—ii11 \*m - i prvemu majniku! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB F radollld te »pnirmllkl mi s*. W Avs. UfflM «f PaMtssOaei M6T Bo. UwwUk Ati. T«Wpk«M Rockw«il 4804. [I^TQ^YKAEXV»BL| 18 .M. «t ctl«n UUMto. fjj* M. i»lt. M tka •• A* o* Gotma »r Mm -Bf— »topila na prvo mesto kot največja finančna sila na svetu. To je razvidno iz poročila, da je An-Klija aranžirala dva kredita v Združenih državah v skupni vsoti $.'500.000,000. Istočasno je prišla iz Londona vest, da se je An-*l»ja vrnila k zlati denarni meri in vrednost sterlingskega funta Je porast|a na $4.80, na najvišjo točko po vojni. (»lm kredita je aranžirala ban-** Anglije, fiskalna banka an-glfnk NAROČNIKOM. Po pravilih S. N. P. J. je prvi maj praznik za vse odbornike in uslužbence v glavnem uradu jed-note. Ker bodo vsi uradi zaprti in bo tiskarna počivala, Prosve-ta jutri ne izide. Pregled dnevnih dogodkov Amerika. Prohibična predloga poražena v illinoiski zbornici. Predloga za odpravo sodnijskih prepovedi v delavskih sporih je tudi propadla. Preiskava o zagonetnem umoru ženske pri Garyju, Ind., se nadaljuje. Oficijelni Washington se ne briga, kdo vlada v Nemčiji. Glavno je, da Nemčija plačuje. Voditelji Ameriške delavske federacije odobravajo načrt svetovne internacionale po kontinentih. Zakotna kupčija s Fordovimi identifičnimi kartami. Po svetu. Hindenburg je izjavil, da ne pripada nobeni stranki, samo "narodu". Nemški komunisti pozivajo delavce na akcijo proti monarhi-stom. Ruski boljčeviki vidijo v izvolitvi Hindenburga novo vojno. Minirani Glavno j«, da tantlja plačaj«! Potem pa naj bo republika ali monarhija! — To je ofidjelno mnenje v VVashingtonu. VVashington, D. C. — D*vid Lavvrence, politični poročevalec, ki zastopa uradno mnenja v VVashingtonu, piše, da ameriška vlada se ne zanima za rezifttat predsedniških volitev v Nemčiji. "Amerika nima intereaQv v notranjih političnih zadevah Nemčije," piše Lawrence. 'Vina stvar, za katero se Amerika zanima, je redno plačevanje odškodnine. Amerika zahteva, da Nemčija plača Franciji, tako da bo mogla Francija plačati nam kar je dolžna. Nas ne briga, če je Nemčija republika ali mobar-hija, samo da ne preneha plačevati." Morilec je rosH oiala STAR jA BIL OKOLI 8TIRI-DESETLET. • Policija meni, da kmalu razvos-Ija misterij. naj se ne vtika v zadeve Bolgarije. Nove bitke v Bolgariji. Anglija je podprla svojo valuto z ameriškim zlatom. Mednarodna delavska orgaaizaelja Pet središč svetovne organizacije. Tak je načrt angleških la-boritov, katerega molče odobravajo voditelji Ameriške delavske federacije. VVashington, D. C. — (FP) — Uradno glasilo Ameriške delavske federacije je ponatisnilo brez komentarja sugestijo C. T. Crampa glede nove forme mednarodne delavske organizacije, ki je izšla v londonskih delavskih listih. Cramp je bil delegat Kongresa strokovnih unij v Angliji na zadnji konvenciji A. F. of L. v E1 Pasu. Cramp priporoča svetovno e-notno fronto strokovnih unij na temelju močne internacionale po kontinentih z enim središčem na vsakem kontinentu. Tako bi bil en center v Evropi, drugi v Aziji, tretji v Afriki, četrti v Avstraliji in peti v treh Amerikah. Cramp argumentira, da delavci v deželah, v katerih kapitalisti konkurirajo za trge, ne Chesterton, Ind. — Očala, ki so jih našli na mestu, kjer je ležala napol vpepelena in brutalno umorjena neznanka, bodo mogoče pomagale rešiti zagonetno u-ganko, kdo je morilec. Ko js bil umorjen miljonarjev sin Bobby Franka se je dognalo s pomočjo očal, da sta morilca Natban