Primorski dnevnik SREDA, 13. JANUARJA 2016 št. 9 (21.549) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Mf orimorski soort 3 U primorskijport postani naš sledilec statistika - Na 3. strani Še gospodarske in družbene razlike Revni in bogatejši v prostoru Alpe Jadran manjšina - Na 4. strani Bandelj o TKS, glasbi in Stadionu 1. maj Mnenje tudi o odnosih s SKGZ goriška - Na 16. strani Polemika segla na slovensko stran Presenečenje nad odzivom na turistični videospot turčija - Samomorilski sirski napadalec ubil 10 ljudi, večinoma nemških turistov Kri sredi Istanbula ISTANBUL - V starem mestnem jedru Istanbula, priljubljenem med turisti, se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec in ubil najmanj 10 ljudi, 15 pa ranil. Po navedbah Ankare je bil napadalec Sirec, večina smrtnih žrtev pa so Nemci. To je bil zadnji v nizu napadov v Turčiji, ki že mesece bije boj proti IS, pa tudi proti kurdskim upornikom. Napad se je zgodil v Sultanahmet, blizu znamenite Modre mošeje in muzeja Ha-gia Sofia. Eksplozija je odjeknila ob 9.20 po srednjeevropskem času pri obelisku Teo-doziju. Časnik Cumhuriyet je poročal, da se je samomorilski napadalec razstrelil sredi skupine nemških turistov. Turški premier Ahmet Davutoglu je nato nemški kancler-ki Angeli Merkel sporočil, da je večina ubitih v napadu Nemcev. Po navedbah turških vladnih virov naj bi bilo ubitih osem Nemcev in državljan Peruja. Tudi med ranjenci je večina - vsaj 9 - Nemcev. Na 2. strani trst - Občina Izdali 5245 dvojezičnih izkaznic TRST - Občina Trst je od leta 2008 do 31. decembra lani izdala 5245 dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic. Obenem je izdala tudi 1020 dvojezičnih volilnih izkaznic. Podatek je posredovala občinska funkcionarka Mariella Ma-ricchiolo, ki je pojasnila, da nosijo naslovne strani izkaznic dvojezični naziv »Trieste - Trst« od pomladi 2014. Na 5. strani Turški policisti in forenziki na prizorišču atentata ansa gorica Jezik, identiteta in ideologija trst - Zanimiv mednarodni projekt Ženske upora G ORICA - »Če jezika ne uporabljamo več v splošnosporazume-valne namene, če se z njim ne identificiramo "v praksi', ampak samo še "v teoriji" oz. v nekaterih strukturi-ranih okoljih, kot so npr. šola, društva, proslave, postane jezik samo še dediščinski idiom, ki z našim življenjem nima več skoraj nobene veze.« Tako pravi raziskovalka, jezikoslov-ka, tolmačica in publicistka Matejka Grgič. Njeno znanstveno monografijo Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji bodo predstavili jutri ob 17. uri v goriškem Trgovskem domu. Na 17. strani Tržaška luka most med Iranom in Evropo? Na 5. strani Sv: Jakob: s picami prodajali tudi heroin Na 6. strani V Trstu predstavitev Kučanove biografije Na 12. strani V Pancanu potrebujejo nova parkirišča Na 15. strani Rokomet: Slovenija na EP za kolajno Na 21. strani sesljan - Predstavitev knjige Jasna Tuta in njena Polinezija SESLJAN - Jasna Tuta se je po večmesečnem jadranju po Tihem oceanu vrnila domov. Pravzaprav je rodni Sesljan le eden od njegovih domov, saj pravi da je njen dom .... svet. V zadnjih šestih letih ga je prepotovala, nekoliko po kopnem, mnogo mnogo več po morju, z jadrnico Calypso in fantom Rickom. Plovbo iz Mehike v Polinezijo je popisala v dnevniku, ki je postal knjiga. Moj svet sredi oceana ji je naslov, v njej je zbrala doživetja in vtise »32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu.« V pogovoru je spregovorila o življenju na morju, v objemu narave, ko ti je za preživetje potrebnih le 300 evrov mesečno ... Na 10. strani Jadrnica Calypso Jasne Tuta in njenega Ricka v valovih Tihega oceana gorica - Zagotovila podtajnika Obnova zapora se bo nadaljevala 9771124666007 2 Torek, 12. januarja 2016 AKTUALNO / gibanje 5 zvezd Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Na žrtveniku revolucije Dogajanje je v občini Quarto je za Gibanje 5 zvezd psihodrama, ki spominja na dogajanje v Rimu z županom Ignaziom Mari-nom. Analogij je kar nekaj: mafijski pritiski, v Rimu gotovo hujši kot v mali občini pri Neaplju; župana, kijima vsi priznavajo poštenost, hkrati pa ju izvorni stranki iz oportunizma ali drugih računic zatajita. Marino je moral naposled kloniti, kako se bo končalo v Quartu, bomo še videli. Da je v Italiji treba moralizirati politiko in jo rešiti mafijskih pijavk, čivka že vsak vrabec na strehi. Volivci so tojasno povedali že na političnih volitvah februarja 2013, ko so stranke celotnega »ustavnega loka« - leva in desna sredina ter Montijev center - skupno dobile podporo manj kot polovice volilnih upravičencev. Ostali so »zavrnili sistem«: niso glasovali ali pa so se pridružili Grillu in njegovi burkaško izraženi vendar med ljudmi občuteni zahtevi po prevetritvi. Gibanje 5 zvezdje odtlej skrbno varovalo svojo »revolucionarno« čistost in drugačnost. Tudi za ceno ostrih kritik, da zadržuje v zmrzo-valniku milijone glasov volivcev, ki sojim zaupali željo po prenovi, in za ceno še ostrejših očitkov zaradi številnih izključitev, spletnih procesov in vprašljivih postopkov izločevanja izvoljenih predstavnikov, ki so se tako ali drugače oddaljili od z vrha opredeljenih pravovernih stališč. V Quartu so zdaj pred drugačnim izzivom, ki je slej ko prej bil neizbežna posledica prevzema upravljanja občine, kjer že od nekdaj vedri organiziran kriminal. Kamora je poskusila tudi z novo upravo. Po doslej javnosti dostopnih informacijah,je uprava kljubovala pritisku, gibanje pa nemudoma izključilo peto-kolonaša, svetnika, kije bil nosilec mafijskih interesov. Županja pa je najbrž naredila napako, ko zadeve ni takoj prijavila sodstvu in je želela sama počistiti pred svojim pragom. Za gibanje, ki želi biti brezmadežno, pa niti najmanjša senca ni sprejemljiva. Nekoga je treba pačpostaviti na žrtvenik revolucije, da ostane gibanje čisto in morda tudi kak njegov voditelj, če se bo izkazalo, da je županja z dogajanjem v Quartu seznanila tudi koga v Rimu. turčija - Samomorilski atentator je bil Sirec, najbrž pripadnik IS Napad na nemške turiste v mestnem jedru Istanbula Vsaj deset mrtvih, od teh osem Nemcev, in petnajst ranjenih v siloviti eksploziji ISTANBUL - V starem mestnem jedru Istanbula, priljubljenem med turisti, se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec in ubil najmanj 10 ljudi, 15 pa ranil. Po navedbah Ankare je bil napadalec Sirec, večina smrtnih žrtev pa so Nemci. To je bil zadnji v nizu napadov v Turčiji, ki že mesece bije boj proti IS, pa tudi proti kurdskim upornikom. Napad se je zgodil v Sultanahmet, blizu znamenite Modre mošeje in muzeja Hagia Sofia. Eksplozija je odjeknila ob 9.20 po srednjeevropskem času pri obelisku Teodoziju. Časnik Cumhuriyet je poročal, da se je samomorilski napadalec razstrelil sredi skupine nemških turistov. Turški premier Ahmet Davutoglu je nato nekaj ur po dogodku nemški kanclerki Angeli Merkel sporočil, da je večina izmed 10 ubitih v napadu Nemcev. Po navedbah turških vladnih virov naj bi bilo ubitih osem Nemcev in državljan Peruja. Tudi med ranjenci je večina - vsaj 9 - Nemcev. Turški predsednik Recep Tayyip Er-dogan je v Ankari razkril, da je eksplozijo v Istanbulu zakrivil samomorilski napadalec sirskih korenin. Po besedah namestnika turškega premierja Numana Kurtulmusa gre za leta 1988 rojenega Sirca. Erdogan je poudaril še, da Turčija ne bo delala razlik med imeni ali okrajšavami terorističnih skupin. »Prva tarča vseh terorističnih skupin, dejavnih v regiji, je Turčija. Ker se Turčija proti vsem bori z enako odločenostjo,« je dodal. Davutoglu je kasneje potrdil, da je napad izvedel pripadnik skrajne skupine Islamska država. »Ugotovili smo, da je bil avtor napada tujec, ki je član IS,« je dejal Davutoglu. Do napada je prišlo v času, ko v Turčiji vladajo najvišji možni varnostni ukrepi, saj je bila v zadnjih mesecih prizorišče niza terorističnih napadov. Najhujši se je pripetil oktobra lani, ko so bili pred osrednjo železniško postajo v Ankari ubiti 103 ljudje. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. Turčija poleg boja proti IS hkrati na vseh ravneh bije tudi vojno proti Kurdski delavski stranki (PKK). Na kurdskem jugovzhodu Turčije se tako od sredine lanskega leta krepi nasilje. V spopadih je v zadnjih mesecih umrlo več sto ljudi. Erdogan je včerajšnjo izjavo očitno izkoristil tudi za neke vrste kritiko na račun tistih, ki so zaradi nemirnega dogaja- Na twitterju objavljen posnetek trenutka eksplozije v turistični četrti Sultanahmet v Istanbulu ansa nja na kurdskih območjih napadali odnos Ankare do spoštovanja človekovih pravic. Zaradi napada je turški premier sklical krizni sestanek predstavnikov, pristojnih za varnost. Na prizorišče eksplozije, ki ga je policija zaprla, so oblasti poslale okrepljene enote reševalnih in varnostnih sil. Hkrati so začasno prepovedale predvajanje posnetkov s prizorišča. Turške in druge televizije zato teh posnetkov ne objavljajo, novinarji pa so imeli težave pri fotografiranju in dostopu do prizorišča. Na nemškem zunanjem ministrstvu so nemške državljane posvarili, naj se izogibajo množicam na javnih mestih in turističnim točkam v Istanbulu ter spremljajo informacije turističnih agencij in medijev. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini ter komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn sta se na napad odzvala v skupni izjavi in v imenu EU izrazila iskreno sožalje družinam žrtev. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je poudaril, da so vse članice Nata združene v boju proti vsem oblikam terorizma. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ocenil, da napad v Istanbulu kaže, da bodo takšne teroristične grožnje del našega vsakdana, če bo Islamska država še naprej delovala. (sta) quarto - Težave v Gibanju 5 zvezd Izključili županjo, ki pa noče odstopiti QUARTO - Vodstvo Gibanja 5 zvezd je včeraj izključilo županjo občine Quarto pri Neaplju Roso Capuozzo. Županji sicer priznavajo zakonito in moralno držo, očitajo pa ji, da ni že od vsega začetka prijavila sodstvu izsiljevanja kamorističnih skupin. Vodja G5Z Beppe Grillo jo je v prvih dneh po začetku preiskave še javno zagovarjal, ko pa je kasneje novinar Roberto Saviano izrazil mnenje, da bi Ca-puozzova morala odstopiti, ker si gibanje ne sme privoščiti nobene sence, so se tudi v vodstvu gibanja premislili. Najprej so županjo pozvali k odstopu, ko tega ni naredila, pa so jo včeraj izključili. Capuozzova pa se kljub temu ne namerava umakniti, pri čemer podporo celotne svetniške skupine G5Z v občinskem svetu. Včeraj je že četrtič odgovarjala javnemu tožilcu Henryju Johnu Woodcocku, ne kot osumljenka, saj naj bi v zadevi bila le žrtev izsiljevanja. S kamoro naj bi bil povezan le svetnik G5Z Giovanni De Robbio, Županja Rosa Capuozzo ansa ki je županjo izsiljeval in so ga izključili iz gibanja še pred izbruhom sodne preiskave. V polemiko sta včeraj posegla tudi premier Renzi in predsednik DS Orfini, ki voditeljem G5Z očitata, da so vedeli za izsiljevanje. Luigi Di Maio in Roberto Fico pa odgovarjata, da to ni res in zahtevata objavo vseh prisluškovanih pogovorov. Fico je na spletnem omrežju objavil dopise s predstavniki iz Quarta v dokaz, da ni bilo nobenega prikrivanja in da je vodstvo G5Z ravnalo korektno. begunska kriza - Podatki katoliškega sklada Migrantes V Italijo lani 17.000 beguncev manj, v Nemčijo pa skupno kar 1,1 milijona RIM/PARIZ - Italija je v lanskem letu zabeležila prihod 153.842 beguncev, kar je približno 17.000 manj kot v letu 2014. Medtem se Nemčija ubada s kar 1,1 milijona prosilcev za azil. Porast števila beguncev za petino beleži tudi Francija, a je z nekaj manj kot 80.000 prosilci za azil daleč za najbolj obremenjenimi evropskimi državami. Kot je ob svetovnem dnevu begunca včeraj sporočil katoliški sklad Migrantes, je v italijanskih begunskih centrih trenutno 103.792 beguncev. Velika večina tistih, ki so letos prispeli v Italijo, je moških - kar okoli 115.000. Žensk je bilo okoli 20.000. V Italijo je v letu 2015 prispelo tudi okoli 15.000 mladoletnikov brez spremstva odrasle osebe, večinoma starih 16 ali 17 let. Je pa v lanskem letu več pribežnikov zaprosilo za azil. Leta 2014 je za azil zaprosilo 64.689 ljudi, lani pa 82.940. A lani je bilo ugodeno le 42 odstotkom prošenj, medtem ko jih je bilo še leta 2014 uspešnih 60 odstotkov. Sklad Migrantes je še sporočil, da je papežev poziv, naj večjo milost do beguncev pokažejo tudi župnije, naletel na plodna tla. Župnije in samostani so sprejeli dodatnih 4000 beguncev in zdaj skrbijo za skupaj 27.000 beguncev. V skladu z dogovorom na evropski ravni bi sicer italijansko breme beguncev morale sprejeti tudi ostale evropske države, ki bi si morale razdeliti približno 160.000 beguncev iz Italije in Grčije. To bi pomenilo, da bi moralo dnevno iz Italije oditi približno 80 beguncev. A doslej jih je bilo dejansko tega deležnih le peščica. Poleg tega se je preko poletja in jeseni begunska in migrantska pot, ki je prej potekala predvsem iz Libije preko Sredozemskega morja proti Italiji, preusmerila preko Turčije, Grčije in Balkana proti Nemčiji in severnoevropskim deželam. Največje breme je lani v Evropi nosila Nemčija, ka- mor je po ocenah oblasti prispelo 1,1 milijona beguncev. Po drugi strani pa je precej manj obremenjena Francija, kjer je za azil lani zaprosilo 79.130 ljudi, kar je sicer približno za 20 odstotkov več kot leta 2014. A le 31,5 odstotka od teh prosilcev je bilo uspešnih, je povedal generalni direktor francoske agencije za zaščito beguncev Pascal Brice. Največje število prosilcev je prišlo iz Sirije in Sudana, a že na tretjem mestu po številčnosti so prosilci s Kosova. Tako je za azil v Franciji zaprosilo 5200 Sircev ali 66 odstotkov več kot leta 2014. Vsi so dobili azil, je povedal Brice. Za 70 odstotkov je več tudi prosilcev iz Sudana; lani jih je bilo 5200. A ocenjuje se, da gre večinoma za tiste, ki so obupali, da bi se lahko prebili do Velike Britanije, saj je v pristaniščih na severu Francije veliko šotorišč, v katerih so predvsem migranti iz Sudana. Za 92 odstotkov pa je poraslo tudi število prosilcev iz Kosova. Kar 4650 Kosovcev je lani zaprosilo za azil v Franciji. italija - Poziv ministra Gentilonija »Evropa naj izbere: schengen ali dublin« RIM - Evropa mora izbrati med schengenskim območjem in dublinsko uredbo, ki ureja azilne postopke v EU, je včeraj pozval italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni, ker schengen in du-blinska pravila zaradi aktualne migrant-ske krize nista več združljiva. »EU ima dve možnosti. Ali bo trpela posledice mi-grantskih tokov ali pa jih bo poskušala nadzorovati,« je povedal Gentiloni. »EU lahko migrantske tokove nadzira, če ravna enotno in ugotovi, da pravila, ki so bila postavljena pred četrt stoletja, niso več primerna«. Italija si želi revizijo določila du-blinske uredbe, ki zahteva, da je treba prosilce za azil obravnavati v državi vstopa v unijo. To pravilo se Rimu zdi nevzdržno, ker večina migrantov v EU pride preko morja v Italijo in Grčijo. Od začetka 2014 je v Italijo prišlo 320.000 prebežni-kov. A zaradi pomanjkanja sistemati- čnega nadzora več kot tri četrtine teh pre-bežnikov nadaljujejo svojo pot v želeno državo EU, ne da bi jih v Italiji registrirali. Italija je zato pod pritiskom evropskih partnerjev, naj strožje procesira vse pribežnike ter jim odvzame prstne odtise tudi s silo, če je potrebno. Množični prihodi migrantov v EU pa so ogrozili stabilnost schengenskega območja. »Lani je v Grčijo prišlo 850.000migrantov. V skladu z dublinsko uredbo bi jih morala Grčija sprejeti vse. Vsi vedo, da to ni mogoče, a kljub temu se vztraja pri spoštovanju dublinskih pravil,« je povedal Gentiloni. Minister je vlade članic EU pozval, naj se dogovorijo o skupnem seznamu držav, ki naj bi bile dovolj varne, da bi v njih lahko vračali zavrnjene migrante. »Razlikovanje med Afganistanom, ki je za nekatere varen, in Eritrejo, ki ni, je dokaj šibko in potrebuje odločitev na evropski ravni,« je dodal Gentiloni. / AKTUALNO Torek, 12. januarja 2016 3 srednjeevropski prostor - V statističnem zborniku dežele FJK zanimive primerjave s sosedami Gospodarske in družbene razlike so med regijami še precej velike TRST - V letnem statističnem zborniku za leto 2015, ki ga je pred kratkim objavila deželna uprava Furlanije Julijske krajine, zasledimo ob kopici podatkov o deželni družbeni stvarnosti tudi nekaj zanimivih preglednic s primerjavami nekaterih gospodarskih in družbeno relevantnih podatkov v čezmejnem prostoru Alp Jadran. Podatki, ki jih je dežela večinoma črpala iz evropskega statističnega urada Eurostat, nam ponujajo primerjavo med dvema deželama in dvema avtonomnima pokrajinama italijanskega severovzhoda (FJK, Veneto, Trento in Bo-cen) ter sosedami Koroško, Slovenijo in Hrvaško, podatke za posamezne regije pa lahko primerjamo tudi z italijanskim povprečjem in povprečjem vseh 28 članic Evropske unije. V dveh preglednicah objavljamo sintetično primerjavo glavnih upoštevanih gospodarskih in družbenih pokazateljev, iz katerih izhajajo v glavnem pričakovane podobnosti pa tudi nemajhne razlike v blaginji in življenjskem standardu prebivalcev sosednjih držav in regij. Splošno uporabljen pokazatelj bruto proizvoda nam daje prvo približno sliko razmer. FJK je po razpoložljivih podatkih iz leta 2013 z 28.700 evri na prebivalca nad evropskih povprečjem, točneje na 107 odstotkih povprečja, enako kot Koroška. Še nekoliko večji je bruto proizvod Veneta, daleč pred vsemi pa sta avtonomni pokrajini Trento Razmerje BDP-ja med Bocnom in Hrvaško je kar 4:1, upoštevajoč kupno moč pa je razlika v standardu nekoliko manjša. in še posebej Bocen, ki s 40.000 evri na prebivalca za skoraj 50 odstotkov presega evropsko povprečje (26.600 evrov). Po drugi strani sta Slovenija in še bolj Hrvaška pod tem povprečjem: letno proizvedeni dohodek na prebivalca znaša v Sloveniji 17.500 evrov oziroma 82 odstotkov ev- ropskega povprečja, na Hrvaškem pa komaj 10.200 evrov ali 61 odstotkov povprečja 28 članic EU. Te razlike pa so nekoliko varljive, saj absolutne številke ne upoštevajo realne kupne moči. V tretjem stolpcu prve preglednice je zato naveden tudi popravljen podatek standarda glede Podatki FJK so blizu, včasih tudi nad evropskim povprečjem, Slovenija pa izstopa po izobrazbi in vlaganju v raziskovanje. na kupno moč. Če je v absolutnih številkah razmerje med najbogatejšim Bo-cnom in najrevnejšo Hrvaško skoraj 4 : 1 (40.000 : 10.200 evrov), je glede na realno kupno moč hrvaški povprečni dohodek kar precej višji in presega 16 tisoč evrov. Druga zanimiva sklopa podatkov zadevata brezposelnost in število družin na pragu revščine. Tu negativno izstopa podatek Italije, ki je po skupnem bogastvu sicer tik pod evropskim povprečjem, ima pa z 19,1 odstotka družin na pragu revščine daleč najslabši podatek med vsemi obravnavanimi državami. To naj bi bil pokazatelj velikih družbenih razlik in obenem pomanjkljivih instrumentov za pomoč socialno ogroženim. V tem pogledu je Italija celo na slabšem od Hrvaške, kjer imajo sicer precej višjo stopnjo brezposelnosti (17,3 odstotke), odstotek družin na pragu revščine pa je kljub temu manjši (14,5). Po stopnji brezposelnosti so italijanski severovzhod, Slovenija in Koroška pod evropskim povprečjem, prednjači pa bocenska pokrajina, kjer imajo s 4,4 odstotka brezposelnih dejansko polno zaposlitev. Kljub temu je na italijanskem severovzhodu v povprečju približno 10 odstotkov družin na pragu revščine, za Slovenijo in Koroško pa tega podatka v statističnem pregledu žal ni. Preglednica za dolgotrajno brezposelnost pripisuje črno majico Italiji, le malo na boljšem pa sta Hrvaška in Sloveni- BDP Osnova EU-28 = 100 (SKP) BDP na prebivalca evrov BDP na prebivalca (SKP) Odstotek prebivalcev na pragu revščine (%) Stopnja brezposelnosti Leto 2013 2013 2013 2013 2014 EU-28 100 26.600 26.600 -,- 10,2 Italija 99 26.500 26.300 19,1 12,7 FJK 107 28.700 28.400 10,1 8,0 Bocen 149 40.000 39.600 8,9 4,4 Trento 127 34.000 33.700 11,3 6,9 Veneto 111 29.800 29.500 10,5 7,5 Koroška 107 31.800 28.400 -,- 6,0 Slovenija 82 17.500 21.800 -,- 9,7 Hrvaška 61 10.200 16.100 14,5 17,3 Dolgotrajna brezposelnost (%) Odstotek zaposlenih 20-64 let Vseživljenjsko izobraževanje Univerzitetne diplome 25-64 let Strošek za raziskovanje in razvoj (% BDP) Leto 2014 2014 2014 2014 2012 EU-28 49,4 69,2 10,7 29,3 2,0 Italija 60,8 59,9 8,0 16,9 1,3 FJK 49,6 67,3 11,1 17,2 1,5 Bocen 34,3 76,1 12,3 16,2 0,6 Trento 33,6 71,1 12,0 18,3 1,8 Veneto 53,0 68,4 8,1 15,4 1,1 Koroška 24,8 72,2 12,1 28,8 Slovenija 54,5 67,8 11,9 28,6 2,6 Hrvaška 58,3 59,2 2,5 21,4 0,8 OPOMBE: 1) SKP = standard kupne moči, po katerem se BDP ocenjuje ne v absolutnem monetarnem znesku, ampak glede na povprečno raven cen; 2) na pragu revščine se ocenjuje oseba, katere dohodek (standardiziran sorazmerno s števillom družinskih članov) ne dosega 60% povprečja družinskega dohodka v državi/regiji, kjer živi. ja; FJK je na tej lestvici zelo blizu evropskega povprečja, daleč na boljšem pa sta pokrajini Trento in Bocen ter še bolj Koroška. Te tri regije izstopajo tudi po stopnji zaposlenih med odraslimi aktivnimi prebivalci (20-64 let), evropsko povprečje pa presegajo tudi glede vseživljenjske-ga izobraževanja, pri katerem se je dobro odrezala tudi Slovenija, ki je tik za njimi in prav tako presega povprečje. Slovenija ima tik za Koroško (28,8) tudi drugi najboljši odstotek (28,6) prebi- valcev z univerzitetno diplomo, s čemer pa še vedno rahlo zaostaja za evropskim povprečjem. Italijanske regije so glede tega precej na slabšem (FJK ima 17,2 odstotka odraslih z visokošolsko izobrazbo) in zaostajajo tudi za Hrvaško. Slovenija je tudi daleč najboljša po vlaganju v znanstveno-razvojne dejavnosti, kjer z 2,6 odstotki BDP-ja presega evropsko povprečje (2%). Pri tem je nekoliko presenetljiv podatek za bocensko pokrajino, ki med vsemi obravnavanimi regijami najmanj vlaga v znanost in raziskovanje (le 0,6 odstotka BDP-ja), prav tako pa ne izstopa po stopnji izobrazbe prebivalstva (16,2 odstotka univerzitetnih izobražencev). Podatka nekoliko presenečata, morda pa ju gre pripisati temu, da temelji južnotirolski uspešen družbeno-gospodarski razvojni model na turizmu in tradicionalnih kmečko-obrtnih dejavnostih, pa tudi na bogatih državnih subvencijah, ki jih zagotavlja paket avtonomije, kar očitno nadomešča potrebo po večji stopnji izobraževanja. (mm) dunaj - Prošenj za azil lani trikrat več kot leta 2014 Avstrija se zavzema za konec »kulture dobrodošlice« za migrante Na Šentilju v času najhujšega navala beguncev ansa DUNAJ - Avstrija je lani prejela okoli 90.000 prošenj za azil, kar je dobrih 200 odstotkov več kot leto poprej. V vladni koaliciji na Dunaju se spričo navala migrantov strinjajo, da je treba v prihodnje v državo spustiti manj beguncev in jih manj tudi imeti na svojih tleh. Ni pa še soglasja, kako to doseči. Članici koalicije, ljudska stranka (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ), sta še vedno nekoliko vsaka ne svojem bregu, kako doseči, da bo v državo prišlo in tam tudi ostalo manj beguncev. Avstrijski kancler Werner Faymann iz SPÖ in njegov vicekancler Reinhold Mitter-lehner iz ljudske stranke sicer v zvezi s tem po včerajšnji seji vlade nista bila preveč konkretna. Faymann je že v ponedeljek razkril, da želi preveriti, kako bi lahko Avstrija na svojih mejah ustavila in zavračala ekonomske migrante. Tudi včeraj je bilo očitno, da kancler stavi na ostrejši nadzor na mejah. »Če bolj nadziraš, več ugotoviš,« je menil Fay-mann. Če nekdo po njegovih besedah ne more prepričljivo pojasniti, zakaj si že- li v državo, potem mu tudi ne bodo dovolili vstopa. Faymann je še povedal, da je notranjemu, zunanjemu in obrambnemu ministrstvu naročil izdelavo izvedenskega menja, s katerim naj bi razjasnili, kaj vse je na meji pravno mogoče storiti. Vicekancler Mitterlehner je na drugi strani ponovil stališče OVP, da je 90.000prošenja, a sorazmerno manj kot v Nemčiji in na Švedskem, z Madžarske pa jih je leta 1956 prišlo 170.000 Avstrija preveč privlačna za migrante, ko gre za socialne storitve. Po njegovem mnenju bi morali poskrbeti, da socialni sistem ne bi bil več tisto, kar migrante priteguje v Avstrijo. Poudaril je še, da bi morali v državi določiti »zgornjo mejo«, ko gre za število beguncev. To mejo naj bi de- jansko že dosegli, o tem bodo podrobneje govorili prihodnji teden na sestanku s predstavniki avstrijskih zveznih dežel, je dodal. Mitterlehner je tudi izrazil ogorčenje, da se v zvezi z begunsko krizo nič ne dogaja na ravni EU, poudaril pa tudi, da je t. i. tranzitni dogovor med Nemčijo in Avstrijo - Nemčija se je jeseni odločila, da mejo odpre za begunce, čemur je nato sledila Avstrija - ničen. Avstrija bi morala zato poslati signal, s katerim bi tudi posredovala, da je »kulture dobrodošlice« konec. Fay-mann je na to odgovoril, da ni sam nikogar povabil, da nikogar ne vabi in da tudi vlada ni nikogar povabila. Avstrijsko notranje ministrstvo je medtem objavilo, da so letos prejeli 90.