Poštnina plačana ▼ gotovini* Leto XVI., št. 265 Ljubljana, petek 15. novembra Iffl Cena 1 Din „t«i.ttvuJstvoj uoutujaoa, dLnafijeva ulica & — relefon št. 8122, 8123, 812«. 3125, 812& uiseratni xideiea: LJubljana, Selen« Durgova Ul 1 - ret »492, 2492. poaruimca Maribor: Gosposka ulica tt. U. — relefon St 245& podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 1. — relefon tt 190. tiačunl pri poŠt fieK. zavodih: Ljub* i Jana tt 1X842. Praga 6tak> 78JL80, -VI er, f 10K.241 Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin KL— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca ft. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica U. Telefon tt 2440. Celje, Strossmajerjeva ulica Stev. 1. Telefon tt 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Nerazveseljiva gospodarska bilanca Pretekle dni se je vršilo dvoje zborovanj glavnih stanovskih korporacij naše banovine, Zbornice za TOI in Delavske zbornice. Ker predstavlja prva vr-jsovno zastopstvo naših gospodarskih krogov, druga pa celokupnega delavstva in nameščenstva, je vredno posvetiti njunim poročilom o gospodarskem poiožaju v naši banovini največjo po-aornost- Da si gleda prvo poročilo položaj s stališča interesov gospodarstveni. Ica in pridobitvenika, drugo pa uvažuje predvsem interese delavca in name-ščenca, so vendar ugotovitve o dejanskem položaju našega gospodarstva in Irononi zaključki v obeh primerih sko-ix> istovetni Osnovni ton obeh poročil ni niti malo optimističen in predstavlja za širšo javnost v gotovi meri grenko kapljo razočaranja. Imamo občutek, kakor da smo najtežjo dobo gospodarske stiske že prebrodili ter da so za nami tragični trenutki gospodarskega razkroja, ki fmo mu bili priče zadnja leta in napram ka-teremu smo stali kakor napram elementarni katastrofi skoraj brez moča. V nekaterih državah celo že zaznamujemo viden napredek, iz česar bi upravi-ceno sklepali, da so tudi naši gospodarski politiki podani boljši pogoji uspeha, če se boj proti gospodarski stiski vodi premišljeno, odločno in z zadosti moralne resnobe. Po pregledu trenotnega gospodarskega položaja .kakor ga moremo posneti iz konjunM urnih poročil naše Narodne tanke, se more trditi, da se je nazadovanje gospodarstva res tudi v naši dr-7sm že ustavilo in da moremo tudi pri nas mestoma opažati prve žarke gospodarskega izboljšanja- V splošnem se je položaj jugosiovenskega gospodarstva ^.ustavil na nizkem depresijskem nivoju, izboljšanje gospodarskih razmer v %-elikih zapadnih državah pa nam daje upravičeno upanje, da se bo tudi razvojna črta naših gospodarskih razmer začela pomikati navzgor. Tem bolj nas sili k razmišljanju ugotovitev. da ravno v gospodarskem stanju naše banovine ni zabeležiti nikake-zboljšanja, temveč da moramo po -.atkih poročil omenjenih stanovskih ..-anizacij celo sklepati, da se propada je slovenskega gospodarstva nadalje v taki meri, da nevarno ograža \-se one gmotne osnove, na katerih je zasnovan družabni in življenski nivo našega malega človeka, ki pa so istočasno tudi pogoj našega kulturnega življenja. Da se je število trgovskih in obrtnih obratov skrčilo v prvih devetih mesecih tekočega leta kar za 1092, je jasen dokaz nadaljnjega poslabšanja gospodarskega položaja v naši banovini, nazadovanja gospodarske delavnosti in skrčenja poslovnega prometa. Da je : naš kmet, naš trgovec, obrtnik in nameščenec gmotno še nadalje propadajo. Poročilo Zbornice za TOI podčrtava pred vsem one posebne, za našo banovino specifične pojave, ki gospodarsko krizo pri nas še prav posebno poostru-jejo. Primer naše premogovne industrije, ki jo zmanjševanje železniških naročil sili na vedno večje omejevanje obratov in zmanjševanje delavskega staleža, je v naši javnosti vzbudil že dovolj razburjenja. Slična usoda preti tudi naši železarski industriji, ki je poleg premogovnikov največji delodajalec v banovini. Ali se naj trboveljskemu problemu pridruži še jeseniški? Namesto da bi poskušali oživeti gospodarsko delavnost in dovesti v žile našega gospodarskega organizma nove krvi, da zmanjšamo brezposelnost in preskrbimo javni upravi novih dohodkov, hodimo ravno nasprotna pota. Iz naše banovine je odšlo okrog 60 milijonov pupilamega denarja. Finančni efekt zadnjega zmanjšanja prejemkov javnih nameščencev znaša težke milijone zlasti za Slovenijo. Znižanje nabavk premoga državnih železnic iz naših rudnikov bo s svoje strani znatno znižalo dotok denarja v naše kraje. Ako vse to vpoštevamo, mo. ramo brez pretiravanja ceniti, da se bo dotok javnega denarja v naše gospodarstvo nadalje zmanjšal za preko 150 milijonov dinarjev letno- Naše gospodarstvo bo tako ogromno puščanje krvi tfško preneslo brez večjih pretresljajev. Delavske mezde so nazadovale za ogromno vsoto 250 milijonov dinarjev letno. Lahko si napravimo malo perspektivo o poslabšanju življenskega standarda našega delavstva, s katerim bosta seveda istočasno hudo prizadeta tudi vsa trgovina in obrt. v enaki meri pa tudi kmečki stan. Vprašanje javnih dol v naši banovini je poglavje za sebe. Gospodarski krogi z razdelitvijo kredita za javna dela niso zadovoljni, ker je dravska banovina pri tem slabo odrezala. Ali še važnejše je, da se niti odobreni krediti za izved- VOLITVE V ANGLIJI Prvi rezultati bodo znani še le ponoči - Volitve so potekle mirno - Udeležba volilcev je bila razmeroma slaba London, 14. novembra, r. Volilna borba, ki je trajala jedva štirinajst dni, je dosegla včeraj svoj vrhunec. Vsi člani vlade so imeli sinoči svoje poslednje volilne govore. Kljub temu, da pripisujejo tem volitvam veliko važnost zaradi bodočega razvoja angleške politike, se je opažala pri volilcih precejšnja apatija. V vsej volilni borbi ni bilo niti enega incidenta. Edino na dveh, treh zborovanjih, ki jih je imel Macdonald, je prišlo do prerekanja, tako da Macdonald ni prišel do besede. Volilnih upravičencev je 31.3 milijona, kaže pa, da bo volilna udeležba razmeroma zmerna, čeprav so si zlasti konservativci še danes na vso moč prizadevali, da bi spravili na volišče svoje pristaše. Zelo agilna je tudi delavska stranka, M je organizirala agitacijo od moža do moža. Volitve so se začele ob 7 zjutraj. V Londonu je bila volilna udeležba vse dopoldne zelo šibka, šele popoldne, ko so pritisnili agitatorji, je prišel na volišče glavni kader volilcev. Dopoldne so volile večinoma ženske. V Londonu navzoči ministri so volili po večini že med prvimi. Ministrskega predsednika Ba.khvina, ki je priše) volit v spremstvu svoje žene, pa tudi ostale ministre, so na poti na volišče in na povratku živahno pozdravljali. Mnogo se je govorilo o neki mladi Londončan-ki, ki se je davi z letalom odpeljala 500 km daleč na Škotsko, da je glasovala v svoja domovinski občini. Glasovanje je trajalo do 7., ponekod Abesinski četniki preglavica Italijanov Italijanska severna armada Ima sedaj predvsem opravka z močnimi abesinskimi četniškimi oddelki v zaledju svoje Sronte London, 14. novembra. Po informacijah vojnih poročevalcev bo prišlo do prvega večjesra spopada med italijanskimi in abe-sinskimi četami v okolici Geralta 60 km severno od Makale. Več oddelkov askarjev pod poveljstvom generala Santinija je že naletelo na močne iregularne čete Abesincev, ki so se v dobi zadnje italijanske ofenzive skrile v neprehodnih pokrajinah Geralte in prihajajo sedaj zopet na dan. Do prvih spopadov s temi četniškimi oddelki je prišlo, odkar so začeli -Italijani »čistiti* zavzeto ozemlje. Italijani so imeli pri teh spopadih velike izgube, vendar podrobnosti še niso znane. Vrhovno italijansko poveljstvo je zato sedaj Odredilo, naj italijanske čete predvsem očistijo zasedeno ozemlje iregular-niih abestoskih čet, ki se skrivajo Po skalovju ter v raznih Italijanom neznanih podzemskih jamah, od kader ogrožajo zlasti dovoz živi! in mnnicije. Na drugi strani prirejajo abesinski četniki pravcate roparske pohode in vznemirjajo tudi domače prebivalstvo, zlasti one ugledmejše Abesince, ki so izrazili lojalnost Italijanom. Kljaib tem težavam, ki jih povzročajo abesinski četniki v zaledju italijanske fronte, pa se Italijani vendarle nadejajo, da bodo premagali vse ovire in si zasigu-rali trajno posest zasedenega ozemlja. V nedeljo namerava general de Bono r Makali svečano proglasiti okupacijo tega ozemlja in oblast italijanskega kralja nad zasedenima pokrajinami. Napadi na italijanske transporte Addis Abeba. 14. novembra, b. Abesinske patrole so severno od Makale napadle italijanski transport živil in municije, pri čemer so po živahni borbi odnesle vse zaloge. Izgube Italjanov so bile zelo velike. "rudi v goratih predelih zapadno Aksn-ma so Abesinei napadli italijanske iz viri-niške oddelke Rezultat teh bojev ni znan. Na juigu skuša ras Desta obkoliti vojsko generala Graziamija. S svojo vojsko prodira proti Dolu, odkoder namerava v italijansko Somalijo. Italijansko poročilo o borbah z abesinskiimi četniki Rim, 14. novembra g. Iz italijanskega glavnega stana v Asmari poročajo: Desno krilo italijanske severne armade je včeraj kljub hudemu odporu Abesincev pridobilo znatno na terenu. Italijani so pregnali Abesince pri Addi Rasi in pri Addi Enkaso ter tako zavzeli vso provinco Tigre ter so zdaj na meji province Amhare. V južnem delu province Tigre čistijo zdaj samo še tako-zvana strelska gnezda. Številna takšna abesinska oporišča so italijanske čete zavzele v naskoku. Italijani se zdaj prav tako poslužujejo taktike neregularnih čet in so v ta namen ustanovili posebne udarne oddelke z lah-k;mi strojnicami, ki se približajo tik do sovražnika in ga nato presenetijo z napadom. bo javnih del stvarno ne izkoriščajo, da-si bi se mogli na ta način najuspešneje boriti proti gospodarski kriza in zlasti proti brezposelnosti, ki tare nad 30.000 delavcev z mnogo preko 100.000 družinskimi člani. V drugih pokrajinah, kjer brezposelnost ni tako pereča soci-jalna nadloga kakor pri nas, so se že pričela izvajati javna dela večjega obsega in zato smatramo za upravičeno zahtevo, da se prične z izvajanjem javnih del tudi v naši banovini. Gospodarski položaj' v Sloveniji nujno kliče po složnem delu vseh javnih faktorjev brez razlike političnega obeležja- S svojim vplivom in aktivnim zavzemanjem morajo zagotoviti potrebne pogoje za našo gospodarsko obnovo, ki je tako ozko povezana s socialnim položajem našega srednjega stanu in našega delavstva, ki pa je tudi glavna osnova našega kulturnega napredka. pa tudi do 8. ure zvečer- Takoj po končanem glasovanju se je pričelo štetje glasov, ki bo trajalo pozno v noč. Prvi volilni rezultati iz večjih mest s« bodo objavili šeie med 22. in 23. uro, nato pa bodo po radiju oddajali posamezne rezultate vso noč- V teku jutrišnjega dne pričakujejo končne rezultate iz 350 volilnih okrajev, 10 rezultatov z univerz v Oxfordu, Cambridgeu, Londonu in Walesu pa bo znanih še le v soboto. Or-knejski in škotski otoki, Iti volijo po enega poslanca, bodo sporočili rezultate še le v ponedeljek, dočim bodo škotske univerze imena svojih treh parlamentarnih zastopnikov objavile še le 25. novembra, tako da bo še le tega dne znan končni rezultat današnjih volitev. %med 615 članov spočtoje zbornice je tubo brez volitev izvoljenih 40 kandidatov, ker niso imeli protikandidatov. Od teh pripada 21 konzervativni, 19 pa delavski stranki Prvi rezultati iz večjih mest kodo najbrž pomenili uspeh delavske stranke, ki se je vrgla pred vsem na industrijska središča. Seveda pa to ne bo merilo za celotna izid volitev. Do večera so potekle volitve ▼ popolnem redu in miru in ni nikjer prišlo do kakih pomembnejših incidentov. Italija in angleške volitve Rim, 14. novembra. AA. Italijanski politični krogi ne pričakujejo nobene iz-premembe angleške zunanje politike radi današnjih volitev. Pač pa polagajo italijanski politični krogi velike upe v razgovore med Mussolinijem in angleškim poslanikom v Rimu Drummondom. Prepričani so, da bodo samo ugodni rezultati teh razgovorov lahko odstranil nesoglasja med Italijo in Veliko Britanijo- Posebno hudi so bili boji v gorah Gundi, kjer je bil šele pred nekaj dnevi iz zasede napaden italijanski oddelek, ki so ga Abesinei skoraj popolnoma uničili- Da so zatrli odpor Abesincev v teh krajih, so morali Italijani postaviti v boj tudi gorsko topništvo. Ras Sejtun se skriva za fronto Pariz, 14. novembra, o. Agencija Radio poroča, da se ras Sejum s svojimi četaimi skriva nekje *a italijansko fronto. Italijani skušajo preiskati vse gorovje Garal -to, v katerem se je ras Sejiim bržkone uitrdil. Med askari ir. ->ekaiteriimi njegovimi oddelki je že prišlo do manjših spopadov. V sektorju Ambi Aladži je prišlo do prvih spopadov med askari in Abesinei. Abesinei so se umaknili. Abesinei v skrbeli zaradi položaja na jugu London, 14. novembra, o. »Timesj poroča iz Addiis Abebe, da povzroča položaj abesinske vojske na južni fronti abesin-skemu vrhovnemu poveljstvu velike skrbi. Sicer demantirajo vesti o padcu Sasaba-nelia., priznavajo pa, da so italijanski motorizirani oddelki pričeli že ogrožati karavanske poti, ki vodijo iz Berbere v Dži-džigo in Harar. Nad obema mestoma kakor tudi nad Diredavo 6o ®e že pojavila italijanska letala Cesar je izdal ukaz, da se mora vse orožje, ki pride iz Džibutija ali Berbere staviti na razpolago rasu Nasi-buju. Na jug je bilo odposlanih tudi reč oddelkov vojaštva. Zatrjujejo, da je na ozemlju med Ha-rarom in Džidžigo koncentriranih 160.000 mož. V bližini železniške proge tabori 60.000 Abesincev. V krajih mpadno oid Ha-rarja pa 40.000 rezervistov, ki jim poveljuje dedžasmač Amba. Prodiranje in oskrbovanje Grazianijeve armade Asmara, 14. novembra- AA. Po informacijah poročevalca agencije Havas prodira vojska generala Grazianija po južni fronti po zelo dobro premišljenih načrtih. Običajno zavzamejo najprej motorizirane kolone nekaj ozemlja, zlasti vodnjake, ki jih obkrožijo in vztrajajo ob njih. dokler ne prispe ostali del vojske. Oddelek vojske se utabori okrog vodnjaka, drugi oddelki pa sledijo motorizirani koloni, ki prodira dalje proti severu. Tako vojaki nikoli ne ostanejo brez straže. Spričo izredno velikega števila tovornih avtomobilov in drugih transportnih sredstev italijanskim vojakom nikoli ne zmanjka hrane. Vojaki prejemajo zjutraj črno kav0 in kos kruha, opoldne juho z makaroni ali čim drugim, sir ali meso ter kruh. Med 17. in 18. imajo večerjo- Hkratu dobijo po tri decilitre vina, ter po enega ali dva litra vode. Iz hi-gijenskih razlogov dajejo vojakom mnogo citron. Nacionalna revolucija v Egiptu Egiptska nacionalna mladina zahteva popolno neodvisnost Egipta in vodi ogorčeno propagando proti Angliji — Dozdaj 20 mrtvih in več sto ranjenih Kairo, 14. novembra a. Protiangleški po. kret v Egiptu, ki je nastal zaradi izjave angleškega zunanjega ministra Hoareja, da Velika Britanija ne bo dopustila uveljavil en ja egiptske ustave iz leta 1923, se vedno bolj širi. Včeraj je prišlo v posameznih mestnih okrajih Kaira pa tudi na deželi zopet do hudih neredov in nemirov- V bližini bolnice KasTela se je zbralo okrog 3000 demonstrantov, ki so napadli policijo in streljali nanjo. Več stražnikov je bilo ubitih in ranjenih. Nato so demonstranti v po-vorki odkorakali pred palačo ministrskega predsedstva ter zahtevali, da se Egiptu prizna brez vsake omejitve ustava iz leta 1923. Tedaj so proti demonstrantom nastopili večji oddelki policije in se je morala množica nazadnje umakniti. Do sličnih demonstracij je prišlo tudi v Aleksandri ji, Tavtahu, in Ben Soafu. Samo v Kairu je bilo dosedaj 20 ljudi ubitih, med njimi 10 policistov. Hudo ranjenih je bilo preko 100 oseb, število lažje ranjenih pa ni znano. Nacionalci napovedujejo, da se bodo borili z navečjim navdušenjem in z vSemd razpoložljivimi sredstvi za svobodo in ne. odvisnost Egipta in zahtevajo odstop sedanje vlade, kakor tudi, da mora angleško vojno brodovje nemudoma zapustiti alek-sandrijsko luko. Listi poročajo, da je ministrski predsednik Nesim paša že predložil kralju pismeno ostavko svoje vlade, ki pa jo je kralj odklonil nih krogih veliko vznemirjenje. Čeprav j« pozornost angleškega tiska osredotočena danes v prvi vrsti na parlamentarne volitve, prinašajo listi obširna poročila o včerajšnjih nemirih v Kairu, Aleksandri^ hi drugih večjih mestih. Po uradnih poročilih, ki jih je dobila angleška vlada, zavzemajo nemiri v Egiptu že značaj nacionalne revolucije. Protiangleški pokret se širi z veliko naglico in zavzema vedno širše sloje naroda. Na čelu pokreta je egiptska nacionalna omladina pod vodstvom Nasad pa. še, toda v Londonu so prepričani, da bi bil ostal ta pokret v svojem prvotnem okvirju politično-strankarske borbe, če bi se ne bJ-la vmešala neka tuja država, ki ima mno. go interesa na tem, da povzroča Angliji baž v sedanjem trenutku nevšečnosti. Listi kar odkrito pišejo, da je ta najnovejši revolucionarni pokret veliko delo rimske pro. pagande in da so dobili voditelji pokreta iz Rima obilna denarna sredstva. Hoare pred padcem London, 14. novembra, o- Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je položaj zunanjega ministra Hoareja spričo dogodkov v Egiptu omajan. Govori se že, da bo pri rekonstrukciji angleške vlade po volitvah HoaTe izpadel iz vlade. Egiptske demonstracije so naperjene v glavnem proti njemu, ker je označil egiptsko ustavo za nepraktično in nepopularno. Poročila iz Kaira pravijo, da bi se mogel položaj zboljšati London, 14- novembra -w. Nemiri, ki so j le z opreznim popuščanjem Angležev, ter z bruhnili v Egiptu in ki so zahtevali tudi , zbližanjem z vafdisti, ki zahtevajo popolno izbruhnili v Egiptu _ že žrtve, povzročajo v londonskih politič- 1 neodvisnost Egipta. Milijarda prebitka čsl. drž. proračuna češkoslovaški finančni minister dr. Trapi o razveseljivem razvoju češkoslovaškega gospodarstva Praga, 14. novembra b. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja poslanske zbornice, na. kateri je vlada predložila finančni zakon, ki je z njim združen tudi državni proračun za leto 1936. Seji so prisostvovali vsi člani vlade z novim ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu. Tudi poslanske klopi, novinarske lože in galerija so bile dobro zasedene. Po uvodnih formalnostih predsednika zbornice Malypetra je finančni minister dr. Trapi utemeljeval osnutek finančnega zakona in proračun, pri čemer je predvsem poudarjal razveseljiv napredek češkoslovaškega gospodarstva. Izvoz v inozemstvo je v prvih devetih mesecih letošnjega leta, na-rastel za 260 milijonov Kč nasproti lanske, letu. Finančni minister je nato napo- mu vedal važne nove ukrepe, s katerimi bodo zaščiteni mali vlagatelji in hranilci ter bo sploh na novo urejen ves kompleks vpra- Albanija in sankcije proti Italiji Beograd, 14. novembra. A A. Albanski poslanik v Beogradu Rauf Fico 'je poročevalcu agencije Avale v daljši izjavi orisal stališče Albanije do najnovejših mednarodnih dogodkov. Med drugim je dejal: Mi smo zvesti Društvu narodov, a vzlic temu nismo mogli glasovati za sankcije, predlagane v Ženevi proti Italiji, državi, ki sodeluje z 80% v naši zunanji trgovini. Razen teh važnih gospodarskih zvez, ki so življenjskega pomena za nas, imamo z Italijo še zavezniško pogodbo, podpisano leta 1927. Zato tudi Albanija ni mogla glasovati za gospodarske sankcije proti Italiji, toda to njeno stališče v tem vprašanju ni v nobenem primeru in v nikaki obliki navzkriž z njenim dosedanjim zadržanjem ln z njenim stališčem do visoke mednarodne ustanove v Ženevi. Potrdil je vesti o kreditih, ki jih je italijanska vlada dovolila italijanski družbi za gospodarsko in industrijsko po-vzdigo Albanije, dodal pa je. da albanska vlada pri tej zadevi ni prav nič zainteresirana. Glede političnih in gospodarskih odnosa-jev med Albanijo in Jugoslavijo je albanski poslanik izjavil, da je to razmerje prijateljsko in prisrčno. Res, med našima državama ne obstoji nič črnega na belem v tem pogledu, to je pa tudi dokaz, da se nimamo drug na drugega v ničemer pritoževati. Glede gospodarskega razmerja je opozoril na to, da je jugoslovenska trgovinska bilanca z Albanijo aktivna. 