F. Leopold, Jr., in Richard Loeb. FORDOVO GOVORIČENJE 0 MEZDAH Avtomobilski magnat govori tako. dela pa drugače. Identlflč-: se karte v njegovih tovarnah predmet špekulacij. Detroit, Mich. — (F. P. Piše O^tn Stirling.) — Henry Ford je pred kratkim dejal v intervju-vu, da v mezdah ni nobene miloščine. Tukaj slede njegove lastne besed«: ' '^iezde so nekaj svetega. Mezde predstavljajo dom, družino in življenje. Ljudje bi morali biti salo oprezni, kadar imajo opraviti z mezdami. Medtem ko so v knjigah mezde označene s številkami, so v resnici omare za krtih, shrambe za premog, otroški vozički in komfort jdružine," Milijone ljudi je ČItJo in morda Terjelo tem besedanj. Napredni delavci pa vedo, da je Ford danes bajka. Nekoč je bil Ford nekako Čudo, ali danes živi to čudo samo še v pravljici. V tovarnah njegove Ford Motor kompanije ni nič svetega. Kljub temu delavci še vedno radi silijo v njegove tovarne. To je največ zaradi propagande. Ime Ford še danes vleče, dasi onih razmer, ki so bile nekoč v njegovih tovarnah, Že davno ni več. Starih razmer ni več, toda bajka še živi in ta bajka js danes podlaga mastnemu postranske- bil morilec star okoli Štirideset let. Očala to dokazujejo. Policija je po tej izjavi postala zelo aktivna v okolici Chester-tona in zdi se, da je za policijo sodba optika zelo važna. Lux, čikaški policijski pes, je odkril še eno sled In sicer skrit čevelj. Policija sodi, da morijo biti nekje skrite noge in roka. Psa so naj prvo odvedli v mrtvašnico, da je poduhal telesrte o-stanke neznanke. Nato so ga odvedli nazaj na prostor, kjer so našli umorjenega dekleta. Tu so psa izpustili in mu sledili. Pes je tekel za sledjo komaj 800 Čevljev in odkril je čevelj. Bil je ženski čevelj, mera ki je bil najbrž lastnina žrtve. Pes je nato povohal čevelj in zopet vdrl proti gozdiču. Obstal je ob robu močvirja. Okoli močvirja so nastavili petdeset stražnikov, kajti boje se, da se morilec vrne ponoči in odnese manjkajoče telesne ude. Policija je prepričana, da najde telesne ude, ki jih še pogrešajo. JAPONSKI DELAVCI PROSLAVIJO PRVI MAJ. vlade. Dvesto milijonov dolarjev l)o dala zvezna rezervna ....... ........... tanka v New Yorku, sto milijo- smejo dopugtiti, da bi tekma za r,r>v pa Morganova banka; oba trge poalabAala njihove življenj- kredita *ta v zlatu. , J(> je največje posojilo, ki ga Jf katera država kdaj najela v tirnem ^asu. Obenem dokazuje. d* J«' največji kup zlata zdaj v riki. Anglija, ki je pred voj-f>ila finančni center sveta in kontrolujoč faktor denarnih za-df'* l*> vsem svetu, se je zdaj za-"'U* v Ameriko, da ji ta poma-** ot»držati valuto strelinga denarno mero. ske razmere. Iz tega razloga naj se delavci organizirajo po kontinentih in vseh pet središč naj bo med seboj v tesni zvezi. Glasilo A. F. of L. je ponatisnilo stvar brez dvoma zato, ker bazira na principu, na katerem je bila ustanovljena Panameri- KA\kir je skočil v smrt. ne» vork. n. y. — Samuel F. «orrow«, sUr 60 let in bankir. J* "kočll iz petega nadstropja, j«? tako težke poškodbe, Aka (VseameriAka) delavska - zveza. I)a li so voditelji federacl-in je pripravljeni stopiti v mednarodno gibanje na podlagi Crsm-povega načrta, niso še povedali. Zadobil Delavka Iztožila $12,500 East St. I/Mji*. - Maric Daviš, postrežnica 30,000 delavcev bo jntrl korakalo po tokijskih ulicah. Mustolini svari Jugoslavijo rad Bolgarov FaŠiatovaka milica v Bolgariji v bitki s vojaki. Sedem žandar-jev ubitih. Prsdssdnlk najvišjega sodišča ubit Milan, Italija. 