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot leta 2014, ko je bilo teh prošenj 28.000. Avstrija, ki šteje 8,5 milijona prebivalcev, se tako uvršča med članice EU, ki so glede na lastno prebivalstvo sprejele največje število beguncev, sicer manj kot Nemčija ali Švedska. Največ prošenj za azil so lani v Avstriji vložili Afganistanci, in sicer 25.202, tesno jim sledijo Sirci s 25.064 prošnjami. Na tretjem mestu so Iračani s 13.528 prošnjami. To sicer ni največje število prošenj za azil v sodobni zgodovini Avstriji. Leta 1956, v času madžarske revolucije, jih je prejela 170.000. Na avstrijskem mejnem prehodu Špilje medtem vse od 6. januarja niso registrirali nobenega begunca več, tok beguncev iz Slovenije naj bi se preusmeril na Koroško. Vmesni čas so izkoristili za urejanje meje, čeprav je nadaljnja postavitev 3,7 metra dolge ograje na prehodu do tega tedna mirovala. Po navedbah vojske morajo postaviti še dva kilometra ograje. (sta) 4 Sreda, 13. januarja 2016 ALPE-JADRAN / slovenska manjšina - Intervju s predsednikom SSO Walterjem Bandljem um •• v IIV V | • Knjižnega sredisca za sedaj ne gre vzporejati s Stadionom 1. maj Želja, da bi vse težave reševali mirno in brez polemik, tudi če imamo različna stališča TRST - Predsednik Slovenske-kulturno gospodarske zveze Rudi Pav-šič je na nedavni tiskovni konferenci pozitivno ocenil položaj slovenske manjšine in obenem tudi odnose med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij. Njegov predsednik Walter Bandelj v marsičem deli s Pavšičem ta optimizem, glede nekaterih vprašanj pa posebej izpostavlja stališča SSO. Za začetek torej delite kolikor toliko optimistične ocene predsednika druge krovne organizacije? Skoraj v celoti delim pozitivne ocene, ki jih je Pavšič iznesel na tiskovni konferenci SKGZ. Darilo poslanke Ta-mare Blažina, da se iz rednega dela državne blagajne financira slovensko manjšino za tri leta, nam omogoča nekaj »mirnega spanja«, a vendar ne preveč. Zakaj ne? Tri leta minijo hitro. Glede na politično situacijo, predvsem pa na nov volilni zakon za poslansko zbornico in na reformo senata, po katerih zelo verjetno ne bomo več imeli slovenskega poslanca ali senatorja, se znajo v prihodnje ponoviti isti problemi. Kakšni problemi? Spomnimo se, da nam je italijanska država dolžna ta prispevek, ne pa, da vsako leto prosjačimo zanj. Našim ustanovam se stroški povišujejo iz leta v leto. Zaposleni so eden izmed temeljev za delovanje naše organiziranosti, po drugi strani pa je treba upoštevati, da je to precejšnja stroškovna postavka. Dav- Stadion 1. maj mora postati vseslovenski športno-kulturni center in ne multikulturni dom. Za to imamo, kot določa zaščitni zakon, Narodni dom v središču Trsta ki so vedno višji, prispevki pa se temu ne prilagajajo. Niste torej ravno optimisti glede prihodnosti? Za našo prihodnost sta v marsičem odgovorna SSO in SKGZ. A tudi posamezne organizacije, ki morajo skrbeti, da bo denar vložen v najbolj primerne namene. Mislite, da doslej ni bilo tako? Tega nisem rekel. SSO in SKGZ imata pomembno vlogo pri notranji reorganizaciji civilne družbe. Zaradi tega mora tudi biti naš odnos do javnih finančnih sredstev vse bolj trasparenten, da si nalijemo čistega vina. V tem smislu ocenjujem trenutno sodelovanje med krovnima zvezama z očmi novorojenčka, ki gleda skozi okno in skuša ugotoviti, kje se nahaja. S tem hočem povedati, da moramo čim bolje izpostaviti prioritete za našo skupnost. Kot model odnosov v manjšini je Pavšič navedel Tržaško knjižno središče in izrazil upanje, da se bo podobno zgodilo s Stadionom 1 .maj. Se strinjate, da gre za primera dobre prakse? To sta različna modela odnosov v manjšini. Po kapitulaciji Tržaške knjigarne sta predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Pavšič skupaj z ministrom Gozadom Žmavcem, založbama Mladiko in ZTT ter ob pomembni pomoči gospoda Vanje Lokarja, v središču Trsta uresničili Tržaško knjižno središče Ts360. To je primer odličnega sodelovanja med SSO in SKGZ. Kaj pa Stadion 1. maj? Gotovo bi se moralo nekaj podobnega dogajati tudi za Stadion. Izvršni odbor SSO je sprejel načelo, da je to naš slo- Walter Bandelj, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij arhiv venski športno-kulturni center. Tu se lahko ustvarijo pomembne povezave z našo mladino in s šolskimi ter pošolskimi ustanovami. Zato je neobhodno potrebno, da tam uredimo vse, kar je za slovensko narodno skupnost potrebno. Nekaj torej še manjka? Glede Stadiona delim pomisleke, ki jih je v intervjuju za vaš dnevnik izpostavil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Vsebine niso še začrtane in tudi SSO je še premalo vključen v ta projekt. Sam podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je delil isto mnenje na zadnjem sestanku z deželnim odbornikom Gian-nijem Torrentijem. Za kakšne pomisleke v resnici gre? Stadion 1. maj mora biti odprt vsem Slovencem; tukaj mora biti najprej slovenski center in ne multikulturni dom. Imamo že Narodni dom v Ul.Fil-zi, ki bo neke vrste multikulturno središče. Vsaj tako piše v zaščitnem zakonu. Spomnim, da se je glede Stadiona govorilo o neki fundaciji, v kateri bi sodelovali tudi obe krovni organizaciji. Zakaj pravzaprav fundacija? S tem bi premostili tiste pregrade, »kaj je moje« in »kaj je tvoje«. S takim pristopom upravljanja bi vzpostavili povezavo med podjetjem TS360 in Stadionom. Ni lahko to primer dobre prakse? Ravnatelj Glasbene Matice Bogdan Kralj je na tiskovni konferenci Menim, da spričo zadnjih dogajanj in stališč naši glasbeni šoli nista še pripravljeni na združitev, ki v vsakem primeru ne sme biti vsiljena od zunaj SKGZ ugotovil, da SSO ne dovolj sodeluje v postopku za združevanje glasbenega šolstva. Kako odgovarjate na to pripombo? Poglejte, ne bom odgovarjal direktorju in uslužbencu Glasbene matice Kralju. Telefonsko sva se že pogovorila. Mislim, da je šlo za napako in predlagam, naj to pojasni v Primorskem dnevniku. Ker pa ni prvič, da prihaja do teh napak ali spodrsljajev, predlagam, da v luči sodelovanja predsednika SSO in SKGZ napiševa skupno pismo predsednici GM Mileni Padovan. To bi razčistilo pojme, da ne bo več takih neprijetnih nesporazumov. Kako si vsekakor zamišljate prihodnost glasbenega šolstva? Glede združevanja glasbenega šolstva bi najprej spomnil, da je to predlog odbornika Torrentija. V zadnjem hipu je z amandmajem dodal združitev SCGV Emila Komela in GM. To je naredil mimo deželne posvetovalne komisije. Predlog financiranja v višini 900.000 €, ki ga je komisija podprla in deželni svet odobril, je predvideval izredno pomoč 600.000 € za družbo DZP-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Ostalih 300.000 € je bilo enakomerno porazdeljenih na predlog SSO in SKGZ. Pri tem se je SSO odločil za prispevek Komelu, SKGZ pa je za svoj del predlagala pomoč tedniku Novi Matajur v enakem znesku. Morebitna dodelitev prispevka drugim ustanovam in organizacijam ni prišla v po-štev, ker so izkazovale uravnovešene ali celo pozitivne bilance. V posvetovalni komisiji, če sem dobro razumel, ni bil govor o GM... Če bi hoteli tudi GM, ki je skupna ustanova, dodeliti del dodatnih finančnih sredstev, bi morali znižati prispevek Pri- morskemu dnevniku. Ker pa v deželni komisiji nismo imeli nobenih informaciji o kriznem stanju GM, je prevladala odločitev, da se v celoti prispeva za dnevnik. Naj sami bralci presodijo ali smo krivično ravnali. Podpirate ali ne torej združitev glasbenih šol? Združitev dveh glasbenih šol mora biti nekaj naravnega, ne pa vsiljenega. Tudi SKGZ deli enako mnenje, kot piše v njenih uradnih pismih, ki jih hranim. Trenutno ne verjamem, da GM in Komel, nista še uradno predstavili zadeve svojim izvršnim odborom, zato menim, da obe šoli trenutno nista pripravljeni na združitev. Ne smemo pozabiti, da se nekateri primeri združevanj sploh niso obrestovali. Kaj imate v mislih? Pred leti so na Koroškem v Avstriji združili dva slovenska časopisa, nastala pa je še tretja krovna manjšinska organizacija. Imamo pa tudi pozitivne primere. Kakšne pa? Združitev Katoliškega glasa in Novega lista. Zavedati se moramo, da živimo v sistemu tržnega gospodarstva, kjer se uveljavi kdor je konkurenčen, ki nima nepotrebnih stroškov, ki z isto vsoto denarja oziroma prispevka naredi boljši produkt. V tem smislu so že bilance zelo zgovorne. Na koncu se mi poraja tudi vprašanje, zakaj ni Torrenti tudi za Novi Matajur postavil pogoj združitve s Primorskim dnevnikom, saj že prihajata skupaj do naročnikov. Kaj pričakujete od novega leta? Stadion 1. maj je v tem trenutku zame prioriteta. Še nadalje bomo morali določiti uporabo prostorov, ki jih je bivši predsednik gorske skupnosti v Špetru Hadrijan Corsi podaril naši narodni skupnosti ter si prizadevati za razvoj slovenskega šolstva v Kanalski in Terskih dolinah. Dogovoriti se moramo, kakšna bo vloga SSO v Slovenskem stalnem gledališču. Skratka načrtov je veliko. Želim si, da bi vsa odprta vprašanja reševali mirno in brez polemik, tudi če imamo v manjšini kdaj pa kdaj različna stališča. Sandor Tence novost Slovenski društvi z Videmskega članici ZSKP GORICA - Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) je v luči novih določil za sofinanciranje majhnih društev, ki delujejo v sklopu slovenske narodne skupnosti, sprejela vsa goriška društva, ki so zaprosila za članstvo v tem smislu. Obenem je upravni odbor sprejel na podlagi omenjenih novih določil deželnega pravilnika novo pomembno odločitev. »Po poglobljeni razpravi smo se pri ZSKP odločili, da v duhu solidarnosti in medsebojnega sodelovanja sprejmemo med naše članice tudi združenje Don E. Blankin in združenje Don Mario Černet, ki delujeta v videmski pokrajini. Ta odločitev je bila sprejeta iz čuta odgovornosti do dveh videmskih članic Sveta slovenskih organizacij, ki sta tvegali, da bi po novem ostali izven sklopa financiranja. Kljub temu, da delujeta kot združenji, kar velja še posebno za društvo Blankin, sta bili vključeni v kategorijo majhnih društev, katera pa bodo po novem prejemala deželne prispevke le preko zvez,« piše v tiskovnem sporočilu. Za ZSKP je to pomembna odločitev, saj to pomeni, da se je na tak način njeno delovanje razširilo in bo od sedaj naprej zaobjemalo področja goriške in vi-demske pokrajine. »Da smo to odločitev uresničili, smo morali spremeniti statut in opraviti vse posledične upravne postopke. Prvo srečanje z novimi goriškimi in videmskimi članicami bo potekalo že v petek, 15. januarja.« Vsekakor bo za ZSKP prihodnje obdobje prav zaradi omenjene novosti in zadolžitev glede novega načina razdeljevanja sredstev zelo zahtevno. V upravnem odboru ZSKP so prepričani, da bodo vse to zmogli v prid slovenskih društev, ki na Goriškem in Videmskem opravljajo pomembno vlogo ohranjanja slovenskega jezika, kulture in zavesti. V tem smislu tudi pričakujejo, da bodo imeli s strani pristojnega deželnega odborništva in posvetovalne deželne komisije popolno podporo, kot je bilo vse do danes in so to zelo cenili. ljubiteljska kultura - Dosedanji predsednik Tuta odstopil Zamenjava na čelu Zskd TRST - Igor Tuta je z novim letom zapustil vodenje Zveze slovenskih kulturnih društev. Dosedanji deželni predsednik zveze, ki združuje nad 80 društev in skupin z Goriškega, Tržaškega in Vi-demskega, je o odstopu pisno obvestil člane deželnega in treh pokrajinskih odborov ter odbornike in predsednike včlanjenih društev. Vest sicer ne preseneča, saj je Tuta že na zadnjem občnem zboru aprila lani v Sovodnjah napovedal, da ponovno sprejema predsedniško funkcijo le za krajše obdobje, da bi zvezi omogočil nemoteno izpeljavo nekaterih projektov in uvedbo organizacijskih sprememb znotraj njene strukture. Prepričan je namreč, da Zskd, tako kot mnoge naše zveze in ustanove, potrebuje pomladitev. Zvezo slovenskih kulturnih društev bo, tako kot predvideva njen statut, do prihodnjega volilnega kongresa vodila podpredsednica Živka Persi, ki je tudi predsednica njenega tržaškega odbora. Igor Tuta fotodamj@n Živka Persi fotodamj@n Tuta se je v pismu zahvalil vsem članicam in članom zveze ter odbornikom za »nesebično in predvsem brezplačno kulturno delo. Po njihovi zaslugi se utrjuje in rase pomen naše Zveze, ki letos praznuje že 70 let neprekinjenega delo- vanja.« Posebno zahvalo je namenil tudi »maloštevilnemu osebju Zveze, ki v uradih v Trstu, Gorici, Čedadu in Reziji poklicno in uspešno rešuje občasne težave, s katerimi se srečujejo krovna Zveza in vsa njena včlanjena društva«. T Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Sreda, 13. januarja 2016 TRŽAŠKA APrimorski ~ dnevnik trst - Po podatkih tržaške občinske uprave Doslej izdali 5245 dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic Izdali so tudi 1020 dvojezičnih volilnih izkaznic - Naziv »Trieste - Trst«sad tehnične prilagoditve 2015 je Občina Trst izdala 5245 dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic in 1020 dvojezičnih volilnih izkaznic. To je podatek, ki ga je posredovala občinska funkcionarka Mariella Maricc-hiolo, zadolžena za volilni urad, rajone in upravno koordiniranje pri službi za informatiko, inovacijo, demografijo in decentralizacijo. Dvojezične osebne izkaznice so začeli izdajati v decembru leta 2007 (prve so slovesno izdali 12. decembra tistega leta), dejansko pa je njihovo izdajanje steklo leta 2008, istega leta so v aprilu začeli izdajati tudi dvojezične volilne izkaznice. Od takrat do konca lanskega leta so tako papirnato dvojezično izkaznico izdali več kot pet tisoč občanom, medtem ko je za dvojezično volilno izkaznico zaprosilo dobrih tisoč občanov. Žal nam pri občinski upravi niso mogli posredovati števila K-.Ai]F i \ 3[)/na/?iv S VL L J" _ izdanih dvojezičnih elektronskih osebnih izkaznic od leta 2008 do danes. Na občinsko upravo pa smo se obrnili tudi, da bi izvedeli, kdaj se je na naslovni strani izkaznic začel pojavljati dvojezični naziv občine »Trieste - Trst«. Na začetku izdajanja dvojezičnih izkaznic je na naslovni strani bilo natisnjeno le italijansko ime »Trie-ste«, kar je med pripadniki slovenske narodne skupnosti povzročilo nemalo nejevolje. Kot smo v nedeljo tudi poročali, pa smo v preteklem letu zasledili, da nosijo naslovne strani izkaznic dvojezični naziv »Trieste -Trst«. Tako tržaška podžupanja Fa- omenjena narka Mariella Maricchiolo sta povedali, da ne gre za nobeno novost in niti sad kakega posebnega ukrepa, ampak preprosto za tehnično prilagoditev, ki velja že od pomladi leta 2014. Prva generacija osebnih in volilnih izkaznic je imela le enojezični naziv občine, od marca-aprila 2014 pa so uvedli dvojezični naziv. Drugače so že od leta 2008 naprej začeli na dokumentih prevajati vse dele besedila, kjer je bilo to možno. To pa še vedno ne velja npr. za ime rojstnega kraja, kjer je še vedno možen le enojezični, se pravi italijanski naziv »Trieste«, ker sistem še ne predvideva dvojezičnosti. Enako velja tudi za okoliške občine, kjer so dvojezične izkaznice v rabi že veliko več časa, saj razpolagajo s programom, ki je enak za skoraj vso deželo, pravijo na Občini Trst. Ivan Žerjal gospodarstvo FJK-Iran: priložnost za tržaško pristanišče Za tržaško pristanišče se odpirajo nove priložnosti. V kratkem se bo namreč ponovno začelo poslovanje z Iranom in bo lahko tržaška luka ponovno vzpostavila zveze z iranskimi pristanišči, to pa bo nedvomno pomemben zasuk za Trst in vso deželo FJK. Predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani je pozitivno ocenila dve srečanji v Teheranu, kjer so včeraj podpisali važne sporazume o sodelovanju z iransko vlado oziroma skupino Iranian Shipping Lines (IRISL), to pa bo po umiku sankcij pomembno tudi za iransko vlado. Predsednica Serracchiani se je sestala s predsednikom IRISL Mohamedom Saeidijem in s poddirektorjem ministrske organizacije za pomorstvo in pristanišča PMO Jalilom Eslamijem in dejala, da je iranska vlada pokazala veliko zanimanje in posredovala tudi nekaj konkretnih predlogov glede tržaškega pristanišča, ki lahko torej postane most za razvoj prometa med Iranom in Evropo oziroma srednjo in vzhodno Evropo ter Sredozemljem. Predsednik Pristaniške oblasti Zeno DAgostino je razložil, da skupino IRISL zanimajo tudi druge rešitve v primerjavi z Genovo. Teheran išče skratka nove perspektive na Jadranu in zato ni izključena možnost neposrednega zastopstva IRISL v tržaški luki. Po umiku sankcij je namreč blagovna izmenjava z Italijo za Teheran celo pomembnejša od tiste s Francijo in z Nemčijo, kot je to poudaril Saeidi. Sestanek na sedežu organizacije PMO, ki je neposredno odvisna od iranskega ministrstva za prevoze, je bil namenjen zlasti za analizo splošnega porasta prometa med pristanišči južnega Irana (predvsem Bandar Abbas) in tržaškim pristaniščem. S srečanja je izšlo, da ima Teheran zelo pozitivno mnenje o perspektivah, ki jih ponuja sodelovanje s tržaško luko. V kratkem naj bi torej PMO in tržaška Pristaniška oblast sklenila sporazum o namenih z namenom izmenjave izkušenj, dobrih praks in kompetenc. To bo prispevalo k izobraževanju oz. usposabljanju iranskih mana-gerjev na področju upravljanja infrastrukture in dela v pristanišču. Izobraževanje bo potekalo na podlagi dogovora, ki sta ga sklenili tržaška Pristaniška oblast in tržaška univerza. Iran je takoj pripravljen na sodelovanje, je v tej zvezi poudaril Jalil Eslami in dodal, da so osnutek sporazuma že pripravili v sodelovanju z italijanskim veleposlaništvom v Teheranu, ki ga vodi veleposlanik Mauro Conciatori. Sicer namerava Teheran spodbujati sodelovanje in razvijati prenašanje tehnologij tudi s štirimi znanstveno-raziskoval-nimi središči v deželi FJK. Glavni iranski tehnološki park Pardi bo namreč poglobil sodelovanje z raziskovalnim centrom na Pa-dričah, s centrom Friuli Innovazione, s tehnološkim polom iz Pordenona in ustanovo Innova FVG. Park Pardis sestavlja 150 malih in srednjih podjetij in je koordinator vseh iranskih tehnoloških središč. Program o sodelovanju, ki ga nameravajo razvijati, je nastal v okviru dogovora o medsebojni izmenjavi izvedencev in raziskovalcev (Ictp, Sissa, Icgeb, Elettra Sincrotrone, tržaška univerza in videmska univerza). To bo osnova za podpis pomembnih sporazumov, kot sta tisti, ki sta že sklenila včeraj v Iranu Mednarodni center za genetiko in biotehnologijo Icgeb in National Institute for Genetic Engineering and Biotechnology (Nigeb) iz Teherana, ali dogovor med sinhrotronom in Iranom, ki predvideva odprtje iranskega laboratorija v Bazovici. (ag) trst - Begunska kriza v očeh Paola Rovisa Mesto potrebuje sprejemne kvote »Zaprtje silosa v bližini železniške postaje, kamor so se zatekli vsi tisti prosilci za azil, za katere ni bilo prostora v nastanitvenih centrih, begunske krize ne bo rešilo. Povedano drugače, to bo vplivalo na to, da se begunci selijo v podhode, kot se je zgodilo v ponedeljek zvečer.« Tako meni vodja skupine Trieste Popolare Paolo Rovis, ki poziva vodilne v občinski upravi, naj se tega problema lotijo dolgoročno in sistemsko. Po njegovem bi bilo treba v novih sporazumih med Občino Trst, prefekturo in združenji, ki se ukvarjajo z begunci, določiti najvišjo sprejemno kvoto. Trst bi po Rovisovi oceni lahko sprejel, oskrbel in popisal dva prosilca za azil na tisoč prebivalcev, kar pomeni, da bi bilo za Rovisa sprejemljivih 400 beguncev. Ostale bi pristojni organi morali preusmeriti v druge italijanske sprejemne centre. »Le tako bomo prebežnikom omogočili dostojne življenjske pogoje«, je prepričan Rovis, ki bo o tem predlogu govoril na jutrišnjem sestanku prve občinske komisije. (sč) Prekupčevalci pred silosom Na območju silosa včeraj še ni bilo slišati nobenih lopat in tovornjakov, s katerimi bi odvažali odpadke in šotorsko naselje (na sliki Foto-Damj@n), ki so si ga na tem območju postavili prebežniki. Območje je sicer postalo prepovedana cona, čeprav se nekateri kljub županovi prepovedi še mudijo na območju. Na ploščadi pred skladiščem je bilo včeraj dopoldne opaziti moška, ki naj bi tam po vsej verjetnosti preprodajala drogo, pa tudi domnevnega kupca. Dejstvo je, da vse to poteka na očeh represivnih organov, ki se pogosto peljejo mimo tega območja. trst - Paolo Menis kritičen zaradi stroškov »Posodabljanje javne razsvetljave neučinkovito« Poraba energije in stroški v javni razsvetljavi so previsoki, »svetilni park« pa je potreben temeljite prenove. Tako menita občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli, ki sta na srečanju z novinarji predstavila in analizirala stroške, ki jih tržaška občina porabi za javno razsvetljavo. Po njunem prepričanju bi bilo treba pogodbo med Občino Trst in družbo AcegasApsAmga, ki je bila sklenjena daljnega leta 1999, ko je bila ta družba še v občinski lasti, velja pa do leta 2019, dopolniti v tistih točkah, ki so premalo varčne za občane in občanke. V tržaški občini je skupno 23.211 svetilk, za katere je Občina Trst v 16 letih porabila več kot sto milijonov evrov. To pomeni, da javni razsvetljavi letno namenijo približno sedem milijonov evrov. Menis je sicer poudaril da so vse številke, ki sta jih s Patuanellijem zbrala, okvirne, ker naj bi bil dostop do njih otežen. Kar občinska svetnika najbolj moti, je dejstvo, da samo posodobitvi javne razsvetljave Občina Trst od leta 2012 letno namenja 1,6 milijona evrov, a brez vidnejših rezultatov, saj se skupni stroški niso znižali. »Po mojem prepričanju bi s posodobitvijo sistema javne razsvetljave realno gledano lahko privarčevali en milijon evrov letno. Absurdno je, da so v zadnjih letih posodobili le šest odstotkov (1332 svetil) javne razsvetljave z LED-tehnologijo, ki je veliko bolj varčna od tradicionalne tehnologije«, je pojasnil Menis, ki je prepričan, da je zamenjava svetilk prava pot k večji energetski in okoljevarstveni učinkovitosti ter varčnosti na področju javne razsvetljave. Ob tem je Menis še opozoril, da varčevanje nikakor ne sme pomeniti manj javne razsvetljave. Da bi lažje upoštevali predlog Gibanja 5 zvezd, sta svetnika pripravila sklep, s katerim od pristojnih zahtevata, da do 30. aprila letos pripravijo podrobno analizo stroškov in koristi posodobitve javne razsvetljave in preučijo možnost predčasne prekinitve potratne pogodbe z AcegasApsAmga. (sč) Fiat panda zgrmel na skuter Včeraj popoldne je fiat panda - verjetno zaradi vozničine nepazljivosti -zgrmel v Ul. Reni v bližini tamkajšnjega stopnišča na spodnjo ploščad in pri tem pomečkal tam parkirano motorno kolo. Voznica se je ustrašila, a se ni poškodovala. Tržaški gasilci so z avtomobilskim žerjavom dvignili vozilo na cestišče. 6 Sreda, 13. januarja 2016 TRŽAŠKA / sv. jakob - Lokalna policija aretirala solastnika picerije Dostavljali pice in heroin Moški, ki so ga prijeli na Trgu sv. Jakoba, je imel pri sebi 70 gramov trde droge, med hišno preiskavo so našli še metadon Ne samo pice, ampak tudi heroin. To je nudil solastnik neke tržaške picerije (preiskovalci niso posredovali njenega imena), 35-letni italijanski državljan R.M., ki so ga pripadniki tržaške lokalne policije preteklo soboto ustavili na Trgu sv. Jakoba. Moški je imel pri sebi 70 gramov čistega heroina, s katerimi bi lahko pripravil 280 odmerkov, droga pa je najverjetneje prihajala iz Veneta, od koder je R.M. doma. Heroin je bil namenjen za prodajo na tržaškem trgu. Moškega so aretirali, med hišno preiskavo pa so v njegovem stanovanju našli tudi nekaj paketov metadona s spraskanimi nalepkami. Aretacija 35-letnega Benečana je predstavljala epilog daljše preiskovalne operacije, poimenovane Divergent, ki se je bila sicer formal- no zaključila pretekli mesec z aretacijo dveh 19-letnih razpečevalcev, L.B. in A.R.I.V., ki sta v Trstu prodajala drogo, med kupci pa je bilo tudi veliko najstnikov. Pri tem so policisti ugotovili, da je eden od aretiranih mladih, in sicer A.R.I.V., ob- časno dostavljal pice na dom za omenjeno tržaško picerijo, kar je bila dejansko krinka za veliko bolj donosen posel, saj je poleg pic dostavljal tudi drogo. Izkazalo se je, da je to delal za omenjenega solastnika pi-cerije R.M., ki so ga preteklo sobo- to aretirali pri Sv. Jakobu. Omeniti velja, da je bil takrat z njim tudi 29-letni italijanski državljan R.N. iz Vi-cenze, natakar v isti piceriji, pri katerem so našli nekaj odmerkov heroina. Mladeniča pa niso aretirali, deležen bo le administrativne kazni. trst - OZN Ban Ki Moon priznava STO (iz leta 1947) črna kronika Sedeti bo moral leto dni Pripadniki mejne in prometne policije so v ponedeljek zvečer pri Fernetičih aretirali 30-letnega romunskega državljana N.V.M.. Moški je bil v avtobusu, namenjenem v Slovenijo, med preverjanjem istovetnosti pa so policisti ugotovili, da je rimsko tožilstvo že septembra leta 2014 zanj izdalo zaporni nalog, saj ga je bilo sodišče dokončno obsodilo na skoraj leto dni (točneje 11 mesecev in 28 dni) zapora in denarno kazen v višini 500 evrov zaradi kraje. Po obsodbi se je Romun skrival, po ponedeljkovi aretaciji pa se zdaj nahaja v ko-ronejskem zaporu. Kradel je v trgovini Coin Karabinjerji operativnega oddelka poveljstva v Ul. Hermet so v ponedeljek dopoldne aretirali 50-letnega romunskega državljana. Moški se je bil malo prej mudil v trgovini Coin na Korzu Italia, kjer je v svojo jopo skril parfume v skupni vrednosti 700 evrov. Varnostniki so ga sicer opazili, vendar mu je uspelo zapustiti trgovino (jopa je bila opremljena z zaščito pred kontrolnimi napravami), a sadov svojega nezakonitega početja mu ni uspelo uživati, saj so ga karabinjerji kmalu ustavili na Trgu Stare mitnice. Zdaj se nahaja v koronejskem zaporu, ukradeno blago pa so vrnili trgovini. Ni spoštoval hišnega pripora Karabinjerji so v ponedeljek imeli tudi opravka z nespošto-vanjem hišnega pripora pri Sv. Ivanu, saj so zaradi bega izsledili in aretirali 56-letnega Tržača-na, ki je v hišnem priporu prestajal zaporno kazen. Moški, sicer že star znanec pravice, je namreč meni nič tebi nič zapustil stanovanje in odšel v nek sve-toivanski bar, kjer si je privoščil alkoholne pijače in kramljanje z drugimi gosti. Tam so ga tudi našli karabinjerji, ki so ga zopet pospremili v hišni pripor. sv. ivan - Novinarska konferenca sindikata Spi-Cgil Prometni in drugi načrti vzbujajo pomisleke med krajani Tržaška občinska uprava namerava preurediti marsikatero območje pri Svetem Ivanu, del domačinov pa ima glede teh načrtov pomisleke. O teh je bil včeraj govor na novinarski konferenci na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Ulici San Ci-lino, glavno besedo je imel krajevni predstavnik sindikata Stelio Ziviz. Dejal je, da so domačini svoje poglede predstavili županu Robertu Cosoliniju, ko jih je obiskal julija lani, nakar naj bi bili na potezi še rajonski svetniki. »Ker se ni zgodilo več nič, smo danes sklicali novinarsko konferenco v upanju, da nam bo v predvolilnem času kdo prisluhnil,« je razložil. Po eni strani se Ziviz veseli neuradne novice, da v bližnjem opuščenem kamnolomu Faccanoni ne bodo mleli gradbenih odpadkov (ta dejavnost naj bi po ogrožala zdravje domačinov, pravi Ziviz), po drugi pa ga skrbi načrtovana preureditev Trga Gioberti in napovedane preselitve končnih postaj mestnih avtobusov. Občinska uprava naj bi namreč v skladu s prometnim načrtom premaknila končno postajo na Drevored Sanzio, pred vhod nogometnega igrišča, da bi križišče pred cerkvijo, ki je po mnenju mnogih nevarno, spremenila v krožišče. Vozila tako ne bi peljala več okrog cerkve, temveč bi zavijala in se obračala pred njo ( naj bi znašali dobra dva milijona evrov). Ziviz in drugi krajani trdijo, da je ta investicija nepotrebna in da predstavlja potrato denarja. Kvečjemu predlagajo podaljšanje postaj ob cerkvi in prepoved parkiranja pred cerkvijo. Načrt, po katerem naj bi na mestu nekdanje tramvajske remize nasproti cerkve zgradili 18 metrov visok športno-rekrea- Nekdanja remiza podjetja ACT cijski center (za tega se ogrevajo razna društva na čelu z Libertasom, ki je moral zapustiti svoje prostore ob Narodnem domu, ker naj bi slednjega