Leto LXXL, št 270 L]«sl}aaa) veda 3o. novembra 1938 Gena Din i.— Izhaja vsak dan po po kine, izvzemal nedelje in praznike. — inseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji InaeraU petit Trata Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttev. 5 Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 In 81-20 Podružnice : MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10 L, postna hranilnica v Ljubljani flt. 10.351 Praga, 30. nov. br. Češkoslovaška republika je dobila danes novega prezi-denta. Narodno predstavništvo je danes na svečani seji izvolilo tretjega predsednika republike dr. Emila Hacho, dosedanjega predsednika vrhovnega upravnega sodišča v Pragi. Z njegovo Izvolitvijo stona češkoslovaška republika v novo zgodovinsko razdobje. Narodno predstavništvo, ki ga tvorita poslanska zbornica in pe-nat. se je sestalo danes ooldne ob 10.30. Seji je predsedovi redsednik poslanske zbornice Malypetr. Po otvoritvi seje, ki so ji prisostvovali vsi člani osrednje ter avtonomne slovaške in pod-karpatske vlade, je ~~"?dsednik osrednje vlade general Syrovy prečital odlok o sklicanju Narodnega predstavništva v svrho izvolitve novega prezidenta republike. Nato je predsednik Narodnega prestavništva Malypetr prečital ustavne določbt u volitvi predsednika in odredil, da se takoj izvrši R i m, 30. novembra. (Havas) 2e sedaj proučujejo v Rimu možnost Mussolini-jevega obiska v Londonu. Mussolini naj bi obiskal London takoj po Chamberlai-novem obisku v Rimu, verjetno meseca februarja. Spremljal ga bo zunanji minister grof Ciano. To bo drugi Mussoli-nijev obisk v inozemstvu. Prvič je Mussolini šel v inozemstvo, ko je lani obiskal Nemčijo. London, 30. nov. br. Današnji listi poročajo iz Rima, da se vodijo med an- London, 30. novembra. w. Pod celostranskim naslovom objavlja današnji >News Chronicle« senzacionalno vest, da je kancelar Hitler odredil tajno mobilizacijo treh armadnih zborov vzdolž češkoslovaške meje. List poroča, da so po zanesljivih informacijah mobilizirani 8., 14. in 17. armadni zbor. Nemčija je odločena nastopiti v obrambo Češkoslovaške za primer, da bi prišlo do napada na Podkarpatsko Rusijo s ciljem, da se to ozemlje odcepi od češkoslovaške republike. Nemčija tega ne bo nikdar dopustila, piše list dalje, ker bi to onemogočalo njeno nadaljnje prodiranje na jugovzhod in na Balkan. To pa naj bo obenem svarilo vsemu svetu, da se Nemčija v izvajanju svojih načrtov ne bo pustila od nikogar ovirati. Poročila lista je vzbudilo v vsej angleški javnosti ogromno pozornost in glasovanje. Kot edini kandidat je bil predložen dr. Hacha. Komunisti in Nemci so izjavili, da pri volitvah ne bodo sodelovali. Sledilo je glasovanje z listki. Po izvršenem skrutiniju je predsednik Narodnega predstavništva objavil rezultat in ugotovil, da je dr. Hacha izvoljen soglasno za predsednika republike. Naprosil je predsednika vlade generala Svrovega, da ob sti j am dr Hacho. V to svrho je bila seja prekinjena. General Syrovy se je v spremstvu predsednika slovaške avtonomne vlade dr. Tisa in zastoonika avtonomne pod-karpatske vlade Revaja takoj nato 00-dal na stanovanje dr. Hache in ga v hr.__iu Narodnega predstavništva obvestil o izidu volitev ter ga pozval, naj nride pred Narodno predstavništvo in poda po ustavi predpisano zaobljubo. V svečanem sprevodu se je nato no- gleško in italijansko vlado, razgovori o nameravanem obisku Mussolinija v Londonu. Vest je izzvala v londonskih krogih veliko pozornost, ker vidijo v tem znak, da se želi Italija tesneje nasloniti na Anglijo, kar bi utegnilo imeti dalekosežne posledice v mednarodni politiki. Vsekakor pa je vse to odvisno od razgovorov, ki bodo v Rimu ob priliki obiska Chamberlaina in Halifaxa v začetku januarja. številne komentarje. V uradnih krogih so glede teh vesti za enkrat še skrajno rezervirani in naglašajo, da še nimajo službenega poročila. Ne prikrivajo pa vznemirjenja, ker bi tak ukrep mogel izzvati novo napetost v Evropi in uničiti vse delo, ki se je pričelo v Monako vu. V ostalem pa sodijo v londonskih diplomatskih krogih, da je Nemčija zelo vznemirjena zaradi poljsko-ruske izjave, s katero si je Poljska zavarovala hrbet in morda zagotovila tudi podporo za primer, da bi prišla v konflikt s svojim zapadnim sc j dom. Berlin, 30. novembra. w. Oficiozna nunska agencija DNB izredno ostro zavrača poročilo »News Chronicla« o tajni mobilizaciji treh armadnih zborov in naglasa, da je ta vest za las podobna poročilom angleškega tiska o mobilizaciji Nemčije 25. maja, ko ni bil v res- nici vpoklican pod orožje Se niti en rezervist. Le zmernosti in treznosti Nemčije se je zahvaliti, da že takrat ni prišlo do katastrofe. Toda kancelar Hitler pozneje ni pustil nikogar v dvomu, da smatra tako hujskanje za igro z ognjem, ki je ne bo več trpel. Sedaj pa razširja angleški tisk novo laž in intrigira proti Nemčiji. Mar hoče London znova vznemirjati Evrooo s takimi vestmi in sa-bjtirati mir za vsako ceno? Mar hoče j evropske narode, ki tako iskreno žele I Pariz, 30. nov. br. Upanje, da se bo s pogajanj] vendarle dosegel sporazum s splošno delavsko zvezo in preprečila na ta način generalna stavka, se ni uresničilo. Stavkovni odbor, ki je zasedal do poznih jutranjih ar, je dosledno vztrajal pri svojem stališču in ne le ni umaknil svoje stavkovne parole, marveč je zjutraj izdal še nov poziv na vse delavstvo in name-ščenstvo, da se pridruži generalni stavki Vlada je imela vso noč posvetovanja in je neprestano izdajala nova navodila in ukrepe, da se zlomi odpor levičarskih krogov in da za vsako ceno odnese zmago iz te borbe, od katere je v nemali meri odvisna nadaljnja nsoda sedanjega režima. Ponoči so prispeli na odredbo Daladiera v Pariz še trije polki pešadije in blizu 100.000 mobilne garde, ki so zasedli vse kolodvore in vse strategično važne točke v mestu. Zastražena so vsa javna poslopja in vse javne ustanove in javna podjetja. Po ulicah patrujirajo močni vojaški in policijski oddelki, tako da vlada v Parizu pravo obsedno stanje. Jutranji vlaki, Id odhajajo iz Pariza pred 4. uro, so še v redu odšli. Po 4. uri pa so železničarji odklonili vsako nadaljnje delo in zagrozili, da bodo s silo preprečili vsak miru, nonovno vreči v vojno psihozo? M«r hočejo v Londonu vojno za vsako ceno? Nemčija se najostreje zavaruje pioti takemu zastrupljaniu ^ strani ga^gstrskega londonskega tiska, ki skuša vnovič zrušiti mirovno st^'bo in preprečiti pomirienje Evrope. Ves+ o mobilizaciji v Nemčiji je Dodla izmišljotina in samo izraz sovraštva do Nemčije ter dokaz, da hočejo gotovi krogi z vsemi sredstvi ovirati in preprečiti miren raz .j Evrope. železniški promet. Zasedli so vse važne železniške naprave, tako da je bil v dopoldanskih urah ves železniški promet ustavljen. Tudi večina šoferjev avtobusnih podjetij se je pridružila stavkujočim. Pariz je bil zjutraj skoraj brez listov. Le šest listov je izšlo v zelo zmanjšanem obsegu, na 2 ali 4 straneh. Pravi kuriozum je današnji »Matin«, ki predstavlja zbirko fotografiranih rokopisov in s strojem pisanih sestavkov. V Parizu so stavkujoči tipografi preprečili delo v vseh tiskarnah. Tiskarno »Petit Journala« so demolirali, ker je skušala s stavkokazi delati. Veliko pozornost je zbudila akcija Blu-ma, ki je davi brzojavno sklical vseh 630 poslancev z navodilom, naj se v petek zjutraj zberejo polnoštevilno v parlamentu in zasedejo vse prostore ter tako izsilijo sklicanje parlamenta. Dosedaj ni prišlo nikjer do večjih neredov, boje pa se, da utegne popoldne zaradi energičnega nastopa vojske in policije priti do krvavih spopadov. Po poročilih iz velikih industrijskih središč je tam delo popolnoma ustavljeno. Mobilizacijskim ukrepom vlade so se uklonili le maloštevilni državni nameščenci. Telefonski promet je bil zjutraj še v redu, proti 10. uri pa so bili medkrajevni razgovor! že one*-' mogočem, ker se je veckua grfm%iu-»i bencev pridružila stavkujočim. Novo oboroževalno posojilo Anglije London, 30. novembra. w. Finančni minister Simon je v spodnji zbornici izjavil, da bo vlada v začetku prihodnjega leta razpisala novo oboroževalno posojilo. Oboroževalni izdatki so v zadnjem času silno porastli in jih ni mogoče kriti z rednimi proračunskimi dohodki in prihranki. Od posojila, ki je bilo leta 1936 razpisano v višini 400 milijonov funtov, je vlada dosedaj porabila že 220, do konca finančnega leta pa jih bo še 180. Za prihodnje proračunsko leto, ko se bodo izdatki še stopnjevali, bo morala vlada zaradi tega razpisati novo posojilo, kar se bo zgodilo že v najkrajšem času. Novo posojilo bo večje od dosedanjega in bo znašalo 600 do 800 milijonov funtov. Edenova politika London, 30. nov. A A. Havas: Snoči je predaval zunanji minister Eden in v svoje govoru poudaril te tri glavne misli: 1. V Angliji se mora ustvariti edinost med vsemi strankami v vprašanjih zunanje politike in izsiliti spoštovanje mednarodnih obvez, 2. Angliia se mora čimprej oborožiti; 3. Anglija mora ostati zvesta načelom demokracije in jih tudi praktično izvajati. Terorizem rumunskih fašistov Bukarešta, 30. novembra. AA. Atentat na rektorja vseučilišča v Klužu je izzval med vsem prebivalstvom v Rumuniji največje nerazpoloženje proti atentatorjem. Oblasti še iščejo oba zločinca, ki sta vsekakor bila člana 2elez.ne parde. Notranje ministrstvo je razpisalo 50.000 lejev nagrade tistemu, ki bi odločilno pomagal oblastem, da bi odkrile in zaprle zločince. Nova ustava določa smrtno kazen za take zločine, vendar pa mora tako smrtno obsodbo potrditi ministrski svet. Zdravstveno stanje ranjenega rektorja v Klužu se je nekoliko zboljšalo, ker se je zdravnikom posrečilo odstraniti krogle iz telesa. Dijaški domovi v Klužu so zaprti. Izvedelo se je, da so tudi številne druge ugledne osebnosti v Klužu prejemale zadnje dni grozilna pisma, češ da jih čaka enaka usoda, kakor je doletela rektorja vseučilišča. Jasno je. da gre za organizirano delo skrajnih elementov. Vlada dobiva z vseh strani zahtevo, naj z energičnimi ukrepi zatre terorizem fašistično usmerjenih elementov, ki hočejo izzvati notranje nemire, da bi moeli v kalnem ribariti in pripravljati teren za one, ki jih plačujejo. Srečni angleški novinarji! London, 30. novembra. AA. Havas: Delavski poslanec Henderson je v parlamentu vprašal Chamberlaina, če ne bi bilo dobro ustanoviti ministrstvo za tisk in propagando, ki naj pobija propagando iz tujih držav proti Angliji. Chamberlain pa je odgovoril, da je pristaš ohranitve tradicionalne in neodvisne objektivnosti, ki vlada pri angleških Časopisnih agencijah in je zato v tem pogledu proti vsaki kontroli. Curih, 30. novembra. Beograd 10, Pariz 11.48, London 20.49, Ne\v York 440, Bruselj 74.45, Milan 23.16, Amsterdam 239.50, Berlin 176.30, Praga 15.05, Varšava 82.87, Bukarešta 3.25. ČSR na pragu nove dobe: ĆSR je dobila danes novega prezidenta Narodno predstavništvo je danes soglasno izvolilo za novega prezidenta republike dr. Emila Hacho — Nemci in komunisti pri volitvi niso sodelovali — Po izvolitvi prezidenta je vlada podala ostavko — Nova vlada bo imenovana danes vo izvoljeni prezident republike podal med gostim šnalirjem občinstva ki -~iu je prirejalo navdušene ovacije, v Narodno predstavništvo. Pri vhodu sta ga pričakovala predsednika obeh zbornic Malvpetr in dr. Soukup ter ga med viharnim vzklikanjem zbranega občinstva, senatorjev in narodnih poslancev odvedla v dvorano. Tu je nato novoizvoljeni prezident * podal svečano zaobljubo, da bo vedno skrbel za blaginjo naroda in države ter da bo čuval in spoštoval zakone republike. V tem trenutku so zagrmeli topovi in objavili vsemu narodu, da je novi prezident republike, ki je izvoljen za dobo 7 let, prevzel svoje funkcije. Istočasno je bila na Hradčanih zopet iz-vešena prezidentska standarta. Takoj po izvolitvi prezidenta je vlada generala Svrovega podala ostavko. Nova vlada bo imenovana še danes. Po- gajanja o sestavi nove vlade so se nadaljevala takoj po volitvah in bodo končana v teku popoldneva. Bodoča osrednja vlada češkoslovaške republike bo sestojala iz predsednika in petih skupnih ministrov (zunanje, vojno, finančno, prometno in ministrstvo za gospodarsko obnovo). Poleg teh ministrov bo in.enovanih š 7 ministrov pokrajinske vlade za Češko in Moravsko in po pet ministrov avtonomne slovaške in pod-karnatske vlade. Bodoči predsednik vlade dr. FrantiSek Chvalkovsky Praga, 30. nov. br. Na sestanku političnih voditeljev, ki je bil takoj po končani seji Narodnega predstavništva, je bil dosežen sporazum, po katerem bo imenovan za novega predsednika osrednje češkoslovaške vlade sedanji zunanji minister dr. František Chvalkovskv, ki bo obdržal tudi zunanje ministrstvo. Mussolini ho prišel v London Takoj po Chamberlainovem obisku v Rimu bo z grofom Cianom obiskal angleško prestolnico Zopet tajna mobilizacija v Nemčiji ? Senzacionalno poročilo londonskega lista, ki ga pa v Berlinu odločno zavračajo Obsedno stanje v Parizu Vlada je koncentrirala v Parizu močne vojaške oddelke, ki so zasedli vse strategično važne točke — Stavka zazema vedno večji obseg Govori ministrov Črnomelj, 29. nov. AA. Včeraj ob 14. popoldne je dopotoval v Črnomelj notranji minister dr. Anton Korošec v spremstvu Danskega svetnika Webleta in inž. Avse-ca iz Novega mesta, kjer je prisostvoval velikemu manifestacijskemu zborovanju JRZ- Še pred 14. uro so se pristaši JRZ v velikem številu zbrali na trgu pred hišo posojilnice, da sprejmejo ministra dr. Korošca. Sprejema so se udeležili črno- meljski župan Pavel Klemene, župani iz §-nomeljske okolice, predsednik krajevne JRZ Janko Papež, poslanski kandidat JRZ za črnomeljski okraj dr. Koce, namestnik poslanskega kandidata in župan občin* Metlika okolica Jože Nemanić, banski svetnik Paulin Bitner, okrajni glavar, namestnik okrajnega glavarja Otrin. starešina okrajnega sodišča Sporn, zastopniki vseh državnih uradov, krajevno učiteljstvo in številni pristaši JRZ. Vse mesto Črnomelj je imelo za to priliko svečano lice. Povsod so visele državne zastave. Ko je minister dr. Korošec izstopil iz avtomobila, je možica klicala: 2ivel slovenski vodja, živel dr. Korošec! Godba je nato zaigrala koračnico. Minister dr. Korošec se je nato pozdravil z vsemi pri* šotnimi, medtem ko so ga dekleta obsula 8 cvetlicami. Nato se je uredil dolg sprevod. Na čelu sprevoda je stopala godba nato pa dr. Korošec s kandidatom dr. Ko- ce tom in ostalimi prvaki JRZ. Za njima je stopalo številno meščanstvo in mladina JRZ, ki je vso pot od posojilnice do hiše meščanske šole vzklikala Nj. - VeL kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru dr. Korošcu, kandidatu dr. Kocetu, slovenski Beli Krajini in Jugoslaviji. Pred hišo meščanske šole je ministra dr. Korošca pozdravil ravnatelj meščanske Sole Karel