20. apr. — Poročevalec Usta "Seoolo" javlja is Sofije, da je Mussolini uljudno, toda odločno informiral Jugoslavijo, da Italija ne bo trpela nikakršne akcije napram Bolgariji. Sofija, 29. okt. — Krvava bit-ka med oboroženimi fašisti, ki tvore novo milico, dovoljeno po zaveznikih, in rednimi vojaki se je vršila včeraj v okolici Sofijs. Ker je bilo fašistov več, so bili vojaki poraženi. Na obeh straneh je bilo več mož ubitih in ranjenih. Rim, 29. apr.—"Tribuna" je prejela vest is Belgrada, da je bil predsednik najvišjega bolgar skega sodišča včeraj umorjen v Sofiji. Druga vest se glaal, da je neki komunist ubil ssdem lan darjev, ki so ga prišli aretirat. Komunista so potem ubili s bombo, katero so vrgli v hišo. naj potolaži zamike Francija grozi Nsatlljl i telesnim zidom kroginkrog. Pipet se čudi, ker je katoliška lla-varaka volila protestanta. ŠTEV.-NUMBER 102 PROHIBICIJOM-$K A PREDLOGA PORAŽENA PROT1DKLAVSKE BILE SO ZASTAVILE POT VA*NI PREDLOGI ZA DELAVSTVO. Senat sprejel smrtno roparje. mu buiineau. 8tv.r j. dri*: ^ „ apr. _ PrM)lKlnik mu prste kakor zločincu. Vse Is-gleda, kakor da greš prostovoljno v ječo. Ko je vse končano in dobiš delo, dobiš obenem Identl-fično karto, na kateri je odtiak tvojega prsta. Ce si navaden poštenjak, spraviš karto v lep in greš na delo za Fordovo mezdo, ki Je "nekaj svetega". Ako pa si špekulant, kakršnih je na stotine v Detroitu, neseš identifično karto "brokerju", ki jih kupuje. Za karto dobiš «10. Ce ima« ko-rajžo, greš vprašat drugič za delo seveda pod drugim imenom in spet dobiš $10 "svete" plače. Nekateri dobe na ta način tri karte v enem dnevu in "zaslužijo" $80. NI slaba plača! Agent, ki kupuje karte, izpremeni imena in proda karto imigrantu za $60 ali $100. Tako cvete ta busl-ness na račun Fordove modrosti. Yes, mezde niso miloščina t So business t Toki jo, 29. apr. — Delavske organizacije po vsi Japonski so aranžirale veliko proslavo prvega maja. Tokijske unije, ki štejejo okrog 80,000 članov, bodo imele obhod po ulicah In Javen shod. proslava prvega maja v clintonu, ind. v neunijski "*J»>ri ne okreva. Dejanje je Thompsonovi restavraciji, je iz-^'l. da konča svoje življenje, .tožila $12,600 odškodnine za te-Borrows je pitUburftM bankir lesne poškodbe, ki Jih Je dobila ln J* prebival v Johneonburgu. 'pri dehi. Pod avspicijami socialistične stranke priredijo klubi v Clintonu, Ind., veliko prvomajsko proslavo. 2e zjutraj na delavski praznik 1. maja prične igrati godba ob 6:80 budnico. Ves dan bo potem piknik na Vinko Ver-bovnikovem igrišču, zapadno od šolskega poslopja Universal. Ob pol treh popoldne govori Frank Zaitz iz Chicaga. urednik Prole-tarca. Ples prične ob štirih popoldne pri izvrstni godbi. Vsi delavci dobrodošli, lep red Je zagotovljen In tako tudi osvežilna postrežba. Delavci vsega »veta, združimo set , Zbornica je sprejela predloge, ki določa pretepanje jetnikov po lepem zgledu v I)elawsru. Uasing, Mich. ~ Sledoč zgledu v državi Delaware, je senat torek sprejel predlogo, ki določa, da se v vseh treh državnih kaznilnicah postavi "whipping post", to Je steber, h kateremu priklenejo Jetnika, da mu potem namečejo toliko in toliko batin, Predloga tudi določa, da vsi morilci in oboroženi roparji dobe po deset batin na leto skozi pet let na dan obletnice zločina. Predloga gre zdaj v nižjo zbornico. OGENJ V RUDNIKU. Uničil je naprave sa dviganje Morgantown. W. Va^-V rudniku Daviš Coal kompanije je nafta! ogenj, ki Je uničil naprave za dviganje premoga. Kompanije je obvestila oblastvene organe, da sodi. da j« bil ogenj