razširili) s telovadnico in nogometnim igriščem. Krajani menijo, da bi bilo tisto območje idealno za ureditev zelene površine, ki jo Svetoivančani zelo pogrešajo. Občina Trst načrtuje tudi manjšo preureditev krožišča pri Bošketu. Srečanje je vodil Elio Gurtner iz sindikata Spi-Cgil, ki je poudaril, da mora sindikat pozorno poslušati svoje člane in biti navzoč na terenu, »sedež pri Sv. Ivanu pa je glede tega pravi cvet v gumbnici«. Adriana Causi je obravnavala zdravstvo: deželna reforma je pozitivna, »mikro enote« zdravstvenega podjetja imajo pomembno vlogo, na sedežu zdravstvenega okraja pa so storitve in osebje okrnjeni, zaradi česar zahteva sindikat srečanje z vodstvom okraja. (af) fotodamj@n Ban Ki Moon Pristaši Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so člani organizacije Triestngo, so na svoji spletni strani objavili vest, češ da so Združeni narodi priznali Svobodno tržaško ozemlje. Z velikim poudarkom so v naslovu zapisali: »23. oktober 2015, varnostni svet ZN uradno priznava obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja, podpisano generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon«. Nepodpisani pisec na spletni strani razlaga, da naj bi to bilo vsebina pisma, ki ga je Ban Ki Moon naslovil na varnostni svet ZN in v katerem je »analiza območij pod nadzorom ZN«. Glede STO je zapisano, nadaljuje pisec, da sta za njegovo upravljanje pristojni le Italija in nekdanja Jugoslavija. Toda pri tem ni nobenega datuma o zaključku STO, a je omenjena samo sprememba njegovega upravljanja, še ugotavlja član Triestngo in poudarja, da to ne predpostavlja sprememb glede tega, kdo mora odločati o upravljanju in torej usodi STO: »to so prebivalci STO, ki lahko torej suvereno odločajo o njem«. Pod zapisom je povezava na spletni dokument, ki ga sestavlja 32 strani. Ban Ki Moon v bistvu odgovarja na prošnjo predsednika palestinske države Mah-mouda Abbasa, ki je pred časom zahteval, da ZN zaščitijo palestinsko ozemlje. Ban Ki Moon ne zavzema dokončnega stališča, a navaja vrsto podobnih položajev v preteklosti, ki so lahko v oporo pri sprejemanju morebitnih odločitev. Med temi so na 10. strani navedeni razlogi za nastanek STO leta 1947 in dogajanje na tem območju v tistem obdobju. Avtobusna postaja ob svetoivanski cerkvi fotodamj(sin trst - Nove pridobitve Muzej morja še bolj zanimiv Tržaški Muzej morja je odslej še zanimivejši in bogatejši. Po zaslugi tržaške sekcije mednarodne ženske organizacije Inner Wheel, ki sodeluje z Rotary klubom, je v zgornjem nadstropju muzeja pri Sv. Andreju (Ul. Campo Marzio 5) od ponedeljka na ogled nov oddelek, posvečen ribolovu. Obstoječi zbirki z modeli ribiških plovil so dodali nove zanimive predmete, vključno z maketami z ribiškimi mrežami in gojišči školjk (na slikah FotoDamj@n). Odprtja se je udeležilo veliko ljudi, goste je toplo sprejel direktor mestnih znanstvenih muzejev Nicola Bressi. / TRŽAŠKA Sreda, 13. januarja 2016 7 trst - Predstavitev evropskega čezmejnega projekta Ženske upora Poklon pozabljenim junakinjam brez pušk Zakaj se je toliko žensk priključilo uporu, kaj danes pomeni biti »upornica«, katere so glavne vrednote, ki so jih ženske upora pustile mlajšim generacijam? Na taka in podobna vprašanja bodo odgovore poiskali udeleženci mednarodnega projekta Ženske upora - Women of the Resistance, ki ga vodi koprsko kulturno-izobraževalno društvo PiNA v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi partnerji - zadrugo Bona-wentura, združenji La Giordola in Qua-rantasettezeroquattro, videmskim gledališčem CSS Teatro stabile di innovazione ter Istrsko regijo in Nacionalno zaklado za razvoj civilnoga društva iz Pulja. Dnevniški zapisi bolničarke Ideja o projektu se je rodila med prebiranjem dnevniških zapisov Tržačanke Marie Antoniette Moro, ki je med drugo svetovno vojno opravljala bolničarski poklic v Gorici, na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Na bolnišničnih ležiščih se je soočila s trpljenjem, ki ga vojna povzroča, spoznala je krivice takratnega časa in se odločila, da se jim bo po svojih močeh uprla. Najprej se je pridružila slovenskim partizanom - informacije, ki jih je skrivaj iztržila od bolnikov je posredovala partizanom, številnim bolnikom pa je pomagala zbežati - nato pa je prestopila še k italijanskim Garibaldin-cem. Meja je ni obremenjevala, ni ločevala med enimi in drugimi, saj so vse vodile iste vrednote svobode. Pred nekaj leti je njena hčerka Lore-na Fornasir odkrila njen dnevnik, na podlagi katerega nastaja dokumentarni film v režiji Erice Rossi, ki bo premierno predstavljen na zaključnem dogodku projekta (21. aprila v gledališču Miela). Vloga žensk med odporništvom Na sedežu Dežele FJK so pobudniki včeraj novinarjem predstavili projekt. »Vloga žensk med vojno oz. med odporniškim gibanjem je bila doslej premalo poglobljena, celo podcenjevali smo jih, dejansko pa so bile ravno tako junakinje kot moški, saj so, tako kot oni žrtvovale svoja življenja za narodno dobrobit, pa čeprav v veliki večini niso zgrabile za orožje,« je pojasnil vodja projekta Borut Jerman. Projekt si prizadeva, da bi ovrednotil pomen skupnega boja žensk za vrednote, ki jih danes uživamo Evropejke in Evropejci. Projektni partnerji ponujajo od lanskega decembra dijakinjam in dijakom višjih srednjih šol v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem skupno 60 delavnic (po tržaških šolah bodo štar-tale danes), na katerih se poglabljajo v vlogo žensk v današnji družbi ter v žrtvovanje in dediščino, ki so nam jo zapustile. Obenem Široko omizje sodelujočih pri projektu med včerajšnjim srečanjem na sedežu Dežele FJK fotodamj@n so si zamislili razpis za kratkometražne filme in eseje za mlade do 30. leta starosti, mednarodno konferenco o ženskah upora - intervju s senatorko in nekdanjo partizansko kurirko Lidio Menapace ter posvet o pogledih na različne oblike odporništva (4. marca v Vidmu) - ter zaključni dogodek, sprehod po spominskem Trstu od Rižarne, mimo Ul. Pindemonte, koronejskega zapora, konservatorija pa vse do železniške postaje. Sledila bo predstavitev dokumentarca in nagrajevanje zmagovalcev natečaja. Še vedno aktualno Kljub temu, da je minilo že 70 let, je tema še vedno zgodovinsko in družbeno aktualna, sta potrdila tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in tržaška podžu-panja Fabiana Martini, ki je med drugim poudarila, da je treba stremeti k preseganju tistega, kar nas razdvaja. Čisto vsi zastopniki partnerskih organizacij so potrdili, da je treba odpirati teme, ki nas združujejo, kar pa je možno le s poznavanjem in razumevanjem zgodovine obmejnega območja. Sara Sternad Prostor odgovornosti V kavarni-knjigarni San Marco (Ul. Battisti 18) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Lo spazio della re-sponsabilita. Approdi e limiti delle neuroscienze izpod peresa Marine La-latta Costerbosa, ki je izšla pri založbi Il Mulino. Vodeni ogled razstave V pritličnih prostorih muzeja istrske kulture (UlTorino 8) je tačas na ogled razstava Giovanni Antonio Zamarin (1885-1945) - il pittore di Isola e Ca-podistria, ki jo je postavil Piero Delbel-lo. Jutri bo ob 17. uri poskrbljeno za vodeni ogled. Vstop je prost, razstavo pa si je mogoče ogledati do 31. januarja. Nadležni rabin V kavarni-knjigarni San Marco (Ul. Bat-tisti 18) bo jutri ob 18. uri Fabio Bo-nafe predstavil svojo knjigo Il rabbi molesto, ki odkriva Jezusa v drugačni luči. Popravek V včerajšnji članek o vsakoletnih izletih Primorskega dnevnika se mi je (iz navade) zapisalo, da je Divna Čuk še vedno direktorica potovalne agencije Aurora, medtem ko je že več kot leto dni v pokoju in je njeno mesto prevzela Vera Krmec. Obema in bralcem se opravičujem za napako. (sas) Društvo K. Ferluga in revija Nativitas V stolnici nastopila zbora iz Mačkolj in Barkovelj Koncert v sklopu revije Nativitas v Miljah, ki ga že vrsto let prireja Društvo Slovencev miljske občine K. Ferlu-ga, je priljubljena zborovska prireditev. Letošnji koncert, ki je potekal v nedeljo popoldne v miljski stolnici, je potrdil odnos občinstva, saj se je v Miljah zbralo nad 150 poslušalcev, ki so napolnili tako glavno kot tudi stranski ladji beneške stolnice. Zborovski dogodek je bil letos žensko obarvan, saj sta v Miljah gostovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ZVS Barkovlje. Oba sestava imata podobno zgodovino: leta 2013 sta nastala priložnostno, izkušnja je nato pevke povezala in jih prepričala, da nadaljujejo na tej glasbeni poti. Povezovalni člen obeh sestavov je zborovodkinja Aleksandra Pertot. Nedeljski koncert je oblikoval program božičnih pesmi, kot predvideva sama revija Nativitas, ki jo prireja deželno zborovsko združenje USCI v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Zbora sta zapela najprej ločeno, nato pa sta zadnjo tretjino koncerta oblikovala s skupnim petjem. K božičnemu vzdušju so prispevale tudi note harfe Tatiane Donis. Koncert je popestrilo tudi nekaj drugih instrumentalnih spremljav, med temi je izstopala flavta Maje Devetak. Omeniti velja še solistke Tino Renar, Anuško Smotlak, Roberto Chissich in Veroniko Lokar. Pred glasbenim dogodkom je občinstvu ponudila nekaj božičnih misli društvena odbornica Zvezda Koren. Prebrala je pesem Sveta noč Guida Goz-zana in njen prevod, za katerega je poskrbela sama. Stoletno, a vendar aktualno, pesem je spremljala tudi krajša in občutena misel. Revija Nativitas 2016 se izteka, ta konec tedna bodo na vrsti še zadnji trije koncerti. Omeniti velja sobotni koncert v Ricmanjih, ki ga bo oblikovalo kar pet zborov iz Trsta, Padove in Štajerske, ter nedeljski koncert v cerkvi pri Sv. Jakobu, kjer bosta nastopila PZ Tončka Čok in MePZ Lipa iz Bazovice. Vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj v miljski stolnici fotodamj@n bazovica - Niz predavanj SKD Lipa Marija Merljak o zdravju in prehrani SKD Lipa organizira sklop predavanj o zdravi prehrani. V goste je povabilo izvedenko Marijo Merljak, inženirka živilske tehnologije, ki je prav dobro poznana v naših krajih, saj je že večkrat predavala v zamejstvu ter kot gostja sodeluje pri jutranjih radijskih oddajah Radia Trst A. Njeno vodilo »Ravnovesje na krožniku- harmo- nija v telesu« bo vezna nit štirih srečanj v Bazovici. Merljakova bo obravnavala različne teme - od urejanja telesa po praznikih do izbire pravilne hrane in preprečevanja obolenj. Prvo srečanje bo drevi ob 19. uri na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Naslednja srečanja bodo na vrsti 27. januarja ter 3. in 17. februarja, vedno ob sredah. trst - Znanstveno-izobraževalni projekt Kup znanosti 2016 Odgovorno do narave! K projektu Skupine Hera so vabljene vse višje srednje šole, prijave zbirajo do 1. marca letos Neodgovorno ravnanje z naravnimi viri in nesmotrna poraba življenjsko pomembnih dobrin ne obetata prav nič dobrega. Tega se zaveda Skupina Hera, ki je v Trstu pripravila izobraževalni projekt, namenjen dijakom višjih srednjih šol. Prijave za sodelovanje v projektu Pozzo di Scienza 2016 (Kup znanosti 2016) so začeli zbirati včeraj, vse tržaške višje šole pa so vabljene, naj se prijavijo na spletnem naslovu www.acegasapsamga.it/scuo-la, in sicer najkasneje do 1. marca. To so včeraj sporočili občinska odbornika Antonella Grim in Umberto Laureni ter pooblaščeni upravitelj družbe Ace-gasApsAmga Cesare Pillon, podrobnosti znanstvenega dogodka pa sta predstavili Simona Pinelli in Serena Mizzan. Vzgojno-izobraževalni projekt znanstvene narave želi mladim med 14. in 19. letom starosti sporočiti, da smo ljudje najbolj odgovorni za prihodnost našega planeta. Strokovnjaki različnih profilov bodo v poljudnem jeziku sporočali, da bomo negativne vplive na procese v naravi omilili le, ko bomo razumeli, kako nanje vplivajo človeške dejavnosti. Kot je razložila Simona Pinelli, bodo šole oz. profesorji lahko izbirali med različnimi dejavnostmi. Projekt predvideva seminarje, dokumentarce in delavnice, vse pa se bo dogajalo aprila letos na šolah, ki jih bodo vključili v projekt. Slišali smo, da bodo v primeru velikega navala prednost imele šole, ki se bodo prve prijavile, znanstveno izobraževanje pa bo popolnoma brezplačno oz. denar zanj prispeva Skupina Hera. »Prav zato, ker je naš budget omejen, bomo pred začetkom aktivnosti naredili ožji izbor«, je pojasnil pooblaščeni upravitelj družbe AcegasApsAmga Cesare Pillon in dodal, da želijo mlade usmeriti v smeri trajnostnega razvoja. Meet the sience je naslov uro in pol dolgih predavanj, na katerih bodo pisatelji, novinarji, univerzitetni profesorji in mladi znanstveniki predavali na temo inovativnih virov energije, ločenega zbiranja odpadkov, prihodnosti biomase ... Obravnavali bodo tudi izredno ambiciozen, dolgoročen in univerzalen pariški podnebni sporazum. Global Docs je naslov ciklusa dokumentarcev, ki obravnavajo globalno energijo, okolje in potrato. Tudi dokumentarne filme bodo vrteli v šolah, ki si bodo izbrale filmski sklop projekta. O tem, kako ideja postane realnost, pa bodo šolarji veliko izvedeli s pomočjo delavnic Hands-on. Te bo v šolah vodil grljanski Znanstveni imaginarij, ki bo preko eksperimentov predstavil pomen zraka, vode, hrane in energije. Tem torej, ki jih je v zadnjih letih obravnaval znanstveni salon Trieste Next. (sč) B Sreda, 13. januarja 2016 TRŽAŠKA / Včeraj danes Danes, SREDA, 13. januarja 2016 VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 21.00. Jutri, ČETRTEK, 14. januarja 2016 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 998,4 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 2 km na uro sever, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 -040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cava-na 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Žavlje - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Trg Giot-ti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Hfl Osmice Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je našemu dolgoletnemu sodelavcu in pobudniku mnogih zborovskih koncertov in dogodkov Janku Banu podelil srebrno plaketo za ustvarjalno in organizacijsko delo na področju zborovske glasbe. Iz srca mu čestita Zveza cerkvenih pevskih zborov Z dolgoletnim in neutrudnim zborovodjo se veselijo in mu prisrčno čestitajo MeCPZ Sv. Jernej, MoKZ Stane Malič in openska župnijska skupnost Čestitke ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. prej do novice www.primorski.eu1 Iz srca čestitamo našemu prijatelju in dolgoletnemu zborovodji JANKU BANU ob prejemu srebrne plakete JSKD. Vsi pri zboru Jacobus Gallus. Zveza slovenskih kulturnih društev čestita JANKU BANU za srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. 0 Prireditve SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana danes, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, v petek, 15. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Družabni večer in možnost včlanjevanja. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). SKD PRIMORSKO iz Mačkolj, ob sodelovanju ZSKD in Župnije Ricmanje, vljudno vabi na koncert božičnih pesmi »Od Veneta do Štajerske« v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih. Sodelujejo PZ Tončka Čok iz Lonjerja, DVS Primorsko in Nonet Primorsko iz Mač-kolj, MePZ Ensamble InCanto iz Pa-dove in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja božična koncerta ob 16. uri: v soboto, 16. januarja, v Domu šolskih sester pri Sv. Ivanu DPZ Vesela Pomlad z Opčin, vodi Andreja Štucin; v torek, 19. januarja, v Domu Ieralla na Padričah DVS Primorsko iz Mačkolj, vodi Aleksandra Pertot. vabi na predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik Sodelovali bodo: predsednik Kučan, avtor Božo Repe in novinar Dušan Udovič DANES, 13. januarja 2016, ob 18. uri v foyerju balkona Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 BOŽIČNI KONCERT: ZCPZ vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cer-gol. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo komemoracija v spomin na umorjenega mladega partizana Marjana Što-ko, v nedeljo, 17. januarja, ob 11.00 v Štorjah. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na kulturno prireditev ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec in dramska skupina KD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija in priredba Edita Frančeskin. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). □ Obvestila JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela danes, 13. januarja, po običajnem urniku. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo danes, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prva seja v novem letu danes, 13. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine 2016 danes, 13. in v četrtek, 14. januarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Gramsci vabi člane in simpatizerje danes, 13. januarja, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14 - 1. nad., na sestanek in praznik včlanjevanja 2016. FILMSKI KROŽEK CHAPLIN vabi, ob 150-letnici ukinitve suženjstva v ZDA, v četrtek, 14. januarja, ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24, na ogled filma Lincoln (2012). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri na sedežu, Prosek 159. SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne. KULTURNO ZDRUŽENJE TINA MO-DOTTI vabi v soboto, 16. januarja, ob 20.00 v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14 - 1. nad., na predstavitev delovanja od januarja do junija. Nastopil bo socialni zbor »Voci arcuti-nate«. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanja z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bodo v soboto, 16., 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.0013.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 338-5722967. ZDRUŽENJE PROTI VOJNAM - TRST vabi, ob 25-letnici napada na Irak, na shod proti vojnam in terorizmu v soboto, 16. januarja, od 16. do 18. ure na Borzni trg. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. 3405814566 (Valentina). SZSO vabi vse svoje člane na deželni občni zbor, ki se bo odvijal v nedeljo, 17. januarja, na Kontovelu. Sveta maša ob 9.15, sledijo občni zbor, kosilo ter popoldansko srečanje in pogovor z duhovnikom Mariom Vatto. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja Vera Poljšak, izkušena učiteljica, dolgoletna sodelavka Galeba, dragocena kulturna delavka iz Barkovelj in babica, ki bo prisotne presenetila z izvirno pripovedjo. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. MEDVEJSKO-ŠTIVANKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let. Urniki: sreda 17.0017.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mailu ali faksu. Jadralni Klub Čupa vabi na predstavitev knjige Jasne Tuta "MOJ SVET SREDI OCEANA" Z avtorico se bo pogovarjal novinar Mitja Tretjak. Na večeru sodelujeta violinistka Vera Šturman in pianistka prof. Beatrice Zonta V četrtek, 14. januarja 2016, ob 19.30 v dvorani ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 S Poslovni oglasi ŠPORTNO DRUŠTVO IŠČE točajko/točaja za začasno zaposlitev v baru v popoldanskih in večernih urah. Zainteresirani naj pokličejo na 338-7590016 0 Mali oglasi 4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov. Tel. 348-9805039. DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909. PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 3299841041. ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127. Loterija 12. januarja 2016 Bari B 67 B 71 42 Cagliari SB S6 21 1 S Firence B4 21 B 2 BB Genova BS 40 69 BB S Milan 2B SB 4B 64 14 Neapelj 61 72 6S 77 62 Palermo 59 21 B0 B1 B1 Rim 65 16 62 61 BS Turin 19 BB 61 B7 B2 Benetke 2 7 B1 SB 6S Nazionale 90 44 79 B6 B9 Super Enalotto st. s 3 9 28 42 50 79 jolly 87 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 735 dobitnikov s 4 točkami 28.779 dobitnikov s 3 točkami Superstar B7.644.07B,90 € --€ --€ 2B.619,62 € 274,44 € 1B,97€ 27 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 27.444,00 € 137 dobitnikov s 3 točkami 1397,00 € 2.127 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.097dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.771 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Torek, 12. januarja 2016 9 ZELEZNISKA POSTAJA V TRSTU VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 13. DECEMBRA 2015 DO 11. JUNIJA 2016 ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA 5.15 6.10 6.16 6.22 (RV) (RV) (FB) (R) 6.3a (FB) 6.S2 7.1S 7.21 (FA) (RV) (IC) 7.S2 (RV) a.1S 9.1S 9.3a (RV) (RV) (FB) 12.1S 12.22 (RV) (R) 13.02 (IC) 13.1S 13.22 (RV) (R) 13.4a (R) 14.1S 1S.1S 1S.S2 (RV) (RV) (R) 16.1S 16.S2 (RV) (R) 17.02 (FB) 17.1S 17.22 (RV) (R) 17.S2 (R) 17.S2 (R) 1a.1S 1a.S2 (RV) (R) 19.1S 20.1S 20.40 (RV) (R) (ICN) 21.1S 22.06 22.1S (R) (IC) (R) URA VRSTA S.27 S.27 S.S7 6.22 (R) (R) (R) (R) 6.27 6.S7 7.27 7.27 7.S2 (R) (RV) (R) (R) (RV) a.S7 9.27 10.S7 (RV) (R) (RV) 11.27 11.27 (R) (R) 11.27 (R) 12.22 (R) 12.27 12.S7 13.22 (R) (RV) (R) 13.27 13.27 (RV) (R) 13.27 (R) 13.4a (R) 14.27 14.S7 1S.27 1S.S2 16.00 16.30 16.S2 (R) (RV) (R) (R) (R) (R) (R) 16.S7 17.22 (RV) (R) 17.27 17.27 (R) (R) 17.27 17.S2 (RV) (R) 17.S7 1a.27 1a.S2 (RV) (R) (R) 1a.S7 19.27 20.31 20.40 (RV) (R) (RV) (ICN) 22.22 (R) Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.45), Červinjan (6.56), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.21), Carnia (8.13) (,> Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (8.15), Červinjan (8.26), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.51) ™ (3> Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (938), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (1238), Portogruaro (13.23), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.45), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.21), Trbiž (14.50) ™ (5> Tržič (13.25), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (1338), Portogruaro (14.23), Mestre (15.08), Benetke (15.20) Tržič (13.45), Červinjan (13.56), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.21), Carnia (15.13) ™ (3> Tržič (14.15), Červinjan (14.26), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.51) (1> (3> Tržič (1438), Portogruaro (15.23), Mestre (16.08), Benetke (16.20) Tržič (1538), Portogruaro (16.23), Mestre (17.08), Benetke (17.20) Tržič (16.15), Červinjan (16.26), nad. za Palmanovo (16.34), Videm (16.51) (" (3> (5> Tržič (1638), Portogruaro (17.23), Mestre (18.08), Benetke (18.20) Tržič (17.15), Červinjan (17.26), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.51), Trbiž (19.15) ™ (3> Tržič (17.25), Portogruaro (17.59), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (1738), Portogruaro (18.23), Mestre (19.08), Benetke (19.20) Tržič (17.45), Červinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.21), Carnia (19.13) ™ (3> (5> Tržič (18.15), Červinjan (18.26), Palmanova (18.37), Videm (18.51), Trbiž (20.15) (1 (3> (vozi do 12.2.) Tržič (18.15), Červinjan (18.26), nad. za Palmanovo (1837),'Videm (18.51), Trbiž (20.15), Carnia (19.38) (» (3> (vozi od 15.2. do 10.6.) Tržič (1838), Portogruaro (19.23), Mestre (20.08), Benetke (20.20) Tržič (19.15), Červinjan (19.26), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.51), Carnia (20.38) ™ (3> Tržič (1938), Portogruaro (20.23), Mestre (21.08), Benetke (2120) Tržič (20.38), Portogruaro (21.24) ™ (3> Tržič (21.05), nad. za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.24) Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.) Tržič (22.38), Portogruaro (23.24) ™ (ne vozi 24.12 in 31.12) URA VRSTA 6.16 (BUS) 6.42 (R) 7.20 (R) 7.34 (R) 7.46 (IC) S.18 (R) 8.3B (R) 8.46 (RV) 9.08 (R) 9.08 (R) 9.46 (RV) 11.46 (RV) 12.08 (FB) 12.46 (RV) 13.38 (RV) 14.22 (FB) 14.38 (RV) 14.46 (RV) 1S.08 (R) 1S.46 (RV) 16.08 (RV) 16.08 (RV) 16.46 (RV) 17.46 (RV) 18.08 (RV) 18.39 (IC) 18.46 (RV) 19.08 (R) 19.46 (RV) 20.0a (RV) 20.46 (RV) 21.08 (R) 21.22 (FB) 21.46 (FA) 21.S1 (RV) 22.22 (FB) 23.19 (FB) 23.37 (IC) 0.46 (RV) Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).(1> Portogruaro (6.079), Tržič (6.53) "> Červinjan (7.00) Tržič (7.11) iz Carnie (5.40), Videm (6.35), v Palmanovo (6.49) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51)."' (3) Červinjan (8.04),Tržič (8.15), iz Trbiža (6.10) preko Vidma (7.39) in Palmanove (7.53) (» 3 Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.34), Tržič (8.45), iz Trbiža (6.45) preko Vidma (8.09) in Palmanove (8.23) (" (3) (Vozi do 12.2.) Červinjan (8.34), Tržič (8.45), iz Trbiža (6.45) iz Carnie (7.22) preko Vidma (8.09) in Palmanove (8.23) (» (3) (Vozi od 15.2. do 10.6.) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turna v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) (» (3) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.15) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (» Iz Turina za Mestre (12.47), Portogruaro (13.21) Tržič (13.59) (Obvezna rezervacija) (2) (4) Červinjan (14.04) Tržič (14.15) iz Vidma (13.39) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.34), Tržič (14.45), iz Carnie (13.22) preko Vidma (14.02), Palmanova (14.23)(" (5) Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.34), Tržič (15.45), iz Carnie (14.32) preko Vidma (15.09), Palmanova (15.23) (" (3) (5) Červinjan (15.34), Tržič (15.45), preko Vidma (15.09), Palmanova (15.23) ""»a Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.34), Tržič (17.45), iz Trbiža (15.55), Videm (17.09), preko Palmanove (17.23) (» (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.34), Tržič (18.45), iz Carnie (17.23), Videm (18.02), preko Palmanove (18.23) (» (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.34), Tržič (19.45), iz Carnie (18.32), Videm (19.09), preko Palmanove (19.23) (» (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.34), Tržič (20.45), iz Carnie (19.22), Videm (20.09), preko Palmanove (20.23) (» (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59) (Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.34), Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI Tržič (5.57), Gorica (6.19), Videm (6.51) (2> Tržič (5.57), Gorica (6.19), Videm (651), nadaljuje za Benetke (1> Tržič (6.26), Gorica (6.49), Videm (721), nadaljuje za Benetke (1> Tržič (6.45), Videm (7.21), preko Červinjana (6.56) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(" Tržič (6.56), Gorica (7.18), Videm (7.51), nadaljuje za Sacile (» Tržič (7.20), Gorica (7.41), Videm (8.05), nadaljuje za Benetke Tržič (7.56), Gorica (8.18), Videm (8.51) ™ Tržič (756), Gorica (8.18), Videm (851), nadaljuje za Benetke 2 Tržič (8.15), Videm (8.51),preko Červinjana (8.26) in Palmanove (8.37) (1>(3> Tržič (9.20), Gorica (9.42), Videm (10.05), nad. za Benetke Tržič (9.56), Gorica (10.18), Videm (10.51), za Trbiž (12.05) (2> Tržič (11.20), Gorica (11.41), Videm (12.05), nad. za Benetke Tržič (11.56),Gorica (12.18),Videm (1251), nad. za Benetke («3> Tržič (11.56), Gorica (12.18),Videm (12.51), za Trbiž (14.05) (2> (vozi do 14.2., in 27.3., 28.3. ter 1.5.) Tržič (11.56), Gorica (12.18),Videm (12.51), nadaljuje za Carnio (13.28)(2>(vozi do 21.2., ne vozi 27.3., 28.3. in 1.5.) Tržič (12.45),Videm (13.21), preko Červinjana (12.56), Palmanove (13.07); nadaljuje za Trbiž (14.50) (" Tržič (12.56), Gorica (13.18), Videm (13.51) ™ Tržič (13.20), Gorica (13.41), Videm (14.05), nad. za Benetke Tržič (13.45), Videm (14.21). Preko Červinjana (13.56) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) (1 (3> Tržič (13.56), Gorica (14.18), Videm (14.51), nad. za Benetke («3> Tržič (13.56), Gorica (14.18), Videm (14.51), za Trbiž (16.05) (4> (ne vozi ob praznikih do 14.2., vozi tudi 27.2., 28.3. in 1.5.) Tržič (13.56), Gorica (14.18), Videm (1451), nadaljuje za Carnio (15.28) (2> (vozi od 21.2., ne vozi 27.2., 28.3. in 1.5.) Tržič (14.15), Videm (14.51), preko Červinjana (14.26) in Palmanove (14.37) ™ (3> Tržič (14.56), Gorica (15.18), Videm (15.51) ™ (3> Tržič (15.19), Gorica (15.41), Videm (16.05) nadaljuje za Benetke Tržič (15.56), Gorica (16.18), Videm (16.51) (2> (4> Tržič (16.15), Červinjan (16.26), Palmanova (16.37) (" (3> (5> Tržič (16.28), Gorica (1650), Videm (1724) za Carnio (18.13) ™3> Tržič (16.58), Gorica (17.20), Videm (17.54) ™ (3> Tržič (17.15), Videm (17.51); preko Červinjana (17.26) in Palmanove (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.15) ™ (3> Tržič (17.19), Gorica (17.40), Videm (18.05) nadaljuje za Benetke Tržič (17.45), Videm (18.21), preko Červinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (1 (3> (5> Tržič (17.56), Gorica (18.17), Videm (18.51) ™ (3> (5> Tržič (17.56), Gorica (18.17), Videm (18.51), nadaljuje za Trbiž (20.15) (2> (4> Tržič (1756), Gorica (18.17), Videm (1851) nad.za Benetke.™ (3> 6 Tržič (18.15), Videm (18.51), preko Červinjana (18.26) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.15) (" (3> (vozi do 12.2.) Tržič (18.19), Gorica (18.41), Videm (19.05), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.55), Gorica (19.16), Videm (19.51) ™ (3> Tržič (19.15), Videm (19.51), preko Červinjana (19.26) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.38) ™ (3> Tržič (19.19), Gorica (19.40), Videm (20.05), nad. za Benetke Tržič (19.55), Gorica (20.17), Videm (20.51) Tržič (20.55), Gorica (21.17), Videm (21.51), nad. za Benetke Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) URA VRSTA 6.33 (BUS) 7.29 (R) 7.34 (R) a.03 (RV) a.29 (R) a.3a (R) 9.00 (R) 9.00 (R) 9.0a (R) 9.0a (R) 9.20 (ICN) 10.03 (RV) 10.33 (R) 10.S6 (R) 11.03 (RV) 12.33 (R) 13.03 (RV) 13.38 (RV) 14.14 (R) 14.33 (R) 14.33 (R) 14.38 (RV) 1S.03 (RV) 1S.0B (R) 1S.40 (R) 16.08 (RV) 16.08 (RV) 16.33 (R) 16.33 (R) 16.33 (R) 17.03 (RV) 17.40 (R) 18.03 (RV) 18.03 (RV) 18.08 (RV) 18.33 (R) 18.33 (R) 19.03 (RV) 19.08 (R) 19.33 (R) 20.03 (RV) 20.0a (RV) 20.1S (RV) 20.1S (RV) 20.40 (R) 20.40 (R) 20.S9 (R) 21.03 (RV) 21.08 (R) 21.38 (R) 22.44 (RV) 22.44 (R) 23.03 (RV) 1.1a (RV) Videm (4.24), Gorica (5.16), Tržič (5.51) 1,1 Videm (6.09), Gorica (6.40), Tržič (7.04) (11 Videm (6.35), Tržič (7.11), v Palmanovo (6.49) in Červinjan (7.00), iz Carnie (5.40) ™ Videm (6.55), Gorica (7.19), Tržič (7.40), iz Benetk ™ (3) Videm (7.09), Gorica (7.40), Tržič (8.04) Videm (7.39), Tržič (8.15) v Palmanovo (7.53) in Červinjan (8.04), iz Trbiža (6.10) ™ (3) Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Benetk ™ (3) Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Trbiža (6.10) (4) (ne vozi 26.12.) Videm (8.09), Tržič (8.45), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.34), iz Trbiža (6.45) ™ (3) (vozi do 12.2.) Videm (8.09), Tržič (8.45), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.34), iz Carnie (7.22) ™ (3) (vozi od 15.2 do 10.6.) Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.55), Gorica (9.19), Tržič (9.40), iz Benetk ™ Videm (9.09), Gorica (9.40), Tržič (10.04) (2) Videm (9.32), Gorica (10.03), Tržič (10.27), iz Benetk ™ Videm (9.55), Gorica (10.19), Tržič (10.40), iz Benetk (2) Videm (11.09), Gorica (11.40), Tržič (12.04) (2) Videm (11.55), Gorica (12.19), Tržič (12.40), iz Benetk Videm (12.39), Tržič (13.15) v Palmanovo (12.53) in Červinjan (13.04) ™ Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) ™ Videm (13.09), Gorica (13.40), Tržič (14.04), izTrbiža (1155) (2)(vozi do 212. in 273, 283. ter 1.5.) Videm (13.09), Gorica (13.40), Tržič (14.04), iz Carnie (12.32) (2) (vozi od 21.2. ne vozi 27.3., 28.3. in 1.5.) Videm (13.39), Tržič (14.15) v Palmanovo (13.53) in Červinjan (14.04) ™ (3) (5 Videm (13.55), Gorica (14.19), Tržič (14.40). Iz Benetk Videm (14.02), Tržič (14.45) v Palmanovo (14.23) in Červinjan (14.34); iz Carnie (1322) (» Videm (14.16), Gorica (14.47), Tržič (15.11) ™ Videm (15.09), Tržič (15.45) v Palmanovo (1523) in Červinjan (15.34); iz Carnie (1432) (» (3) (5 Videm (15.09), Tržič (15.45) preko Palmanove (15.23) in Červinjan (15.34)™ (3) (6) Videm (15.09), Gorica (15.40), Tržič (16.04) iz Trbiža (13.55) (2) (vozi do 14.2. in tudi 27.3., 28.3. ter 1.5.) Videm (15.09), Gorica (15.40), Tržič (16.04) iz Carnie (14.32)(2) (vozi od 21.2., ne vozi 27.3., 28.3. in 1.5.) Videm (15.09), Gorica (15.40), Tržič (16.04) iz Carnie (14.32)(4) (vozi od 9.1. do 19.3. in od 2.4.) Videm (15.55), Gorica (16.19), Tržič (16.40), iz Benetk Videm (16.16), Gorica (16.47), Tržič (17.11) ™ (3) (5) Videm (16.55), Gorica (17.19), Tržič (17.40) (1 (3) (6) Videm (16.55), Gorica (17.19), Tržič (17.40), iz Benetk (1 (3) (5) Videm (17.09), Tržič (17.45) v Palmanovo (17.23) in Červinjan (1734), iz Trbiža (15.55) (» (3) Videm (17.09), Gorica (17.40), Tržič (18.04) (3) ™ Videm (17.09), Gorica (17.40), Tržič (18.04) iz Trbiža (15.55) (4) (2) Videm (17.55), Gorica (18.19), Tržič (18.40), iz Benetk Videm (18.02), Tržič (18.45), v Palmanovo (18.23) in Červinjan (1834), iz Carnie (1722) ™a Videm (18.09), Gorica (18.40), Tržič (19.04) ™ (3) Videm (18.55), Gorica (19.19), Tržič (19.40), iz Benetk™ (3) Videm (19.09), Tržič (19.45), v Palmanovo (19.23) in Červinjan (1934), iz Carnie (18.32) ™a Videm (19.09), Gorica (19.31), Tržič (19.52), prihaja iz Trbiža (17.55) (2) (vozi do 14.2. in 27.3., 28.3. ter 1.5.) Videm (19.09), Gorica (19.31), Tržič (19.52), iz Carnie (18.32) (2) (vozi od 14.2., ne vozi 27.3., 28.3. in 1.5.) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11), prihaja iz Trbiža (17.45) (4) (vozi do 13.2.) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11) ™ (3) Videm (19.35), Gorica (20.06), Tržič (20.30), prihaja iz Trbiža (18.13) (4) (vozi od 20.2.) Videm (19.55), Gorica (20.19), Tržič (20.40), iz Benetk Videm (20.09), Tržič (20.45), v Palmanovo (20.23) in Červinjan (20.34), iz Carnie (19.22) (1) (3) (5) Videm (20.33), Gorica (20.55), Tržič (21.15), prihaja iz Carnie (19.47) (2) Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15), iz Benetk (2) Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15) ™ Videm (21.55), Gorica (22.19), Tržič (22.40), iz Benetk Videm (23.55), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 141 Vozi ob sobotah - 151 Vozi do 22.12. in od 7.1. do 23.3. ter od 30.316 Vozi od 23.12 do 6.1. in od 24.3 do 29.3. FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Cinema Komunisto«; 18.00 »Bella e perduta«; 21.45 »La Isla Minima«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 22.00 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.40, 21.15 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Carol«; 20.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Božič pri Cooperjevih«; 18.10, 20.30 »Dansko dekle«; 15.40 »Dobri dinozaver«; 16.10, 18.00, 21.10 »Peklenski val«; 17.40, 20.20 »Podlih osem«; 15.30, 18.30, 20.50 »Sestri«; 16.20 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 16.40, 18.15, 20.00 »Il piccolo principe«; 18.20, 21.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.00, 18.15, 20.00, 22.10 »La grande scom-messa«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.30, 18.20, 20.30, 22.15 »Assolo«; 22.30 »The Vatican tapes«; 16.30, 19.00, 21.30 »Sherlock - L'abominevole sposa«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 20.45, 21.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 19.00, 21.30 »Sherlock - L'abominevole sposa«; 16.15, 16.45, 18.30 »Il piccolo principe«; 18.40, 21.30 »Il ponte delle spie«; 16.30, 17.30, 18.25, 19.00, 19.30, 20.20, 21.00, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 16.45 »Vacanze ai Caraibi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; Dvorana 2: 17.15, 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; Dvorana 4: 17.45 19.50 »Macbeth«; 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 18.00, 19.50, 22.10 »Assolo«. M Izleti OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo predstavitev šole danes, 13. januarja, ob 18.00 v šolskih prostorih, Ul. Edoar-do Weiss 15. Dan odprtih vrat pa bo v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja, dan odprtih vrat od 8. do 10. ure danes, 13. januarja; OŠ P.Voranc (na šoli Gregorčič v Dolini 210) ob 17. uri v ponedeljek, 18. januarja. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v četrtek, 14. januarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafike - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. HUMANISTIČNI IN DRUZBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše, na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja in predstavitev otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Otroški vrtci: torek, 19. januarja, ob 16.30; osnovne šole: torek, 19. januarja, ob 17.30; nižja srednja šola: ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Vsa srečanja se bodo odvijala na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v srednjo šolo S. Gregorčiča v četrtek, 21. januarja, ob 17.00 na sedežu šole v Dolini 210. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bar-tol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgoj-no-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Mil-činskega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: OV Pika Nogavička (Dolina 200) v torek, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Kekec-Boljunec (Bolju-nec 473) v torek, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica (Ricmanje 144) v sredo, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica (Ul. DAnnunzio 62 - Milje) v ponedeljek, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4, dan odprtih vrat pa bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 12. ure. Prispevki V spomin na gospoda Milana Miliča poklanjajo žena Marija in otroci z družinami 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Zgonik. V spomin na dragega Milkota Grudna daruje Marica Cossutta vd. Sirk 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 2. obletnici smrti drage sestre Marice Rebula daruje Vanda z družino 30,00 evrov za SKD Vigred. Ob 2. obletnici smrti ljubljene žene Marice Gruden - Rebula daruje mož Silvano 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 30,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za AIRC - Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega moža in očeta Ivana Bana daruje družina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. PrimorskiD * facebook m 10 Sreda, 13. januarja 2016 TRŽAŠKA sesljan - Pogovor pred jutrišnjo predstavitvijo knjige Moj svet sredi oceana Jasna Tuta: Na morju se počutim doma »Svet je moj dom,« je povedala Jasna Tuta med pogovorom na njenem prvobitnem domu v Sesljanu. Zadnjih šest let in še nekaj mesecev se je semkaj vrnila povprečno kot je prstov na rokah, ali morda še za kak prstek več. Ostalo je bila vedno na poti. Najprej po kopnem, z nahrbtnikom na ramenih, vse tja do konca Azije, in potem z jadrnico do Avstralije. Nato pa izključno po morju. Vedno z jadrnico, čez Tihi ocean ... Zakaj ste se odločili za življenje na morju? To je težko vprašanje. Morda splet okoliščin. Morje me je vedno privlačilo. Ste bili jadralka? Da. Jadrala sem tu pri Čupi. Deset let sem vodila tečaj jadranja. A to ni isto, kot jadranje na oceanu. Katere so bile tiste okoliščine, ki so vas tako zvabile na morje? Šla sem na pot, a ne na morje, po kopnem. Kam? V Avstralijo. Po kopnem? Da, preko Azije. Z nahrbtnikom, peš in z vlaki. V Aziji sem iskala prevoz do Sydneya. Naletela sem na oglas nekoga, ki je iskal posadko za plovbo z jadrnico do Sydneya. Meni se je zdelo to super. Šla sem in tam sem spoznala mojega fanta. Sedaj plujeva skupaj že šest let. Kako mu je ime? Rick. In je ... On je Anglež. Tista barka za Sydney je bila njegova. On jo je potem prodal. Nato sva šla skupaj na pot, iskala skupno barko in jo tudi našla. Calypso. Kdo je izbral ime? Skupaj sva izbrala. Kar nekaj časa sva ga iskala. Slovensko? italijansko? angleško? špansko, ker sva bila v Mehiki. Naposled sem ugotovila, da obstaja calypso tako v našem kot v angleškem slovarju. Pa sem si rekla: ni dosti besed, ki bi jih dobila v obeh slovarjih. Calypso je glasba, je roža. In je postala tudi najina jadrnica. Ali je morje postalo za vas stil življenja? Da. Morje je moje življenjsko okolje. Tam, kjer se počutim doma. Na morju, a tudi v morju. Če je kaj narobe, skočim v vodo, in se počutim dobro. Mislim, da sem na pol riba. In po znamenju? Po znamenju sem bik. Oba sva bika. Zanimivo ... Ali se kdaj trčita? Ja, ah ... A ne tako pogosto. Trčiš se, a moraš tudi zadevo hitro rešiti. Na barki ne moreš stvari vleči. Zakaj? Ker na barki ne moreš zbežati. Kakšno je življenje na barki? Drugačno. Spremeniti moraš ritem življenja. Nisi več sam, ki ga narekuješ, temveč je narava tista, ki pove, če greš, kam greš in kako hitro greš. Res zanimivo je bilo prebrati članek o ribiču Alešu Grilancu, in ugotoviti, kako zelo podobni življenji imava. Čeprav sta popolnoma drugačni, se mi zdi, da imam z njim dosti več skupnega, kot s kakim našim tek- Jutri predstavitev V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bodo jutri ob 19.30 predstavili knjigo Jasne Tuta Moj svet sredi oceana: 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, strahu in smehu. Jadralni potopis bo predstavil Mitja Tretjak. Levo Jasna Tuta išče smer; desno zgoraj na krovu Calypsa z Rickom; spodaj pogled s krova jadrnice movalnim jadralcem. Na morju, v naravi, zaznaš stvari, ki jih tisti, ki dela v uradu, sploh ne opazi. Na primer vse, kar se zgodi v naravi: veter, od kje piha ... Da, moram reči, da je morje tisto, ki narekuje moje življenje. Potemtakem je v vašem življenju kopnega malo. Ne, preveč! Na kopnem je preveč vsega. Na morju je vsega tako zelo malo; imaš res le, kar je neobhodno potrebno. A tisto je res pomembno. Na kopnem je mnogo odvečnega. Vse komoditete, novice, komunikacija. Tega na morju ni. Po tedne sem brez telefona, brez interneta, brez trgovin, a se mi ne toži po tem. Ženska, pa brez trgovin? Ja, a jaz nisem normalna ženska. Trgovine mi niso všeč. Zakaj ste se odločili prav za plovbo čez Tihi ocean. Tudi to je bil splet okoliščin. Ko sva iskala jadrnico, sva jo dobila v Mehiki. Cene so bile nižje. Privlačila naju je Polinezija, ker je ta svet tako rekoč še neodkrit, nedotaknjen. Tropi vlečejo jadralce, ker ne rabiš ogrevanja in je zato vse malo lažje. Na Atlantiku so tropi Karibi, ki pa so postali zelo turistični. Težko je dobiti prostor in tudi drago je. Tam, kjer sva midva, je tako, kot so bili Karibi pred petdesetimi leti. V Polineziji je toliko otokov, da brez problema dobiš otok samo zase. Midva sva bila včasih mesec na povsem osamljenem otoku. Kako pa sta se preživljala? Konkretno? Ko nakupujem, kupim, na primer, 30 litrov mleka. Velike količine. Na barki imam vedno zaloge hrane za tri mesece. Sproti moraš kupovati sveže ribe; sadje se na teh otokih itak dobi povsod. Ali tudi lovita ribe? Ja, bodisi ko plujeva, bodisi ko sva na sidru. Takrat s podvodno puško. Kakšne so ribe? Dobre in velike. Dosti krat jeva tune. Pa jastogov je mnogo. Ko greš ponoči, ob treh zjutraj na sprehod po plaži, jih kar pobiraš in daješ v torbo. Kdaj ste začeli pisati? Malo potem, ko sem se preselila. Po prvem potovanju sem ugotovila, da tisto niso bile le počitnice. Po vrnitvi sem prodala vse: avto in večino tega, kar sem imela. Potem sem ugotovila, da bo treba nekje denar vendarle dobiti. Šla sem na slovensko navtično revijo, ponudila reportaže s potovanj, kar so sprejeli. Pišem tudi za Radio Trst A. Sedaj pa večinoma pošiljam članke neposredno bralcem, in bralci plačujejo naročnino, mesečno oziroma letno za moje Polinezijske novice. Pošiljam jih vsak teden; prvo leto se je kar obneslo. Očitno se vam uspe preživljati s pisanjem. Zadeva je preprosta: za preživljanje potrebujeva po kakih 600 evrov. Vsakdo mora prispevati po 300 evrov. Pred časom sva z Rickom napisala knjigo v angleščini Get Real, Get Gone, ki je šla zelo dobro v prodajo. Jaz pišem reportaže. Je to pisanje spodbudilo knjigo? Ob vsaki vrnitvi domov me je čakalo vedno isto vprašanje: kje je knjiga? Tokrat sem si rekla, da jo moram »prinesti«. Mnogo pišem, zato imam mnogo neposrednega gradiva. Če bi pisala sedaj, po spominih, bi napisala kvečjemu tri strani. Med plovbo pa sem pisala dnevnik, ker sem vedela, da mi bo prav prišel. Imeli ste mnogo prostega časa. Seveda. križ - Pobuda Združenja staršev in SKD Vesna Otroci in njihovi starši protagonisti koledovanja Kaj pa po knjigi? Tu bom ostala do konca februarja. Tam so sedaj cikloni, in se itak ne da jadrati. Marca je konec sezone ciklonov. Takrat bom stopila spet na jadrnico. Vedno z Rickom? On me tam čaka, na Tahitiju. Midva sva sedaj več kot eno leto v francoski Polineziji, kar je z birokratskega vidika enostavno, ker tisto je upravno »Evropa«: ne potrebujeva vizumov, lahko delava. Sicer pa se mnogo premikava, čeprav se včasih ustaviva tudi za štiri mesece na kakem otoku, če nama je lepo. To je ta svoboda. Vsaj malo pa se morava premikati, sicer mi zmanjka gradiva za članke. Marjan Kemperle Nedeljsko koledovanje v Križu je bilo, kot v preteklosti, sad sodelovanja med Združenjem staršev domačega vrtca in osnovne šole ter SKD Vesna. Otroci in njihovi starši so se tudi tokrat zbrali pred cerkvico sv. Roka (foto Damj@n), od koder so se v spremstvu harmonikarja podali na »pohod« po vasi s tradicionalnim voščilom »Vam pr'uščem vaši gospodinji in vašmu gospodarju eno srečno novo leto.. o bug vam dej«. Domačini so jih lepo sprejeli, ponekod so jim tudi postregli z dobrotami. Koledniki so izkoristili nogometno temo Vesna-Cordenons in se podali tudi na nogometno igrišče. Med prvim in drugim polčasom so zapeli in voščili ljubiteljem nogometa, njihovo voščilo je zaleglo tudi Vesni, ki je zmagala in se še bolj približala vrhu lestvice elitne deželne lige. ffBjft slovensko ^CTfP stalno gledališče ZELENI PROGRAM (SUPERNEDELJSKI) SNG Drama Ljubljana Vladimir Vladimirovič Majakovski MISTERIJ BUFFO režiser Aleksandar Popovski V nedeljo, 17. januarja, ob 17.00 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com / TRŽAŠKA Sreda, 13. januarja 2016 1 1 trst - V DSI o zbirki esejev Marije Pirjevec o slovenski literaturi Koliko italijansko govorečih Tržačanov bo vzelo v roke to knjigo? Ni dovolj, da italijanske someščane vabimo na svoje dogodke in pričakujemo, da se bodo odzvali. Italijanska publika v Trstu zahaja v kraje, na katere je navezana. Obrniti moramo perspektivo in se sami ponuditi mestu ter ponesti slovenske kulturne dogodke in knjige v svet, širši publiki. V to je prepričana prof. Magda Jevnikar, ki se je v ponedeljek v Peterlinovi dvorani pogovarjala z Marijo Pirjevec, avtorico publikacije Questa Trieste ... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slo-vena (Ta Trst ... Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi). Zbirka esejev o slovenski kulturi, literaturi ter družbeno-politi-čnem življenju v Trstu, ki je izšla pri založbi Mladika, je v prvi vrsti namenjena italijanskim bralcem z namenom, da bi prebili led in spoznali Trst kot večkulturno mesto, že enajst stoletij tudi slovensko. Preko monografskih esejev, posvečenih Alojzu Rebuli, Borisu Pahorju, Miroslavu Košuti, Srečku Kosovelu in Edvardu Kocbeku, Pirjev-čeva predstavlja velikane slovenske književnosti našega prostora; drugo plat zgodbe pa spoznamo v eseju o velikih tržaških pisateljih in njihovih Avtorica Marija Pirjevec (levo) in Magda Jevnikar fotodamj@n predstavah o Slovencih, ki so bili za nekatere nevidni, za druge moteči, za tretje pa morda zanimivi, pri čemer je svetli zgled Fulvio Tomizza. V drugem delu publikacije spoznava bralec slovensko književnost med populizmom in kozmopolitizmom, obravnavo Prešernovih prevodov ter oris trst - Likovna razstava v dvorani Veruda Perspektive V dvorani Umberto Veruda palače Costanzi (Mali Trg 2) so v petek odprli skupinsko razstavo enajstih slovenskih in italijanskih umetnikov 11 Prospettive d'Autore. Stene občinske dvorane krasijo dela Mateja Ferletiča, Majde Pertotti s Kontovela (FotoDamj@n), Tine Cen-čič, Paola Bonifacia, Antonia Di Gre-golija, Mare Giorgini, Claudia Iurina, Dilve Musizza, Brune Naldi, Carla Staurinija in Viviane Zinetti. Na ogled so večje in manjše slike, presenetljive »umetnine«, ki ponazarjajo utrinke in detajle realnosti, a se od nje tudi smiselno oddaljujejo. Umetniki so jih uresničili na tečaju pod mentorstvom mojstra Livia Možine. Razstava bo odprta vsak dan vse do 28. januarja, med 10 in 13. uro in med 17. in 20. uro. Vstop je prost. slovensko-italijanskih odnosov na prehodu v 17. stoletje. Omenjeni eseji pa so le nekateri od vseh, ki so zbrani v publikaciji. Ponedeljkov pogovor je tekel tudi o slovensko-italijanskih odnosih in odpiranju slovenske kulture Trža-čanom: že res, da zasledimo v knjigi nekaj citatov o Slovencih izpod peresa uglednih pisateljev, kakor sta Ful-vio Tomizza ali Claudio Magris. Toda kaj, potem ko se vprašamo, koliko italijansko govorečih Tržačanov bo vzelo v roke knjigo, koliko jih zahaja v Slovensko stalno gledališče, ki je opremljeno tudi z italijanskimi nad-napisi, kje so Italijani na naših kulturnih dogodkih, se sprašuje Jevni-karjeva. Marija Pirjevec ima pred seboj bolj mračno sliko gradnje mostov med dvema skupnostma: »Ti ljudje, ki jih v knjigi citiram, so izjemni, taki z drugačnim pogledom na slovensko zgodovino in Slovence. Večina ljudi pa je povprečnih, takih, ki jih Slovenci zanimajo malo ali nič. Vprašajmo se, kdo predava v italijanskih šolah o slovenski književnosti. Na jesenskem Slofestu so mediji o tem vprašali nekaj Italijanov in poznali so le Borisa Pahorja. Kaj naj naredimo? Naprej se moramo truditi in čakati, da se bodo ti ljudje prebudili in prisluhnili tudi drugačnim, ki jih imajo ob sebi.« Marija Pirjevec, dolgoletna profesorica slovenščine na tržaški univerzi, pravi, da je bilo v sedemdesetih letih zelo malo Italijanov, ki so se odločili za študij slovenščine. »Takrat je bila slovenščina drugorazredni predmet, vsaj kazalo je tako. Kljub temu, pa so nekateri le izbrali slovenščino, se je naučili ter se vključili in angažirali v slovenski družbi. Ena od teh je gotovo Patrizia Vascotto, ki danes brez vpisa na slovenščino ne bi bila to, kar je. Drug primer je Paolo Pri-vitera, ki je prevedel celotno knjigo o Prešernu Borisa Paternuja, ali Martina Clerici, danes najboljša prevajalka v našem prostoru.