208. številka. Ljubljana, v torek 13. septembra 1904 XXXVII. leto fcaaja vsak dan zvečer, izimfit nederje in praznike, ter volja po poitl prejeman aa avslro-ogrsks deaeie sa vsa leto 86 K, za po! leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano ■ poailjaojem aa dom za vse leto 84 K, za pol leta 18 K. za četrt leta 8 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 88 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, aa eden meeeo 1 K 90 k. - Za tuje Idežels toliko toč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peteroetopne peti t-vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po H h, .če *e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole* frankovatl — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih alicah fit. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniatvo pa v pritličja. — Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adrninistrstivne stvari. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon it. 8ft. Koga je c. kr štajerski namestnik predlagal v odlikovanje? Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih sveti. Prosto po Koseškem. Da neničurstvo in renegatstvo na Spodnjem btajerskem uspeva in pro-cvita le edino s podporo vladnega sitema in pristanske birokracije, je občeznana stvar; Človek a la Ornig, kateremu „Slovenski Stajerc" po pravici očita, da ni mogel niti spodnje gimnazije dovršiti s povoljnim uspehom, se popne do županskega stola avtonomne mestne oheine, zapoveduje uradnemu vodji, ki ima teoretične juristiČne in politično skušnjo ter je v uradnem in činovnem oziru isto kakor c. kr. okr. glavar! To je anomalija, ki nima lahko v celi Avstriji para! Da tak človek potem svojo uradniško kvaliteto zlorablja v osebne in strankarske namene, je oČividno. To sledi jasno iz dejstev, ko smo jih v prvem članku navedli. Vprašanje nastane le, ali c. kr. namestnik grof Clary Aldringen o vsem tem nič ne ve ali pa menda vedeti noče, kajti Ornig je zvit in lokav zadosti, da mu nameče peska v oči. %Ža-lostno dovolj, da se sploh to poČenjanje prezira ali skuša utajiti. „Slovenski Staj ere" poživlja Orniga, naj mu odgovori mogočni mož (i. e. Ornig), zakaj je neki njegov prijatelj celo znorel in vsled tega umrl?41 Na to vprašanje nemcurski „Stajerc" ne odgovarja — iz zelo umevnega vzroka. Mi pa nimamo povoda, tega javnosti in gospodu grofu CIary-u zamolčati. Dotični gospod je bil umrli Ernst S c h a 11 o n, bivši mestni uradnik, ki bi bil moral v pravdi proti Kalchbergu zaslišan biti kot priča o falziiikaciji pobotnic in računov, ker je imel vpogled v celo mestno upravo in je bil takorekoč desna roka Ornigova. Mož bi bil moral potrditi to, kar je Kalchbergu pravil, in kar je priča Maver potrdila, ali pa — pod prisego lagati. V prvem slučaju izgubi službo, v drugem slučaju ga čaka kazenski pregon radi hudodelstva goljufije. V tem neprijetnem duševnem stanju so se mu možgani zmešali; prenesli so ga v blaznico, kjer je umrl predno ga je sodišče zaslišalo. Ta smrt je rešila Orniga moralnega pogina, Schal-lona samega pa neprijetnih posledic, katere je že v tem trenutku slutil, ko ga je pl. Kalchberg za svedoka predlagal. „Slovenski Štajerc" ima docela prav, če trdi, da ves Ornig smrdi in smrdi. Tako tiransko (in satansko zlobno postopa po predlogu grofa Clary-ja dekorirani Ornig proti svojim somišljenikom. Kako infernalično nepošteno pa on postopa in posluje proti političnim in narodnim nasprotnikom, kaže sledeči slučaj, ki se je razpravljal pred nekaterimi leti v dvorani c. kr. okrožnega sodišča v Celju in ki se je končal z nezaslišano blamažo tega „viteza." V Ptuju posluje že mnogo let kot uradnik slovenskega odvetnika g. Aleksander Pintarič, 60 let star, rodom iz Vržeja. Ta gospod je povsem pošten in vesten uradnik, v narodnem oziru pa navadno — miles gregorius. Tega je hotel brezobzirni mestni župan na dijaboličen način uničiti, ker je Pintarič steril veliko pregreho s tem, da je osnoval proti Orni-govi volji in nakani „bojno društvo", ki ne pleše po Ornigovi piščalki in v kojem ne veje protiavstrijski duh. Čujte torej kaj se zgodi: Leta 1894 — hitro po tem, ko je splezal na županski stol — dobi Ornig sledečo dopisnico iz Prage. „Edikt! An Josef Ornig, Backer-und Biirgermeister in Pettau. Sadi Carnat ist todt!!! Ais Nachsten haben vrir Sie ausersehen f f f. Das Executivkomite der internationalen Anarchiaten." Kmalo potem pride drugi tak dopis ki slove: „Carnot ist todt; jetzt kommst du — Zittere Tyrann!! Das Esecutivkomitć der Omladina." Vsak razsoden človek bi ta dva dopisa smatral kot bedasto burko in v papirni koš vrgel. Toda Ornig je go- spoda Aleksandra Pintariča ovadil radi hudodelstva nevarnega pretenja, ker mu je osebni sovražnik Pintaričev kot pisemski izvedenec zatrdil, da je g. Pintarič ti dve „grozilni" pismi pisal. C. kr. državno pravdništvo v Celju se je vsedlo Ornign na limanice, ker sta nemška pisemska izvedenca v Gradcu na podlagi primerjave pisem soglasno izrekla, da je g. Pintarič pisec teh pisem, Čeravno on ni bil nikdar v Pragi in tudi ni pisal teh pretilnih pisem in ker je Ornig izrekel, kako strašno je bil prestrašen in vznemirjen, ko je ti „pre-tilni" pismi dobil. G. Aleksander Pintarič je bil posajen na obtožno klop in le malo je manjkalo, da ni bil na večmesečno težko ječo obsojen. „NemŠka strokovnjaka" sta namreč pripisovala neko t r e t j e pismo Pintaričevi roki, glede katerega pa je ta pričo navedel, ki je to pismo napisala. S tem je bilo o vrženo izvedeniško mnenje „ nemških" graŠkih strokovnjakov in Pintarič oproščen. Imel pa je mnogo muk in stroškov. Toda kaj se zgodi pozneje? Stvar, ki je skoraj dve leti trajala, je razburila duhove in pravi pisec teh pretilnih pisem se je končno po ovinkih in indirektnih dokazih razkril. Bil je somišljenik Ornigov, ki si je ali sam na svojo pest ali sporazumno z Ornigom dovolil ta „špas". G. Pintarič je to objavil sodišču! Toda kaj se zgodi? Sodišče nenajdenobenega povoda, pravega storilca zasliŠati. Služboval je takrat tisti „hoherer richterlicher Funktioniir" kot okrajni sodnik, ki je bil intimen prijatelj Ornigov in katerega zadnja Ptujčanka tako močno hvali. Tako je zaspala ta zadeva in državnemu pravdništvu ni na misel prišlo ali pravega pisca preganjati in pod obtožbo staviti ali pa Orniga radi goljufije prijeti; kajti mogoče in verjetno je, da sta se pismi pisali po naročilu Orniga samega. Po vsej pravici torej trdi „Slovenski Štajerc", da ni večjega goljufa in sleparja na svetu, kakor je dekorirani žu- pan ptujskega mesta, Ornig. Dvomljivo je le, ali je njegovo hinavstvo večje od njegovega sleparstva ali narobe. In tega „viteza" Žalostne postave predlaga grof Clary-Aldringen c.kr. namestnik v Gradcu v Najvišje odlikovanje! Kje ođtane javna morala? Menda si je že davno zagrnila s črno ruto svoj obraz. lustus II. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XLV. Dne 5. oktobra 1903 torej tri dni preden je škof dr. Nagi odpo-elsl zadnjič navedene prepise, je prišel navlašČ v Ricman je e. kr. okrajni orožniški strni-mojster. — Kakor so že razvi-deli cenjeni čitatelji, se toliko posvetne, kolikor cerkvena oblast poslužuje orožnikov za posredovalce tudi v strogo cerkvenih zadevah! Stražmojstra je poslal koperski okrajni glavar, ie znani g. Schaffen-bauer, seveda na ukaz tržaškega ordinarijata in n a m e s t n i-št Ta. Straimojster se je podal k srenj-skemu županu in drugim srenjskimpoglavarjem ter jim sporočil sledeče: »Podajte se nazaj pod jurisdikcijo tržaškega Škofa dr Nagls; ustanovi Vam takoj novo župnijo, plačo bo dobival župnik iz verskega zaklada, na stroške istega zaklada se Vam popravi tudi Vaša cerkev, in vlada Vam povrne tudi vse stroške, katere ste imeli radi ustanovljenja Župnije. 3 k o f Nagi Vam vpelje pri službi božji zopet staro« slovenski jezik, ker je dobil tozadevno ukaz iz Rima in če tudi hočete, postane Vsš prvi župnik prejšnji Vaš kaplan dr. P o -i a r.u De 16. oktobra 1903 podala se je omenjena tro- jica ricmsnjskih mož s legalnim zastopnikom in tolmačem k Škofu dr. Naglu. Ako boče Slovenec ali Hrvat v XX. stoletju govoriti v Trstj s dijecezanskim škofom, mora vzeti seboj tolmača, če slučajno ne zna osiroms noče govoriti nemško ali italijansko. PaČ zavidati moramo Slovenci in Hrvati razne zamorce, Malajce, Indijance, Kitajce, itd., ki se pogovore s svojimi škofi in misijonarji lahko v svojem domačem jeziku! Deputacija je izročili dr. Nagla pisane zahteve oziroma predloge zadevajoče rešitev rio-manjskega cerkvenega vprašanje, k i stsjihpo koperskem s t r a Ž -mojstru sugeriralatržaški ordinarijat in c k r. n a m e s t-n i š t v o. Nastopno slede omenjeni predlogi oziroma zahteve: »Njegovi Prevzvišenosti gospodu dr. Frančišku Naglu, tržaško-koperskemu škofu i. t. d. I. Izključna poraba glagoiice (stsroslovenskega jezika) pri sv. msši in vseh drugih obredih. V riemanj-skih cerkvah mašuje in opravlja druge obrede domači župnik izključno v starcslovenskem jeziku. — Zs to izda tržaški škofijski ordinarijat poseben pismen dokument, da je staro-slovenski jezik za večne Čase zakonito vpeljan v riemanjski cerkvi. — Vsak Župnik oziroma Župni opravi-telj mora pred nastopom službe dokazati znanje glagoiice. IL Prvi župnik bodi dr. Anton Požar. III V Ricmanjih so ustanovi samostojna župnija; vso kongruo prevzame verski zaklad brez vsakih klavzul; imenovanje župnika in patronat pa hišni gospodarji riemanjski. IV. Ricmanje se popolnoma izloči od dolinske župnije brez vsake odškodnine nasproti dolinski duhovščini od strani ricmsnjskih hišnih gospodarjev in riemanjskega cerkvenega premoženja. — Ustanovne rio- Iz Darwinove knjige. (Črtica spisal Gvidon Saj o vic.) „In s predrzno roko je raztrgal zagrinjalo ter nam pokazal naravo v popolni krasoti. A njegovi nasprotniki, čuvaji resnice, so zagnali krik in laćali kamenje nanj in na njegove učence. Eden izmed slednjih jim je pa rekel: »Prinesite nam toliko protidokazov, kolikor imamo mi dokazov in verjeli Vam bomo." Oni so pa ostali odgovora še do danes dolžni." Začetkom druge polovice devetnajstega stoletja je nastal krik in vik v omikani Evropi. Našel ss je človek, ki je z drzno roko raztrgal zagrinjalo, katero nam je zastiralo naravo, in nam pokazal njo in njeno življenje v popolni krasoti in največji luči. Njegovi nasprotniki, čuvaji psevdo-resnice, so si omamljeni vsled nepričakovanih, močnih žarkov te luči, zavezali oči in tolkli po njem in njegovih učencih; a njihovi udaroi so padali na nje same in v prazni zrak. Predrznež je pa s svojimi učenci ne ustrašeno stopal dalje po poti resnice, ne meneč se za udarce nasprotnikov, ne oziraje se na desno, ne na levo. In eden najmarljivejših in najzaslužnejših njegovih učencev, Brneat Hae-ckel, se je predrznil leta 1863. na kongresu prirodoslovcev in zdravnikov neustrašeno izjaviti: »Gospoda moja, Darwin, to je danes svetovno naziranje.