podtaknjen. Okrajni varstveni organi sdaj preiskujejo, kaj je povzročilo požar. sdaj zanaprej ne pripadam več reichsbloku in ne poznam nobene stranke niti opozicije. Pripadam samo narodu in poznam le nemško ljudstvo, kateremu bom služil." (Relchsblok se imenuje kombinacija monarhističnlh strank, ki je nomlnirala Hindenburga predsedniškim kandidatom.) Bsrlln, 29. spr. — Nemški kabinet je imel sinoči sejo, ns katar! js sklenil, ds ostane na krmilu. Kanoelar Luther js prsj konferiral s Hindenburgom, nakar je poročal na seji, da se novi predsednik strlrfja s programom vlade. Luther Je dalje poročal, da Js naprosil Hindenburga, naj T*>da Izjavo ali proklama-cijo, v kateri naj zagotovi vlade entente, da Nemčija želi mir in spravo in Js pripravljena stopiti v ligo narodov, če dobi garancije, da bo Porurje kmalu izpraznjeno, Izjava bi potolažila zaveznike, posebno Francijo, v kateri vlada kosternacija zaradi ifcvo-Ijenja Hindenburga. Nacionalisti delajo velike,pri-prave za demonstracije ob priliki Hindenburgovega ustolič^nJa. Voditelji republikanskih strank so tudi konferirali včeraj in zaključili, da republikanska koalicija v parlamentu in v deželni vladi Pruslje ostane. I*ndofl, 29. apr. — Iz Pariza prihajajo znamenja panike v Franciji vsled Hindenburgove zmage v Nemčiji. Vse kaže. da se Mila v Franciji nove doba reakcije. Poincare zahteva, da se Nemčija ogradi z železnim zidom — zidom bajonetov in topov. Celo stranke levice so poparjene Socialistični listi obža I ujejo, ds nemški delavci niso mogli preprečiti zmage Hindenburga in s tem zavezati usta francoskim šovinistom, ki zdaj hujskajo in vpijejo o nemški nevarnosti. Rim, 29. spr. — Hlndenburgo-va Izvolitev Je povzročila senzacijo v Italiji. NeJbdJ presenečen pa je pspež. Vatikanski krogi so trdno pričakovali, da bo Izvoljen Mars, katoličan. Najmanjšega dvoma niso Imeli, da odloči katoliška Bavarska. Papež si zdaj beli glavo, kaj je napotilo Bavarce, da so volili protestanta Hindenburga. Springfield, III. — Prohlbici-jonisti so prejeli v zakonodajni sbornlci prvi krepki sunek, ki pokazuje, da čas fanatičnega prohiblcijonisma v Illioisu poteka. Antisalunska liga si prizadeva, da se ustanovi poseben pro-hibicijoniški urad v Illinoisu, ka-toremu načeluje prohlbicijoni-škl komisar. Takoj pri prvi preizkušnji se js pokasalo, da pro-hlbicijonistl nimajo več nekdanje moči ln da predloga propade. Poslanec Tiče, oče predloge si js prizadeval, ko Js videl, da prihaja poraz, da se predloga odloti na kasnejši das. Ko js prišsl predlog na glasovanjo, so prohl-bicijonisti lahko uvrstili samo 64 glasov, medtem, ko so Jih protiprohlbicijonisti oddali sedemdeset. Prohiblcijonlstl pravijo, da ne bodo odnehali in da so zanašajo na senat. Predloga sa omejitev sodnij* skih prepovedi ob času industrijskih sporov je bila poražena v sbornlci. Zanjo so bili premalo oddani trije glasovi, Senat je sprejel predlogo, ki določa za roparje kasen od Šil-rinajst lat ječe do smrtne obsodbe. Ampak predloga ni bila sprejeta s lahkoto. Prvikrat je t|llo oddano sanjo pet In dvajset pasov, proti pa šestnajst. Nato so izvali v dvorano odsotne senatorje in senator Randolph Boyd je glasoval z ds. Tako je predloga dobila potrebnih 26 glasov. Nasprotniki predloge menijo, da predloga ne bo dosti koristila, ako tudi sanjo glasuje zbornica. Veliki kriminalci, ki uživajo rasne protskcije, se bodo znali is-ogniti. Najeli bodo dobre advokate, ki jih bodo izvlekli Is kaša. Rastja slntl nsvarnost MAMA nove vojne Majski manifest opossrjs delav-es