za otroke od 8. in 11. let. Telefonirati na št. 753-938 ob večernih urah. ZLATO, zlate kovsmee kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst Iskreno se zahvaljujemo članom SPDT za takojšnjo pomoč, ki so jo nudili najini hčerki DEVI ob pohodu na Vrh Bruno in Tončka Pinčin GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984-85 2. abonmajski koncert V četrtek, 15. novembra 1984, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu MILOŠ MLEJNIK, violončelo JANKO ŠETINC, klavir Na sporedu Valentini, Lipovšek, Debussy in Brahms. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij KD Rovte - Kolonkovec priredi v soboto, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih skromno praznovanje ob 7. obletnici delovanja in ob 5. obletnici obnovljenih društvenih prostorov. Gostoval bo TAMBURAŠKI ANSAMBEL iz Boljunca s celovečernim koncertom. Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor. V petek, 16. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem, domu na Opčinah CIRIL ZLOBEC in ALOJZ REBULA o temi: POLITIKA IN KULTURA. Vabljeni ste, da se srečanja udeležite in posežete v razpravo. Dekliški zbor »Slovenki šopek« priredi celovečerni koncert v srenjski hiši v Mačkoljah v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Toplo vabi j. ni vaščani, prijatelji mladinskega petja in mladina nasploh. SKD Slavec Rimanje - Log vabi v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t. m., na 6. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN. V nedeljo, 18. t.m., bo MARTINOVANJE v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 19. Na sporedu bo nastop amaterskega odra Tabor z Opčin z igro »Mali tabor starih - Beseda 84« ter razstava usnjenih izdelkov Nataše Miličeve. Sledilo bo odprtje kioskov z domačo hrano. Začetek ob 16. uri. Vabljeni! razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bo tečaj vinogradništva odvijal ob ponedeljkih in sredah od 19. do 21. ure v prostorih nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bo tečaj vrtnarstva odvijal vsako sredo od 18.30 do 20.30 v prostorih PD Kolonkovec, menjalnica 12. 11. 1984 Ameriški dolar . . . . Kanadski dolar . . . . švicarski frank . . . . Danska krona............. Norveška krona . . . . švedska krona............ Holandski florint . . . . Francoski frank . . . . Belgijski frank . . . . Funt šterling............ Irski šterling........... Nemška marka . . . . Avstrijski šiling . . . . Portugalski eskudo . . . Japonski Jen............. španska pezeta . • . . Avstralski dolar . . . . Grška drahma............. Debeli dinar............ Drobni dinar............ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TROT - ULICA F.’FILZI 10» - G1-AAB darovi in prispevki Namesto cvetja na grob mame Renate Kralj daruje Pepi Žagar z družino (Bazovica) 20.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Bazovica. V počastitev spomina Alberta Kralja darujeta Solza in Katja Kralj 20.000 lir za Skupnost družina Opčina. V 'počastitev spomina Zdenke Trampuž darujeta Solza in Katja Kralj 20.000 lir za Rod modrega vala. V spomin na Draga Škrinjarja daruje Franjo Kosovel 8.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Draga Škrinjarja darujeta družini Jogan 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Stanka Kos-mine darujeta Boris in Nadja 20.000 lir za JK čupa. Namesto cvetja na grob Marinega o-četa Alojza Verše darujejo sošolke Nada, Nadja in Ani 30.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Marina Širco in starše darujeta družini Širca - Terčon 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Bruna Škrka darujeta Vanda in Lino Doljak 50.000 lir za SKD Vigred. V isti namen darujeta Marica in Silvano Rebula 50.000 lir za SKD Vigred. Ob 4. obletnici smrti Pepija Suban daruje žena Brigita 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob bratranca Milana Caharije daruje družina Laghi 30.000 lir za Godbeno. društvo Nabre: žina. Ob 10. obletnici smrti brata Vinka daruje Mirko Kalc z družino 20.000 lir za KD Upa. Ob obisku Hranilnice in posojilnice na Opčinah daruje osnovna šola A. Gradnik z Repentabra 60.000 lir za sklad M. čuk. Namesto cvetja na grob Marije Štoke vd. Starc daruje V. V. 30.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Maura Bogateza darujejo prijatelji 300.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Stanka Kos-mine darujejo Majda Danev 10.000 lir za sklad M. čuk, Justa in Anica Daneu 30.000 lir za ŠD Polet, 30.000 lir za sklad M. čuk in 30.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Tamare Frančeškin darujeta Boris in Marta Simo-neta 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras. V spomin na drago Tamaro darujejo mama in tata 50.000 lir, nona Ivanka in nono Berto 50.000 lir ter teta Duška in stric Stanko 50.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob prijateljice Tamare darujejo Ervin Doljak, Ivo Gruden, Stefano Kralj, Marko Riolino, Davorin Kralj, Boris Štoka, Elizabeta Ži-vic, Majda in Peter Janežič, Manuela Brischia, Patrizia Furlan, Andrej Per-tot, Neva Albi, Nadja in Andrej Budin 57.000 lir za ŠK Kras in 57.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Bruna Škrka daruje družina Purič (Repen 97) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Bruna Škrka daruje Paolina (Col 23) 10.000 lir v isti namen. Namesto cvetja na grob Tamare Frančeškin daruje kriški mladinski krožek 25.000 lir za folklorno skupino KD Rdeča zvezda. Ljubo Perčič (Šempolaj) daruje 50.000 lir in Josip Gruden (Samatorca) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V počastitev spomina Draga Škrinjarja darujejo Siamovi 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. V spomin na prijatelja Milana Caha-rijo daruje A. Rebula (Slivno) 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob 70. obletnici rojstva daruje Franc Malalan 30.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za openski cerkveni pevski zbor. Ob smrti mame Rože daruje Milan Grdina 50.000 lir za PD Slovenec. V spomin na nonota Franca Miliča daruje Bogdan Milič z družino 25.000 Ur za TPK Sirena. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Istro jutri, 14. novembra, ob 8. uri izpred sodne palače. Priporočamo točnost. 1.830.— 1.380.— 755,— 170.— 211.— 214.— 550.— 200.50 27.— 2.300,— 1.900.—. 620,— 87.75 11.— 6.— 10,-1.400.— 14,— 8.50 8,— »LINEA». . . TIROLSKI STIL Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore. »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST KMALU OTVORITEV NOVE TELOVADNICE NA 0PÓNAN PHYSICAL CLUB body - building, solarij, masaže, telovadba: po neverjetnih cenah z diplomiranimi vaditelji IS E F INFORMACIJE IN REZERVACIJE V TELOVADNICI: Ul. S. Pellegrino — OPČINE Tel.: 214195, 212618 od 16.30 dalje. Slike, ki niso le spomin Zagreb, glavno politično, ekonomsko in kulturno središče Hrvaške. Med prvo vojno je bil nono pri mornarici v Pulju in delal v tovarni torpedov. Tako je želel, da bi šel vsaj za nekaj dni v Zagreb k ženi in 4-letnemu otroku, naši mami, toliko je nadlegoval nadrejene s svojo prošnjo, da si je končno izposloval kratek dopust. To mu je tudi rešilo življenje, ker je tovarna eksplodirala, ko je bil še na poti domov. Po vojni je nada ljeval svoj poklic: bil je namreč »špengler«, kar bi bilo po naše klepar. Pri svoji obrti je imel še kar srečo, ker je izdeloval zlasti pocinkane krste, ki so bile neobhodno potrebne, če si hotel prepeljati domov posmrtne o-stanke dragega, padlega na fronti. Ta posel pa se ni tako kmalu izčrpal, še toliko let po vojni je bilo naročnikov in tolik je bil zaslužek, da si je lahko družina sezidala hišo, pa še nekaj vrta je bilo okoli nje. Življenje je teklo naprej, med tem časom se je rodilo še četvero otrok, onega pa je pobrala Španka. »Špen-glerska« delavnica se je počasi razvijala, vanjo je bilo treba vlagati vsak novčič, zato so nonoti oddajali v najem odvečno sobo. V tej je nekaj časa stanoval neki odvetnik. Iti je bdi dokaj čuden, skrivnosten: ko je srečeval našo mamo, ji je venomer pravil »mala Židovka«, kar pa je zvenelo bolj neprijazno kot šaljivo. Potem se je naša mama poročilu z očetom, ki je imel krznarsko delavnico v Ilici, najbolj elegantni ulici v Zagrebu. Nekaj delavcev in vajencev mu je pomagalo, da je lahko bil kos povpraševanju po kožuhih. Klientov je bilo zmeraj, tudi ko je pritisnila kriza, ker takih, ki si lahko privoščijo, je bilo in bo v vseh časih in režimih. Zdelo se je, da je življenje utečeno, mimo, da bo še dolgo tako. Druga vojna se je grozeče približevala: Jugoslavija je pristopila k trojnemu paktu in kmalu potem sta jo napadli Nemčija in Italija, da je razpadla. Na Hrvaškem so ob podpori Italijanov in Nemcev prevzeli oblast u-staši in začel se je lov na politične nasprotnike, Srbe, Jude. Edina možna rešitev je bil beg na področje, ki so ga kolikor toliko kontrolirali Italijani. Pa tudi to ni bila bogve kako dolgo trajna rešitev: po 8. septembru 1943 se je italijanska oblast sesula, zavladala pa je še hujša, nemška. Očeta so prijeli in se ni rešil, mati, moj brat in juz pa smo preživeli vojno. Nekoč mi je mati pripovedovala, kako smo šli skozi vojno, kako smo si rešili glavo večkrat po golem naključju, kako ji ni nikoli prišlo niti za trenutek na misel, da bi se kakorkoli poslužila tistega poznanstva iz časov, ko so dajali v najem odvečno sobo: najemniku je bilo namreč ime - Ante Pavelič. FILIP FISCHER Zagreti Agfam (Croatiei 7/ £j§0pl P 4-Wà n h Mi; lil ŠV llW4 Us Spil Ir *»» «i ~ 'Z ' 'I?1 e Jttàì ra€Ìio televisi ja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? Program z Raffaello Carrà 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark: Spedizione al K 2 Nord 1983 15.00 Ital. kronike 15.30 Šola in vzgoja: Matematika 16.00 Jackson Five - risanka 16.25 Per favore, non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 L’uomo della montagna - 2. del 17.40 Fiabe così - risanka 17.50 I macachi di Koshima - dok. 18.20 Odprti prostor 18.40 Aubrey - risanka 18.50 Italia sera dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Cari amici vicini e lontani oddajo vodi Renzo Arbore 22.15 Dnevnik 22.25 Nel segno del computer 1. oddaja 23.10 Claudio Villa in concerto 24.00 Dnevnik 1 - Nočne vesti 00.10 Šola in vzgoja: Biti ženska, biti moški - 8. odd. Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 Difendere gli handicappati 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.25 Tandem aktualnosti, igre in zanimivosti Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli: Šolski okoliš, Stare kulture Mezopotamije, Asirski kralj Asur-banipal, Velika Britanija, Kemija povsod, Zakladi Irske 16.15 Teletekst 17.35 Poročila 17.40 ZBIS: Kje živi tvoja pravljica 17.50 Republiška revija MPZ Zagorje 85 18.25 Celjski obzornik 18.40 Mislec - risani film 18.50 Knjiga 19.05 Risanka: Maksipes Fik 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Nekaj ljudi dobre volje - nadalj. 21.00 Dokumentarec meseca: Tine ali komu zvoni 21.40 Dnevnik II 21.55 Fluidi - baletna oddaja Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TV novice CANALE 5 8.30 La casa nella prateria - TV film 9.30 C’è posto per tutti - film 11.30 Tutti in famiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 Spazio 1999 TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help - glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Dallas - TV film 21.25 Dynasty - TV film 23.25 Adorabile infedele - film RETEQUATTRO 8.30 Fermata per dodici ore - film 10.15 Alice - TV film 10.45 Mary Tyler Moore - TV film 11.15- Samba d’amore - TV novela 11.50 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 In casa Lawrence - TV film 15.50 Mr. Abbott e famiglia 16.30 La regina dei mille anni 17.00 Masters, i dominatori dell’universo - risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - tekmovanje 20.25 Viulentemente mia - film 22.30 Kazinsky - TV film 23.30 La carovana dell’alleluja - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II mio soldato tedesco - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.45 Musikit - nagradno tekmovanje 16.25 Šola in vzgoja: Valentina l’isola felice - 9. odd. 16.55 Due e simpatia Marco Visconti - 5. del 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Mostri in concerto - risanka Alfonso Aberg 18.20 Dnevnik 2 - športne vesti 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Piccole donne - film Igrajo: Margaret O’Brien, June Alyson, Elisabeth Taylor, Rossano Brazzi 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.40 Gremo v kino 22.45 Dnevnik 2 - Dossier 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.05 Šola in vzgoja: Specialistična medicina 16.05 Šola in vzgoja: Tehnologija materialov: mikroelektronika - 9. del 17.00 Piccola storia della musica 17.15 Dadaumpa - antologija televizijskega varjeteja 18.15 L’Orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.30 Dnevnik 3 - Dežele 20.05 Šola in vzgoja: I contenitori della vita - 2. del 20.30 Dnevnik 3 - Posebnosti 21.30 Jazz - 2. del Kvintet McCoy Tyner 22.15 Diapason Glasba: kje, kako, zakaj 22.55 Dnevnik 3 23.30 Jacques Offenbach: La belle Hélène 17.05 TV šola: Ramon in Luisa - TV film Galaktična enciklopedija - dok. 18.00 Medicai Center - TV film 18.50 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Obzorja 20.20 Hladno kot kamera - film 22.05 TV D - Vse danes 22.15 Zdravnik in pacient: Dializa pri ledvični odpovedi 23.05 Knjiga tovarišev 2. del TV drame Zagreb 16.45 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Glasba za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 Signali notranjepolitična oddaja 20.55 Družinski zaplet film A. Hitchcocka 22.35 Dnevnik POSTAJE 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - risanka 20.25 A-Team - TV film 21.25 Simon & Simon - TV film 22 30 Masquerade - TV film 23.30 Šport I. 20 Ironside - TV film TELEPADOVA 12.00 Star Trek - TV film 13.00 Risanke 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Cadetto il principe dei mostri 15.30 Yattaman - risanka 16.00 Daktari - TV film 17.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 II marito in collegio - film 22.20 Šport 23.30 L'incredibile Hulk - TV film TRIVENETA II. 45 TV film 12.15 TV film 13.00 La campana tibetana - nadalj. 14.00 Risanka 14.30 E’ mezzanotte... butta giù il cadavere - film 16.45 Dokumentarec 17.30 Dražba 20.30 Caccia ai diamanti film 22.00 Dražba TELEFRIULI 15.20 Lo straniero - film 16.50 Jabberjaw - risanka 17.15 Spiderwoman - risanka 17.40 Buford Files - risanka 18.05 Shogun - risanka 18.30 The Quest - TV film 19.30 Veronica il' volto dell’amore 20.30 Morgan matto da legare - film 22.15 Šport It AD IO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče (ponovitev) ; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni potpu-ri; 12.00 Sestanek ob 12 00: Proti filmskemu ustvarjanju; 12.30 Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Min in glasba; 18.00 Italijanski deželni avtorji: Luigi Candoni: »Eva se bo rodila jutri«. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah; 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 9.00 Glasba; 10.00 Za vsakogar nekaj; do 15.00 Glasba; 15.00 Nekaj folklorne glasbe; do 19.00 Glasba; 19.30 Roža v svetu fantazije; 21.00 Vsak problem ima svojo rešitev; dalje večerni in nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: pesmi in plesi Srbije; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni u-trinki: na rovinjskih glasbenih srečanjih; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Besede in glasba; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Idealna ženska; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored: Popevka tedna; 14.45 Casatici Sonora; 15.00 Svet u-stvarjajo ženske: »La casa di Bernarda Alba«; 15.45 Na lovu v Jugoslaviji; 16.45 Savio; 18.45 Joseph Haydn; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 La Certosa di Parma - 23. epizoda; 11.30 II garage dei rigordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Pagino-ne - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 -EUington 84; 18.05 Spaziolibero - programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 20.42 Glasbeni odmor; 21.03 Nočna glasba : W. A. Mozart; 21.30 Diskoteka; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; .14.05 V korak z mladimi; 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 84; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 23.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84; 21.05 Radijska igra, Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodotem melodij; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Občina bo okrepila nadzorstvo pred osnovnimi in srednjimi šolami Večerni koncerti ob matinejah v novi sezoni društva Lipizer Goriška občinska uprava namerava v prihodnjih mesecih okrepiti službo nadzorstva pred osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami. Doslej je pobuda naletela na zelo ugoden odziv, tako s strani staršev, kakor tudi s strani članov rajonskih svetov, omogoča pa do drugi strani tudi, da mestni redarji, oziroma drugi občinski uslužbenci več časa namenjajo drugim, pomembnejšim statutarnim dolžnostim. O teh vprašanjih so razpravljali na seji predsednikov rajonskih svetov z odbornikom za decentralizacijo Gianninom Ciuffarinom. Prisotna sta bila tudi odbornika Jakončič in Pau lin. Službo nadzorstva pred šolami trenutno opravlja devet upokojencev, ki so bili zbrani ob upoštevanju točno določenih kriterijev sposobnosti in tudi posebej izvežbani za tako zahtevno nalogo. V kratkem se bo prvi skupini pridružilo še sedem upokojencev. Na seji predsednikov rajonskih svetov so razpravljali tudi o postopku kako zagotoviti razmeroma hitro re- V prostorih večnamenskega socialnega centra v Ul. Bammonti bo drevi ob 20.30 skupni sestanek goriških društev, ki delujejo na socialnem področju. Gre za nadaljevanje razprave, ki se je že pričela pred dvema tednoma na podobnem sestanku, o katerem smo poročali v našem dnevniku. Pobudnik teh srečanj je goriški Zeleni križ, ustanova, ki že več kakor šestdeset let deluje na humanitarnem področju. Že na prvem srečanju, ki se ga je udeležilo kakih 30 predstavnikov različnih društev, je prišla do izraza potreba po večji organiziranosti teh organizacij, ki delujejo na prostovoljni osnovi. Današnje stanje namreč ni najboljše zaradi prevelike razdrobljenosti in