Sterbenk. Čeprav je rosU * droben dež. pa je prišlo na to manifestacijsko zborovanje v Črnomlju toliko ljudi, da niso mogli vsi v prostrano dvorano meščanske šole, ki je bila vsa nabito polna, kakor tudi balkon. Skoro dvakrat večja množica, kakor je bila v dvorani, pa je ostala na dvorišču šole ln po zvočnikin poslušala govore. Dvorana Je bila zelo lepo okrašena z državnimi zastavami in zelenjem. Na pročelju je bila okrašena slika Nj. VeL kralja Petra H. Ob prihodu je zbrano ljudstvo dr. Korošca navdušeno pozdravljalo, a dekleta, ki so v narodnih nošah tvorile špalir, so ga obsule z rožami. V dvorani ln na dvorišču meščanske šole je bilo več ko 4.000 ljudi Takoj po prihodu ministra dr. Korošca je zborovanje otvorfl predsednik krajevne JRZ Janko Papež, Id je pozdravil dr. Korošca, kandidata dr. Koceta in ostale prisotne. Nato je imel dr. Korošec daljši politični govor o notranji in zunanji politični situaciji. Govor dr. Korošca Je Idi po- gostokrat prekinjen z dolgotrajnimi in navdušenimi vzkliki kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Za dr. Korošcem je govoril kandidat dr. Jure Koce, ki je v svojem lepem in dokumentiranem govoru prikazal vse tisto, kar je v treh letih in pol, vlada dr. Stojadinovića storila za nase ljudstvo in za našo državo. Posebno je našteval vse, kar je vlada storila za Selo Krajino in kaj še namerava zanjo storiti. Dr. Koce se je v svojem govoru nato bavil z delom opozicije ln poudaril, da opozicija nima pravice govoriti o neki svobodi, ker vsi dobro vemo, kakšna je bila svoboda takrat, ko so nekateri voditelji sedanje opozicije bili na vladi in ko so v Sloveniji preganjali slovenski narod ln uničevali slovenske pravice. Vesel sem, Je pristavil dr. Koce, da so se Belokrajlnci zbrali v tako lepem številu na tem manifestacij-skem zborovanju JRZ, da slišijo svojega voditelja dr. Korošca in da mu pokažejo, da je vsa Bela Krajina v vrstah JRZ in za voditelja slovenskega naroda dr. Korošca. Vsi prebivalci Bele Krajine hočejo ostati Slovenci v naši Sloveniji in v veliki močni Jugoslaviji. S tem manifestacij-s kim zborovanjem izpoveduje Bela Krajina javno svojemu voditelju, sinu kmečke matere, človeku čistih rok ln velikemu tei preizkušenemu državniku dr. Antonu Korošcu, da Je njegova in samo njegova in da je Slovenija jugoslovanska. Srečen sem, da ima naša država Jugoslavija genialnega predsednika vlade dr. Stojadinovića, ki želi vsemu našemu ljudstvu, kakor tudi Beli Krajini samo dobro. Zato bo vsa Bela Krajina pokazala svojo hvaležnost 11. decembra ter bo z ogromno večino glasovala za državno listo predsednika vlade dr. Stojadinovića. Zborovale! so govor dr. Koceta pogosto prekinjali z vzkliki Živel vodja JRZ dr. Stojadinović, Živel voditelj slovenskega naroda dr. Ko- rošec! živela slovenska Bela Krajina! živela Jugoslavija! Nato je bilo zborovanje zaključeno ob petju državne himne in narodnih pesmi. Ko Je dr. Korošec v spremstvu dr. Koceta zapuščal meščansko šolo, so mu ljudje priredili ponovno burne ovacije. Uspele volilne konference in ma-nifestadjska zborovanja, ki jih neutrudno prireja dr. Korošec po vsej Sloveniji, so najboljši dokaz, da se je slovenski narod strnil v goste vrste JRZ. Včerajšnja uspela zborovanja v Novem mestu in Črnomlju pa prav tako dokazujejo, da je vsa Dolenjska z Belo Krajino istega mišljenja, kakor tudi ostali deli Slovenije. Tuzla, 29. nov. AA. Prometni minister Mehmed Spaho je imel danes veliko ma-nifestatijsko zborovanje v svojem volilnem okraju Tuzli. Čeprav je bilo zborovanje napovedano šele včeraj popoldne in še to precej pozno, se ga je udeležilo okoli 10.000 kmetov ln meščanov iz tu klanskega okraja. Zborovanje je bilo na velikem Wilsonovem trgu. Poleg ministra dr. Spa-ha so bili navzočni tudi minister brez listnice Džafer Kulenović, poslanski kandidat JRZ za mesto Sarajevo. 2e na vse zgodaj zjutraj so v Tuzlo začele prihajati ogromne množice ljudstva iz najoddaljenejših krajev tega okraja. Čeprav je bilo zborovanje napovedano za 13. uro, je bil veliki Wilsonov trg že okoli 11 poln pristašev JRZ, ki so prišli tja z zastavami, posamezne skupine pa so nosile tudi slike Nj. Vel. kralja Petra II., kraljevskega namestnika Pavla in voditeljev JRZ dr. Stojadinovića, dr. Korošca in dr. Spaha. Mestna godba je igrala na trgu koračnice. Okoli enih so se razlegli po trgu navdušeni vzkliki živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel kr. namestnik Pavle! Živel dr. Stojadinović! Živel oče jugoslovanskih muslimanov dr. Spaho. To je bil znak, da prihaja minister dr. Mehmed Spaho. Na-vzočne množice ljudstva so ga sprejele v gostem špalirju. V spremstvu ministra dr. Spaha so bili minister brez listnice Dja-fer Kulenović, bivši minister dr. Branko Kaludjerčić, senator Dušan Cerić, mestni župan Hasan-beg-Pašlč, osebni tajnik ministra dr. Spaha Mehmed Hadži-Hasanović, okrajni načelnik dr. Ružić in drugi. Na balkonu občinske zgradbe so bili postavljeni zvočniki. Tu so ministra Spaho pričakovali prvaki JRZ iz Tuzle in vsega tuzlanskega okraja. > o PHlSTOr^JTE K JĆ LICI! Okrog pet tisoč vreč človeških kosti bodo otkopali na vojaškem pokopališču In prenesti v skupno grobnico Ljubljana, 30. novembra Zdaj le redki meščani zaidejo tja. Tramvaj vozi večkrat skoraj povsem prazen proti pokopališču in od njega. Zdi se, da ni daleč okrog svetokriške puščobe nobenih sledov življenja Megla se spušča niz ko nad Ljubljansko polje, prsi in vse je zabrisano v sivino jesenske melanholije, žlahtni kamen na pokopališču je tu in tam pokrit, da ne bo zmrzoval pozimi, v vazah ve ne jo zadnje križan teme, na pozabljenih grobovih pa je začel rumenetl celo plevel. Zdaj je pokopališče Se mnogo bolj žalostno kakor o vseh svetih. Toda moramo vseeno pogledati nanj. "Na vojaškem pokopališču ftkrtajo lopate. Blizu velikih kupov sveže izkopane zemlje stoji nova stavbiščna koliba. Prav tedaj, ko sem prišel do jame, so delavci odtrgali gnilo desko od črnega zaboja — preproste vojaške krste. Zagledal sem med trhlimi deskami in rjavkastim gramozom borne človeške košcice. Po 20 letih ne ostane za Človekom nič več, razen okostnjaka; režeča se lobanja se zdi sim-boi minljivosti. Delavci kopljejo tiho — kdo ve, kaj sd mislijo pri tem in ali se jim ponoči kaj sanja o okostnjakih — le od časa do časa se kdo oglasi, ko najde pio .* svi n*» sto p oščico s številko pokopanega vojaka. Drugi delavec zgoraj zbriše ploščico ter prečita številko, nakar zapisnikar poišče po spiskih ime in druge podatke o vojaku, jih zapiše v poseben zapisnik z zaporedno številko odkopa in da ploščico z isto zaporedno številko delavcu, da jo pritrdi na vrečico, ki Jo napolnijo s kostmi: spodaj kosti okončin in rebra, na vrhu glava. Ko sem prišel včeraj dopoldne so polnili 37. vrečo. Skoraj 5000 takšnih platnenih vreč bodo napolnili. Zdaj polagajo ostanke žrtev svetovne vojne na police v posebnem prostoru kolibe. Po narodnosti ni več med njimi razlike, samo po veri jih še dele, kajti v kostnici bo 8 grobnic, ki so določene za pripadnike raznih veroizpovedi. Največ je rimokatollkov z grškimi katoliki vred in zanje so določene 4 grobnice, ki bo imela vsaka 16 m» prostornine; po ena grobnica je določena za pravoslavne, Žide, muslimane in protestante. Izkopavanje je prevzelo hkrati s stavbnimi deli grobnice (podta1 m del kostnice) stavbno podjetje A. Terčelj. Delati so začeli pred tednom. Delo doslej ni moglo posebno napredovati, ker jih je motilo slabo vreme in ker so grobove odkopavali samo na enem kraju. Zdaj so se tudi že nekoliko bolj navadili dela in ker je zapisnikar spreten, da lahko kmalu identificirajo izkopane ostanke, delo precej dobro napreduje. Ministrstvo pravde je dalo kredit za izkopavanje in določilo ekshumacijsko komisijo. Kot zastopnika ministrstva v komisiji sta prispela iz Beograda pisarniški ravnatelj Popovič in uradnik Miloše vic. Kot zastopnika mestne občine sta v komisiji mestni svetnik polkovnik Andrejka in uradnik Fabjančič, Turel pa kot zapisnikar. Zdaj bodo izkopali samo kosti iz grobov, ki so na kraju, kjer bo stala kostnica, sicer bi ne mogli betonirati grobnice. Kostnica bo stala na parceli, ki je ozna-movana kot oddelek 42. Na tej parceli je pokopanih okrog 1.800 vojakov, žrtev svetovne vojne, in sicer v sedmih vrstah. Tla so rahlo valovita; kjer je jarek, je vrsta grobov. Tla so namreč nad krstami nekoliko sesedla. V eni vrsti so po 4 krste druga nad drugo. Krste so tesno druga ob drugi. Nekateri grobovi so bili že prekopani, ko so Italijani izkopavali italijanske vojake in prav zaradi tega so nastale nekatere težave prt istovetenju grobov, ker vse krste ne leže tako, kakor so zapisane v seznamih. Oddelek 42 obsega 1.450 kv. metrov. Kostnica bo zavzela le majhen del te površine, saj njen premer (talni načrt ima obliko kroga) znaša le 13.7 m. Zato jim »daj ne bo treba prekopavati mnogo gro*x>v. Glavno Izkopavanje no šele prihodnje leto (začeU bodo spomladi), ko bo grobnica že gotova, da bodo lahko v njo vlagali kosti. Zdaj bodo izkopali na oddelku 42 le 3 in pol vrste grobov, na parceli 43. v soseščini (kar je potrebno zaradi temeljev stopnic ob kostnici) pa tretjino vrste. V eni vrsti je pokopanih približno 120 vojakov; na parceli 42 je 7 vrst grobov. Grobovi segajo približno 3.7 m globoko, nekoliko globlje kakor projektirani temelji kostnice, zato morajo kopati bolj globoko kakor so nameravali. V tej globini se že začenja ilovnata plast, medtem ko je zgoraj savska nanlavina. Zdaj ni posebno ugodne vreme za izkopavanje, ker je zemlja premočena. Kopati morajo zelo previdno, že zato. da najdejo pri vsaki krsti Številko, razen tega pa tudi pietetni čut zahteva, da opravijo delo dostojno ter da lepo poberejo vse kosti. Nekoliko v zadregi so bili, ko so odkopa!! majhno krsto. Na prvi pogled se je zdelo, da je pokopan otrok. Toda v krsti so našli kosti, piščali in golenice odraslega človeka. Očitno je bilo, da so bile to amputirane noge. Človek, čigar kosti so bile pokopane že nad 20 let, morda še živi ... Podjetje Terčelj je prevzelo samo stavbna dela za grobnico, podtalni del kostnice, medtem ko bodo nad tal na dela, ali mavzolej, oddana spomladi. Podjetje mora delo končati v 40 delavnikih. Delo je prevzelo za okrog 100.000 din. Tako prihajajo na dan po 20 letih Iz zravnani h grobov kosti vojnih žrtev. Okoli 600.000 din bodo znašali stroški za kostnico, ki naj postane zunanji znak pie-tete do onih mož, ki so med vojno umirali v našem mestu, umirali tudi za nas, ki nas zdaj zazebe pri srcu, ko zvemo, da jih je bilo toliko... S kostnicami sicer niso nikdar poplačana nešteta življenja vojnih žrtev, toda takšni veličastni grobovi nas spominjajo ne le na dolg do mrtvih, temveč tudi do živih — na to, kako strašna je vojna ln kako poceni je človeško življenje med njo. j Živilski trg i Ljubljana. 80. Danes je b0 živilski trg tako dobro salo žen, kakor je navadno le v začetku meseca. Dovolj je bilo za izbiro blaga vsel vrst, rasen krompirja v prodaji na debelo O trga srn prodajo krompirja in zelja na debelo zdaj sploh ne moremo več govoriti Zaradi nestalnega vremena kmetje ne do-važajo več krompirja na trg iz bolj oddaljenih krajev, med tem ko so ga ▼ bližnji mestni okolici že prodali. Kmetje Imajo vendar se precej sadja ker so danes dobro založili trg z jabolki Prejšnje tržne dni je bil kmečki sadni trg že slabo založen, danes je pa bil nekoliko bolje založen najbrž zaradi Miklavža, Zdaj v resnici ljudje kupujejo nekoliko bolj sadje kakor so ga prejšnje tedne. Precej posegajo tudi po pomarančah, ki jih je od dne do dne več na trgu. Na trg je prispela tudi še večja noš Ijka zimskega grozdja lz Sme-dereva. Blago je Se precej lepo in cene so nespremenjene, 8 do 10 din kg. Na zelenjadnem trgu je zdaj še toliko zelenjave, da jo prodajalke težko prodajo, jesenske salate je zdaj še mnogo in zele-njadarji jo žele prodati čim prej, da bi jim ne zgnila. Jesensko zelenjavo pa zdaj že občutno izpodriva zimska. Zelo mnogo je motovilca in tudi radića. Cene so v splošnem še nespremenjene pri vsem blagu. Zelenjava se še ne bo tako kmalu znatnejše podražila, če ne bo snega. Pričakovati pa moramo podražitev sadja, ki ga je letos precej manj kakor prejšnja leta in je tudi slabše ohranjeno. Oče Pfireljsn, sin smrtno ranjen Zagoneten zločin na Veščici pri Razkriiju — Usodni strel skozi okno Pvazkrlžje, 29. novembra Na Veščici, občina Razkrižje pri Ljutomeru, je bil storjen v ponedeljek zvečer nenavaden zločin, ki je zahteval življenje posestnika Ivana Makovca, s smrtjo pa se bori njegov 25letni sin Karo!, Makovreva hiSa stoli na levi strani nove banovinske ceste, ki se gradi lz Ljutomera v štrigrovo ter ima nizke stene in okna. Ko je 721etni posestnik Ivan Mako-veo lezaJ v postelji, ker je že dalj časa bolehal, njegov sin pa je bil pri oknu, Je pred hišo počil strel in krogla je zadela sina Karla v trebuh. Krogla, izstreljena iz puške ali samokresa večjega kalibra, mu je prodrla želodec ter na nasprotni strani izstopila, potem pa je zadela se starčka v g.'avo. Smrtno ranjeni Karol se Je takoj zgrudil ter se jel v smrtnih bolečinah svijati po tleh. V sosedni sobi pa sta ta čas že spala drugi sin in njegova Sena, ki sta i takoj prihitela v sobo ter videla, kaj se I je tam zgodilo. Takoj so tudi ugotovili, da je starček zadet v glavo In da so mu izstopili možgani. Ko Je Karlov brat sel pogledat pred hišo, nI našel tam nikogar. Ko so prihiteli ljudje od bližnjih hiš, so brž obvestili orožnike In najeli avto. ki je oba ranjenca prepeljal v bolnico v Mursko Soboto, kjer je danes dopoldne starček Ivan Makovec že izdihnil, d očim se njegov sin še bori s smrtjo. Sin Karol Je prišel šele pred enim tednom domov lz preiskovalnega zapora Iz Murske Sobote, Ker je bil osumljen tatvine denarja. Pokojni Ivan Makovec Je bi] dober človek ter splošno priljubljen med vaščanl, bil je tudi skrben gospodar, d očim Je bil njegov 251etni sin Karol nekoliko živahnejše narave. Najbrž Je Imel sovražnika, ki se mu Je tako kruto maščeval. Oroznl-štvo z vso vnemo raziskuje zagoneten zločin in zasleduje zločinca. Iz K*3*i* — Osebne ve»ti. S kranjske državne realne gimnazije je premeščen na I. državno gimnazijo v Ljubljani profesor matematike g. Pilgr^m Vladimir. Do imenovanja novega direktorja vrši posle ravnatelja na kranjski gimnaziji g. prof. Mirko Kmet. Kot pripravnik za žandarmerijskega oficirja je nastopil prejšnji teden službo pri kranjski žandarmer.jski četi podporočnik g. Ečimovič Miroslav. — Sokolski praznik L decembra. »Sokolsko društvo Kranj« vabi članstvo, naraščaj in deco ter vso naklnjeno javnost k proslavi državnega in sokolskega praznika Zedinjenja v četrtek dne 1. dec. Ob pol 11. dopoldne bo slavnostni zbor. pri katerem bosta sodelovala pevski zbor in orkester, ob 18. popoldne pa bo v telovadnici telovadna akademija z zelo pestrim programom. Nastopijo: moška in ženska deca. moški in ženski naraščaj ter članstvo. Dolžnost vsakesra sokolskega pripadnika je, da se udeleži tega najvfčjega državnega in sokolskega praznika. — Kegljavci na delo. »SK Kranj« prireja v Narodnem domu kegljanje za visoko vredne dobitke kot moško kolo. ura in še polno drugih lepih daril. Zaključno kegljanje bo v soboto 3., nedeljo 4. (že od 2. naprej) in v ponedeljek 5. dec. zvečer. V Kranju je dovolj dobrih in znanih kegljavcev, ki se* bodo potrudili za lepe dobitke. — Sokolsko miklavževanje. »Sokolsko društvo« priredi letos dvakrat Miklavžev večer: za odrasle bo v soboto 3. decembra ob pol 21 in se darila sprejemajo v petek ln soboto. Po obdaritvi bo družabni večer S plesom pn katerem bo igrala godba »Kranjskega godbenega društva«. Za otroke bo Miklavževo obdarovanje v ponede- ljek dne 5. decembra ob 5. uri popoldne v telovadnici. Obdarovani bodo vsi otroci — Božična drevesca. Iz kranjske okolice sedaj dan za dnem vozijo na kolodvor smrekce za božična drevesca, kjer jih nakladajo na vagone. Romala bodo po svetu in nekje v Vojvodini ali Zagrebu bodo na božični večer sedeli otroci okrog njih. Pol metra visoke smrekce plačujejo po din 0.50, 1 m visoke po din 1.