« Ds, Darvvin je bil oni predrznež, kateri Bi je upal pokszati naravo in njeno življenje v pravi luči. Angleški učenjak Darwin se je pridružil po dokončanih vseučiliških študijah znanstveni ekspediciji, ki je imela predvsem nalogo raziskati južni del južne Amerike in otoke južnega morja. To potovanje je bilo za mladega prirodoslovca velike važnost1; da, bilo je prvi vir, iz katerega je črpsl svojo nedosegljivo teorijo. Spoznal je, kako sorodno razmerje vlada med živalstvom in rastlinstvom otokov in celine; zlasti so ga zanimali galopsški otoki. Nadalje ga je iznenadilo rszmerje med živečimi redko-zobi (edentats) in glodalci (rodsntia) ter izumrlimi vrstami. Ne le samo to, temveč še veliko dragih naravnih prikazni je imel priliko opazovati. Vrnivši se s potovanja, je posvetil celo svoje življenje le prirodoslovni vedi; po mnogih skušnjah in poskusih se ni le prepričal, da izvirajo vse živalske in rastlinske vrste iz skupnih, najpreprostejših pravrst, temveč je tudi dokazal, zakaj so se te orga-nične forme preosnovaie in kateri fizijologični in mehanični vzroki pro-vEroČajo, da neprestano nastajajo nove vrste živali in rastlin. Dokszsl je, da so so Živa bitja razvila drugo iz drugega, višja iz nižjih, in vrhunec tega razvoja je človek. Baš slednje je naletdio na velik odpor v gotovih krogih, toda njegovi učenci so prinašali, ne meneč se za različne napade, vedno in vedno novih dokazov. Kar je Oken trdil že začetkom devetnajstega stoletja, da se je namreč človek razvil in da ni bil ustvarjen, je Dar-win popolnoma jasno dokazal in dan-a*ant8 je to prspričsnje vseh učenjakov; med zoologi velja to ss rsvno tsko dokszsno, kskor postavim med astronomi, ds se zemlja vrti okrog solnos. Nobens znsnstvens knjigs ni vzbudila v pretečenem stoletju toliko pozornosti in razburjenosti med omikanim evropskim svetom, kakor Dar-winova knjiga »O postanku vrst«. Pred to knjigo je veljala dogma o konstanei vrst. Vse je zadovoljila Linnejeva definicija o vrsti: »Toliko je vrst, kolikor jih je v začetku ustvarilo neskončno božanstvo« (tot nume-rsmus speoies quot ab initio creavit infinituus Eus). Pripoznalo se je, da niso vsi individui ene vrste enaki; temveč, da najdemo pri vseh vrstah večjo ali manjšo varijabiiiteto, tako, da je možno razločevati v eni in isti vrsti pasme in varijetete. Nikdar pa ne prekorači ta varijabiliteta meje vrste. Dsrwin si je nsjprvo stsvil vprašanje: so li pojmi: vrsta, pasma, varijeteta nekaj povsem različnega? Pri odgovoru na to vprašanje so velike važnosti morfologični in fiziologični znaki. Ako je mogoče izločiti iz množice istovrstnih individujev dve skupini, kateri se izdatno med seboj razlikujeta, sko ni med tema skupinama prehodnih vrst in ako sta se izkazala v več generacijah rodovitne, imenujemo take vrste dobre vrste. O vsrijetetsh ene vrste govorimo tedaj, ako so razločki med tema skupinama malenkostni ter nestalni in ako so se ohranile Še prehourte vrste. Zelo težavno je razločevati dobre vrste in varijetete. Razločevanje je in bode delalo zlasti zistematikom mnogo preglavic. Velikokrat se je že dogodilo, da je opisal eden zistematik gotovo skupino za dobro vrsto, drugi zop-t za varijeteto. Na primer: Razločki med varijetetami naših domačih živali so mnegokrat tako veliki, da sličnih ne najdemo vedno niti med vrstami, mnogokrat celo niti med skupinami. Zs zgled nsj navedem najrazličnejše varijetete domačih go lobov, kunoev, konjev, kuretine itd, katere se ne razlikujejo ne le po barvah, temveč, kar je bolj vsino, po različnih oblikah okostja in posameznih njegovih delov. Pri mnogih takozvanih dobrih vrstah najdemo prehodne vrste. Nasprotno često manjkajo iste pri različnih pasmah nekaterih vrat, katere pasme so toli različne, ds bi jih imenovali popolnoma lahko novim vrstam.' Vzpričo teh dejstev pridemo do zaključka, da pam pripomore morfologija pač razločevati vrste in varijetete, da pa z njeno pomočjo ne moremo postaviti principijalnih razločkov med njima. Dalje prih) manjske maše, ki so se v Dolini opravljale, prenesejo se v Riomanje. V. Dolinski župnik izroči cerkvenemu oskrbništvu v Ricmanjih vse cerkveno premoženje, vse račune, spise i. t. d. kar je ricmanjske cerkve. VI. Tržaški škofijski ordinarijat preskrbi pokritje stroškov, kar so jih Riemanjci v zadevi ustanovljenja svoje župnije imeli pri svojem odvetniku in tudi stroške za temeljito popravo cerkve. VII. Obnovi se pri riemanjski cerkvi zopet stara bratovščina svetega Jožefa. VIII Tržaški škofijski ordinarijat obljubi, da ne bo v nikakem oziru v prihodnje nadlegoval Ricmanjcev oziroma njihovega župnika radi preteklih dogodkov. IX. Vse to se ima izvršiti najkasneje do Božiča t. 1. in do tedaj ima ostati stanje v Ricmanjih, kakor je sedaj. X. Odgovor na te predloge (zahteve) naj so nam izda do 23. t. m.« R i c m a n j e , 16 oktobra 1903. Slede podpisi treh riemanjskih mož. Vojna aa Daljnem Vztokn. Poročilo o bojih pri Liaojangu. KorespondentRfeuttrjevega urada poroča o bojih pri Liaojangu te le podrobnosti: V sredo dne 31. avgusta je bil ogenj na ruski strani silno ljut, a malo uspešen. Pri opetovanih obupnih napadih na ruske pozicije so japonski častniki čestokrat s Bab-ljo v roki gnali moštvo, ko mu je že upadel pogum, znova v boj. Do 1000 čevljev do utrdbe so ležali japonski mrtveci drug poleg drugega. V četrtek 1. t. m. se je vsem nevojakom ukazalo zapustiti Liaojang. Tuji trgovci so skušali kar najhitreje predati s?oje blago, ali pa ga naložiti na železniške vozove in ga spraviti proti sevaru. Vsi ti ljudje pa so bežali v divjem begu iz mesta, ko so jele na kolodvor padati japonske granate. Tuji vojaški atašeji so se s spremstvom odpeljali proti severu in so opazovali, kako so nepregledne čete ruske armade korakale preko liaojanškega meetu in se umikale proti severu. V teku 15 minut, odkar je padla prva japonska granata v evropski del mesta, so bili vsi vlaki prenapolneni z ljudmi, ki so z nestrpnostjo čakali, da se odpeljejo iz Liaojanga. Kitajci so takoj jeli ropati in pleniti po mestu. Ako bo jih pa zalotili pri tem poslu ruski vojaki, so jih pa brez formaiittt ali pestrelili, ali pa obesili. Med tam so se napolnili nasipi in utrdbe na jugu in zapadu mesta z novimi ruskimi voji, dočim se je glavna armada umikala proti severu. V istem hipu so se približali tudi Japonci. Dasi so ruski topovi sipali smrt in pogin v japonsko bojno vrsto, vendar so Japonci v razmeroma kratkem Č.tsu zavzeli vse griče ne jugu. Njih izgube so bile Beveda ogromne. Neki bataljon je v nekaj minutah izgubil vse častnike, da je moral poveljstvo prevzeti prvi podčastnik. Dne 2. t. m. ob 8. uri zjutraj ae je odpeljal general Kuropatkin a svojim štabom. Pet milj od Yantaja se je pričela bitka s Kurokijevo armado. Neprestano so padale japonske granate na železniško progo. Rusi so izgubili neki grič, kjer so se utrdili, a so ga zopet zavzeli in nato po ljutem boju zopet izgubili. Kuropatkin je osebno navduševal svoje vojake. Utrjene pozicije so prehsjale sedaj v japonske, sedaj zopet v ruske roke, vendar pa so Rusi dosegli glavni smoter tega boja, namreč da se je glavna ruska armada mogla v polnem redu umakniti proti severu. Med tem so se vršili najljutejši boji pri Liaojangu samem. Dne 3. t. m zjutraj se je pokazal v mestu ogenj, Rusi so z&žgali vsa važnejša poslfpja in vsa skladišča. Ko se je zmračilo, so dobili vsi ruski voji ukaz, da se naj umaknejo. Zadnje ruske čete so prekoračile reko Tajci in za sabo podrle vse mostove. Nato so so se Japonci približali mestu in ga zasedli. Poročevalec Reuterjev^ga urada v ruskem taborišču je bil vjet. Rusi so imeli 180 000 mož, Japcnci pa okoli 240.000. Boj za Port Artur. »Novi Kraj« v Port Arturju poroča z dr.® 3. t. m., da bo Japonci 2. t. ni. z veliko silo napadli trdnjavo, a so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Največ so zopet Rusom koristile mine, ki so več japonskih kolon pognale v zrak. Nedavno so ruske obrežne bateriju potopile japonsko križtrko, ki je pred vhodom v pristanišče polagala mine. Ta vest, ki smo jo že včeraj kratko beležili, se torej potrjuje. Cuje se, da nameravajo Japonci sedaj z vso siio navaliti na fora Erlungšan in Kikvanšan na se verovzhodni str&ni trdnjave. »Kolnische Zeitung« poroča iz Petrograda, da so v Port Arturju našli veliko tajno kitajsko skladišče streljiva še izza kitajakc-iaponske vojne. V skladišču je bilo 60000 do 100000 granat, več sto Kruppovih topov, ki so pa še vsi rabljivi, veliko število pušk in patron in velika zaloga smodnika prav dobre kakovosti. Ta vest zveni sicer precej neverjetno, vendar pa je najbrže resnična. Iz japonskega vira se namreč poroča, da se je opazilo, da so krogle iz ruskih topov popolnoma podobno Kitajskim projektilom in da so čeBto-krat te krogle opiljene, da so se mogle porabiti za ruske topove. Da torej rabi ruska posadka v Pcrt Arturju kitajske projektile, je dognana stvar, vprašanje je ie, ali se je res našlo ono tajno kitajsko skladišče streljiva, ali pa da Kitajci vkljub japonski blokadi dovajajo vedno in vedno novih živil in municije v Port Artur. Katera verzija je prava, se bode izvedelo š?le po končani vojni. Japonci so baje opustili namen se polastiti fora Ičan, ker so se prepričali, da bi ga, ako bi ga tudi za- vzeli, kasneje ne mogli držati. V zadnjih petih dneh so Japonci zopet izgubili pri naskokih na trdnjavo 20000 mož. V zadnjem Čssu je japonska vojna uprava poslala novih vojev pred Port Artur, da je štela oblegajoča armada 85.000 mož. Japonske izgube pred