neorganiziranosti pobud. Da bi Težko bi v nekaj vrstic strnili kroniko vseh prireditev, ki so se ob koncu tedna, zlasti pa v nedeljo, zvrstile v raznih krajih na Goriškem. Martinova nedelja je minila v znamenju čudovitega in kar toplega vremena, kar se je seveda krepko poznalo tudi na številu udeležencev, ki so se zbrali na raznih žegnanjih, povsod tam, kjer so domačini — po-nèkod s precejšnjo mero iniciative — skušali obuditi stare običaje. Tako so v Podturnu, po maši, ponujali repo v oblicah, specialiteto, ki je pred desetletji pravzaprav izpolnjevali jedilnik kmečkih družin v tem času. V Podturnu so tudi, kar na trgu, sevanje raznih problemov, zlasti pa vprašanj s področja komunalnih sto " ritev, kar do sedaj ni bilo vedno lahko, zaradi kroničnega pomanjkanja števila uslužbencev. Predstavniki občinske uprave so izrazili pripravljenost sprejeti iti izvajati predloge, ki so jih iznesli nekateri od predsednikov, ki so se seje udeležili. Tretja točka, prav tako predmet razprave, oziroma izmenjave mnenj na zadnji seji, se nanaša na dotacijske sklade, s katerimi razpolagajo posamezni rajonski sveti. Možnost razpolaganja, čeprav z manjšimi denarnimi zneski, je imela nasplošno pozitiven učinek in je nekako poživila dejavnosti rajonskih svetov, po drugi strani pa tudi pokazala, da nimajo povsod smisla (morda tudi volje), za realizacijo takih ali drugačnih pobud v kulturnem športnem in socialnem področju, so ugotovili na omenjeni seji. Sestanek s predstavniki rajonskih svetov je bil koristen tudi ob upoštevanju dejstva, da bodo krajevne uprave kmalu pričele pripravljati finančni proračun za leto 1985 in je premostili te ovire, želijo tudi na Goriškem ustanoviti sekcijo MOVI (Movimento di Volontariato Italiano), t.j. gibanje, ki koordinira prostovoljno delovanje društev Nastanek tovrstne povezave bi lahko omogočil izboljšanje kakovosti uslug, M jih ponujajo društva, do česar bi prišli z medsebojno povezavo, skupnimi izpopolnjevalnimi tečaji za člane, skupnim reševanjem problemov, ki zanimajo vsa društva. Povezava pa bi delovala tudi navzven: društva bi tako postala družbeni subjekt, ki bi lahko nastopal proti razširjeni apatičnosti okostenelosti in napačnih prepričanjih o delovanju in namenih humanitarnih organizacij. Povezava torej za večjo težo v širši javnosti in v odnosih z javnimi inštitucijami. pripravili razstavo starega kmečkega orodja, ki je pritegnila še največ pozornosti. V Sovodnjah so tako kakor že vrsto let doslej pripravili pokušnjo domačih vin, udeležencem pa so ponudili domač kruh in sol. Vino so prispevali malodane vsi vinogradniki, tudi tisti, ki se s trtami ukvarjajo bolj ljubiteljsko. Podobno je bilo v Štandrežu, kjer so po blagoslovu voza na katerem so bili razstavljeni tipični pridelki štandre-ških vrtnarjev, ponudili kozarček domačega pridelka in kruh. Pel je otroški pevski zbor. Martinovanje so pripravili tudi v Gabrjah, na pobudo KD Skala in vaške skupnosti. Prire- zdaj primeren čas za evidentiranje različnih potreb. Zadovoljiv promet čez mejo Podatki o gostoti prometa skozi mejne prehode na Goriškem v mesecu oktobru v bistvu potrjujejo trend, ki so ga zabeležili v prejšnjih mesecih. Promet se je namreč stabiliziral pri številu na pol milijona prehodov vsak mesec. Oktobra je bilo skupno število prehodov v obe smeri 527 tisoč 911. Levji delež, več kot tri četrtine prometa, odpade na maloobmejni promet s prepustnico, vsekakor so tud' izdatki o številu prehodov s potnim listom v zadnj-času kar zaaovoijivi. S potnim listom je na Goriškem šlo čez mejo 77 tisoč italijanskim in 48 tisoč tujih, seveda pretežno jugoslovanskih državljanov. Prehodov s prepustnico je bilo nekaj več kot 400 tisoč. Od tega odpade 213 tisoč na upravičence z italijanske strani in 188 tisoč z jugoslovanske strani meje. V tržiški bolnišnici je pod stalnim policijskim nadzorstvom 18-letni Vincenzo Colacicco iz Neaplja. Osumljen je sodelovanja pri poskusu ropa v rekreacijskem krožku v kraju Afragola pri Neaplju in poskusa uboja. Proti Colaticci! je državno pravdništvo iz Gorice že izdalo zaporni nalog. Kakor hitro ga bodo v Tržiču pozdravili, ga bodo orožniki pospremili v goriški zapor, nato pa v Neapelj, kjer mu bodo sodili. Colacicco je bil pri poskusu ropa hudo ranjen s strelnim orožjem v levo roko. Po do zdaj razpoložljivih vesteh, naj bi se že v Neaplju zatekel po zdravniško pomoč, odklonil pa naj bi dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici. Colacicco se je menda že dan za razna obvestila KD Danica in gospodarska zadruga vabita člane in prijatelje na sejo, ki bo v četrtek, 15. t.m., ob 20. uri v gostilni Devetak. Dnevni red: kulturno delovanje v novi sezoni ; potek del na gradbišču kulturnega in športnega središča. Vsakoletna sindikalna večerja goriških slovenskih šolnikov bo v soboto, 17. novembra, ob 19.30 v gostilni Devetak na Vrhu. Martinovanje priredi KD Oton žu pančič v Štandrežu, v soboto, 17. t.m. Prijave in pojasnila pri Marti v Klan- ditev je bila združena z nastopom otroškega in moškega pevskega zbora, udeležencem pa so poleg domače kapljice ponudili tudi pečen kostanj. V nedeljo popoldne so martinovali tudi v Doberdobu. Poleg tradicionalnih starih običajev povezanih z zaključkom dela na polju, pa velja zabeležiti še vrsto družabnosti, prireditev sicer nekoliko drugačnega značaja, ki pa so tako ali drugače povezana z Martinom. Tako so se člani planinskega društva v nedeljo popoldne prijetno zabavali na tradicionalnem društvenem martinovanju v Ajdovščini. Na družabnosti je bilo letos skoraj dvesto članov društva, Kulturno društvo Rodolfo Lipizer, prireditelj kvalitetnega violinskega natečaja, ki je bil septembra že tretjič zapored v našem mestu, je glavni pobudnik zanimive koncertne sezone, ki se bo pričela že v prihodnjih dneh in te zaključila v začetku aprila. Že nekaj let uveljavljenim nedeljskim matinejam v Avditoriju se bo letos pridružil tudi ciklus večernih koncertov. Poglejmo podrobnejši spored obeh ponudb. Večerni koncerti se bodo pričeli v sredo, 14. t. m., ob 20.30 v Avditoriju. Nastopil bo pianist Raimondo Campisi, zmagovalec natečaja »Città di Treviso« in »G. Cziffra« v Ver-saillu leta 1972, s skladbami Chopina in Gershwina. Sledili bodo kon certi 10. decembra (violinski duo Hae Sun Kang in Masayuki Kino), 10. januarja '85 (Romunska filharmonija iz Jase), 18. februarja (pianistka Nina Tichman), 13. marca (»Trieste Harp Ensemble«) in 3. aprila (Kvartet iz Prage). Za nedeljske matineje je prvo srečanje predvideno v nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri vedno v Avditoriju, s »Sprehodom po svetu operete« v u-metniški priredbi m. Danieleja Za nettovicha. Ostali koncerti bodo 16. tem, ko so mu iz roke odstranili kroglo, z avtomobilom odpeljal v Tržič, kjer ima sorodnike in kjer naj bi najbrž lažje počakal na zaključek preiskave o tragičnem dejanju. Dolga in naporna pot sta povzročili komplikacije na ranjeni roki in tako je bil Colacicco prisiljen, da se spet javi v bolnišnici, kjer pa je resnica o okoliščinah, lije in kako je bil ranjen s strelnim orožjem, prišla kaj kmalu na dan. Zagovarjati se bo moral zaradi poskusa ropa, poskusa uboja, (med poskusom ropa je bil namreč hudo ranjen eden od obiskovalcev krožka) in nedovoljene posesti orožja. Skupaj s Colaciccom naj bi v prostore krožka vdrli še štirje roparji, ki pa so zaenkrat uspeli zabrisati za sabo vsakršno sled. Vandalizem Tržiška sekcija svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) je vložila prijavo proti neznancem zaradi požiga opazovališča za ptice na Prelos-nem jezeru. Iz lesene kolibe so ljubitelji ptic in strokovnjaki lahko nemoteno opazovali prisotnost in obnašanje številnih, zlasti vodnih vrst ptic. Opazoval išče bodo ponovno zgradili. • Orožniki v Tržiču so menda prijeli človeka, ki naj bi konec prejšnjega tedna namerno poškodoval ducat parkiranih avtomobilov na območju Panzana. Orožniki so doslej sprejeli dvanajst prijav lastnikov avtomobilov, nad katerimi so se znesli neznanci. kar je ponoven dokaz, kako so člani, različnih starosti, navezani prav na to obliko družabnosti. Seveda so tudi letos pripravili tradicionalno pia ninsko tombolo, z bogatimi nagradami, ki so jih skoraj v celoti darovala slovenska podjetja. Družabnosti bodo v posameznih krajih in društvenih tudi v prihodnjih dneh, zlasti pa še ob koncu tedna. Na slikah: množica na martinovanju v Sovodnjah; otroški in moški pevski zbor KD Skala, na podobni prireditvi v Gabrjah. decembra (duo Kaori Washiyama Suzuki - violina in Keiko Andò - klavir), 30. decembra (silvestrski koncert komornega orkestra Lipizer z violinistom Christophom Poppenom), 20. januarja '85 na 12, Hermes Milan, Spinea, Co-"je^se 8, Ledisan 6, L. Schio 4, Ibi 1 “usto 2, Zinzi Caserta 0. Občni zbor deželnega FIDAL V Gradišču je bil v soboto letni ij.cru zbor atletske zveze Furlanije Ju-n,, 6 krajme, ki je letos tudi izvolil : v °dbor z mandatom 4 let. V novo-*zvoljeni odbor je bil izvoljen tudi sionski predstavnik Bruno Križman, vi odbor sestavlja 6 Tržačanov, n1Je Predstavniki videmske pokra ji ’ “va iz goriške in eden iz porde-onske. Za predsednika je bil soglasni?''01^" Zafred-b priliki občnega zbora sta bili na ajeni tudi slovenski atletinji Irena avcar za absolutni deželni rekord * metu diska in Tanja Kalc za 3. sto na državnem prvenstvu kade- Sovodnje — Juventina 1:1 (1:0) STRELCA: Florenin v 3. in Medeot v 49. min. SOVODNJE: Gergolet, Tomažič, Damjan Vižintin (Košič), Rudi Pete-jan, Livio Vižintin, Egon Pctejan, Julijan Čaudek, Florenin (Gomišček), Butkovič, Fabijan Čevdek, Pavlin. JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzoli-ni, Šturm, Medeot, Marko Krpan, Costa, Del Negro, Tavčar, Vižintin, Lauri, Robert Krpan (Panico). Lepo sončno vreme ni pripomoglo tudi k lepi igri v prvem slovenskem derbiju med Sovodnjami in Juventino. Živčnost, ki je gospodarila na i-grišču skozi vseh devetdeset minut, je odigrala glavno vlogo na tem, za obe postavi pomembnem srečanju. Za Štandrežce je bilo važno predvsem to, da odnesejo pozitiven rezultat, saj so doslej utrpeli že preveč porazov, medtem ko so Sovodenjci merili na celotni izkupiček, predvsem zaradi svojega položaja na lestvici. Igra na sovodenjskem pravokotniku pa je bila taka, da je bil remi najprimernejši rezultat. Naelektreno ozračje se je od starta dalje stopnjevalo in grobe igre je bilo kar precej. V 3. minuti, po prekršku štandreškega branilca pred kazenskim prostorom, je Floemin uganil pravilni kot in poslal žogo v mrežo. Takojšnja prednost je prekrižala račune Štandrežcem, ki so se organizirali za neodločen izid. To je tudi razlog, da niso znali pravilno reagirati, saj je bilo treba čakati do 33. minute, da se jim je ponudila lepa priložnost, vendar je strel Coste vratar Gergolet odlično ubranil. Nekaj minut kasneje so imeli Sovodenjci možnost, da podvojijo: Fabijan je poslal zanimiv vertikalen prediožek Julijanu Čavde-ku, slednji (vratar je bila na tleh izven vrat) je streljal slabo, tako da je Medeot brez težav žogo na črti zaustavil. V tem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini. Pri Sovodenjcih se je poznala odsotnost Fajta in Grilla v napadu, poleg tega sta se v 2. polčasu poškodovala še Devetak in Florenin. Pri Štandrežcih pa smo o-pazili nekoliko boljšo, oziroma odločnejšo igro, še posebno v 2. delu srečanja, ko so bili gostje prisebnejši od domačinov. Juventina je izenačila v uvodnih minutah 2. polčasa, ko je kapetan Medeot lepo izkoristil prosti strel in u-kanil nekrivega Gergoleta. V nadalje-- vanju igre lahko beležimo še akcijo in lep prodor Roberta Krpana (11. min.), strel pa je bil preslab, da bi se lahko kaj iz tega izcimilo. Skratka, srečanje na zadovoljivi ravni s precejšnjo živčnostjo. Pri domačinih so se dobro odrezali vratar Gergolet in Egon Petejan, a med štan-drežci je Medeot dajal gotovost o-brambi. Ob koncu smo dolžni še pojasnilo. Na zadnjem srečanju med Sovodenjci in San Lorenzom je zadetek za domačine dosegel Čevdek. (R. Pavšič) 2. AL: podvig Vesne S"lčasa so se razmere bistveno obrnile na slabše: sredinski igralci so popustili, sreča pa se je znova nasmehnila domačinom, ki so imeli na razpolago še eno 11-metrovko. Položaj je postajal brezupen za Križane, ki vendarle niso vrgli puške v koruzo. Malo pred koncem pa nepričakovan razplet : najprej je Tremul z vso silo poslal žogo v lastna vrata, kar je Križa nom vlilo novih moči in so le nekaj minut .kasneje remizirali ter naposled prišli do zmagovitega zadetka, potem ko je Di Benedetto preigral dva nasprotnika ter serviral žogo Brunu v kazenskem prostoru. Po zadetku Bruna so Križani strnili svoje vrste in tako ohranili prednost do konca. (A. Kostnapfel) Nov trener pri Tarantu TARANTO — Po zadnjih neuspehih je včeraj Taranto odslovil trenerja Angela Becchettija, ki ga bo zamenjal Lauro Toneatto. 