—; 2 m visoke pa po din 2.—. — Gimnazijci bodo Igran. V proslavo 20-letnice prirede dijaki kranjske gimnazije pod okriljem pomlad ka RK lepo mladinsko narodno igro: »Kralj Matjaž« s pet. jem in plesom. Dne S. dec. ob 20. uri in 4. dec. ob 16. uri bo predstava v Ljudskem domu, 7. dec. ob 20. zvečer pa v Narodnem domu. Sodeluje dijaški orkester pod vodstvom glasbenega učitelja g. Lipar-ja, režira pa ga. Prof. Pire Sanda. Iz Sevnice — Veliko učiteljsko zborovanja. Na tukajšnji ljudski šoli bo v sredo 7. decembra, na dan pred otvoritvijo nove železniške proge St. Jani—Sevnica, veliko učiteljsko zborovanje, katerega se bosta udeležili učiteljski društvi JTJU lz krškega in brežiškega sreza. Zborovanje se prične ob enajstih dopoldne, da bo udeležba film večja. Poleg tega je na sporedu zanimivo predavanje g. profesorja Sustava fiiliha iz Maribora, ki bo govoril o aktualnih pedagoških vprašanjih nase dobe, ■ posebnim ozirom na delo ljudske šole. pohitimo ta dan vsi učitelji v Sevnico, kjer bomo med drugimi zanimivostmi videli no vo železniško progo, ki pelje preko velikega Železnega mostu čez Savo v Boštan in dalje proti Tržišču. Vabljeni so vat člani, posebej pa is učitelji novinci V I H A December 1 Četrtek S H I sbor Grafike. KONCERT TABORI ob 20. ari PO KONCERTI' PLES Z Z GODBAMA Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg Elektrifikacija Črnomlja in okolice Ljubljana, 30. novembra Poročali smo že, da je sklenila uprava električne centrale v Karlovcu pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami v Izubijani glede elektrifikacije Črnomlja in okolice. Dela so bila te dni dovršena in Črnomelj z okolico je bil priključen na omrežje karlovške električne centrale. Priključek so zgradile KDE in sicer na vod Ozalj—Metlika, ki je last karlovške centrale. Po pogodbi bodo KDE kupovale od karlovške centrale tok toda sele začenši od postaje Metlika. Ta priključek pomeni tudi prvi korak k sodelovanju električnih central obeh sosednih banovin. Ze prihodnje leto in sicer spomladi, naj bi se zgradil električni vod Črnomelj—Kočevje. Ker bo speljan ta vod po ozemlju dravske banovine, bodo prevzele delo KDE. električno energijo bo pa dobavljala kar-lovška elektrarna. Pri teh delih bo igrala karlovska elektrarna vlogo dobavitelja toka, ki ga bodo na področju dravske banovine plasirale KDE. Naše 0l blišče SRAKA Začetek ob 20 uri Sreda. 30. novembra: Dobrudža 1916. Premiera. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Izven Četrtek, 1. decembra: zaprto Petek, 2. decembra: Labodka. Red Četrtek Sobota 3. decembra Dobrudža 1916. Pre-mierski abonma. Nedelja. 4. decembra: ob 15. url: SnegulJ-čica. Mladinska predstava Nastop iv. Miklavža. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Brezov gaj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 5. decembra ob 16. uri: Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Cene od 14 din nav.*k>l Drevi ob 20. uri bo v drami slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Ob tej priliki se bo vprizorila prvič na našem odru Golieva najnovejša igra »Dobrudža 1916<. ki je posvečena spominu na-Sih dobrovoljcev. Dejanje je razdeljeno v 10 prizorov, ki slikajo vesele in žalostne zgodbe, ki so jih doživeli naši dobrovoljci v Rusiji ln na fronti v Dobrudži. V posameznih vlogah je zaposlen skoro ves dramski ansambel. Režijo ima prof. ftest. Premiera k e abonente pa opozarjamo, da dobe »Dobrudžo 1916* za svoj abonma v soboto, dne 3. decembra. Nocojšnja krstna predstva je Izven abonmaja. Prva repriza Golieve drame »Dobrudža 1916« bo v soboto, dne 3. t. m. za premi-erski abonma. Miklavžev nastop v drami. Miklavž z vsem svojim sijajnim spremstvom se bo oglasil letos v drami dvakrat, in sicer v nedeljo, dne 4. decembra ob 15. uri popoldne In v ponedeljek, dne 5. dec ob 16. uri popoldne. V nedeljo popoldne se bo vprizorila v zvezi z nastopom Miklavža mla-dnsks predstava »Snegu!jčicac. Miklavž bo nagovoril otroke, darila se pa ne bodo delila pri tej predstavi, ker bi se Ista preveč zavlekla. V ponedeljek popoldne ob 16. uri bo ponovni nastop Miklavža posebno aranžiran z velikim sijajem. Takrat bo razde lite v daril. Id jih sprejema v ponedeljek dne 5. decembra vratar drame. Za nedeljo veljajo znižane cene od 20 din, v ponede- I ljek pa, ker ni utadstav«, globoko ■ od 14 dm navzdol. OPIIA Začetek ob 10. url sreda, SO. novembra: Poljub. Red Sreda etrtek, 1. decembra: ob 16. url: Ero s onega sveta. Izven. Globoko znižane cent od 24 dm navzdol Jetek, 2. decembra: ob 15. uri: La Boboma Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 13 din navzdol. Ob 20. uri: Roxy. Red B Sobota, 8. decembra: Na sinjem Jadranu. Red A Nedelja, 4. novembra: ob 15. uri: Poljub. Izven. Globoko znižane osne. Ob 20. url: Roxy. Izven Maničina »Teta s cekarj Ljubljana, 30. novembra. Mamica Komanova je mladinska pri povodni ca, ki si je znala pridobiti otroška srca s preprostimi, a prisrčnimi stvarcami ter se zato razveselimo vsakega njenega novega deku Zdaj je izdala »Teto a cekarjem«. Najlepši dar za Miklavža. Kakor njen »Stric s košem«, ki je izšel pred letom, bo tudi to knjižico otroški svet »prej«! z veseljem. Naj ob tej priliki opozorimo, da je Man i ca razen Rapeta na prvem mestu kot najbolj čitana mladinska pisateljica. To pove več kakor še tako bobneča reklama. Maničine »Narodne pravljice in povesti« so res izšle neposredno iz ljudstva m zato ima jo tako lep uspeh. Nič no izumetničenega v njih in vzgojni moment ni pretirano naglašen, vendar ima vsako izmed teh kramljanj v sebi monalni nauk. To velja tudi za »Teto s cekarjem«. V nji so zbrane ljubke pravljice, kakršne so znale pripovedovati včasih le babice na zapečkih ... Realistična je »Težka lipa«, pa tuda »Norček potuje«, ki vsebuje neprisiljen humor, je bolj realističen kakor pravljična stvarca. Knjižioa ima posebna ceno že zaraCeljski Zvon«, Glasbena Matica in Celjsko godbeno društvo v četrtek 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču v proslavo 20-letnice sedinjenja, so orkestralne točke, samospevi s sprem-ljevanjem orkestra, mešani in moški zbori a cappella in dve vokalno-instrumentalni skladbi. —c Obrtniška, proslava. Na pobudo poslovalnice urada za pospeševanje obrti v Celju se pozivajo člani, zlasti pa odbori obrtniških »druženj, da se udeležijo proslave 20-letnice Jugoslavije, ki bo v četrtek 1. decembra ob 10. dopoldne v dvorani Obrtnega doma v Celju (vhod z Gledališke ulice). —c Izplačevanje pokojnm. Zaradi državnega praznika bo izplačevala celjska pošta pokojnine upokojencem na domu šele v petek 2. decembra. —c Dve neareči. Te dni si je 29-letnl preka sevalec Josip Arčan iz Litije pri padcu po stopnicah zlomil desno roko v zapestju. Ko je gnal 48-letni dninar Franc Petek iz Laz pri Dramljah v soboto kravo v Laze, mu je stopila krava na levo nogo m mu jo zlomila ned stopalom. Arčan in Petek se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v soboto 40-letni delavec Rudolf Jurgec iz Skale pri Konjicah. SPORT — Smučarski klub Ljubljana priredi letos zopet svoj tradicionalni Miklavžev večer v stekleni dvorani restavracije Union, dne 7. decembra. Klub praznuje letos 10-letnico svojega obstoja, zato bo prireditev vsestransko pestra, posebno glede na bogat spored, odlične solo nastope in originalno dekoracijo. Vsem članom in prijateljem kluba, ki se hočejo ta večer res od srca nasmejati in dobro zabavati, priporočamo, da si 7. decembra rezervirajo za to prireditev. Eventualni dobiček Je namenjen v fond za enotno in kompletno opremo tekmovalne ekipe. USODA TASTOV — Sest hčera imam. — No, lahko si mislim, kako težko Je vase življenje, ko morate skrbeti za sest gTL " 24 dvanajst, ne za sest. Vse moja Mera so namreč že omožene. 83 fitev. 270 »SLOVENSKI NAROD«, Breda, SO. norcmVia 1W§. Stran 3 Pred 2o leti se je rodila Jugoslavija Prvič smo praznovali narodni praznik 14* decembra 1918 — Kako je bil proglašen 1. december sa narodni praznik (Derujetno v svojo državo Ljubljana, 30. novembra Dvajsetletnico Jugoslavije obhajamo z za-vestjo, da je bodočnost naša, z vero, da bo državo, ki ni nastala le po naključju, živela in se razvijala do svoje popolne moči; prvi desetletji obstoja Jugoslavije upravičujeta vero v mlado državo. Vsaj za to Je bilo dovolj 20 let, da so tudi skeptiki spoznati, kaj pomeni Jugoslmnja za Slovence, Hrvate in Srbe. Živeli smo sicer stoletja pod tujčevo oblastjo in nekateri mislijo, da bi narod tudi poslej ne umrl zasužnjen; življenjska sila slovanskih narodov je v resnici neuničljiva, toda kdo bi si mogel želeti, da bi se ponovila zgodovina, da bi se odpovedali narodni svobodi ter osnovnim narodnim pravicam? Jubilej Jugoslavije je torej jubilej narodove sx-obode; m le praznik države, temveč tudi naroda; ni samo praznovanje neke obletnice, temveč narodna manifestacija, izraz narodo\*e volje, da hoče živeti svoboden, samostojen in da zahteva v občestvu narodov to, kar mu gre. Ne iščimo grenkih besed ob tej priliki, ne kažimo s prstom na vse tisto, kar nas boli. toda ne iščimo tudi sladkih besed, ne pose gaj mo po frazah, da bi si lagali ter skalili jasne poglede na sti'ainost; če kdaj. bi bila potrebna ob takšni priliki bilanca s povsem čistimi računi. Saša dolžnost ni, da bi jo predlagali, pač pa smo dolžni tudi ob tej priliki pisa'i iskreno, s plemenitim stremljenjem, da bi tudi časopisje služilo najvišjim držm*nim interesom, to se pravi čim lepši bodočnosti nas vseh. Dolžni bi bili opozoriti na vse napake — ne glede na to, kdo je odgovoren za nje —, ki so zavirale nara\'ni razvoj mlade države. Opozoriti bi bilo treba na nje zato, da bi se jih vnaprej izogibali in da bi jih celo ne proglašali za zasluge. Toda zdaj lahko samo ugotovimo, da marsikdo med nami ni bil vzoren državljan in da je država takšna, kakršni so državljani, državiiani so država. Morda je bila napačna naša državljanska vzgoja, da nismo boljši državljani? Ned\>o-mno je le. da državljanska zavest med nami Še ni do\*olj trdna ter globoka in da zalo še vedno nismo dobri državljani. Dober državljan ni le politik katerekoli politične smeri, ne tisti, ki imajo besede narod, država, domoljubje itd. vedno na jeziku, temveč oni, ki so v svojih poklicih, bodisi pri plugu, peresu ali kladivu vestni delavci ter se zavedajo, da smo vsi drža\'ljani ena sama družina, ki ima medsebojne odnose ter dolžnosti. Sleherni, ki je mož na svojem mestu, ki opravlja svoje delo s čutom od- Pred 20 leti t oktobru, novembru ln de- , cembru so se dogodili veliki dogodki, s katerimi se je začelo novo raz-dobje v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni državi. V petek 18. oktobra L 1918 je bil objavljen »Cesarjev manifest«. Podpisala sta ga na Dunaju 16. oktobra 1918 zadnji avstroogrski cesar Karel in ministrski predsednik Hussarek. Potem so sledili z bLi-akovito naglico zgodovinski dogodki. Dne 18. oktobra 1918 se je tudi prvič sestal osrednji odbor Narodnega sveta v Zagre bu. Prvo objavo Narodnega sveta je »Slovenski Narod« objavil dne 21. oktobra 1918 obenem s pomembnim \Vilsonovim odgovorom Avstro-Ogrski. Dne 27. oktobra smo čitali o pogajanjih za premirje z Avstro Ogrsko, Narodni svet v Zagrebu je 7*sedal v permanenci, dne 29. oktobra je »Slovenski Narod« z velikimi Črkami objavil, da smo v svobodni državi SHS, množice so man:festi-ale v Ljubljani, v Zagrebu je bila ustanovljena narodna vojska Dne 31. oktobra smo čitali, da je v Ljubljani Josip Pogačnik sestavil narodno vlado za Slovenijo. Pod mastnim naslovom »V svobodni Jugoslaviji« je uredništvo sporočilo svojim čitateHero najnovejše dogodke: Preustroj vseh oblasti in uradov — Angleži v Pulju — Amerikanci v Trstu — Angleži v Ljubljani — B~odovje jugoslovansko — Avstrijska proti revolucija v Pragi udušena — Revolucija v Avstro-Ogrski — Cesar pobegnil. Dne 31 oktobra 1918 je bil objavljen razglas Josipa Pogačnika o vladi za Slovenijo pod naslovom »Državljani!