Liao-Jangom. Ursdno se poroča ie Tokijs, da je japonska armada v bojih pred Li-aojsngom od 26. avgusta nsprej izgubila 17.5 39 m o i. cestnikov je bilo ubitih 136, ranjenih ps 464. Ns desnem krilu je padlo 4866, v centru 4992, ns levem krilu ps 7681 mož. Pripomnimo, ds v tem številu niso zapopadeno izgube Kurokijeve armado, ki so bile, kakor je znsno, najobčutnejše. Prav gotovo ps je tudi, da so japonske izgube dejansko najmanj polovico večje, kakor jih priznavajo Japonci, in najbrže bo število japonskih izgub — 60 000 mož, kakor jih navajajo privatni poročevalci, še najbolj zanesljivo. Iz Koreje. »Daily Tolegraph« poroča iz Seula, da bo železnioa Fuzan Seul v najkrajšem času že dograjena. Iz Seula proti Fuzau se že lahko vozi po železnici 346 kilometrov. Rusi, ki so se že pred dlje časa utaborili v Ham-hurgu, se sedaj baje zopet umičejo proti Vladivostoku. Japonski vohuni v Petrogradu. lu-kor se poroča iz Petrograda, so tamkaj pred nekaj dnevi zaprli dva japonska vohuna. Pri hišni preiskavi se jo dognalo, da sta dotičnika bila japonska oficirja in da sta povzročita one zr.an6 atentate na baltiško brodovje, o katerih se je svoje časno mnogo pisalo. Podmorski čolni za rusko mornarico. Po poročilih iz Pariza je ruska vlada naročila v severni Ameriki 25 podmorskih čolnov. Vsak tak čoln bo stal 800000 kron. Rusija je tudi naročila pri raznih ladjedelnicah več novih križark in oklopnic. Sprememba pri moravski dež. vladi. O pava, 12. septembra. Dunajski listi vedo, da 89 deželni predsednik Moravske, gr.f Thun*, v najkrajšem Č--3U odpokliče ter dobi mesto deželnega pr6dsrdn:ka na Solnogra-škem, kjer bo kmalu vpokojen dosedanji deželni predsednik grof Saint-J u 1 i e n. Slovanske paralelke v Šleziji. O pava, 12. septembra. Včeraj je bil v Freudenthalu protestni shod nemških občinskih predstojnikov zoper ustanovitev slovanskih paraleik na učiteljiščih v Opavi in TeŠnu. Na shodu je izjavil pos!. K a i a e r : »Ako Avstrija spravlja nemško interese v nevarnost (?) ter ne določi nemščine postavno za državni jezik, se bliža polagoma svojemu propadu « Končno so samostana podložni kmetje umorili in obesili prijorja Celestina in to je bil glavni vzrok, da so izvolili Hugona Oberdorferja, vedoč, da je ta pravi mož, ki bo znal kmetom storjeno hudodelstvo strašno plačati. In Hugon Oberdorfer jim je tudi prisegel, da maščuje umorjenega Celestina tako, da bodo to pomnili še pozni rodovi in če se ne dobe pravi krivci, da bo kaznoval vse samostanu podložne kmete. Tndi ljubljanski sodnik je bil prepričan, da je prijor Celestin postal žrtev osvetoželjnosti samostanu podložnih kmetov in začel je takoj s pripravami za preiskavo. Na cigane ni nihče mislil, ker se že dolgo časa ni v vrhniškem okraju noben cigan prikazal. Pred vsem si je sodnik seveda preskrbel primerno pomoč, namreč oboroženih ljudi, katere je naročil iz Ljubljane in iz sosednih graščin, kajti domneval je, da se zna ljudstvo upreti in da pride celo do boja. Prav zato je zaukazal, da naj se strogo molči o dogodku in nikomur ne pove, da so našli prijorja Celestina pred glavnimi samostanskimi vratmi na vešalih. ae je sprejela resolucija, {v kateri se zahteva, ds vlada opusti nameravano ustanovitev psrslelk, s občinskim uradom se naroča, ds dotlej ustavijo vse posle prenesenega delokroga. Trgovinske pogodbe Dunsj, 12. septembra, čssniške vesti o zaključenju trgovinskih pogajanj s Iteiijo niso resnične. Do-sedaj se ni še noben akt glede tozadevne pogodbe podpisat, vsled tega tudi ne more javnost vedeti za vsebino pogodbe, kakor o odpadu vinske klavzule itd. Rim, 12. septentbra. Včeraj so se vršila posvetovanja med italijanskimi ministri in odposlanci. Odposlanci so nato odpotovali zopet k trgovinskemu pogajanju v Vallom-broso. Delegstje obeh držav imajo rešiti še nekatere podrobne točke, preden se trgovinska pogodba pod piše. Zadolženje zemljišč. I no most, 12. septembra. Na shodu nemških juristov se je danes razpravljalo tudi o vprašanju: »Ali je priporočati zakonite predpise za osvoboditev zemljišč dolgov in bremen ter določiti zadolžitvi gotovo mejo?« Poročevalec dr. pl. Grab m ayr je izjavil, da bi obvezna meja zadolž'tre pomenil* usodno poseganje v gospodarsko svobodo. Pač pa je podal več nasvetov, kako bi se razbremenitev zemljišč kot zelo nujna izved la v splošno korist. Posebno je nasvetoval, naj bi se vsa posojila kmetijstvu spremenila v anuitetne dolgove, ki jih ni smeti odpovedati. Bolgarski knez na Dunaju. Dunaj, 12. septembra. Mei dunajskim in sofijskim dvorom je vla-dfcia že par let neka napetost, ki se je posebno poostrila, ko te je začelo vstaško gibanje v Macedomji. Knez Ferdinand je zaman prosil za avdijenco pri ceszrju Francu Jožefu na Dunaju in v Budimpešti. Da je eedaj cesar vendar-ie kneza sprejel, se pripisuje direktnemu vplivu angleškega kralja Edvarda. V avdijenci, ki jo je kra!j dovolil knezu Ferdinandu v Marijinih varih, si je Ferdinand izprosil kraljevo posredovanje, sklicujoč se na to, da je knežja vlada na Balkanu storila vse za ohranite? miru. Kralj Edvard je knezovo prošnjo naznanil pismeno cesarju na Dunaj. Casar se je posvetoval z grofom G o 1 u c h o \v a k i m , nakar se je knezova prošnja z% avdijenco ugodno reši'a. Pri avdijenci pa se b*je niso razpravljala pereča politična vpra sanja. Knez Ferdinand si je prizadeval cesarja prepričati, da hodi pr&ve poti v svoji balkanski politiki ter si prizadeva zabraniti delovanju revolu-cijske organizacije. Dunaj, 12. septembra. Cesar je popoldne vrnil knezu Ferdinandu obisk v KcburŠkem dvoru. Zvečer je bila dvorna pojedina v Sch5n brunnu. Ženske študije na Ogrskem Budimpešta, IS. septembra. Zaradi znane naredbe glede omejitve Ko se je to godilo v samostanu, je bil dolgi Laban tako vesel, kakor še nikdar v svojem življenju. Po odhodu Simona Kozine, ko je bila že noč, je Laban odkopal vhod v podzemsko shrambo in se previdno splazil v dosti globoko jamo. Užgal je pripravljeno trsko in videl z začudenjem, da se nahaja v prostorni, z lesovjem obokani kleti. Ob strani je stalo več sodov. V nekaterih je videl raznih oblačil, v drugih vsakovrstnega orožja, zopet v drugih je dobil steklenice polne plemenitega vina, večinoma pa so bili sodi prazni. Labanu se je kar milo storilo, ko je ugledal te prazne sode, kajti slutil je, da so bili prej napolnjeni s tistimi zakladi, ki so jih cigani odnesli. Zdaj mu je bilo tudi jasno, zakaj niso cigani nikdar pustili te zapuščene koče brez stražarjev, dokler so bili v kleti njih zakladi. — Prokleto sem bil neumen, da sem čakal, kdaj odidejo cigani, se je Laban jezil sam nase, ko je preiskoval sode. Mar bi bil Erazmu povedal, da se tod poticejo cigani in mu dal polovico zaklada, pa bi bilo vse v redu, ženskih študij na srednjih Šolah in vseučiliščih se je vršila včeraj posebna enkets pod predsedstvom na-učnega ministra dr. pl. Bercsevi-czyjs. Po daljšem posvetovanju je naročal minister, naj se njegova naredba kolikor mogoče milo izvaja. Zs bodočnost namerava minister pogoje za sprejem ženik v srednje in visoke šole polagoma poostrovati. V enskem smislu se je izrazil naučni minister tudi napram deputaciji dijakinj. Dogodki v Macedoniji. Bel grad, 12 septembra. Ie Skoplja se poroča, ds smatrajo on dotni konzuli položaj v Prizrendu za skrajno kritičen. Csrigrsd, 12 septembra. Iz Monaatira sta odšla dva bataljona v Dibre v podporo komisiji, ki operira tam proti albanskim vstašem. Rooseveltova kandidatura za predsedništvo. London, 12. septembra. Pred sedmk Roosevelt je z običajnim javnim pismom nastopil zs zopetn kandidaturo. V tem piamu zavrača vse napade svojega protikandidati* Parkeria, opravičuje odpošiljatev vojne mornarice v Panamo, Beirutb, Taoger in Smirno ter pravi: »Brodovje je najVHŽnejrie varstvo miru, posebno zato, ker vzbuja strah ter nastopa za zunaDjo politiko« Glede F i 1 i p i n pravi pismo, da bi pomenilo katastrofo, ako bi Amerika Filipine na katerikoli način pustita, ker bi potem glas Zedinjenih držav na Daljnem vztoku nič več ne veljal. Zopet punt v nemški koloniji London, 12. septembra. V nem -ški Novi Gvineji so se spuntali do rcaČini, napadli katoliško misijonsko postaio tir pomorih veČ duhovnov in nun. 36 domačinov so vjeli ter |ih 16 zaradi tega zločina usmrtili. Namen zaroti je bil, vse belokožc? po moriti. Dopisi. Iz Idrije. (Nemška Kultura.) Pri tukajšnjca c kr. stav benskem uradu se je spopolmla me sece aprila t. 1. slutba zidarskega mojstra. Ker niso hoteli službe oddati domačinu, ki je v to popolnoma ▼spoacbljet:, dobil jo |e neki nemški ŠUjerc, ki pa je vse poprej kot sposoben v obnašanju napram delavcem to službo opravljati, in v to hočemo navesti dokaze. Menili sojo in čakali da bode o tem človeku kaj omeni: naš »Naprej«, glasilo tukajšnjih socialnih demokratov, ali pa krščanak socialni »Slovenec«, ki tako rada planeta po kakem domačinu, afco tudi ni nobenega prestopka zakrivil, temveč Ih svojo doižaost štor.I, ski; ie kakega pijanega delavca od 4*1 odvroil. Pa eeve, tujec je kaj dru zega, posebno če je Nemec, pred tem se mora rešpekt imeti, naj počne, kar mu drago, saj ga tako nobeden ne Kontrolira. Ker smo pa videli, da se nobeden teh listov noče potegniti za delavce proti g. P.isu, hočemo pa mi ž njim nekoliko poračunati. T.* gospod, ki uživa roarsikake ugod- feJesT Oalie v or-ilogi- Erazem bi bil nagnal biriče nad cigane in jaz bi se bil polastil zaklada, iu pomagano bi bilo obema. Čim dlje je Laban preiskoval klet, toliko bolj se je kesal, da ni izvedel prvotnega svojega načrta in Erazma vsega razkril, a ta kes se je takoj ponehal, ko je končno v zadnjem sodu našel pod različnimi capami vrečo, v kateri je bilo plačilo, ki je je prejel Simon Kozina od ciganov za svojo pomoč. V vreči je našel Laban ing* cenih kelihov, monštranc in drugih zla tih reči ter mnogo denarja. Oči so se mu iskrile, ko je zagledal ta zaklad iu roke so se mu tresle, ko je prešteval denar. Z mrzlično razburjenostjo je začel spravljati denar v svoje žepe a bilo ga je toliko, da ga je moral pove zati Še v ruto. Zlato posodje je pustil v kleti, ker ni vedel, kaj bi ž njim počel. Zadovoljen in vesel je zapustil podzemsko klet. Pokril je zopet vhoil in nagomilil nad njim trave in vejevjag Tiho se je smejal, misleč, kake obraze bo delal Simon Kozina, ko zapazi, da je izginil njegov denar in potem odrinil Čez goro proti Polhovem gradcu. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XVI. (Datie.) V samostanu v Bistri je že na vse zgodaj zavladala taka razburjenost kakor še nikdar. Ko se je bilo začelo daniti, je samostanski vratar odprl glavna vrata, da bi se mogli hlapci odpeljati na delo in vzrl pred vratmi na visokem drogu prijorja Celestina. Stari mož je strahoma odskočil in kri-caje na ves glas bežal v samostan. V nekaj trenotkih so bili vsi sam ostanci, menihi in uslužbenci na nogah in vsi so drveli k vratom, da se prepričajo, ali se je stražarju sanjalo ali je videl kako strašilo, ali pa je govoril resnico. Ljudje skoro niso verjeli svojim očem, ko so zagledali na vešalih tik vrat svojega prijorja. Trepetaje so stali okrog vešal, oči so se jim izbulile in težko so sopli, a nobeden se ni ganil, da bi mrtvega prijorja snel z droga. Gledali so in gledali kakor bi sami sebi ne verjeli, da visi na vešalih mogočni prijor mogočnega samostana in prišli so k zavesti šele potem, ko je ljubljanski sodnik zavpil nad hlapci, naj nikar ne prodajajo zijal, nego naj snamejo mrtvega prijorja z droga. Samostanska vrata se ta dan niso več odprla. Mrtvega prijorja so odnesli v cerkev, menihi pa so se zbrali v re-fektoriju na posvetovanje, kaj da jim je storiti..To posvetovanje je bilo dolgo in jako viharno. Še nikdar se niso v samostanu vladajoča nasprotja pojavila s tako ostrostjo, kakor pri ti priliki. Nekateri menihi so se zavzemali za prijorja in zahtevali, da se mora njegov sramotni konec kruto, krvavo in neusmiljeno kaznovati, nekateri pa so celo rekli, da je prijor Celestin s svojim početjem zaslužil tak konec. Velike razlike v naziranju glede socijalnega, verskega in političnega vprašanja, so ločile samostance in bilo je nemogoče, doseči med menihi soglasje glede pri-jorjevega namestnika. Končno je bilo treba glasovati po imenih, kdo naj do izvolitve novega prijorja vodi samostan, in izvoljen je bil Celestinov prijatelj in somišljenik pater Hugon plem. Oberdorfer. Menihi so bili trdno prepričani, da Priloga »Slovenskemu Narodu" št 208, dne 13. septembra 1904. ■ gosti s strani erarja, katere pa drugi Inima (brezplačne mobilije itd), uBOja I si delavce pri njihovem delu zmer-liati po »stari nemški navadi« s IsKrainische rote Hunde, Esel, Trottel, l^auhunde, dummer Krainer« in z l^gerni takimi cvetkami, ki rastejo na ■ nemškem zelniku; pa to še ni vse! ■ To Sloveče je tudi nagle jeze in v ■ svoji jezi *li navadi je toli ljubez-[r - v. da delavce še klofuta in suje. I prizadeti so se baje ie pritožili pri Istavbenekem uradu, pa menda brez I uspeha, ker še nadalje na delavcih ■ opravlja telesna dela usmiljenja, me-Inec, da je med Zulukafri ne pa v I Idriji. Da se to počenjanje z delavci |e strani g)sp Pilsa enkrat za vselej (prepreči, prosi se tem potom gosp. ■ rudniškega svetnika pri stavbenskem ■ uradu, naj on pouči tega človeka |dosto|nega obnbŠaeja do delavcev [ ; 6. služb, reda rud. paznikov), dru Igsče bomo primorani, si drugej po ■ iskati zadoščenja. Otvoritev Kadilnikove koče na Golici. j »Slovensko planinsko društvo« ■ zaznamuje nov znamenit uspeh; rav Inokar je zgradilo novo planinsko I stavbo, kočo va vihu Golice. Ta naj I bolj znani vrb Karavank dcsega znatno višino 1836 m, vendar pa je z južne, t. j. kranjske strani, čisto lahko in brez nevarnosti pristopen. Prihod na Golico je posebno čez Savske jame (po poti, ki jo je zaznamovalo »Slovensko planinsko društvo«) Izložnejši, mgo s cer po nizkem go Irovju. Z vrha se nudi najlepši raz-Igled po vsej koroški deželi noter do Visokih in Nižjih Tur, pregleda se ves slovenski del Koroške in vsa gorenjska stran, posebno impozanten in poučen je pogled na Julijske alpe; od Črne prsti do Mangarta se raztezajo v dolgi slikoviti Črti, v sredini baš nasproti Golice pa kraljuje orjaški, v sneg in led vkovani Triglav. Po sebna znamenitost Golice je nje iz* venredno bu na fljra; prav do vrha se raztezajo zelene trate, in te so v času cveta kar posejane s snešnobe-himi ključavnicami in temnimi murčki. Kaj čuda, da se je slovenskim planincem Golica tako priljubila, da se jih povzpne na nje vrh vsako leto na stotine, posebno tudi mnogo dam in mladine. »Slovensko planinsko društvo« je sedaj ustreglo večletni želji, da se pripravi na Golici primerno zavetišče za slovenske turiste; dogradila je novo kočo prav na vrhu Gol.ce, katera se je dne 11. septembra izročila prometu; koča je dogotovljena, le z notranjo opravo jo bo še opremiti. Slavnost, ki se je priredila o priliki prve (provizoriČne) otvoritve po kranjskogorski podružnici, v zvezi z osrednjim odborom, je bila sijajna narodna manifestacija. Vkljub slabenju vremenu se je zbralo v novi koči okoli 250 izletnikov, in sicer najboljšega narodnega občinstva. Mncgo iz letnikov je piišlo že zvečer na Golico, iu v koči prenočilo, drugi so prihajali zjutraj in dopoldne. V jutru je bil jeko lep razgled, pozneje pa se je zavila Golica v gosto meglo in jela je pihati ostra, prav neprijetna sapa. Vsled tega so bili primorani izletniki ▼ koči poiskati zavetja in hitro so bili vsi prostori natlačeno polni. Vrle dame z Jesenic, na čelu jim gospa Pavlinova in gosp. B ud i n e k o v a iz Kranjske gore, so prevzele postrežbo in kuhale čaj in juho. »Planinski Janez« (g. Hieng) iz Ljubljane je pripravljal guljaš, befsteak, kranjske klobase itd. in ob izborni vinski kap ljici ter svežem pivu se je kmalu pričelo v koči živahno vrvenje in neprisiljena zabava. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 13. septembra. — Mrtve priče? Sok j • je postal nervozen. Sicer ima kot kro kodil jako trdo kožo, ali sunki z našim rapirjem so ga vendar zadeli r živo. Hudo ga je spekla notica, da Bi je pri svojem stricu župniku izpo sodil 150 gld. a jih ni hotel vrniti, dasi je bil njegov stric vzel to svoto iz cerkvenega denarja, in dasi ga je takratni adjunkt dr. K. Gestrin po tval, naj plača ta denar. Suklje seveda taji, saj je dr. Gestrin mrtev, i oda Šukljeju bodi povedano, d a žive ljudje, katerim je to dr. -' e s t r i n sam povedal in ki so Pripravljeni to s prisego potrditi. Dr. Gestrin je tudi povedal, da kot zapuščinski komisar Sukljeja Qi mogel prisiliti, da povrne tisto svoto, ker je bil župnikov za Pisek tak, da se na njega podlagi ni moglo postopati in tako je po ^akljejevi krivdi ostal na župniku madež, da je defravdiral cerkveni denar. — Tudi finančni svetnik Lubej je mrtev in Suklje misii, da sme zdaj odličnega praktika misli in načrte prodajati za svoje. Lubej je res mrtev, Žive pa oes. svetnik M ur ni k, dež. glavar Detela in dež. odbornik Po v Še, ki so se vsi trije davno prej bavili z Lubejevimi nasveti nego se je v v Šukljeju o njih sanjalo. Sukljejev predlog je res plagijat, kajti dež. odbor je že pred 12 leti po Lubeje-vem nasvetu poskušal doseči to, o čemer je Suklje pisal šele — sedaj! — V cestni odbor črnomaljski je dež. odbor imenoval g. M u 11 e r j a ml., trgovca v Črnomlju, in župana gosp. P e Griča s Teleč vrh*». — Zakaj vera pesa. V Šen čur u pri Kranju 80 gotovo dovolj »pobožni« župljani, kar kažejo vsako kritne volitve. V nedeljo je bila tam napovedana gasilska slavnost z blagi »stavljenjem gasilskega doma. Vse se je vršilo lepo in dostojno do blagoslovljen)?). Ko pa bi bil moral priti župnik Kukl blagoslovit gasilski dom, se je zadri nad odposlanci, da nima časa. Ob 4 ali 5 v nedeljo popoldne nima ta župnik za cerkveni obred čsSi! Najbrže je imel le »težke« noge ali pa je moral še kako pura novo bedice od kosila obrati. Ne volja nad toliko župnikovo zani krnostjo je v celi župniji splošna, kar seveda utrjuje vero. — Kdo ima od romanja korist? V prvi vrsti seveda pri-frigani popje, nadalje pa se skušajo z ljudsko nevednostjo okoristiti še druge klerikalne korifeje. Te dni je bilo iz Kranjske romanje na Trsat. Vsak udeltženec je moral k voznini priložiti še 20 vinarjev »za vodstvo«. Za ta denar revnih, a neumnih ženic sta se vozila na Trsat mokar Velka-vrh in neki Bašel. Znat' se mora in klerikalec mora biti, pa še svojo dušo na račun izstradanih ženic reši pekla. — Pogreb« Včeraj je bil pogreb umrltga prof. Gnjezde, ki se je mnogo trudil za organizacijo obrtnikov in obrtnega naraščaja seveda na klerikalni podlagi. Pogreba so se udeležila različna katoliška rokodelska društva z zastavami, samo zastave sv. Mihelja ni bilo zraven. Krek in Smolnikar mrtvemu duhovniku Gnjezdu nista odpustila, da ny hotel denarja kat. rokodelskih dz/štev izročiti kršč. scc'jalcem. — Občinske volitve v občini Mošnje so v vaeh razredih o vrže n e. — Občinske volitve na Dvoru. Piše se nam: Dne 10. t. m. so bile občinske volitve v drugič. Da so bile prve razveljavljene, je kriv g. vladni svetnik Friedrich, ki je imenike v nepostavni dobi še popravljal. Pri prvi volit vi, ki se je vršila v okto bru lanskega leta, zmagala je naša stranka, pri tej volitvi je zmagal žu-žemberski kaplan Zavbi. Volitev se je vršila prav mirno. Kaplan je prignal svojo čredo, dekan zopet svojo ; kar s kočijami so privažali vsake vrste ljudi. Kmete so dobili s tem, da so zabavljali na sedanji odbor, češ, če bo ta odbor, bodo vsem kmetom grunti prodani. Kaj je vendar storil sedanji odbor hudega? Nič drugega, kot to, da je na ukaz c. kr. okrajnega glavarstva v proračun postavil malo svoto za razširjenje šole. Naklada seje tedaj za nekaj zvišala. Veseli nas, da so zdaj izvoljeni možje, ki pravijo, da ne bo treba naklade, in šola se bo vseeno dozidala. Zakaj nam niste tega prej povedali? Vsi bi bili glasovali za take može. Tretjerednicc so dale tudi pooblastila, misleč, da se gre za vero. In naš župan Miha Mirtič, katerega smo mi volili pred štirimi leti za župana in kateri je pri prvi volitvi še stal na naši strani, hotel se je ovekovečiti stem, da jc preskočil v nasprotni tabor, ter kot tak poveljeval s pomočjo kaplana proti naši strani. Mirtič seje s tem pokazal pravi značaj veternik. Farovški pa niso nič kaj veseli svoje zmage, ker vedo, da bo volitev zaradi premnogih nedostatkov zopet ovržena. Proti volitvi bo najmanj deset pritožb. Klerikalci so z