na opssnest Hindenburgove zmage. Zahteve nemških komunistov. Moskva, 29. apr. — Izvrševal-ni odbor ruske komunistične stranke Je v majskem manifestu, ki Je naslovljen na delavce vsega sveta, izjavil, da je Isvo-II te v maršala Hindenburga predsednikom Nemčije povečala ne-varnost novs vojne. Bsrlln, 29. spr. — Komunistično delavske unije v Nemčiji so naslovile na socialistične unije apel sa skupno fronto proti monarhlstični nevsrnostl. "Združen nemški proletarljat — se glasi apel — lahko takoj pokaže svojo moč s generalno proteetno stavko na dan Hindenburgovega ustoličenja; na-dajle lahko razpusti vse nacionalistične organizacije, zapleni vsa premoženje bivših prlncev in enkrat za vselej izžene Hohen-zollernce Iz Nemčije, odslovi vse monarh iste iz državne službe, odpravi vrhovno sodišče v Ulp-zlgu, izpusti vse politične Jetnike,. uvede osemurni delavnik in zniža davke". Socialist! se najbrž ne bodo odzvali. Skupne akcija pa ni izključena v slučaju, da monarhi-sti res poskusijo s kakim pučem. VREME. Chlcago In okolica: V petek jasno In hladno. I pojavijo, ali učin-moči več ni. Cas vstaje-čas prebujenja je tu. Solnč-ni žarki nam naznanjajo veselo spomlad in naši rojaki živahno sučejo za ograjo po vrtovih, da pomagajo naravi okinčatl domove, sebi v užitek in v čast naselbini. Narava se je prebudila iz dolgega zimskega spanja, ki nas spominja na vesoljno vstajenje iz suženjstva in okov kapitalističnega jarma, na vstajenje, svobodo in k bratstvu. Bila je doba, ko je bil delavec suženj, kmet tlačan. In še je tako. Ubogati in zapovedi izpolnjevati je dolžnost; delati in graditi za druge. Današnji vladajoči razred nam prepovedujte celo misliti, in te misli svobodno ugotoviti. \ Miljoni po širnem svetu so se temu uprli. In miljoni najboljših oznanjevalcev svobodne misli so že padli. Ali svoboda vstaja; vstati moramo tudi mi. Praznik vstajenja, praznik vsega delavstva, praznik svobode, bratstva ln razuma. V možganih se vrši revolucija, ki nas vodi k napredku in vstajenju tudi v naši naselbini, tako kakor po obfiirnem svetu, preko individualnosti, nazadhjaštva, domišljije malenkostnih ljudi, ki se smatrajo sami sebe velikim, v resnici so hlapci v pravem pomenu besede. Hlapci in zaščitniki kapitalizma, vedoč ali ne ve-doč, klečijo na kolenih. Vstanite bratje, odprite oči in vrzite verige suženjstva od sebe. Vstopite v vrste zavednega proletarija-ta, za svobodo, bratstvo in enakost. V tem . smislu praznujemo letošnji prvi maj v nedeljo 3. maja v naši naselbini po vseh prostorih Slov. narodnega doma. Socialistični klub št. 45 J. S. Z. v Waukeganu in North Chi-cagu, III., je za to proslavo pre-skrbel, kar je bilo največ mogoče. Izbran je bogat slavnostni program, tako da bo občinstvo imelo lep vžitek in obilo vsakovrstne zabave, kar bo ostalo po-setnikom v daljšem spominu in naselbini v čast. Pri slavnosti sodeluje moški pevski zbor čitalnice Slov. narodnega doma z izbranimi pesmimi. Pri kQn?ertu igra orkester "Blue Ribbon Syncopators". O pomenu Prvega maja govori Joško O-ven. Jako lepo in zbrano dekla-macijo "Luč", ki jo je spisal Vo-janov, deklamira- gdč. Alice At -tačeva. Kot zadnja točka pride interesantna igra "Zadnji dan pariške komune", zelo zanimiva drama v dveh dejanjih, katero je spisal sodrug Joško Oven. Igra je vseskozi revolucijonarna ter ima namen pokazati zavzetje Pariza^ter prehod fz komunizma na barikadah zopet v kapitalizem, ko so pod orožjem krutih prusjanskih militarištov padali genijalni komunardi. — Igra je narivnost pretresljiva, resnični