« Sledili so napeti dnevi s pooćili o revoluciji v Nemčiji in tako dalje do 13 novembra, ko je »Slovenski Narod« poročal pod naslovom »Jugoslovanska država s 13 milijoni prebivalcev ustanovljena«: Pariz, dne 13. novembra. Zastopnfki srbske vlade in Narodnega sveta v Zagrebu, to je ministrski p-edsednik Nikola Pašić kot pooblaščenec Srbije in poob'ascenci Narodnega sveta v Zagrebu dr. Korošec dr. Cingrija in dr Žerjav so podpisali dokument, s kate^m se enkrat za vselej zastavlja ustanovitev velike jugo slovarske države s 13 milijuni prebivalcev Dne 1 decembra pred 20 leti je bila ne delja časopisi niso izšli Naslednji dan < ponedeljek 2 decembra ie »S'ovenski N-rod« Objavil io'g člane* It fovns C Ob! ka t&ti P " ^ ■' - ro< da je j y0 govornosti ter stremi, da bi bilo bolje vsem državljanom, Je dober državljan. Možje pa, ki so poklicani voditi ljudstvo ter usmerjati njegovo stremljenje k napredku, morajo prevzemati tem večjo tvarno in moralno odgovornost, Čim večji Je pomen njihovega dela. Te odgovornosti se ne more nihče otresti za vedno; če ne bo prišlo do sodbe prej, bo sodita zgodovina. Radi naglašamo. da ima naša država vse pogoje ra najlepši razvoj po svojem naravnem bogastvu in legi, po delavnem ljudstvu in njegovi življenjski sili. Bodočnost je v resnici še pred nami Prav je, da naglašamo čim pogosteje, kako bi se naša država lahko razvila do najvišje stopnje blagostanja; tako jo bomo znali bolj ceniti ter se bomo zavedali, kako silno potrebno \e. da izkoristimo svoje naravno bogastvo sami Zave dati se moramo, da politične svobode nt brez gospodarske samostojnosti Zato nas mora najbolj skrbeti, ne le, kako bi dvig-' nili naravno bogast\*o posameznih pokrajin, temveč tudi. da se osamosvojimo čim bolj gospodarsko ter dvignemo življenjski stan dard prebivalstva, Jugoslavija mora biti v resnici naša in znati jo moramo hraniti tudi v miru. Nikomur izmed dobrih državljanov ne more biti vseeno, kako se razvija država in kako žive njeni državi lani. Ker ljubimo svojo državo, želimo, da bi bila čim močnejša in da bi bili njeni državljani čim zadovoljnejši ter da bi se živo zanimali za vse njene življenjske manifestacije. Zato mislimo, da bi morala državljanska vzgoja buditi pri državljanih ne le ljubezen in spoštovanje do državnih simbolov, temveč predvsem smisel za državo kot gospodarski in socialni organ1 zem. Slovence. Hrvate in Srbe vežejo v skupni državi globoke notranje vezi, razen tega pa skupna narodna usoda in neločljivi, skupni interesi. Jugostaviia je naša skupna država, slovanska država, ki sioji alt pade z nami. Nobena politična modro\>anja ne morejo tega spremeniti in zato nam tudi ne more nihče vzeti vere v Jugoslavijo in njeno bodočnost. Dvajset tet smo živeli v skupni državi; če nismo bili v nji zado voljni kakor smo želeli, to ni krivda države, temveč državljanov Ker verujemo v bodočnost Jugoslavije, saj verujemo v bodočnost naroda, verujemo tudi. da bodo kmalu odstranjeni vsi vzroki dosedanjih ne sporazumov in ovire naravnega razvoja dr zave Praznik zedinienia ob 20 letnici Jugoslavije bodi manifestacija te vere! vencev. Hrvatov m Srbov v ©notno jugoslovansko državo pod vlado kralja Petra, oziroma prestolonaslednika Aleksandra kot regenta, V novi državi se ima takoj organizirati ministrstvo iz panoge javne uprave in sestaviti skupno predstavništvo kot provizorna legislativa, ki ostane, dokler se ne sestane konstituanta. Do tega časa ostane jo tudi dosedanje pokrajinske vlade na svojem mestu, v kolikor posamezni resori ne pridejo v skupno enotno kompetenco. Prestolonaslednik Aleksander je prevzel v svojem svečanem presto!nem odgovoru regentstvo in sestavni novo vlado S tem aktom je prenehala funkcij« Narodnega sveta kot vrhovna oblast države SHS na teritoriju bivše Avstro-Ogrske. S konstituiranjem skupnega finančnega mini- strstva preneha tudi njega upravna funkcija, ki jo je vodilo do takrat predsedrvi-štvo Narodnega sveta v sporazumu s srbsko vlado. Od dne 1. decembra t. 1. tvori ves naš narod slovensko-hrvatsko-srbsko jedinstveno državo pod regentstvom Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra. Prvo jugoslovansko ministrstvo se je sestavilo 15. decembra 1918 in prej ta dan smo proslavljali prvič narodni praznik Slovenski narod je v času od 6. do 15. decembra doživel marsikatero razočaranje, ko so se določale meje nove države, prav v dno duše pa ga pretresla v tem času tudi smrt Ivana Cankarja, Dne 11. decembra je naš Kst poročal, da je ob sklepu redakcije došla vest, da je v deželni bolnici po daljši bolezni za vedno zatisnil oči pisatelj Ivan Cankar. Kaj nam je bil Cankar ▼ literaturi, bomo mogli presoditi sele sedaj, ko ga ni več. Tako je preroško napisal urednik v kratkem poročilu o smrti našega velikega Cankarja, Naslednji dan je pa objavil nekrolog, ki ga je napisal Oton Župančič* O prvem jugoslovanskem ministrstvu se Je glasilo poročilo takole: Bel grad. 15. decembra. Danes se je sestavilo prvo jugoslovansko ministrstvo, obstoječe iz 16 resornih ministrov, ministrskega predsednika in njegovega namestnika, torej skupaj 18 ministrov. Ti so Nikola Palić, ministrski predsednik, dr. Anton Ko-rošec, namestnik ministrskega predsednika, dr. Ante Trumbić. zunanji minister, Sveto-zar Prebičevič, notranji minister, general Rašič, narodna obrana, Stojan Protič, finance. Ljuba Davidovič, prosveta, dr. Marko Trifkovič pravosodje, dr. Jožo Sunarid, verstvo, dr. Živko Petričič, zemljedelstvo. rudarstvo in gozdarstvo, dr. Bojo Veljko-vič\ obrt in trgovina, Vitomil Korač, socialna politika, inž. Vulovič, železnice, Miloš Kapetanovič, javna dela, Miloje Jovanović, prehrana in prehodno gospodarstvo, dr. Albert Kramer, konstituanta in izenačenje zakonov, dr Edo Lukinić. pošta in brzojav, narodno zdravje: to ministrstvo pripada muslimanu, kateri pa še ni imenovan. Srbsko-hrvatska koalicija ima 2 ministra, vse druge politične stranke na Hrvatskem, v Bosni in na Slovenskem imajo po enega ministra, razven slovenske socialne demokracije. Vsi ostali ministri so Srbi iz kraljevine. 3ug sslcvens&etiiu scGolstvu Proglas Saveza SKJ na dan 1. decembra 1938 nja Koroška Slovenija brez Beliaka in Spodnja Ko~oSka Slow ;ja brez Celovca — mrtva. Celovec in Beliak *ta conditio qua non. pod katerim se rodi Jugoslavija in nje Slovenski Zgornji m Spodnji Koro-tan. Delegati Narodnega sveta so prišli v Beograd in 1. decembra ob 6. zveče* se ie vršila slavnostna avdijenca v takratni rezidenci na TerazMah (sedanji Dom sokolskega Saveza). Vpričo regenta Alcksan Sokoli! Sokoliće! Prvega decembra se končava dvajseto leto od onega pomembnega zgodovinskega dne leta 1918, ko je v Beogradu regent Aleksander v navzočnosti legitimnih predstavnikov vsega našega naroda proglasil uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edinstveno državo V zgodovini jugo-slovenskega naroda so se prvikrat združila vsa naša plemena v skupni državi. Uresničil se je narodni ideal mnogih pokolenj. Naše narodno in državno uedinjenje se j je izvedlo mučno m težko. Narodno in dr- j žavno svobodo so plačate vehke žrtve vse- J ga naroda. Ni primere v zgodovini, da bi dal katerikoli narod — razen našega na- ' roda — toliko žrtev za svo/o domovino. S ponosom moremo gledati mr svojo preteklost, ki je izpolnjena s težkimi borbami za obstanek, s težkimi porazi, a s še slavnejšimi zmagami S ponosom se spominjamo velikih pokotenj. ki so ustvarjala to državo. S spoštovanjem se klanjamo pred njihovo nravnostjo in duhovno silo, ker so z delom in žrtvami ta pokolenja dokazala iskrenost svojih idealov, z defom in žrtvami potrdila veliko i>ero in ljubezen do naroda in domovine V težki in neenaki borbi so izpričala ta velika pokolenja ogromno nra\>stveno moč. brezprimerno hrabrost, nezlomlfeno upornost in vztrajnost in ne-omajan optimizem. V teh duhovnih vrednotah — toda ne v številu — leži moč in veličina našega naroda. Te duhovne vrednote predstavljajo najjačje poroštvo za veliko bodočnost Jugoslavije. V vzvišenem čustvu, ki nas prešinja na dan dvajsetletnice narodnega uedinjenja, pozabimo na vse osebne skrbi m potrebe. Lik močne Jugoslavije in korist domovine naj nam stalno lebdita pted očmi in naj napolnjujeta vse naše misli in vsa čuvstva. Ljubezen do naroda in do rodne grude naj dra je podpredsednik Narodnega sveta dr. Preseza vsa čuvstva, naj potisne vstran vsa ravelič* prečital adreso, s katero se defini- osebna in skupinska nezadovoljstva, čeprav tivno in za vedno proglaša popolno zedinjc *° utemeljena. Pos\-etimo današnji svečani nje s kraljevino Srbijo in Črno goro v dr- ^an spominu na prvi december 1918 in spo- I minu na one težke čase, ki so bili pred njim. j Osvežimo spomin na dobo narodnega trpljenja, na telesne in duševne muke. na gren- žavo Slovencev. Hrvatov in Srbov pod d nastijo Karadjordjevićev Na adreso odposlanstva je odgovoril regent Aleksander in rekel med drugim: V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra proslašam zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države SHS v edinstveno kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Na Koroškem se je bil boj za Vel'kovec. zavezniške čete so sc bližale Kolnu. Vatikan je odklonil udeležbo na mirovnih konferencah, nemški časonisi so r>oro"ali. da bo morala Nemci la plačati 100 milijard ma-k vojne odškodnine. Dne 4. decembra je prodasil Narodni svet v Zagrebu dan I. decembra za splošni državni in narodni praznik v spomin m proslavo zedinjenja jugoslovenskega naroda. Poročilo o tem p~avi: Za letos naj se ta praznik praznuje 14 decembra V šolah naj bodo šolske slovesnosti, v katerih naj se učencem razloži pomen osvobojen ja in zedinjenja celega jugoslovanskega naroda. Kjer so vojaške posadke, naj se praznuje praznik z vojaškimi slavnostmi. V mestih, kjer so sedeži narodnih vlad. naj se odda 101 strel iz topov. Na javnih in zasebnih poslopjih naj se izobešajo slovenske, hrvatske in srbske zastave. V nedeljo 15. decembra naj se vrše po celi državi SHS slovesne cerkvene proslave. S prižnic naj se prebce adresa Narodnega sveta prestolonasledniku in regentov odgovor Dne 6. decembra 1 1°18 je pred«edništvo -Jarod"egs sveta SHS v sporazumu s srb 'o vlado izdalo tale proglas: V smislu zakliučka osrednjega odbora 'a-odnega sveta je prok'amiralo posebno i poslanstvo dne 1 decembra ob 8. zvečer vp"--1' ndresi -restolonas^dnika Alek 'h ,; j' je • skupnega naroda Slo pripravljen za borbo. On se ni nikdar plašit pred borbo, saj fe vsa naša zgodovina izpolnjena t težkimi in krvavimi borbami. Jugostovensko sokolstvo prosla\'lja vsako teto prvi december. V tem jubilejnem letu Ima prvi december poseben pomen Z zaobljubo, ki jo danes sokolstvu polagajo novi bratje in sestre, ki vstopajo v naše vrste, jugoslovensko sokolstvo z vsem ju-goslovenskim narodom prisega, da bo Jugoslavijo branilo z isto hrabrostjo in odločnostjo, ki je bita z njo ustanovljena; prisega, da bo za narodno svobodo — ako bo potrebno — dalo enake žrtve, kakršne so položili njeni ustanovitelji. Dediščino, ki smo jo prevzeli od svojih očetov, hočemo očuvati nedotaknjeno. Ostati hočemo iTec/nj njihovega herojstva in junaštva, da bomo mogli neokrnjeno in še jačjo Jugoslavijo izročiti mlajšim pokolenjem. V današnjih, za vse narode težkih ln morda usodnih dneh — posebno v tem predelu sveta — ustvarja razvita zavest o skupni usodi in vzajemni povezanosti vseh delov našega naroda dobro voljo in priprav Ijenosi za sporazumno in pravično rešitev vseh problemov in nesoglasij ustvarja zajednico, ki zagotavlja vsemu jugoslovenske-mu naroda — vsem Hrvatom. Slo\rencem in Srbom — najboljše pogoje za vsestranski razvitek in lepšo bodočnost. NEOMAJNO VERUJEMO V HRABRI IN JUNAŠKI JUGOSLOVENSKl NAROD IN V VELIKO BODOČNOST JAKE IN SILNE JUGOSLAVIJE! NAJ ZlVl JUGOSLOVENSKl NAROD ! NAJ ZlVl JUGOSLAVIJA l NAJ ŽIVI JUGOSLOVENSKO SOKOLSTVO ! Beograd, 1. decembra 1938. SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ka ponižanja, ki smo jih preživeli v dnevih suženjstva. Z zahvalo se spominjamo svojih očetov in bratov, ki so s\'oja življenja in dele svojih teles dali za našo boljšo bodočnost, ki so svoje kosti vzidali v temelje Jugoslavije in ki so s svojo krvjo zalili narodno edinstvo! Spomnimo se onega spontanega navdušenja in dhmega zanosa, ki je z njim ves naš narod pozdravil zmago in uresničenje svobodne drža\'e! Narod, ki je učakal vstajenje svobode neposredno iz robstva, more najbolje oceniti in občutiti vrednost in pomen svobode. Zdrav nagon naroda, ki je jačji od vsakega razmotrivanja in od vsake logike, je globoko občutil, da daje edino skupna in močna država zanesljivo jamstvo za naš nacionalni obstanek in za nadaljnji kulturni in gospodarski napredek vseh delov našega naroda. To čuvstvo je začeto zadnjih dvajset let v svobodi tu in tam trenutno slabiti. Danes pa pod pritiskom težkih dogodkov po vsem svetu in pred opasnost jo, ki začenja tlačiti narodno dušo. čuvstvo in razpoloženje iz leta 1918 ponovno in intenzivno prevzema ves naš narod. Vse bolj se krepi zavest, da je večkrat treba za očuvanje svobode prav toliko naporov in žrtev, kolikor Hh je bilo potrebnih za njeno pridobitev. Naš narod je bil v težkih časih vedno velik. Samo v težkih časih so prišle do polnega izraza najlepše njegove lastnosti, hra h ros t. pripravljenost za borbo in irtvova nje. za vztrajnost in odpornost in za veter optimizem* Slovenci v Ameriki Za ravnatelja državne umobolnice v mestu Lima je bil imenovan dr. H. M. Turk. Imel bo 3900 dolarjev letne plače in vso oskrbo. Dr. Turk je Slovenec in njegovi starši žive v Clevelandu. V M'lwaukee so se poročili Friderk Spy-tek in Tilka Soršek. Robert Kulow ln Ana Reznik, Gregor Marušič in Stella Marszal-kovski ter Štefan Markulin in Florence Majeskv. Na farmi v Boonu, kakih 30 milj od Puebla, Je umrla slovenska ponirka Marija Pogorelec, stara 73 let. doma z Iga pri Ljubljani. V Ameriko je prišla pred dobrimi 40 leti ln bila je med onimi, ki so se leta 1896 nasel'li v sloveči rajski dolini v Kaliforniji, kjer se je poročila z ivTi-haelom Pogorel ce m. Pozneje sta se preselila z možem v Pueblo. Iz Michiganskega jezera so potegnili truplo Rudolfa Sviglja. Pokojni je bil star 21 let in rojen v Ameriki. Njegovi starši so že umrli. Kako je izgubil življenje ni znano. Po nekaterih znakih sodeč je bil napaden in vržen v vodo. žrtev avtomobilske nesreče je postal v Genevi Jože Saina. star 36 let, doma iz vasi Podbevže na Primorskem. V Imperialu je umrla Terezija TJle rojena Vidmar, stara 54 let, doma iz Kamnika. V Clevelandu sta umrla Jože Mlakar, rojen 1.1893 v St. Rupertu na Dolenjskem in Jakob Krizman, star 70 let, doma iz Ribnice. Pokojni je delal več let kot rokodelec v Celju, kjer se je tudi oženil, leta 1919. je pa prispel v Ameriko k bratu Mat*jL Njegov sin Jože Je zdaj odvetnik zena mu je umrla pred 17 leti. V Lasalle Je umrl Fran Karun. star 55 let. doma iz Braslovč. V Bradlev je umrla Frančlškr Lustig. rojena Vesel, stara 61 le* doma iz Nov reprezentativen kino v Mariboru Maribor, 30. novembra. Za kavarno »Astorijo« v Grajski ulici, nasproti mariborskemu gradu je v teku zadnjih mesecev zrasla iz tal krasna moderna palača kinopodjetnika g. Gjura Valjaka. V začetku decembra bo slovesna otvoritev velike, lepe in v vsakem ozi-ru sodobno urejene in opremljene kino-gledališčne dvorane, ki je izredno okusno in elegantno zgrajena po najnovejših izkustvih tphn'Vp na tem polju Herojski duh prednikov je se veđno živ i vasi Globel. fara So*ra*'ca, od koder j: med nami. Junaški jugoslovenski narod je prišla v Ameriko pred 38 leti Maribor se ima torej g. Valjaku zopet zahvaliti za novo ln lepo pridobitev. Nedvomno je g. Valjak eden najpodjetnejših trgovcev v našem mestu. Z neumornim delom, vztrajnostjo in marljivostjo ter s svojim podjetnim trgovskim duhom je znal ustvariti in voditi številna podjetja, ki igrajo danes posebno v tujskem prometu za Maribor odlično vlogo Svoječas-no je uredil in uspešno vodil kavarno »Central«, nato priljubljeno »Grajsko klet«, uredil je prvi avtomatski bife v Mariboru in v sploSno zadovoljstvo občinstva vodil kino »Union« Za svoje zasluge je bil pred leti izvoljen za častnega predsednika zadruge gostilniških podjetij v Mariboru. Višek pa predstavlja gotovo novi kino v njegovi palači