3. AMATERSKA LIGA: skupina M Campanelle — Breg 0:1 (0:1) Roianese — Gaja 0:1 (0:1 ) STRELEC: v 38. min. Jež BREG: Panicomi, Olenik, šavron, Lovriha (od 46. min. Miloš Tul), Gri-zonič, Pavletič, Jež, Mondo, Zonta, Peroša, Grbec. Strelec edinega gola Pavel Jež nam je tekmo takole orisal: »Bili smo pre pričani, da Campanellam iztržemo vsaj točko. Moram reči, pa, da Campanelle niso posebno močna ekip>a, čeprav imajo veliko dobrih posameznikov in predvajajo precej hiter nogomet. E-kipo sestavljajo skoraj v celoti zelo mladi nogometaši, ki jim manjka izkušenosti. Edino, kar pa nam je delalo preglavice, je bilo zelo majhno igrišče. »V prvem polčasu, pri rezultatu 0:0, smo oboji igrali precej zbrano, vendar smo mi imeli veliko uporabnih žog. Z golom smo konkretizirali ta naš stalen pritisk. V drugem polčasu, kot je bilo pričakovati, so gostje pritisnili, vendar si niso ustvarjali nevarnih priložnosti in smo jih s precejšnjo lahkoto zaustavljali. (M. Tul) STRELEC : Dubani v 40. min. GAJA: Kante, Kalc, Stranščak, Ba-čer, Marko Rismondo, Boris Rismon-do, Branko Grgič, Simonut (od 46. min. Salvi), Lenarduzzi, Alfieri, Dubani. Gaja je osvojila svojo drugo zmago v gosteh, tokrat proti šibki ekipi Roianese ja. Že od vsega začetka so ga-jeved imeli vrsto priložnosti, da povedejo, vendar so bili pri izvajanju netočni. Šele v 40. min. so zeleno-rume-ni dosegli edini gol po zaslugi Dubani ja, ki je izkoristil napako v domači obrambi in žogo poslal v mrežo. V drugem polčasu so padriško-gro-pajski nogometaši še bolj pritisnili na nasprotnika, da bi vodstvo povišali, a zaman. Sreča jim ni bila naklonjena, najprej Branku Grgiču, ki je sam preigral obrambo, a je žogo poslal čez prečko, minuto kasneje pa se Lenarduzzi ju. Omenimo, da zele-no-rumene čaka v nedeljo derbi z Bregom, ki se .je zelo lepo odrezal proti Campanellam. (A. Kalc) 3. AL (skupina L): le Primorcu obe točki (Vo')t'er' — Primorec 1 Brun^^t?Leone, Marko Kral nessi ’ ™?r(s Kralj, Maksi Kralj, F (od ? J'dvan Kralj, Valter Milkov 35. m‘n, Modesti), Malalan (< Mulè' Ritossa' 54. LA za Primorca: Sullini L^1"- ln Mulè v 78. min. sProtnikiiZrnf®a. Brimorca proti n nutah r>-’ kl Je le v začetnih ir sneje ^Tfa, in drugega polčasa r Canticrik °za Grebensko ekipno. Ite začetki, Je sicer Povedel takoj vajeti r„ vendar je Primorec im Prečko i„rcJW('no v rokah in zad Za r drog. drugi sm® morali počakati r začetni premoči d vlilo šo , e- BuH’111 remiziral, kar je še nanl^- tnoc‘ trebenski ekipi, vedla z (‘‘'Padala in končno p (borec irn ,lejem- Do konca je P, jih ni izkot- nekaj priložnosti, lzk°nstil. (Kralj) Mladost — Fossalon 1:1 (0:0) MLADOST : Zanier, Lakovič, Pahor, Marizza, Frandolič, Ulian, K. Fer-folja (Kosič), Gergolet, G. Feriolja, Lavrenčič, Šuligoj. STRELEC za Mladost: Ulian v 76. min. (11-metrovka) Tekma je bila prijetna in zanimiva le v prvih desetih minutah, ko so domačini prevladovali po vsem igrišču in z nekaj zapravljenimi priložnostmi jasno dokazali, da Starta jo na zmago. Zatem so bili na vrsti gostje, a px>lčas se je končal brez gola. Drugi polčas je bil enaka slika prvemu, vsaj prve px>l ure, to je do trenutka, ko so domačini pxwedli z U-lianom, ki je izkoristil 11-metrovko. Gostje so takoj reagirali, toda* brez večjih uspehov, nasprotno, prav Mladost je imela nekaj zelo obetajočih protinapadov, ki pa jih ni znala izkoristiti. Na drugi strani so gostje izkoristili neverjetno napiako domače obrambe in premagali dotlej odličnega Zamera. (Z. F.) Sag rado — Primorje 1:0 (0:0) PRIMORJE : Micor, Castriotta (od 60. min. Štoka), Pertot, Husu, Rojac, Bezin, Antoni, Olivo (od 45. min. Bortolotti), Di Noi, Coslovich, Livan. V gosteh je proseško Primorje v letošnjem prvenstvu moralo z igrišča brez točke, tokrat proti ekipd Sagrati a, ki si je priborila zmago v drugem polčasu. Neodločen izid bi bil brez dvoma pravilnejši rezultat te tekme, kjer sta si bili ekipi v prvem polčasu enakovredni, saj se je igra^ odvijala pretežno na sredini i-grišča, čeprav so imeli Proseč ani več možnosti za gol. Tudi v drugem polčasu se potek srečanja ni veliko spremenil, vse do zadetka, ki so ga domačini dosegli v enem izmed redkih strelov proti Micorjevim vratom. Reakcija Pro-sečanov je bila takojšnja, toda brez uspeha. Obrambna vrsta Sagrada je bila vedno na mestu in, čeprav s težavo, je do kraja ohranila osvojeno prednost. (W. Husu) obvestila Jamarski odsek SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za vse, ki so dopolnili 18 let. Zbirališče v sredo, 21. t.m., ob 16. uri v dolinski telovadnici. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo danes, 13. novembra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj za tiste učence, ki so se prijavili zanj, začel jutri, 14. t. m., po naslednjem razporedu: — zdravniški pregled: ob 15.00 za u-čence iz Barkovelj in Milj ter ob 16. uri za Rojan, Sv. Ivan in Dom jo; — plavalni tečaj: ob 15. uri za 3. in 5. razred Ratinare, ob 16. uri za Barkovlje, Milje ter 2. in 4. razred Ratinare, ob 17. uri pa za Rojan, Sv. Ivan in Domjo. Udeleženci tečaja bodo v prvem dnevu po svojih sposobnostih porazdeljeni v nove skupine. ŠD MLADINA smučarski odsek organizira ZIMOVA-NJE v Kranjski gori od 29. decembra ’84 do 5. januarja 1985. Vpisovanje od četrtka, 15. t. m., do sobote, 24. t. m. v Domu A. Sirk v Križu vsak dan od 18. do 21. ure. Interesenti naj pohitijo, ker je število prostorov omejeno. rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 8. KOLA Fortitudo - Giarizzole 1:0 C.E. Prisco - Zaule 0:0 Aurisina - Isonzo 2:3 Begliano - CGS 2:1 Libectas - Zarja 2:0 Radio Sound - Domio 0:2 S. Sergio - Vesna 2:3 Stock - Opicina 1:0 LESTVICA Stock 8 4 4 0 12:4 12 Fortitudo 8 4 4 0 6:1 12 Opicina 8 4 3 1 14:6 11 Vesna 8 4 2 2 9:6 10 Domio 8 3 4 1 9:6 10 Libertas 8 4 2 2 9:7 10 S. Sergio 8 3 3 2 14:9 9 Isonzo 8 3 2 3 10:10 8 Zaule 8 2 4 2 6:6 8 Giarizzole 8 2 4 2 6:6 8 Radio Sound 8 3 1 4 8:9 7 Begliano 8 2 2 4 9:13 6 C.E. Prisco 8 0 6 2 3:7 6 CGS 8 1 2 5 7:14 4 Aurisina 8 1 2 5 7:14 4 Zarja 8 0 3 5 4:14 3 PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Furti ludo - Aurisina, Zaule - Isonzo, Begliano - C.E. Prisco, Libertas - Radio Sound, Giarizzole - CGS, Vesna -Zarja, Domio - Opicina, Stock - San Sergio. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 7. KOLA San Lorenzo - Piedi monte 2:0 Brazzancsc - Audax 0:4 Medea - Visco 3:1 Mariano - Jalmicco 0:0 Sovodnje - Juventina 1:1 Azzurra - Manzano 1:2 LESTVICA Mariano in San Lorenzo 11, Audax in Manzano 9, Sovodnje 8, Piedimontc in Brazzanese 7, Jalmicco 6, Azzurra in Medea 5, Juventina in Visco 3. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Piedimontc - Azzurra, Audax - San Lorenzo, Visco - Jalmicco, Mariano -Sovodnje, Juventina - Medea, Brazzanese - Manzano. Skupina L IZIDI 7. KOLA San Nazario - Romana 1:1 Barbarians - San Marco 0:2 Mladost - Fossalon 1:1 Sagrado - Primorje 1:0 Fogliano - Staranzano 1:2 Italcantieri - Primorec 1:2 Počitek: Kras LESTVICA Mladost, Staranzano 10, Fogliano, San Marco 9, San Nazario 8, Fossalon 7, Sagrado, Primorec, Primorje 6, Italcanticri 5, Kras, Romana 4, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Primorec - Fogliano, San Marco -Kras, Fossalon - San Nazario, Primorje - Barbarians, Romana - Mladost, Sagrado - Italcantieri; počitek: Staranzano. Skupina M IZIDI 7. KOLA Supercaffè - Chiarhola 1:1 GMT - Sant’Andrea 1:0 Sant’Anna - San Luigi 1:2 San Vito - Rabuiese 2:0 Union - Olimpia 0:8 Campanelle - Breg 0:1 Roianese - Gaja 0:1 Rabuiese - Sant’Andrea (zaostala tekma) 1:1 LESTVICA Olimpia 12, San Luigi, San Vito 11, Campanelle 10, Breg, Rabuiese 9, Gaja 8, Supere affé 7, C hi ar boia 5, Roianese, Sant’Anna, GMT 4, Sant’Andrea 2, Union 0. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Breg - Gaja, Olimpia - Campanelle, Rabuiese - Union, San Luigi - San Vito, S ant’Andrea - Sant’Anna, C hi ar boia - GMT, Supercaffè - Roianese. Norotntna Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir. - V SFRJ Številka 20.00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180 00. letno 1.800 00 din. za organizacij in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 Poétnl tekoči račun zo Itolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . vis 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TAST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 meggk) 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme« Izdaje ^^ZTT fcvfd Gen haRsnske m tiska F' ^ Trst F||1H «« tmopkrih I 1 MtožnfcovFIEG 13. novembra 1984 Od 7. januarja do 28. februarja 1985 Grška vojščaka h Riateja na preventivno »zdravljenje« REGGIO CALABRIA — Bronasta kipa golih grških vojščakov, ki so ju pred petimi leti potegnili z morskega dna v Riaceju, bodo tehniki zavoda Donegani (Novara) in osrednjega inštituta za restavriranje (Rim) spet temeljito pregledali. »Nagca« sta sicer zdrava, toda potrebne so občasne analize, ki edine lahko preprečijo njuno morebitno kvarjenje. Pregled bo trajal od 7. januarja do 28. februarja prihodnje leto. Izvedenci bodo kipa najprej pregledali z rentgenskimi žarki, da bi preverili, če je zlitina morda pod vplivom atmosferskih dejavnikov, ki utegnejo povzročiti njeno, rjavenje. Potem bodo z gama žarki, ki sežejo v globino, skušali zaslediti morebitne razpoke in siceršnje nepravilnosti v bronu, nazadnje pa jim bo endoskopija pokazala, če je bila pri litju zagrešena kakšna napaka. Med pregledi si kipov seveda ne bo mogoče ogledati, vendar bo v muzeju nekakšna razstava panojev, ki bodo obiskovalcem kazali potek posameznih analiz-nih faz. Britanski rudarji že osem meseeev stavkajo za izboljšanje delovnih razmer Solidarnost CGIL BARI — Angleški rudarji, ki že osem mesecev stavkajo, iščejo pomoč in solidarnost mednarodnega sindikalnega gibanja. Marsikje so ju že deležni: sindikalisti iz raznih držav jih vabijo na sestanke in zasedanja, da jim podrobneje obrazložijo svoje težave. Tako se je včeraj mudil v Bariju uradni zastopnik britanskega sindikata rudarjev Bernard Maslin, ki je bil gost apulijskega deželnega vodstva CGIL. Povedal je, da angleški rudarji stavkajo že 36. teden in da je njihov protest izzval večkratne izredno grobe reakcije londonske vlade: policija je ubila pet rudarjev in ranila nadaljnjih 3.500, aretirala pa jih je že kar 7.000. Njihov boj so podprli tudi številni drugi delovni stanovi, med njimi železničarji in pomorščaki, to pa je predsednico ministrskega sveta Thatcherjevo še bolj razburilo: sedaj obljublja celo denarne nagrade tistim, ki bi sc vrnili na delovišče. Apulijski CGIL je že sprožil nabirko denarja in živeža za stavkujoče rudarje, apulijski delavci pa bodo za božič sprejeli na dom njihove otroke. Na sliki: takole Thatcherjini policaji preganjajo rudarje. Pomoč lačni Etiopiji » 1 t j Etiopcem, ki trpe lakoto zaradi suše, doteka pomoč z vsega sveta. Na sliki vidimo pretovor vreč z živežem z letala na tovornjak Rdečega križa (AP) Razvado ostro kritiziralo partijsko glasilo »Rude pravo« v Češkoslovaški veljaki po osebnih opravkih s službenim avtomobilom PRAGA — Češkoslovaško partijsko glasilo »Rude pravo« je v teh dneh izreklo marsikatero kritiko na račun vodilnih kadrov gospodarskih podjetij, ki se ne brigajo, da bi vidno označili avtomobile družbenega sektorja kot to zahteva zakon. Po obstoječi zakonodaji mora namreč imeti vsak družbeni avtomobil jasen napis, kateremu podjetju pripada. Partijsko glasilo je prepričano, da je pozabljivost vodilnih kadrov namerna, ker se z neoznačenimi avtomobili vozijo lahko brez nadzorstva. V ČSSR ni namreč nobena skrivnost, da se šefi in tudi drugi vozarijo z družbenimi avtomobili na povsem zasebne posle. Da bi stopili na prste taki razširjeni razvadi, so sprejeli zelo