« Pogovoru je sledila razprava, v kateri je prišla do izraza svetlejša slika slovensko-italijanskih odnosov; danes je vendarle vse več svetlih izjem, ki se zanimajo za Slovence, ali spoznavajo svoje slovenske korenine in jezik. Jevnikarjeva pa ima prav, ko pravi, da ni dovolj, da je knjiga na polici in mora iti v svet. Le na ta način bo večinski del prebivalstva spoznal, da ima Claudio Magris prav, ko pravi, da Trst ne bi bil takšen, kakršen je, če ne bi bil tudi slovenski. Barbara Ferluga in memoriam - Tiberiu Mauriju v slovo Zbogom, dragi prijatelj Tiberio Dragi Tiberio, NE, tokrat ti res ne oprostim! Ne oprostim ti te tvoje zadnje, za nas neprimerne in prav nič šaljive potegavščine. Ni lepo, ne, prav res ni lepo, da si se tako nenadoma, nepričakovano in popolnoma nenačrtovano pa še brez pravega slovesa za vedno poslovil. Ne Tiberio, tega nam res ne bi smel zakuhati. Ne oprostim ti... Pa vendar, zdi se, da je res, da je zadeva še kako resnična, hudo žalostna in nadvse boleča. Res se je zgodilo, resnično si se tako na hitro poslovil. Odšel si in ni te več med nami, pa čeprav vsi to kruto resnico odklanjamo, ji nočemo verjeti. Pa je še kako res, žal, in v bližnji prihodnosti se bomo kaj kmalu zavedali, koliko nam manjkaš, kolikšna je vrzel, ki jo puščaš za sabo s svojim mnogo prezgodnjim odhodom. Pogrešali te bomo, ker si bil vedno in povsod aktivno prisoten, kjerkoli se je kaj dogajalo, kjerkoli te je kdo potreboval, kjerkoli te je kdo vprašal za pomoč, vedno si bil tam. V svojem besedišču nisi poznal besede NE: vedno si priskočil s svojo profesionalnostjo, predvsem pa s svojo srčnostjo in prijateljsko prijaznostjo. Tudi zaradi svojega poklica si postal pravi specialist za zakuske in popri-reditvene pogostitve. Koliko kulturnih in športnih društev na našem ozemlju, v Bregu in na Krasu in še dlje se je redno posluževalo tvoje strokovnosti in ponudbe, predvsem zaradi tvoje nesebične razpoložljivosti. Svoje slavne pršute, pečene v kruhu, in druge dobrote nisi samo dobavljal, temveč si se vedno, še zlasti če si opazil, da so ljudje v stiski, tudi dobrohotno ponudil in se nadvse potrudil, da si vse pripravil in postregel, seveda prostovoljno in brezplačno. Pri folklorni skupini Stu ledi si bil kot doma, imeli smo te za častnega člana in še v letih, ko si se že upokojil in smo si morali pršute seveda priskrbeti pri drugem dobavitelju, si se vedno ponudil in prišel pomagat razrezat pršute. Bil si naš, tudi naš, priljubljen in povsod spoštovan. Kdorkoli je imel srečo in čast te spoznati ti je postal prijatelj, saj ti je bilo prijateljevanje z vsemi pisano na koži. Bil si odprtega in veselega značaja, rad si imel fešte in vse prilike, ki so imele veselo razpoloženje kot glavno vodilo. In prav v teh prilikah si zablestel, ko si vzel v roke svojo veliko ljubezen, harmoniko. S svojo harmoniko si se udeležil neštetih prireditev, kjer si vedno pustil svoj pečat. Spominjam se pustnih koledovanj po naših vaseh, ko smo od hiše do hiše obiskovali vsakega vaščana, v spremstvu pustne bande in seveda tvoje harmonike. Zadnja leta si se pridružil pustarjem iz Prebenega, kamor se je z družino preselila tvoja ljubljena hčerka Laura. Pa na kolikih Kraških ohcetih sva tudi skupaj igrala v sprevodu veselih in vriskajočih narodnih noš od Tabra do Repna. Kjer je bilo veselje, si bil tudi ti. Da bo zgodovini zadoščeno, pa moram glede harmonike povedati še nekaj zelo pomembnega. Ko danes sledimo neverjetnemu razvoju in preporodu fenomena »diatonične harmonike«, ne smemo pozabiti, kje se je ta preporod začel. Pred 80. leti so diatonično harmoniko tu pa tam igrali samo redki posamezniki, vedno samouki, ki so se igranja naučili od svojih staršev. Med temi si bil tudi ti, ki si se igranja na diatonično harmoniko skupaj z bratom Mirkom naučil od očeta Valentina. V 80. letih pa si začel okrog sebe zbirati skupino diato-ničnih harmonikašev, od Domja in iz sosednjih krajev. Iskal si in vabil vsakega posebej, prek telefona ali osebno, saj si zaradi svojega posla stalno krožil po vsem teritoriju. Tako ste se prvič zbrali avgusta leta 1981 prav v Boljuncu in to ponovili še leto kasneje, leta 1983 pa si celo poskrbel za avtobus, s katerim ste se udeležili prvega tekmovalnega srečanja diatoničnih harmonikašev v Saurisu. Že takrat ste vzljubili Slakovo skladbo Glas harmonike: izbrali ste jo za svojo himno in tudi skupino poimenovali po njej. Udeležili ste se raznih srečanj harmonikarjev, spet v Saurisu, pa v Ahtnu v Benečiji in še bi lahko našteval. Leta 1984 smo pri domačem Kulturnem društvu Fran Venturini izpeljali prvo netekmovalno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko z naslovom Glas harmonike in obenem postavili veliko razstavo starih harmonik, ki si jih s pomočjo prijatelja in etno-muzikologa Pierpaola Sancina zbral v raznih krajih našega prostora. Uspeh je bil izreden, tako da se še danes ob prvem maju po Domju razlegajo ljudske in narodnozabavne melodije Glasa harmonike in to tudi po tvoji zamisli in zaslugi. Ob priljubljeni glasbeni reviji smo v društvu takrat ustanovili tudi šolo za igranje diatonične harmonike. Prevzel jo je tedaj že glasbeni pedagog Zoran Lupinc. Zoran si je tedaj zamislil sistem poučevanja oziroma način notnega zapisovanja za igranje na diatonično harmoniko in s tem napravil res velik skok: od igranja na pamet brez glasbene vzgoje do igranja po notah ob obvladanju glasbene teorije. Ljudska harmonika je tako postala zrel, odrasel in »pravi« glasbeni inštrument. Po Zoranu je šolo prevzel njegov učenec Denis Novato, sistem pa je ostal isti in po tem sistemu se še danes povsod poučuje igranje diatonične harmonike. Učenci dobrega učitelja so sami postali učitelji in njihovi učenci so tudi postali učitelji in tako naprej... Danes je tu pri nas, v naših krajih, a tudi po vsej Sloveniji, po naši deželi, na Tirolskem in še marsikje drugje morje diatoničnih harmonikarjev. Mnogo je mladih ali celo zelo mladih, upanje in bodočnost, predvsem pa realnost: diatonična harmonika je danes skoraj množični inštrument in to zahvaljujoč se tudi tebi, dragi Tiberio, hvala predvsem tebi, ki si že pred 35 leti začel zbirati okrog sebe prve navdušence in organiziral prvo skupino, iz katere se je kasneje razvilo to, kar danes imamo. Dragi Tiberio, hvala za vse, kar si dobrega in koristnega uresničil, sebi in nam v veselje, vsem nam v hvaležen spomin in ponos, da smo te poznali in da smo ti bili prijatelji. Ženi Angeli, hčerki Lauri, zetu Gianniju, »malima« Marku in Aleku in ostalim svojcem moje in naše občuteno sožalje. Odprla se ti je pot v večnost, dobri prijatelj Tiberio. Upam, da te bodo na njej pričakali prijatelji harmonikarji, ki so tja odšli pred tabo. Pridruži se jim in skupaj zaigrajte svojo, tvojo in našo himno Glas harmonike. Marijan Spetič 12 Torek, 12. januarja 2016 KULTURA / predstavitev - Biografija Milan Kučan, prvi predsednik Protagonist svojega časa TRST - Kolikor vem, je veliko število Slovencev že najmanj deset let živelo v pričakovanju, kdaj se bo v javnosti pojavilo delo, ki bi izčrpno opisalo vlogo Milana Kučana v zapletenem in bolečem procesu razpadanja bivše Jugoslavije in obenem nastajanju samostojne slovenske države. Pričakovanje je vladalo doma, kjer je bil bivši predsednik dolgo let pri ljudeh najbolj priljubljena politična osebnost, in v tujini, kjer je Kučan imel (in uživa še danes) sloves spretnega in modrega državnika, najbolj zaslužnega za razmeroma miren in pravočasen umik Slovenije iz eksplozivnega balkanskega kotla, uspešne tranzici-je iz enopartijskega sistema v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev slovenske državnosti. Za tolikšno pričakovanje tega dela je bila vrsta razlogov. Med njimi prav gotovo dejstvo, da je bila Kučanova vloga v teh procesih v vsakem oziru edinstvena in za uspešen nastanek in zagon slovenske države ključnega pomena. Treba je bilo počakati kar nekaj let, da smo kot sad dolgoletnega raziskovanega dela uglednega zgodovinarja Boža Repeta dobili v roke celovit pregled Kučanovega življenja in dela, hkrati pa nje- Danes ob 18. v Trstu V foajeju balkona tržaškega Kulturnega doma bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik. Z avtorjem knjige Božom Repetom in Milanom Kučanom se bo pogovarjal novinar Dušan Udovič. Dogodek prireja SKGZ. gov osebni profil, ki ga objektivno in verodostojno prikazuje kot človeka in politika. Da je bilo treba čakati toliko časa, je najbrž pripisati tudi Kučanovemu značaju in stilu njegovega udejstvovanja v političnem in javnem življenju. Lahko zgleda protislovno, a čeprav je bil vsestransko prisoten in dejaven tako med ljudmi kot na domačih in tujih političnih prizoriščih, je občutek, da z razliko od mnogih drugih, realnih in domnevnih protagonistov slovenske politike, ni rad silil v ospredje, razen, ko je to od njega zahtevala funkcija, ki jo je opravljal. Ta vtis potrjuje tudi dejstvo, da so se številni vidni slovenski politiki v več knjigah že pred leti razpisali o slovenski osamosvojitvi in si pri tem pripenjali na prsi različne zasluge (med izjeme v tem smislu gre prišteti Franceta Bučarja), morda tudi takšne, za katere je vprašanje, ali so jih v resnici tudi imeli. Repetova knjiga o prvem predsedniku ne poudarja zaslug, čeprav ima Milan Kučan teh nedvomno veliko, temveč z dosledno dokumentacijo zgodovinarja navaja dejstva in opisuje skrajno zapletene okoliščine, ki so botrovale zablodam ter razgradnji jugoslovanskega socializma in dramatičnemu razsutju države. Kučan se v tej zgodbi premika kot politični protagonist, kar je kot nosilec visokih funkcij nedvomno bil, a tudi kot človek, ki je bil sposoben v tem procesu prevzeti velika bremena in odgovornosti. Ne le v lastnem imenu, pač pa predvsem v imenu slovenske države, ki je nastala in se oblikovala z njegovim odločilnim doprinosom, pri čemer je bilo poleg politične kreativnosti treba veliko poguma in sposobnosti osebnega tveganja. Med razloge za pričakovanje Re-petove knjige o Kučanu gotovo sodi tudi dejstvo, da je bil Milan Kučan še v času predsedovanja državi tarča številnih poskusov osebne in politične diskvalifikacije. Ne glede na visoko funkcijo, ki jo je opravljal in bi morala za ugled države doma in na tujem uživati spoštovanje, je bil nenehno pod udarom slovenske desnice, zlasti tiste, ki je pod okriljem Janeza Janše, ki se vse do danes noče sprijazniti z dejstvom, da je bil na čelu osamosvajanja in demokratizacije slovenske družbe nekdanji komunistični voditelj. Ta »izvirni greh« je Milana Kučana pripeljal v položaj, da ga Janševa desnica še danes, trinajst let po izteku predsedniške funkcije, ocenjuje kot glavni vir vsega zla in nečednih komplotov v škodo slovenske države. Repetova knjiga nedvoumno in dokumentirano razgalja to bedno početje, ki bolj kot v resno politiko sodi, tako kot pravi avtor, v patologijo. Kučan je slej ko prej tudi danes tarča zlobnega podtikanja in nizkih udarcev, sovražnega govora in konstruktov, ki odražajo klimo maščevanja, zavisti, osebnih zamer in frustriranih ambicij. Tak položaj bivšega predsednika slovenske države je za civilizirano družbo na zahodu pravzaprav redkost. V glavnem so nekdanji predsedniki častivredni ljudje, ki jih države spoštujejo in cenijo, za to kar so naredili. Postavljeni so v nek častni položaj, v katerem še vedno lahko prispevajo k ugledu svoje države. Kučan pa je za slovensko desnico perfidni »stric iz ozadja«, ki še vedno ne da miru. Država pa z ustavo nemara prav zaradi Kučana ni znala in hotela zaščititi in ovrednotiti lika bivšega predsednika po poteku njegovega mandata. Tako se zgodi tudi poskus sežiga Repetove knjige pred domom nekdanjega predsednika, brez javnih reakcij vrhov slovenske države in, vsaj kolikor je znano doslej, ukrepov ustreznih pravosodnih organov. Ustvarja se klima, ki je slovenski državi vse prej kot v korist in jo pelje stran od iskanja poti, po katerih bi si v okviru Evrope ustvarjala pogoje za uspešno prihodnost. Z vsakega vidika je Repetova knjiga o Milanu Kučanu pomemben prispevek k zgodovinski resnici o slovenski državi, pa tudi o njenih protislovjih in šibkostih. O njej bi morala resno razmisliti prav vsa slovenska politika, v kateri je, žal, veliko politikantov, malo pravih politikov, med državnike pa, poleg Milana Kučana, lahko prištejemo komaj še koga. Dušan Udovič ssg - Sporočilo Nekaj sprememb v repertoarju TRST - Slovensko stalno gledališče obvešča abonente in obiskovalce o dveh spremembah v abonmajskem programu 2015/2016. Zaradi nepredvidljivih zapletov na področju avtorskega prava, bo muzikal Zadnjih pet let Jasona Roberta Browna nadomestil izvirni glasbeno-gledališki projekt režiserja Igorja Pisona po Grumovi drami Dogodek v mestu Gogi. Zasedba bo ostala nespremenjena, prav tako tudi sodelovanje z Glasbeno matico. Publika tako ne bo prikrajšana za posebno februarsko doživetje, saj bo koncept uprizoritve postavil groteskno dramo Slavka Gruma v edinstveni, glasbeno-gledališki kontekst, ki bo ponudil čisto novo, mestoma tudi duhovito branje znanega dela. Druga sprememba pa se bo zgodila v Zelenem in Mini glasbenem abonmaju. Produkcijska hiša Carmina Slovenica se je namreč odločila za nadomestitev gostovanja najnovejše predstave Fortuna Fauvelu ne bo par! s scenskim projektom Ultimativna kolektivna izkušnja, ki bo nastal za to priložnost. Gledališče obvešča tudi, da je določilo nadomestni termin za gostujočo predstavo Prešernovega gledališča Kranj 25.671 (Izbrisani) v režiji Oliverja Frljiča. Enkratna ponovitev v okviru Rdečega abonmajskega programa, ki je novembra meseca odpadla zaradi bolezni v ansamblu, bo na sporedu 9. marca ob 20.30. piran - Razstava sodobne tekstilne umetnosti Rdeča nit PIRAN - Razstavni prostori Mestne galerije Piran gostijo do 24. januarja razstavo sodobne tekstilne umetnosti, ki nosi naslov Rdeča nit. Gre za skupinski mednarodni projekt, ki združuje tekstilne ustvarjalce Slovenije in Hrvaške. Pobudo so v manjšem obsegu prvič predstavili leta 2014 v zagrebški galeriji Kras in je sad sodelovanja tekstilne sekcije hrvaškega društva ULUPUH (Udruga likovnih umjetnika primijenjenih um-jetnosti ) ter slovenskega projekta Moč niti, ki je nastal leta 2010 pod okriljem Društva oblikovalcev Slovenije. Premišljen izbor eksponatov namerava seznaniti javnost, da je tekstil, ki ga v naši družbi večinoma interpretiramo kot material, uporabljen za uporabne in dekorativne namene, lahko tudi sredstvo za izražanje. V zvezi s tem ne smemo namreč pozabiti, da je bil v antičnih kulturah tudi sredstvo za posredovanje, preko simboličnih motivov, raznih pojmov, ki se navezujejo na vsakdanjost in globlje pomene življenja, kot sta na primer smrt in rodovitnost. Na piranski razstavi se tako tekstilna nit zopet predstavlja kot izrazni medij. Dvajset umetnikov, deset hrvaških in deset slovenskih, ki izhajajo iz različnih področij likovnega ustvarjanja, so jo uporabili in interpretirali na različne načine: kot linijo, ki ustvarja risbo, kot vez, ki spaja dve enoti, kot materijo, ki ustvari površino, kot zapis, ki se vije skozi prepleteno strukturo. Izpovedna moč tekstilnega vlakna je predstavljena v okviru bodisi tradicionalnih tekstilnih tehnik bodisi sodobnih interpretacij in tehnologij. V tem vzdušju so avtorji interpretirali vi-zualno-taktilne specifičnosti tekstila na inovati-vne načine, ki zaobjemajo različne materiale in izrazne tehnike, kot na primer video in prostorno postavitev. Če je po eni strani simbolika niti brezmejna, lahko z druge strani njena brezmejnost namiguje tudi na mejo/linijo, ki z enega vidika razmejuje dve deželi, z drugega pa ju zbližuje. Razstavo si lahko v Mestni galeriji Piran ogledamo od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Štefan Turk gledališče - Nova koprodukcija SNG Nova Gorica Grenke solze Petre Von Kant o zapletenih ženskih odnosih V predstavi igrajo Helena Peršuh, Milena Zupančič, Urška Taufer, Medea Novak, Arna Hadžialjevič in Vesna Vončina miha fras NOVA GORICA - Na malem odru SNG Nova Gorica bo danes in jutri premiera predstave Grenke solze Petre Von Kant, ki je nastala v ko-produkciji Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava v režiji Francoza Arthurja Nauzyciela v ospredje postavlja zapletene odnose med tremi ženskami. Po besedah asistenta režiserja Juša A. Zidarja predstava občinstvo pelje skozi nek prostor, občinstvo pa jo mora pri sebi dopolniti. Predstava naj bi bila avtobiografska pripoved enfant terribla nemške kinematografije Wernerja Fassbinderja, skozi katero se je po besedah igralke Helene Peršuh verjetno vsaj začasno »očistil« in začel nekoliko drugače gledati na svet. Kot je na novinarski konferenci v SNG Nova Gorica povedala lektorica predstave Laura Brata-ševec, so pomembne besede, jezik v predstavi je nekoliko poseben. »Vsi liki pa ustvarjajo prek besed nek svoj svet in gledalčevo poslušanost,« je dejala in dodala, da imajo besede za seboj veliko pomena, ki ga mora gledalec izluščiti sam. Besedilo je ob nastanku v 70. letih minulega stoletja izkazovalo politično nekorektnost, saj se poglablja v močvirje travmatizirane malomeščanske povojne nemške družbe, ki je tudi po neuresničitvi nacistične ideologije ohranjala zakoreninjene vzorce podrejanja. Tako tudi ženske v predstavi tipajo za možnostmi človeškega približevanja, vendar stik med njimi ni mogoč. Vse se sesuje v popolni poraz in osramočenost ali zmago s totalno prevlado, so o predstavi zapisali v gledališču. V ospredju zgodbe je samozadostna modna oblikovalka Petra von Kant, ki živi s svojo pomočnico in služabnico Marlene. Ta izpolnjuje vse njene ukaze ter prenaša vse njene muhe in nesramnosti. Petra se zaljubi v očarljivo Karin, ki se nemudoma znajde na vrhu hierarhično urejene trojke. Petra hoče Karin samo zase, Karin pa hoče premožno Petro izkoristiti, vendar ne da bi izgubila svojo svobodo. V predstavi igrajo Helena Peršuh, Milena Zupančič, Vesna Vončina, Urška Taufer, Medea Novak in Arna Hadžialjevič. Scenograf je Riccardo Hernandez, kostumograf Gaspard Yurkievich. (sta) z VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Sreda, 13. januarja 2016 1 5 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Podtajnik napoveduje rešitve za izboljšanje življenjskih razmer zapornikov in osebja Ministrstvo za pravosodje bo poskrbelo za Goriški zapor bumbaca zapor gorica Zasegli nož in prijavili lastnika Goriški karabinjerji so v prejšnjih dneh med rednim nadzorom mestnih ulic ustavili 31-letnega L.D. sicer starega znanega sil javnega reda, ki se je premražen sprehajal po Ulici Baiamonti v Gorici. Karabinjer-ji so ga vprašali, kam je namenjen; moški se je nekaj časa obotavljal, nakar si je izmislil neprepričljiv odgovor. Zato so ga pospremili v karabinjersko vojašnico, kjer so ugotovili, da je pod jakno skrival 20-centimetr-ski nož. Karabinjerji so nož takoj zasegli in 31-letnega moškega prijavili zaradi nedovoljenega posedovanja orožja. »Zaporniška uprava in ministrstvo za pravosodje sta že na delu. V kratkem nameravata na vprašanja, ki jih je v zvezi s stanjem goriškega zapora postavila senatorka Laura Fasiolo, odgovoriti s stvarnimi rešitvami. Zavzemamo se, da bi obnovitvena dela čim prej ponovno stekla, kar bi omogočilo uporabo objekta v celoti. Odločno nameravamo ukrepati tudi na področju prevzgoje zapornikov,« napoveduje podtajnik na rimskem ministrstvu za pravosodje Cosimo Maria Ferri. Pomočnik ministra Andree Orlanda se je s temi besedami odzval na poziv goriške senatorke Fasiolove, ki je nedavno obiskala zaporniško stavbo v Ulici Barzellini in ugotovila, da so življenjske razmere v njem neprimerne tako za zapornike kot tudi za osebje. Prvi skop nujno potrebnih vzdrževalnih del, brez katerih bi morali goriški zapor zapreti, se je po besedah senatorke zaključil, z drugo fazo del pa pristojne oblasti zamujajo. Obnovljenih pisarniških prostorov osebje še ne more uporabljati, ker ni električne in druge napeljave, potreben pa bi bil tudi nov sistem za video nadzor. V goriškem zaporu je danes okrog 40 zapornikov. Kapaciteto bodo lahko povečali le po zaključku drugega sklopa del, ko bodo vse zapornike preselili v novejše - in dostojnejše - celice. Fa-siolova je opozorila ministrstvo tudi na potrebo po povečanju števila varnostnikov, po ureditvi prostorov za vzgojne dejavnosti in okrepitvi izobraževalnih programov. Nujno potrebna obnove, dodaja senatorka, je telovadnica, pomembna pridobitev pa bi dalje bilo središče za družine zapornikov, ki bi ga lahko uredili v zapuščeni občinski stavbi nasproti zapora. »S senatorko soglašam o potrebi po izboljšanju storitev znotraj zapora in nudenju prostorov, ki bi bili primerni za srečevanje med zaporniki in njihovimi družinami. Čustvene vezi so lahko pomembna spodbuda za osebnostni razvoj ter za hitrejši in uspešnejši postopek ponovne vključitve v družbo,« še ocenjuje Cosimo Maria Ferri. (ale) tržič - V okolici ladjedelnice Primanjkuje parkirišč Konec lanskega leta je družba Fincantieri ukinila 150 parkirnih mest, zatem so redarji v nekaj dneh oglobili 103 voznike Občina in družba Fincantieri se bosta morali dogovoriti tudi o odstranitvi zapuščenih tračnic, ki so nekoč služile ladjedelnici bonaventura APrimorski ~ dnevnik Pod lipami zastopnica porabskih Slovencev Gostja jutrišnjega srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo zastopnica pravic porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš, s katero se bo pogovarjal Dejan Valentin-čič. Srečanje prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič; začelo se bo ob 20. uri. Poslanka se bo v popoldanskih urah udeležila nekaterih srečanj s krajevnimi upravitelji; najprej jo bo na goriškem županstvu sprejel župan Ettore Romoli, zatem se bo srečala s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto. Sledili bosta še dve srečanji; najprej s krovnima organizacijama SSO in SKGZ, zatem še s predstavniki in izvoljenimi upravitelji SSk. Zasegli drogo Včeraj so novogoriški policisti 33-let-nemu italijanskemu državljanu zasegli manjšo količino snovi, za katero sumijo, da gre za heroin. Če bo nadaljnja analiza potrdila, da gre za prepovedano drogo, bodo policisti zoper italijanskega državljana uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (km) Izsiljena prednost V Šempetra pri Gorici se je včeraj ob 8. uri zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri motorna vozila. Ugotovljeno je bilo, da se je 58-letni voznik kombija peljal po Ulici Polje proti nekdanjemu mejnemu prehodu Vrtojba; v križišču je izsilil prednost 47-letni voznici avtomobila, ki je vozila iz Mirna proti Šempetru. Po trčenju je omenjeni vozili odbilo v osebni avtomobil, s katerim se je iz Šempetra pripeljala 24-letna voznica in je v križišču čakala, da bi zavila levo v Ulico Polje. V prometni nesreči sta se 47-let-na voznica osebnega vozila in njen mlajši sopotnik lažje telesno poškodovala in so ju po prometni nesreči odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Prometni policisti so 58-letnemu vozniku kombija - povzročitelju prometne nesreče - zaradi kršitve prometne zakonodaje izdali plačilni nalog. m I • • i i v • v v Gradijo drugo krozisce Včeraj se je na križišču med ulicama Timavo in Boito v Tržiču začela gradnja drugega izmed štirih krožišč, ki jih bodo uredili na državni cesti št. 14. Po zaključku del na križišču z Ulico Portorosega je zdaj kot omenjeno na vrsti Ulica Timavo. V različnih fazah gradbenih del, ki bodo trajala več mesecev, bodo veljale različne prometne omejitve. Semaforja med ulicama Timavo in Boito v prvi fazi ne bodo odstranili, zaradi gradbišča pa bodo zožili cestišče. Tržiška občinska uprava bo z lad-jedelniško družbo Fincantieri v kratkem sklenila dva pomembna dogovora. Prvi je povezan s prometno ureditvijo in parkirnimi mesti v Pancanu, druga pa s stavbo, v kateri so nekoč stanovali samski delavci ladjedelnice - pravijo ji Ex Albergo operai - in ki bo postala sedež muzeja ladjedelništva. Po besedah tržiške županje Silvie Altran sta se uprava in družba že začeli pogovarjati o urbanističnih vprašanjih in upravljanju območja okrog ladjedelnice, kjer želijo urediti vhode in nova parkirna mesta. Predmet dogovora z družbo bo tudi odstop in odstranitev železniškega tira, ki je služil za potrebe ladjedelnice. Problem pomanjkanja parkirnih mest, s katerim se v mestni četrti Pan-can soočajo že od nekdaj, je postal še hujši konec lanskega leta, ko je družba Fincantieri ukinila 150 parkirnih mest znotraj ladjedelnice. Posledično so mestni redarji v okolici izdali številne globe zaradi neupoštevanja prepovedi parkiranja: v šestih dneh so 103 voznikom naložili denarno kazen, v 44 primerih so poklicali avtovleko. Občinska uprava namerava poiskati rešitev: pristojni odbornik Fabio Gon je že napovedal srečanje z družbo ter ocenil, da bi bilo treba delavcem priskrbeti novo parkirišče, npr. v Ulici Agraria. 1 6 Sreda, 13. januarja 2016 GORIŠKA goriška - Po polemikah okrog uporabe naziva Collio sloveno Presenečeni nad odzivom Polemika glede uporabe izraza Collio Sloveno v dveh promocijskih vi-deospotih, ki jo je sprožil Isidoro Got-tardo, bivši poslanec in sedanji deželni koordinator stranke NCD, je zbudila pozornost tudi na slovenski strani meje. Omenjena videospota sta na italijanskem satelitskem televizijskem kanalu prikazovala turistične bisere Slovenije. Gottardo je uporabo izraza Collio Sloveno pri posnetku Goriških Brd označil za prebrisano izkoriščanje prepoznavnosti italijanskega oz. goriškega »Collia« za razvoj slovenskega turizma, kar naj bi klicalo celo po diplomatskem sporu med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Nad njegovim odzivom glede rabe omenjenega izraza so bili presenečeni v Občini Brda in na občinskem Zavodu za kulturo, turizem, mladino in šport (ZKTMŠ), o tej temi pa smo zbrali tudi mnenja člana Turistične zveze Slovenije in predsednika Turistične zveze TIC Nova Gorica Črtomirja Špacapana, izkušenega novogoriškega prevajalca Petra Szaba in naročnika obeh spotov, Slovenske turistične organizacije. Ciljajo na večjo prezpoznavnost Na Slovenski turistični organizaciji (STO) pojasnjujejo, da so se konec leta 2015, s ciljem povečati prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije na italijanskem trgu, ki je prvi med vsemi tujimi trgi po prihodih in prenočitvah, odločili za izvedbo televizijske oglaševalske kampanje na televizijski mreži SkyItalia. »V ta namen sta bila izbrana dva televizijska spota dolžine 30 sekund, ki prikazujeta slovenske turistične ikone, slovenske destinacije in neokrnjeno naravo naše dežele. Pri adaptaciji televizijskega spota za italijanski trg so bila, s ciljem doseči čim večjo prepozna-nost slovenskih turističnih destinacij med italijansko govorečimi gledalci, prevedena tista geografska imena, ki se v italijanščino pogosto prevajajo, druga geografska imena, ki pa jih tudi Italijani uporabljajo največkrat v originalni obliki, nismo prevajali. Uporabljeni so bili italijanski prevodi, ki so - če le pobrskamo po spletu - zelo pogosto uporabljani v najrazličnejših načinih komunikacije,« so včeraj za Primorski dnevnik sporočili iz STO. Navajajo pa tudi, da se termin Collio Sloveno pogosto uporablja v besedilih v italijanskem trzic Pirotehniki razstrelili granato Vojaški pirotehniki tretjega regimenta iz Vidma so včeraj na bregu reke Ter v Medei razstrelili neeksplodirano bombo iz prve svetovne vojne, ki so jo pred dnevi našli v Tržiču. Pirotehniki so se včeraj na prošnjo goriške prefekture odpravili v Tržič, kjer so jim pripadniki vojaške mornarice izročili granato kalibra 76 milimetrov. Bombo so nato odpeljali v Medeo, kjer so jo na bregu reke Ter varno razstrelili. jeziku, tudi v videmskem časopisu, ki je polemiko pred dvema dnevoma objavil. Zakaj Ljubljana ni Lubiana? Gorazd Skrt, vodja predstavništva Slovenske Turistične Organizacije v Italiji poudarja, da si že leta prizadevajo, da bi svet ob meji - tudi Brda - postal odprt prostor, ki bo turiste privlačil tudi zaradi dejstva, da lahko na eni in drugi strani nekdanje meje spoznavajo različne tradicije, kulture in jezike. »Menimo, da je multikulturnost prostora skupna prednost obeh destinacij pred konkurenco, ki lahko marsikaterega gosta prepriča, da obišče to desti-nacijo oz. prostor tudi zaradi doživljanja različnih kultur,« poudarja Skrt. Pri STO so tudi konkretno navedli, kako so navedli posamezne kraje: Ljubljana, capitale verde Europea 2016, Mangart, Parco nazionale del Triglav, Collio Sloveno, La valle di Planica, Pi- »Pri adaptaciji spota za italijanski trg so bila, s ciljem doseči čim večjo prepoznanost slovenskih turističnih destinacij med italijansko govorečimi gledalci, prevedena tista geografska imena, ki se v italijanščino pogosto prevajajo« ran, Bled, Lipica, Parco naturale delle Saline di Sicciole, Le grotte di Postumia, La valle di Planica, Il fiume Isonzo, Le terme della Slovenia. Glede prevoda oziroma uporabe termina Collio Sloveno v italijanskem tekstu oziroma pri vsakodnevni prevajalski praksi smo za strokovno mnenje poprosili tudi prevajalca Petra Szaba: »Poimenovanje krajevnih imen, zlasti ob meji, je precej kočljivo vprašanje. Prevajalec bi moral imeti v mislih vedno ciljno občinstvo. V turistične namene večinoma ne prevajam krajevnih imen, ker morajo turisti imeti možnost tudi fizično prispeti v določen kraj. Čeprav ima Bovec tudi italijanski naziv, in sicer Plezzo, ga ne uporabljam, ker ni v splošni rabi, in bi ga turisti še našli na gog-gleu, zaman pa bi ga iskali v svojem navigatorju,« pojasnjuje Szabo. O konkretnem primeru pa izpostavlja zanimiv razmislek: »Spornega spota nisem videl, Utrinki iz videospota foto pdk vendar, če je res, da so kraji navedeni, kakor so sporočili s STO, se sprašujem, zakaj je Ljubljana ostala nespremenjena, čeprav je v Italiji v splošni rabi Lu-biana, zakaj je Piran ostal Piran, čeprav je njegovo ime dvojezično? Strinjam se z napisom Lipica, saj je tudi na prometnih oznakah v Italiji napisana enako.