v Grajski ulici Center našega mesta je s tem mnogo pridobil in Mariborčani bodo sedaj gotovo še manj v zadregi za prijetno razvedrilo. Gotovo ni mnor'o mes1 v naši državi, ki bi razpolacala kar z dvema najmodernejšima in izredno elegantnima kinodvornnnma. kakor sta »Gralski kino« in novi kino »Esplanade« g Valjaka v Mariboru. G. Valjaku, ki mu gre za njegovo podjetnost vsestransko prizn^nie, čestitamo k novemu podiotju in mu želimo tudi to pot obilo uspeha. It TfHnvrli — Voliftča v Trbovljah. Občina razglasa, da je državni odbor določil za trboveljsko občino 7 volišč ln sicer bo I. volišče v poslopju občinskega urada za vo-lilce iz Trbovelj. Planinske vasi. Sv. Planine, Knezdola, Ganerskega, Sv. Katarine, Sv. Marka in Ojstrega, razen hišnih številk 14 in 17. II. volišče bo v deški osnovni šoli v Trbovljah za volilce iz kraja Loke z začetno Črko »A« do vključno *G«. IH. volišče bo v dekliSki osnovni šoli v Trbovljah za volilce lz kraja Loke z začetno črko »H« do vključno »L«. IV. volišče bo v meščanski šoli v Trbovljah za volilce lz kraja Loke z začetno črko »M« do vključno »R«. V. vollSče bo v deški osnovni šoli na Vodah za volilce iz kraja Loke z začetno črko »S« do vključno »2«. VI. volišče bo v dekliški osnovni šob na Vodah za voHlce lz kraja Retje z začetno črko >A« do vkljuCno »Mc, ln VII. volišče bo v čakalnici zapadnega okrožja za volilce iz kraja Retje od začetne črke »Nc do vključno >2«. Glasovanje bo trajalo v nedeljo 11. decembra od 7. zjutraj nepretrgoma do šestih zvečer. Glasovalo se bo za kandidatno listo javno s tem, da bo glasovalec Imenoval pred volilnim odborom nosilca liste in sreskega kandidata. Dan pred volitvami, na dan v litev in dan po volitvah je točenje alkoholnih p'jač strogo prepovedano. — Prvi sneg. Pojavljajo se prvi znaki nastopajc»če zime. Vrh Kuma je bil v nedeljo pobeljen prvič v letošnji jeseni. Zima nam letos sicer dolgo prizanaša, kajti lani je do konca novembra sneg že nekajkrat pobelil naše okoliške planine in zapadel že globoko v dolino. Letos nam je zima dolgo prizanašala ln Šele zadnje dni je začelo deževati in postajati hladneje. Vse kaže, da se bomo že v bližnjih dneh zagrnili v belo snežno odejo, ki si je mnogi še ne žele. Deževno vreme je sicer spremeni'o cestno blato v neprijetno brozgo, ki pa je še vedno boljša kot snežna brozga. Boljše bi vsekakor bilo. da nastopi sedaj oster mraz in šele nato zapade sneg. — AvtomoblllstI so pri nas brezobzirni. Sicer ne- vsi, toda veČina, ki prihaja v na-šo dolino po trgovskih poslih, se vede, kakor bi zapovedovali vsem Trbovellča-nom. 2e nekajkrat smo grajali njihovo brezobzirnost, toda zaman. Neprijetno je to zlasti sedaj, ko so naše ceste precej blatne, a avtomobilisti vozijo po blatnih cestah kokor na kakih avtomobilskih dirkah ln se prav nič ne zmenijo za uboge pešce, ki obrizgani po teh dirkačih od nog do glave preklinjajo ne le avtomobiliste, marveč tudi one, ki bi morali to preprečiti. V nedeljo je neki avtomobili st obriz-gal s cestno brozgo nekega moškega in žensko tako hudo, da je blato kar curljalo z njiiu in jima pokvarilo edino praznično obleko. Toda to je samo en primer Izmed številnih. Zato bi bilo prav, da bi poklicani činitelji upravičene pritožbe upoštevali in strogo kaznovali vse one avto-mobriste, ki ne upoštevajo predpisov o dovoMeni hitrosti vožnje po cestah v našem trgu. — Skupno proslavo zedmjenja Je organizirala uprava občine po sledečem razporedu: danes na predvečer bo skupen obhod z rudarsko godbo. Sestanek ob 17.30 na trgu pri cerkvi. Sprevod bo krenil iz Zagorja mimo občine v Toplice do Boriška, po glavni cesti do Košenine ter po stari cesti nazaj na trg. Hišni posestniki se pozivajo, da razobesijo državne zastave in skrbe za primerno razsvetljavo oken. Svečana služba božja bo dne 1. de- ! cembra ob 8. uri v farni cerkvi v Zagor-I ju. Danes v sredo pa priredi Sokolsko ! društvo slavnostno akademijo s prav raz-I nolikim sporedom. Začela se bo takoj po obhodu ta prosimo občinstvo, da se po končanem obhodu takoj poda v dom, da ne bo kas« ;Mh mc - j. Sle-" si dan oodo t vse tri šole priicdie v-.ka zase interne j proslave. OTVORILI SMO MOŠKI ODDELEK HOTEL SLON DAMSKI ODDELEK SELENBUHGOVA DAMSKA IN MOŠKA MODA UUBUANA ŠEIEN8URC0VA INH0TEIS10N DNEVNE VESTI — Nov carin*ki zakon se nam obete. V kratkem bi morali dobiti nov carinski zakon. Cariiiarnice pripravljajo potrebno gradivo že več let. Ze spomladi 1935 je bila ustanovljena v finančnem ministrstvu posebna komisija strokovnjakov za carin-aka in gospodarska vprašanja z nalogo pripraviti osnutek novega carinskega zakotna. Pobudo za to je dala v prvi vrsti *elja, da se sedanji carinski zakon poenostavi. Nedavno so dobile osnutek novega zakona na vpogled zainteresirane gospodarske organizacije in čim ©e bodo o njem izjavile, ga bo Se enkrat proučila komisija, potem bo pa uzakonjen. Spomladi prihodnjega leta bo stopil novi carinski zakon v veljavo. — Zastopnici francoskega gospodarstva ▼ Jugoslaviji. Danes je prispela v Beograd velika delegacija francoskih državnih furikcionarjev in zastopnikov francoskega gospodarstva. Francoska delegacija bo stopila v stik s predstavniki nase drža-ve in našega gospodarstva, da se čim iz-črpneje informira o željah in potrebah našega gospodarstva v zvezi z novo trgovinsko pogodbo v Francijo. Naloga francoske delegacije je pripraviti vse potrebno za trgovinska pogajanja, ki naj bi se pričela v drugi polovici decembra v Parizu. Že tretja pošiljka zimskih snkenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših. TI VAR OBLEKE: nasproti glavne pošte — Ljubljana — Naš zračni promet. Ravnateljstvo Aeroputa je zbralo podatke o našem letošnjem zračnem prometu. Doseženi so bili lepi uspehi. Pripetila ee ni nobena nesreča. Dobili smo štiri nove zračne zveze In sicer Dubrovnik—Praga, Bukarešta— Beograd—Zagreb—Milan, Beograd—Sofija Id Beograd—Tirana. Pozimi se bo Aero-put marljivo pripravljal na prihodnjo sezono, ki bo prvo leto v petletki našega civilnega zračnega prometa. Petletka je izražena v številu preletenih kilometrov takole: leta 1939 okrog 680.000 km, leta 1940 okrog 857-000, leta 1941 okrog 1 milijon ,leta 1942 okrog 1,133000 in leta 194S okrog 1,335.000 km. NIm'aM " '»hru, moram dati v Javnost, kupil sem zimsko suknjo in obleko, pomislite oboje me Je stalo samo f}\n 78O.— nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje? WBf{qn(vj — o?god 9uav\3 rjoidsvn — V Sloveniji Je 50 tečajev češčine s 1600 učenci. Delo JC lig Je začelo roditi ■lasti v Sloveniji zelo lepe sadove. Zanimanje za češki jezik in kulturo raste od leta do leta. Največ uspehov žanje ljubljanska JC liga. V tej sezoni je organizirala se več jezikovnih tečajev kakor prejšnja leta. S posebno vnemo se češčine uči slasti mladina. V Ljubljani so na šolah naslednji tečaji: na klasični gimnaziji se Uči češčine 42 učencev; na I. realni gimnaziji se je vpisalo v tečaj 56 učencev; tečaj v H. realni gimnaziji obiskuje 65 dijakov; na m. realni gimnaziji sta dva tečaja s skupno 98 učenci; prav tako sta dva tečaja na učiteljišču (36 učencev); na mestni in državni ženski gimnaziji se uči Česčine v dveh tečajih 64 dijakinj; na trgovski akademiji prav tako v dveh tečajih 43 učencev; na tehnični srednji šoli v dveh tečajih 93 učencev; na državni dvo-razredni trgovski šoli (18 učenk), 2 tečaja sta pa namenjena širši javnosti in izobražencem in ju obiskuje 60 učencev. Dva tečaja sta prirejena tudi za akademike (38 učencev), 2 za Sokole (50 učencev). Tečaj češčine je prirejen tudi v Škofijski gimnaziji. V vsej Sloveniji je zdaj prirejenih okrog 50 tečajev Češčine, učencev je pa okrog 1.600. — Podaljšanje trgovinske pogodba s MžM&arfcko* 31. decembra preneha nada trgovinska pogodba z Madžarsko. Ze ta mesec bi moralo priti do novih pogajanj, kar so pa preprečili važni dogodki na Madžarskem. Madžarska vlada je zato predlagala naši, da bi se trgovinska pogodba podaljšala do 30. Junija 1939. Naša vlada je ta predlog sprejela. Navzlic temu se pa v februarju ali najkasneje v marcu prihodnjega leta sestane ta naša in madžarska trgovinska delegacija. — Trgovinska pogaja 1. 4 z Belgijo. Zasedanje stalnega jugoslovensko-belgijskega trgovinskega odbora, ki se Je pričelo v petek v zunanjem ministrstvu, je bilo v ponedeljek zaključeno. Obe delegaciji sta proučili sedanji trgovinski promet ln ugotovili, da se trgovinski promet med obema državama ugodno razvija, zato v trgovinski pogodbi ne bo nobenih sprememb. LUXOR - ROXT - DARLING čevlje KUPITE NAJCENEJE V KRANJU PRI VLADU KRANJCU — MESTNI TRG 13 V NEDELJO DOPOLDNE ODPRTO ! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, južno spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Visu. Splitu, Dubrovniku, Rabu in Kum boru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 19, v Dubrovniku 18, v Splitu 17, na Rabu 15, na Visu 12, v Beogradu 11, v Ljubljani 7.8, v Mariboru 7, v Zagrebu 6, v Sarajevu 4. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 6.0. dno koto auuntas »Duifcoppc, Francu MU-leju Je tat ukradel 1000 din vredno kolo znamke >Wanderer«, Jerici etmerl Is Rs. dovljice pa 400 din vredno Jamsko kolo, znamke >Witlerc KROJAŠKI SALON JOSIP JEŽEK se je preselil na Aleksandrovo c 5-L (poleg Nove kuhinje) telefon 87-50 ln se cen J. občinstva toplo priporoča. Iz Ljubljane u— Na zbirališču za slavnostni sprevod L decembra naj se društva in organizacije raz vrste tako, da se postavijo na Vodnikovem trgu vzdolž poslopja stolnega župni-šča bojevniške organizacije, dalje do Vodnikovega spomenika ter v smer proti Nabrežju 20. septembra pa Sokolska župa Ljubljana. Ob Vodnikovem spomeniku bodo na stojnici naprodaj bakle po 1 din. Od Vodnikovega trga dalje proti Mahrovi hiši ter proti Ljubljanici se bodo zbrala gasilska društva, dalje od njih pa Zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter Vajeniški dom. Prostor pred Mahrovo hišo na Krekovem trgu mora ostati prazen ter ga napolnijo organizacije samo po odredbi rediteljev. Na Krekovem trgu naj se postavijo od zaada (Fabianova hiša) proti finančni direkciji Društvo ptt nižjih uslužbencev in narodno obrambna društva., ženske organizacije, kulturna društva in telesno vzgojna društva razen že imenovanih. V sprevodu bodo poleg vojaške gc.:be igrale tudi godbe »Sloge«, »Sokola«, »Zarje«, Prosvetnega društva Vič, salezijanskih gojencev in godba poštnih uslužbencev. Tudi na Krekovem trgu bo strojnica za prodajo bakel. Zaradi udeležbe vojske in vojaške godbe naj se vse organizacije zanesljivo zbero že ob 17.30 na zbirališču, ker sprevod krene točno ob 18 po včeraj navedenih ulicah in cestah pred magistrat. Po dogovoru organizacij se vsi manifestanti udeleže sprevoda v civilu z društvenim znakom, edino zastavonoše smejo imeti društveni kroj. Manife-stantje bodo vzklikali samo kralju in kraljevskemu dcam ter kraljevini Jugoslaviji. Čeprav bodo na magistratu nameščeni zvočniki, vendar na i med ffovorom vlada mir in naj se oglasa samo skupno in splošno vzklikanje ter naj udeležnei s po-mirjevanjem drug dra?eea ne omogočajo poslušanja slavnostnega govora. Udeleženci naj se predvsem pokore rediteljem, ki so na --•-'nolago za vsako informacijo. u— Pri razsvetljavi 1. decembra naj na vseh hišah, kjer bodo visele državne zastave, gore na oknih tudi sveče ali na okna krasen film az velemesta in njegovih ljudi Je mM*±+mm m* mm**) 1^ Loise Ralner — Spencer Tracy raeuropoj LCft Kot dopolnilni spored kratek kulturni film. (nemška verzija Predstave ob 16., 19. ln 21. uri. KINO M [A TIC A — Telefon 31-24 mednarodne dole v Tatranski Lomni c i za srednjeevropska vprašanja, zato Je dober Poznavalec gospodarskih problemov. Zaradi tega pričakujemo ta večer polnoštevil-ne udeležbe. Pred tam bo kratka proslava 201etnice uedinjenja s petjem društva »Save« pod vodstvom g. Venturinija. Vabljeni vsi. Vstop prost. —1 j V petih uran se naočite vseh najvažnejših družabnih plesov za letošnje prireditve edino v plesnem zavodu »Jenko«, K^-rin«, Zvezda. Informacije in posebne ure po dogovoru vsak dan. —lj Novi začetnic ki plesni tečaj za no-vtnee-dame ln gospode se prične v ponedeljek 5. decembra ob 30. v »Jenkovi soli, Kazina«. Prijave proti legitimiranju isto-tam. Dijaki-nje popust. —lj Ljudska univerza v LJubljani. Dre-vi bo predavala Angela Vodetova o na-Ipgah današnje žene. Predavanje ae bo vršilo v mali dvorani Fllharmoničnega društva (Kino Matica), pričetek ob 20. Vstop prost. MOJSTROVINA ITALIJANSKE FILMSKE PRODUKCIJE, ODLIKOVANA NA MEDNARODNI FILMSKI KONKURENCI V LIDU PRI BENETKAH ! ESKADRON Napeta vsebina, odlični Igralci in prekrasni naravni posnetki Sahare ln drugih pokrajin bodo vzbujali vseobče priznanje temu filmu tudi pri nas! Ogorčene borbe in bojni pohod v srce Afrike, jezdeci na kamelah, vse to bo občinstvu ugajalo! Predstave danes ob 16., 19. in 21 uri — jutri, na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri KLNO UNION — Tel. 22-21 _ Sneg ln volkovi v vrbaski banovini. Iz Banjaluke poročajo, da je postalo v vsej vrbaski banovini precej hladno. V nekaterih krajih je jelo v ponedeljek snežiti. Precej snega je zapadlo v planinah. S prvim snegom so se pojavili tudi volkovi. Miklavž v soboto S. dec. ob 20. za odrasle, v ponedeljek 5. dec. ob 16. za mladino. _ Po nesreči ustrelil mater. V vasi Pa- klenice blizu Banjaluke se je pripetila v ponedeljek težka nesreča. 161etni Pero To-mič se je igral z očetovim samokresom. Pri njem je stala njegova mati. Kar se je samokres sprožil in krogla je zadela mater tako da je kmalu izdihnila Ves objokan je odhitel sin k očetu in ga prosil naj mu oprosti. iVečerne plesne frizure g SPECIALNO BARVANJE LAS | i Frizer GODINA — Sv. Petra cesta 3 p m (poleg Marijinega trga) • — Ubili so ga, ker Jih je napadel njegov pes, V vasi Striježeviči v maglajskem sre-zu so bratje Stanko, Vaso in Spasoje Stanič ubili Mičo Stepanoviča, njegovega sina pa težko ranili Bratje so šli mimo Ste-panovičeve hiše, kjer jih je napadel njegov pes. Fantje so ga jeli pretepati s koli. Tedaj Je prihitel iz niše gospodarjev sin in pretepli so tudi njega. Na sinove klice je prihitel oče, da bi sina branil, pa so ga razjarjeni fantje napadli z nožem m zaklali. Danes ob 16.. 