ostre ukrepe, ki so najprej prizadeli državno upravo. Pred časom so raznim vodilnim kategorijam odvzeli številne privilegije, v bistvu pravico, da se vozijo z družbenimi avtomobili. Po vsem sodeč pa ti ukrepi niso obrodili zaželjenih sadov, tako da so ukrep razširili še na vmesne funkcionarje, a tudi tu brez večjih uspehov. Po najnovejšem sklepu lahko pripadajo luksuzne taire 613, ki dobesedno žrejo bencin, samo članom vlade, vodilnim organom federacije in namestnikom ministrov, predsednikom narodnih deželnih svetov in županoma Prage in Bratislave. V bistvu lahko službene avtomobile za prevoz od doma v službo rabi le 136 vodilnih v federaciji. Taki ukrepi so bili seveda potrebni, saj so imeli leta 1977 državni organi kar 132.720 osebnih avtomobilov, 50.846 šoferjev in pravico do porabe 640.000 ton bencina. Te številke so sedaj kar krepko oklestili, časopisi pa še vedno ugotavljajo, da so črne tatre še vedno prepogosto na cestah in ulicah. Kot zadnje so se sedaj spomnili, da vsem znižajo sredstva za reprezentanco v višini 10 odstotkov in d® omejijo nakazila za potovanja doma in v tujini. Kalifornija jih uporablja za proizvajanje električnega toka Proti energetski krizi z mlini na veter ? ALTAMONT PASS (Kalifornija) — Kamor koli se ozreš, povsod uzreš griče. Na vsakem od teh je na desetine vetrnih mlinov vseh oblik in velikosti. Ti proizvajajo elektriko, ki omogoča 30.000 družinam kuho, ogrevanje in razsvetljavo. Mlinov je nad 3.000, vsak stane okrog 100.000 dolarjev. Ob najsodobnejših tehnoloških dosežkih nam torej še vedno pride prav tudi tehnologija izpred 1400 let, ki so jo uvedli Perzijci. Mlini na veter, ki so posejani po Altamont Passu, dajejo polovico vse električne energije iz vetra v Kaliforniji, sama Kalifornija pa daje vsem Združenim dr- žavam Amerike 90 od sto tovrstne energije. John Eckland, lastnik podjetja Fayette, ki ima 900 vetrnih mlinov, se je odločil za pridobivanje elektrike iz vetra, ker wa-shingtonska vlada dovoljuje posebne davčne olajšave za takšno dejavnost. Toda konec leta 1985 bodo te olajšave odpravljene. Kaj potlej? Eckland, ki je nekdaj bil agent vohunske agencije CIA, meni, da se bodo mlini rešili samo, če se jim bo cena znižala na 60.000 dolarjev;, tedaj se bo strošek kmalu amortiziral in vetrni mlini utegnejo res postati ena najvažnejši alternativnih virov energije. Rock glasba je zbegala seizmografe BRUSELJ — Gromovita rock glasba ne vzburja le mladih najstnikov >fl njihovih starejših somišljenikov, temveč tudi občutljive potresomerne napra-ve. Zadnja vest prihaja iz Bruslja, kjer je irski rock ansambel »U 2« ubra\ tako hrupne viže, da so tamkajšnji prebivalci brž pomislili na potres, neka] streljajev oddaljena potresomema postaja pa je zabeležila infrazvočno valovanje, ki jè spravilo ob pamet nadvse občutljivi gravimeter, čast in ponos tamkajšnjega seizmografskega inštituta. Evropski kovinarji za zaščito ozračja Evropska zveza kovinarjev FEM je v teh dneh izdala noto, v kateri se zavzema za čimprejšnjo rešitev problema onesnaževanja ozračja, ki ga vzročajo svinčeni bencinski hlapi ter velike ogrevalne naprave. Zveza FEN se obrača na vlade zahodnoevropskih držav s pozivom, naj lete složn sprejmejo potrebne omejitve svinčenih primesi v motornem bencinu. Svojo hči posiljeval in prodajal NEAPELJ — Na Jugu nič novega, vzdihne človek, ko bere take novice: to pot je na vrsti vasica Qualiano v neapeljskem zaledju, kjer so orožniki aretirali 52-letnega Alfonsa Cipriani-ja in tri njegove pajdaše, ki so se nečastno proslavili s podlim dejanjem. Obtožba govori o večkratnem posilstvu petnajstletne Ciprianijeve hčerke, pri čemer se je trojici pridružil tudi sam oče nesrečnega dekleta. Brezvestna troika se je več mesecev pečala z dekletcem in zanjo plačevala očetu lepe denarce. Umazani posli so potekali kar na Ciprianijevem domu in dekle je konec lanskega leta spočelo in rodilo dvojčka, ne da bi reva vedela, kdo je njun oče. Ubogo dekle je sklenilo napraviti konec svojim tegobam ter si skušalo vzeti življenje. V bolnico, kjer so jo rešili smrti, jo je prišel obiskat tudi oče in za pasom mu je tičalo kladivo, s katerim je dotlej ustrahoval hčerko. • PARIZ — Porotno sodišče v francoskem mestu Tulle se v teh dneh ukvarja z mučnim primerom večkratnega detomorilstva. Na zatožni klopi sedita kmečka zakonca, ki sta po pripovedovanju prič umorila sedem od svojih dvanajstih otrok: mož je ženi najprej pomagal pri porodu, nato pa je vekajoča deteta utopil v vedru vode ter jih nato zakopal na vrtu za hišo. Ih KALA 24. RIŠE. VALTER VA PO IVANU RIBIČU PRIREDIL Li 70. Upehana ie dosegla ravnico in v nenadni živosti glasno zalajala, kakor takrat, kadar je bila našla volčjo sled in se šele do dolgem tekanju skozi gozdove vrnila h koči. Toda nihče je ni poklical. In tudi sicer ni bilo ničesar, kar bi razodevalo bližino gospodarjev. Samo smrček je ujel vonj po nečem, kar je bilo docela podobno vonju po ognjišču. Stekla je v srrieri koče, od koder je vel tisti znani vonj. Toda koče ni bilo. Tam, kjer je iskal njen spomin, je ležal samo velik kup nečesa, kar je močno dišalo po ognjišču. 71. Nikjer pa ni bilo tistega, kar je živelo v njeni zavesti kot gospodar, človek-prijatelj, katerega je iskala. Nemirno je začela tekati križem kražem po ravnici, s smrčkom tesno pri tleh, iskaje sledi za gospodarjema. Naposled je našla, kar je tolikanj vztrajno iskala: to je bil stari gospodar! Toda pot do njega so ji zapirale velike, težke skale. Tiho je zacvilila in začela s kremplji grebsti po kamenju, ki jo je ločilo od gospodarja, čez dolgo časa šele je onemogla in nehala kopati v skale. 72. Ni vedela, da sta bila Rob in Burja zvalila dedovo gomilo to težko skalovje prav zaradi 1 ga, da ga kremplji lisic ne bi mogli odkopati. Za mu tudi njene šape niso bile kos, čeprav si i'11 * bila med izkopavanjem doživega odprla. Spust i se je nizdol po strmini. Smrček je spet ujel v pepela in ugaslega ognja. Tiho cvileč je steklad0. hiše. Stopajo je čez zoglenele gmote Krel°ve mačije. Vse je bilo kakor veliko ognjišče, brez a gib vonjev in glasov. S povešeno glavo je zapu= la razrušeno Krelovino...