20. decembra 1933 je bila podpisana na trgovinsko pogodbo. Njeni rezultati še niso zadovoljivi, obstoji pa na oheh straneh dobra volJa, da se odnošaji še izboljšajo. šanj obresti in kreditov z veljavnostjo od 1. januarja 1936. Razpravljajoč o posameznih postavkah v proračunu, je finančni minister poudarjal, da se je morala vlada tudi topot ravnati po načelu štednje Za in. vesticije so določene 3 milijarde, za preskrbo brezposelnih je vnesen v proračun znesek 630 milijonov Kč. Minister je zaključil svoja izvajanja, da se kljub vsem težavam vidno izboljšujejo gospodarske razmere in da je treba 6edaj s solidarnostjo in skupnim naporom vseh sil premagati še zadnje težave, ki ovirajo gospodarsko konsolidacijo države. Predloženi proračun izkazuje ea eno milijardo prebitka. V primeri z lanskim pro. računom je za 4S.9 milijona višji. Finančni zakon pooblašča finančnega ministra za nekatere kreditne operacije v kritje obstoječih primanjkljajev in za podaljšanje leta 1936 zapadlih državnih dolgov. Razen tega je finančnemu ministru dovoljen kredit 360 milijonov Kč za izpopolnitev materiala in nekaterih nujno potrebnih naprav za obrambo države. Razprava o ekspozeju finančnega ministra se bo po predlogu koaliranih strank vršila obenem z razpravo o državnem proračunu in je potemtakem odgodena. dokler proračunski odbor zbornice ne bo končal svojega dela. Bojkotna propaganda v Italiji Rim. 14. novembra, b. Pokret proti sankcijam zavzema v Italiji vedno večji obseg. Učenci na številnih šolah so se odrekli kurjavi šolskih prostouov za vso zimo. Po raznih uradih že poslujejo nepretrgoma brez opoldanskega odmora, da bi tako prihranili kurivo.. Po vseh italijanskih mestih so izginili napisi v jezikih onih držav, ki so se priključile sankcijam proti Italiji. Sanacijska seja mestnega sveta ljubljanskega Napori za mobiliziranje Mestne hranilnice — Povišanje delniške glavnice za tramvajsko družbo na 20 milijonov | godba, v kateri naj se posebno določi, da Ljubljana, dne 14. novembra. Da pes popoldne se je ljubljanski mestni svet zopet sestal k redni javni seji. Župan dr. Ravnihar je podal najprej naznanila predsedstva. Spominjal se je tragične obletnice 9. oktobra in poročal, da je Ljubljana to obletnico najbolj tragičnega dogodka v zgodovini naše mlade države proslavila na dostojen način. Spomin blagopokojnega Velikega kralja so vsi mestni svetniki počastili stoje. Nadalje se je predsednik spominjal preminulega bivšega ministrskega predsednika in dolgoletnega ministra zunanjih zadev Voje Marinkoviča, umrlega predsednika češkoslovaškega parlamenta Bohu-mila Bradača, dolgoletnega župana mesta Dubrovnika senatorja dr. Miče Mičiča, v Pragi preminulega znanega slovenskega kiparja Alojzija Gangla, ki je poleg drugih umetnin ustvaril tudi spomenik Valentina Vodnika in Valvazorja v Ljubljani. Iz vrst ljubljanskih meščanov sta umrla znani gostilničar pri Figovcu Matevž Hartman in bivši občinski svetnik Jože Rutar. Tudi med mestnimi uslužbenci je imela smrtna kosa v zadnjem času obilno žetev: umrli so računski inšpektor Rudolf Est, mestni uslužbenec Anton Kotnik, nadzornik mestnega dohodarstvenega urada Valentin Fortič, včeraj pa je umrl mestni monterski mojster Anton Indof. Spomin vseh teh pokojnikov so mestni svetniki počastili s trikratnimi »slava« klici. Nadalje je poročal župam, da je pretekli teden proslavila Ljubljana stoletnico rojstva skladatelja Davorina Jenka, kateremu je mestna občina odkrila spominski steber v Kolodvorski ulici ob hiši, kjer je naš veliki sin umrl. Prošlo nedeljo se je vršila v Judenburgu spominska slovesnost v čast našim vojakom, pripadnikom bivšega 17. pešpolk«, katerim je poseben odbor postavil skupen grob s spominsko kapelico. Isti dan se je vršila v Celovcu konferenca o ureditvi zračne zveze Salzburg - Celovec-. Ljubljana - Zagreb - Sušak. Konference se je udeležil član mestnega sveta g. Rado Hribar. Banska uprava je zadržala sklep mestnega sveta z dne 18. septembra, s katerim se je devetim mestnim uslužbencem vštela privatna služba v službeno dobo. Občina se je proti temu pritožila. Delajo se priprave za ustanovitev posebne mestne bolnice v Ljubljani. V smislu zakona mora mestna občina prispevati k izdatkom za splošno in žensko bolnico 800.000 Din na leto. Za ta visoki znesek pa bi mestna občina lahko že sama vzdrževala svojo mestno bolnico, v začetku morda le ra kakih sto postelj. Čim bodo načrti pripravljeni, bodo ~"*dloženi mestnemu svetu v sklepanje. Okrog sanacije Me«**e hranilnice Načelnik finančnega odbora Ivan Tavčar je poročal o računskemu zaključku Mestne hranilnice za leto 1934 ter predlagal, naj se ti računi odobrijo. Podžupan Jarc je poročal o posojilu 35 milijonov, ki ga je skušala dobiti mestna občina pri Hipotekami banki za sanacijo Mestne hranilnice. Hipotekama banka je bila posojilo že obljubila, a ga potem ni dovolila. Ventilira se drug predlog na osnovi obligacij. Nujno potrebno je, da se vloge Mestne hranilnice zopet poživijo. V Zagrebu je zaradi saniranja Mestne hranil, stavbeno gibanje zraslo za 100%. Ce se sanira Mestna hranilnica ljubljanska, se sanira tudi gospodarstvo vse Slovenije. M. s. Frelih je predlagal, naj se naroči upravi Mestne hranlinice. da stopi takoj v dogovor z ostalimi denarnimi zavodi v dravski banovini v svrho sporazuma, da se obrestna mera vsaj za hipotečna posojila od 1. januarja 1936 zniža za toliko, za kolikor so se znižale obresti za vloge. Amortizacijsko dobo je treba podaljšati. Če bi se to iz tehtnih razlogov ne moglo izvršiti, naj se to v javni seji mestnega sveta pojasni občinstvu. M. s. Dachs zahteva, da mora mestna občina vrniti posojila, ki jih je dobila od Mestne hranilnice. Naj skuša za to dobiti denar od koderkoli. M. s. Rado Hribar je pojasnil, da akcija za posojilo v svrho sanacije Mestne hranilnice še ni propadla in da občina še vedno na vso moč pritiska. Potrebno bi bilo. da vsi faktorii. ki morejo v tej zadevi pomagati. predvsem slovenski ministri in poslanci. intervenirajo v smislu, da dobi mestna občrra milijonov za sanacijo svoie hra-nMnice. Glede obrestne mere bo uprava Mestne hranilnice sklepala iti poročnla na prihodnji seji. Zemljišče za kopališče Ilirije Poročevalec m. s. Tavčar je poročal, da je SK Ilirija maja 1928 dobila zemljišče v Tivoliju za zgradbo kopališča, ki je bilo potem tudi postavljeno v vzorni obliki. Graditelji so upali, da bodo mogli stroške tega kopališča amortizirati v 10 do 15 letih. Radi nizke vstopnine, diktirane od krize, pa komaj plačajo obresti brez amortizacije. Po 30 letih bi postalo kopališče last mestne občine. Kopališče lepo vrši svojo nalogo, ker bi sicer občina sama morala skrbeti za javno kopališče. SK Ilirija sedaj prosi, da se ji odstopi ta svet v last. ker drugače kopališča ne more sanirati. Svet meri 4000 metrov Trgovske cene zanj ni mogoče določiti, ker po svojem položaju ni stavbišče Lahko bi se računalo 400 ali 800 ali tudi 9HO.OOO Din. Za šport in telssnovzgojne namene občina še ni mnogo storila, zato predlaga finančni odsek, naj mestna občina prepusti SK Iliriji svet. na katerem je zgrajeno športno kopališče, brezplačno v last in naj se o tem sklene darilna po- 1 mora ostati kojiališče javno dostopno, da se moraJo tarife določiti sporazumno z mestno občino in da se mora to kopališče vzdrževati celotno v dobrem stanju. O tem predlogu se je razvila obširna in dolgotrajna razprava, v kateri so nastopili m. s. Urbas, Freiili. Da.dis in dr. Modic proti predlogu, podžupan Jarc in m. s. Rupnik. dr Bohinjc, Kosem in dr. Cepuder pa za predlog. Vsi so priznavali zasluge Ilirije za razvoj ljubljanskega športa, govorniki. ki so nastopili proti, so naglašaii le gospodarski moment, naj bo občina previdna s svojim premoženjem na zemljiščih, posebno ker se ne ve, kako se l>odo potrebe razvile v bodoče, posebno glede vseh zemljišč v Tivoliju. Na zahtevo m. s. Urbasa je bilo prečitano mnenje gradbenega in tehničnega odbora, ki pravi, da se zaenkrat ne more razpolagati z zemljišči v Tivoliju, ker bi se mogli ti prostori eventuelno porabiti za univerzitetne stavbe. M. s. dr. Modic je bil mnenja, da se je na seji govorilo mnogo skozi okno. Nihče noče ovirati Ilirije v njenem delovanju, pač pa je klubu popolnoma ustreženo z dosedanjo najemninsko pogodbo, ki naj se eventualno še spopolni. M. s. dr. Cepuder je rekel, da je SK Ilirija projekt gradbe kopališča izvrstno rešila in radi tega zasluži, da se ji prepusti zemljišče v last. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odbora sprejet z vsemi proti 10 glasovom. Sanacija tramvaja M. s. dr. Fettich je poročal o sanaciji Spiošne maloželeznižke družbe- Upravni odbor Maložeieznišiie družbe je leta 193-2. računal, da bodo ostaii; prejemki 'jnanivaja tudi v bodoče enaki. Računali so z dohodkom 10 milijono\ dinarjev., Ce bi ne nfcstaia gospodarska kriza, bi za tramvaj sploh ne bilo nobenih težav. Leta 1984. pa je družba imela deficit 2,408.000 Din. Da bi sanirala bilanco za leto 1934, je družba predtegaia mestni obo.ni, naj bi ji odpisala anuitete za leti 1933 Ln 1934 od posojila 16,450.000. Ljubljanska občina bi zalo dobila staro re-mizo s postranskimi poslopji in parcelama v vrednosti 800.000 Din. M. s. Seunig je govoril proti predlogu in med drugi:m izvajal: Izguba Splošne maloželezniške družbe je mnogo večja nego 2 in pol milijona. V bi-lanoi so namreč nove investicije vnesene z vsoto, ki je za 8.6 milijona večja, nego so v resnici znašali stroški za te nove investicije. To vsoto t/vorijo naslednje postavke: izguba pri prodaji 6% obligacijskega posojila, tečajna razlika, interkalarne obresti in izguba pri avtobusih. To so postavke, ki v nobenem pogledu ne povišujejo vrednosti investicij in predstavljajo čisto izgubo. Dalje je treba odpisa/ti tudi izkazano bilančno izgubo v letu 1934. v višini 2.5 milijona Din in obenem vnaprej poskrbeti za odpis izgube v letošnjem letu. ki bo znašala približno enako vsoto. V celoti je torej treba odpisati najmanj 13 milijonov dinarjev. Pri tem pa še nismo upoštevati, da družba že šest lef rti izvršila nobenih odpisov, ki bi morali znašati na leto vsaj dva milijona Predlaga zato, da se poleg omenjenih odpisov 2.5 milijona Din porabi od skupne terjatve mestne občin« pri malože-lezniški družbi, ki znaša 20 milijonov, vsaj še 10 milijonov za potrebne odpise izgub, dočim naj se drugih 10 milijonov porabi za vpis nove glavnice. Nesreča z malcželezni:i&ko družbo se je pričela že leta 1927. ko je bila od tedanjega komisarja sklenjena sindikalna pogodba, ki daje manjšinskemu delničarju Siemens & Halske velike ugodnosti in praivice. mestni občini pa le dolžnosti in breme deficitov. Ta po sodba je bite naslednje leto deloma omiljena, žal pa je bila pri tem v bistvenih toč-kah pogodba tudi poslabšana. Z novo pogodbo se je mestna občina obvezala, da v vsakem primeru odkupn 1. 1941. od Siemens« njegove delnice za naprej določeno ceno 1.5 milijona Din. S to določbo se ie Siemensova družba izognila celo osnovnemu jamstvu vsakega delničarja, da za eventu-elne izgube podjetja jamči e pripadajočim delom delniške glavnice. M. s. dr. Fettich je odgovoril, da je stvari, ki jih je povedal m. s. Seunig, mestni svet že ponovno čul, ni pa čul še nobenega predloga, ki bi omogočil drugačno sanacijo lanske bilance, kakor je predlagana. Sindikalna pogodba, ki jo je sklenila Maloželez-niška družba s tvrdko Siemens, tudi mnogim drugim ni všeč, vendar pa ta pogodba obstoja in se mora izvrševati. M. s. Seunig se poslužuje priljubljene taktike, da namreč pripoveduje, da bi se morala odpisati delniška glavnica do ničle, potem pa vpisati nova glavnica mestne občine. Tak odpis do ničle je nemogoč, ker bi potem družba prenehala obstojati. Za tak odpis bi bil potreben razen tega tudi pristanek drugega delničrja, tvrdke Siemens. Kar se tiče očitka. da bilanca ne odgovarja pravemu stanju Maloželezniške družbe, je res, da bilanca ni idealna, toda tu gre za začetne ustanovne stroške. Vse prizadevanje g. Seuniga stremi za tem, kako bi dokazal potrebo, da bi šla družba v konkurz. Pripomniti pa je treba, da jamči za primer konkurza mestna občina za vse obveznosti ne samo proti tvrdki Siemens, ampak tudi proti Pokojninskemu zavodu. Zato je predlagani način sanacije lanske bilance edina možnost pametne rešitve. M. s. Seunig je nato poudaril, da ni nikdar predlagal, naj bi Maloželezniška družba proglasila konkurz, temveč je samo govoril, da bo družba prišla v konkurz, če se ne bo sanirala. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odbora za sanacijo lanske bilance Maloželezniške družbe sprejet z vsemi proti 4 glasovom. Nato je poročal m. s. dr. Fettich o predlogu za splošno sanacijo Maloželezniške družbe Omenil je. da znaša lanska izguba ! pri tramvajski družb' 2.500.000 Din. ta iz- ' guba pa ni obratna izguba, ampak izguba, | ki je nastala zaradi obveznosti odplačevanja dolgov. Dohodki so znašali 7.500.000 Din, t obratni stroški pa 6 milijonov in če oi ne imela družba dolgov, bi imela lani 1,500.000 Din dobička. Pri 50 milijonih investicij bi ta dobiček zadostoval za 3% obresti. Glavni upniki Maloželezniške družbe so ljubljanska občina v znesku približno 20 milijonov. Pokojninski zavod s približno 20 milijoni in tvrdka Siemens z 12 milijoni dinarjev, le investicije so v glavnem nastale zaradi razširjenja in obnove proge v mestu. Mestna občina ima napram družbi terjatve okrog 20 milijonov, od česar pa v sedanjih gospodarskih razmerah ne more dobiti obresti. Zato naj bi se ta terjatev iz-premenila v delniško glavnico. S tem bi se izpremeni'o tudi razmerje v tramvajski družbi, ki je sedaj 2 : 1 napram tvrdki Siemens v prid občine na ta način-da bi občina imela v svoiih rokah delnic za 19.900.000 Din. tvrdka Siemens pa samo za 10.0f!0.0"0 Din. Tvrdka Siemens ima terjatev okrog 12 milijonov po obrestni meri 10"/o. Pripravljena pa je znižati obrestno mero na 5%. če mestna občina izprenieni svojo terjatev v delniško glavnico. Tvrdka Siemens je prvotno stavila to ponudbo pod pogojem, da tudi Pokojninski zavod zniža obrestno mero. Ker pa tega ni mogoče do«eči. bi se tvrdka zadovoljila s tem. da sp Pokojninskemu zavodu iz dohodkov tramvajske družbe plačujejo samo obresti, razlika pa kriie iz drugega vira. Finančni odbor zato predlaga, nai mestna občina prispeva za obrestovan Pokojninskemu zavodu v svrho sanacije tramvaja razliko med 5 in 8 oziroma 9n'n obresti, ki jih je družba dolžna nlačati Pokojninskemu zavodu, kar znaša 720.000 Din na leto. Po predlaganem načrtu bi se omogočil Ma- . loželezniški družbi v celoti prihranek 3 milijonov dinanev. Pri zapeki, lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna FR ANZ - JOSEFOVA grenčica. DOBRO OBLEČENI ZA MALO DENARJA ste lahko tudi Vi. Nagiašamo: dobro oblečeni, ker naši štofi niso samo lepi ampak tudi solidni CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. čJcimcin Narodna skupščina Tudi včerajšnja seja se je zavlekla do 3* popoldne — Izvoljeni so bili odbori za predložene zakonske načrte Beograd, 14. novembra, p. V enaki napetosti kakor včerajšnja je potekla tudi današnja seja Narodne skupščine, ki je trajala vse do 3. popoldne. Seja je bila sklicana za 9. uro, začela pa se je še le po 11., ker se je pred sejo vršila konferenca šefov parlamentarnih klubov, na kateri so ob sodelovanju predsedstva Narod, ne skupščine razpravljali o poteku včerajšnje skupščinske seje. Ko je predsednik Cirič kmalu po 11., ko je prišla v dvorano vlada z ministrskim predsednikom na čelu, otvoril sejo, je še pred prečitanjem zapisnika podal kratko izjavo v zvezi s predidočo konferenco klu. bovih šefov. Nar. posl. Voja Lazič je zahteval besedo, češ da hoče govoriti k poslovniku. Predsednik mu je besedo odklonil, kar je izzvalo hude proteste pri opoziciji. Po odobritvi zapisnika je predsednik ponovno naglasil, da je podal svojo izjavo na podlagi sporazuma šefov vseh parlamentarnih klubov. Voja Lazič je ponovno protestiral. Zaradi nastalega prerekanja je predsednik sejo prekinil. Po odmoru, ki je traja* vse do 12-, je predsednik dr. Cirič ponovno izjavil, da je podal izjavo po pristanku šefov vseh parlamentarnih skupin. Zato o tem ne more biti več debate ter odreja prehod na dnevni red. Posl. Dragiša Stojadinovič: Prosim za besedo. Predsednik Cirič: Sedaj je na vrat^ dnevni red. Posl Stojadinovič: Prijavil sem se že prej k besedi in zahtevam, da mi dovolite podati izjavo. Predsednik Cirič: Sedaj preidemo na dnevni red. Izvoliti imamo pet odborov za proučitev zakonskih predlogov, ki so predloženi Narodni skupščini. Po določitvi skrutinatorjev in razdelitvi glasovnic so se pričele volitve odborov. Predsednik je objavil, da sta vloženi dve listi, lista kluba viladne večine in lista opozicijskih klubov. Poimensko glasova, nje se je pričelo ob 13. in je trajalo vse do 14.30 Skrutinatorji so nato prešteli glasove, nakar je predsednik objavil naslednji izid glasovanja: odbor za proučitev zakona o gospodar, skih zadrugah: Skupno je glasovalo 283 poslancev, za vladno listo 160, za opozicijsko listo pa 123 glasov. Vladna večina je dobila v odboru 12, opozicijska pa 9 članov. Na vladni listi sta izvoljena dr. Veb-le za člana in dr. Koče za namestnika, na opozirijski listi pa Prekoršek in Mravlje za člana in Doberšek za namestnika, odbor za trgovski zakon: Skupno je glasovalo 280 poslancev, za vladno listo 159. za opozicijsko listo z nosilcem Ivanom Mohoričem pa 121 glasov- Vladna večina ima v tem odboru 12. opozicija pa 9 čla. nov. Na vladni listi sta med drugimi izvoljena Josip Benko za člana in Kari Gajšek za namestnika, na opozicijski listi pa Ivan Mohorič za člana in dr. Lovrenčič za namestnika; odbor za zakon o prekrških: Ghisovalo je skupno 281 poslancev. Vladna Usta je dobila 160. opozicijska lista pa 121 glasov. Vladna večina ima v tem odboru 12, opozicija pa 9 članov. Na vladni listi sta med drugimi izvoljena dr. Veble za člana in Gajšek za namestnika, na opozicijski listi pa dr. Jančin za člana in dr. Riko Fux in Rajko Turk za namestnika; odbor za mednarodne konvencije: skupno je glasovalo 283 poslancev. Za vladno listo je bilo oddanih 160, za opozicijsko listo z nosilcem dr Novačanom pa 123 gla. sov. Vladna večina ima 12, opozicija pa 9 članov. Na vladni listi sta med drugimi izvoljena dr. Fran šemrov za člana, in Rudolf Pevec za namestnika, na opozicijski listi pa dr. Novačan in dr. Lovrenčič za člana; odbor za resolucijo o spremembi skupščinskega poslovnika: Skupno je glasovalo 282 poslancev, od tega za vladno listo 160, za opozicijsko listo z nosilcem dr. Lovrenčič em pa 122 poslancev. Vladna večina ima v tem odboru 12, opozicija pa 9 članov- Na vladni listi ni izvoljen noven slovenski poslanec, na opozicijski listi pa dr. Lovrenčič za člana. Predsednik Cirič je po volitvah sporočil, da je dnevni red s tem izčrpan in bodo seje skupščine za nedoločen čas odgodene. Prihodnjo sejo bo sklical pismeno. Opozicija je proti odgoditvi Narodne skupščine protestirala in zahtevala, da se jutri postavijo na dnevni red interpelacije. Vladna večina pa je predsednikovo sporočilo odobrila, nakar je predsednik ob 15. seio zaključiL Ob enem je pozval izvoljene odbore, naj se še danes konstituirajo in čim prej pripravijo poročila za plenum, da bo mogla skupščina nadaljevati delo. Konstituiranje odborov Beograd, 14. novembra, p. Na današnji seji Narodne skupščine izvoljeni odbori so imeli popoldne seje, na katerih so se kan. stituirali takole: odbor za zakon o gospodarskih zadrugah: predsednik Mita Dimitrijevič, podpredsednik dr. Caslav Nikitovič, tajnik Bogdan Milem tič, (vsi JRZ); odbor za trgovski zakon: Predsednik Brana Nikolič (JRZ) podpredsednik Ivan Mohorič (opozicija) tajnik Momčilo So-kič (JRZ); odbor za zakon o prestopkih: predsednik živko šušič, (JRZ), podpredsednik dr-Janko Baričevič (opozicija), tajnik Dušan Cerovič (JRZ); odbor za mednarodne konvencije (pred. sednik žarko Tomaševič (JRZ) podpredsednik dr. Anton Novačan (opozicija), taj. nik dr. Branko Miljuš (JRZ); odbor za poslovnik: predsednik Dragiša Cvetkovič (JRZ) podpredsednik dr. Ivan Lovrenčič (opozicija), tajnik Vekosiav Miletič (JRZ)- Definitivni predsednik poslanskega kluba JRZ Beograd, 14. novembra, p. Poslanski klub JRZ je imel sejo. na kateri je defini. tivno izvolil poslanca Dragišo Cvetkoviča za svojega predsednika Jutri bo seja klu. ba vladne večine, na kater- bodo razpravljali o zaščiti kmetov. Avtgnon pod vodo Avignon. 14 novembra. w. Poplava, ki je nastala zaradi porušenega jezu. zaivzema vedno večji obsee in je že tri četrt ine mesta pod vodo. Tz letal izgled« Avignon. čigar ceste 9o spremenjene v reke. kot male Benetke. Kraj ie popolnoma odrezan ^ zunanjega sveta. Na tisoče ljudi ie pred valovi pobegnilo na strehe. Reka Rhona je pri Avisnonu široka 10 km. Nobelove nagrade za književnost letos ne bo BerliD . 