« Delitve je treba preseči Direktorica briškega občinskega zavoda ZKTMŠ Tina Novak Samec meni, da z uporabo termina Collio Slo-veno v omenjenih promocijskih video-spotih ne gre za prilastitev uveljavljene blagovne znamke Collio, kot Sloveniji očita Gottardo, ampak za geografsko poimenovanje nekega področja, kot podoben primer navaja Kras in Carso. »Gre za prevod imena - Brda so na italijanski strani Collio. Iz tega vidika so prevedena tudi nekatera druga imena krajev, ki se pojavljajo v spotu. V Brdih sicer zagovarjamo uporabo naše blagovne znamke in zagovarjamo dejstvo, da se v promociji, v kateri smo mi naročniki, izpostavlja ime Brda, saj stojimo za slovenskim poimenovanjem in našim brandom Brda - dežela opojnih trenutkov, s katerim se promoviramo tudi v mednarodnem prostoru,« je stališče zavoda in občine povzela Novak Samčeva. »Mislim, da gre za pretirano reakcijo. Tudi v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo pojem Collio za Brda,« pa meni Črtomir Špacapan. Po njegovem mnenju bi kazalo raje skupaj promovirati čezmejni briški prostor, za zgled pri tem postavlja vinarje, ki so delitev na »slovenski« in »italijanski« del Brd že presegli. »Če hočemo uspeti v tujini, na svetovnih trgih, se raje skupaj promo-virajmo, saj smo vsak zase premajhni,« je prepričan Špacapan. Katja Munih AZBEST Na goriškem sodišču odložili obravnavo Na goriškem sodišču se je včeraj nadaljeval tretji proces, ki je vezan na prisotnost azbesta v trži-ški ladjedelnici, vendar je bila obravnava zelo kratka in njeno nadaljevanje je bilo odloženo na 31. maj. Sodnik Francesco Fer-retti je pojasnil, da procesa ne sme voditi, ker je na začetku poklicne poti in nima pravice do vodenja postopkov, ki izhajajo iz predhodnih obravnav. Na procesu se šestnajst osumljencev zagovarja pred obtožbo, da so krivi za smrt štiriinštiridesetih delavcev, ki so umrli zaradi vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici. Med osumljenci so vodilni funkcionarji nekdanje družbe Italcantieri in raznih podizvajal-skih podjetij. Včerajšnja odložitev je sicer funkcionalna za združitev tretjega procesa s četrtim, katerega predhodna obravnava bo na sporedu 16. februarja. Na goriškem sodišču se medtem soočajo s pomanjkanjem sodnikov; v zadnjih časih je bilo poskrbljeno, da je kritih vseh pet mest za javne tožilce, po drugi strani pa manjka sodnikov. Javni tožilci opozarjajo, da se bodo v prihodnje težave stopnjevale zaradi porodniškega dopusta nekaterih sodnic; zaradi tega zahtevajo, naj se poskrbi za nadomestitev odsotnih sodnikov z novimi. Začasno bi lahko v Gorico poslali sodnika iz Trsta oz. iz drugih sodišč v deželi. gorica - Zaradi dežja in odjuge Soča s povišanim pretokom Višek pri 1699 kubikih Pripadniki civilne zaščite in gasilci so v ponedeljek zvečer pozorno spremljali naraščanje reke Pripadniki goriške civilne zaščite in gasilci so v ponedeljek zvečer pozorno spremljali naraščanje pretoka reke Soče in njenih pritokov, vendar je v večernih urah dež povsod ponehal, tako da je v noči na včerajšnji dan gladina vode začela naglo upadati. Zaradi obilnega deževja in od-juge v gorah je Soča v ponedeljek močno narasla, tako da je okrog 23. ure v Solkanu poplavni val dosegel najvišji pretok 1699 kubičnih metrov vode na sekundo. Kmalu po polnoči je vodostaj začel upadati, tako da se je včeraj dopoldne spustil pod 500 kubičnih metrov na sekundo. »Dež po goriški pokrajini ni povzročil večjih težav, čeprav ga je padlo kar nekaj. Za Sočo pa velja, da razmere postajajo resne, ko pretok preseže 2100 kubičnih metrov na se- NaraSla Soča pod kundo,« so pojasnili na goriškem ga- jezom med Gorico silskem poveljstvu in poudarili, da in |_očnikom ponedeljkov poplavni val res ni bil posebno zaskrbljujoč. (dr) bumbaca / GORIŠKA Četrtek, 14. januarja 2016 1 gorica - Jutri v Trgovskem domu predstavijo monografijo Matejke Grgič Z jezikom se moramo identificirati »v praksi« Matejka Grgič arhiv V Trgovskem domu v Gorici bodo jutri ob 17. uri predstavili znanstveno monografijo Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji, ki jo je pripravila raziskovalka, jezikoslovka, tol-mačica in publicistika Matejka Grgič. Založnik knjige je SLORI, izdajatelja pa SLO-RI in Slov.I.K.. Z avtorico se bodo jutri pogovarjale Maja Mezgec (SLORI), Tanja Petrovič (ZRC SAZU) in Kristina Knez, Ma-tejko Grgič pa smo pred predstavitvijo knjige zmotili tudi mi. Matejka Grgič, v svoji monografiji ste analizirali, kako Slovenci v Italiji govorimo o svojem jeziku. Kakšen je naš pristop do njega? Na splošno bi lahko rekli, da do jezika pristopamo konservativno. Pri oblikovanju diskurzov o jeziku se zelo pogosto opiramo na t.i. lažne mite, na primer na neko nedefinirano preteklost, ko naj bi bil jezik čist in lep, ali na pojem »ohranjanja« jezika, ki je sam po sebi paradoksalen. Jezik se namreč spreminja, zato ga ne moremo »ohranjati«, pač pa lahko spodbujamo in promoviramo njegovo rabo. Prisotna je tudi idealizacija po eni strani knjižnega jezika, ki je do določene mere umeten konstrukt, zato je neprimeren za vsakdanje sporazumevanje, po drugi strani pa narečja, ki nas kot lokalni idiom povezuje z ožjo lokalno skupnostjo, ne pa tudi s širšo skupnostjo govorcev. Med tema poloma oz. med knjižnim in narečnim idiomom nekako »zmanjka« ravno tista zvrst, ki je sicer v praktični rabi jezika najpogostejša. To je t.i. splošnosporazumeval-ni idiom, ki nam omogoča, da jezik res uporabljamo v najrazličnejše namene in v najrazličnejših položajih, hkrati pa nas tudi povezuje v širšo skupnost govorcev, v tem primeru v govorce slovenskega jezika. Kakšna je naša predstava o jeziku? Takemu diskurzu o jeziku, ki se opira na že omenjene t.i. lažne mite, pravimo ideološki diskurz. Vzpostavi se takrat, ko se pri razmišljanju o jeziku, a tudi pri načrtovanju jezikovnih politik ali didaktičnih praks, ne opiramo na znanstvena dognanja, ampak na neke bolj ali manj »nedolžne« predsodke. Ti predsodki se namreč lahko v določenih družbah vzpostavijo tudi z namenom, da se znotraj posameznih skupin ohranjajo odnosi moči in dominacije. Določena mera ideološkosti oz. predsodkov, lažnih mitov in nestrokovnosti je seveda prisotna v vsakršnem diskurzu. A ko postane prevalentna, je že čas, da nanjo opozorimo in spremljamo njeno pojavljanje. Sicer se na primer lahko zgodi, da postanejo didaktični modeli neučinkoviti, jezikovne politike pa imajo lahko celo »kontra« učinke, torej učinke, ki so diametralno nasprotni ciljem, ki smo si jih zastavili. Pri pripravi monografije ste zbrali obsežno empirično gradivo, ki se na to temo pojavlja v Primorskem dnevniku. Kaj ste pravzaprav iskali na straneh našega časopisa? Iskala sem načine, kako različni govorci oz. pisci (novinarji, strokovnjaki, avtorji pisem uredništvu, intervjuvanci itd.) govorimo oz. pišemo o jeziku, predvsem o slovenskem jeziku v Italiji. Zbrala sem torej vse članke, kolumne, intervjuje, kotičke in druga besedila, v katerih se pojavljajo pojmi, povezani z jezikom, kot npr. - poleg seveda samega pojma »jezik« - tudi narečje, šola, materinščina, knjiga, izobraževanje itd. Ta besedila sem prebrala, pregledala in analizirala. Izpostavljene pojme sem nato razvrstila v tri smiselne sklope glede na prevalentna ideološka jedra, ki sem jih odkrila. Ali ste opazili medgeneracijske razlike pri odnosu do jezika? Avtorji člankov se ne pojavljajo vedno z imenom in priimkom, zato avtorstva, kaj šele starosti, ni bilo vedno lahko dognati. Diskurz je bil na splošno zelo konvergenten in enovit, kar pomeni, da med raznimi prispevki ni bilo velikih razlik. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da svoj odnos do jezika in jezikov gradimo predvsem na podlagi tega, kar o tej temi slišimo v šoli oz. Jezik se spreminja, zato ga ne moremo »ohranjati«, temveč lahko le spodbujamo in promoviramo njegovo rabo beremo v različnih tekstih, tudi v medijih. Če torej živimo v okolju, ki ima do jezika izrazito ideološki pristop, bomo tudi sami do jezika pristopali ideološko. Zavedati se moramo, da se neka skupnost oblikuje ne samo na podlagi jezika, ki ga govori, ampak tudi na podlagi svojega odnosa do tega jezika. In če hočemo biti del neke skupnosti, se pač prilagodimo prevladujočemu di-skurzu. »Razbijanje« lažnih mitov je težka stvar: treba je imeti dovolj strokovnega znanja, po drugi strani pa tudi dovolj samozavesti, da te ni strah biti heretik. Knjiga obravnava zelo specifično temo. Komu je namenjena? Gre za znanstveno monografijo, ki je namenjena predvsem strokovni javnosti: znanstvenikom, raziskovalcem, učiteljem. A ko pišem, skušam vedno pisati tako, da branje ni preveč zateženo in da lahko besedilo z malce dobre volje prelista tudi bralec, ki ga te teme enostavno zanimajo. Uvodno poglavje je tako na primer bolj splošno, v drugem poglavju sta dve poljudni digresiji, tretje poglavje pa je, priznam, precej trd oreh. Vaša zaključna hipoteza je, da prihaja med govorci slovenskega jezika v Italiji do »fetišizacije« jezika. Kaj to pomeni? Jezik je identitetni simbol. To vemo danes že vsi. Skupnosti se identificirajo tudi na podlagi jezika, ki ga uporabljajo. Tu ne gre samo za t.i. nacionalne jezike, npr. za slovenščino in italijanščino. Tudi manjše skupnosti se identificirajo na podlagi jezikov oz. jezikovnih izbir ali idiomov. Prebivalci ene vasi se od prebivalcev druge vasi ločujejo na podlagi narečja, mlajši se od starejših ločujejo na podlagi žargona, zamejci se od Slovencev v osrednji Sloveniji ločujemo s svojo pokrajinsko različico primorskega narečja - zamejščino - oz. z jezikovno mešanico, t.i. itavenščino. A zato, da je jezik lahko simbol, mora ustrezati nekaterim pogojem. Ne more biti kar vsaka stvar simbol, vsaj ne neposredno. Če jezika ne uporabljamo več v splošnosporazumevalne namene, če se z njim ne identificiramo »v praksi«, ampak samo še »v teoriji« oz. v nekaterih strukturiranih okoljih, kot so npr. šola, društva, proslave, postane jezik samo še dediščinski idiom, ki z našim življenjem v sedanjosti, kaj šele v prihodnosti, nima več skoraj nobene veze. Po teoriji različnih vrst znamenj, ki jo je izdelal Thomas Albert Sebeok, pravimo takim okrnjenim simbolom, ki so zreduci-rani na eno samo funkcijo, fetiš. Albert Voncina gorica - Komigo baby V Kulturni dom prihaja coprnica Coprnica Mica foto desni žepek V Kulturnem domu v Gorici bo v nedeljo, 17. februarja, ob 11. uri tretje srečanje iz niza gledaliških predstav za otroke »Komigo baby 2015/16 - Mama, očka... gremo v gledališče!«; na vrsti bo gledališka predstava Boštjana Štormana »Poklic coprnice Mice« v priredbi gledališke skupine Desni žepek iz Ljubljane. Predstava pripoveduje o mali coprni-ci Mici in njenem krokarju Alfredu, ki se po končanem šolanju na »Kraljevi akademiji pravljic, pripovedk in basni« zaposlita v slikanici Janko in Metka. Nekega dne slikanico v roke dobi poredni Mihec in jo poskuša uniči- ti. Da bi rešila sebe in ostale skočita iz nje, s tem pa se znajdeta v našem svetu, polnem novih izzivov. V času, ko jima hudobna co-prnica Malefik v pravljičnem svetu išče novo službo, se Mica zaposli kot knjižničarka in skrbi, da otroci lepo ravnajo s slikanicami. Naslednje srečanje niza predstav »Komigo baby 2015/16« bo na sporedu v torek, 9. februarja, ob 15. uri, ko bo v Kulturnem domu tradicijonalno otroško pustno rajanje. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). Srečanje o Gorici in vojnah Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«. Danes ob 18. uri bo srečanje o Gorici in vojnah v dvajsetem stoletju, spregovorila bosta profesorja na goriški fakulteti diplomatskih ved Georg Meyr in Giulia Caccamo. Začasni zaposlitvi Goriška pokrajina bo v okviru projektov za družbeno koristna dela zaposlila dva uslužbenca; opravljala bosta razno uradniško delo in sodelovala pri vodenju raznih projektov. Pogodba bo trajala 48 tednov, tedenski delovni urnik bo 36-urni. Zahtevajo osnovno znanje informatike. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni; zbirajo jih v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici. Rok za vložitev prošenj zapade 25. januarja. Pomoč za begunce Združenji Benkadi in Tenda per la pace zbirata pomoč za begunce. Trenutno potrebujejo izključno zimska moška oblačila, saj imajo hrane dovolj. Blago je mogoče oddati v trgovini Benkadi na Trgu Dante v Štarancanu od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter v hišici nasproti cerkve v Bistrigni ob nedeljah. Pri nabirki sodelujejo tudi skavti iz organizacije Agesci iz Štarancana. Poleg tega iščejo še pomoč za prevoz blaga iz Štarancana v Gorico, kjer pribež-nikom pomaga združenje Insieme con voi. Interesenti se lahko zglasi-jo v trgovini Benkadi. Knjižna novost V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri Federica Ravizza predstavila svoj nov roman »Un'inquieta felicità«. Z avtorico se bo pogovarjal novinar Paolo Medeossi. Gradeške detektivke V Gradežu so razpisali nov natečaj za pisce detektivk »Grado giallo«. Interesenti morajo svoje izvirne elaborate v italijanskem jeziku (največ dvajset strani, 2000 znakov na stran) poslati do 31. marca v gra-deško občinsko knjižnico na naslov Ulica Leonardo Da Vinci 20 - 34073 Gradež. Hkrati morajo eno kopijo v elektronskem formatu poslati na naslov elektronske pošte cultu-ra@comunegrado.it; za informacije so na voljo telefonske številke 0431-898148, 0431-898269 in 0431898262. Najlepšo detektivko bo objavila založba Mondadori. gorica - V Puccinijevi ulici Filozofija in poezija v Lukrecijevem opusu Predavala bosta Marco Fucecchi in Alessio Sokol Odnosu med filozofijo in poezijo v Lukrecijevem opusu bo posvečeno srečanje, ki bo danes ob 15. uri v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Puccinijevi ulici v Gorici. Srečanje nosi naslov »Il lume spurio della luna: su metafore e immagini del-la luce nel De Rerum Natura di Lucrezio«, prireja ga Univerza v Vidmu v sodelovanju z goriškim klasičnim licejem Dante Alighieri. Predavatelja bosta spregovorila o sončni svetlobi in luninem sevu; sončna svetloba je metafora za resnico v vsej svoji avtentičnosti, ki jo je včasih težko razumeti; v luninem sevu pa ni »absolutne« resnice, saj jo »olepšajo« miti in legende, tako da je človeku lažje dojemljiva. Predavanje je vključeno v niz srečanj, ki jih Univerza v Vidmu prireja za dijake zadnjih dveh letnikov višje srednje šole. ronke - Poslovil se je Giacomo Tardivo Preživel je Dachau V Rižarni je izginila vsaka sled za njegovim bratom Arcujem Bil je eden izmed 168 ronških deporti-rancev, med katerimi se jih kar 75 ni vrnilo domov. Giacomo Tardivo je umrl v prejšnjih dneh v 91. letu starosti. Skupaj z njim je bil v Dachauu deportiran tudi njegov brat Mario, ki je umrl leta 2011, medtem ko se je za drugim bratom Arcujem izgubila vsaka sled v tržaški Rižarni. Giacomo Tardivo se je po 8. septembru 1943 priključil partizanom in se udeležil Goriške fronte. Zatem se je vrnil domov, se zaposlil v neki tovarni in še naprej naskrivaj sodeloval z osvobodilnim gibanjem. 24. maja 1944 so Giacoma, njegova dva brata in še nekatere domačine zajeli Nemci, potem ko sta jih dva krajana izdala. Giacomo je v koncen- tracijsko taborišče Dachau dospel 2. junija 1944, postal je številka 69726. »Po dvanajst ur na dan sem garal v tovarni letal. K sreči nisem bil na mrazu in pod dežjem, vendar sem vseeno videl grozodejstva, ki so jih zakrivili nacisti. Če si v tovarni karkoli zgrešil, so te obtožili saboterstva, te mučili in obesili,« je zapisal v svojih spominih. Po vojni se je vrnil domov in si ustvaril družino. Za njim žalujejo žena Mercede ter sinova Libero in Flavio. Tar-divo je bil vključen v zvezo političnih depor-tirancev ANED. V ronški občini je še živečih pet nekdanjih taboriščnikov; to so Mario Candotto, Giu-sto Croci, Olimpia Gellini, Mario Sverco in Rodolfo Franzi. 18 Sreda, 13. januarja 2016 GORIŠKA / CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. 9 Šolskevesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 14. januarja, od 10.45 do 11.45; Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Erjavec v Štandrežu danes, 13. januarja, od 8.30 do 10. ure; Abram v Pevmi v petek, 15. januarja, od 8.30 do 10. ure; Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Pika Nogavička v Štandrežu danes, 13. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Štever-janu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Abram v Pevmi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri; Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat li-cejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško - ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 danes, 13. januarja, od 17.30 do 19.30. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 22. januarja ob 20.30 predavanje Luce Baldassarija z naslovom »Ap-prendimento e visione«; vstop prost. 30. januarja od 15.30 dalje bo dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educarewal-dorf.fvg@gmail.com. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.50 »Il piccolo principe«; 18.45 - 20.40 »Sherlock - L'abo-minevole sposa« (epizoda, ki ni bila še nikoli na ogled); 20.40 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Ca-rol«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.15 - 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 »Macbeth«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 18.00 - 19.50 - 22.10 »As-solo«. M Izleti NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. fl Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava Žige Ka-riža »Freud in jaz, sama«; na ogled do 29. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00. V RONKAH: v palači Vicentini Miniussi na trgu Unita 24 je na ogled razstava, ki je posvečena umetniku Re Moreu; do 20. januarja od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«. Danes, 13. januarja, ob 18. uri bo srečanje z naslovom »Go-rizia e le guerre del Novecento«, sodelovala bosta Georg Meyr in Giulia Caccamo; do 28. februarja ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V SEJNI DVORANI občine v Gorici je na ogled razstava »Colour Immage« Marca Arrigonija; do petka, 15. januarja, od ponedeljka do petka 9.0012.30, ob ponedeljkih in sredah tudi 15.00-17.30. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v soboto, 16. januarja, ob 17. uri odprtje razstave z naslovom »Baionette e puntesecche. Incisione, cento anni dopo Anselmo Bucci«. Sodelovali bodo tudi umetniki Eva Aulmann, Roger Benetti, Graziella Da Gioz, Arianna Loscialpo, Stefano Luciano, Cesco Magnolato, Raffaele Minotto, Ivo Mosele, Luciana Nespeca, Maristella Pau, Olivia Pegoraro, Francesco Sciaccaluga, Elena Sevi, Elisa-betta Viarengo Miniotti. Predstavitev bo vodil Luciano Rossetto, ki je tudi uredil razstavo in katalog; na ogled bo do 6. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.00. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled razstava z naslovom »La grande crisi dell'esisten-za« Pina Giuffride; do 21. januarja 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lontana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do 30. januarja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; več na www.legantiqua.it. V MULTIMEDIJSKI POSTAJI PRVE SVETOVNE VOJNE v bivši železniški postaji v Redipulji je na ogled razstava z naslovom »Che il bambino Gesu faccia che presto cessi la guerra...«; do 31. januarja od ponedeljka do petka 9.30-12.30, 15.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 9.30-12.30, 16.00-19.00. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.3019.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleria-spazzapan.it. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Gorizia, capitale della seta«; do 30. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00. ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 13. januarja, ob 19. uri bo dobrodelna prireditev »Po babje«, nastopa Dramska skupina Kulturnega društva Zarja Bilje; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; bla-gajna@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 16. januarja »Dov'e l'uscita?«, igra Max Paiella; informacije po tel. 0481-969753 in na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 14. januarja nastopata violinist Barnabas Kelemen in pianist Jose Gallardo; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici ob 20. uri: bo danes, 13. januarja, premiera igre »Grenke solze Petre von Kant«, s ponovitvijo 14. in 15. januarja; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. januarja ob 16.30 »"Z" Le avventure di Zorro« (Eudald Ferre&Luca Ronga); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). Koncerti »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. V Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 17. januarja, »Luisa e Giu-lio«, nastopa gledališka skupina LAr-monia iz Trsta. V gledališču San Ni-colo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 24. januarja »Zento, Dozento, Trezento e anca piu«, nastopata Alessio Colautti in Trio Danubio. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štaran-canu ob petkih in sobotah 10.0012.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v Kulturnem domu v Gorici bo 22. januarja ob 20.45 »Magiche vi-sioni d'operetta«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: danes, 13. januarja, ob 21. uri bo koncert pianista Alfonsa Santimoneja; informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI, Ul. Brass 20, bo v petek, 15. januarja, ob 20.30 dobrodelni koncert Pink Floyd glasbe »V spomin na Enza Giorgini-ja in Angela Konjedica« skupine Pink Passion. Vstopnina s prostovoljnimi prispevki. Informacije po tel. 048133288 ali info@kulturnidom.it. NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. januarja, ob 20.45 koncert dua Gabriele Ceci (violina) in Evgeny Sinaiski (klavir); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bosta igrala duo Luca Ferrini in Črtomir Ši-škovič ter trio flavt Trije letni časi. Vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. □ Obvestila GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine. ODBOR SEKCIJE VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane na volilni občni zbor, ki bo v Jamljah v večnamenskem centru v soboto, 16. januarja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija poskuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od 18. januarja dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali markovicdanie-la@yahoo.com. VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 23. januarja 2016, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora, razno. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.0013.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.0013.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/Sebi-naOpac/Opac 13 Prireditve ZDRUŽENJE »AMICI DI ISRAELE« v sodelovanju s SID/Tržaško univerzo vabi na predavanje profesorja na univerzi v Lecceju, Antonia Donna z naslovom »Israele / Stati uniti: una re-lazione difficile« v petek, 15. januarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Uvodno besedo bo imel profesor Georg Meyr. KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 14. januarja, ob 10. uri na srečanje ob skodelici kave z avtorjem Vilijem Prinčičem, ki bo govoril o svojem delu »V Brucku taborišču 19151918«. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu niza »Literarni četrtki« 14. januarja ob 18. uri predstavitev knjige »Pot v neznano med dobre ljudi« Karla Skrta. V petek, 15. januarja, ob 11. uri bo javna razprava z naslovom »Položaj in vloga medijev danes: Kako mediji zagotavljajo javni interes?«. Razprave se bo udeležila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, vodila bo Sandra Bašič Hrvatin; več na www.ng.sik.si. VZPI-ANPI DOBERDOB, sekcija J. Sre-brnič, vabi v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »La bat-taglia partigiana di Gorizia - La resi-stenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 settembre 1943)«. Prisoten bo avtor Luciano Patat in tajnik Centra Gasperini Dario Mattiussi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel trio No-Bel. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 15. januarja bo Roberto Covaz nastopil z delom »Processo al Furlan (de un giudice triestin); več na www.illibrodelle1803.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Gabriele Campana iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. DANES V PEVMI: 9.10, Pepi (Jožef) Bevčar (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 10.00, Maria Francesca Meloni vd. Nurra (iz trži-ške bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.50, Filippo Lear-do iz bolnišnice v kapelo pokopališča ob 12.00, sledila bo upepelitev. MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. januarja 2016 19 O NAŠEM TRENUTKU Računalnik množi tiskano besedo Ace Mermolja Od mnogih novic, ki so nam najpogosteje zagrenile praznike, sem izbral pozitivne podatke. Iz časopisa sem izstrigel članek o založniški in tiskarski produkciji v Sloveniji leta 2014. Podatke je zbrala Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je za omenjeno leto naštela 5554 naslovov tiskanih knjig in brošur. Za lani bomo izvedeli letos. Od teh je bilo 1599 leposlovnih del, od katerih kar 804 izvirnih del slovenske književnosti. Ostali so bili prevodi. Zanimivo je, da so romani krepko presegli število izdanih pesniških zbirk, kratko prozo in celo otroško literaturo. Celokupno pa je v Sloveniji leta 2014 izšlo kar 9,2 odstotka več naslovov kot leta 2013. Ne bi se dotaknil vprašanja prodaje. Glede slovenske bibliografije Slovencev v Italiji je natančen pregled objavil Koledar 2016 Goriške Mohorjeve družbe. Gradivo je uredila knjižničarka NŠK Ksenija Majovski. Uvodoma je zapisala: » Bibliografija upošteva serijske in monografske publikacije, katerih avtor je Slovenec v Italiji, ne glede na državo, v kateri je enota izšla, ki jih je založila slovenska založba v Italiji ali pa obravnavajo Slovence ali Slovenijo in so prav tako izšle v Italiji.