19. to 21. uri KINO SLOGA, tel. 27.30 _ INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK BL del filma »ESNAPURSKI TIGER« po znamenitem romano Teje v. Harbon. _ Iz »Službenega lista«. > Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 96. z dne 30. t. m. objavlja državne kandidatne liste dr. Milana M. Stojadinoviča, Dimitrija V. Ljotiča in dr. Vladimirja Mačka (za dravsko banovino) in razglas državnega odbora o spremembah in popravkih v razporedu volišč to predsednikov volilnih odborov za volitev narodnih poslancev v dravski banovini. _ Kongres proti tuberkulozne ngc. Prihodnje leto za binkoštne praznike bo v Slavonski Požegi kongres protituberku-lozne lige, na katerem se zbero zdravni-Jd-specialisti za tuberkulozo iz vse države. _ Radij bomo pridobivali doma? Letos so odkrili na našem Primorju zanimive radioaktivne pojave. Pesek na morski obali od Cavtata do Boke Kotorske je močno radioaktiven. Posebno radioaktivno Je pa blato ob izlivu reke Sutorine v morje in v Kotorskem zalivu. Najbolj radioaktiven teren v naši državi je pa v Niski banji, kjer utegne biti po mnenju strokovnjakov tudi radioaktivna uranska ruda Ce bi bilo to res, bi lahko doma pridobivali radij, ki ga imamo zdaj samo en gram. Kupili smo ga pred leti na Ceeko-slovaSkem. — Svinja vrgla 24 mladičev. V vasi Brestovcu na Hrvatskem je vrgla svinja kmeta Stjepana Novosela 24 mladičev. Hraniti jih morajo s kravjim mlekom, ker jih je preveč, da bi Jih mogla prehraniti svinja sama — Smrt pod vlakom. Na železniški progi pri Kotoribi je našel progovni čuvaj v ponedeljek mrtvo neznano žensko. Imela je zdrobljeno lobanjo ter odrezane roke in noge. Ne ve se še ali gre za nesrečo ali samomor* — Najboljšega prijatelja ob« zaradi tene. V Bački Topoli Je Janoš Kongo v ponedeljek ubil svojega najboljšega prijatelja Josipa Horaka, o katerem se je govorilo, da ima ljubavno razmerje z njegovo teno. Med prepirom sta se jela obdelovati z žepnimi nozi, končno je pa Kongo na vso moč zabodel Horaka z nožem v glavo, da se Je smrtno ranjen zgrudil. — Tatvine koles v Radovljici In okolici. Oni dan je bilo v Radovljici ter v oko-lisldh vaseh ukradenih vec koles. Antonu j Kratek pregled Vahtarju je bilo ukradeno 700 din vredno kolo, »»"«i"> »Kuksmanc. Dalje je nekdo ukradel črno pleskano kolo, znamke »Ste-yer« Jakobu Balonu na Brezjah. Janezu Kotrjanacu je bflo odpeljano 800 din vre- nameščene žarnice ozir. lampioni. Ljubljansko prebivalstvo naj pokaže, da državljanska zavest ni samo zunanja in površna, temveč da vsa Ljublana plamti v ljubezni do kraljevine Jugoslavije. Praznik 20-let-nice naše svobode in zedinjenja je pa tudi najlepša prilika, da se spomnimo mestnih revežev. —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ferijalni savez podružnica I. drž. realne gimnazije Akademija s pl< 8. decembra ob 17. v Trgovskem domu ADAMIČEV JAZZ. —lj ZIMSKO PERILO — KARNICNLK — NEBOTIČNIK. —lj Združenje mesarjev In klobasičar-Jev v LJubljani obvešča cen j. občinstvo, da bodo na praznik Uedinjenja, 1. decembra, mesnice ta mesarske stojnice ves dan zaprte, zato prosimo, da se občinstvo pravočasno preskrbi z mesom. —lj Jutri začne voziti tramvaj na dolenjski progi. Meščani, pa tudi deželani, Dolenjci, so zelo pogrešali tramvaj na dolenjski progi, zlasti zadnje Čase, ko sta Karlovška cesta in Florijanska ulica skoraj neprehodni. Razen tega so se ljudje še bali, da bo Maloželezniška družba obnavljala progo še nadalje proti magistratu ter da bosta razkopana nekaj tednov še Mestni in Stari trg. Zdaj so pa delo tako pospešili, da bo jutri že vozil tramvaj na dolenjski progi od magistrata do stare mitnice. Prihodnji teden, najbrž v petek, pa bo tramvaj vozil že do Rakovnika. Letos ne bodo obnavljali proge na Mestnem in Starem trgu. Delo bodo nadaljevali spomladi Ce bo vreme ugodno, bodo začeli delati zgodaj, vendar pa najbrž ne pred aprilom. —lj Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo dne 4. decembra ves dan odprte. Kupujoče občinstvo izven Ljubljane lahko izkoristi za primeren nakup Miklavževih daril, ugodnost polovične voznine. Združenje trgovcev. —lj Umetniška razstava Bo zidara Jak- ca bo samo še jutri odprta Slikar bo ob pol 12. uri sam vodil po razstavi, ki jo je obiskalo že okrog 3000 ljudi Zanimanje za JakČeve umetnine je bilo torej veliko. Jakčevo umetniško delo na jubilejni razstavi si je ogledalo tudi mnogo ljubiteljev umetnosti iz Maribora, Celja, Sušaka, Zagreba in iz drugih krajev. Te dni je razstavo obiskala tudi dvorna dama dr. švrljugova. Pri blagajni Je na razpolago še nekaj katalogov, ki niso samo potreben vodič po razstavi, temveč zaradi okusne opreme in številnih umetniških reprodukcij tudi lep spomin na jubilejno razstavo našega romarja umetnika Božidarja Ja-kaca. —lj V »Soči« v LJubljani bo predaval v soboto 3. decembra v salonu »Pri levu« ob pol 21. g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta. Tema predavanja Je: politično gospodarskega razvoja srednje Evrope po svetovni vojni. Predavanje je zelo zanimivo in aktualne vsebine, ker se nanaša na gospodarska vprašanja, ki se tičejo tudi nas samih. G. predavatelj se Je pred kratkim nrteledffl Oglejte si 1« decembra razstavo pri A, Šinkovec nasl. K. Soss — Mestni trg 1« —lj Mik lav zeva nje pri Sokolu L Tabor bo za odrasle v soboto 3. decembra ob 20. Po razdelitvi daril ples. Sprejemanje daril isti dan od 14. naprej. Za deco bo miklav-ževanje v ponedeljek 5. decembra ob 16. in se sprejemajo darila isti dan od 10. dopoldne naprej v suterenu na Taboru, vhod nasproti vojašnice. —lj Miklavžev večer Sokola IL 3. decembra zvečer v Kazini vam bo nudil mnogo prijetne zabave in razvedrila, Miklavževa darila se sprejemajo od 15. ure dalje v Kazinski dvorani. —lj Daj-DSm nudi zajca s cmoki in druge specialitete ter izborna vina. —lj Restavracija in kavarna Kerftič, Frankopanstka. Danes in jutri zajec v omaki s cmoki in domačini rezanci Nov pekrčan. —lj P*ihografolog K&rmah sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c v Ljubljani. —lj Sentjakobčani uprizore v soboto 3. in nedeljo 4. decembra ob 20.15 zabavno Golarjevo komedijo >Vdovo Rošlinko«. Igra je izvrstno na študirana in občinstvo dobro zabava. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že vnaprej. u— Vojni invalidi iz Ljubljane se pozivajo, da se v polnem številu udeleže povorke po mestu 1. decembra. Zbirališče točno ob pol 18. pred Jugoslovansko knjigarno na Vodnikovem trgu. u— Za mestne reveže je daroval 500 din gospod Teodor Korn, instalater na Poljanski c. št. 8. Za velikodušni dar se mu mestno poglavarstvo čim najlepše zahvaljuje z željo, da bi ugledni obrtnik našel čim več posnemalcev. —lj Materina skrb za narodno vzgojo, javno predavanje Splošnega ženskega društva bo v pete««, 2. dec. ob 20. uri na ženski gimnaziji, Bleiweisova c. Predavala bo prof. Dora Vodnikova. —lj Maša zadušnica za pokojnim univ. prof. inž. Cirilom Znidaršičem bo v petek 2. decembra ob 8. v frančiškanski cerkvi. —lj Iz kulturnega življenja v zimski sezoni. Slavistično društvo v Ljubljani priredi tudi letos vrsto večernih javnih predavanj, kakršna so imela lani pri občinstvu velik uspeh. Prvo bo v petek 2. decembra ob 20. v prostorih Trgovske akademije na Blei\veisovi cesti in bo obravnavalo pod naslovom >0 Vrazovem življenju« delovanje in najvažnejše kulturno politične odločitve osrednjega predstavnika slovenskega ilirizma. Ker bo minilo prav v teh tednih 100 let, kar se je Vraz preselil na Hrvatsko in tam ostal, se nudi najlepša prilika, da v perspektivi stoletja pregledamo s potrebnim znanstvenim realizmom toliko diskutirano vprašanje. Govoril bo o njem dr. Fran Petre\ Slavistično društvo vabi javnost, da se udeleži njene prve javne prireditve v novi sezoni. Vstop prost. u— Društvo »Soča« v LJubljani ©e udeleži skupne manifest acijske povorke 1. decembra ob 18. s praporom. Člani in članice se zbirajo točno ob 17. pred društveno pisarno. Kralja Petia trg št. 8. odkoder gremo skupno točno ob 17.15 na Vodnikov trg. Udeležite se pomoštevilno povorke, ki jo prirede vsa društva pod vodstvom mestne občine. Odbor. u— Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval danes ob 19. v kemični dvorani L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Ivan Brecelnik o vprašanju: »Katere sadne sorte so priporočljive za vrt in gospodinjstvo v Ljubljani« Izvajanja bo predavatelj pojasnjeval na slikah in naravnih plodovih. Vstop prost. Vabljeni člani in gostje. u— Jadranska straža poziva svoje članstvo da se udeleži v čim večjem številu manifestacije, ki jo bo priredila 1. decembra ob 18. mestna občina v proslavo 201et-nlce obstoja naše države. Zbirališče najkasneje do 17.30 ure na Krekovem trgu pri skupini narodno-obrambnih društev. —lj Vlom v Šiški. Predsnočnjim je bilo vlomljeno v gostilno Ivana Keršiča na Kavškovi cesti v diski. Vlomilec je v gostilni vse prebrskal in ukradel več jest-vin, nekaj obleke t£r 250 din, last natakarice. Za vlomilcem manjka zaenkrat vsaka sled. —lj Aretirane sumljive ženske, Policij. sM organi so včeraj prijeli po raznih lokalih v mestu več sumljivih žensk, ki niso mogle dokazati, da se pošteno preživljajo. Med njimi sta bili tudi dve mladi dolenjski dekleti, ki sta tele pred kratkim nastopili službo v mestu, a jo tudi kmahi Izgubili Pričeli sta takoj iskati novo službo, medtem pa sta neizkušeni zašli v slabo družbo, ki ju je v nekaj tednih dodobra pokvarila. Njune zvodnice je policija zaprla, za obe mladi dekleti pa ss je zavzela neka karitativna organiztcija, 13 jima bo preskrbelo službo in Ju akusa*-la spraviti na pravo pot. —lj zepar na kolodvoru. Okrog kolodvorskih blagajn se je snočl sukal neki mladenič, ki je zasledoval nekega podeželskega trgovca tudi na peron in h gorenjskemu večernemu vlaku. Pri vstopanju v vagon se je sumljivi moški hotel trgovcu neopaženo približati ln mu je tudi £e Posegel v zunanji žep avrsnika, sluteč ▼ njem rejeno denarnico. Oprezni trgovec pa ga je hitro pograbil za roko in poklical stražnika. Ker pa je prav tedaj vlak se potegnil, se mu je žepar izvil m pobeg* nil tudi stražniku, ki ga Je zasledoval, zaenkrat brezuspešno. 7toan Je samo opis predrznega zlikovca, ki se najbrž ne bo dolgo veselil svobode. Iz Ptuja — Proslava 1. decembra. Tukajfinji So« kol proslavi 1. decembra obenem s proslavo 201etnice Jugoslavije na svečan način. Ob 9. uri dopoldne bo slovesna služba božja v prosti j ski cerkvi. Ob 11. dopoldne bo svečana seja v prosvetni dvorani »Mladike«, kjer bo istočasno zaobljuba novega članstva. Popoldne ob 13. uri bo v Mestnem gledališču svečana akademija Ob 18. priredi mestna občina svečan obhod po mestu, ob 20. uri pa priredi Kolo jugoslovanskih sester v oficirski čitalnici zabavo. — Smrtni padec V Stopercah Je prt neki hiši na skednju prenočeval 681etni občinski berač Anton Sabil. V spanju pa Je padel 5 m globoko tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je obležal mrtev — Odvetniški izpit je napravil pri a pela ci jskem sodišču v LJubljani g. Stanko Senčar, sin znanega narodnega borca tu> kajšnjega odvetnika g. dr. Mateja Senčar-ja Čestitamo! — 851etnico Je obhajal pred dnevi Še čil in zdrav bivši kovač in hišni posestnik Andrej Kodba iz Ptuja. Jubilant je bil svoječasno vnet gasilec in je gasil 108 požarov. Jubilantu iskreno čestitamo z željo, da bo tak obhajal tudi še lOOletnicoi Iz Maribora — Ljudska univerza v Mariboru. Zna*" ni pisatelj in kulturni delavec Jakob Šolar, profesor iz St Vida bo predaval * petek 2. decembra o kulturnih vrednotah slovenščine. Označil bo na konkretnih primerih, kako dobivajo kulturne vrednote naroda naj otipi j i ve j ši in najbolj svojski izraz ravno v domačem jeziku in zakaj nam slovenščine ne more enako* vredno nadomestiti noben drug jezik. —• V petek 9. decembra bo predaval prof* Franjo Baš o temi »Gospodarski in kulturni razvoj Maribora« po svetovni vojni, — Proslava dvajsetletnice Jugoslavije v Studencih. Številnim društvom, ki so priredila proslave 201etnice Jugoslavije, se pridružuje tudi studenško Sokolsko društvo, ki ima v sredo 30. t. m. proslavo v Sokolskem domu. V spomin na ta Ju« bilej prejme sokolska deca prapor, ki ga ji podari društveni podstarosta br. Joško Vokač. — Trgovci! Podpisano Združenje apelira na svoje članstvo, da v svrho čim slo« vesnejše proslave dvajsetletnice našega ujedinjenja v četrtek dne 1. decembra t. L primerno okrasi svoja Izložbena okna Združenje trgovcev za mesto Maribor. — Narodna strokovna sveza, podružnica v Mariboru, poziva vse odbornike, da se udeleže proslave 1. decembra pred mestnim magistratom. Zbirališče za odbornike obvezno ob 10. v prostorih NSZ. Ostalo članstvo naj se priključi manifestanton* Vsi na manifestacijo za kralja, domovino in narod! Predsednik. — V pravoslavni vpjašfkl kapeli v Meljo bo 1. decembra ob 10. blagodarjenje, — Starokatoliška cerkvena občina spo* roča: V decembru bo služba božja le dru* go nedeljo (11. decembra) in za božične praznike (25. decembra). 11. decembra bo skupno sv. obhajilo. 26. decembra na 6te» fanovo bo sv. maša ob 10. v Ptuju ▼ Narodnem domu. — Garje so se pojavile na nekem tukajšnjem srednješolskem zavodu. Zdrav* stvene oblasti so ukrenile vse potrebno^ da se ne bi razširile. — Konec poravnave. Poravnalni poete* pek dolžnika Karničnika Josipa, trgovca v Mariboru, lastnika trgovine z mešanim blagom na drobno, je v smislu odločitve okrožnega sodišča v Mariboru končan. Obsojeni pozigalec Mariborski vel* ki kazenski senat Je obsodil 27letnega posestnika Antona Pungartnika iz Spodnje Kaple na 3 leta robije in taKn*ho častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, ker je 28. junija t 1 v Spodnji Kapli zažgal svoje gospodarsko poslopje, ki je zgorelo dO. tal. Preiskava je dognala, da je storil to tega' bi K***** do zavarovalnine 65.000 din, s katerimi je hotel odplačati svoje dolgove. Soobtožena je bila tudi nje-gova 20 letna žena Antonija, ki pa Je bila oproščena vsake krivde in kazni. Raspravo je vodu s. o. a dr. Tura to, prieed-niki so bili Lenart, Lecnik, dr. Hočevar m Habermut. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Na ljudski univerzi bo jutri na pran. nik predaval prof. Baš o temi: Kaj nam je prinesla Jugoslavija v 20 letih. "7■ Društvo zasebnih ln avtonomnih n«w raScencev v Mariboru poziva svoje član., stvo, da se polnožtevilno udeleži proslave L decembra ob pol 12. na Glavnem trgu, ~ 12 mariborskega poslovnega življenja. G. Lobl, ki se piše zdaj Laivrič, Je prodal svoj delež pri tekstilni tvornici >Jut-ptekstii«, ki ga je kupil g. Rosner. Svoj. cas smo poročali v zvezi s temi spremembami, da se bo g. Lobl. oziroma Lavrid preselil v Sarajevo. Sedaj pa se čuje, da namerava v Anglijo. PRISTOPAJTE K JC UOll Btev. 270 >SLOVENSKI NAROD*, mdi etk aovtmlm HM* Stran 5 Tudi Vi želite dobro blago po nizki ceni! PRIDITE V NOVO TRGOVINO I JOŠKO OLUP mlajši \ LJUBLJANA — STARI TRG ST. 1 VELIKA IZBIRA MOŠKIH OBLAČIL — MODE IN MANUFAKTURE MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—* davek posebej. Za pismene odgovore glede tnaiib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 9 Din Nepremoćljive Hnbertnse trenćkote in vse vrste deznln plaSCev. oblek, perila L C d. najboljši oaaup pri p B E 8 R E S, LJubljana Sv Petra cesta 14 MEDARNA LJubljana židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni, 2670 TKA NO ONDULACUO e 6-mesečno, garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— >Salon Merlak«, Sv. Petra c, 76. 