14. novembra. AA. DNB poroča iz Stookholma: Leto« ne bo podeljena Nobelova naerada za kniižovriost Ali bodo bdoš- ! nio knj'7Pvniško nagrado naknadno podelili j prihodnje leto, še ni znano. i M. s. Soss je poudarjai- da je mestna občina žrtvovala za tramvaj že mnogo in zato ni prav. da bi se sanacija izvršila zgolj enostransko, ker bi se morala pritegniti k njej tudi tvrdka Siemens. Po njegovem gre za novo obremenitev oličinskega proračuna za približno vsolo 4 milijonov, zaradi česar bi bilo potrebno, da se to vprašanje temeljito prouči in sestavi sanacijski načrt v okviru finančnih možnosti mestne občine. M. s. dr. šubic se je pridružil izvajanjem dr. Fetticha ter je poudarjal, da ne gre odlagati zadeve, ker je silno nujna. Načrt, ki je predlagan za sanacijo, je bil temeijito proučen, ke je plod enoletnega dela vsestranskega premisleka. Če se ne sklene sanacija- bi bilo vrženih proč 1.100-'00 Din. Cestna železnica je že danes last mestne občine. Sprijazniti se je tre^a z mislijo, da občina anuitet ne bo nikdar dobila, zaradi česar ni drugega izhoda, kakor da se njeno posojilo pretvori v delniško glavnico. Gre dejansko le za transakcijo v istem gosj>o-darstvu. Pri delniški glavnici 20 milijonov se lahko tudi kaj odpiše, pri glavnici 300.000 Din pa se ne more. Podžupan Jarc je mnenja, da ni drugega Izhoda kakor sprejeti predlog upravnega odbora Malcželezniške družbe. Pri glasovanju je bil predlog m. s. Scssa za odigoditev sklepanja odklonjen preiti 4 glasovom. Predlog finančnega odbora o sanaciji Maloželezniške dražbe po načrtu njenega upravnega odbora je bil sprejet z vsemi glasovi proti 3. Mestni svet je rešil še nekatere manjše | finančne zadeve, nakar je župan sejo pre- ' krnil im odredil nadaljevanje za jutri ob | 3" Kralj Jurij na poti v domovino London, 14. novembra, b. Danes ab 11. je Xj. Vel. grški kralj Junij odpotoval iz Londona. Na pcertaji so se poslovili od njega angleški prestolonaslednik princ Wa-"eški, vojvoda in vojvoiinja YorSka. vojvoda in vojvodimja Kentska, jaigoslo venska kneg-iinja Olga, člani grške kraljevske rodbino, člani grškega odposlanstva iz Aten, člani grške kolonije v Londonu, predstavniki diplomatskega zbora in zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze. Prod odbodom iz Londona ee je grški kralj oficielno zahvalil vsemu angleškemu narodu za gostoljubnost ter izrazil prepričanje, da bodo med Anglijo in Grčijo tudi v bodoče obstojale čim tesnejše vezi. Kralj Jurij bo ostal dva dni v Pariza, cd koder bo potoval pečem v Florenoo in Rim. prihodnjo sredo ga bo tamkaj sprejel italijanski kralj Viktor Emanuel. V petek se bo kralj vkrcal na grško vojno lazijo ter nato v nedeljo svečano stopi? grška tla in v svojo prestolnico. Avstrija. Beležke „S!ovenčeve" sodbe O seji Narodne skupščine dne 20. oktobra . ko je bilo izvoljeno skupščinsko pred. sedstvo, je »Slovenec« dne 21. oktobra, pou ročal pod velikima naslovoma »Poslednje glasovanje petomajskih desperadov« in »Preživela petomajsika skupščina nove ljudske vlade ne more zadeti«. O sredini seji Narodne skupščine ko so bili izvoljeni stalni odbori, pa poroča včerajšnji »Slovenec« pod naslovom: »Trlumf ljudske vlade dr. Milana Stojadinoviča — Vlada JRZ ima v skupščini varno delovno večino«. Nedisciplinirani poslanci »Slovenec« objavlja značilen primer nediscipliniranosti poslancev, da je neki opozicijski poslanec v imunitetnem odboru glasoval z vladno večino in da je tudi še potem, ko so drugi opozicijski poslanci odšli, ostal na seji. Enaka nediscipliniranost se je zgodila tudi v klubu skupščinske večine. Nedeljski »Slovenec« je ugotovil, da šteje ta klub, katerega jedro tvori poslanski klub JRZ. 174 poslancev. Pri volitvah v stalne parlamentarne odbore pa je dobila lista, večinskega kluba 158 do 164 glasov, tako da najmanj 10 poslancev ni držalo kiubove discipline Molčeči mož iz Kupinca Beograjski tednik »Silobodna Reče, piše o dr- Mačku naslednje: Beograjska izven - parlamentarna opozicija še ua-uaaje >miiKu muči« z dr. Mačkom. Pogajanja, ka se že daivno obljubljajo v Zagrebu, so zopet zastala in danes beograjsiki voditelji ne vedo kdaj bo prišlo do stvarnega na zgovorna z molčečim možem iz Kupnca. Zdi se, da se je dr. Mačku posrečilo vsaj za prvi čas pomiriti priibičevičevce. Na drugi strani je >>panal/ frankovce in levičarje do te mere. da vsaj ne smejo razširjati slabih fflasov o zagrebškem delu opozicije. V tem pogledu je molk zlato. Dr. Maček se je dosiiej dob' ° posluževal te molčečnosti, kako dolgo pa Do mogel molčati, je veliko vprašanje. Glasila Ljotičeve stranke Kakor je znano, je vlada pretekli teden dala svoje odobrenje za ustanovitev Ljotičeve stranke »Zbor.« Do sedaj je imel Ljotič samo eno svoje glasilo, v Beogradu izhajajoči tednik »Otadžbino.« Temu glasilu se je sedaj pridružil tednik »Zibor,« ki izhaja v Nišu. Urednik tega lista je odvetnik Milija Vikovič, lastnik pa pnota Mi-lovan Pašič. Zanimivo je, da je dobil sedaj Ljotič somišljenike celo med vojvodinskimi Nemci. V Apatinu je namreč začel izhajati list »Vaterland,« ki v svoji prvi številki izrecno poudarja, da je organ Ljotičevega Zbora in da bo med Nemci propagiral ta pokret Urednik lista je Heinrich Stirnik. V pro-gramnem članku poudarja »Vaterland.« da so sc demokratične ureditve držav preživele in da procvitajo samo one države, ki so bile preosnovane na stanovski ali korpora-tivni podlagi. Glavna točka programa Ljotičeve stranke je preureditev Jugoslavije v stanovsko državo. Zato je treba, da se Nemci oklenejo te stranke. V Sloveniji zastopa Ljotičev program, kakor je znano, nekdanji bojevniški »Prelom.« Ali bo tudi glasilo novo osnovane stranke, o tem se list še ni izjavil. Zadnje športne vesti gtrasbourg, 14. novembra p. S&dimo tekmo na turneji po tujem je BSK odigraj preti tukajšnjemu Racingu. Po lepi in boijš' igri so Jugosloveni zmagali s 4 : 1 (2 : 1). V golu Racinga je igral Jakšič. London, 14. novembra, g. Stockey City je zmagal nad kombinirano enajstorico Sla-vije in Sparte iz Pra?re z 2 : 1 (0 : 1). Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za petek: Oblačno, deloma megleno na severozapadu, verjetnost dežia v Primorju. Zagrebška vremenska napoved za danee: Pretežno oblačno im megleno, hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za petek: Kmalu .«pe** nir.ni oblačno. Temperatura bo morda padla, toda ostalo bo še milo. V • kraji in ljudje Jlndrlch Fiigner Ob 70. obletnici njegove smrti "Danes se spominja vse slovansko Sokolstvo 70 letnice prerane smrti prvega sokolakega staroste, Jindiriha Fiignerja, soustanovitelja Sokol stva in prvega velikega mecena in podpornika eckolskih stremljenj. Za vsakega Sokola sta Fiigner in Tyrš neločljiva dvojica., saj sta i po svojem delu i po sorodstvenih vezeh tako tesno združena, da predstavljata res ideal dveh -sokol-skih. bratov. Jiaidri-h Fiigner, po svojem poklicu prvotno trgovec, pozneje zastopnik in ravnatelj tržaške zavarovalne družbe, je bol sin stare ugledne praške rodovi-ne. S potovanji in z neprestanim študijem pa se je tako izobrazil, da je veljal v tedanji praški družbi za enega naj-duhoviitejših in najizobraženejših ljudi, pa se je tudi gibal najrajši v družbi izobražencev. Često je zahajal na deželo, kjer se je v rodovini tvorničarja Barteimusa v Novem Jahimovu pri Be-rounu seznanil z dr. Miroslavom Tyr-šam, ki mu je postal najljubši in najintimnejši prijatelj. Tu v samoti beroun. gozdov je dobila Tyrševa zamisel ; 'movitve češkega telovadnega cliru-a tudi realne oblike, saj je našel v goerju ii ■ ega pi-iv-rženca, agi- tatorja in podpornika. Napočilo je leto 1862, ko je bil ustanovljen praški Sokol- Ko je na ustanovnem občnem zboru 16. februarja bilo treba voditi starosto, je Tyrš dobro vedel, koga velja postaviti na čelo novemu društvu. Proti prvotno postavljenemu kandidatu knezu Turn.Taxisu, ki ie bil sicer tudi odličen češki patriot, a vendarle ari stokrat, se je posrečilo •taktiki dr. Gregra in dr. Tyrša doseči, da se je Taxis sam odrekel kandidaturi, češ, da ima itak že preveč javnih funkcij, in zborovalci so nato soglasno izvolili. najvrednejšega: Jindriha Fiignerja, demokrata, nacionalista in duševnega viteza. Njegov pravi demokratizem dokazujejo njegove lastne besede: » Sokol bodi društvo složnih, niti po političnih nazorih, niti po veri razdvojenih bra-—— — ■■■■■■■—— KINO UNION. JUTRI. JOHANN STKAUSS: CIGAN BARON tov; bogati bodi brat ornemu, komur je usoda naklonila manj; kdor dela z duševnimi močmi v korist domovine, bodi iskren brat onemu, čigar roke krasijo žulji poštenega dela!« S tem govorom je utemeljil svoj predlog, naj se v znak posebne medsebojne iskrenosti in bratstva uvede v Sokolu tikanje- On je tudi bil, ki je izrekel mnoga sokolska gesla, med njimi: Ni koristi, ni slave! On je M, ki je predlagal slovitemu Manesu. ki mu je bila poverjena naprava skice za sokolski kroj, naj uporabi pri srajci rdečo barvo, kar je videl v Italiji pri Garibaldnmcih, borcih za svobodo Italije- Ta izredni mož pa je tudi sam redno telovadil in ko je videl, da rabi krasno se razvijajoči Sokol večjih in svetlejših prostorov, je na svoje stroške najel za 1800 goldinarjev letno za Sokola prostorno dvorano v Apolu. Sam je kot »nepoznan« dobrotnik tudi daroval 1200 goldinarjev za nabavo orodja in Fiigner je bil zopet oni, ki je s pomočjo svoje vzorne soproge preskrbel društvu prapor, prvo sokolsko zastavo, ki je zanjo napravil načrte Manes in ki ji je ob razvitju 1. junija 1862 ku-movala slavna Karolina Svetla. Fiigner je bil tudi oni, ki je kupil zemljišče in prispeval največ za izgradnjo prvega sokol skega doma, da bi tako Sokol imel sam svoje prostore. Za takratne razmere je bil novi sokolska dom najmodernejša telovadnica srednje Evrope- Fiigner je kot po naravi vesel človek uvedel v Sokola zabavne večere, »šibrirakv« imenovane, da bi se tudi v veseli družbi gojila prava in bratstva družabnost. Sam je v telovadnici veljal za enega najboljših sablja- čev, tuMeževal -se je propagandnih izletov v okolico Prage, kjer je navduševal z ognjevito besedo narod za sokolska misel. Ves je živel za Sokolstvo. Težke finančne skrbi, ki so nastale zanj po polomu družbe, ki jo je zastopal, in pa zhrahljano zdravje sta pričela glodati tudi na sicer krepkem telesu tega krasnega in plemenitega moža in dne 15. novembra 1865. je izdihnil svojo dušo- Njegova smrt je bila strahovit udarec i za njegovo rodovino i za Sok-tI-stvo, toda" zbližala je še bolj brate, k; so se oklenža Sokolstva s še večjo ljubeznijo, s še večjim t*-žrtvovanjem. Krasen je bil pogreb, :-rvi sokolski pogreb prvega sokolskega staroste, ki .nore biti vzor vsem tisočem naslednikom na mestu staroste po neštevilnih sokolskih društvih slovanskega sveta. Vsi češki listi so pisali o tem pogrebu kot o posebnem dogodku v Pragi, saj so bile vse ulice nabito polne občinstva, a tudi udeležba v pogrebnem sprevodu je bila takšna, kakor je Praga še dotlej ni bila videla. In ko je nad odprtim grobom govoril dr. Edvard Gregr, eden naj odličnejših čeških govornikov svoje dobe. ni ostalo nobeno oko suho. saj pa so tudi Sokoli in drugi toU cenili in ljubili pokojnega starosto. V hvaležnih sokolskih srcih bo Fiig-nerjev lik živel vsekakor vedno neraz-družno z likom nesmrtnega Tyrša, KINO UNION TEL. 22—21. Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 Predprodaja vstopnic od ti do 12.30 in od lo ure dalje DANES ZADNJIC IGRA Va OON.IEJ1 NEPREKLICNO I A L B U S Terpentinovo milo odstrani vso nesnago In varuje Vaše perilo Požigi v Dohrničah Iz zanimive razprave novomeškega sodišča Smrt uglednega sodnika Maribor, 14. novembra V Mariboru je umrl v starosti 64 let upokojeni apelacijski sodnik in bivši dolgoletni starešina mariborskega sreskega sodišča g. dr. Franc Peitler. Rajnki je bil plemenit človek in vzgleden rodoljub. Bil je član starešinstva »Triglava« in drugih nacionalnih organizacij. Kot pravnik je slovel zaradi svojega temeljitega znanja in vzorne objektivnosti. Doma je bil od Sv. Marjete na Dravskem polju in služboval je v raznih mestih naše ožje domovine Prevrat ga je zatekel v Črnomlju, kjer je bil predstojuik sodišča. V Maribor je bil premeščen k okrožnemu sodišču, pozneje pa je postal starešina mariborskega sreskega sodišča, ki ga je vodil do leta 1938. Ohranjen bo v blagem spominu. Žalujočim iskreno sožalje. Janningsov veleSilm Ljubljana, 14. novembra Emil Jannings je Švicar. Rojen je bil v Arbonu in je star zdaj 55 let. V mladosti je hotel k mornarici in je pobegnil z doma, pa se je kmalu prepričal, da tam ni tako idealno, kakor si je v mladostni domišljiji predstavljal. Vrnil se jc domov. Očetova želja je bila, da bi postal inženjer, a Jannings« so zanimale samo knjige, drame in igre. Pridružil se je potujoči kome-dijantski družbi, prišel k odru, odtod k Reinhardtu, igral vse klasike in naposled ga je Ernest Lubitsch pridobil za film. Leta 1926 je odšel v Hollywood, kjer je bil angažiran za tri leta in je bil nedvcrnno najboljše plačani filmski igralec, saj je imel tedensko okrog 600.000 Din. Ameriška akademija za znanost in umetnost mu je leta 1929 izročila častno diplomo in ga i m eno* vala za najboljšega igralca sveta- Iz Amerike se je vrnil v Nemčijo, kjer sodeluje pri UFI. Ta slavni igralec je pri nas redek gost. Zadnja leta smo videli samo nekaj njegovih del, a njegova nedosežena umetnost je nam ostala neizbrisno v spominu. Kdo se ne spominja filma »Sinji angel«, v katerem je nerodnega, neokretnega profesorja Unrata ovila okrog prsta barska lahkoživ-ka? In kakor je bila to dovršena uloga. tako je ustvaril Jannings mojstrovino tudi iz filma »Ljubljenec bogov«, kjer jc dovršeno dal presunljivo tragiko starega pevca, čigar zvezda je v zatonu Po dolgem odmoru vidimo Janningsa zopet na platnu. V vlogi slavnega pruskega kralja Friderika Viljema, ki 6trogo spar-tansko. skoraj brutalno vzgaja svojega upornega sina, poznejšega slavnega Friderika Velikega To je eden največjih in najdražjih filmov nemške fže še videl hudiča.« Nekoč je tudi rekel, da bo Gnnovšku vrat zairil, a ne z roko, temveč na drug način. Ko je gorel« zdaj tu, zdaj tam, pa je mož večkrat kazal škodoželjnost ter menil, da pr: njem ne bo gorelo. Pristavil je s:eer, da ne bo gorelo, ker nič nima, nekim sosedom. kii so imeli pri njem shranjeno oglje, pa je samozavestno zatrjeval, da pni nj-tm ni nobene nevarnosti. Obnašal se je suloh kakor nekakšen izvedenec skrivnostnih požigov. Nekoč, ko so še sumničili agente, je zatrjeval, d« agenti nimajo s tem ničesar opraviti in da bo enkrat, a še ne t?ko hitro, vse prišlo na dan. —»Samo en hakeljc še drža ~o prijeli še tri druge krivce zavratnega umora in pri zasliševanju ee je razkrilo ozadje in rzvršenje zločina. Krivci so že v zaporih tukajšnjega sodišča Pokojni Kepe je bil star dobrih 60 let in z ženo, ki je stara 47 let, sta živela sama brez otrok. Kepe je bi'l stalni železniški delavec im zaslužil je toliko, da sta imela posestvo in razmerola dobro živela. Hudih prepirov med njima sicer ni bi.lo, ker se mož ni dosti belil glave zaradi tega, kar je imela njegova brhka Kata z drugimi možmi. V6i so pa vedeli, da je Ivan Vaš, konjač v Gaber ju, v oanošajift s Kato in zaradi tega je po umoru starega železniškega delavca padel sum na konja-ča. Kepe je bil, kakor navadno, tudi v nedeljo v svojem vinogradu. Najprej je bil z njim njegov svak, ko je ta odšel, pa je prišel v klet konjač Vaš, ki je imel neke opravke v Dolgi vasi. Pozneje sta se pridružila še sosed Ivan Hozjam in 19-letni Štefan Sečkar. Počasi so pili in se tudi o pili. Vso družbo je povabil Hcizjan še k sebi in, ko so se razhajali, sta šla Kepe itn Vaš skupaj. Pot ju je vodila skozi sadovnjak. Tam je Vaš pustil Kepeja kakih dvajset korakov za seboj, izza dreves pa sta na starega moža navalila s koli Hoz-jan in Sečkar. Kepe se je brez glasu zrušil, nekajkrat sta ga udarila in bil je mrtev. Orožniki so zaslišali najprej Hozjana kot Kepejevega seseda in mož se je za- pletel v razna protislovja, ko je opisoval, kako je bilo v nedeljo v kleti in doma in kako so se razhajali. Ko je omenil gečka-r-ja, so seveda zaslišali tudi njega in fant je skesano vse priznal. Vaša so orožniki prijeli na njegovem domu. V začetku je vse tajil, priiznal je šele potem, ko so vse štiri osumljence privadili na kraj zločina. Vaš obremenjuje sedaj Kepejevo ženo, češ da ga je ponovno nagovarjala, naj jo reai starega. Kata to še vedno odločno zanika, znano pa je, da že davno ni marala za svojega moža. že leta 1918 je bil na Kepeja izvršen napad e strelom in je Kepe pri tej priliki izgubil eno oko. V testih bu-rniii prevaatnih časih pa oblasti niso ziocina preiskovale im 'tako je bil ta napad pozabljen Po priznanju je bil »ločin zasnovan takole: Vaš je že od septembra sem nagovarjal Hoizjama, naj Kepeja ubije. Hozjan je ponujal vrv, da bi Kepeja zadavil in potem fingiral samomor. Svetoval mu je tudi, naj ga ob priliki kje na samem mestu vrže v gi-ubok studenec. V nedeljo je b:io vse dogovorjeno in Hozjana je nagovoril k pomoči tudi mladega Sečkarja, kateremu je Vaš obljubil plačilo. Zločin je bil sklenjen in izvršen pod vplivom alkohola. Razjasnitev zločina je vzbudila veliko senzacijo. Vaš, ki je star 50 let, je bil na dobrem glasu im nihče mu ne bi bil prisodil, da je kaj takega zmožen, Hozjan, kri je star 2t9 let, pa je imel že večkrat opravka z oblastmi. Njegova žena služi v Franciji in v kratkem je nameraval iti za njo. O Sečkar ju ni bilo nikdar slišati kaj st-a-bega in vsi so prepričani, da je, omamljen s pijačo, postal orodje drugih. ¥ Judenburgu po dolgih letih Sedemnajst let je minilo pretekli ponedeljek odkar je trobentač na francoski fronti oznanil konec svetovnega klanja. Sedemnajst let... Lepa doba, nov rod je že ztrasel med_ tem. Fantiči, ki so se rodili v svetovni vojni, že odhajajo h kadrom, A nam, ki smo se iztrpljeni in trudni vrnili iz svetovnega požara, so vsa ta leta po prevratu minila naglo, neverjetno naglo. Ka.kor da je bilo predlanskim, še živo in marši, kdaj skeleče gorijo v nas spomini na službovanje v nekdanji, narodnostno od vseh vetrov monarhije zgmnadeni armadi. Kjer je trpljenje in ponižanje pritisniOo svoj pečat tam drži za vse življenje. Pri vseh grozotah, ki jih je pokazala svetovna. vojna, je bilo s krvjo in z ognjem kr. žčeno in v neštetih, neštetih primerih sve. tlo potrjeno tisto čuvstvo, ki človeka druži preko vseh prepadov; čuvstvo tovari. štva. Bilo je v svetovni vojni tudi neka.j ve. setih ur. Vsakdo izmed nas se je gotovo kedaj tudi nasmehnil, vsakdo izmed nas je premnogokrat tudi prepeval. Ne samo zdvojenost in slepa vdanost v usodo marveč sskreno tovarištvo je netilo pogum k vztrajanju v najstrašnejših okoliščinah. Vžigalo je mnogokrat k smehu in veno. mer k pesmi: na maršu, v barakah in ce. io v strelskih jarkih. In ker je v življenju vedno tako. da se v duši zabrišejo najbolj skeleče tegobe in ostane v spominu ie tisto, kar je bilo prijetno kar je kdajkoli dvigalo srce, — za. to gledamo danes vsaik s svojega zrelišča tudi na svetovno vojno s trpkim usme. vom. Tako blizu so nam tista leta, da jih v vsem nepozabna ponesemo s seboj do groba. Radi govorimo o njih. Zasoljene soldaške dogodivščine obnavljamo mno. gokrat v pomenkih s šalo in smehom. Le kadar se spomnimo pokojnih tovarišev, ki so jih raztrgale granate ali sta jih ugomo. bila glad in j etika — tedaj se nam stisnejo srca. In bliskovito preleti spomin nekdanje kadre in nekdanja bojišča. Od Celja, Maribora in Radgone daleč tja gori v Judenburg. v Neuma.rkt, Murau in Admont, dalje na Doberdob, slovenskih fantov grob, in globoko notri r mrke, hladne Tirole... Od vseh »slovenskih« kadrov izven do. movine se je Judenburg najtrajneje zapisal v našo zgodovino. Ohranil si je čudno zveneče ime in epičen sloves. Sedemnajsti polk kranjskih Janezov je strahotno krvavel na frontah, krvavel prav tako kakor sedeminosemdeseti iz Celja in ka. kor sedmi ali dvajseti lovski bataljon. Vsaka borbena formacija, pri kateri so služili Slovenci, je utrpela neštete žrtve. Avstrijsko vrhovno poveljstvo je pač zna. lo preudarno razporejati slovanske oddelke povsod tam, kjer je besnelo najhuj. še peklo. Slovenci so zlasti na italijanski fronti premagovali najsilnejše ovire in so si dali odreči vse, samo ne hladne smelosti. Vsak slovenski polik je pri neprestanem žrtvovanju in krvavljenju imel v sve. tovni vojni še kakšne posebno črne dni. Tako so, postavim, Štajerci pri nekaterih ofenzivah v trumah padali na Gabrijelu in na Mihaelu. Dvajseti lovski bataljon je trikrat propadel do zadnjega moža. a to so bili v glavnem najboljši, najmočnejši slovenski letniki. Slovenski strelci so bili na glasu po svoji izredni vztrajnosti v planinah, v snegu in ledu. Kakor ti, je sedemnajsti polik z vsakim maršbataljonom metal nenasitnemu Molohu v žrelo stotine in stotine Janezov, mož in fantov iz