« Vsekakor zaobjema število naslovov 252 enot, ki jih lahko bralec sam razvrsti po žanrih (nekaj naslovov je iz prejšnjih let, kar pa ne menja bistva). Ne bi vedel, če je to število pod ali nad povprečjem v Sloveniji. Izračun ne bi bil enostaven in vsekakor približen. Število naslovov pa krepko presega število del, ki jih izdajo tri ali štiri vodilne zamejske založbe. Slovenija ni kaka izjema ali dežela skribomanov. V Italiji beležijo po 65 do 70 tisoč naslovov letno. Nekoč ni bilo tako. Ciril Zlobec je pripovedoval, kako je leta 1953, ko je izšla znamenita pesniška zbirka Pesmi štirih, izšlo v Sloveniji še nekaj leposlovnih del. Sam se spominjam, da je bilo v začetku sedemdesetih let, ko sem študiral v Ljubljani, povsem možno imeti kar zadovoljiv pregled nad slovenskimi knjižnimi novostmi. Med 804 štirimi leposlovnimi deli iz leta 2014 pa lahko izbiraš le na osnovi medijske izpostavljenosti avtorja in knjige, ob podeljevanju nagrad ali pa če avtorja osebno poznaš, skratka, če je blizu tvojemu teritoriju. Leposlovni kritik je pred tolikšno količino naslovov dejansko nemočen in izbira v mreži znanih imen. Bralec se bo upravičeno vprašal: »Kdo zavraga izdaja toliko knjig in brošur? Od kod denar zanje ?«. Vprašanje odpira pisan svet piscev in založnikov. V osnovi pa obstaja zgodovinsko zaporedje. Ko so knjige pisali na roko, je bila že ena sama knjiga veliko dejanje. Bilo pa je tudi malo bralcev in uporabnikov. V zgodnjem srednjem veku je bila samostanska knjižnica bogata, če je štela kakih 30 del. Gutenbergov izum tiska s svincem je radikalno pomnožil možnost tiskanja knjig. Nova tehnika se je ujemala, ali pogojevala, število pismenih in uporabnikov. Sodobna tehnologija z računalniki in z novimi tiskarskimi tehnikami skrajno poenostavlja nekdanje tiskanje s svincem in je bistveno cenejša. Digitalne in druge tehnike so skrajno prilagodljive glede naklade in že danes lahko skoraj izginejo skladišča knjig. Če je nekdo tudi »računalniško« spreten, si lahko izoblikuje knjigo sam in gre v bližnjo tiskarno, kjer ne bo potrošil bistveno več kot za prireditev z zakusko ali za veselico. Obrtno samozaložništvo ni edina varianta za razmnoževanje tiska. Naročniki knjig in brošur so inštitucije, ustanove, organizacije in manjša društva. Male in srednje založbe zagotavljajo večjo strokovnost pri izdajanju knjig, določeno selekcijo in nato distribucijo. Delujejo »teritorialno« ali pa kot odskočna deska za mlade avtorje. Velikokrat izdajajo dela, ki so pomembna za določeno okolje ali segment, niso pa vedno zanimiva za velike založbe. Majhne in srednje založbe običajno uvrščamo v določeno kulturno tkivo. Niso čisti biznis in delujejo na robu medijskega naselja. Če je knjig veliko, je veliko tudi majhnih založnikov, ki običajno plujejo v manjših ali zelo specifičnih bazenih. Natančnejših podatkov za Slovenijo nimam. Na lanskem knjižnem sejmu v Ljubljani se je predstavilo nad 100 razstavljal-cev. Ker je potrebno prostor plačati, na sejmu verjetno ni vseh, ki se v Sloveniji redno ali občasno ukvarjajo z izdajo knjig in brošur. Na srečanju med tržaškimi založniki, ki je bilo pred božičnimi prazniki, smo iz razgovorov lahko izvedeli, da deluje v Trstu vsaj 20 založb, od katerih nekatere niso prav tako majhne. Trst ima pač univerzo, znanstvene in druge ustanove in je kulturno nasplošno živahno mesto. Založniki pa preživijo od različnih naročil, plačil, subvencij, od prodaje, skratka, od sredstev, ki omogočajo izdajanje knjig, brošur, vodičev itd. Veliko knjig si vsekakor plačajo sami avtorji. Zelo različen je status velikih založb, ki polnopravno, čeprav kot revni brat, delujejo v medijskem naselju (npr. Mondadori-Berlusconi). To pomeni, da imajo dostop do televizije, do vsedržavnih časopisov, do mednarodne distribucijske, prevajalske, založniške in prodajalske mreže. Tu ni več govor o nakladah po nekaj sto knjig, ampak se uspešnice štejejo v milijonih prodanih izvodov. V tem kontekstu slovenskega založništva verjetno ni. Kvečjemu se kakemu slovenskemu avtorju (Žižek) uspe prebiti na mednarodno sceno. Vseeno sem zapisal, da je založništvo v svetu biznisa šibek akter. Vzemimo primer slavnega Amazona. Podjetje prodaja knjige po spletu in tiskane. Odločili so se, da postanejo tudi založniki, a so se drugi založniki in avtorji uprli. Dejansko zaobjema Amazonov posel s knjigami le kakih 7 odstotkov celote. So pa knjige izjemen pokazatelj okusov in načinov življenja odjemalcev drugih predmetov. Amazon hrani o nas neverjetno serijo podatkov. Če prevlada, se bo spremenila tudi književnost. Navedel sem skrajni primer, vendar je jasno, da vodi velike založnike prvenstveno dobiček, manjši pa se lahko posvečajo kulturnemu izročilu. Vseeno pa ponuja zapisano tri dobre novice. Ne kaže, da bo knjiga kot papirnati predmet umrla. Nasprotno, računalnik lajša izdajanje. Posledično se rojevajo male založbe, ki so le delno podvržene zakonom tržišča inso torej svobodne. Tretja je možnost, da se v množici piscev in založnikov izurijo dobri in odlični pisatelji. Ko so praktično izginile založbe plošč, ni več Beatlesov... Množica ima tudi negativne plati, a bi jih za sedaj opustil. ljubljana - Sočasen izid v 86 državah Družina sočasno z 20 založbami izdala papeževo knjigo o usmiljenju LJUBLJANA - Založba Družina je predstavila novo knjigo papeža Frančiška Božje ime je usmiljenje, ki je sočasno izšla pri 21 založbah v 86 državah. Po besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, papež v prvi osebi pojasnjuje, zakaj je leto 2016 leto usmiljenja. »Ne piše razprav, ampak se spusti v dialog z avtorjem dela,« je pojasnil. Papež Frančišek v knjigi, ki vzbuja pozornost po vsem svetu, v pogovoru vatikanistu Andreu Torrnielliju v obliki vprašanj in odgovorov predstavi svoje misli ter osebni odnos in čutenje do Božjega usmiljenja, je poudaril Zore. Ob tem je opozoril, da prevečkrat pojem usmiljenja skrčimo na odnos Boga do človeka. Po njegovih besedah je usmiljenje nekaj, kar živiš v odnosu z nekom, zato se usmiljenje nanaša tudi na odnos do sebe kot tudi na medosebne odnose. Človek bi moral biti po Zoretovem mnenju usmiljen do sebe, kar pa ne smemo enačiti s potuho, zagovarjanjem slabosti, napačnih odločitev ali grehov. »Brez usmiljenja otrdi srce,« je poudaril in dodal, da mora biti usmiljenje prisotno tako v družinah, na delovnih mestih kot znotraj Cerkve. Velika nevarnost je popolnost: »Tam kjer vlada popolnost, ni prostora za usmiljenje,« je pojasnil. Usmiljenje je obenem potrebno tudi v širši družbi. Če le to določajo zgolj zakoni, zmanjka prostor za človeka. Določeni ljudje ali skupine začnejo druge posameznike ali skupine uporabljati za svojo korist. Zato je po Zoretovem mnenju nujno zakone pisati in izvajati z usmiljenjem. Papež v knjigi, ki jo je poslovenil pater Miran Špelič, posebno pozornost nameni spovedi oziroma zakramentu sprave. »Šele ob doživetju Boga in njegovega usmiljenja se človek lahko sreča s svojim grehom. Dotlej ga bo bodisi opravičeval, ga zanikal ali pa se bo pod njim zlomil. Ob spravi človek občuti odpuščanje in prejme nazaj svoje dostojanstvo,« je dejal ljubljanski nadškof. Papež spregovori tudi o brezbrižnosti, ki je po Zoretovih besedah nasprotje ljubezni. Pri sovraštvu je posameznik v zelo intenzivnem odnosu z določeno osebo, pri brezbrižnosti pa odnosa ni, je pojasnil. Kot meni, bo knjiga bralce nagovorila za- radi papeževega neposrednega sloga in preprostosti, ki pa ji ni odvzeta moč ali globina. Knjigo so dopoldne predstavili tudi v Rimu. Na predstavitvi so poleg predstavnikov založb - vatikanske in Piemme - sodelovali še kardinal Pietro Parolin, priznani filmski ustvarjalec Roberto Be-nigni in nekdanji zapornik Zhang Agostino Jianqing. Leto usmiljenja, ki ga je v Katoliški cerkvi 8. decembra lani razglasil papež Frančišek, bo trajalo do 20. novembra 2016. (sta) Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italji« na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7; v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25; v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103 20 Sreda, 13. januarja 2016 RADIO IN TV SPORED RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Tango per la liberta 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-019.40 Serija: N.C.I.S. 20.55 Nogomet: Tim Cup, Milan - Carpi 23.15 Film: Snitch - L'infiltrato (akc., '13, i. D. Johnson) 0.55 Serija: Criminal Minds RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha vosto? RAI4 13.00 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Streghe 17.35 Novice 17.40 Rookie Blue 19.05 Web Series Collection 19.30 Supernatural 20.15 Ghost Whisperer 21.10 Film: In the Name of the King (fant.) 23.15 Film: Perimetro di paura (horor) RAI5 14.00 Capolavori della natura 14.55 L'in-sospettabile talento delle piante 15.50 Film: Nuovo Cinema Paradiso (dram.) 17.55 Novice 18.00 20.40 Passepartout 18.351 te-sori nascosti dell'Australia 19.40 La liberta di Bernini 21.15 Strinarte 22.05 Money Art 23.05 Lo stato dell'arte 23.40 Roger Waters: The Wall Live in Berlin RAI MOVIE 14.05 Film: Scappo dalla citta - La vita, l'amore e le vacche (kom., '91, i. B. Crystal) 16.00 Film: Un'altra donna (dram., '88, r. W. Allen, i. M. Farrow) 17.25 Novice 17.30 Film: L'uomo dalla maschera di ferro (pust., '77) 19.20 Film: Il conte Tacchia (kom., It., '82) RETE4 / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Una spo-sa per due (kom., '62) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Cena tra amici (kom., Fr., '12) 23.15 Movie.Mag 23.40 Film: After the Sunset (akc.) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.20 Serija: Il maresciallo Rocca 13.10 Nad.: La ladra 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Un medico in famiglia 17.50 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.10 Serija: Lady Cop SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. januarja 2016) Vodoravno: lomast, sopara, Ira, Adalia, atanatizem, apno, ramadan, nono, A. I., Genova, jeklar, Andreina, alkar, Ate, Menegatti, Kaka, not, Edi, on, Oskar, Podreka, Namor, I. K., april, lai k, tinta, enakomernost, Ban, Rača, Latin-ka, Ast; na sliki: Andreina Menegatti. 21.15 Film: Guardia del corpo (dram., '92, i. K. Costner, W. Huston) 23.55 Film: Storia di noi due (kom.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Indovina chi viene a Natale? (kom., It., '13, i. C. Bisio) 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Iron Man (akc., '08, i. R. Downey Jr.) 23.35 Film: V per Vendetta (dram., '05, i. N. Portman) _IRS_ 13.35 Film: Volesse il cielo! (kom.) 15.25 Film: Il prof. dott. Guido Tersilli primario della clinica Villa Celeste convenzionata con le mutue (kom., It., '69) 17.20 Film: Que-sto pazzo sentimento (kom.) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., '76, i. D. Hoffman) 23.30 Film: The Assassination of Richard Nixon (bio-gr., '04, i. S. Penn, N. Watts) _laz_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 0.45 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Shattered - Gioco mortale (triler, '07, i. G. Butler) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 21.00 Azzurro Italia 23.30 Ring _LAEFFE_ 10.40 13.40, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.45 Bourdain: Cucine segrete 14.45 Chef Sara in Asia 15.4018.50 David Rocco: Dolce vita 16.45 Jamie Oliver: Super Food 19.50 Novice 21.05 Serija: L'ispettore Wallander 22.50 Film: Mr. Jones (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco- le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia _DMAX_ 12.30 Flip Men 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 I maghi delle auto 19.30 22.55 Te l'avevo detto 21.10 Citta ai raggi X 22.00 Mega in-gegneria: sport edition SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.0018.20 Kviz: Vem! 11.55 Pisave 12.25 Nad.: Kako sem videl svet izpod mize 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.20 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Prodajalec zdravil (dram., It., '13) 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Naše matere, naši očetje SLOVENIJA2 7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.30 Lučka 9.05 23.20 Točka 9.50 10 domačih 10.20 Vikend paket 11.30 Dobro jutro 14.10 Biatlon: posamična tekma (m) 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Nan.: Fina gospa 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.10 Dok.: Z baletnimi umetniki - Anton Bogov 22.10 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Meridiani 15.25 Dok.: Šport brez meja 15.55 23.10 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Plinski monopoli 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.50, 11.10, 12.35 TV prodaja 9.00 12.50 Dr. Oz 10.20 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.25 Velika angleška pekarija 13.50 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Serija: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 22.15 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Dan naprej (dram.) 22.50 Serija: Kosti KANAL A 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.50 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.45 Serija: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanke 9.25 Dok. film: Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič 10.25 11.40, 13.15 Tv prodaja 10.40 18.55 Serija: Komisar Rex 11.55 17.05 Serija: Detektiv na Floridi 14.10 Dok. film: Mima 15.15 Film: Lažni invalid (kom.) 20.00 Serija: Kar bo, pa bo A* 21.00 Film: To sladko bitje (kom., '02, i. C. Diaz) 22.40 Film: Družba pravih gospodov (akc., '03, i. S. Connery) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 16.40 Nad.: Talenti v belem 13.25 Ellen 14.20 Nad.: Espe- _ S d 13 . j VREDNO OGLEDA HM Sreda, 13.januarja - Umi Rai 5, ob 15.50 Nuovo cinema Paradiso Italija, Francija 1988 Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Philippe Noiret in Salvatore Lo Cascio Sicilia, začetek petdesetih let. Ganljiva zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem podeželjske kinod-vorane in dečkom, ki ga je svet gibljivih sličic docela očaral, si je leto kasneje prislužila tudi oscarjevo nagrado za najboljši tuji film. Film, ki je tako za krajši čas oživel uspešnost italijanske filmske tradicije in za nekatere pomenil tudi njen ponovni preporod, je obenem razkril tudi igralski talent: Luigija Lo Cascia, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. Tornatorejevemu filmu je uspelo predvsem to, da je poleg italijanskih gledalcev znal pritegniti tudi tuje občinstvo. ranza 15.25 Nad.: Želite, milord? 17.40 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.40 Danes 19.25 22.50 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Rožnati panter 2 (kom.) 21.55 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 23.15 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Gostja Andreja Fratnik, članica humanitarne odprave; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo živilska tehnologinja Marija Merljak spregovorila v živo in odgovarjala na vprašanja poslušalk in poslušalcev (telefonski številki sta 040 - 362875 ali 800108533). Ob 12.15 pa se bo pričel nov niz z naslovom "Po poti". S prof. Marinko Pertot boste odkrivali posebne, večinoma še neodkrite ali manj poznane poti po naši bližnji okolici: Danes bo na vrsti 14 km dolga pot, poimenovana po dr. Sonji Mašera, ki vodi od Barkovelj do Orleka. V oddaji Iz domače zakladnice ob 13.20 bodo na sporedu posnetki novoletnega koncerta Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki je bil minulega 6. januarja v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru letošnjih Openskih glasbenih srečanj. Gost oddaje bo predsednik trebenske godbe Florjan Kralj. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / KULTURA Sobota, 16. januarja 2016 253 1 Kopitar »superstar« NEW YORK - Hokejisti Los Angelesa so v severnoameriški ligi NHL premagali Detroit s 4:2. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je odigral izvrstno, v dresu domačih je dosegel zadetek, pri preostalih treh pa je podal. »Odlično se počutim,« je bil po zmagi, s katero so kralji svoje vodstvo v pacifiški skupini povečali na 11 točk, v zahodni konferenci pa se za Dallasom in Chicagom utrdili na tretjem mestu, zadovoljen slovenski as. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Froome »podaljšal« LONDON - Britanski kolesarski zvezdnik Chris Froome, dvakratni zmagovalec prestižne dirke po Franciji, je prek družbenega omrežja Twitter sporočil, da je podaljšal pogodbo z dozdajšnjimi delodajalci, britansko ekipo Sky, do konca leta 2018. Tridesetletnik dres omenjene ekipe nosi od leta 2010, pred tem je bil član Braloworlda in Konice Minol-te. Froome bo letos nastopil na francoskem Touru, italijanskemu Giru pa se je odpovedal. ROKOMET - Od petka do 31. januarja 12. moško evropsko prvenstvo Slovenija v skupini »smrti« KRAKOV - Poljska je v zadnjih letih gostila že nekaj tekmovanj najvišjega kakovostnega razreda, po nogometaših, košarkarjih in odbojkarjih pa so na vrsto prišli tudi rokometaši. Med 15. in 31. januarjem bo v Krakovu, Katovi-cah, Vroclavu in Gdansku na sporedu 12. evropsko prvenstvo v moškem rokometu, med 16 izbranimi vrstami pa bo tudi slovenska. Pred dvema letoma na Danskem so se na rokometni Mont Blanc povzpeli Francozi, ki so tudi na letošnjem sklepnem turnirju - poleg Poljakov in Dancev - glavni pretendenti za zlato kolajno. Od evropskih reprezentanc si je neposredno vozovnico za avgustovske poletne olimpijske igre v Rio de Janeiru doslej izborila le Francija, ki je slavila na lanskem svetovnem prvenstvu v Katarju, nastop v dodatnih kvalifikacijah pa so si poleg Slovenije zagotovile še Poljska, Španija, Danska, Hrvaška in Nemčija. A to ne pomeni, da bodo kandidati za najvišja mesta poljski turnir vzele »z levo roko«, gre vendarle za najmočnejši in najbolj prestižni rokometni turnir na svetu, ob tem nekaj reprezentanc -najbolj resne so Švedska, Madžarska, Islandija, Rusija, Srbija in Norveška - še vedno niso opustile olimpijskih ambicij, zadnjo priložnost za uresničitev sanj o Rio de Janeiru pa imajo prav na bližnjem sklepnem turnirju. Poljski prireditelji so se maksimalno potrudili in izpolnili vse pogoje za izvedbo veličastnega turnirja. Gostitelji izjemno spoštujejo vrhunski šport, v zadnjih letih so v infrastrukturo vložili ogromne denarje, njihov najboljši rokometni predstavnik Vive Tauron Kielce -tam igra tudi slovenski reprezentant Uroš Zorman, od poletja naprej pa bo tudi Dean Bombač - je že vrsto let v samem vrhu evropskega klubskega rokometa. »Pilka reczna«, kot pravijo rokometu, je med najbolj priljubljenimi športi na Poljskem, bolj ali manj pa je tudi jasno, da bodo sedeži v vseh štirih dvoranah lepo zasedeni. Tauron Arena v Krakovu in Ergo Arena v Gdansku sprejmeta po 15.000, Spodek Arena v Katovicah 11.000, »slovenska« stoletna dvorana v Vroclavu, ki je pod zaščito Unesca, pa 6500 gledalcev. Najbolj polna bo zagotovo dvorana v Krakovu, ki bo gostila skupino A, v njej so poleg Poljske še Francija, Makedonija in Srbija. V skupini B v Katovicah bodo igrali Hrvaška, Islandija, Belorusi-ja in Norveška, v skupini C (preimenovali so jo skupina smrti) v Vroclavu Španija, Švedska, Nemčija in Slovenija, v skupini D v Gdansku pa Danska, Madžarska, Rusija in Črna gora. Tekmovalni sistem ostaja nespremenjen: v vsaki skupini bodo nastopile po štiri izbrane vrste, po tri najboljše se bodo uvrstile v glavni del, kjer se križata skupini A in B ter C in D, zadnjeu-vrščene pa bodo končale nastope na evropskem prvenstvu. Po dve najboljši reprezentanci iz obeh skupin v drugem delu se bosta uvrstili v polfinale, vse odločilne tekme bodo v Krakovu, tekmi za peto in sedmo mesto pa v Vroclavu. (STA) SELEKTOR SLOVENIJE VESELIN VUJOVIČ »Lahko presenetimo« Čeprav strokovnjaki pravijo, da je Slovenija najšibkejši člen skupine C Med aduti slovenske izbrane vrste bo tudi koprski rokometaš Dean Bombač, ki je na Našemu športniku 2015 v Izoli prejel nagrado za tretje mesto. Na sliki zgoraj slovenski selektor Veselin Vujovič Po štirih letih se Slovenija znova vrača med evropsko elito. Na Poljskem bo slovenska rokometna izbrana vrsta igrala svoje 10. evropsko prvenstvo, potem ko se ji je uvrstitev izmuznila pred dvema letoma (Slovenije ni bilo niti leta 1998 v Italiji). Slovenija je priprave zaključila z dvema nastopoma proti Hrvaški. V gosteh je izgubila z golom zaostanka, v soboto v Kopru pa je Hrvate nadigrala. Vendar prepričljiv uspeh ni spravil s tira selektorja slovenske izbrane vrste Veselina Vu-jovica, kot ga niso potrli prejšnji manj prepričljivi nastopi Slovenije: »Od samega smo imeli delovni program, katerega smo se držali, ne glede na kakovost nastopov na prijateljskih tekmah. Porazu proti Makedoniji je na primer po mojem mnenju botrovala za tisto obdobje zelo dobra forma Makedoncev. Naši treningi so bili zelo trdi, saj smo veliko pozornost posvetili fizični pripravi, kar se potem seveda pozna med igro, ker so igralci utrujeni. Stopnjevali smo formo in že s Hrvaško je bil napredek jasen, a tekma proti Hrvaški ne kaže na realno sliko, saj so bili Hrvati okrnjeni in so nekatere adute skrivali. Gotovo pa so me igralci spravili v težave pri izbiri šestnajstih potnikov na Poljsko.« SKUPINA SMRTI - Slovenijo je žreb uvrstil v C skupino, ki je morda najkakovostnejša od štirih. Kapetan Luka Žvi-žej in soigralci bodo morali igrati proti trem rokometnim velesilam, Švedski, Španiji in Nemčiji. Kateri so lahko objektivni cilji slovenske izbrane vrste? Tradicija Sloveniji ni naklonjena, saj na velikih tekmovanjih ni nikoli premagala Španije in Švedske, dokaj negativen pa je tudi obračun proti Nemcem. Evropski strokovnjaki pravijo, da je Slovenija najšibkejši člen te skupine. Pravim, morda je tako, a mi bomo pokazali česa smo zmožni. Imamo svoje načrte in možnosti, da premagamo vsakogar. Ne samo, da se uvrstimo v drugi del, ampak celo da se tja uvrstimo kot prvouvrščena ekipa. Seveda bomo vsako tekmo začeli s prepričanjem, da lahko prevladamo. Kar ne izključuje možnosti, da zaključimo prvenstvo brez zmag. A ravno tako smo zmožni zmagati vse tri tekme. Najprej se moramo dobro pripraviti na tekmo proti Švedom. FAVORITI - V Evropi se je rokomet precej razvil, tako da se je z leti tudi povečalo število kandidatov za kolajno. Favoritov je tako več: »Po kakovosti igralcev in igri na zadnjih velikih tekmovanjih sta favorita dva: Francija in Španija. Sestavljata ju kvalitetni in izkušeni igralci, ki niso nikoli zatajili na odločilnih tekmah. Sledi Poljska, ki bi lahko ob podpori navijačev lahko posebno ugodno presenetila in se prebila do polfinala. Nikakor ne smemo pozabiti še na nekatere reprezentance, ki so vedno tam pri vrhu, to se pravi Dansko in Hrvaško. Stopničko niže imamo Švedsko, Slovenijo in Madžarsko,« pravi Vujovič. SEZNAM IGRALCEV SLOVENIJE - Selektor Veselin Vujovič je za nastop na EP izbral sledečih šestnajst igralcev: vratarji: Gorazd Škof (Nantes, Francija), Matevž Skok (Lübbecke, Nemčija); krilni igralci: Darko Cingesar (Maribor Branik), Gašper Marguč (Veszprem, Madžarska), Vid Kavtičnik (Montpellier, Francija), Luka Žvižej (Celje Pivovarna Laško); zunanji igralci: Dean Bombač (Pick Szeged, Madžarska), Klemen Ceh-te (Al Shabab, Združeni arabski emirati), Jure Dolenec (Montpellier, Francija), David Miklavčič (Tremblay, Francija), Sebastian Skube (Bjerringbro-Silkeborg, Danska), Uroš Zorman (Vive Tauron Kielce, Poljska), Miha Zarabec (Celje Pivovarna Laško), Borut Mačkovšek (Eisenach, Nemčija); krožni napadalci: Blaž Blagotinšek, Vid Poteko (oba Celje Pivovarna Laško), Matej Gaber (Montpellier, Francija). Rezerve: Urban Lesjak, Simon Razgor, Sebastjan Skube, Miha Žvižej, Dragan Gajič. Med njimi je seveda Luka Žvižej, nov rekorder po številu reprezentančnih nastopov (217) in drugi na večni lestvici reprezentančnih strelcev z enim samim golom zaostanka za rekorderjem Alešom Pajovičem (697 zadetkov). NASTOPI SLOVENIJE - V soboto, 16. januarja (ob 20.45) Švedska - Slovenija; 18. januarja (ob 18.15) Slovenija - Španija; 20. januarja (ob 17.15) Nemčija - Slovenija. Prve tri ekipe iz vsake skupine se uvrstijo v drugi del (dve novi skupini s po šestimi ekipami: skupino I sestavljajo ekipe iz skupin A in B, skupino II ekipe iz skupin C in D,; veljajo rezultati prvega dela). Polfinalna obračuna bodo 29. januarja, finale pa v nedeljo, 31. januarja (ob 17.30). (I.F.) APrimorski ~ dnevnik ALPSKO SMUČANJE Velez Zuzulovi nočni slalom v Flachauu FLACHAU - Veronika Velez Zu-zulova je zmagovalka sinočnjega nočnega slaloma pod žarometi za svetovni pokal v avstrijskem Flachauu. Slovakinja je vodila že po prvi vožnji. Druga je bila Čehinja Šarka Strachova (+0,31), tretja pa Švedinja Frida Hansdotter (+1,05). Štiri Slovenke na startu so ostale brez točk. Italijanka Irene Curtoni se je uvrstila na 9. mesto. Druga na prvi progi Švicarka Wendy Hol-dener je v finalu zdrsnila na četrto mesto. Enaintridesetletna Velez Zuzulo-va je vpisala svojo tretjo zmago v svetovnem pokalu, prvo po paralelni tekmi 1. januarja 2013 v Munchnu, dva dni pred tem je slavila na slalomu v Semmeringu. ODBOJKA Vodstvo ACH sprejelo odstop trenerja Kotnika LJUBLJANA - Vodstvo aktualnega slovenskega državnega prvaka ACH Volleyja je včeraj sprejelo odstop dozdajšnjega trenerja Bogdana Kotnika, ki ga je ponudil po porazu v finalu slovenskega pokala, ko so Ljubljančane, pri katerih igra lanski odbojkar goriške Olympie Jernej Terpin, premagali odbojkarji Calcita Volleyballa. Začasno bo ekipo vodil Zoran Kedačič, ki je bil Kotnikov pomočnik. »Dejstvo je, da je ACH Volley najbolje organiziran odbojkarski klub v Sloveniji, danes je izgubil, nismo izpolnili cilja, saj nismo osvojili pokalnega naslova, zato je logično, da po takšnem porazu ponudim odstop. Vodstvo kluba se bo odločilo, kako naprej,« je po nedeljskem porazu dejal Kotnik. Kdo bo najbolj uspešno slovensko odbojkarsko ekipo vodil v prihodnje, bo znano v kratkem, so zatrdili iz ljubljanskega kluba. KOŠARKA - Eurocup: EA7 Milano - Aris 95:54. Pokal FIBA: Krka -Asvel 60:88, Chalon - Cantu 89:78 V Koper tudi »zvezdnika«? KOPER - Primorski nogometni prvoligaš Koper je ostal brez petih igralcev, sporazumno so namreč pogodbo prekinili Damir Hadžič, Ivan Šimurina, Christian del Toro, Igor Gal in Drago Gabric. Koprski športni direktor Dušan Petkovic se je za sodelovanje dogovoril z deseterico nogometašev. Blizu prihoda na Bonifiko naj bi bila tudi Zavrče-va zvezdnika Albert Riera in Zlatan Muslimovic. Koper bo priprave na drugi del sezone začel v ponedeljek. Umrl sloviti Kovačic SPLIT - V rodnem Splitu je v 73. letu starosti umrl nekdanji sloviti nogometaš Hajduka in trener številnih, tudi slovenskih klubov Marin Ko-vačic. V Sloveniji je Kovačic kot trener vodil kar štiri prvoligaše Muro, Primorje, Koper in Olimpijo. Dakar: skrajšana etapa CORDOBA - Avstralec Toby Price (KTM) je zmagovalec devete etape vzdržljivostnega relija Dakar med motociklisti. Vodilni v skupnem seštevku je do novega uspeha prišel po odločitvi prirediteljev, da etapo prekinejo predčasno, saj so se temperature povzpele nevarno visoko in je bilo ogroženo zdravje tekmovalcev, tudi trasa etape je bila zelo zahtevna. 