raznimi nedo-puščenimi sredstvi zmagali. Nevedno ljudstvo so nagnali z raznimi grožnjami skupaj, a do prihodnjih volitev bo ljudstvo že previdelo, da ni greh voliti prosto. Ta volitev je bila igrača in nič drugega. Pokazala pa je, da je še nekaj mož, ki se ne vdajo, tudi če se jih straši z Belcebubom. Pri vsi ti stvari je tedaj le ta nesreča, da je neka tre tjerednica skoro znorela. Drugače pa ostane še nekaj časa stari odbor in značaj Mirtič bo še vladal občino, če pa njega ne bo doma, bi pa kar Reza podpisala, ker je I. svetovalec padel v nemilost. Pri ti volitvi smo v starem plavžu topili zlato rudo, ter dobili nekaj Čistega zlata še več pa Žlindre. — „Zveza slovanskih pevskih drustei". Letošnja redna skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev" bode prihodnjo nedeljo, dne 18. septembra popoldne ob treh v dvorani »Glasbene Matice*4. Do sedaj je pristopilo k „Zvezi" 24 slovenskih pevskih društev iz vseh slovenskih pokrajin. Ta društva volijo in odpošljejo po enega zastopnika. Ti odposlanci slovenskih pevskih društev tvorijo z upravnim odborom »skupščino". Razen odposlancev se smejo zborovanja udeležiti tudi vsi člani zveznih društev in imajo na skupščini vse pravice, le sklepati in glasovati smejo samo odposlanci. To je torej nekak parlament slovenskih pevcev, na katerem se bo poročalo o stanju, potrebah in napredku posameznih društev. Na dnevnem redu je tudi predavanje zveznega pevovodje gospoda konc. vodje prof. M. H ubada „0 pospeševanju zveznega namena." — Zvečer ob pol osmih (istega dne) je na čast skupsčinarjem v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert, pri katerem sodelujejo združeni moški zbori »Glasbene Matice", „Ljubljane" ter „Slavca" in „Društvene godbe". — Po koncertu bo v areni „Narodnega doma" sestanek skupŠČinarjev in koncertnega občinstva ob sviranju „Društvene godbe". — /a koncert „Zieie slov. pevskih društev" je prva skupna pevska vaja vseh treh moških zborov „ Glasbene Matice", „Ljubljane" in „Slavca" v sredjo zve Čer ob 8. uri v pevski dvorani „Glasbene Matice". Naj bi prišli vsi gospodje pevci točno in polnoštevilno, da se omogoči kolikor možno dostojen in ugleden nastop. — Vegov spomenik- M moli mesec je bil v Heidelbergu na Nem škem mednarodni shod matematikov, katerega so se vdeležili ne samo zastopniki vseh evropskih kulturnih držav, nego tudi odposlanoi is Amerike, iz Azije in iz Avstralije. Na tem shodu je prof. dr. Krazer opozarjal na Kavčičevo biografijo našega vojaka in poudarjajoč, da je Vega eden prvih matematikov 18. veka pozval zborovalce, naj v svoji domovini nabirajo darov za Vegov spomenik. Doslej je nabranih 13000 kron, med tem ko bi izvršitev večjega Zajčevega osnutka veljala 72 000 kron, manjšega pa 47 000 K. — Bojkotirana restavracija. Pri koncertu na vrtu restavracije »Lloyd« je bilo v sredo ogromno mnogo občinstva. Navzo-čen je bil tuđi umirovljeni podpolkovnik g. M. Prasohniker. Med njim in med prvim natakarjem je nastal konflikt, ker je natakar Šel k neki drugi mizi prej delat račun, nego k gospodu podpolkovniku. Na naznanilo podpolkovnika g. Prasohnikerja j e vo.aško stacijsko poveljstvo prepovedalo oficirjem in vojakom obiskovati jako dostojno restavraoijo »Lloyd«. Prvi natakar gosp. Bračič je vložil proti gospodu podpolkovniku Prasch-nikerju tožbo zaradi razŽaljenja na Časti. Pri ti priliki se pokale, kaj se je zgodilo, in če je bila prepoved vojaškega stacijskega poveljstva opravičena ali ne. — Iz Moravč se nam poroča: V našem bralnem društvu je jako zanimivo predaval gospod profesor Makso Pirnat o branju in omiki splob. DruStveniki so z največjim veseljem poslušali gospoda govornika. Gjspod nadučitelj T o man je tudi iako poučno govoril o potovanju po S vici. Obema gospodoma bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala! — Pokroviteljstvo sadne razstave v Radovljici je pre vzela c. kr. kmetijska družba kranjska ter bo odslej naprej vodil v družbenem imenu vsa strokovna dela te razstave gospod potovalni učitelj F. G o m b a č. Kmetijska družba nujno prosi vse sadjarje strokovnjake v deželi, da brez odlašanja takoj pri glase svoje sodelovanje in koristnemu "podjetju na ljubo s vsemi silami pod pirajo od marljivega in požrtvovalnega pripravl|alnega odbora zaano vano delo. C. kr. kmetijska družba se za trdno nadeja, da vsi poklican« krogi še v zadn|em trenotku ne od rečejo pomoči razstavnemu odboru, ki je pod uglednim častnim predsed ništvom gospoda okrajnega glavarja pl. Dete le. Otvoritev razstave je v soboto, dne 17. t. m. dopoldne ob pol 11. uri. — Veselica vipavska čitalnice je uspela kar najsijsjneje Vzdržu,oč se detajlirane kritike posameznih točk, omenjamo kratko, da ■e je izvršilo vse v največje zadovoljstvo mnogobrojno došlega občinstva. Posebne pohvale zasluti poleg vrlega tamburaškoga zbora v prvi vrsti pevsko društvo iz skednja »Ve lesila«, čigar izvrstno petje je po- vzdignilo visoko v očeh vsakega udeleženca tudi čast — vseh tržaških »Slovencev«. Zelo amo bili zadovoljni i izborno izveftbano skedenj-ako eivilno godbo. Veselica je imela kraten materijalan uspeh, h kateremu je pripomogel poleg delavnih čital-nilkih moči vrlih pevcev itd. prav poaebno »čitalnici« vedno naklonjen g. grof K. Lanthieri, kateremu smo dolini aa njego preveliko darežljivost izreči tem potem svojo posebno zahvalo. Živeli vsi, ki ao pripomogli na ta ali oni način do krasnih uspehov! — Na Opčinah pri Trstu je bil v nedeljo zvečer zaklan neki laški delavec, 34Ietni Fran Decima. Sodi se, da ora je usmrtil neki hrvatski delavec Jernej BukaleŠ, ki je izginil z Opčin. Lahi so zaradi tega Že zadeli kričati prav po laško in ščuvati, kakor da je to posledica narodnega nasprotja. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukaišniem dežel nem sodišču: 1) Matevž Gril, 21 let stari eigan iz Desnice, je po dvakrat nem kaznovanju zaradi tatvine izmaknil Janezu Vidicu v Zagorju 2 zlata uhana. 2 zlata prstana in kri-iev tolar. Joiefo Rogelj na Zidanem mostu je pa osleparil za 16 K, kazaje ji jajce, iz katerega je padla mala, iz lesa narejena mrtvaška glavica, češ, da mora dati za 10 maš za neko umrlo dušo, katera silno trpi. Obso jen je bil na 8 mesecev težke, s po stom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 2) France Jerman, kovač v Zaborštu, je Janeza Bokala in Fran-oeta Alberta z nožem obrezal, kar sam priznava, zagovarja se le s tem, da sta se ga onadva lotila in ga bo tela tepsti, ter da je to storil v silo branu. Obsojen je bil na 3 mesece težke, s postom in trdim Itžjščem poostrene ječe. — 3) France Ž-rov nik, 19 let stari hlapec v Vačah, je z driteljcsm tovarniškega delavca Antona Tometa, s katerim je bil skregan, dvakrat po glavi udaril; France Rožnik, kajžarja sin v Gori Čanah je pa Francetu /.erovniku čez par ur kasneje zato, ker ga je v šali sunil v neko tesno uto, v jezi tudi s polenom po glavi udaril. Žerovnik je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem, Rožnik pa na 6 tednov ječe. — 4) Janez Ravnik, posestnika sin na Bradu, je kot delavec podjet nika pl Geoonija v Laškem rovtu s polioe v pisarni vzel 6 dinamitnih kapselnov, od katerih je nekaj svo jima dvema tovarišama podaril. Janez Košir, neizkušen v raznesilnih tvarinah, je še isti dan 1 kapsel užgal, ter se pri tem nevarno ob-■trelil. Janez Ravnik je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. — 5.) Rudolf Medveiek, delavec brez stilnega bivališča, je v Pijavi gorici Frančiški Dolenc izmaknil 1 križa vec, Mariji Jerman na Gzbrskem 10 kron gotovine, Antonu Rogliču v Spod. Lokah 1 hlače, Jožefu Zaplot-niku v Učaku koso. Ana Izlakar je obdolienoa v domači hiši v Št. Got-hartu pri tatvini zasačila, vlomil je pa tudi v hišo Gregorja Kosa v Jel šovci, a ga je gospodar prepodil. Obsojen je bil na 10 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe; po prestani kazni ga pa od-dado v prisilno delavnico. — 6) France Robatsoh iz Waidega doma, pekovski pomočnik na Jesenicah, je občinskega redarja, ko mu je ta za radi surovega psovanja napovedal aretacijo, prijel za bluzo, mu iztrgal sabljo, ter se tako nasilno vedel, da je moral orožnik intervenirati in ga odvesti v zapor. Obsojen je bil na 6 mesecev težke jele, poostrene z 1 postom na mesec. —Mednarodna panoramo. Kraji, ki jih le malokdo more obiskati in ki jih posnsmo le iz roman tičnih potopisov in romanov, imajo za vsakogar posebne čare. Tudi ta teden v panorami so razstavljene take eksotične pokrajine Na vrati je namreč Vzhodnja Afrika s črnim prebivalstvom, ki potrebuje le malo obleke ter stanuje v slamnat h kočieab, ki so podobne primitivnim čebulnim panjem. Vendar vidimo ob morskih lukah in plovnih rekah tudi lepe hiše, vile in gradiče evropskih naseljenoev. Zelo romantične so plantaže kavinib, vaniljnib, tabačnih i. dr. nasadov med veličastnimi prairoidi. Prihodnji teden se rasstavi Muk d en, glavno mesto Mandžurije, kjer se ravno sedaj vrše glavne vojne operaoije med Rusi in J i p o n o i — Sejem. Dne 12. t. m. je bilo na letni sejem prignanih 880 konj in volov, 365 krav In telet, skepaj 1245 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih iivahna ker je prišlo po govejo živino nekaj Muravcev po konje pa Lahi. — Tatvine. V soboto je bilo hlapcu I«anu Ubanu na Radeokega eesti it. 24 v kovčeg, ki se je nahajal v nesaklenjenem hlevu, vlomljeno in ukradenih 8 K denarja. Storilec je pobegnil. — Mariji Rusovi je v ne- deljo nekdo, ko je stregla v gostilni na Sv. Martina cesti štev. 19, odpel usnjato taško, v kateri je bilo 10 K denarja in jo odnesel. Tat je neznan. — V skladišču na južnem kolodvoru je neznan dobro/.,vec odprl neki zaboj in odnesel 11 kg salam. — Ivani Šobrlovi je bilo na Sv. Petra cesti iz nezaklenjenega kovčega ukradenih 15 K. Policija je tatu na sledu. — Umor. D .e 9. t. m. so našli v Škofeljoi neko žensko, ki je, kakor je videti, boljšega stanu, umorjeno. Njena identiteta še ni dognana in tudi storilca se še ni poizvedelo. Je li bil umor sam roparski umor, ali pa je v zvezi še s kakim drugim hudodelstvom, bode dognala nadaljna preiskava. — Hudo kri ima hlapec Jožef Japelj, stanujoč k Cerkvenih ul.cah št 11. Ko se ga je včeraj nekoliko preveč nasrkal, se mu je zdelo