195* 50 P AH ENTLANJB ažuriranje, vezenje zaves perila monogramov gumb ni c. Ve lika zaloga perja po 6.75 din KJulijana«., Gosposvetska c. 12 KLIŠEJE ENO ' ' ' nt. . V£CBAfcVN£. jpiiii TRGOVINO Z ME8. BLAGOM malo. z inventarjem, najraje kje na Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovec«. 1238 NAMOČENO POLENOVKO dobite vsaki petek pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica, (Kre-sija 2773 OPOZORILO pred nakupom raznih kolesnih delov, dinamov, plaščev. se-salk, sedežev in krmil. Prodajalca javiti porciji. — Simčič Mirko, mehanik, Škofljica 2764 NIKO nudi raznovrstno perutnino v najboljši kakovosti po najnižjih cenah. Pitališče za klavno perunino. NIKO preje kmetijska družba ftt. Vid n. Lj. Novi trg 3 in stojnica na trgu tel. 21-05. Priporoča se Nino KOsmatin. 2769 usnja Beseda 00 par. davek posebej NalmanlSi oieseS 9 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni cecajl, oddelki od H7. do 8. in od V38 do 9 zvečer za začetnike in tzvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Bdinst vena strojepisni ca. največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Novost v strojepisnlci bo tudi računski stroj. Priče ček pouka 5. decembra. Šolnina zelo nizka — Chrl stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št, direktorja 48 43. 2743 PRODAM Seseda 50 pai. davek posebej. Najmanld) znesel« h Din JABOLKA Štajerska, zimska zelo okusna, plemenite fine vrste kakor ka-nada. citronke. iederice itd., kg. po 5 In 6 din, zaboji od cca 50 kg brutto za oetto, franko postaja kupca za V& predujma, 03tanek po povzetju razpošilja: Eksport >Jabolka<, Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56. 59. R SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Utn ZA MALO VILO z vrtom se sprejme upokojeni zakonski par brez otrok. — Poizve se v posredovalnici Novotnv. 2762 OBNOVA F. NOVAK dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, linoleje, preproge, zavese, odeje, Železno pohištvo in otroške vozičke najceneje MARIBOR, Jurčičeva 6 — Telefon 29-05 2 NOVA SEZIJA ■ NOVE TIPE § NOVE CENE II Izdajamo celo vrste novih tipov KOKTTNG, BLATJPTJNKT, SAGHSBNWKES 0 z najvišjo popolnostjo, 0 najboljšo Izdelavo, q najnižjimi cenami! ■ o 0 ! 2 MESTNI TEG 9 RADIO-BIRKE TELEFON x z456 Ji Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Lastne rezerve nad din 26,ooo.ooc — Vse vloge izplaž-ljive brez omejitve! Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice ]amfi MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Inserira jte v „ISov. Narodu" i Višek radiotehnike so SACHSENWESK OLTMPIA RADIOAPARATI Posebne značilnosti: Krasen, naraven zvok — Izraziti, polnodoneči basi — Popolno izenačenje fedlnga — Sigurni sprejem kratkovalnih postaj — Največja selektivnost — Kino-skala — Magično oko — Neznatna poraba toka GLAVNO ZASTOPSTVO: Radio Maribor, Glavni trg 1, telefon int. 26-48 — Stalna zaloga vseh sestavnih delov za radiofonijo — Strokovni radiolaboratorij — Zamenjava zastarelih aparatov — Prodaja na obroke ZASTOPSTVO V LJUBLJANI: Anton Birke, .Mestni trg 9 — V CELJU: Ivan Jelen, Aškerčeva 8. V PTUJU: Jože Krupan. V SLOV. KONJICAH: Pamich, Dobnik Otmflkl voztcld Dvotoless, finalni najnovejših motorji, ^"i!,^ ^odeloV triclkll pogrezljlvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FUANRO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA« Karlovaca cesta 4 — Podružnica MAKIBOU. Aleksandrova cesta 28 KAVARNA »STRITAR« DANES V SREDO, ČETRTEK, KAKOR TUDI V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK VSO NOC ODPRTA. — Vsak večer ob 8. nrl igra POTUJOČA GOSPODINJSKA DAMSKA KAPELA Z ODLIČNIMI PEVKAMI TER HAKMONIKASICO Za obilen obisk se priporoča KAVARNA »STRITAR« — VIDOVDANSKA CESTA ST. 2 MIKLAVŽEVA DARILA Ivan Kravos Maribor NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA jo NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA t LJubljana, Knafljevs aH ca 5. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. 1 fHIHLHUZ JE PRED URHTmi! Mi Vam hočemo olajiati izbiro daril — Potrudite se k tvrdks ANTo KRISPER, Ljubljana, Mestni trg 26 Našli boste gotovo kaj Vašim denarnim razmeram primernega Ogled je brezebvezen P. VI.: 23 V zelenem peklu — Mislim, da ne smemo preveč tratiti streliva tudi če ga imamo dovolj, — je pojasnjeval. — Ravnati s strojnico sem se naučil od najboljšega strelca, kar jih je kdaj videl svet... — Kje se je boril? — je vprašal kapitan Wills, ki se je bil v njem oglasil star vojak. — Pri Al Caponu. Zdaj ima krasen nagrobni spomenik na glavnem chicaškem pokopališču. Nekega dne so ga vzeli na izprehod in vrnili so ga nam že pripravljenega na pot v večnost... Ben Carter je bil tudi tisti, ki je predlagal polkovniku izkopati majhne rove. — če Imate dovolj streliva, bi lahko sprejeli goste še z ognjemetom- Ob vhodu v taborišče bi bilo dooro zakopati nekaj razstreliva. Zadostuje kos žice in nekaj baterij, pa boste videli, kako učinkovito je to. Posebno ponoči... — Saj nismo prišli sem na vojno, — je ugovarjal polkovnik Morris. — Vem, — je odvrnil Carter, — toda prišli tudi niste zato, da bi vas Indijanci poslali na oni svet. Razstreliva je bilo dovolj in tako se je Carter popoldne lotil novega dela. Na petih krajih je izkopal jame, položil v rje razstrelivo in jih zvezal med seboj z žico, napeljano pod zemljo k utrdbi na gričku. Osem utrujenih mož je sedelo pri večerji in se z bojaznijo pripravljalo na noč. Edini, ki je govoril in pripovedoval neprestano najrazličnejše zgodbe, je bil Carter, čigar poznavanje podzemlja je bilo edinstveno, seveda če ni nekoliko pretiraval. — Mislim, da je odveč govoriti o tem, kdo bo stal danes ponoči na straži. Pojdite zdaj spat vsi. Jaz ostanem na nogah, opolnoči pa prebudim koga. Polkovnik Morris je hotel nekaj ugovarjati, toda Carter ga je prehitel. — Koliko vas je včeraj bedelo in vendar je neznani lokostrelec nekaj korakov od vas napenjal lok. Če bi ponoči slišali strel je to znak, da jaz nočnega dela ne podpiram. Kmalu so vsi spali. Na nogah je ostal samo Carter, kakor je sam želel. Tiho se je skril pod košato drevje in nepremično je stal pod njim. Oči je imel napol odprte in str azil je samo s svojim čudovitim sluhom, s katerim je znal razločevati glasove gozda od prasketanja suhljadi pod boso nogo. Carter je svojo stražo zavlekel in Sele ob treh zjutraj je prišel budit novo stražo. Noč je minila to pot mirno. Slikali se niso niti tam-tami, niti prepevanje. Okrog štirih zjutraj Je pa zdramilo pragozd in na straži stoječega moža čudno šumenje... Na ravnici pri taborišču se je pojavilo več prestrašenih, proti vodi bežečih divjin živali. Potem se je zaslišalo iz pragozda prasketanje in v zraku je zasmrdelo po gorečem lesu. Na klic straže so skočili možje iz šotorov in si brž opasali pasove s pištolami. — Pragozd gori! V strahu so zrli, kdaj se bodo prikazali ognjeni zublji. Papige niso več veselo kričale in brbljale v vejevju; njihov krik je donel prestrašeno. — Nobenega povoda ni za strah. Zgorel bo gotovo le neznaten košček gozda. Plameni se bodo udušili v svežem zelenju. Najbrž so naši sovražniki zažgali svojo naselbino, ker nočejo živeti tako blizu nas. Gotovo so se preselili malo dalje. Izkušeni raziskovalec Hales je imel prav. Čez dve uri je prasketanje ponehalo in zverjad se je polagoma umirila. — Mislim, da bi lahko šli pogledat v pragozd, — je predlagal Morris. — Razdelimo se. Polovica ostane v taborišču na straži, druga polovica pa odide v pragozd. Kmalu so se zapičili dolgi, ostri noži ekspedicije v drobna debla. Delo je napredovalo le počasi Na en zamah je izginila sicer ovira, pa se je takoj pojavila nova. Na tisoče izdajalskih trnov jim je zaustavljalo pot in trgalo obleko. Utiranja poti ni bilo mogoče meriti na metre, kvečjemu na centimetre. Sele po tri ure trajajočem delu In odstranjevanju ovir je opazil Hales v pragozd vodečo stezico. Bila je tako ozka. da se je komaj videla in težko je bilo slediti ji. Prvi je stopal po indijanski stezici polkovnik Morris. Dolg nož si je bil zataknil za pas, namestu njega je vzel v roke samokres. Zadnji v procesiji je bil neizogibni Carter z rokami v žepih in s cigareto, prilepljeno k spodnji ustnici. Njegovi obleki so se že močno poznali sledovi kratkega bivanja v divjini. Toda čeprav so mu predlagali drugo prikladnejšo za pragozd, jo je odločno odklonil. — Kar je bilo dobro za Chicago, bo menda dobro tudi tu, — je zagovarjal svojo obleko. — Edi-np, kar lahko pogrešam, je ovratnik, ki bi ga najbrž tu tudi težko našel. Ozka stezica se je vila liki kača naprej in večkrat je povsem izginila. Dolgo je trajalo, predno so jo zopet našli. Po tlečem lesu je še vedno smrdelo, vendar pa nihče ni pričakoval, da se bo stezica naenkrat razširila in da pridejo na veliko livado. Bilo je jasno, da so še nedavno stale tu indijanske kolibe. Na nekaterih krajih je bila livada poteptana. — To, kar je bila še malo prej indijanska naselbina, kjer so mrki vojščaki sedeli pri svojih šotorih, kjer so jim žene kuhale, kjer so se otroci igrali v Drahu s Dsi, je bilo zdai samo pogorišče. Nekaj ožganih kolov je pričalo, kje so stale indijanske kolibe. — To je bila najbrž hitra selitev, ko niso pustili tu niti najmanjše posode, — je menil Carter* šestletka cestnih del v Sloveniji Glede na cestnoprometne in dajatve smo dobili okrog sto milijonov premalo iz dvemiHjardnega posojila LJubljana, 30. novembra Snoči Je v Ljubljanskem klubu predaval ravnatelj TPD, predsednik Društva za ceste g. dr. Vinko Vrhunec o šestletki cestnih del v Sloveniji. Zanimivo predavanje Je poslušalo izredno veliko število predstavnikov nase Javnosti. Predavatelja je predstavil predsednik kluba g. dr. Fran Windischer, ki je posebej pozdravil naj odličnejše predstavnike vojske in poslušalce iz raznih kulturnih, gospodarskih in tehničnih krogov. POTREBA PO PREUREDITVI IN ZGRADITVI NOVra CEST Stanje naših cest je bilo po vojni vse prej kot zadovoljivo. Slovenija je sicer veljala za deželo z dobrimi cestami, ali je sčasoma postala v tem pogledu slabša nego kraji, kjer so se gradile ceste že pod vidikom spremenjenih potreb cestnega prometa Od L 1925 do L 1936 je gradbeno ministrstvo dalo za materialne izdatke okrog 3 milijarde dinarjev. Od tega je šlo za ceste dobre % milijarde. Slovenija ni v tem dolgem razdobju prejela več kot 82 milijonov, to je še ne celih 2.8%. Med tem je motorizacija pričela svojo zmagoslavno pot. Promet se vedno bolj usmerja na cesto. Okrog 70To turističnega prometa se že poslužuje samo ceste. V sosedni Nemčiji se gradi omrežje cestnih avtoprog v največjem obsegu Nemčija izda za cestno omrežje ogromen znesek 20 milijard dinarjev letno. Gradnja avtomobilske proge z Dunaja proti Gradcu in verjetno dalje do naše meje ne more ostati brc_ vpliva na cestni promet v Sloveniji. Se večjo pozornost zasluži gradnja velike avtomobilske ceste iz Salzburga skozi Alpe v Spital ter do Beljaka, ki se pri Celovcu veže z avtocesto proti Gradcu. Ako ne bodo takoj urejene naše ceste od meje proti Ljubljani in ako ne bo zgrajena Jadranska cesta na Sušak, se bo avtoturizem usmeril mimo nas na dobre italijanske ceste. Tako nas sila razvoja v naši bližini postavlja pred neodložljivo nalogo, da naše ceste čimprej uredimo za sodobni promet in da zgradimo nove ceste L 1935 je bilo iz enomiljardnesa posojila za javna dela določenih 576 milijonov din za izgradnjo in obnovo naše cestne mreže. Meseca junija letos pa je bila objavljena uredba o državnih in banovinskih cestnih fondih in pristojni minister je napovedal obsežen program cestnih del za prihodnjih 6 let, tako zvano »šestletko kraljevskih cest«. Analiza šestletnega državnega cestnega programa naj pokaže, kakšen je ta načrt za obnovo cest in kako so v njem upoštevani prometni in gospodarski interesi Slovenije. CESTNOPROMETNE POTREBE SLOVENIJE Znano je, da se je v zadnjih 20 letih zelo malo storilo za obnovo in pravilno vzdrževanje cest v Sloveniji. Motorizacija cestnega prometa, ki je tudi pri nas v začetnem razvoju, postavlja cesti nove naloge, ki zahtevajo njeno popolno preureditev. Kakor drugod se tudi pri nas vsiljuje potreba po rekonstrukciji cestne trase in obnovi cestne površine z modernimi cestišči, ki vzdrže tudi najtežji promet. Spremenjene politične in gospodarske razmere so po zročile preusmeritev cestnega prometa in zahtevajo dopolnitev cestnega omrežja z novimi zvezami. Potrebe te vrste so utemeljene z lokalnega in notranjega kakor tudi s stališča mednarodnega prometa Tako so zveze Slovenije s Hrvatsko nezadostne, priključki naših cest na mednarodne ceste pomanjkljivi in nesodobni. Proračunski izdatki za cestna dela * naši banovini znašajo ogromno vsoto 1600 milijonov din Cestna dela tega obsežnega programa moremo razvrstiti v tele glavne skupine: 1. Rrkonstrukcila ln gradnja sodobnih cestišč na naših glavnih cestnih zvezah, zveza Ljubljana - Sušak v dolžini 50 km na ozemlju Slovenije. Izdatki: 1 milijardo 422 milijonov din. 2. Zveza severnega de1a banovine s Prek-muriem. Izdatki: 31.5 milijonov dinarjev 3 Zveza dravske banovine s cav~kT banovino in ostalo državo preko Dolenjke. Zidanera moe+a in P^pa^ke Slatine. Izdatki 13 5 miliiona dinariev. 4. Izgraditev ce^t om^e^ia v rjrpd°i;h tuickrcra prometa, prpdveom fv^^o?*, ta in Pohorja. Izdatki 95 milijonov' dinarjev 5 Za novogradnjo in obnovitev velikih mostov bi bilo potrebnih 36.5 milijona din Ta program predstavila celotni ree;ster vseh potrebnih cest v SToveniji Iz tega celotnega registra se bodo mogla izbrati v razmerju s fin?»nen*mi mo'nnctmi seveda samo nainuineiša dela Za nalnufnejše no-trebna in naiva^neiša cestna dela v Slo-veniii je potrebnih okrog 670 mili Ionov din Ta vsota b: z^Mn^fza mnd^^o preureditev skoraj vseh državnih cest v Sloveniji. SESTLETVT np»*wT CESTNI PROGRAM Finančna osnova cestne Sesftefke je 2-milijardni kredit, od katerega odpade v breme cestnega fonda ena in pol miliiarde, polovica milijarde pa ere iz 4 mil'iardnega posojila za ffo^oodarcko obnovo in varnost države Sioveniia le zahtevala r>oH-nV»r»0 izdelan načrt cestnih del. razvrščenih no časovnem prvenstvu za vsako Ifto posebej Za dravsko banovino so v cn^oS^m načrtu šest'etke predvidena sledeča dela: 1. Gradnia in moderrd*aeHa direktne zveze Beoerad - Zagreb - Ljubljana -Korensko sedlo. 