22 Sreda, 13. januarja 2016 50 LET KOŠARKE / MIMOGREDE sport@primorski.eu Kje so košarkarice? Za uspeh prireditve 50 let naše košarke je treba nedvomno pohvaliti organizatorje. Prisotna pa je bila vsekakor vrzel, za katero najverjetneje pravega krivca ni. Kljub vsesplošnemu manjšemu število rojstev smo lahko opazili, da razpolagajo naša društva s številčnim mladinskim sektorjem. Med vsemi športniki, ki so nastopili na ponedeljkovem prazniku, pa je bila prisotna le ena ženska ekipa, ki jo sestavljajo Poletove košarkarice Under 16. Slovenci v Italiji razpolagamo torej z desetim i članskimi moškimi ekipami v nogometu, šestimi članskimi moškimi košarkarskimi ekipami, sedmimi članskimi moškimi odbojkarskimi ekipami (o številu slovensko govorečih igralcev kdaj drugič), celotno športno žensko ekipno gibanje (z izjemo cheerleadinga in še kake panoge) pa sloni izključno na odbojki. Res je, da statistike kažejo, da se dekleta prej kot moški naveličajo in opustijo svojo športno panogo, pomisliti pa je treba, ali res ne premoremo ženske ekipe tudi v kakem drugem športu. Mislim, da ni Sergio Tavčar edini, ki v današnjem košarkarskem gibanju pogreša košarkarice, predvsem če se samo za trenutek zaustavimo pri kakovosti nekaterih slovenskih posameznic, ki so v prejšnjih letih dokazovale svoje sposobnosti v italijanskih sredinah. Naj omenim le Martino Gantar, sestri Cergol, Darmo Milič, trenerko Tamaro Vecchiet na Tržaškem in še PRI BRIŠČIKIH - V organizaciji košarkarske komisije ZSŠDI Strast do oranžne žoge Najmlajši in najstarejši udeleženec ponedeljkove prireditve 50 let naše košarke sta imela nekaj skupnega: v očeh jima je žarela strast do oranžne žoge, ki je v našo skupnost prodrla že pol stoletja od tega. Prijeten večer, ki ga je organizirala košarkarska komisija ZSŠDI pod vodstvom Andreja Vremca - da je vse šlo po načrtih pa nosi zasluge tudi Jadranov odbor in nekateri drugi posamezniki - je bil pravi praznik, ali »fešta«, kakor je povedal povezovalec Evgen Ban. Glasba, ki jo je vrtel DJ Papš oz. Aljoša Ota, odličen nastop glasbenice Tine Renar, himna Skupaj zmoremo, začetni nagovor predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina in zaključni pozdrav Jadranovega predsednika Marka Kojanca so odlično pospremili protagoniste ponedeljkovega večera: košarkarje in košarkarice mladinskih moštev, ki so del projekta Jadran, igralce članske ekipe, ki nastopa v C-ligi gold, in trinajst »slavnih mož«, katerih fotografije sedaj krasijo steno telovadnice na Rouni. Dogodek, na katerem je bilo opaziti mnogo gostov, predvsem pa številne košarkarske mlade in manj mlade obraze s Tržaškega in Goriškega, je poskrbel tudi za številne zanimive oz. zabavne utrinke. Že pred samim začetkom prazničnega programa je v telovadnici potekal pravi »lov na avtogram« Branka La-koviča (Lakota), saj so ga številni košarkarji ljubitelji prosili, naj podpiše publikacijo 50 let naše košarke, ki jo je uredil urednik spletne strani slosport. »Lako je pač preskromen,« je med večerom povedal Sergio Tavčar in res je bilo tako; Lakovič se je protivil podpisovanju knjige, saj je vsem prijazno dopovedoval, da so pri pripravi publikacije sodelovali tudi drugi avtorji in prevajalci. Med večerom pa nismo izvedeli, ali je bil na igrišču boljši Marko Ban ali Boris Vitez. Ko jima je Evgen Ban postavil omenjeno vprašanje, je Boris Vitez enostavno v »demokrščanskem slogu« odgovoril, da sta si enakovredna. Pred mikrofon sta nato stopila vnuk Draga Gantarja Marko in sin Egona Krau-sa Edi, ki sta živ dokaz, kako se v nekaterih družinah košarkarska kri dobesedno pretaka iz generacije v ge- V pričakovanju priznanj in Stene slavnih ... fotodamj@n neracijo. »Slavnega« Stojana Kafola je zastopal sin Andrej, Adriana Sossija pa sin Niko, za njima pa so se zvrstili še Peter Starc, Vili Prinčič in hčerka pokojnega Maria Marija Marina. Renato Štokelj je nato priznal, da je bil slab košarkarski igralec, prava ovacija pa je pričakala Petra Brumna, ki se je predstavil v tradicionalni polo majici s kratkimi rokavi (11. januarja!). »Vsi se spominjamo, kako smo s tabo delali sklece, tekli okrog igrišča... « je povedal Ban, Brumen pa je kar sam dodal »moje kletvice« in tako sprožil bučen aplavz, nato pa je povedal: »Najraje bi vse prisotne objel. Ponosen sem, da sem kamenček v mozaiku slovenske košarke na tem koncu Italije«. Za konec sta se z voditeljem pogovorila še Sergio Tavčar in Branko Lakovič, dvojica poznavalcev Košarke (z veliko začetnico), ki jo premore malokdo. Tavčar se je sam pohvalil, da je Borisu Vitezu izročil košarkarsko žogo, potem ko je Vitez želel igrati nogomet, omenil pa je dve poglavitni zaslugi Lakoviča, in sicer, da je v našo skupnost povabil profesorja Maria Marija in da je prepričal »od-bojkarja« Bojana Pavletiča, da je ustanovil košarkarsko sekcijo pri Boru. »Poudaril bi, da nisem bil sam, a sem imel skupino 6 ali 7 ljudi okoli sebe, po zaslugi katerih se je začelo košarkarsko gibanje,« mu je takoj odgovoril Lakovič. Kdo je že tisti, ki je preskromen? Albert Voncina / ŠPORT Sreda, 13. januarja 2016 23 ALPSKO SMUČANJE - Mattia Rožič (OOZUS) Nadgradnja znanja Že učitelj in trener Pro, dodal še habilitacijo pri spremljanju smučarjev s posebnimi potrebami DP NA ŽLEBEH Sci Club 70 deležen zaupanja »Lanska izvedba je bila očitno uspešna. Državna smučarska zveza se je tako letos znova obrnila do nas,« je na včerajšnji novinarski konferenci v tržaški kavarni Caffè degli specchi na Velikem trgu dejal predsednik tržaškega kluba Sci Club 70 Roberto Andreassich. Opoldne so namreč člani tržaškega smučarskega kluba pred številnimi gosti javnih in športnih ustanov (CONI je predstavljal Jure Kufersin, Občino Trst odbornik za šport Edi Krasu, Pokrajino Trst pa Igor Dolenc) predstavili italijansko državno prvenstvo v alpskem smučanju 2016, ki bo od 21. do 25. marca na Žlebeh (Nevejsko sedlo). Najboljši italijanski smučarji in smučarke bodo tekmovali v hitrih disciplinah: smuk, super veleslalom in kombinacija. Tržaški Sci Club 70 bo letos organiziral tržaško smučarsko prvenstvo, ki ga je lani lani prvič v zgodovini organiziralo slovensko društvo (SK Brdina z Opčin). Najboljši tržaški smučarji se bodo za naslov potegovali 12. in 13. marca v kraju Forni di Sopra. Predsednik tržaškega kluba Andreassich je obenem razkril novost na letošnji 32. Trofeji Biberon, ki bo od 29. do 31. januarja vedno v Forniju di Sopra: »Poleg nedeljskega veleslaloma, bo na soboto na smučarski progi Cimacu-ta na sporedu še slalom. Tekmovanje pa boste lahko v živo spremljali na spletni strani www.scic-lub70.com,« je še dodal. Priznanje Dinu Schornu Na tržaškem županstvu je včeraj župan Roberto Cosolini podelil priznanje tržaškemu plavalcu Dinu Schornu, ki je na lanskem veteranskem svetovnem prvenstvu v starostni kategoriji M45 osvojil zlati kolajni v disciplinah 200 in 400 m prosto ter srebrno kolajno na razdalji 100 in 800 metrov prosto. NOGOMET - Mladinci Hud teniški poraz kriške Vesne Vesna - S. Andrea S. Vito 0:6 (0:2) Vesna: Bombardieri, Gleria Sossi, Verzier, Žerjal, Paolucci, Maggiore, Cuk (Busan), Pietrobelli (Vattovaz), Sammartini, Antonic, Purič. Vesna je doživela nepričakovan in kar visok poraz. Zmaga gostov je bila zaslužena. Gostitelji so se sicer po tekmi pritožili, da so jih sodnikove odločitve precej oškodovale. Sodnik namreč naj ne bi kaznoval, kot bi mogel, nekaj grobih prekrškov gostov, podaril naj bi jim enajstmetrovko in priznal vsaj dva zadetka iz očitnega nedovoljenega položaja, so se hudovali v taboru kriškega društva. Ekipa kriškega društva je sicer nastopila v precej okrnjeni ter s pomlajeno in neizkušeno postavo. KRAS NI IGRAL - Nogometaši Član Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS) Mattia Rožič je decembra uspešno zaključil tečaj za usposabljanje vodnikov ljudi s posebnimi potrebami na smučeh, ki ga je priredilo deželno Združenje učiteljev smučanja. Mattia Rožič je tako nazivu učitelja in trenerja Pro dodal še omenjeno habilitacijo pri spremljanju ljudi s posebnimi potrebami. Rožič si sicer od leta 2013 nabira izkušnje kot smučarski trener in učitelj slepih in slabovidnih smučarjev pri društvu SportxAll Hans Erlacher Team iz Tržiča, lani pa je sodeloval pri organizaciji finala evropskega pokala za ljudi s posebnimi potrebami, ki je potekal na Zlebeh oziroma Nevejskem sedlu. V teh tednih se štiriindvajsetle-tni Goričan ukvarja s pripravami etape smučarskega svetovnega pokala za ljudi s posebnimi potrebami, ki bo 18. in 19. januarja na Trbižu. S tržiškim društvom bo aktiven tudi naslednje le- ALPSKO SMUČANJE Katrin Don: »Le delno sem zadovoljna« V kraju Chiesa Valmalenco pri Sondriu v Lombardiji je tržaška smučarska Katrin Don (SK Brdina, letnik 1998) včeraj nastopila na mednarodnem ženskem veleslalomu FIS Race. »Snežne razmere so bile dokaj dobre, čeprav je bila snežna podlaga v zgornji polovici proge precej mehka. Spodnji del proge je bil soliden,« je sprva povedala Donova, ki je iz startne hišice startala s številko 77. »Resnici na ljubo mi to ni bilo v veliko pomoč, saj je bil prvi del proge že precej pokvarjen. V prvi vožnji sem za vodilno zamudila štiri sekunde. V drugem spustu pa sem smučala slabše in sem izgubila še nekaj mest. S svojim nastopom sem le delno zadovoljna,« je ocenila dijakinja tržaškega družboslovnega liceja Antona Martina Slomška. Katrin se je uvrstila na skupno 58. mesto (čas 2:23,78). V kategoriji mlajših mladink (letnice 1998 in 1999) se je uvrstila na 22. mesto. V skupni uvrstitvi je bila najhitrejša Miriam Kirchler (letnik 1996, čas 2:14,91). Najboljša v kategoriji mlajših mladink je bila Sofia Piz-zato (1998, 2:15,98). Donova bo tekmovala tudi danes. V Chiesi Valmalenci jo čaka še drugi veleslalom FIS Race. (jng) TrenerVesneToffoli tokrat ni sedel na klopi, saj je bil diskvalificiran fotodamj@n Krasa bi bili morali igrati prav tako v ponedeljek v Romjanu proti ekipi iz Ronk. Sodnik pa je zaradi razmočenega igrišča poslal obe ekipi predčasno domov. Mattia Rožič, član OOZUS in SPDG to, ko bo na Trbižu med 22. in 30. januarjem 2017 potekalo svetovno smučarsko prvenstvo za ljudi s posebnimi potrebami. Ni izključeno, da bo Mat-tia Rožič na svetovnem prvenstvu tu- di tekmoval, saj je sodelovanje s slabovidnim varovancem, komaj 15-le-tnim Robertom Sartorijem, že privedlo do določenih rezultatskih uspehov in stopničk. (av) Enkrat na stopničkah, drugič za las ob Mladi smučarji združene ekipe s trenerjema Skokom in Štolfo Z nedeljskim veleslalomom v Sap-padi se je začela tudi nova smučarska sezona v najmlajši starostni kategoriji ba-by/miški. V smučarskem središču v Venetu so na deželni tekmi Fisi nastopili tudi mladi smučarji združene smučarske ekipe ZSŠDI, ki jo sestavljajo tekmovalke in tekmovalci SK Brdina, SK Devin in ŠD Mladina. V najmlajši kategoriji baby 1 under 9 je član združene ekipe, ki jo vodita Jernej Skok in Matej Štolfa, Emil Kerpan (letnik 2007, Mladina) zasedel solidno 2. mesto. Zmagal je Nicolo Nevierov (Cai XXX Ottobre). V kategoriji baby 2 under 10 je slavil zmago domačin Mattias Piller Cottrer. Člana tržaške združene ekipe ZSŠDI Julian Sudano (Brdina) in Francesco Slavich (Devin) sta se uvrstila na 9. in 10. mesto. Tri članice združene ekipe so nastopile v starostni kategoriji miške under 12. Gaia Del Latte (letnik 2004, Mladina) se je uvrstila na 16. mesto, Anja Glavina (Devin) je bila 21., Tea Strani (prav tako Devin) pa 29. V moški različici tekmovanja (miški under 12) ni za las na stopil na zmagovalni oder Maks Škerk (Devin). Le za 11 stotink sekunde se je uvrstil na 4. mesto (čas 37,47). Zmagal je Erik Bordon (5 Cime, čas 36,31). Luka Žetko (Mladina) in Daniel Šmid (Devin) nista bila v ospredju: morala sta se zadovoljiti z 28. in 29. mestom. V tej kategoriji je bila konkurenca najhujša, saj je nastopilo 54 smučarjev iz naše dežele. »Z uvrstitvami smo delno zadovoljni. Naši smučarji so sposobni boljših uvrstitev, saj treniramo dobro,« je dejal Matej Štolfa. Prihodnja preizkušnja (slalom) bo 24. januarja na Trbižu. □ Obvestila ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 16. januarja, v gledališču Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 15. uri. Predvpisi na: moblak@libero.it. ŠD KONTOVEL vabi na redni letni občni zbor v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.00 v društvenih prostorih na Kontovelu. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. 3405814566 (Valentina). SO-SPDT organizira 22.,23. in 24. januarja 2016 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. SK DEVIN organizira tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine in najem smučarske opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na tel. št. 3358180449, 0402032151 in 3358416657. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606. prej do novice www.primorski.eu * primorski_sport facebook ^ MARKO BANDI Registracije, zastavica in ... kartoni Marko Bandi zaljubljen v Breg. To je naša trditev, ki pa ni izmišljena. Do tega zaključka smo prišli, ker ... je Marko odbornik športnega društva Breg, ker ... je spremljevalec Bregove nogometne ekipe, ker ... spremlja »plave« v vseh športnih panogah. »Vprvi vrsti košarkarje, ki imajo letos res izjemno moštvo. Želim jim, da bi uspešno izpeljali do konca sezono. Če bodo napredovali, pa bo treba začeti iskati denar in novo telovadnico, saj tista v Dolini ni primerna za igranje v državni C-ligi,« je malo za šalo, malo zares dejal še ne 38-letni Bandi, ki je ponosno poudaril, da je doma iz Prebenega. Tam aktivno pomaga tudi drugim društvom: »Rapotcu, za ša-gro, za tradicionalni pohod, za spomenik. Vsem rad priskočim na pomoč.« Največ prostega časa pa nameni nogometni ekipi, ki je bila lani pred pragom napredovanja v promocijsko ligo. Letos pa ... »poleti smo precej spremenili sestavo ekipe. Zamenjali smo trenerja in odločili smo se, da začnemo nov cikel. Glavni cilj je obstanek. Po možnosti brez play-outa,« so Bandijeve želje, ki v nedeljah (in sobotah) na tekmah sodeluje kot stranski sodnikov pomočnik. V prvenstvih 1., 2. in 3. amaterske lige namreč sodniki sodijo sami, brez stranskih sodnikov. »Pri društvih moramo zato poskrbeti, da nekdo na stranski črti drži zastavico in pomaga sodniku. Priznati moram, da se večkrat ne uspem zadržati in se s sodnikovimi odločitvami ne strinjam. Zbeži mi kaka beseda in sodnik me predčasno pošlje z igrišča (smeh). Se pač zgodi. Ne bi vam hotel povedati neumnosti, ampak zdi se mi, da sem največkrat diskvalificirani odbornik v naši deželi,« je bil samokritičen Bandi, ki se je Bregu »pridružil« v »Vituličevi eri«. »Breg sem vsekakor spremljal od vedno. V Dolini sem tudi nekaj časa igral nogomet v mladinskih ekipah.« Marko ima največ dela z birokracijo: »Urejam namreč dokumente in papirje za federacijo, zdravniške preglede, registracije in še bi lahko našteval.« Zaposlen je v podjetju, ki se ukvarja z montažo alarmnih in videonadzornih sistemov. »V tem času imamo precej strank in povpraševanja,« je še dodal Marko. (jng) 24 Četrtek, 14. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 C V sredo bo v višinah dotekal bolj suh severozahodnik; v prizemlju pa se bo zadrževal bolj vlažen zrak. Med četrtkom popoldne in petkom zjutraj bomo pod vplivom nove vremenske fronte. Ob koncu tedna bo povsod ozračje suho in v visokogorju bo pihal mrzel ^ severni veter. y C DUBLINo/^ 1/6^ - ---- LO . ; 1010 OSLO STOCKHOLM ' -2/-9 ° -4/-6 O 1000 HELSINKI C LONDON - S/7 O. K0BENHAVN ,2/4 ° _ AMSTERDAM ' z^voS/S BERLIN O 0/2 KIJEV O, 0/2 PARIZ O 4/8 O BRUSELJ 3/7 ^ tjuutjuiB ŽENEVA 3/70 MILAN O 2/5 • Ob O VARŠAVA 1/-4 DUNAJ O 2/6 LJUBLJANA 1010 °1/7 r'HBEOGRAD - (AJ °S/12 V-v SPLIT SOFIJA -PL^ 0 3/9 V "v (_3 A ^ ATENE » . ^E^^PVj ' '9/19 1020 ^ L - <-\> ï= Sonce vzide ob 7.43 in zatone '^g ob 16.44 o Dolžina dneva 9.01 Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 21.00 / Pretežno jasno vreme bo. Po nižinah in ob obali bodo možne meglice ali ponekod megla, ki bo verjetnejša zvečer v spodnji nižini in na območju lagune. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodnem delu Slovenije. Tam bodo nastale posamezne kratkotrajne plohe, zato v jutranjem času krajevno ni povsem izključena možnost poledice. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne od 3 do 9, na Goriškem in ob morju okoli 11 stopinj C. M CELOVEC TOLMEC O O/S -2/4 TRBIŽ O -S/S ^ CEDADo^ VIDEM O 0/1%l-? KRANJSKA G. 25-3 OTRŽIC feS -3/6 KRANJ O -1/11 S. GRADEC O -3/4 CELJE -2/8 O GODIC. N. GORICA GORICA o 2/11 LJUBLJANA 01/7 ¿Q N. MESTO POSTOJNA POSTOJNA O -3/5 KOCEVJE ¡V& - ^ v > CRNOMELJ =j 1968 - Predvsem v jugozahodni In o Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugod je nočno ohla-z janje večinoma motil veter. V Babnem Polju je bil z -34,5 °C o izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem < so izmerili -31,0 °C, v Kočevju se je ohladilo do -29,2 °C, v Šmarjah pri Sežani -20,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih do -13,0 °C. Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno do ponekod spremenljivo vreme. Popoldne se bo pooblačilo in pričelo bo deževati; na zahodu bodo padavine šibke, na vzhodu pa zmerne. Nad okoli 400 m bo v notranjosti snežilo. Ob obali in na vzhodnem pasu bodo padavine nekoliko intenzivnejše. Jutri bo sprva precej jasno in ponekod po nižinah megleno. Proti poldnevu se bo od jugozahoda začelo oblačiti, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Popoldne bo na Primorskem pričelo deževati, zvečer pa bodo padavine postopno zajele večji del Slovenije. Po nižinah v notranjosti bo deloma snežilo, deloma deževalo. TOLMEC O-3/5 TRBIŽ O -9/1 CELOVEC 0-6/-1 KRANJSKA G. 0-14/-1 /V OTRŽIC ^sr -S/3 VIDEMO -1/9 CEDADo 0/S KRANJO GO2/9«^ 0/9 N. GORICA fx? LJUBLJANA O-1/4 S. GRADEC O -9/3 CELJE -S/S o _ N. MESTO ^ -2/6 O ^ Danes: ob 5.34 najnižje -22 cm, ob 11.12 najvišje 42 cm, ob 17.41 najnižje -56 q Morje je skoraj o cm. S mirno, tempera-2 Jutri: ob 0.25 najvišje 39 cm, ob 6.19 najnižje tura morja 12,1 -20 cm, ob 11.49 najvišje 32 cm, ob stopinje C. 18.15 najnižje -48 cm. >M t" :f5 Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Vogel .................. 33 Kranjska Gora .........30 Krvavec ............... 40 Cerkno ................ 40 Rogla..................4G V5^ na JUTRI Piancavallo......"......20 Forni di Sopra ......... 30 Zoncolan ..............30 Trbiž ................... 40 Osojščica ..............45 Mokrine ...............40 Prepovedano Dansko dekle DOHA - V Katarju so prepovedali predvajanje filma režiserja Toma Hoo-perja (na sliki) Dansko dekle. Vzrok naj bi bila vsebina filma, ki v središče postavlja umetnika Einarja Wegenerja, ki se je v 20. letih minulega stoletja odločil za spremembo spola. Oblasti so se za prepoved odločile po več spletnih protestih z opozorili o izprijenosti filma. Sporočilo o prepovedi filma, ki so ga začeli predvajati v Dohi minuli četrtek, je prek Twitterja podal katarski minister za kulturo, ki se je obenem zahvalil za opozorilo, ki ga je prejel. Wegener je bil ena prvih oseb, ki se je odločila za tovrstni poseg. V filmu ga je upodobil oskarjevec Eddie Redmay-ne, ki je bil za vlogo nominiran za zlati globus. Novoporočenca imata deset otrok PEKING - Konglomerat Wada kupil studio Legendary Entertainment Osvajajo Hollywood Studio je ustvaril Jurski Park, Batmana in Godzilo, to so filmi, ki jih Kitajci obožujejo INDIJA Nasedlo 80 kitov, poginilo jih je kar 45 CHENNAI - Na obale južne indijske zvezne države Tamil Tuti-corin je ponoči nasedlo 80 kitov, od katerih jih je najmanj 45 poginilo. Našli so jih v bližini obalnih vasi ob 25-kilometrski ožini. »Gre za skupino kratkopla-vutih mrkih pliskavk, ki so izgubile orientacijo. To je prvi primer po letu 1973, ko je nasedlo 120 kitov,» so še sporočili. Lokalnim oblastem so pri reševanju kitov pomagale ekipe morskega raziskovalnega inštituta in ribiči, ki so prve kite videli v ponedeljek zvečer. »Domači ribiči so večino kitov potisnili nazaj v morje, vendar jih je veliko zopet nasedlo,« je dejal eden od reševalcev. PEKING - Kitajski konglomerat Wanda Group je sklenil 3,5 milijarde dolarjev vreden posel, v katerem bo prevzel hollywoodski studio Legendary Entertainment. Gre za največji prevzem s strani katerega koli kitajskega podjetja na področju kulture. Pod okriljem Legendaryja so med drugim nastali filmi Jurski park, Batman in Godzila. Njegove filmske produkcije so v blagajne po vsem svetu prinesle več kot 12 milijard dolarjev. Projekti studia so večinoma spektakularne akcije z velikim proračunom. Takšni filmi so še posebej pogodu kitajskemu občinstvu. Podpisani dogovor je »največji čez-mejni kitajski kulturni prevzem doslej«, navaja kitajski konglomerat, ki ga vodi najbogatejši Kitajec Wang Jianlin. Na slovesnosti v Pekingu je Wang izpostavil položaj ameriških filmskih podjetij v svetovni filmski industriji in dodal, da bo prevzem »spremenil to situacijo«. Vseeno pa Wang zanika, da je namen dogovora širiti kulturni vpliv Pekinga. »Mehka moč vlade sodi v drugi sfero,« je dejal na pogovoru s novinarji, kjer je skupaj s prvim možem Legenda- Marca koncert za Bowieja NEW YORK - Glasbeni sopotniki nedavno umrlega Davida Bowieja se bodo marca poklonili legendarnemu pionirju glam rocka z dobrodelnim koncertom v New Yorku. Dogodek, ki so ga pripravljali zadnjega pol leta, so uradno napovedali v ponedeljek, le nekaj trenutkov pred tem, preden so Bowiejevi zastopniki sporočili, da je umrl. »Gre za žalostno naključje,« je tvitnil Michael Dorf, ki organizira koncert, za katerega so vstopnice že pošle. V sloviti dvorani Carnegie Hall bodo 31. marca nastopili glasbeniki, kot sta Cyndi Lauper in Perry Farrel, član Jane's Addiction. Spremljevalnemu bendu koncerta se bo pridružil tudi Tony Visconti, Bowiejev dolgoletni menedžer. Bowie je umrl v nedeljo, potem ko se je leto in pol bojeval z rakom. Le dva dni prej je na svoj 69. rojstni dan izdal še zadnji album. Blackstar ocenjujejo kot enega njegovih najbolj eksperimentalnih del zadnjega časa. ryja Thomasom Tullom sodeloval pri podpisu sporazuma. »Jaz se osredoto-čam na poslovne interese.« Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei je zagotovil, da je prevzem povsem poslovna zadeva, ga je pa pozdravil kot krepitev gospodarskega sodelovanja in trgovine med Kitajsko in ZDA. Prevzem Legendaryja je zadnji v vrsti čezmejnih prevzemov Wande. Ta je v zadnjem času pod svoje okrilje pripeljala že organizatorja tekmovanj v izredni vzdržljivosti Ironman in švicarsko skupino za športni marketing Infront. Med drugim ima lastniški delež tudi v španskem nogometnem klubu Atletico Madrid. Wanda ima sicer v lasti več kot 200 nakupovalnih središč, zabaviščnih kompleksov in luksuznih hotelov po vsej Kitajski. Prihodki konglomerata so se lani kljub zaostrenim pogojem na domačem trgu povečali za petino. Vseeno je 61-letni Wang, 15. najbogatejši Zemljan po oceni Bloomberga, dejstvo, da lahko kitajsko podjetje prevzame »tako veliko in težko ameriško podjetje«, kot je Legendary, označil za »čudež«. Oktobra je sicer Wang potrdil, da ima svak kitajskega predsednika Xi Jin-pinga v lasti delnice v eni od njegovih firm. S tem se je sprožil val obtožb o tem, da so Wandi pri uspehu pomagale politične povezave. Tull, ustanovitelj Legendaryja, bo sicer po prevzemu ostal prvi mož studia. »Že pred leti smo sprejeli odločitev, da bo Kitajska prihodnost,« je dejal danes v izjavi. Sam namerava posle voditi tako kot doslej, le »z več mišicami« v ozadju. Na kreativni ravni sprememb ne bo, je obljubil. (sta) LONDON - 84-letni medijski mogotec Rupert Murdoch se je zaročil z 59-letno igralko in nekdanjo manekenko Jerry Hall, je poročal britanski časnik The Times, ki je v Murdochovi lasti. Murdoch in Hallova, ki sta par postala pred štirimi meseci, sta se zaročila v Los Angelesu, kjer sta se udeležila podelitve filmskih nagrad zlati globusi. Za igralko in nekdanjo manekenko bo to prvi zakon, čeprav ima iz dolgoletnega odnosa s pevcem skupine Rolling Stones Mickom Jaggerjem štiri otroke. Murdoch, ki je izvršni direktor družbe News Corporation, pa ima iz preteklih treh zakonov šest otrok. BEUNOS AIRES - Reli Dakar Naravovarstveniki upočasili tekmovanje BUENOS AIRES - Dirkači na vzdržljivostnem reliju Dakar so na eni najnapornejših dirk na svetu navajeni, da jim tekmovanje postavlja najrazličnejše izzive. A tako zanimivega kot v ponedeljkovi osmi etapi najbrž še niso imeli. Pri prečkanju nacionalnega parka v Salti so jih namreč tamkajšnji čuvaji prepričali v precejšnje zmanjšanje hitrosti. Uslužbenci nacionalnega parka Los Cardones v argentinski provinci Salta so v ponedeljek ustavili oziroma upočasnili udeležence tekmovanja, ki so prečkali park. V parku rastejo tudi zaščitene vrste kaktusov, čuvaji parka pa so opozorili, da lahko prah in izpušni plini drvečih dirkalnikov tudi zelo slabo vplivata na tamkajšnje ptice. Zato so tekmovalce, ki so morali prečkati park - v tem delu etape sicer ni šlo za hitrostno preizkušnjo, ampak zgolj za transfer - zbrali v večje skupine in jih pod nadzorom prepeljali onkraj 26 kilometrov oddaljenih meja svojega naravnega kraljestva. Povprečna hitrost skupin je bila le med 30 in 60 kilometri na uro. Uslužbenci parka so se odločili za delovanje na lastno pest, ker sta po njihovem mnenju dogovor med vodstvom parka in prireditelji dirke o trasi relija ter dovoljenje za dirkanje s polno hitrostjo kršitev predpisov o varovanju okolja. (sta)