kranjske dežele. Karel, poslednji žlahtni vitez žalostne postave na avstrijskem prestolu, ni štedil z odlikovanji in priznanji. Proglasil je dvajsete lovce za železni bataljon, sedem, najstemu potku je celo prisodil ime svojega prvorojenca prestolonaslednika Otona-Toda beda in krik po svobodi sta bila močnejša od puhlega laskanja. Janezi v Judenburgu so neko majsko noč poslednjega leta svetovne vojne obračunali z okostenelo disciplino Upor je bil zadušen. Tam za judenburškim pokopališčem čez cesto onkraj tedanjega taborišča so bili ustreljeni glavni uporniki. Spomnili smo se jih kmalu po prevratu, njihove kosti so bile prepeljane v domovino in .počivajo pri Sv. Križu, kjer je s Peruzzijevim otož. nim Janezom v domačem kamnu upodobljen naš zvesti spomin vsem, ki so izkr. vaveli v svetovni vojni. Gotovo je le malo mest, ki bi se tako toplo spominjala bivših kadrovcev, kakor ravno Judenburg slovenskih Janezov, že res, mnogo denarja so naši vojaki v treh letih pustili tam. radi so pili in večer za večerom prepevali, kakor da je vojna za devetimi gorami, ne pa tudi na Gornjem štajerskem. O, vsak oštir vam še danes odkrito pove, koliko se je takrat iztočilo in še najdete natakarico v zelo znani ju-denburški gostilni, ki ne more pozabiti, da je na sveti večer leta šestnajstega po. točila natanko 100 litrov takozvanega cvička. Toda vesela družabnost in lepa Slovenska pesem sta bila le sredstvo, da so si Janezi tako pridobili vse judenbur. ško prebivalstvo. Sklenila so se mnoga prijateljstva in celo tudi družinske zveze. O marsikateri presrčni skrivnosti molči nekdanja kronika ... Posebno ostro pa se je navezanost Judenburžanov izkazala ob uporu. Vse je bilo na strani Janezov. In ko se je Hafner zgrudil pod kroglami, a še ni izdihnil in mu je moral madžarski oficir s samokresom posvetiti na oni svet, tedaj so judenburške ženske zagnale takšen vrišč nad Madžari in Nemci, da so jih morali razgnati z bajoneti na puškah. Kakor izropan je bil Judenburg po uporu. Zaradi morišča in prekega soda je prišel na slab glas v razpadajoči monarhiji. Jane. ze so odgnali s kadrom vred v Tolmezzo. Kdor je v zadnjih mesecih svetovne vojne stopil na judenburška tla, se mu je zdelo kakor da hodi po pogorišču. Ah vse to ni v Judenburgu ubilo spomina na Janeze. Takratni judenburški gospodarji, obrtniki, trgovci in gostilničar, ji, so danes že sivi možje in čestiti družinski očetje. Minilo je sedemnajst let _ in ko je že v vsakem mestu in vasi avstrijske republike postavljen vsaj skromen spomenik žrtvam svetovne vojne, so tudi Judenburžani storili svoje: pod vodstvom pekovskega mojstra zborničnega svetnika Krenna se je osnoval poseben odbor judenburških meščanov, ki je na mestnem pokopališču zgradil lično kapelico in v njej zbral kosti šestinosemdese. tih vojakov bivšega sedemnajstega pešpolka, ki so med vojno umrli v Juden. burgu. O lepi svečanosti, ki se je vršila preteklo nedeljo v Judenburgu in ki je zbudila širom slovenske domovine toliko spominov na nekdanja vojna leta. prebita v tujini, je »Jutro« kratko že poročalo. Dostojno število bivših vojakov se je te svečanosti udeležilo, a tisoči in tisoči so bih zadržani. Nedvomno so vsi ti v nede. ljo vsaj v duhu bili zbrani okrog juden. burške kapelice, in zdaj radovedni popra-šujejo, kako je bilo tn kakšno je danes življenje tam gori. Nu. bomo pa mi. ki smo bili tam. povedali, kako se je obne. slo naše romanje po sedemnajstih Jetih v Judenburgu. (Dalj«' Domače vesti * Velika manifestacija naše mladine 14 irakoplovstvo. Jugoslovanski akademski ae-roklub ima že preko 2500 članov s sekcijami na vseučiliščih v Beogradu, Zagrebu, I-j ibljani. Skopi ju im Subotici. Jugoslovenski akademski aeroklub ima pokroviteljstvo Nj. Val. kralja Petra II., njegov predsednik centralne uprave pa je Nj. Via kraljevič _ Andrej. Na veliki svečanosti, kri se bo vršila v nedeljo 17. t. m. v Beogradu, bo Nj- VeL kralj: ca Marija krstila prvi motorni avion, ki si ga je akademski aeroklub pridobil po zaslugi zrakoplovuega poveljstva, Nj. Vis. kraljevič Andrej pa bo kumova! zastavi akademskega aerokluba. * Ljubljanski mladi harmonikarji zmagujejo. Po krasnem uspelem gostovanju v Savinjski dolini in po nastopu v ljubljanskem radiu prirede ljubljanski mladii harmonikarji pod vodstvom prof. Pavla Rančigaia v nedeljo 17. t. m. v K na(n ju ob 11. uri dopoldne, v Stražišču pa ob 16. velika koncerta, na katerih bo sodeloval tudi tamošnjri pevski im mladinski zbor Ljubljanski zbor mladih har-m.>n;kariev je doslej pokazal tako velike glasbene kvalitete, da že upravičeno vživa med tovrstnimi zbori največji sloves. Na programu imajo izbrame narodne in umetne pesmi- Kranjčani in Stražišča.ni. nudi se vam t ar eden mladinski koncert. Oddolžite se mladini! * Čebelarski kongres v Novem Vrb»su. Konec decembra se bo vršil v Novem Vr-basu kongres čebelarjev jz vse države, na katerem bodo razpravljali o sistemu mobilnih panjev, o železniški odpremi in o prevozni tarifi ter o zaščiti pašnikov za čebele. Med kongresom bodo otvorili tudi veliko razstavo najmodernejših naprav in pri. pomočkov čebeloreje. * Jadranska pristanišča je treba očistiti. T>irekci'i pomorskega prometa v Splitu je bila stavljena ponudba za zakup očiščenja naših pristanišč, čiščenje pristanišč Je postalo v zadniem času zelo potrebno, zakaj že samo splitsko pristanišče ni bilo očiščeno že več kot 20 let Tudi druga pristanišča niso čistili že dolga leta in imajo večji par-niki pri pristajanju v Metkovi^u. Korčuli, Gružu in drugod velike zapreke. Dober večer --- r— LlltZ Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL * Hotelirstvo r primorski banovini. V vsej pri morski banovini je samo 108 hotelov in gostiln, ki majo na razpolago 3322 postelj. Pravih hotelov im penzionov je 57 z 2647 tx>-eteliami. Za tujski promet v glavni sezoni to daleč ne zadostuje V sami Makarski je bilo le^os med sezono preko 1600 tujcev nastanjenih v privatnih hišah. Podobno je bilo tudi na Korčuli. Hvaru. S u petru ' i nekaterih drugih letoviščih. Poleg pomanjkanja dovAljnega števila hotelov bo treba nujno rešili tudri kvalitativni problem hotelirstva. Med navedenimi gostinskimi obrat j;ih je samo 19. ki imajo tekočo vodo v sobah. z napeljavo tople vode pa je samo kakih 10 hotelov. * Povečanje obrata v dalmatinskih rudnikih. Abesinsko-italiianska vojna se izraža tudi v naši industriji. Mnogi rudniki v Dalmaciji, zlasti pa oni v okolici Šibenika, so zaradi večjih naročil premoga povečali svoj obrat. Rudniki v šibeniški okolici so zaposlili skoraj za 30 odstotkov več delav-eev kakor lani. * Pogozdovanje dalmatinskih goličav. Razne organizacije so te dni uspešno izvedle s predavanji in izleti propagando za pogozdovanje in tudi dijaki šibeniške gimnazije so se pridružili akcija pogozdovanja goličav. Na vzhodni strani Šubičevačke šume bodo v enem tednu posadili lO.OCO borov. * Himen. V farni cerkvi v St. Jerneju sta se včeraj poročila g. dr. Štefan Sobar, banovinski zdravnik v Črnomlju, in gdč. Vera Kušljanova iz Brežic. — Poročila sta se tudi g. Pavel Sivic, profesor na kon_ &ervatoriju v Ljubljani, in gdč. 'Ana Tun-nerjeva iz Zaječarja B'lo srečnot! * šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kong resni trg 7, je izposodila tekom prvih deset mesecev letošnjega leta na 47.077 strank 153.865 knjig, med temi slovenskih knjig 62.679. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer, ob sobotah pa že od 3. dalje, ob nedeljah in praznikih dopoldne od pol 10. do pol 12. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po vsej državi. Na razpolago tiskani imeniki knjig. Vstop v knjižnico imia vsakdo, kdor se zadostno izkaže. Knjižnica izposoja knjige v desetih jezikih in modme lisce, ter kupuje zlasti predvojno slovensko beletristično liiteraturo amtikvarično. * Vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih priredi vsakoletni vinski sejem, in to XI., 7. januarja v ivanjkovski dvorani. Pripuščena bodo le vina iz ormoško—ljutomerskega okoliša. Do takrat bodo vsa vina in tudii najboljša popolnoma razvita in čista. Za proizvajalce kakor za kupce bo to najprimernejši čas, prepričati se o letošnji kvaliteti in skleniti kupčije * Vaščani so sami zgradili šolo. V vasi Komodovini pri Petrinji so vaščani sami zgradili lepo, enonadstropno poslopje za osnovno šolo, ki je doslej ni bilo v vasi. Te dni je bilo šolsko poslopje slovesno otvorjeno. V nekaj dneh bo tudi začetek pouka. * Mlada zakonca sta skotila r morje. Na otoku Hvaru blizu naselja Sv. Nedelja sta se vrgla a skalnatega hriba kakih 40 m globoko v morje mlada tujca, ki sta se prej v nekem livarskem hotelu vpisala kot Riko Fink. uradnik iz ZagTeba. rojen na Dunaju leta 1904. in njegova soproga Teja. nojema leta 1910. Iz bvarskega hotela sta se tajca preselila v vas Sv Nedelja k nekemu kmetu in ostala tam dva dmi. Ko sta odhajala, je Fink izročil kmetu 200 Din. njegova soproga pa je podarila kmetovi hčerk' zlat medaljon s križcem Kmet se je silimo čudni bogati obdaritvi, tujca pa sta rekla, da se bosta čez nekaj dni vrnila. Pri kmetu sta ."»usMla tudi nekaj prtljage. v kateri so pozneje naši,'? tud>i razne 1 istim e z naslovom v Zagrebu Ko pa so pozneje, poizvedovali v Zagrebu se ie ugotovilo, da F nk sploh ni bil *avn prijavljen ood navedenim naslovom. Tragično smrt mladega para >bda ia velika skrivnost. Kier nimaio Petan iske Slatine tam se slabo počutite! • Uboj upravitelja rudnika. Ko so se te dni popoldne zbrali vsi rudarji rudnika v Ivanjcu, ki je last Hrvatskega rudarskega društva, da bi jih popisali v pisarni, ie velika gruča navalila na tehničnega upravitelja inženjerja Romana Kulika ter ga z jamskimi svetiLikami pobila na tla. Napad je bil izvršen v nekaj hipih in napadalci so se takoj razgubili in jih orožniki niso mogli najti iz množice 250 delavcev. In-ženjer Kulik je bil prenešen v bolnišnico, kjer pa je radi izliva krvi v možgane umrl. V rudniku je bil zaposlen šele dva meseca. Po incidentu so rudnik zaprli, orožniki so prevzeli stražo, komisija, določena od sodnije, pa vodi preiskavo. Posebno preiskavo o razmerah v rudniku vodi tudi zastopstvo rudarskega glavarstva in delavske zbornice. ♦ Mnogo je vrst kave, ampak le ena kava Ha g. Njena kakovost je znatno iznad povprečnosti. Samo zbrane vrste se mešajo za kavo Hag, izmed njih plemenite vrste višinskih kultur 3 do 4.000 stopinj višine. Hag ima slasten blagi okus, ki od_ likuje prvovrstne kave. Okus in aroma nista drugačna kot pri drugih najboljših vr. s t ah kave, ampak učinkovanje: kava Hag je prosta kofeina in zato popolnoma neškodljiva- Pobudo, ki izvira iz resnično do. bre kave, daje tudi kava Hag v polnem obsegu. Izključeno je, le vzbudljivo dejstvo, ki je za mnogo ljudi neprijetno ali celo škodljivo. Kava Hag pobuja, a ne razburja. Varuje srce, živce, ledvice. Premislite si, ali niste dolžni sami sebi in svoji družini, da še danes preidete na kavo Hag! * Obledele obleke barva v različnik bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n— Letošnji novinarski koncert, ljubljanska sekcija Jujgostlov. novinarskega udiruženja priredi tudi letos na dužavni praznik L decembra tradicionalni novinarski koncert Sodelovanje so obljubile odlične glasbene korpoiracije in solisti Koncert bo letos na Taboru, ker umionska dvorana ni več na razpolago. Ljubljansko občinstvo opozarjamo že sedaj na to, že izza prejšnjih let priljubljeno proslavo državnega praznika u— Zvez a kulturnih društev opozarja, da 6e prične v petek 15. L m. v dvorani ZKD v Kazini II. nadstropje dramski tečaj pod vodstvom višjega režiserja Narodnega gledališča prof. Osipa šesta. Tečaj bo trajal 5 mesecev im se bodo vršila predavanja dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od pol 8. do 9. zvečer. Pri nas, kjer se toliko goji vprizarjamje gledaliških iger po diletantskih odrih, je bila potreba Po strokovnem tečaju nujna. Vabiimo vse interesente, da se tega tečaja, kjer bodo imeli priliko proučiti vse panoge gledališke dramske umetnosti, udeleže. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. im od 3. do 6. v pisarni ZKD v Kazini. Vpisnina 10 Din, mesečni prispevek za režijske stroške 20 Din. Prvi večer tečaja, v petek 15. t. m., naj se udeleženci zibero ob 7. zvečer v Kazini. Naslednje večere bodo predavanja med pol 8. in 9. uro. u— Sobotna Jubilejna prireditev CM D, ki jo pripravlja njena Akademska podružnica na Tabora ob 20.30 bo mudila vsakomur odiličnega užitka s koncertnim sporedom, pri katerem sodelujejo ga. G jun gjenac—Gavella, g. ravm. Betetto in pevski zbor akademikov. Za tem oficielmim delom večera prične »Slavnostni akademski ples« ob zvokih našega najboljšega akademskega Ronny jazz—orkestra. — Opozarjamo občinstvo, da si glede obleke na tem večeru ne dela predsodkov in skrbi, kajti prireditev bo kljub svojemu slav-nostmemu značaju izpeljana vseskozi v demokratičnem duhu. Cenjene dame se lahko brez pomislekov postožijo svojih običajnih družabnih toalet. — Z oziram na. sprejem zastopnika Nj. Vis. kraljeviča Andreja pro' širno, da se občinstvo drži točnosti. u— Slava bolničarske čete. Bolničarska četa je praznovala včeraj svojo slavo kakor vsako leto na dam čudodelnikov ev. Kozme in Damjana. Bogoslužje im rezanje kolača je bilo ob pol 11. na dvorišču dravske stalne vojne bolnišnice na Zaloški ce" sti. Na slavi je bilo tudi mnogo civilnih gostov, med njimi zastopniki banske uprave, univerze. Sokola. Rdečega križa in raznih ustanov. Goste je sprejemal kot domačim upravnik bolnišnice, podpolkovnik dr. Ilija Birčanin. Po prihodu divizionarja generala Nedeljkoviča sta opravila cerkvene obrede poleg pravoslavnega svečenika tudi katoliški duhovnik in muslimanski imam. Podpolkovnik dr. Birčanin je imel pred četo lep govor o dolžnostih bolničarjev. Končal je z vzklikom Nj V?l. kralju in kraljevskemu dvoru, godba pa je zaigrala državno himno. V lepo okrašeni dvorani v poslopju bolnišnice je bila prirejena zakuska. n— Gospa Zlata Gjungjenac—Gavella poje celo vrsto narodnih in uimetnih pesmi na nedeljskem dopoldanskem koncertu ob 11. v Fuliharmonični dvorani pod naslovom »Prvi letošnji koncert za mladino«. Prelepe pesmi, ki si jih je izbrala odlična naša umetnica za mladinski koncert im pa silovies najboljše naše operne pevke, najtopleje priporočata obisk mladinskega koncerta. Spored, ki velja kot vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 Dim. Starše opozarjamo, da pošljejo mladino na ta koncert. u— Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani bo imela svoj 5. redni občni zbor v nedeljo 17. L m. ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev z običajnim dnevnim redom. Zanimiv bo tudi referat pnimarija dr. Roberta Neuibaiuerja o delovanj« protituberkn-loznih dispanzerjev v dravski banovini z zanimivima statističnimi podatki giede pregledanih dijaških gospodinj in ostalih stanodajalcev, kakor tudi učiteljskega osobja. Tudi bo na tem občnem zboru govora o lastnih kolonijah lige ter se bo obravnava) konkretni predilog glede načina izvedbe, krajja kolonije, nadzorstva in stroškov. u— Filozofsko društvo bo imelo v soboto 16. t. m. ob 18. predavalnici mineraloškega instituta na univerzi prvo predavanje. Predava! bo vseuč. docent g. dr B. Furlan o temi: »Kriea kavzalmosti« Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. Vstop prost TELEFON 21 - 24 PREMIERN1 KINO DANES ob 4, 7., in 9.30 uri: velika premiera največjega F.mtl Jannings-ovega velefilma STARI IN MLADI KRALJ FIlm, ki velja za največjo umetniško senzacijo. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 3. popoldne dalje. u— Koncert čeiista Sedlbauerja. Opozar* jamo na koncertni nastop čeiista Ceneka Šedilbaueirja, ki bo drevi ob 20. v Hubado-vi pevski dvorani. Kakor smo že poročali, je šedlbauer absolvent praškega kanserva-torija in bivši soločelisit praškega radio— orkestra. Na nocojšnem komcertu) igra naslednje skiad.be: 1) Bach: Suita v c— duru za čelo—sodo, 2) Janaček: »Pravljica« za čelo im klavir, 3) Lalo: Koncert v d—molu za čelo in klavir, 4) Su»k: »Balada« in »Sererada«. skladbi za čelo in klavir. Pri klavirju je prot. Pavel Sivic. Koncert se bo vršil v okviru intimnih koncertov Glasbene Matice Sedeži po 10, stojišča po 5 Dim se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Danes ob VA predvaja ZKD svoj ve~ seli in zabavni film »Ljubezen miadega izumitelja«. V tem filmu igra znani umetni* Viktor de Kowa glavno ulogo Film je kakor nalašč za one, ki si želijo veselja in razvedrila. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 im 6.50 Din. u— Ljubljanski komorni kvartet nastopi v novi sestavi prvič v ponedeljek IS. t. m, ob 20. v Fithannonični dvorani. Nov je prav za prav letos čelist g. Miitler Gustav, ki je absolviral čelo na zagrebški Muzičbi akademiji. Vsi štirje umetniki: Pfeiifer, Stanič, šušteršič in Miiller eo izvrstno uigrani in nam bodo nudili visok umetniški užitek. E. točko sporeda tvori Schubertov kvartet, katerega II. stavek je zgrajen na variacijah znanega Sehuberto-vega samospeva za alt »Smrt im deklica«, poleg tega izvajajo še en Stamitzev in cajkovskega kvartet. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— »škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog), izvrstno Hopwoodovo veseloigro, ponove v šentjakobskem gledališču v soboto 16. in nedeljo 17. t. m. ob 20.15. Pikantna veseloigra je dosegla nenavaden uspeh. Bombe smeha. Za mladino neprimerno. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v prodaji v naprej od sobote daije. n— Društvo »Soča« Matica v Ljubljani, popularna ljudska univerza, ki si je v 15 letih pr dobila mnogo prijateljev in poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvorila v soboto 16. t m. ob 20.30 v salonu pri ''Levu« 16. sezono- Ta večer bo predaval društveni častni predsednik dr. Dinko Puc o zelo važnem vprašanju: Države v gospodarski borbi. Na ta otvoritveni važni predavateljski večer vabimo vse naše člane in prijatelje, ki se za to temo zani. majo. Vstop je vsem prost. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Današnja vaja mešanega zbora bo ofo 20. v Lajovčevi dvorani, vhod iz Gosposke uilice. Odbor n— JNAD »Jadran«. Tovariši, ki se zanimate za vprašanja, ki se bodo obravnavala v prihodnjih dneh na akademskih občnih zborih, udeležite se sestanka, ki se bo vršil v petek, 1-5. t. m., ob 20. v »Jad.ramovi< čitalnici. Udeležba strogo obvezna! u— »Tabor« pevski odsek ima danes v petek pevsko vajo namesto jutri, ker ima bratsko društvo »Soča« otvoritveno predavanje. Pevske vaje naj se uideleže vsi, ker bo 1. decembra nastop. u— 200 Din v gotovini in še nekaj tola. žilnih nagrad podeli uprava Kina—Sloge tistemu, ki ji sporoči pravilni slovenski iz. raz za tujko »Amimator«, seveda mora slovenski izraz imeti isti pomen, kakor ga ima beseda »Animator« filmu- Pogoji za podelitev nagrad so naslednji: Pri vseh predstavah sijajne burke »Amimator« t.j. od jutri naprej do torka 20. t. m, dobi vsalt posetnik filma pri blagajni kina Sloge poleg vstopnice še prazen listek v kuverti. Po ogledu filma napiše na listek izraz ki ga smatra za najboljšega v slovenščini, priloži svojo vstopnico kot dokaz, da je videl film, in se točno podpiše (naslov in poklic!). Zalepljeno kuverto vrže potem ▼ nakiralnilt v čakalnici, ali pa jo pošlje ali prinese osebno v upravo kina do srede 20. t. m. Ta dan se sestane strokov, na žirija slovničarjev in pisateljev, ki bo proučila predloge in določila najboljši slo. venski izraz za besedo »Animator«. V pri. meru več enakih, do nagrad upravičenih predlogov, bo odločal žreb. u— Mala univerza za kuho 8 plinom. Kakor vsako jesen im zimo, je mestna plinarna tudi letos uvedla v svoj! podružnici * pasaža med Aleksandrovo oesto in Gajevo uJiioo praiktione večere za gospodinje, ki se zanimajo za kuho s plinom. Vsako sredo ob 20. se zbere številna družba po napredku stremečih žene im lokal se za dobro uro izpre-memi v nekakšen seminar za moderno kuharsko umetnost. Večere vodi z duhovito, preprosto domačo konferanso gdč Marinka Ratajeva. s strokovnimi nasveti, kar se pravilnega, ekonomičnega ravnanja z gorilniki tiče. pa je stalno »a razpolago g. inž. Zupan od uprave mestne plinarne. Zadmjii čas ee naše gospodinje seznanjajo s tem, kako se kuha po sistemu tako Bvanega nebotičnika, kakor so žene krsibifle novodobni način, pri katerem se vej loncev drug vrh drugega starljajo ma en im isti plamen. Enakega zanimanja kakor predavanja ob sredah sta deležna tudi oba tečaja, ki se vršita v Tolkalu vsak petek im soboto. tz Ptuja i— Otvoritev kulturnih večerov. V petek 15. t. m- bo otvoril prosvetni odsek litijskega Sokola vrsto kulturnih večerov — predavanj ZKD. Uvodno predavanje bo imel učitelj g. Jože Zupančič o narodih in verstvih v Zasavju Govoril bo o snovi, ki tre notno zanima domačo javnost zaradi proslave 800-letnice šmarške župnije, pod katero spada tudi LiDija. Vstop prost. Začetek ob 20. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20; in v nedeljo ob pol 19. im pol 21 film »Prodano Venero«. Predigra kulturni film In Foxov tedmik. Iz Celja e— Obrtniški dan 1. decembra proslavi podružnica Društva jugoslovenskeg obrt. nikov v Celju tudi letos na svečan način. Dopoldne bo v Narodnem domu proslava, na kateri bo prečitana primerna posianL ca in bosta nastopila društveni tamboira. ški zbor in mladinski odsek. Dopoldne bodo tudi prodajali po mestu prazniku pri_ merne značke- e— Otvoritvena predstava v mestnem gledališču bo drevi ob 20. Ljubljanska drama uprizori Golievo novosto »Bratomor na Metavi«. Predstava je za abormia. Prijave za abonma se sprejemajo še danes v knjigarni »Domovini«, kjer se dobijo tu_ di vstopnice v prodaji v naprej. e— O narodnosocialistični vzgoji v Nemčiji bo predaval znani pedagog in mladinski pisatelj profesor g. Gustav ši. lih iz Maribora v ponedeljek 18 L m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v Celju. Za. nimivo predavanje bodo spremljale skiop_ tične slike. e— V glavo ga je nstreSL V nedeljo sta se sprla pred Merkšovo gostilno v KonjL cah 31 letni posestnikov sin Franc Konec s Polene pri Konjicah in tvorniški delavec Josip Bobik iz Zreč Bobik je nenadno iz. vlekel iz žepa samokres, ga naperil proti Koncu in sprožil. Krogla je zadela Konca v glavo. Hudo ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Bobika so aretirali. e_ V celjski bolnišnici so umrli: 36.let. na žena tvorniškega delavca Antonija Po. lakova iz Radeč. 27_letni graničar Rudi-sav Pavlovič iz Celja, 42-letna žena trgov, skega sluge Antonija Rihterjeva iz Celja in 67-letna občinska uboga Ivana Gorju, pova iz Vojnika. e— Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.30 »Tri mesece v raju« in zvočni tednik. [H Zvočni kino Ideal PREM1ERN1 KINO Danes ob 4., 7. in 9-15. zvečer premiera velefilma „Brez družine" po slavnem romanu Hectorja Malota-Sodeluje največji pevec sveta, slavni bariton VANI MARKU in mali Robert Linen. Brezkonkurenčni velefilmU Vstopnina: Din 4J0. 6.50 in 10.—. aaHnHMBnHMHHMnHBBte a— 10.000 dinarjev škede trpi posestnik Franc Furman iz Trnovcev, ki mu je zgorelo gospodarsko poslopje. a— 13-le*nik izpraznuie cerkveno puščico. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so zalotili 13-letnega dečka, ki je kradel iz cerkvenega nabiralnika denar. Deček je pri zasliša. nju priznal, da je že večkrat to napravil ter vsega skupaj ukradel za 170 dinarjev drobiža. Denar je baje nosil svoji materi-a— 15-letni »glavar« tatinske tolpe. V7 območju Pobrežja in Tezna so v zadnjem času izginjale kokoši, goske. klobase in druge slične dobrote. Orožnikom se je posrečilo izslediti krivce- To so trije dečkj stari od 13 do 15 let. Ukradeno perutnino so jim odrasli prodajali na trgu. a— Štiri osumljence so prepeljali v jet-nišTvico v zvezi z naveden;m napadom 11 divjih lovcev na lovskega paznika Andreja Kirbiša v gozdu v Braunšvajgu. Streljali eo iz lovskih pušk na Kirbiša, ki pa je k »reči ostal nepoškodovan. a— Razburljiva noč v št. Petro. Še ne-izsledena vlorrilska tolpa je udri a v stanovanje posestnika I Bračka ter mu pokradla vso obleko. Posestnika Pavliniča so tudi obiskali ter ee oglasili potem še v nekaterih kleteh, kjer so si privoščili jedače in pijače. Pri znanem posestniku Kirarju pa so bili nočni rokovnjači nrepodeni in so se razpršili na vse strani. Vlomilska tolpa obstoja iz 4 do 5 oseb ter je upati, da ji bodo orožniki kmalu za petami- Iz Hrastnika h— Avtomobil ▼ avtobus- Naš avtomobilski podjetnik g. Hercog je mel te dm nesrečo. Na ovinku pod bivšo vilo rudniškega ravnatelja je zavozil v Hercogov avtobus neki avto. Sunek je bil tako močan, da sta se obe vozibi zelo poškodovali- G. Hercog je moral nekaj dni prevažati potnike s postaje z izposojenim avtobusom. Lastnik avtomobila, ki je zavozil v avtobus, se izigovarja na hudo meglo. Sredstev za iztrebljenje je mnogo. Zanesljivo, milo, normalno izpraznenje omogočajo ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in. v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. Iz Marlfeora a— Novi mariborski mestni poveljnik. Namesto premeščenega mestnega poveljnika generala S. Hadžiča je biil imenovan za komandanta mesta Maribora brigadmi general D. Milemkovič, ki je doslej služboval v Beogradu. a— Novi poveljnik Inž. podoficirske šole. Včeraj je prevzel posie poveljnika inže" njerske podčastniške šole pod,polkovnik g-Vinko Cener. Novi poveljnik vojašnice Kralja Petra je služboval pred leti v Mariboru pri isti šeli. a— Inž. podoficirska šoJa se bo preselila drugam. Kakor doznavamo. obstoja na"'t da se bo inženjerska podoficirska šola. ki je že dolgo vrsto let nastanjena v vojašnici Kralja Petra, preseli v drugo mesto- V Maribor, v poslopje kjer se sedaj nahaja inž. podoficirska šola. pa naj bi prišla šola za rezervne artiljerijske častnike, ki se sedaj nahaja v Sarajevu. Omenjena šola ima namreč v Sarajevu premalo primernih pro. štorov, dočim bi za svrhe praktičnega pouka na prostem iz topniške stroke prišla ugodno v poštev tukajšnja vojašnica Kralja Petra, ki ima ogromen kompleks zagra-jemih nasadov in travnikov. Kakor izvemo, je preselitev inž. podoficirske šole že gotova stvar in se bo izvršila po končanem učnem kadrskem roku. a— 60 letnico obhaja te dni v Pekrah popularni šolnik, upokojeni šolski upravitelj Jože Pajtler. Slavi jen ec je znan in povsod priljubljen humorist, preparator, topo-graf. jamar, planinec, lovec in čebelar. Jože Pajtler je pravnuk slavnega »pohorskega kralja« Kasjaka. Prisrčno čestitamo! Ur— Razstava bolgarskih grafikov bo v prvi polovici decembra v Mariboru. Bolgarski grafiki, ki 6lovijo po svoji umetnosti, pridejo s svojimi deli iz Zagreba, kjer sedaj razstavljajo. a— Črna zastava visi na poslopja Na-bavljalne zadruge za pokojnim dif. Francem Peitlerjem, ki je bil med ustanovitelji Na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev. a— Kupole se že betonirajo. Gradnja pravoslavne 6pctmimske cerkve i^azarice na Jurroslo venskem trgu je že dosegla do-strešno višino. Sedaj se vršijo betonska dela pri veliki im 4 manjših kupolah ter bo celotna stavba v treh tednih pod streho. Doslej so uporabili pri gradnji preko 300.000 komadov opeke 6tarega večjega formata. a— Za eno nadstropje bodo dvignili poslopje na Aleksandrovi aeati 42, katero je, kakor znano? kupil mariborski gostilničar g. Ante Zor»č. a— Bajto pod zemljo si je uredil betnav-ski siromak, ki stanuje s svojo 10 člansko družino v betnavskem gozdu- Izkopal ai je sredi gozda večjo jamo ter iz blata, lesa in stare pločevine zgradil kolibo, da bo preko zime vsaj za silo zaščiten. Bajta se opazi šele iz neposredne bližine a— Požarni alarm. Mariborski gasilci so bili pozvani, da pomagajo pogasiti ogenj na Koroški cesti 52, kjer je gost dim objemal streho. Na podstrešju je namreč tik dimnika gorel tram. Gasilci so goreči tram takoj pogasili in s tem preprečili večjo nesrečo. a— Neljubi gostje »o obiskali posestni, ka Franca Pavliniča iz Celestrine prj Mariboru. Privoščili so si okoli 30 1 vina m večjo količino jabolk, v kleti so pustilj listek z napisom: »Dragi prijatelj, najlepša hvala za pogostitev.« h— Svinjska kuga se je pojavila pri nas že pred meseci in se je v zadnjih dneh močno razširila, tako de je bilo sresko na" čelstvo prisiljeno prepovedati mesarjem in gostilničarjem vsako klanje svinj. Nadalje je prepovedan uvoz svinj od drugod. Na to opozarjamo zlasti spodnje posavske kmete in prekupčevalce. Kdor se bo proti tej odredbi pregrešili, mu bo pripeljana svinja odvzeta. V korist prebivalstva je, da se strogo drže vseh zadevnih predpisov. Iz Kranja r— Lep dar za Rranibor. Kranjsko prebivalstvo je po zaslu-gi gimnazijskega ravnatelja dr. Dolarja nabrailo za Branibor 790 Din. Darovalcem lepa hvala! Iz Laškega 1— Smrt železniškega veterana. V visoki starosti 76 let je preminul v Laškem g, Edvard Stoschitcky, upokojeni železniški zva-ničnik. Po rodu Čeh je prišel ob priliki gradnje bivše južne železnice v naše kraje. Za njim žalujejo soproga, s katero je praznoval letos zlato poroko in trije otroci-Blag mu spomin. 1— Spevoigro v 4 dejanjih »Tre>merski dukat« uprizori Sokol v soboto li6. L m. ob 20.30: im v nedeljo 17. t. m. ob Ifi. Nedeljsko predstavo bo prenašala iz Laškega tudi ljubljanska radijska positaja. »Tre-merski dukat? je delo učitelja—skladatelja Radovana Gobca, ki igro tudS vodi in dirigira. Sodelovali bodo 17 članski orkester in nad 55 pevcev in pevk peskega društva yHuima< v Laškem Igra je vsebinsko prenovljena in izpopolnjena. Za sonati fe posetnjike so zveze na vse Ptramt ugodne. 1— Redek lovski plen. V nedeljo je ustrelil tukajšnji sodni predsednik g. dr. Pernat v Kopitniku nad Rimskimi Toplicami divjo kozo. V naših revirjih je to redek lovski pleu. Iz življenja na dežel? DOLENJI LOGATEC. Dramatični odsek Sokola je otvoril 10. t. m. novo igralsko sezono z narodno igro v štirih dejanjih »Zaklad«. Uspeh naših najmlajših igralcev je bkl naravnost presenetljiv, polovica igralcev je prvič poizkusila javno nastopiti v tako težkih ulogah, ki eo zahtevale od njih res mnogo igralskega talenta, truda in požrtvovalnosti. Težko je izbrati in pohvaliti najboljše uloge, kajti vsak se je potrudil na vso moč. Zadoščenja velikemu trudu igralcev je r^teJa puiblika z izredno velikim obiskom ter vsesplošno pohvalo. Dramatični odsek, ki je bil pred kratkim obnovljen na pobudo agilnegs brata Jemana im v katerega krog eo m pridružile večinoma mlade im dobre moči ima na sporedu še več presenečenj. Obeta se nam prav lep Miklavžev večer tei Silvestrovo s pestrim sporedoma. Za oboje so priprave že v teku. Za 6oboto in ne del jo se nam obeta zopet lep filma, ki ga predvaja sokolski kino, in sicer »Sen zimske noči«. Tujsko—prometno društvo Logatec je zaradi vedno večjega zanimanja za naš kraj sklenilo izdati prospekte v svrho propagande našega letoviščarskega kraja Pofleg slik ter opisa kraja naj bi vsebovali ti prospekti tudi reklamne oglase gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov Iz prispevkov za te oglase naj bi se v večji meri krili tu < lutk Inozemstvu Je pismene potrdita, d« J* z* jamteno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vaah slučajih,» katerih nespečnost srčna napaka In drug« n* vozne motnje sffiio k temu, da te izloči kol« In. ▲ k Hag Ja^dtlai. «•»• »*••»•<• A na kav« rlaok« kakovosti. strokovojaike •••ta«t)«na H^^L ta na|»ln«i»»k ■HA samo kofein )• od str a- blagodat In Izhod z« ljudi s občutijMm organizmom, marveč tudi «ž(tek brez primer« za najbo^ navajenega atado-kunca. Cett neki zdravn* zalo dobro >wewo«al kavo Hag kot blagoslov za £lov«Stvo. KAVA RAC VARUJE SRCE W ŽIVCE! Gospodarstvo Velik! dobički Angležev v Trepči V letu 1934-35 se je dobiček podvojil in je znašal 75 milijonov Din Rudnik svinčene in cinkove rude v Trep-fci (Južna Srbija) spada poleg borskega rudnika med največja rudarska podjetja v nafti državi. Družba Trepča Mineš Limited v Londonu, ki eksploatira rudnik, bo imela 25. t.m. v Londonu svoj občni zbor. Ze sedaj so objavljeni glavni podatki o bilančnem rezultatu za leto 1934-35. Rudnik v Trepči je v obratu šele od jeseni leta 193 in niritov koncentrat (50% žvepla). širjenje polfeiMstva v Jugoslaviji E Širjenje kmetijske produkcije v naši drž Te dni je kmetijsko ministrstvo objavilo podatke o letošnji žitni letini, kakor tudi o posejanih in požetih površinah. Ti podatki nam kažejo, da z žitom posejana površina navzlic nizkim cenam še vedno narašča ,in to ne samo pri pšenici temveč tudi pri koruzi. Tako je bila letos s pšenico posejana površina za skoro 5% večja nego v lanskem letu. Z ržjo pose. aina površina se je povečala za 2%, z >vsam posejana površina pa za 0.3%, Kako se je z žitom posejana površina povečala od leta 1922 nam kaže naslednja zanimiva primerjava (v tisoč ha): posejana površina s pšenico s koruzo 1922 1531 2045 1925 1785 2146 1929 2149 2381 1935 2210 2727 S pšenico posejana površina se je od Jeta 1922 povečala za 679.000 ha ali za 44%, s koruzo posejana površina pa je narasla za 682.000 ha ali za 33%. Zanimivo je, da je do pričetka svetovne gospodarske krize naraščala predvsem s pšenica posejana površina, ki je v letu 1931 dosegla 2.183-000 ha. Dve leti je nato pod pri tiskom nizkih cen nazadovala, potem pa se je zopet pričela dvigati in smo le. tos dosegli večji obseg nego leta 1931. Drugačen pa je bil razvoj pri koruzi, kjer je površina do nastopa gospodarske krize le malo naraščala, nato pa se je v letih krize naglo povzpela navzgor, z ječmenom posejana površina je dosegla največji obseg leta 1930 namreč 458.000 ha potem pa je nazadovala, pa se je letos zopet dvignila na 433.000 ha. Z ovsom smo imeli lani posejanih 381.000 ha, z ržjo pa 260.000 ha. V dravski banovini je s pšenico posejana površina precej stabilna. Leta 1929 je znašala 60.100 ha, lani pa 62.900 ha. Z ječmenom smo imeli v dravski banovini leta 1929 posejanih 19.500 ha, letos pa 18.570, z ržjo leta 1929 31.560 ha, letos pa 35.040, z ovsom posejana površina je znašala leta 1929 23.500. letos pa 22 980, s koruzo posejana površina je znašala končno leta 1929 39.380 ha, letos pa 42.500 ha. Kakor vidimo se je zadnja leta t Sloveniji najbolj povečala površina po. sej a na z ržjo in s koruzo. V primeri z lanskim letom je v dravski banovini 3 pšenico posejana površina narasla za 2.6%, z ržjo posejana površina z 2.5%, dočim se je z ovsom posejana površina zmanjšala za 3.8%. Kakor smo že poročali je bil lani pridelek pšenice razmeroma slab, še slabši pa pridelek koruze. Povprečni pridelek pšenice na ha je znašal le 9.3 met. st. na. sproti 14.8 v rekordnem letu 1928. in 7.5 v najslabšem letu 1932. V dravski banovini je znašal pridelek 678.000 met. st. t, j. 10.8 meterskega stota na ha, tako da pšenična letina v dravski banovini še ni tako slabo izpadla. Povprečni pridelek rži na ha je bil prav tako slab in je znašal za vso državo 7.8 met. st., za dravsko banovino pa 8.5 met. st. Ovsa smo v vsej državi pridelali na ha povprečno 7.5 met. st., v dravski banovini pa 9.4 met. st. Pridelek koruze je bil letos izredno slab. saj je bil lanski pridelek za 118% večji, povprečni pridelek v zad. njih petih letih pa za 62%. Lani je samo dunavska banovina pridelala več koruze nego letos vsa država. Najslabši je pride, lek v primorski, drinski in dunavski banovini, dočim je v dravski banovini le za % zaostajal za lanskim letom Gospodarske vesti = Enotno poslovanje vseh privatno- društvenih bolniških blagajn zasebnih nameščencev. Ravnateljstvo SUZOKja v Zagrebu je že lani v marcu na predlog tedanjega ravnateljstva bolniške blagajne »Merkur« sprejelo nov pravilnik privatno- društvene bolniške blagajne »Merkur«, ki ga je odobril minister za socialno politiko 15. .junija 1935. Z naknadnim odlokom istega ministrstva od 26. junija je bilo ustavljeno izvajanje tega pravilnika. Kakor sedaj objavlja ravnateljstvo SUZORja je zastopnik ministrstva za socialno politiko g. Konine-novič na opetovane predstavke interesira-nih nameščencev končno odobril ta pravilnik z odlokom od 8. novembra t. 1. in je tega dne pravilnik stopil v veljavo. Važna je določba tega pravilnika (zaradi katere je bilo mnogo sporov) ki pravi, da članstvo pri blagajni »Merkur« ni vezano na članstvo pri društvu »Merkur«, ki vrši tudi dodatno višje zavarovanje. Z uveljav-ljenjem tega pravilnika so sedaj izenačeni predpisi za sprejemanje članov pri vseh treh privatno-društvenih blagajnah, to je pri Beograjski trgovački omladini, pri zagrebškem »Merkurju« in pri ljubljanskem Trg. bolniškem in podpornem društvu, tako da je sedaj poslovanje^ vseh treh blagajn urejeno na enoten način. = Nova tekstilna industrija. Trgovinski minister je odobril ustanovitev Delniške družbe za predelavo rastlinskih vlaken in tekstilno trgovino s sedežem v Beogradu. Delniška glavnica znaša 6 milijonov Din. Borze 14. novembra Na ljubiianski borzi so nekoliko poskočili tečaji deviz na Bruselj, London. Newyork in Pariz, a Trst je za malenkost oslabel. V privatnem kliringu v Ljubljani so ostali avstrijski šilingi neizpremenjeni na 8.60— 8.70, a angleški funti so notirali 244.90— 246.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60, v angleških funtih po 245.75 in v španskih pezetah po 6.04. medtem ko so se grški boni ponujali po 29.25. Italijanske kompenzacijske lire so se v Ljubljani za malenkost popravile in so notirale 292.80— 295.20, v Zagrebu pa 287.80—290.20 (289). Na zagrebškem efektnem tržišču je bil v vojni škodi promet za kaso po 356.50 in 358 (včeraj po 355), za december pa po 359. Tendenca za dolarske papirje je bila nadalje čvrstejsa in se je zaključil 7°,o Blair po 70.50 (včeraj po 70). Drugih zaključkov ni bilo. Devize Ljubljana. Amsterdam 2074.58—2989.17, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 739.72— 744.78, Curih 1424.22—1431.29. London 215.13—217.19- Nevvvork 4345.72—4382.04 Pariz 288 57—290.01, * Praga 181.19—182.30. Trst 354.32—357.40. Curih. Beograd 7, Pariz 20,26. London 15.1425. Newyork 307.6250, Bruselj 51.98, Milan 24.9259. Madrid 41.98, Amsterdam 208.8750. Berlin 123.65. Dunaj 56.40, Stoek-liolm 78.10. Oslo 76.1fl, Kobenhavn 67.60, Praga 12.73. Varšava 57.85. Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354.50—356.50, za dec 355-357, 1% investicijsko 75 den., 4"/o agrarne 43—46, 1% Blair, 71—71.50, 8% Blair 81—82, 7n/0 posojilo DHB 76—SO, 6°/n begluške 62—83: delnice: PAB 230 den.. Trbovlje 110 bi., Šečerana Osijek 128 bi. Beograd. Vojna škoda 357.50—358.50 (358), za dec. 358—358.50 (358-358.50), 7"/o investicijsko 79.25—7975 (79.50), 4°/« agrarne 46.50—47 (46.50—47), 6% begluške 64 den., 8»/» Blair 81.50—82. 7% Blair 71.50- 72, Narodna 5900 den, PAB 229—230. Blagovna tržišča ŽITO -f Ljubljanska boria (14. t. m.) Tendenca stalna. Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica: baška 79—SO kg 160—162; koruza: baška 105—107, banatska 103—105, baška nova 86—87; moka: baška in banatska »Og« 260—270, »2« 240—245, :5< 220—235; otrobi: baški 110—115; krompir: štajerski 60—65. -t-Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška 152—135. ladja Tisa ali Begej 160—162, sremska ali slavonska 153—155, banatska 152—155; Oves: baški, sremski, slavonski 1:30—132.50; Ječmen: laški in sremski 64 kg 132.50—137.50: Koruza: baška in sremska 94_96. banatska 93—95; Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg< 232.50-252.50, >2« 212.50—232.50. »5« 192.50—212.50, '6* 172.50-192.50- »7< 157.50—16250. »8« 105— 110 Fižol: baški in sremski 250—260. Otrobi: baški, sremski in banatski, v jatastih vrečah 83—86; baški v jatastih vrečah, ladja 84—86. + Budi je zapustil Kočevje vodnik orož" niškega voda poročnik g. Mato Kuljiš. ki je bil premeščen v istem svojstvu v Sinj. Poročnik g. Kuljiš je bil v Kočevju zelo priljubljen. Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva. Na njegovo mesto v Kočevju je imenovan poročnik g-Dimitrije Trbojevič iz Sinia Pri mestnem županu g. Lovšinu Antonu sta se zglasi!i prefekli teden dve odposlanstvi. Prvo. rudniško, se je zahvalilo g. županu za uspešno pos-edovanie glede redukcije državnih dobav premoga. Drugo cd" poslanstvo je prosilo g. župan-a. naj občina stori vse potrebno proti ukinjenju gimnazije. Prevoz na progi Koprivnik—-Kočevie (enkrat na dan razen ob nedel;odo zanimive posebno zaradi tega, ker bo dal ta turnir prvaka tekmovanja in se bo videlo, kako igrajo naši prvaki iz Zag. in Hrastnika. Ob 18. se vrli veselica pri g. Kolbeznu. Celjski nogomet. V nedeljo 17. t_ m. ob 14.31» bo na igrišču pri »Skalni kleti< v Celju prijateljska tekma med 1SSK Mariborom in celjskimi Atletiki Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo tekma zanesljivo zanimiva. GZSP (Službeno štev. 3.). Obveščamo vse smuške sodnike GZSP, da se bo vrSil tsniuško-sodniški tečaj, in sicer za vse vrste tekmovanj pod vodstvom zveznega sodnika g. Draga Koreninija 2®. novembra in 13. decembra vsakokrat ob 20. v prostorih T. K. Skala v hotelu »Pošta« na Jesenicah. Izpiti se bodo po agali i&totam, in 6icer 15. decembra, pozivamo vee klube GZSP, da na omenjeni tečaj pošljejo najmanj po d>va kandidata (po eg it priznanih smuških sodnikov), tako da bo imel vsak klub zadostno število svojih sodnikov. Vsi klubi GZSP naj takoj pošljejo v svrho kontrole na naše tajništvo sezname vseh verificirannih tekmovalcev. Klubi GZSP, ki naim še niso javili svojega programa za leto 1935/36, kakor tadj na-čelstvo mladinskega odseka pozivamo po-slednjič, da to store najkasneje do 17. t. m. LZSP (službeno). Danes se bo vrSila seja tehničnega odbora ob 20. v damsto sobi kavarne Emone. Prosimo, da se seje udeleže vsi odborniki uprave, ker je zelo važna radi sestave tekmovalnega koledarja za tekočo sezono. Plavalna sekcija SK Ilirije, v ponedeljek, IS. t.m. bo zimsko kopališče odprto od 15. do 19.30. Vee članstvo poziiva/mo, da nemudoma piačajo prispevek za zimsko kopališče v znesku 20 Din pri poverjenikih. Kopališče bo odslej odprto vsak ponedeljek, torek, petek in soboto. Obiskovalcem gimnastičnah tečajev v zimskem kopališču •Ilirije sporočamo, da bomo pričeli sredi prihodnjega tedna zopet 6 tečajem. Ž.