2. Modernizacija državne ceste Ljubljana - Celje - Maribor v dolžini 150 km. 3. Gradnja nove ceste Ljubljana Sušak, v dolžini 50 km na ozemlju drav ban. 4. Sodobna obnova državne ceste Ljubljana - Logatec - italijanska meja, v dolžini 45 km. ■ . Skupna dolžina v tem načrtu navedenih cest znaša 450 km ali dobri % vsega omrežja državnih cest v Sloveniji Izdatki za izvedbo celotnega programa bi znašali 60G milijonov din. Za cestna dela določeni 2 milifsrdi sta m posamezne banovine razdeljeni takole: 1 za mednarodno cesto Subotica - Beog - bolgarska m^a tiS rnfHlormv 2 dnr ska banov n^ - '"-^ ** ^ banovina 165 milijonov, 4. vardarska banovina 220 milijonov, 5. dravska banovina 209 milijonov, 6. savska banovina 226 milijonov, 7. vrbaska banovina 115 milijonov, 8. primorska banovina 100 milijonov, 9. drinska banovina 160 milijonov, 10. zet ska banovina 165 milijonov dinarjev. Dunavska in moravska banovina, kjer se gradi mednarodna cesta, sta dobili skupaj 805 milijonov, ali 40% celotnega zneska Dravska banovina je dobila komaj 10.59o. Državne dajatve naše banovine pa se cenijo na 15 do 16% vseh državnih dohodkov, a po računu strokovnjakov bomo prispevali v cestni fond nad 17% državne trošarine na cement: ta dohodek je pa najizdatnejši med vsemi dajatvami za fond. Tudi pri taksah na vozila prispevamo sorazmerno več kakor drugi kraji. Tudi pri razdelitvi kreditov iz že porabljenega milijardnega posojila za javna dela smo dobili samo 5.75%. ŠESTLETNI CESTNI PROGRAM V SLOVENIJI Na podlagi razdelitve 2 milijardnega posojila je gradbeno ministrstvo določilo za vsako banovino, na katerih cestah in v kakšni vrednosti se bodo dela uresničila. Za dravsko banovino določeni program je sledeči: 1. Za cesto Ljubljana - Korensko sedlo 30 milijonov. 2. Za cesto Maribor - St. Ilj 89 milijonov, 3. LJubljana - Novo mesto 20 milijonov. 4. Ljubljana - Sušak 50 milijonov. 5. Ljubljana - Planina 10 milijonov in 6. ureditev cest skozi glavna mesta 10 milijonov dinarjev, skupaj 209 milijonov. Pri enakomerni razdelitvi del na 6 let je letno na razpolago 35 milijonov, kar komaj zadostuje za 25 do 30 km moderne ceste. Znesek 209 milijonov predstavlja torej slabo tretjino izdatkov za sodobno ureditev državnih cest v Sloveniji. Pri tem tempu bi šele v 20 letih komaj uredili nase državne ceste. Cestna šestletka pomeni vsega priznanja vreden poizkus, je zaključil g. predavatelj, za sodobno obnovo in izgradnjo našega cestnega omrežja. V okviru tega šestletnega načrta pa še vedno ni bila v polni meri uvaževana prvenstvena potreba Slovenije po ureditvi njenih cest, kakor jo zahteva njen obmejni položaj, mednarodni in tujski promet, koristi tujskega prometa tudi za ostale dele države in kakor je upravičeno v deležu naših javnih dajatev in v razmerju naših prispevkov v državni cestni fond. Po ključu prispevkov dravske banovine v cestni fond bi imeli dobiti k že dodeljenim 209 milijonom še okroglo 100 1milijonov din za modernizacijo najvažnejših državnih cest v Sloveniji. Italija izgubi najlepšo princeso Marija Savojska se omoži s princem Ludvikom Bour- bonsko-Parmskim Ko je prišla predzadnjo nedeljo iz kraljevske italijanske rezidence San Rossore vest o zaroki Marije Frančiške Savojske s princem Ludvikom Bourbonsko-Parm-skim, je sprejel italijanski narod to vest z zelo mešanimi občutki. Lojalnost je narekovala sprejeti Jo z navdušenjem, saj so tudi na kraljevskih dvorih veseli možitve, zlasti če gre za zadnjo hčerko. Na drugi strani so bili pa ljudje žalostni, kajti ta demokratična princesa je zelo priljubljena med italijanskim ljudstvom. Rimu je bila celo nekronana kraljica dobrodelnosti in kot taka je delila popularnost samim ministrskim predsednikcm Mus-solinijem In zdaj naj jo Rim izgubi. Zato Italijani obžalujejo, da se najlepša hči italijanske kraljevine kakor je bila Marija princesa Savojska že od otroških let, omoži v tujino, čeprav gre samo za sosedno Francijo. Toda nikoli še niso bili stiki obeh latinskih sester na Sredozemskem morju tako sorodstveno napeti kakor sedaj in tako smatra italijanski narod pod vplivom politične vzgoje Francijo za popolno tujko. Marija Frančiška Savojska, rojena 26. decembra 1914, se zdaj ni prišla iz svoje sloveče otroške lepote. Njene črne in globoke oči, njena tipična italijanska polt, obrobljena, z bujnimi čTnimi kodri, sloka in prožna postava, vse to Je še vedno predmet občudovanja. Ona tudi ne spada med tiste princese, ki se pokažejo samo na oficielnih. prireditvah. Rimsko ljudstvo jo vidi pogosto in povsod. Lepa princesa je vsa navdušena za glasoo in sama hod' v opere ali na koncerte. Sama zahaja tudi v bolnice in socialne zavode, katerim načelu je. V bolnicah ln socialnih zavodili je najpopularnejša, tam Jo ne nazivajo cesarska ln kraljevska visokost, temveč kar enostavno Madonna Misericordia z vsemi navdušenimi dodatki in imeni, kakor je \Ta-Jeno preprosto italijansko ljudstvo. In že zato Jo bodo neradi izgubili, kajti tudi če bo vsako leto en mesec ali dva preživela v Italiji, ne bo to več njihova Madonna. temveč nedostopna princesa, ki bo imela sama druge interese in družabne dolžnosti. Njen 39 letni ženin princ Ludvik Boorr-bonsko-Parmskl Je 15. sin vojvode Bour-bonsJco-Pairmskega Georga iz znanega slavnega rodu. On ni samo brat zadnje avstrijske cesarice cite, temveč tudi princa Sixta Pa mrske ga, ki se Je proslavil s svojimi znanstvenimi raziskavanji v Afriki, pa tudi s svojo močno mirovno akcijo v zadnjem letu svetovne vojne, ženin italijanske princese je strasten lovec in dolge mesece je preživel na lovu v Afriki, zlasti v Belgijskem Kongu in Portugalskem Mozambiqueu. Po daljšem bivanju v gradovih v Švici in Toskanski si je izbral za stalno bivališče Pariz, kjer smatrajo njegovo bližajočo se poreko za nov most prijateljskih stikov med Italijo in Francijo, vsaj med italijanskim dvorom in francoskim plemst/vom, ki skuša zadnje čase saj v tej smeri diplomatsko fes-neje povezati obe velesili. Angleži zatirajo japonsko vohunstvo V Kalkuti so bil5 usmrćeni štirje japonski vohuni — Drama na parniku Izredno vojno sooišče v Kaputi je obudilo oni dan na smrt štiri lapnee. ki so jih aretirali ko so se ho eli polastiti vojaških in pristaniških načrtov, čeprav so nastopali kot navadni japonski kuliji. se je preiskovalnim oblastem psrečilo ugotoviti, da sta dva iz uglednih japonskih plemiških rodbin. Bila sta vicom e Ta kavama in markiz šimasaki. oba Častnika člana japonske vohunske službe (Nippon Imperial Service) Navzlic intervenciji japon?kern gene ra "nega konzula takoj po cts:d.ti je sod"šče odredilo takojšnjo usmrtitev. Vsi štirje vohuni so bili ustreljeni. Odločen nastop oblas i je močno razburil inezemce v Kalkuti. Tako se je glasilo noroč"l?, objavljeno oni dan v »Indian Times*. To ko j nato je vložil japonski poslanik v Londonu ostro protestno neto in angleška vlada se je prijazno opravičila. S tem -:e bila zad?va urejena in major Bragdon. šef Roval SLg- nals _ posebnega oddelka indijske tame službe za za i ran je vohunstva — se je lahko pohvalil da je zadal japonski vohunski službi v Indiji težai udarec. Z objavo Takavamovega primera, kakor so nazvali to vohunsko afero, so bila kršena načela angleške tajne službe za kar je pa imel major Bragdon tehtne razlage. V vseh veiikih mestih, posebno oa v Kalkuti, Bombavu. Simli in Benaresu. so se pojavile nedavno gruče skromnih, ponižnih Japoncev, ki nastopajo kot trgovci aH zasebniki največkrat pa kot kuiljl vsi raztrgani in zanemarjeni. Angleška proi-vohunFka služba je pa ugotovila, da je vprav med nj:mi zelo mnogo agentov ja-k>nske vohunske službe in sicer uglednih iož. Z njimi so se na mestu srečali agen-i ruske vlade, ki se njihovo delovanje umerja iz Taškenta, toda večinoma ne o ti angleški uadvladi, temveč posredno za njo s tem, da nastopajo proti Japoncem, kar je zelo značilno. Iztrebljajo se med seboj zlasti v severozapadnih indijskih pokrajinah pa tudi v Afganistanu. Angleške oblast bi lahko stale ob strani, da ne ogražajo eni in drugi tam, kjer delujejo na svojo pest. angleških interesoov in da niso posledice njihovega dele van ja izbruhi in upori domačinov, s katerimi ima indijska vlada velike tečave. Dva dni po usmrtitvi štirih Japonskih vohunov se je vkrcal major Bragdon na pamik vTorthv*. enega izmed najmanjših pomikov domače družbe za promet ob obali, s katerimi Arurleži iz prestižnih razlogov navadno ne potujejo Zaupno je zvedel, da bo po"oval s tem parnikom nevaren ja.porski agent Toda med prtniki je bTlo mnogo siromašnih Japoncev. Bragdo-novo pozornost je vzbudila najbolj zastrta mohamedanka iz Turkesta.na. Parnik je bil namenjen v Mandaely. Drugo noč je udri japonski kuli v kabino zagonetne mo-hamedanke. v naslednjem trenutku se je začul iz kabine strel, Bragdon je prišel baš pravočasno da je zadržal Japonca, ki je ho el zbežati. Japonec se je izgovarjal, da je bil zasačen pri pokusu tatvine in da je v zmedi streljal. Mohamedanka je bila smrtno ranjena. Ni bilo pa samo ob sebi umevno da je imel ubogi kuli samokres Enako sumljivo je bilo. da zastrta ženska ni bila Turk-menka, temveč bele polu. Bragdon je pa kljub temu v Mandalevu izročil policiji are iranega morilca. Takoj drugi dan je bila obravnava proti Japoncu, ki ni imel nobenih dokumentov in ki ni hotel povedati nič drugega, razen to, kar je povedal ob aretaciji Obsojen je bil na smrt in obešen. Japonski konzul i"e zvedel to šele po usmrtitvi in ni mogel pro estirati. gele naknadno Je major Bragdon pove- dal, kdo sta bila Japonski kuM ln ustreljena mohamedanka na parniku. ženska Je bila članica ruske vohunske službe. Japonski kuli, ki ae Je hotel polastiti nekega dokumenta, je bil pa polkovnik Saaagava, ki Je služil leta 1925 in 1936 pod Japonskim Lavvrencem Daljnega vzhoda, generalom Doiharo v Mongoliji, pome Je v Vzhodnem Turkestanu, leta 1985 se je pa pojavil v Singapuru, kjer Je obrnil nase General Doihara pozornost z zanimanjem za nove pristaniške naprave. Izginil je pa še predno se je zadrgnila okrog njega mreža angleške službe za zatiranje vohunstva. Z dramo na parniku Je bila organizacija za zatiranje vohunstva v Indiji rešena nevarnega, sovražnika skoraj brez Lastnega truda. Moderni ptič fenix Po staroegiptski pravljici Je bil fenbc ptič, ki se je vsakih 500 let sežgal in vstal iz pepela pomlajen. Ameriško mesto San Francisco je uničil leta 1906 strašen potres, kateremu je sledil še po-gu Donosnejši požar. Zdaj po 32 letih pa stoji mesto zopet zgrajeno, se večje in mnogo lepše, kakor je bilo. Kot simbol tega vstajenja so sklenili prebivalci San Francisca postaviti ogromen spomenik ptiču fenixu. Ogromna postava tega pravljičnega ptiča bo zrla z vrha takozvane ga Solnčnega stolpa na sloveča Zlata vrata z njihovim nedavno dogotovljenim največjim visečim mostom sveta. Pozlačeni ptič bo žarel noč in dan z višini 122 m nad mestom in to bo zares iz ognja porojeni fenbc: iz vročine okrog 4000 stopinj, ki so jo umetno pripravili v ogromni električni obli, kjer so postavo ptiča fenixa zvarili iz 700 delov, ročno kovanih iz jekla. Ptič je skoraj 7 m visok in čeprav je votel, tehta dobrih 2.300 kg. šivi, v katerih so rjoedine dele zvarili, so dolgi skupaj 2.000 m. Fenbc v San Franciscu bo eden največjih spomenikov, kar jih je bilo kdaj kovanih iz Jekla,__ RAZOČARANI OCE — Vse sem žrtvoval, da si mogel do konca študirati medicino, zdaj, ko si zdravnik, pa praviš svojemu očetu, naj opusti kajo in alkoholne pijače. Da te le sram ni! Vplivi civilizacije na podnebje Kraljevsko meteorološko društvo v Londonu je objavilo poročilo, ki nam odkriva presenetljiv pogled v klimatologijo. Doslej se ie govorilo samo o tem, kako vplivaj«* na podnebje gozdovi, reke in jezera. Angleško meteorološko društvo je pa dognalo, da vplivajo na podnebje tudi velika mesta in sicer tako, da se zbirajo nad njimi oblaki dima, prahu in saj. Od dima in prahu velikih mest ostanejo v ozračju nad njimi drobna telesca, na katerih se ob ugodnih toplotnih pogojih nabirajo vodne kapljice. Tako nastane sloveča londonska megla, ki večkrat povsem ustavi promet. Takih dni je v letu zdaj 40 Ln vsak tak dan stane London milijon funtov šterlingov. Novo je pa dognanje, da velika mesta dvignejo tudi povprečno temperaturo kraja. Porast v letu ni posebno velik, pač jo pa stalen ln pomeni v desetletjih znatno izpremembo. Angleški vremenoslovci trdijo, da se temperatura dvigne ne samo s tem, da zaradi oblakov ponoči toplota nc more izpuh te vati, temveč neporedno pod vplivom modernih kurilnic in centralnih kurjav, s katerimi se znatno segrejejo stene poslopij, ki potem izpuhtevajo toploto. Zato se dvigne poprečna temperatura /lasti nad velikimi modernimi me&ti in industrijskimi kraji. Rockefellerjeva zapuščina Ugibanja o zapuščini ameriškega milijonarja J. D. RockefeUerja, ki Je >preživel prvo polovico svojega življenja s služenjem svojega denaj-ja, drugo polovico pa z zapravljanjem«, je zdaj konec, ker so ocenili njegovo premoženje. Takoj po Ro-ckefellerjevi smrti letos v maju so cenili njegovo premoženje na 200 do 500 milijonov dolarjev. Zdaj se Je pa izkazalo, da je zapustil Rockefeller 26.41 milijonov dolarjev. Obenem se je izkazalo, da je razdelil v dobrodelne, človekoljubne namene 530.83 milijonov dolarjev. Izpoved zastopnika mladega rodu Nekaj misli ob Kresalovi knjigi „Student Štefan44 Ljubljana, 30. novembra ni mnogo veselih ter kričečih barv, vendar bi bilo pretirano reči, da prevladuje pesimizem, kakor so nekateri trdili, čeprav O R. Kresalovi knjigi »Študent Štefan« (Prepovedana mladost), ki jo upravičeno imenujemo izpoved povojnega rodu, so nekateri mnogo govorili, še preden je izšla. Če bi tedaj mislili, da bo izšla, bi je najbrž ne trgali tako pogumno. Zdaj pa je to brez pomena; »Študent Štefan« je stopil v slovensko literaturo in s tem se morajo hočeš nočeš sprijazniti vsa. Roman je po obsegu ena najobširnejših slovenskih knjig; lahko bi rekli: naš veliki tekst. O taksnem velikem tekstu te najbrž sanjal Cankar, ki j« sicer naš naj p! od o vi tej ši pisatelj, a ni napisal »velikega teksta«. Napisati pri nas ta- kr. obsežno knjig je pogumno dejanje; kdo b: jo založil? Toda tudi: kdo bi jo napisal? Predvsem je treba živeti, česar se mlajši rod prav dobro zaveda, toda kako bi mogel živeti približno dve leti, poglobljen v tako ogromno delo — brez kruha? In ko bi bilo delo končano, bi hodil — kakor pravimo — s krvavo glavo od založnika do založnika moledovat, naj bi rokopis vsaj prečital. Odkar je še živel Cankar, se -es ni mnogo spremenilo. Vendar pri nas izhaja mnogo knjig, zlasti prevodov — boljših in slabših — in prevajalcev je toliko kakor literarnih gostilniških omizij, da se bodo kmalu začeli potegovati za minimalno mezdo 3 din na uro. Zdi se, da vsi naši literati žive od samih prevodov. No, od svojih izvirnih del bi res ne mogli živeti. Prav zaradi tega K~esa!ov »Študent štetan« preseneča Nad 700 strani obsegajoča knuga (44 tiskovnih pol) pri nas ne izide vsako leto in težko je reči, kdaj je zadnjič katera na