potrebno, da je Šel razgrajat pred stanovanje kovaškega mojstra K Weissa, v Konjusnih ulicah št 13 Weissova Žena je prišla gledat, kaj se zunaj godi, a ko jo je Jtpelj zagledal, se je hotel spustiti v njo, toda ta mu je zbežala v sUnovanie. Tudi stražnika, ki ga je pozneje aretoval, je obdajal z raznimi psovkami, kar mu pa v*e eno ni nič pomagalo M ral je vkljub temu iti Bi svojo vročo kri hladit v špehkamro. — Vojak je hotel biti včeraj poaes'n kov sin M hael Vode iz Kleč Št 20 Kupil je od nekega narednika c. in kr 17. pešpolka dopustni list in šel s njim h blagajni na južni kolodvor, da bi si kupil vozni listek za polovično ceno. Takoj se mu je pa spoznalo, da ta list ni njegov in da hoče le na ta način goljufati. Vodeta je zaradi poizkušene goljufij tam službujoči stražnik aretoval. Pri zaslišanju je priznal, da je kupil list zato, da bi se ceneje peljal. — Nezgoda. Delavcu I Tr novcu je danes zjutra), ko je zapiral neka vrata v skladišču na južnem kolodvoru zmečkalo desni palec. — Aretovan je bil včeraj postopač Leopold Ki privc, ki je bil za-sačen, ko je kradel sadje. Deček vedno pohajkuje in je že večkrat ušel od doma. — Delavsko gibanje. V nedeljo je šlo 20 Hrvatov z Reke v delo k predoru Karavanske železnice; 19 Macedoncev je šlo iz Podbrda na Reko. — Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj pa je prišlo 150 Hrvatov in Slovencev. — V Tržič je šlo 70 Hrvatov, v Jesenice 40 Macedoncev, iz Hrušics se je pripeljalo 70 Hrvatov in Macedoncev. — Izgubljene in najdene reči. Gospod Dragotin N. je izgubil sivkast površnik, vreden 20 K. — Neka dama je izgubila zlato zapest nico liki dvojne oklepne verižico, vredno 200 K. — Alojzija Aličeva je izgubila denarnico z 18 K. — Uršula Kernsteinova je našla denarnico z manjšo svoto denarja. — Meso v Ljubljani. Od 29. m. m. do 3. t. m. je bilo v mestni klavnici zaklanih 71 volov, 5 krav, 1 konj, 144 prašičev, 161 telet in 90 koštrunov in kozlov. Vpeljalo se je v mesto 656 kg mesa. — Hrvatske novice. — Učiteljišče ■ 4 učenci. Na Hrvaškem so se starši že spametovali ter ne pošiljajo več svojih sinov v učiteljišče, ker mladi učitelji morajo po par let čakati na skromno službo, dasi je pri tem nad pol o« vica šoloobveznih otrok brez poduka V I. letnik učiteljišča v Oseku so se prijavili letos le štirje učenoi, dočim jih je bilo lani vsaj 12. — Smrt v planinah. Po večdnevnem iskanju so našli truplo na Pije-šivioi ponesrečenega častniškega namestnika Muharema Bega Midžića ter so ga pokopali zelo slovesno v Bihaču. — Zoper draginjo v Zagrebu je priredilo predvčerajšnjem organizovano delavstvo velik protestni shod v zapadnem perivoju. * Najnovejše novice — Četrti razred na železnicah. Olomuška trgovska in obrtna zbornica jc sklenila peticijo, naj sc uvede na vseh železnicah 4. razred, kakor je to v inozemstvu, ker se je voznina zadnja leta tako zvišala, da se delavci in mali obrtniki ne morejo posluževati železnice. — Nesreča na železnici. Blizu Prage sta zdrknila s tira dva vozova ter se prevrnila, pri Čimer jc bil eden vlakovodja ubit, eden pa težko ranjen. — Poljaki proti Rusiji. V Lvovu so uprizorili pretočeno nedeljo rokodelci in dijaki na katoliškem pokopališču (?) veliko demonstracijo zoper carstvo. — K ks pio zija na vojni la-d j i. Na italijanski vojni ladji „Marco Polo", ki sc nahaja blizu Čemulpa, jo razpočila granata ter ubila 3 mornarje, 17 oseb pa ranila. — Delavci pri ogrskih državnih Železnicah so imeli pre-tečeno nedeljo velik ahod v Budapešti za zboljšanje svojega položaja. Odposlali so k predsedniku deputacijo, drž. zboru pa peticijo za zakonito ureditev pravnih razmer. — Grof Leo Tolstoj je obhajal včeraj svoj 76. rojstni dan in 50 letnico svojega pisateljskega delovanja. 6**0 princezinji Lujizi Ko-burSki. Nekemu poročevalcu je povedala princeainja, da so z njo postopali v »Lindenhofu« kakor s Drevfusom na Hudičevem otoku Kakor brž se je v javnosti o njej več govorilo, so je tudi postopanj** z njo poostrilo. Na okno njenega stanovanja so napravili železne križe. — Njen soprog, princ Filip Ko-b u r d k i, je baje izjavil, da brezpo gojno vztraja pri zahtevi, da ae mora princezinja leč ti od MataŠića ter se zavezati, da nikoli ne pride vefi na Dunsj. * Japonske železnice. Na Japonskem rabijo sedaj namesto lesa na železničnih pregah žgano ilovico. * Draga cvetlica. V letošnji vrtnarski pomladni razstavi v Man-chestru je bila videti cvetlic* orhideja, ki je bila vredna pet tisoč dolarjev. * Hotentoti jako divjaško kaznujejo vdove, ki se vnovič omože. Vsaka vdova si mora pri zopetni poroki odrezati en pr&t, ki ga da svojemu možu za poročno darilo. * V Benetkah vlada čudoa pr&znovera, da je v hotelih ona soba posebno srečna, kjer je umrl kak gost. Nevrjetna vztrajnost Japoncev na stdanjih marših s? more razlož ti s tsm, da so Japonci že z mladega navajeni prav globoko dihati. To napravi močna pljuS*. Japonska močna pljuča zmagujejo Ruse. * Papež reformira. V Vatikanu je bil od nekdaj običaj, da papež ne sme nositi žepne ure, tem več mora vsikdar vprašati spremljajočega monsignora, k.liko je ura, ako hoče vedeti za Čas. Sedanji papež Pij X. je tudi ta običaj pretrgal ter nosi vedno pri sebi uro, ki jo je imel že kot beneški patrijarh. * Svarilo. Stric, slikar za zabavo, je slikal vola. Njegov nečak, mali Pepčt.k, je stričevo početje s kritičnim pogledom opazoval, naen krat pa je zaklicali »Stric, tamle prihaja nekdo iz društva za varstvo živali!« * Sultan Murad prostozidar. Nedavno v ječi umrli odstavljeni sultan Murad, brat vladajočega sultana Abdul Hamida, je bil kot princ v lozi prostozidarjev. Na obi Čajno vprašanje predsednika, kaj ga je privedlo do pr.stopa k prostozidarjem, je Murad odgovoril: »Želja, da bi človeštvu koristil ter pripad*! pobratimstvu, kojega člani oznanjajo in izvršujejo po celem sveta ljubav do bližnjega. Upam enkrat vladati narod ter vsaj svoje podložne v Um oziru osrečiti« * Posestva ruskih čarov. Car Nikolaj H. ima v svojem ogromnem earstvu nad 100 gradov in palač. Na teh posestvih je vedno 32.000 uslužbencev, kuharjev, slug, rokodelcev, hlapcev, vrtnarjev in komornio Vsi ti uslužbenci dobivajo na leto najmanj 16 milijonov kron plače. V oa-rovih hlevih atoji vedno nad 50000 glav. Večine svojih gradov car niti videl ni, vkljub temu se mora v vseh gradovih tako gospodariti, kakor če bi v njih carska rodbina stalno bivala. * Italijanska morala. Na Sušaku so razkrili gnusen prigodek.Neka italijanska rodbina Bernardis,obstoječa iz 501etnega očeta, 151etne hčere in 19-letnega sina je prišla nedavno iz Italije ter se naselila v zakotni ulici. Z nikomur niso občevali in le redko izhajali iz hiše. Govorilo se je različno, a šele tedaj, ko je postala hčerka noseča ter povila otroka, začela se je oblast zanimati za trojico, ker hči ni občevala z nobenim moškim izven hiše. Deklica je orožnikom takoj priznala, da je bil otrok, ki je dva dni po porodu umrl, sad pregrešnega občevanja z lastnim očetom. Orožniki so zaprli celo trojico. Preiskovalnemu sodniku je brat priznal, da jc tudi spolno občeval s sestro, ker je očeta videl. Otroka je oče najbrže umoril. * Muzej za naravno zgodovino v Londonu je oni dan dobil ženskega orla, ki je živel 72 let v jetništvu; prinesen je bil leta 1829. iz Norveškega. V zadniih 50. letih ni vzredil nič manj kot 90 mladičev. Z'at orel, ki je umrl na Dunaju leta 1719 je bil vjet 104 leta popreje. Neki jastreb je umrl leta 1824. v zoologiČnib vrtih na Dunaju, ki je bil vjet leta 1705 in živel torej 118 let v suženjstvu. * 37.000 kron za tri čute. It Londona poročajo: Minolega leta je povodom neke nesreče na želez nioi zgubil trgovee s tobakom neki Friderik iz Southporta vonj, okus in tip. Tudi je skoraj oslepel. Sodišče v Lverpoolu mu je sedaj prisodilo 37000 kron odškodnine. 1 Privatno premoženja v Italiji. S proovitom trgovine in industrije se je zadnja leta zvišalo zelo tudi narodno premoženje. Po računih prof. Ntttija zntša vrednost privatnega premoŽenja 65 milijard ter je v petnajstih letih naraslo aa 11 milijard. Na vsako glavo v Italiji pridejo 2003 tire, dočim pride na Angleškem 6993, v Zsdinjenih državah 6159, na Francoskem 5492, v Belgiji 5402. * Hotel za milijonarja. V Ntw Yorku so otvorili te dni naj-krasnejši in najdragocenejši hotel sveta, ki ga je zgradil John A^tor za 30 milijonov mark. Poslopje je 18nadstropno, vsi hodniki in dvorane so iz dragega mramorja, stene so preprežene s svilo in tapetami. Vsaka postelja je veljala 40000 mark. Vsa posoda, tudi v kopalnih sobah je iz čistega srebra. V obednioi je prostora za 10000 oseb, a obedovati sme naenkrat le 500 oseb. H .tel ima velikansko knjižnioo z več tisoč knj g .mi. Milijonar, ki hoče celo Uto rrav dostojno živeti v hotelu, plača 400.000 m*rk. * Otroški zajtrk. Slaven zdravnik se je čestokrat izrazil in drugi znamenitni higieniki so mu pritegnili, da otrokom pod 14 leti ni dajati zrnate kave. Ta ima, kakor znano, strup, ki jako Škoduje delovanju srca, živcem in želodcu, takozvani kofein, Čigar še enkrat tolika množina, kakršno ima čaša močne Črne kave, že utegne provzročiti smrt. Vendar pa se Še zmeraj toliko mater neče odloČiti, da bi zrnato kavo vsaj za male otroke odpravile z domače mize. Najvzornejša pijača bi bila pač Čisto mleko, toda izkušnja uči, da ga otroci ne pijo vedno radi in da ga le prav malokdaj morejo uživati dalje Časa. Zato pa je Kathreinerjeva Kneip pova sladna kava najprimernejši nadomestek. Zaradi milega okusa, ki je podoben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi in vrhutega je celo otrokom v najnežnejši dobi koristna, lahko prebavna, redi I na in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi le zdrave, okusne Kathreinerjeve Kneippove sladne pijače in jim daje samo to. Seveda je treba pri nakupovanju vselej paziti, da dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varnostno znamko „Župnik Kneipp". Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v najoov* ;ši svoji številki sledečo vsebino: Učiteljskim prijateljem. — š ;l*ka izvestja. — Poučno potovanje v §7ico. — Absurdum V. — Zboro vanja »Saveza hrv. učit društava« — Društveni vestnik. — Kaitževnost in umetnost — Vestnik. — L stnioa uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. septembra. Bolgar ski knez Ferdinand je bil vče raj v dolgi avdijenci pri cesarju. Njemu na čast je bil v Schon-brunnu dvorni obed, katerega sta se udeležila tudi minister grof Goluchovvski in ministrski predsednik Korber, Sef generalnega štaba Beck in razni dvorni dostojanstveniki To je po dolgih letih prvič, da je prisil knez Ferdinand zopet v dotiko s cesarjem Rusko-japonska vojna. Berolin 13. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da je na Japonskem zavladala velika ne volja, ker se ne razglašajo nikaka poročila o bojih in o izgubah pri Port-Arturju. Z'asti o japonskih izgubah pri Port Arturju krožijo grozne vesti. London 13. septembra. An gleški in ameriški časnikarji na bojišču so skrajno ogorčeni zaradi postopanja japonske cenzure, ki ne pusti ničesar poročati, kar ni ugodno za Japonce in ki časnikarjev niti blizu ne puste, samo da bi ne mogli japonskih oficijel nih razglasil kontrolirati. Poslano.*) Neki dopisnik, ki sigurno ne pojmuje idealov pevskih društev, poizkuša v sobotnem „Slov. Naroduu prav neopravičeno sumničiti pevsko društvo „Ljubljana" zaradi sodelovanja pri veselici o priliki otvoritve društvenega doma Čitalnice Blaža Potočnika v Šent Vidu nad LJubljano. V to sledeče pojasnilo. Pred leti se je slavila v Sent Vidu lOOletnica Blaža Potočnika in je takrat pevsko društvo „Ljubljana" pod predsedstvom g. Ante Gatnika sodelovalo pri veselici, prirejeni v ta namen. Takrat nastop pevskega društva „Ljubljana" niti ni bil omenjen in kritikovan. Sedaj je bilo društvo zopet naprošeno za sodelovanje in se je temu odzvalo, ker so vendar pevci zato pri društvu, da zadostijo svojemu idealu — slovenski pesmi. Dopisnik bi moral pa tudi vedeti, da so pevska društva nepolitična, to je edino le pevska in da je tako rekoč dolžnost pevca sodelovati pri ljudskem raz vesel je vanju, ker je smoter pevskih društev brezdvojbeno v prvi vrsti buditi narod s petjem. Naše društvo se je že parkrat sumničilo, a je vsako tako neopravičeno sumničenje izmišljeno. Upamo, da zadostuje! 2638 Odbor pevskega društva Ljubljana." *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Don ar Blago 9930 9950 10010 100*30 99-30 99-50 11920 119-40 97-10 97-30 118-95 119 15 99-50 101'— 100 25 101*25 100 — 100-— 100*70 101-70 9960 100 — 9960 9990 101-50 102-50 106-90 107-90 100-50 101*50 100 75 10175 100-20 101-20 100 — 101— 100-75 10175 98-50 99-10 100-10 30790 309 90 101-10 10210 Skoro w«€5 odvufaU ■ae kapljice, krogljlcs In grančice delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno ps ieiođvmm timktmra tekarmmrja Maim»lij<* v i. j u IU jam mm MiMMaJsmi cesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunsnjs nsročila po 6 povzetju. 1261-1.1 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni karzi dun. borze 12. septembra 1904. Naložbeni papirji. 4°/. majeva renta..... 4*2®/9 srebrna renta .... 4°/9 avstr. kronska renta . . i\ „ zlata a . . 4% ogrska kronska ■'•'-■•« *•/• . ***** „ • • • 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4! t* o posojilo mesta Spljet . 4V,°/. , • Zadar . 47,% bos.-berc. žel. pos. 1902 4°/e Češka dež. banka k. o. 4«/. » > ž- o. . 4'/,0/« Z9t- pisma gal. d. hip. b. *l/j*/o Pest kom* k- °* z-108/0 pr....... 41/,0/«, «ast. pisma Innerst. hr. 4\t°/, » a ogrske cen. dei. hr...... . 4'V/g *• P"- ogr. hip. ban. . 4Vi '/• obl- °ST- skalnih Železnic d. dr..... 41 obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/g prior. dol. žel..... »•/, , juž. žel. knp. i ,V, • 4I/1°/0 avst. pos. za žel. p. o. . ■r«ćk«. Srečke od 1. 1854 ..... „ 9 n 1860", .... . » . 18<*..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . m ii » al M . „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ . . • -. Inomoška „ . . . . Krakovske s .... Ljubljanske „ . . . . Arst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ s . . . . Rndolfove a .... Salcburske n .... Dunajske kom. m .... Delale«. Južne železnice..... Državne železnice .... Avatr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske 9 B ... Zivnostenske s ... Premogokop t Mosta (Briix) . Alpinske motan..... Praške Žel. indr. dr..... Rima-Mnranvi...... TrbovUske prem. dražbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Vitlate C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... RubUi......... Dolarji......... 18375 258 — 16150 309 — 296*50 269 — 93 — 12960 21 — 461.— 78-— 83 — 68 — 53 75 29 — 66*— 75' — 515 — 80 88 639 1612 646 757 249 650 456 ^372 510-320 487-170- 11-35 19 03 2347 2394 117*30 95— 2 53 4-84 185-75 262 — 163 50 319 — 307 — 275 — 97 50 130-60 oo •_ 472 — 83-— 87 — 72 — 55-75 30 — TISO— 524 50 89-80 640 — 1622 — 647-75 758 50 25050 653*— 457 — 2392 — 511 — 324 — 49280 172 — 11 39 1905 2355 24 — 117-50 95 20 2-54 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 13. septembra 1904. Termin. Pšenica za oktober . . . za 50 kg Rž Koruza Oves a maj 1905 . a oktober 1904 september . . „ oktober . . . , EIVUHv. nespremenjeno. 50 50 50 50 1051 1081 7-76 7-27 702 Umrli so v Ljubljani: Dne 10. septembra: Marija Oaredkar, črevljarjeva hči, 19 mesecev, Krakovski nasip St. 10, Catarrh. intestin. — Ivan Gnjezda, c. kr. profesor v p., 67 let, Ko-menskega ulice št. 12. Carcinoma linguae. V hiralnici: Dne 2. septembra: Anton Zalokar, de lavec, 49 let, susica možgan. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306 2. Sreduji zračni tlak 786 0 mm o. (D Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 12. 9. zv. 739 5 166 ■i jzahod jaano 13. ■ 7. zj. 2 pop. 739 ft 7380 120 24 2 al. jvzhod ar. jzah. megla skoro jas. Srednja včerajšnja temperatura: 18 6°, normale: lS-b*. - Padavina v mm 00. za lino, veliko delo in eden za telovnike, se takoj sprejmejo pri tvrdki M. KUNC, Ljubljana. 1 leče so 2043—1 stanovanje s hrano za realca pri skrbni obitelji. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda" najpozneje do 15. t. m. Upisu piči špecerist in železninar, dober in hiter prodajalec, se sprejme s 1. oktobrom v služb-«. 2642—1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". MttatasGoii takoj ali pa s i. oktobrom. Kje — se izve „Slov. Naroda". v upravništvu 2631-1 Proda se ceno „Ljubljanski Zvon" 1881—1903 in 5 letnikov ,,Dunajskega Zvona", skupaj ali posamezno; prodajo posreduje Iv* Bonaca trgovina papirja v Ljubljani. — Priporočljivo za bralna društva in Čitalnice. 2646 -1 Ds^k drugi dan Sveže klotasice (Frankrurler) 2623 2 safalade, fin narezek kakor tudi vse vrste delikates priporoča trjcottiiti m »peeerijo, dellltate-Ntiml In ilimrna Jranja J(ham, rjubijana Miklošičeva cesta. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena. 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik* za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat moSnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 6 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in Btanh veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 1:0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e erez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2633 se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. i se sprejmejo na brano in stanovanje. Gradišče št. tO, I. ndstr. 2G19-2 Gospodična i izprašana iz francoščine in za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, želi privatno poučevati. Natančneje: Rimska cesa 13. iz boljše hiše se sprejmeta na stano-vauje in brano. Na razpolago je tudi glasovir. 2616-2 Naslov pri uprav. „Slov. Najoda". Iščem krepkega dečka za svojo trgovino z železnino in kolonialnim blagom. 2634—1 Franc Guštin, Metlika. Dobro izurjeno šivilje 9MF~ se takoj sprejmejo Knafiove ulice - „Narodna listama" parter, desn9. 2636 učenca se sprejmeta v špecerijsko trgovino v Ljubljani...... Naslov pove upravništvo „Slovenskega Narodau. 2640—1 Svarilo. Svarim vsacega, da mojemu sinu Antonu Pavelnu Melzerju ne posodi denarja ali vrednosti, ker jaz njegovib dolgov, bodisi na pijači ali katerekoli vrste, ne plačam. Ljubljana, 12. septembra 1904. 2n29 Dr. Anton Melzer. 2 dijaka iz dobre roobine se sprejmeta v dobro oskrbo in skrbno nadzorstvo. Na razpolago je lepo, zračno stanovanje s kopeljo in eventualno instruktor in poučevanje s francosko, laško in angle-r. konverzacijo. — Ponudbe uprav. „Slov. Naroda" pod A. Z. 2647—1 Spi piS slovenskega in nemškega jezika zmožen (vojaščine prosti imajo prednost) se sprejme pri tvrdki MsV-4 SLAV1NKC & ŠELEKEK Šmartno pri Litiji. Šivilja Lina Blaj (naslednica Avg. Slapničar) se vljudno priporoča 2662 vsem cenjenim gospem za žensko krojaško delo. Mestni trg št. 19, II. nadst Vsled trgoviu9kib razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji nova hiša s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in zganjena na veliko j v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2397 S Natančneje se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S. Sprejema zavaroTanja Človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt e zmanjBujoCimi sc vplačili. Vsak dan ima po preteka petih let pravico do dividende. WW vzajemna zavarovalna banka v Pragi, Raz. fondi: 29,217.694-46 K Izplačan« odškodnine in kapitalija: 78,324 623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vavMsUem! ilsvsniko • narodno upravo. 3 lu& Vn pojasnila daj«; iani. čegar pisarne so ▼ lastnej bacčnej hiši štev< Ganai Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejo Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje ii čistega dobička iedatne podpore v narodne in obenokoristne namene. 9905 6404 r Pasti ! za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 8663 —2 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. Več kolarskih in kovaških ^r*«NBS£ pomočnikov sprejme takoj 2839-1 tovarna in zaloga yoi P. Eeržlč-a v šiški pri Ljubljani. Vinogradski količi. Gozdna uprava MoKrice na Dolenjskem, južne železnice postaja Brežice ali Samobor-Zagrebška železnica se bo prodalo okoli 10.000 hi, po 3 m Hoji, lepi kostanjevih vinograd. Mfc Ker bodo kolici konec februarja izgotovljeni in za odpošiljatev pripravljeni, se priporoča, prijavljati že sedaj omenjeni upravi naročila ali predznambe. .i parija $ever učiteljica klavirja jiurčičev trg štev. 3 javlja, da jo je dobiti doma vsak dan od //.