Š.K. Herme^. Naznanjamo vsem klubskim edinicam, da je sedaj naslov kluba: Roth Bogomil, žel. kontrolor Direkcije drž. žel. LJubljana. Vse dopise naslovljene na drugi naslov klub ne bo obravnaval. S.K. Reka: Drevi ob 20. sestanek I. moštva v gostilni konzuma na Glincah. Dogovor za tekmo v Domžalah. Vabljeni so tudi prijatelji kluba, ki bi se udeležili nedeljske tekme z avtobusom. SK Jadran (plavalna sekcija). V nedeljo ob 11. dopoldne sestanek v klubovem tajništvu. Važno zaradi razgovora o rimskem treningu S.K. Jadran (ženska sekcija). Opozarjamo na strogo obvezne zimske treninge vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 21. v telovadnici šole v Grabnu. Prvi trening v ponedeljek 18. t. m. ob 19. Vse In točno. S K Svob°da. Danes ob 19. članski sestanek, na katerem mora vsak predati opremo. Ob 2i0. seja odbora* carstva tehn Trdi bencin - Živi kabli - Srebrne viranje lesa — Vrči cevi — Novovrstno konser* iz papirja Aeronavtični zavod na newvorškem vse. užiiišču je izumil varnostno kurivo, ki so ga ameriški inženjerii iskali že toliko časa-Gre za bencin v tTdi obliki in v posebni sestavi, ki je seveda niso izdali. To trdo kurivo kaže skoraj neverjetne lastnosti. V ploščo iz trdega bencin« lahko streljaš, pa se ne bo vnela ali eksplodirala. Celo v veliki vročini je odporna, ohrani svojo obliko in jo lahko režeš z nožem F.dino z odnrtim plamenom jo lahko vžgeš Trdi bencin izdelujejo s stiskanjem in sa bodo proda-jaM v k'adih Nieaove nrednosti so očitne, lahko ga bodo razpošiljali v navadnih pn-ketih. Seveda je pa niegova zmogljivost nekaj manjša nego zmogljivost tekočega bcncina. Čudno stvar so opazovali na Angleškem: podzemeljski kabli imajo namreč sposobnost da se »plazijo« naprej- Ugotovili so. da so telefonski kabli, ki ležijo v Londonu v smeri premeta, zlezli za cel meter naprej in so se na koncih seveda v mnogih primerih tudi pretrgali. Menijo, da je ta pojav v zvezi s tem, da povzročajo težka vozila slabotno valovanje, ki se razširja vzdolž kabelskega kanala in kabel potiska naprej približno tako kakor valovi »jezdece na valovih« ▼ Južnem morju. Sedaj raziskujejo ta pojav podrobneje, da bi našli primerne priprave, ki bi »žive« kable pričvr. stile na mesto, kjer ležijo. Mnogo nezgod in nesreč se je že zgodilo z motornimi prometnimi sredstva zavoljo okvar v bakrenih in gumastih ceveh, ki rabijo za dovajanje olja in bencina. Pomoč je prišla sedaj v podobi »srebrne cevi«, ki so jo izumili na Nemškem Ta cev druži trdnost kovine s prednostmi gumija, ne da bi imela njegove nedostatke kakor staranje in občutljivost napram bencinu in olju. Materijal za to cev je odporen tudi napram bencolu alkoholu, nitrobencolu. maščobi, amoniaku. ogljenčevi kislini, vodiku in kisiku- Razen tega. da je prožen kakor gumi. je odporen tudi za pritisk in vlak. Nova cev se zato danes že zelo uporablja. Ameriški inženjer dr. Stamm je izumil nov način za konserviranje lesa Sveži les se prepoj.i z neko tekočino, tako zvanim celosolvejem, ki ima višje vrelišče nego voda. S preprostim segretjern se odstrani voda, ki je še v njem. nato se prepoji z v os k cm. smolo ali lanenim oljem, ki se v Vojaški položaj na abesinskem bojišču celosolveju topijo in se izparijo pri višji temperaturi nego ta. Sedaj odstranijo s ponovnim segretjern celosolve, tako da ostane v lesu samo prava prepojitvena snov. Tako prepariran les se krči. Kovinski vrči za motorna olja niso baš poceni, zato pomeni velik napredek, da je neka liverpolska tvrdka spravila sedaj na trg voljne vreče iz — papirja. Ta papir ima kovinsko prevleko, vrči so poceni in se dado po uporabi lahko uničiti. Abesinski častnik na inšpekcijskem obhodu muslimanskega vojaškega odreda v Addis Abebi pred odhodom na bojišče Med stratosfero in zemljo Pogovor Stevensa z urednikom londonskega dnevnika O Stevensovem stratosfennem rekordu, ki ga je v ponedeljek dosegel s svojim »ExPiorerom«, poročajo naknaomo še neka" bere podrobnosti: Balon je dosegel rekordno višino n« i, ampak 8 ur in 12 minut po start« in sicer osem km jugovzhodno od White Lakeja. Kapitan Stevens in njegov spremljevalec Anderson sta bila ves čas poleta v brezžični zvezi s centralo ameriške Geografske družbe v Washingtonu, po ra-diu pa sta imela tudi zvezo z Londonom in posadiko prekomorskega letala >China Clipper«. Raziskovalec je govoril iz stratosfere m 61ancnm uredništva londonskega >Da:Jy Te-legraphai Chevingsom. Chevings je izbor-no razumel Stevensa in pravi, da so »e besedie slišale tako razločno in jasno, kakor bi govoril po telefonu s kakšnimi človekom v Londonu. Pri spuščanju na zemljo je Stfevens ▼ višini 6900 m odvrgel ves odvlšni ba3«ft s padailom. S tem je preprečil sunkovito padanje balona proti tlom. V višini 3000 m nad zemljo sta splezala Stevens m Ait-dersen na streho balonske gondole in sita v tema položaju polagoma preplula White Lake, potem pa sta ee mirno spnetfla ■» zemljo. Anderson (levo) in Ste v en* Drama na morju V smirnskem zalivu se je potopila ladja „fnebolu" — Pogrešajo 42 potnikov V noči od ponedeljka na torek je divjal r smirnskem zalivu silovit vihar, kt je povzročil katastrofo turške potniške ladje »lneboilu<. Vihar je zajel ladjo v trenutku, ko je bila oddaljena več km od obale. Vračala se je v domačo luko iz Ade-me tn je imela na krovu 192 potnikov in precejšnje tovore blaga. Pred vhodom v pristanišče je vihar metal ladjo sem in tja, slednjič jo je taK. poškodoval, da je začela vanjo vdirati voda. posadki se ni posrečilo 'zamašiti odprtine in tako se je začela ladja naglo potapljata. V dvanajstih minutah je bila že pod vodo. Brzina, s katero se je odigrala ta drama, je skoro onemogočila vsa reševalna dela. Niti enega rešilnega čolna niso mogli spust M i v morje, da bi vanje poska-kale ženske in moški. Slednjič se je le po- Tuščica kaže smer, v kateri prodirajo oddelki generala Grazianija Kako si postiljajo živali Ležišča opic na Sundskih otokih — Spalna obleka rib in kobilic Spalne navade živali v mnogih primerih zelo sličijo navadam človeka. Sicer si sesalci svoje domovanje izbirajo zelo različno. včasih jim rabijo trda tla za ležišče, včasih goščava, votlo drevo ali skalna razpoka. Tjuljni in kiti spi.;o na morski površini. mroži si poiščejo ra ši toplejša peščena tla. Mnogi sesalci pa si pripravljajo svojo posteljo z isto skrbjo kakor človek. Seveda ne vel|a to o vs°h. Spalna kotanja, ki si jo pripravljata divji pes in volk v visoki stepni travi, je š? zelo primitivna postelja. Velike opice na Sundskih otokih pa si v krošnjah visokih dreves vsak večer znova pripravljajo svoje ležišče. Naj-prvo zvijejo močne vej'; skupaj in jih potem prepletejo skrbno z manjšimi, listnatimi vejami iu suhljadjo, dokler ne nasta- Poveljnik italijanskih domačinskih čet v Afriki ne trden, poglobljen sedež, ki jim Jamči za udobno spanja. Manj arhitektonske spretnosti kažejo v tem pogledu gorile in šimpanzi, čeprav si znajo tudi pripraviti udobna in mehka počivališča. Nimamo pa samo živali, «d si postiljajo, temveč tudi takšne, ki imajo celo po noči posebno »spalno obleko«. Tako bi vsaj lahko označili spremembo barve nekaterih živali v spanju. Hiba stenostomus chrysops zamenja svoje dnevno oblačilo s srebrnimi odsevi s temno brončenim nočnim oblačilom, ki ga krasi šest črniti počeznih trakov. Svetla zlatovščica dobi v temi temno barvo.morskemu listu postane- Družba velikega sleparja Garat pred porotniki — Staviski je imel posebno izkaznico od policije 2e nad deset dni traja proces proti sokrivcem Staviskega iu v tem času so izmenjali prostor na zatožni klopi pariškega porotnega sodišča že najrazličnejši tipi. Med najzanimivejša zaslišanja spada pač izpoved bivšega poslanca in župana mosta Bayonne Garata. V Bayonneu so najprej razkrili škandal. Garata so pripeljali pred poroto v družbe nekega policijskega nadzornika in nekega generala, ki je takisto zapleten v afero. Garat se ni prav nič sramoval na glas izpovedati sledeče: »Očitajo mi, da se niisem zadositno Informiral o »monsieurju Alexandru« Stavi-skem. Toda videl seni tega gospoda vedno v družbe ministrov, visokih uradnikov in diplomatov, . . Ce bi jih bil vprašal, kaj mi morejo povedati o njem, bi mi bila postregla Surete Generale ali pa finančno ministrstvo ali pa ministrstvo za trgovino in industrijo z najsijajnejšimi referencami. . . Vse za zaščito gospoda Aleksandra. . . « Obtoženi Cohen pa je dejal: »Staviski je imel legitimacijo od policije, kakršne za avtomobilom pariškega policijskega pre" fekta. . .< Takšne in podobne izjave se množe v io pege izrazitejše.indijska paličasta kobi- ( se izdajajo satrno poslancem. Kadar je obilica, ki je podnevi sočno zelena, postane skal konjske dirke, je vozil njegov avto ponoči temnejša. Gamela virbius varians noiir.iisire.ea i»re- ki jo je dobiti ob vseh evropskih obalah dobi ponoči enakomerno sivo barvo, dočim se ji površina podnevi leskeče v neizčrpnem številu barv. To nočno prebarvanje mnogih živali razlagaio s presnovnimi procesi in preselitvijo kožnega pigmenta v podkožne stanice. Takšna je vojaška noša italijanskih domačinskih vojakov v Vzhodni Afriki, ki »o ekspediclji generala de Bona pri prodiranju v Abesinijo v veliko oporo Požar v blaznici Velik požar je uničil severno krilo blaz-nire Jean-de-Dieu v Montrealu v Kanadi. Požar je nastal v oddelku, v katerem so bili sami nevarni bolniki. Med nJimi ie nastala panika, ki se je naglo širila med vse ostale bolnike (skupaj jih je bilo 2500). ko je mahoma odpovedala svetlobna napeljava in je nastala tema v prostorih. V zavodu je 360 bolniških sester, ki so imele ogromno dela. da spravile bolnike iz ogroženih prostorov in jih pomirile Niso pa mogle preprečiti, da bi mnogo bolnikov ne ušlo kriče v mesto. Gasilci so z največjo težavo preprečili, da se ni požar razširil n.t druge dele zavoda. Pet bolnikov, je zgorelo- na tucate jih je težko poškodovanih, a večje število jih pogrešajo in se boje, da je večina med njimi tudi zgorela. Ali se Izplača biti vljuden? Ravnateljstvo velike Wanamakerjeve prodajalne v New Vorku je napravilo zanimiv eksperiment. Nekega dne je naročilo vsem prodajalcem in prodajalkam, da morajo biti napram kupcem izredno vljudni prijazni in ustrežljivi.. Celo najbolj prepirljivim in izbirčnim kupcem naj strežejo z nasmeškom, potrpljenjem in celo komplimenti. Takoj naslednji dan pa so prejeli nameščenci nasprotno povelje: s kupci naj bodo samo stvarni, izogihaJo naj se vse odviš-ne prijaznosti. Učinek je bil zelo poučen. Dočim je znašala prodaja prvega, prijaznega dne na kupca povprečno 90 centov, . e pustil vsak obiskovalec naslednji dan povprečno samo 27 centov pri blagajni. Ni dvoma, kakšno stališče bo moralo nameš-čenstvo VVanamakerjeve tvrdke v bodoče zavzemati napram kupcem. Garat med zasliševanjem procesa zaradi a.fere, kil Je pred dvema letoma skušala dvigniti Francijo s tečajev. Za tri otroke posebno šolo Eden izmed zadnjih angleških zakonov je reorganiziral britsko šolstvo. V njem je med drugimi paragraf, ki pravi, da ni noben šola.r dolžan opraviti več nego pet kilometrov poti do šole. po drugi strani pa ima vsak otrok pravico do enake šolske izobrazbe kakor vsi drugii otroci. Posledica tega zakona je bila, da so morali mnoga šolska okrožja na novo razdeliti in zgraditi nove šole celo za prav majhne občine. Toda najbolj drastičen primer je bil primer ovčjega pastirja McKaya, ki ima svoje pašnike nekje na severu škotske v grofiji Sučherlandski. Mož je oče treh otrok, ki so vsi v šolski dobi, šole pa ni nobene niti 10 km daleč od njegove koče. Ker je zahteval pastir, naj se višji činiitelji strogo drže zakona, ni pre ostajalo drugega, nego da so segli v državno blagajno in mu zgradili posebno šolo ter ji odločili tudi posebnega učitelja. Ta s tremi citroei pač nima dosti dela. ven daj mu bo mai o dolgčas v samotni deželi. Italijani lečijo Abesince V Tigri kakor \ Ogadenu se domačini trumoma javljajo italijanskim vojaškim zdravnikom, pri katerih iščejo pomoči v svojih boleznih in tegobah sreč So hritskemm tovornemu parnikn »Poku, da se je približal turški ladji in erprra. vil na svoj krov potnike, ki jih še omo požrli valovi. Na prizorišču katastrof* sta se kmalu pojav iii tudi dve turški ladji i«, vsem trem se je z združenimi močmi posrečilo rešiti večino potnikov. Vendar no pni pregledovanju seznamov ugotovili, da manjka še vedno 42 oseb. Ti so majbrSe postali žrtev nesreče. 1»0 potnikov ia mornarje &o morali takoj po izkrcanju odpeljati v bolnišnico. Med rešenimi je b#i -ajdi kapetan, ki je zaradi prespanega f*T»~ hu onemel. Več potnikm- je zblaznelo, ker so prizori, ki so jih doživeli, presilno ačlrv-kovali na njihove živce. Ladja »Inebolun je bila last tffiršfca dr29-rne paropdovne družbe šn je bila taako stara, da so jo hoteli odtegniti is pramgfca. I^e za silo je še voaHa med CartgrŠLd«m fc Sanfrroo, torej na p?rogl. kd velja sa nema varno. Zaradi nees-eCw vtsada f Tam-čiji velik žailost. NEKAJ ZA VSE Najboljša zaščita proti vsakovrstnim nevarnim parazitom v mesu je veste® pregled zaklanih živali v klavnicah. Posameznik pa se proti njim najbolje varuje, da ne je nikoli nekuhanega ali na pol sirovega mesa. Dobro kuhanje uniči vse parazite, kajti laanice poginejo pri 65 stoP.. ikre pri 52 stop., večina bakterij pa pr. 60 do 65 stop., posebno če vpliva ta temperatura 1'5 do 30 minut. V dobro kuhanem mesu pa znaša notranja temperatura 60 do 70 stop., kar povsem zadostuje. Da tuberkuloza ni samo v zvezi s podnebjem, je najbolje razvidno iz tega, da je bila Tirolska s svojim gorskim zrakom in žareč i m zimskim soncem pred vojno med deželami, kjer je umiralo največ ljudi za jetiko, dočim sta Angleška s svojimi ■zloglasnimi zimskimi meglami in Nemčija v svojih velikih industrijskih ozemljih med deželami z najmanjšo umrljivostjo za jetiko. Kri Eskimov je pri 40 sitop. pod ničlo prav tako topla kakor kri ekva.t-cirskiiii zamorcev pri 40 stop. nad ničlo. Človeško telo sestoji povprečno i« 15 odstot. kositi, 42 mišic. 13 do 37 odstot tolšče in 14 do 30 odstot. žlez, živcev, kože in drobovja. V jajcu je približno toliko beljakovine ln tolšče kakor v 1/20 kg mesa ali 1/6 do 1/7 mleka. Amundsenova ura Leningrajski arktični muzej je p-ejel v dar veliko dragocenost, Amundsenovo zlato uro. ki Jo je prinesel vodja čuhonske ekspedicije Obručev. Obručev je dobil to uro od znanega sibirskega lovca Majkova. Makov je sam prišel k Obručevu in mu povedal, da je svoj čas dobil od Amundsena zlato uro v dar za redek eksemplar rožnatega galeba, ki ga je lovec preskrbel raziskovalcu. Majkov je uro skrbno hranil, ker je pa sedaj že zelo star in lahko vsak čas umre. ni hotel, da bi ta relikvija prišla v tuje roke in se izgubila. Zato je naprosil Obručeva. naj io vzame in jo izroči kakšnemu muzeju. Tra. ki nosi .noiiog-arn i.n.n ga potovalna. )•• dobro ohranje:a in bo gotovo ena iz-ned inamenHosLi arktičnega muzeja. Vžigalice kot plačilno sredstvo Abesinci ▼ sasedeni pokrajini Tigre osni jo vžigalice in prazne stekleni e« kot plačilno sredstvo po vsej priliki bolj nego italijanski denar. J ali jam so napravil? na domaSn« globok vtis. ko so napovedali, gs bodo vsako živilo m vsako potrebščino, ki jo dobe od domačinov, takoj plačali. To se je tudi zgodilo, toda domačini do italijanskega denarja niso imeli pravega zaupanja, šele potem, ko so Italijani odkrili, da Abesinci ta denar vzamejo, e« jim navržeš še škatDico vžigalic, je prišla stvar prav v tek. Domačini se niso mogli načuditi, kako je mogoče, da narediš ogenj, če po-drgneš košček lesa ob strani škatljice. Radi dajejo svoje proizvode v zameno za vžigalice in često se zgodi, da domačin potem požge vso Skatljico, šibico za šibi-eo.samo zato, da se veseli, kako lahko je napraviti ogenj. Tudi prazne steklenice jemljejo ti "primitivni Dudje radi ▼ plačilo za svoje pridelka. Volilna noč na Angleškem Vodilno gibanje t Angliji je končano, dan volitev je za glasovalci, volilna noč pa se bo po vsej priliki spremenila t ■velikansko ljudsko slavje. Zato je mrbranje ministrstvo odredilo, da se podaljša po-licdjska ura za vse lokale do dveh zjutraj. Vse restavracije in klubi so podvaeiit kar se je dalo storiti da bodo njih goetf čim prej o^eščeni o volilnem rezuJteta. Molile! hudiča Dopisnik »Observerja« poroča te Bagda^ da, da so vojaški oddelki odkorakali n« kazensko ekspedicijo proti Jezidom, p!e~ menu, ki še vedno moli hudiča. Pripadniki tega plemena so se nam-reč uprli, ko so jih hoteli uvrstiti v arabsko vojsko. "Vladne odposlance so pomorili m podali so s« šele potem, ko so poslali nad nje letala* ki so jih obmetavala z bombami. £ K D d T A Siavu4 ruski pm.-.telj Anton Čehov, kt je bil po poklicu zdravnik, pa peklica ni hotel izvrševati češ. da noče poviševati umrljivosti v Rusiji, je nekoč izstavil svojemu bratu naslednje pooblastilo za dvig svojih honorarjev pri redakciii lista »Juž-naja Mysk: »Zdravniško »pričevalo, g katerim potrjujem podpisani, da je Ivan Antonovič Cehov, star 32 let telesno in duševno popolnoma zdrav. Kljub temu ga pooblaščam, da sme zame in v mojem imenu dvigati honorarje. Anton Čehov, zdravnik« VSAK DAN ENA T K do izmed je trdil, da je bif- tek neprebavljiv kakor usnje?« (»SdndassoisBe Strt*«) Kulturni pregled Nova „Aida" S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako belo perVo f8 mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milom ki je izdelano na podlagi olivnega olja. V smislu objavljenega opernega delovnega programa, je tuui Verdijeva »Aida« prišla na oder v novem prevodu (Pregeij) v novi režiji (šest), pod glasbenim vodstvom dr. svare in dedoma z novimi pevci.. Tudi malone vsi drugi evropski operni odri prenavljajo tako zvani železni repertoar, dirigenti uglednega svetovnega slovesa skušajo starim, mikavnim operam dati novo lice. Nova moderna in najmodernejša scenska glasbena dela široka publika odklanja, sodobna opera je prišia v zagato, gledališke blagajne se suše, operna publika se redči. Uprave skušajo rešiti, kar se še da, in skoro vse so se v svojih stiskah zatekle v napol pozabljeni stari operni repertoar ter njegova dela, prelikana in prilagojena okusu sodobnosti (z novo režijo, z novo preuredbo) prezentirajo svoji eksperimentov siti publiki in ta jih z obema rokama in z veseljem sprejema. Tako je pri nas sedaj tudi »Aida« praznovala svoje prerojenje ter dosegla nepričakovano močan uspeh. Režiser g. šest je v gladkem in hitrem ter jasnem in resničnem plastičnem razpletu prikazal dejanje talco, da je zanima, nje poslušalcev ostalo Svc in napeto do konca. Koncentriral je • so njihovo pozor, nost na bistvenost dogajanja, zato je opustil nepotrebno opremno navlako. Nakazal z nekolikimi karakterističnimi črtami in pripomočki sceno, postavil posameznike in skupine smiselno ter tako, da so glasbeno dosezali svoj namen, se ognil — če je le bilo mogoče — vsem iracionalnim šablonam in tako izvršil za »Aido« in posebej še za našo opero prezaslužno delo. Dirigent dr. švara je tega Verdija, v katerem se že tako jasmo in močno kažejo refleksi Wa.gner je rs umetniške revolucije, zagrabil kot celoto ter ga kon_ sekventno širokapotezno, videč to velikansko glasbeno zgradbo v vsej njeni veličini, izvedel do konca. K probojnemu jspehu »Aide« pa sta v prvi vrsti pripomogli dve novi pevki. CWga Oljedekopova (Aida) je naša nova •~nsražirana dramatična sopranistka, ki io moramo po včerajšnjem nastonu kinih kratki dobi nienega umetniškega ude.jst-vovania uvrstiti med najodličneiše pev. ke. ki so šle preko našeera odra. Z njenim mladostno, oziroma visoko dramatičnim ffOTf^om smo nridobili Ameliio. Leono-m VAzo. Elizabeto itd. in kamada A'do. Vakršne si vsaj doma ne moremo boUše "M^ada itn a srf«nwen. srvrrma- tič en nastop, zvočen, vznešen glasovni Eno najuglednejših praških založništev Fr. Borovv je napovedalo za letošnjo sezono serijo knjii g z naslovom »Co č'st?« (Kaj naj žitamo?). Zamisel je nesporno dobra. V da-n;išnjeui industrializiranem času se vali mirno čitatelja deroča povodenj novih knjig k, nh knjrig v novih izdajah. Ce se hoče ti po modrem Sehopenhauerjevem na-u, da naj Sita dne češkim, dajejo Slovencem važno vlogo v razvojni drami narodnega zedinjenja. — Naito prof. Horak posebej označuje vplive tujih literatur in praivi ob koncu, da jugoslovanska literatura še vedno ni tako znana kakor bi zaslužila. Sedaj se vrste pregledi izbranih knjig iz posameznih slovanskih slovstev. Največ prostora je kajpak zavzela ruska literatura. 0 vsaki knjigi je objavljena karakteristika avtorja in niegoveg>a spisa; navedena je vsebina, označeni so problemi, ki Jih obravnava dotično delo in čitatelj je opozorjen tudi na pisateljeve literaturno-umetni-ške odlike in značilnosti. Skratka: članici o posameznih knjigah olajšujejo etatelju tudi razumevanje bistvene vsebine fcnjdg Iz ruske literature se na pr obravnavajo- Bu-nim z romanom o nevoljah ruske vasi (■»Vas«) in z najboljšo novelo »Gospod iz Sar Frančiška« pa Merežkovskiij z esejistične zbirko >Večn: pn jaiteLj«. Iz revolucijske ruske literature so sprejeta * knjigo tale najznačilnejša dela: Maksima Gorkega bilanca »Življenje Klima Sarugina«. Andrej« Bjelega »Peterburg«, Aleksjeia Tolstega eliika ruske inteligence »Vožnja v pekel«, polet, se spenja z lahkoto v jasne višave, glas ji je gibčen in izvrstno šolan ter se lahko prilagodi vsem potrebnim nijansam, karakteriziranjem in akcentom; njeno petje je tudi glede čiste intonacije, glede ritmičnih, tempnih in sličnih zahtev točno, izgovarjanje slovenskega besedila potrebuje še, — naravno, saj je prvič pela v našem jeziku, — korektur, njena inteligenca pa jo usposablja, da se lahko poglobi z vso resnostjo in z velikim razumom v temeljno ubranost vloge, številna publika je ljubeznivi umetnici prirejala ves večer navdušene ovacije, jo k icala neštetokrat pred zastor ter jo nagradila s kup' cvetja. K tako uspešnemu in posrečenemu angaž. manu moramo častitati upravi in sebi. Tiidi mezzo.sopranistka g. M. Kogejeva (Amneris) je bila za nas nova pevka. V tako odgovorni in široki vlogi je nismo žal, dosedaj še imeli priliko slišati. Od. prla nam je pogled v svoje dosedaj nam nepoznane glasovne in igralske talente in zmožnosti. Težavno. ob.š:mo vlogo Amne-ris je rešila v vsakem oziru vzorno, prese. netljivo. dostojanstveno, premišljeno in poglobljeno ter s suverenim obvladanjem vseh zelo napornih glasovnih zahtev. Tudi ona je zaslužila v največji meri širok aplavz publike in poklonjeno cvetje. Manj srečno se je ohnesel nastop gosp. Marčeca v vlogi tragičnega junaka Rada-mesa. Sodim, da je bila njegovemu glasov, nemu nerazpol oženju ne malo kriva ljubljansika, prav te dni tako morilna megla, saj so pod njenim neprijetnim in nezdravim pritiskom neredko trpeli tudi drugi glasovi. Spočetka je bil g. Marčec nekam nepriseben, proti sredini in kon. cu opere pa si je močno opomogel ter našel tone, ki jim tudi najneolikanejši piskač na dijaškem parteru ni mogel odrekati lepote in vznešenosti. K impozant-nemu kraljevskemu dostojanstvu, ki se je docela prilagalo egiptovskemu kralju, bi si pri g. Zupanu želeli tudi temu primer, nega kraljevskega glasu, takega, kakor se je moral ponašati ž njim g. Betetto kot Ranfis, ali pa tudi g. Primožič kot Amonasrov, ki sta oba močno imponirala in dosegla . nedeljeno orimfnie tvoslušal. cev. G- Golovin oziroma g šest nam vendar enkrat nista poslala zamorčkov k plesu na oder. zbor je bil močan, scenska muzika zakrita, oder nasičen, nred zasto-rom ie bilo ved*1 o ^'vahno tudi d->- švara je prejel priznanje, ki ga je zaslužil Nova »Aida« je na vsej črti zmagala. č. Konst. Fedina roman o odnosu umetnika do revolucije »Bratje«, Vsevoloda Ivanova podoba kaosa v Sibiriji »Modre peščine«, Izaa-ka Babela »Rdeča ježa« (Konarmiia). Al. Malyškina »Padec Da^ra«.. I. Ehrenburga »Nenavadna pustolovstva Julije Juremta«. A S. Neverova »Taškent. mesto vmha«, A. Fodjejeva »Poguba Levinsonovega oddelka«, M. Šol okova »Tihi Don« in »Razrušenr zemlja«. B Pilnjaka »Volga se izliva v Kaspijsko morje«, J Oleše generacijski roman »Zavist«. A. Avdijenka »Ljubim«. L. J. Guini-levskega orikaz ljubezni v sedanji Rusiji »Slepa ulica«. G Šilina »Počasna smrt. VI. Katajeva »Defravdanti«. A. Tolstega »Peter I« in še nekaj drugih knjig, med njimi Je-seninova poezija. Vsaka teh knjig je karakteristična ne samo za svojega pisatelja, marveč tudi in zlasti' za probleme *in živ-Ijenske poiave. ki jih obravnava. Videti je. da so stvaritve sovjetskih pisateljev izbrane vešče in previdno, tu ni propagandnih del. ki jih je toliko v tej literaturi: navedem; so samo spisi, ki ima io res ka j povedati inteligentnemu čitatelju. Enako je tudi z izbiro v ostalih slovanskih literaturah. Posebej so upoštevani'" Ukrajinci in Belorusi. Pregled oriporočlji-vnh noliskih spisov ie obsežen in navaia pole? ZftromfiVeo-a in R^vmonta Rerentovo kamenie«. Staffova »Visoka drevesa«. Stru-gov »Rmmen križ«. Siero«7ewskega »Dala j Lamo«. R»sttwoHvwskega »Presenečenje«. J. Kadena Bandrowskega »Leonoro«. Ossen-dovskega >T.enina«. Goetlovo »Srce leda«. Hobrovcike »NotV in dneve«. Chovnorpkega »Z miladinni očmi«. Krenezkonskega »Kordjan in kmetavs« i. dr. Slovensko literaturo ie. kakor ?,e omenjeno. obdelal dr Oton Berkopec. Obš;meje obravnava Tvana Preglja roman '»Plebanus .Toannes«- 0 Preglju pravi, da je naibolj sa-moSiten slovenski pisatelj, ki v tem romanu kaže mojstrstvo svojega elo^ga in jezika. Ko* slovenski vnini roman ie podrobneje označen Seliškairiev »Naisedli broda tisk že pred dvema Vzorna, zato poročevalec nr mogel upoštevati katerega no7nejšega, še zrelejšega Kranjčevega spisa.-) Tz srbs^ohrv«tske literature so zastopani: Miroslav Krleža s »Pov.rat.kom Filipa Katino-wieza« fn >TTrvatskim bogom Mainsom«. Avg. Cesarec s ^Trvnkino edino ljubeznijo«. Dra-giša Vasič s »Povestmi«. Miloš ~Ynianski s »Selitvami. Ivo Andrič z zbirko o vel. Ali-ja Nametaik s »Praznikom žrtev«. Rr. čosrič s »Pokošonim poljem« in Mil^n V. Bogdanovih s kritičnimi študijami »Stari in novi«. Ob koncu je dostavii>en seznam obr«vna-TOnih knjig 7 navedbo origrmalne izdaje in morebitnih čepkih prevodov. Morebitnih? Opažamo, da Cehi sistematično nrevajajo in da imaš več ko polovico vseh obravnavanih knjig v češkem prevodu. Urednik doc, dr. J- Heidenrech in založba Pr. Bowy zaslužita priznanje za priročnik, ki ho Čehom znatno olajšal razgled po slovanskih literaturah. Kajpak take reči niso m:kd>ar popolne in se vedno dajo razširiti ali tu in tam spremeniti. —o. Nemški knjižni trg Nedavno je izšla statistika o gibanju na nemškem književnem trgu v letu 1934. Vsega je izšlo lansko leto 20-852 kniig in brošur napram 21.601 v letu 1933. ter 31 000 v letu 1929. Od tega je bilo izdanih v prvi izdaji 17 763 del. v ponatisu pa 3080 knjig in brošur. leposlovna dela odpade 15.8 odstotka vseh izdanih knjig. Značilno je, da je s tem doseženo najnižje itevilo izda, nih knjig na nemškem teritoriju od preloma do danes. Predvsem je nazadovalo Število novih knjig 6 področja filozofije, gospodarstva, sociologije, politike, jezikovnih znanosti, pedagogije, proučevanja literature in izdaj šolskih knjig- Največje nazadovanje zaznamujejo edicije političnih del, kar je vsekakor pripisati likvidaciji nemških strank ter uniformiranju nemškega političnega izživ. ljanja. Zanimivo je tudi. da je zelo padlo število knjig z narodno socialističnim ten-denčnim obeležjem, ki so prvo leto Hitlerjevega režima vprav poplavljale knjižni trg Edini porast zaznamujejo pravna literatura, vojaška dela in pa knjige o umet. nostni zgodovini. Porast pravne literature je pripisati potrebi kementiranja novega nemškega prava, zgrajenega na osnovah narodno socialističnih načel. Pomnožitev vojaške literature pa je povzročila uvedba splošne voiaške dolžnosti ter veliko forsi-ranje nemškcaa oboroževanja. Iz statistike cen nc«nških knjig je raz. vidno, da stane danes nemška knjiga dva odstotka manj, kekor je stala leta 1913. Cene knjigam pa še vedno padajo ter so pri nekaterih založništvih padle od leta 1930. do 1935- do 40 odstotkov Zanimiva ie ugotovitev, da stalno pada število nemških kniig, ki so tiskane v latinici in da se je število knjig tiskanih v gotici dvignilo od leta 1932 do 1935. za 66 odstolkov. Število revij ie znašalo v letu 1934 6288 ter je nadlo od leta 1933. za 16 odstotkov. D. V. Zapiski 35 let v službah slovanske vzajemno-stne misli. Pred dnevi so se češki listi spominjali 65 letnice urednika nekdanje »Slovanske knjižnice«, pisatelja Emericha Čecha, ki je pričel svojo slavistično Literarno delovanje 1. 1900 z izdajo poljsko-če-škega slovarja. L. 1S70 rojeni slavljenec je izdal enajst izvirnih del in nad 50 zvezkov prevodov in literaranih razglabljanj o slovanskem leposlovju. Poleg poljske literature so ga posebno zanimale slovanske pravljice, ki jih je objavil v posebni zbirki. Prevel je v češčino med drugim deset zvezkov Cirikova pet zvezkov Arcybaše-va, osem zvezkov Nemiroviča Dančenka itd. in večje število 6pisov B. Prusa, G. Zapolske, Z. Nalkovvske, Makuezvnskega in drugih poljskih, pisateljev. -Iz slovenščine je prevajal F S. Finžgarja, iz srbohrvaščine J. Jakovljeviča. iiz bolgarščine Stra-šimirova. Od 1. 1927 do 1930 je uredil za založbo >Novina« 20 zvezkov slovanske biblioteke »Slavije«. izmed teh je sam prevel 17 zvezkov. O slavistični literarni dejavnosti Emericha Cecha je ugodno poročala češka, poljska, jugoslovanska, ruska in bolgarska kritika. Nedavno je sodeloval pri dveh propagandnih razstavah slovanskih listov v pragi. Najnovejše delo Em. čecha je književna študija o A. S. Puškinu in prevod romana S. Censkega »Puškinova nevesta^. G. Cech. kakor opažamo v praških dnevnikih, pridno paber-kuje po jugoslovanskih listih. Večkrat se poslužuje tudi kulturno — informativnega gradiva »Jutra<. Naj bi koreniti češki slovanofil še dolgo vztrajno in uspešno deloval za stare ideale! Društvo za glasbeno vzgojo, ki se je ustanovilo v Pragi 1. 1934 pod visokim predsedstvom ministra dr. K. Krofte, si je zastavilo nalogo, gojiti mednarodne stike na področju glasbene pedagogije. vzbujati doumljivost otrok za glasbo, obogačevati in poglabljati glasbeno vzgojo mladine ter gojiti in izboljševati glasben okus v vseh krogih. Vprašanja in probleme te vrste bo pretresal Mednarodni kongres za glasbeno vzgojo, ki se sestane v Pragi od 4. do 9. aprila 1930. Predavanje o različnih problemih s tega področja so obljubile priznane avtoritete v glasbeno vzgojnih vprašanjih. med njimi Dalcroze (Ženeva), Roger Ducasse (Pariz), Dent (Cambridge), Brea-zul (Bukarešta), Nejedly (Praga), Haba (Praga), in drugi. Ta predavanja bodo spremljali vokalni in instrumentalni nastopi angleških, ruskih, danskih, jugoslovanskih in rumunskih skupin. Kongres bo podal splošen pregled sedanjega stanja glasbene vzgoje v raznih državah. Podrobnejše informacije daje tajništvo Društva za glasbeno vzgojo (Společnost pro hudehni v^chovu) v Pragi IV. Toskansky Palač. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. Petek.: 15.: Bratomor na Metavi. Gostovanje v Celju. Izven. Sobota, 16.: Bratomor na Metavi. Red C. Nedelja, 17.: ob 15. Direktor čampa. Iz vem. Znižane cene; ob 20. Otroci. Premiera. Izven. ★ Herman Bahr je eden Izmed najbolj znanih avstrijskih pisateljev v preteklih štiridesetih letih. Bil je največji propaga-tor avstrijske moderne. Po burnih borbah za svetovni nazor je že pred vojno našel duševni mir v katolicizmu, ki ga je s strastjo propagiral »Otrocih eo ena njegovih najboljših komedij. V njej obravnava problem očetovstva in razmerja otrok do staršev. V nasprotje postavlja naravo in vzgojo ln ugotavlja, da očetovska kri v otroku ni toliko močna, da bi se mogel otrokov značaj v drugih koliščinah in pod drugo vzgojo razviti povsem drugače. V glavnih vlogah nastopijo gdčna Levarjeva, ter gg. Bratina, i^evar, Drenovee, Pianecki in Jerman. Režija je B. Kreftova. Premiera je v nedeljo, 17. t. ni. Opera Zaretek ob 20. Petek 15.: Zaprto. Sobota 16.: Netopir. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 17.: Aida. Debut gdčne Karene. Izven. šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.16. Sobota 19-: »Škandal pri Bartlettovih t. (Vzorni soprog). Nedelja 20.: Ob 15.15: »Legionarjlc, ob 20.15: »Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Mariborsko gledaligfe Petek, 15. novembra: "Zaprto- Sobota. 16 novembra ob 20 uri: »Vihar v kozarcu« Premiera Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štele Dragutinovi-čeve. Izven. Iz Goriške in Istre Prenosi »kmečkega radia" Kakor znano, je fašistični režim v letoš" njem poletju dal iniciativo za čim večje razširjenje radiofonije tudi v podeželskih krajih. Po vseh občinah »so se ustanovili posebni odbori, ki so podrejeni pokrajinskim in centralnemu odboru, ki imajo nalogo skrbeti za organizacijo nadiofonistov. Centralni odbor pa organizira tudi posebne radijske prenose za kmečko prebivalstvo in zlasti za šolsko mladino. Zanimivi so programi takih radijskih prenosov, ki proti pričakovanju niso tol ko namenjeni strokovni izobrazbi kmečkega prebivalstva kakor vse bolj političnim svr. ham. Ob tako zvanih kmečkih radijskih urah podajajo manevre italijanskih vojnih ladij, nastope gasilcev pri požarih, poteke velikih vojaških parad itd. Po radiju se nenehoma čujejo grom topov, raglja-nie stroinic in ostro odraženi koraki vojaških oddelkov. Te dni pa je na vrsti serija predavanj o italijanskih p-morskih podvigih. Sedaj predavajo o dveh pomorščakih, ki sta pred dobrimi 650 leti priplula v'Mag-dišu v sedanji italijanski Somaliji in od tam prepotovala puščavo Džubo in abesinske gore ter prodrla do Aksurna. Trst in avstriiska zunanja trgovina Na Fhinaju deluje, kakor znano, poseben odbor, ki si prizadeva, da bi čim bolj zainteresiral avstrijske izvoznike in uvoznike za tržaško luko, preko katere naj bi se usmeril ves avstrijski zunanji trgovinski promet. Odbor namerava v kratkem prirediti posebno konferenco, na kateri bodo razpravljali o velikopoteznem načrtu, ki naj realizira vsa prizadevanja avstrijskega in italijanskega režima v tem pravcu. Tudi dunajska trgovinska zbornica je pričela razvijati živahno akcijo med avstrijskimi ve* letrgovci. A tudi vlada ni ostala niti malo pasivna. Ne glede na posredno favoriziranje te akcije so se posamezni ministri tudi neposredno zavzeli za čim večjo trgovinsko sodelovanje z Italijo. Celo zunanji minister \Valdenegg je na nekem zborovanju heimwehrovcev na Štajerskem posebej govoril o trgovinskem prometu med obema državama. Pri tem je poudaril, da bi bilo blazno zahtevati od Avstrije, da bi pričela izvajati sankcije proti Italiji, ko je vendaT njena trgovinska bilanca napram Italiji tako zelo aktivna. Sankcije bi pomenile za Avstrijo in zlasti za njeno kmetijstvo pTavo katastrofo. Drobne novice O priliki kraljevega rojstnega dne so priredili po vseh večjih mestih velike cerkvene in vojaške svečanosti- V Puli so morali vojaško 1 irado zaradi nevihte v zadnjem trenutku >dpovedati. Uradovanje v vseh italijanskih uradih se je po dekretu ministrskega predsednika preuredilo tako, da bodo odslej uradne ure dnevno od 9. do 12.30 in od 13.30 do 16.30, ob stobotah pa le od 9 do 12.30. Ta odredba je bila izdana v svrho varčevanja-Novi češkoslovaški generalni konzul v Trstu. Pred kratkim je bil imenovan za novega češkoslovaškega generalnega konzula v Trstu g. Julij Brabec. Italijanska vlada mu je že izstavila svoj eksekvatur. Občinski proračuni za prihodnje poslovno leto so skoraj že povsod sestavljeni. Posamezne občinske uprave so jih deloma tudi že predložile v odobritev pokrajinskim upravnim odborom. Te dni je tržaški pokrajinski odbor potrdil proračune tržiške, miljske, dolinske, sežanske in še nekaterih drugih občin v okolici Tržiča Sežanska občinska uprava je sklenila povečati svoje dotacije za krajevno organizacijo »Balille«. že doslej so znašali stalni prispevki občine za to mladinsko fašistično organizacijo znatne vsote denarja. Borba fašistov proti sankcijam. Po vsej deželi so razvili fašisti veliko kampanjo proti sankcijam. Povsod se vršrijo zborovanja in shodi, na katerih dopovedujejo ljudem. da morajo omejiti vse svoje potrebe na minimum, tako da se bo država dejansko lahko popolnoma odrekla uvozu vsega blaga iz tujine. V Trstu je te dni zborovalo 600 fašističnih prvakov iz vse tržaške pokrajine. n« deželi in zlasti na Goriškem so priredili že več zborovanj, tako v Dobro-vem, v Ajdovščini in dnigod. Napovedanih p:' ie takih zborovan? še več. med drugimi v Idriri Trnovem. Kobaridu in Štanjelu . Goriški poštni urad je objavil, da se bodo odslej svojcem vojakov, ki so bili le- tos vpoklicani in so že odslužili redni vojaški rok, izplačevale po zakonu določene podpore na glavni pošti od 1. do 16. vsakega meseca. Smrtna nesreča- V nedeljo zvečer se je v Trstu smrtno ponesrečil 51 letni tramvajski sprevodnik Franjo Prelc. Padel je znak z voza in si prebil lobanjo. V bolnici je nekaj ur pozneje podlegel poškodbi. Sokol Načelništvo sokolske župe Ljubljana je sklicalo za soboto 16. in nedeljo 17. t. m. delovni sestanek društvenih načelnikov in načelnic z namenom, da okrepi priprave za župni zlet in da oboroži svoje vada-teljstvo 6 teoretičnim znanjem. Na dnevnem rediu so poleg vadbe prostih in orodnih vaj tudi razna važnejša predavanja, po katerih naj bi uravnali svoje praktično vzgojno delo v telovadnicah. Ta delovni sestanek se bo vršil v telovadnih prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem demu. Začetek v soboto 16. t. m. ob 16. uri. Vse brate načelnike in 6estre načelni-ce ponovno pozivamo k točni ki zanesljivi udeležbi. Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi ob 30. predavanje: Potovanje Kraljice Marije« v Afriko. Predaval bo g. Viktor Pirnat- Po predavanju fi'm: 20.000 let v Sing Singu. Vstopnina 3 Din. Ie celjske sokolske župe. Zimski program: V začetku decembra savezni izpiti za smučarske sodnike v Celju. Od 26. decembra do 1. januarja župni smučarski tečaj na Smrekovcu za bolj izvežbane. Tečaj je namenjen za članstvo in višji naraščaj. V začetku januarja 3-4 dnevni tečaj v smuških skokih na sokolski skakalnici v Zagorju. Po dovršenem tečaju tekme v skokih. Dne 12. januarja 1936 župne smučarske tekme pri Celjski koči in sicer: za člane in višji moški naraščaj v smuških likih (slalom), za nižji naraščaj in članice smuk. Popoldne istega dne patrolni tek 3 članskega moštva od Celjske koče v Štore. Prijave za izpite in tečaje se morajo poslati Sokolski zupi Celje do 25. novembra. RADIO Izvleček i« programov Petek 15. novembra. Ljubljana 11: šolska ura. — 12.45: Vreme, poročila _ 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: 0 zakonita odpravi plo-d.u (ga. prof. Dora Vodnikom). — 18.20: Slovite pevke na ploščah. — 18.40: Delavsko predavanje: Med rudarji (Scnersu Ra-dolf). _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zdravstveno stanje našega naroda (dr. Bojan Pire — i1 Beograda). _ 20: Večer hrvatske glasbe. — 22: Cas, poročila, vreane, spored. — 2i2.1o: Odtmevi iz raznih oper (radio orkester). Sobota 16. novembra Ljubljana 12: Ugibajte in uganite! (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15" Okrogle in poskočne (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18". Radio orkester. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Čas, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Poglejmo na gorenjsko stran! (Sodelujejo: Vodnik, člani rad. dram. studia, fantovski kvartet, sramel in plošče). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pojoča žaga (g. Pino Muser) s spremljeva-njem Radio orkestra. Beograd 16: Jazi. — 20: Srbskat narodna glasba. — 22.20: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.10: Godalni kvartet. — 20.15: Koncertni večer. _ 22.10: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Šlezke pesmi. — 19.50: Pester večer. — 21: Koncert orkestra. — 22:15 Plošče. — 22.30: Nadaljevanje pestrega večera. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. _ 21.30: Lahka godba. — 22: O. Straussova opereta »Valčkov sen«. 23 20: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16.45: Koncert po željah. — 19.15: Baritonist Mariano Stabile poje arije in pesmi. —19.45: Operni večer. — Berlin 19: Lahka glasba. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 20-30: Prijeten konec tedna. — Hiinchen 19.35: Prenos WeberJeve opere »Carostrelec«. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — Stuttgart 19: Lahka glasba. — 20.10-' Zabaven program. — 22.30: Lepe melodije. - 24: Stare komorne skladbe in Brucknerjeva TU. simfonija. — Rim 17.30: Plošče. _ 20.50: Verdiieva ooar* »Trubadur«. Kaj itaf čitamo iz slovanskih literatEr? H. E. Werner: 46 Ilir.Thorsten hoče boj! «Da, mislil sem na to», je tajnik obotavljaje se priznal. «Prav. Hvala vam! — Še nekaj, Wessentin! Preden ste prišli z njimi, je bila hči pri meni. Povedala mi je vse, kar se je zgodilo v tem času — in — seveda mi je pripovedovala tudi o saočnjem večeru — o tem, kar je bilo med njo in vami, Wessentin...» «Mr- Thorsten —» cjaz govorim b je strogo poudaril Američan. « Razumeli boste, da v teh okolnostih ne morete ostati moj tajndsk ...» «Mr. Thorsten —» Thorsten je udaril po naslanjaču. «Vraga — mladi človek, kako ste si pa mislili to reč: moj tajnik in moj zet v isti osebi? Tega dvojega ne bo moči združiti — ne glede na to, da vam Regina, kolikor jo poznam, ne bo puščala veliko časa.» «Mr. Thorsten!» Nejeverno upanje in vriskajoča sreča sta odmevali v Wesentinovem glasu. «Ali je to vaša resna misel? Prav zares? Kako naj se vam zahvalim ?» Američan se je nasmehnil in mahnil z roko. «Osrečite Regino-Dohitite. kar sem jaz morda zamudil! In zdaj, prosim, idite!» Obraz =e mu je nenadoma zresnil. «Še nekaj imam opraviti — nekaj nuj-nega.s. Tako govoreč je počasi vstal iz naslanjača. Douglas Thorsten je stopil v sobo, ne da bi potrkal. Na pragu je obstal, zaprl vrata za seboj in se ozrl po Gloriji. Stala je pred svojimi kovčegi- Ob glasu njegovih korakov se je bila zdrznila. «Pospravi jate, Gloria ?» je tiho vprašal. Molče je pokimala. Strah in groza preganjane živali sta bila v njenem pogledu- Slabost jo je prevzela tako nenadoma, da se je krčevito oklenila stola. «Torej veste ?» je zastokala po tesnobnem premolku. Thorsten je stopil dalje v sobo. «Da — Fabricius je vse priznal! Ta mah je v rokah policije.* «In — ali je prepozno ?» je v grozi zašepeta-la. Počasi je zmajal z glavo. «Rekel sem komisarju, da ste bili na moji strani! Nihče vam ne bo storil zalega. «Po tem takem—» negotovo je pokazala na kovčege, ki so stali pred njo — «po tem takem mi dovolite, da smem iti?> «Da — če vas bo volja, ko bo med nama vse pojasnjeno!* To rekši je hitro stopil k njej in jo prijel za drhteče roke: «Zakaj ste mi to storili. Gloria ?» Pobe sila je oči. « Morala sem! Prisilil — me je! Imel me je v oblasti. Fabricius je vedel — oh, vse vam povem■;> « Nikar*, jo je ustavil. Nato je segel v prsni žep. «N&te — te papirje mi je dal Fabricius za vas! Če jih hočete pogledati —» Gloria je obotavljaje se vzela ovoj, ga raztrgala in pogledala papirje, ki so bili v njem. Nato jih je podala Thorstenu. «Da — to je tisto, kar je dajalo Fabriciusu moč do mene — nekaj iz prejšnjih dni me je izročalo njemu v oblast! Sami preberite — pa vam bo vse jasno.» «Gloria, prej vam moram še nekaj povedati*, ji je hlastno segel v besedo. «Že v Newyorku sem vedel, da delate za nekega neznanca! — Iz doktorjevega pisma, ki mi je prišlo v roke, sem zvedel — da vohunite proti meni.» «Vedeli ste?» je prepadeno zamrmrala. «In — zakaj ste potem — igrali z menoj to komedijo?* Obotavljal se je z odgovorom. Šele čez nekaj tesnobnih trenutkov se mu je iztrgalo: «Ker sem vas ljubil, Gloria — in ker sem upal, da pride dan, ko mi boste zaupali in sami povedali vse! Zaman sem čakal — in tako sem prišel semkaj, ne samo, da bi se boril za svojo pravico in razkrinkal izdajalca, ampak tudi zato. da bi vas rešil iz oblasti moža, ki je stal s svojim strašnim vplivom med vami in med menoj! Takrat ga še nisem poznal — zdaj vem. da je bil Fabricdus- Ne vem pa, s čim ie dosegel, da ste služili njegovim naklepom.* «Berite!» Gloria je pokazala na papirje v Thorstenovi roki. ^Berite — pa vam bo vse jasno!* Odločno je zmajal z glavo: «Ne, Gloria — vi mi povejte, kaj je dajalo temu človeku oblast do va-!» Tesnoben premolk je nekaj trenutkov visel med njima, preden je obotavljaje se izpregovorila: «Sami ne veste, kolikanj me s tem mučite, Douglas Thorsten — vendar — pravico imate, da zveste vse! — Pred tremi leti sem živela tu v Nemčiji. Dva moža sta stopila v moje življenje — eden je bil doktor Fabricius — drugi je bil mlad slikar. Smrtno kal je nosil v sebi — sušico. Ne vem. ali sem ga res ljubila, ali je bilo morda le sočutje. Živel je v silnem pomanjkanju. Zdravnik je rekel, da mu more le dolgo bivanje na jugu še podaljšati življenje, in sdromak mi imel niti. beliča. Hotela sem mu pomagati. Sama sem imela le malo denarja. Prosila sem Fabriciusa, da bi dal — tod obrnil se je ki odlbdl poonoč možu, v katerem je videl tekmeca- Tedaj sem storila nekaj, česar po človeških zakonih ne bi bila smela storiti. Čekovna knjižica je ležala na njegovi pisalni mizi. Podpisan ček — a še ne izpolnjen. Drugi dan sem lahko dala siromaku, ki je bil na smrt bolan, denar za potovanje na jug. Ček mi je bil pomagal! Čez mesec dni je umrl nekje v Italiji, sam, zapuščen od vseh prijateljev. Dolgo je trajalo, preden je Fabricius dognal, kdo je bil zlorabil njegov ček. A nekega dne je zvedel, im. tisti dan se je pričelo moje mučeništvo. Vedel je, da ga ne bom nikoli ljubila — zato me je sovražil — in me prisilil, da sem mu pismeno priznala prevaro. Njegovo sovraštvo je bilo tolikšno, da me je hotel ponižati pred samo seboj. Marala sem mu pomagati pri njegovih zločinskih načrtih; morala sem se peljati v Newyork in se tam seznaniti z vami — m zanj sem vam morala ukrasti zapiske o serumu zoper raka. Grozila mi je ječa — in nisem — nisem se mogla braniti! Morala sem ga ubogati — držal me je kakor v ukletju — njegova peklenska volja je vodfla moja dejanja — in tako sem vam storila to, za kar ne boste zdaj obsodili, Douglas!* «Ne, ne morem vas obsoditi, Gloria — ker vem, da ste me vkljtrb temu ljubili — in da me še vedno ljubite! Res da je bala moč onega drugega močnejša od vaše ljubezni — a zdaj — zdaj je ukletje strto. Preteklost je mrtva. Ustvarila si bova lepšo sedanjost!* Umolknila sta. Nato mu je Gloria vprašujoče pogledala v očL «Res veste, da vas ljubim. Douglas?* «Da, vem! In vem tudi, da ste takrat zato vzeE kozarec z zastrupljenim vinom, ker ste me hoteli rešiti — in kaj je vse drugro, kar ste mi storili, proti temu edinemu?* Odvrnila se je in stopila k oknu. cDa, Douglas. ljubim ras. Zakaj ne bi smela priznati? A ravnala sem pregrdo in vem, da mi ne morete nikoli odpustiti.* <-Od pustil sem vam, Gloria! Odpustil sem vam že takrat, ko perrn našel pismo in sporna!, da vam tuja sila narekuje takšno ravnanje!* ^Odpustili ste mi, Douglas, toda — ali boste mogli pozabiti?* Počasi je stopil k njej in jo prijel za roko. «Pozabiti in odpustiti — Gloria, kako nesrečni bi bili ljudje, če tega ne bi mogli!* — Konec — CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12^-. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Diii 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—b Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasneea oddelka * Jutra« * _ „ „_ odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičsža se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,Jutra44, Ljubljana. sut&mm Be.ie.1a 1 Oin davek ' Din. »I Šifro ali 4a.ianie naslova 5 Din. NaimanjŠI »nesel 17 Oia Prvovrstno frizerko •prejme takoj Franjo Ma-u- •er, Ljubljana, Miklošičev* e. 20. "v Okrožnem uradu. ■S>1174 Krojaškega pomočnika M fino, veliko delo. sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2-V.03-1 Gramofon dobro ohranjen, z 18 ploščami, ugodno naprodaj. Marija Dolenc, Mene-inger-jeva 13, Koiezija. 2Sl<60-6 Beseda 1 Din. Javeb 3 tVn. *a Šifro ali daianie naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oia Brinjevo olje ar ni k.i korenine, češminjo- vo lubje itd. kupujem po najvišjih centiii. Ed. Pišler, Vrhnika. 29158-7 V»aL- beseda 50 par: davek Jiu ta dajanje oaslova 5 Din. naimanjši inesek 12 Oin- Plačilni g-,i.r i) let, z večletno prakso v kavarni in re-»ta vrači ji ter z znanjem nemščine, išče »talno mi.-»'.j. Ponudbe na ogl. odd. Jut.ra peni »Kavcije /.uio-zeu«. Paternu * (Ičej Beseda 1 Dia, Javet i Din z.3 Šifro al) daianje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia Fotografsko učenko »prejme takoj fotoatelje Pogačnik, Aleksnadrovu i). Vajenko t;L šiviljsko obrt. sprejmem s stanovanjem in brano. Modni salon Roth. Maribor. Ulica oktobra j I. 3H74-44 Bceifa 1 Din, davek 3 Din. ia Šifro ali dajanje iaslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din Učni tečaji u višji in nižji tečajni ir.prt ter za priva tiste so v' Gajev! ulici 6. 35008-116 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši tnesek 17 Din. Stanovanje dveh velikih event. treh sob, iščem. Popolnoma mirna družina dveh članov, plača osigura-na, ev. za dalj časa naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo stanovanju«. S5iUo-31a SimRmrm Ueseda I Din. davek 3 Oin. r.a Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Oio. Sobo opremljeno, vezano » kopalnico in posebnim vbodom oddam takoj. Pojasnila: Resljeva 18. hišnik. 8eseda 1 Din. davek ? L ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tcesek 1? In. Stružnico za železo m«:njšo, moderno, vrtalni stroj in aparat za aytoge-nično varenje kupimo. Ponudbe z vsemi podatki in eeno na tovarno Vidmar, Ljubljana, požt. predal 398. iCOii-iO Angleščino poučujem tudi otroke in »kupine po zmernem bo-nora-rju. Iz.prašana v Angliji. Posebna uažnja iz-govarjavi .konverzaciji. — Kirlovška 1, Vidmar. 21901-4 Prodam Beseda 1 Din. davek f Dtn. ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Hubertus »epremočljiv. mo6kl to c«mskj -35II.- £>11». otro&kj t kapuco 145. Din. creocB eoatb. impregniran vimo 420.- Din. »nmi«jce .xl Din «S. oaj.rej, dobite pn PRKSKKKJU. Sv P^ tra cesta 14. Si® Lokali Seseda 1 Din. davek 3 Dir., za Šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnestk 17 Dla Vinotoc o.id-a-m radi bolezni takoj le zanesljivi osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. i31Oj-'i0 Lokal popolnoma prenovljen. v centru, oddamo za niT.ko ceno. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »V najem«. 23 ra-ao Filmsko kamero Bole.v mm i Mnyer Kino Plašili atom l. 1.5 F 2 con, m-ln-ujaui ta motorno kolo. Ona s [»aram je r>:o 8iH0. Koto Touri.n. Lojze Smue, IJubliana. Aleksandrov« 8. 35181-6 Opremljeno sobo sončno, » posebnim vhodom. tik banske uprave, oddam boljšemu gospodu ali gosjKjdieni. Naslov v vseh pos-kivaluicah Jutra. 23111-33 Sobo v centra z 1 »1 S2 posteljama oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25.132-28 Sobo v centru mesta. I. nadstropje. Z vliodinn - »topni-šča, oddam ta.koj »talnemu najemniku Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25151-23 Opremljene sobe poseben vhol-W-26 Sončno sobo s predsobo, opremljeno za 2 osebi, oddam, tudi zakonskemu poru brez otrok. Na željo i zajtrkom. — Sv. Petna na-sip -43. Kopalnica na ras[H>lago. --S1G1-23 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Arhitekt, A g; len, Agilr.a. Blizu Ljubljane, Boljša, Dom, bui lw—150, Denar, Delavna in varčna. Dobra plača, Delo, Dobro ohranjeno. Dolenjsko, Dohodek. Diskretno prijateljstvo, Dis-kree.ija. Gotovina OOO.OOO, Gotovina, Iskreno prijateljstvo, Iščem v potrebi, Kruh, Knjiga za polno vsoto. Ljubezen in doto, Le-ben, Lieben, Lachen, Ljub- ljana o, Lojze, Lefn? donos 10)1.(100, Ljutomerčan, Menjava, Mimi, Mirna soba, Malo jamstvo, Mucka, Materija!. Nova, Nesrečna in nezaposlena, Nadzorstvo, Nujno, Nizka najemnina, Organizacija. Plačam točno. Pestunje, Provizija, Prijazna, Proti gotovini, Prikupljiva, Podjeten, Potrebujem gotovino. Prima seno, P. P., Rentabilnost, Redka prilika, Resni. R. S. Rabim takoj. Resnost 16, Sreča, Samostojna kuharica. Sigurno, Strojni risar, Savinjka. Samoprodaja. Sa-i mo zdravo, Stanovanje, j Službo Ljubljana. Složno I gospodinjstvo. Suh dom. j Solidna stavba, Sodelova- nje. Stalno. S t. ".Iti o m*=t.<>. Trezen. Tajnik, Trgovina, Trgovina. Točna plnčni-ca. Vestna io točna. Visoko-š«1fea, Vila, Voziček, Ventilator. Veselje do gostilne. Vinoloč. Zelo ugodno. 7.re?Aa. Zvestoba, Žarek sreče, 300.000, 20.000, 141L'. ^□□□□□□□□□□□□C f VieeS mestom lin deželo posrednje Jutrov mali oglasnik Glavno skladišče za Jugosl.: Hinko Mayer in drug. pari. odio, Zagreb ■ f- r J'1-. A Z G L A S. Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje kleparska in parketarska dela za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 21. novembra 1935 do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolkovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5% od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 21. novembra 1935. v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, II. nadstr., soba štev. 2, počenši s 15. novembrom 1935. ffMimiMliH Beseda 1 Din. davek " Dhi. ta Šifro ali dajanje ustova 5 Din. Najmanjši tuesek 17 Din. Sobo in kuhinjo pritličje, veliko, s veti o in suho. vse novo pleskano, odam takoj poceni os .-bi, ki ima veselje do obdelovanja vrta. Ponudbe ua ogl. o«i. Jutra pod »Dr>. 11. Polje«. 25137 -31 Stanovanje 2 sol. in kuhinje, oddam takoj ali za december v centru ta Din G""I Naslov - vseh poslovalnicah Jntra. <»'•62-21 Sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Streliška ulica 22/1. 25172-33 Na Taboru oddam sobico s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35 167-33 Sobe išče Sobo s strogo separiranhn vhodom sredi Ljubljane, išče boljši gospod. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Center«. 35101-33* Skromno sobico za Bežigradom, ifem, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«. 2»!79-23« Sobo y centru mesta, snažno, i popolnim nočnim mirom, išiem taJcoj ta dobo 15 diii ali event So dalje. Ponudile pod »Duševni delavec« na ogl. odd. Jutra 35;4S-23a Pred kongresom zohotehnikov Prejeli smo: Da bi bila javnost objek. tivno informirana o dejanskem stanju z?o-botehničnega vprašanja, je potrebno naslednje pojasnilo k članku od 9. t. m. Zakon od 25- novembra 1930 ne povzroča zobotehniškemu stanu nikake gmotne ali socialne propa-sti, ker ta sta.n dana. šnjim razmeram primerno napreduje ali nazaduje; to se pravi, da je večja brezposelnost v tej stroki na eni strani posledica hiperprodukcije, kakor pri vseh poklicih, na drugi strani pa so, kakor povsod, tudi tu prejemki nekoliko znižani, kar je pač posledica krize. Da pa so zobni zdrav, niki svojim strokovno izučenim zobnim tehnikom znižali prejemke od 1500 na 300 Din. je navadna demagogija. So bili primeri, da je imel zobni tehnik pred leti 8000 Din mesečnih prejemkov, in — umevno — tega danes ni več; da bi pa bile pla. če znižane na 300 Din, ni resnica. Ras je, da dobi 300 do 400 Din na mesec učenec, od katerega pa ima zobozdravnik zelo ma. lo koristi. Današnje plače zobnih tehnikov znašajo od 1500 do 2500 Din, kar je odvisno od tega. koliko ima zobni tehnik dela. Demagogija je, da zobni zdravniki zauipa-jo svoje ordinacije nekvalificiranim zobnim tehnikom, če pa se dobi takšen zobni zdravnik, se svojega ravnanja najbrže niti ne zaveda, ker smatra svoj poklic za navadno obrt. Takšen zobni zdravnik je vreden obsodbe, številke o brezposelnosti zobnih tehnikov so na vsak način pretira, ne, pa čeprav niso, si vsakdo lahko predstavlja, kakšne bi bile posledice, če bi ee 1000 ljudi brez vsakega pojma o zdravni-štvu lotilo zdravljenja bolnega ljudstva. Zobni tehniki sami priznavajo, da se je po proglasitvi zakona iz leta 1930 število učencev dvignilo od 300 na 1000, kar pomeni, da so morali vedeti, kakšno bodočnost imajo po tem zakonu in torej ne mo. rejo proti njemu protestirati, če se danes dovoli vsem tem nekvalificiranim otvar-jati dentistične prakse, bodo v petih letih drugi zahtevali isto. Na ta način sploh ne pridemo do konca. Zobozdravnik naj študira 20 let, zobni tehnik pa naj že z 17. leti služi denar, po nadaljnih desetih letih, Izjubijerii* Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta SiFro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 O in. Za kožnate rokavice iigubljene včeraj na Res-Ijevi cesti, dobi najditelj 5il dinarjev, ako jih odda Uradniški inenzi. S5149-2S Našle so se moike kožnate rokavice. Dobijo se popoldan na Resljevi cesti 12. I. nadstropje. desno. 25« Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopaKete 9 dobite pr> I. POGACNU Bohoričeva al. 5t Brez posebnega obvestila Preminul je naš nepozabni soprog, dobri papa, brat in stric, gospod DR. PEITLER FRANC apelacijski sodnik v pokoju v sredo, dne 13. novembra 1935., ob 10. uri dopoldne, po daljši bolezni v 65. letu svoje dobe. Pogreb blagopokojnika se ob vršil v petek, dne 15. novembra ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Ciril-Metodova ul. št. 14. na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 16. XI. ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. V MARIBORU, dne 13. novembra 1935. MARIJA PEITLER — soproga; Vera — hčerka; ter vsi ostali sorodniki. ko prejema dobro plačo, pa naj poetan«; dentist-tehnik, ker zna delati krone, ne loči pa niti mlečnih zob od stalnih. Smešno je govoriti o neki višji strokovni teo. brazbi. V Ljubljani je bil tečaj o žganja porcelana za zobne tehnike, pa se ga mai. sikateri niti na stroške zobnega zdravnika-ni hotel udeležiti. Vsak naj se zaveda, da oni zobni tehniki, ki hočejo postati den tisti, tehniki, niso nikoli opravljali zobozdravniških del » ustih, niso zdravili korenin in zob. Bili rti. so na nobeni specialni šoli, ker kaj takeg% za nje splohne otetoia. Podlaga za to ja celotni medicinski študij. In sedaj hočejo samostojno opravljati nekaj, česar se niso nikoli učili. Bilo bi bolj upravičeno, da bi odvetniški solicitatorji postali advokati, babice pa specialisti za porodništvo. Zobni tehniki priznavajo svoje mazaštvo ali štišmarstvo. Posledice tega pa nosi bolnik. Ni res, da zobni tehniki niso socialno zavarovani, ker morajo biti po zakonu za. varovani ali pri okrožnem uradu ali pa pri trgovskih nameščencih. Starostnega zava-„ rovanja pa nimajo, kar ni rečeno, da ga ne bodo dobili. Kolektivne pogodbe pa tudi lahko dobijo. Obsodba ubijalca Novo mesto, 14. novembra^ V Češn jicah se je letos 9. septembra ae-radi prave malenkosti odigral krvav doc^v-dek, W je povzročil smrt 60-letnega posestnika Franceta Kastelica. Kastelic aH pa njegov sin sta baje pokosila nekaj trav® preko meje svojega zemljišča. Sosed je napadel najprej mladega Ka-stelica, v prepir in spopad pa 6e je vmešal Jože Anžlovar. Stari Kastelic je pribite! sinu na pomoč in Anžlovar ga je z nožem vrezal v levo roko- Ko se je Kastelic pomikal profej svoji hiši, je Anžlovar izdrl iz ograje debel smrekov kol in starca dvakrat z vso silo udari"! z njim po glavi. Posledice te poškodbe so bile strašne. Stari Kastelic je v nekaj dneh oslepel na eno oko in postal popolnoma slep, ker js ioiel drugo oko že prej pokvarjeno. Začei je bloditi in pri tem je trgal obleko in obveze raz sebe Po kakih 20 dneh ga je smrt rešila trpljenja. Od sodnije določeni zdravnik je ugotovil, da so mu udarci po glavi povzročili prelom čelne in lobanjske kosti, kar je imelo posledico notranje kr« vavrtve. Ko mu je kri pritiskala na možgane, je nesrečnež silno trpel in blaznel. Včeraj pri razpr.rvi se je obtoženi 'Anžlovar zagovarjal s silobranom- Priče pa so izpovedale, da je starega Kastelica trikrat vrgel na tla in ga potem pobil s kolom, ko se je že umikal proti domu. Obsodili »o ga na pet let rebije in pet let izgube častnih pravic. Vremenski pregled 14. novembra. Ljubljana 7. 767.3, 8.S, 89, 0, 10, —, —; Ljubljana 14. 769.2, S.4. 94, NW1. 10, Maribor 7. 767.0. 7.0, 90, 0, 10, —, —; Zagreb 7. 767.7. 7.0, 90, NNB2. 8, —, —; Beograd 7. 76S.6, 4.0, SO, ESB6, 3. —, _; Sarajevo 7. 768.2, 6.0, 90, —, —, 8. —; Skopi je 7. 769.7, 5.0, 92, —, 4, —, —; Kirmbor 7. 76-5.3, 9.0. 78, N4. 4, dež, 0.1; Spiit 7. 765.4, 13.0, 80, NB3, 5, —, —; Rab 7. 764.8, 12.0, 70, —. 5, —, —; Rog. Slatina 7. — 8.0, 93, S3, 5, dež, 0.8. Temperature: Ljubljana 10.6, 8.2; Maribor 8.0, 7.0; Zagreb 9.0, 5.0; Beograd 13.0, 4.0; Sarajevo 14.0. 0.0; Skopi je 15.0, 2.0; Kimibor —, 7.0; Split 17.0, 12.0; Rab 12.0; Rog. Slatina —, 7.3. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij > Jutra« AdoU Sibnikar. — Z* narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Franc Jezeršek, — Za Inaeratnl del je odgovoren Alojs Novak« m Val f LJubljani