—12. ure. 2696-9 za dobro idoČ manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj s prevzet) em inventara. Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—13 ^6*5-1 poffta Joaenice na Savi, Dolenjsko. Zgodovinska povest iz f rancosKih časov na Kranjskem „Poft novim orlom!" Dobitse edino-le pri Lav. Šchwentnerju v Ljubljani S/li« I".) 14 i'iii*. 1>0 |M»*tl ML 1669-9 Braretotmo rodovineko arefo jaract^ prevažna hnjiga o pre-'^ "bbilem blagoslovu a otroki^ več kot tieoč aah*aln*^ i«mi pcftllja diakretno z* \gO h v avfitr. anamkah^ gospa A. Kaupa, Bertin, SW. SW, Tvorniska l ziiaiiikn. »Glasbena Matica" v Ljubljani. Šolsko leto 1904 5. se prične z vpisovanjem dne 15.^ 16. In 17. scptcmura. To slovensko glasbeno vzgojevališee podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih Instrument Sli, posebno v klavirju iu violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v * ioll • y Sol o n cc l u, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v Molopctili od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znan lit veno teoretičnih. ve«lan9 ki so za celotno in popolno muzikaliČno izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, ltontrapunktu in glasbeni zgodovini^ popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi Še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih enseinble-vajah9 katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zboroveill petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Qerb!ča» Šolnina znaša od 1 krone na pol leta do 4 in 6 kron na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. 2641 Odbor „Glasbene Matice." Za orodja s to znamko se jamči v polni meri! Žage* pile, dleta, klinje za oble in vse drugo orodje, izvrstno, že 30 let preizkušene kakovosti. = Prodaja se le trgovinam. = ftihard Arns B>emseh.eid na Nemškem - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši In najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajatrek, izvrstna južina. 2293—10 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv ea pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani Želodec bolezni. Ifoblva se v drogerljah In boijMlh traroilnali m špeeerijal&lm In del II* «•<«*« n tu« bujoni. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko poSilja Indra Tea Import Companv Trst 3. Obvestilo. V svrho zagotavljanja traterijske prehranitve bolnikov v c. in kr. vojaški bolnišnici št. 8 v Ljubljani se bode dne 7. oktobra 1904 ob 10. uri dopoldne v računski pisarni omenjene bolnišnice vršila očitna razprava ponudeb. Zaradi natančnejših pogojev se opozarja na razglas obveščen v „Laibacher Zeitung" Št. 206 z dne 10. septembra 1904 in na večih krajih pribiti razglas z dne 7. septembra 1904, kakor tudi na pogojni zvezek, ki v vojaški bolnišnici v pogled na razpolago leži. Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaške bolnišnice št 8 v Ljubljani. 2635-1 i I Radi preselitve prodajam od I — 14. «S n rofiee. 2534- 2 Pijte ~m Klaueriev ? * to U najzdravejši vseh likerjev. Pozor! modno in svileno blago i 1 K mnogobrojnemu obisku se priporoča rnest Sark . Stari trg štev. I. I 3 * * mmmtmm * • * • «naan> * * Medna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v se- -j ^ * danji Schwentnerjevi trgovini na vo- m ~ salu Židovske u I ce in Dvornega trga. 2451-4 i JOŽO39—3 Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremu poroštvu. Vse drugo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda44. Al vi ■v v vi Službe iscoci vsakršnega poklica, ki se hote pe čati s prodajanjem nekega lahko raz-peČavajoČega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622 -3 Ponudbe pod nM. G. 1069" na naslov Haasentein 6 Vogler, A. G. Mtinchen. 5- 9333 5 Krojaški salon za gospođe ivan magdić Ljubljana, Stari trg št 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. Ces. kr. avstrijske g| državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod isz ^rozr^egrsi reda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno Cex Salzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiiiing v Stevr^ v Line na Duuaj via Amstetten.^ — Ob 6. uri 5 ra zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 juaija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec. F-anz ^osfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez.Kletn-Reifling v Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Duuaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastt*ia, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in H. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda), Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), PLzen. Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šanohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljub::.t. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah iu praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Seizthal z Inomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri 40 m ponoči o«obni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Gro-upljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po sredojeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. MM Dvorski trg 3. od i. novembra dalje Prešernove ulice 3, 7fi Tovarna za kruh in pecivo KANTZ y Ljubljani „ pravi rženi kruh, mešan in tn\ sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. $mf~ Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauzu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega uasladnega peciva, tiškotov in suhorja* Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. Dijaki i se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se: Rimska cesta 7, vrata 18. pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponndbe naj se pošiljajo pod »zavarovalni potovalci" na uprav nižtvo „Slov. Naroda-. 921-47 Dr. Demeter 2641 odpotuje in ne ordinira od 16. do 26. t. m. ^ *y* *j* *j* *j*«j. tj* tj« tj* Veliko tvorniško podjetje na Hrvaškem išče izurjenega skladiščnika mladega moža, ki ima za tako mesto voljo in sposobnost. Zahteva se popolno znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Stalno nameščenje pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravništvu „Slov. Nar." pod „N. G." 2632-1 <9£ • V L. P V C ■p* i po- oZata 2649—1 § vi ca t & (S\Lc\ac £fu6tjana, SicSctnovc ufice 9 zaznovzotnifi. oBfacif za Seific tli Seft-ltcc v vzc/i vcfi&osttfi itt Pravkar izšlo; za preračunanje tekočin v polnih in nepolnih sodih od Ig-imsicija, ŠtuLpica,. Četrti nelzpremenjeni natis. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vinarjev. Dobi se pri 2648—1 Uršuli Stupica Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 12 in v L. Schwentnerjevi knjigarni Dvorski trg št. 3. Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma dragače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pri držal tudi demona »Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodno pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaalovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broSiran 1 K 60 h, po polti 1 K 70 h. Otvoritev trgovine. Dovolj o jem si s tem uljudno naznanjati, da sem »tvorila UM^artam^aam trgu 7 za damske klobuke kjer bodem imela v zalogi tudi » •» v niodUtotuko *tr#>Ko wpw-diijoet*prrdmrlr, kakor: nallej* Sclileier), perf«a vrst. • vetlle«, nagrobne vrn«e in Irakovf v bogati izberi. Potrudila se bodem vedno, da častitim p. n. naročnikom kar najbolje postrežem, ter li njih zaupanje z nizkimi rnioml, torno in solidno |io- •Irežbo tudi trajno obdržim. Prosim prijazno za mnogobrojen ob;sk in naročila in bilježim z uajodličnejšim spoštovanjem ♦V Antonija Mildner, 2 1 Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati, in sicer za sedaj le pro vizorično, novo ustanovljeno Blažbo drugega uradnega sluge z letno plačo 800 kron, službeno obleko in prostim stanovanjem. Istotam se sprejme hišnik zajedno kurjač kateremu se določa plača letnih 700 kron, in ki bo imel prosto stanovanje kurjavo in luč. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje z dokazili o domovinstvu, starosti, neomadeževanem življenju, krepkem zdravju, znanju slovenskega jezika v govorn in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene, lastnoročno pisane proBnjt podpisanemu ravnateljstvu do 26. septembra t. I. Pri podelitvi službe hišnika se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, ki so vsaj nekoliko izurjeni v mizarstvu ali ključavničarstvu ali sploh v mehanik in ki znajo opravljati centralno kurjavo. V Ljubljani, dne 10. septembra 1904. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. a?25- 1 Knjigarna Kleinmajr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2 priporoča svojo popolno calogo "^gg -vseli na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž. gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišča, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šoiski koledar 2 vin. -26-21—2 1 3 I SgggSBSSgSBBBBBSPSSBSSSBgS Največja zaloga, o r za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Copičev mizarje. E A kov Pristnih angleških, za uaivuV| vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po 1 fl, 14, Vi in 1 kg. Jantarjeve giazure Z3 DOflf* Edino trpežno in a K^^vi najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pCde; najcenejše in najboljše. RaniHnla PriPravnega za vsa-ndpiUUId, kovrstne prevlake. Brunnlill5lza barvanje narav-01 UM VIII Id nega lesa i pohištva. najboljša in najcenejša tvrdfea za naročevanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, QCSSi Oljnatih barv v tubah dr. Schonlelda. FI r n P 7 *\ prirejenega iz lanenega I II IIC7Ć.C1 0ija; prsten, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamCeno trpežnega. f"SiriQ£l aJ a bas trškega in wT3al 6t ukat ornega Karbol meja, najboljšega Fasadnih barv za apnu. Barv, suhih, Kleja za mizarje in sobne slikar e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422 6 m L , 111« Olje proti prahu. ADOLF HAUPTMANN LJUBLJANA. I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. liil.iii»l.|rllu 1. IMS«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »N&rodue tiskarne.41 0404 3W6 44 8880