Srizori gretao človeku do duše. al bi bilo vsakemu, ki bi drame ne videl, po vtisih, ki jih bodo opazovalci odnesli s seboj med tovariše. Želeti je, da ne bo nikogar v naši naselbini, ki bi je ne videl. Po igri je ples in prosta zabava v zgornji veliki dvorani. Igra orkester "Blue Ribbon Syncopa-tors". V spodnjih prostorih igra na harmoniko naš znani John Stebla j.' Vstopnina na ples zvečer v veliko dvorano za moške 50c, ženske 35c. Vstopnina v spodnje prostore zvečer za odrasle 26c, otroci prosti. Iste vstopnice, ki so bile kupljene k popoldanskemu programu, so veljavne tudi zvečer na ples za odrasle. Dalje nam obeta tudi izobraževalni neodvisni klub jako zanimivo igro "Dva Pavla" v dveh dejanjih, ki je jako zabavna. Smeha bo, da bo jdj! Ta klab ima dobre moči in naa je še vselej presenetil s svojimi I nastopi. Občinstvo je imelo vžitek od priredb in je bilo zadovoljno. Tudi sodaj je klub pridno na delu, da izvrši svojo na-! logo. Prav je tako. Igra se boj vršila kakor se čuje v soboto zve-1 čer ob 8. dne 23. maja. — Anton Vlčlč. BANDITA STA OROPALA 2E-! NO NA NJENEM DOMU. Ckicago. III. — 22-letna ločena žena A da Sanders se je pripravljala na pot Imela je že! pripravljen kovčeg, da odide, ko sta vstopila dva bandita. jo zvezala. ji zamašUf usta In jo oropala za prstan, vreden $100, in |72 v gotovini. 'm Delavski dan. Jutri je prvi maj, dan vst, živih. Kolona bo počivala, kajt Prosveta ne izide na dela\ praznik. Moja želja je, da čitatelji kolone žive toliko časa, da doiiJ dan, ko bodo tudi oni, vsi do zimS njega počivali na prvi maj u praznovali veliki dian zmaKe ii svobode. Živel prvi maj, praznik delal • • • Podarjeni prazniku Ameriški delavci Imajo "LaJ bor day" v jeseni in razne drugi praznike, Jfatere sta postavil tradicija in Lusiness. To je d t ries. Prejalislej pride čas, ko bo. do tudi delavci v Ameriki toliko zavedni, da proslavijo svoj lastni praznik, katerega ni v kapitalističnem koledarju. ♦ • • Hindenburgi so povsod. Nemčija ima Hindenburga, ki je zdaj president. Dolgo itak no. bo živel — in potem pride drugi, kajti med Nemci je še dosti Mihcev. Francoski Hindenburg je maršal Foch. Poincare je št. 2. H Mussolini je italijanski Hindenburg. Jugoslovanski Hindenburg se piše Pašič. In tako dalje. Amerika tudi ni brez Hindenburgov. Hindenburgi so generali armad, financ, industrij, fašizma In svete teme. Boj vsem Hindenburgom kolikor jih je na svetu! Se bolje: Boj sistemu, ki dela Hindenburge! • ♦ • Saj res! Cenjeni K. T. B.I Kakor vidi*, je moje poročilo o "božjem davku" pri Štefanovih razburilo nekega farana. Strašna jeza ga lomi. Pravi, da sem pijanec in zabuhle! Nisem ne prvo ne drugo, hvala Bogu. Dalje pravi, da nisem plačal centa davka Bogu, zato naj "držim umazan jezik za zobmi". Res nisem plačal. Saj tudi vi niste dali prebitega centa v "milijondolarski sklad", kljub temu ne držite umazanih jezikov za zobmi. Toliko za danes. — Ne- izpovedan grešnik, Chicago. 0 0* Amerikanizem. m m m 1TTT^TITTV1 m m s m To je nevarno. Dnevna vest: Starinoslovci so izkopali 2000 let star vrč v Ne-vadi. Prohibični agenti se zanimajo za ta vrč. Radi bi znali, če je bil res prazen. • • • Angleži so kramarji. ^ Radičevi republikanci zdaj gledajo okrog po svetu, kje bi dobili angleško monarhijo za Jugoslavijo. Ce počakajo nekaj let, bo Anglija republika in tedaj lahko kupijo angleško monarhijo za par hotelov na Bledu. V • a • Dogodek ŠL 58. V vasi Gorje med Bledom in Jesenicami na Gorenjskem se jc nekaj let pred vojno pripetilo sledeče: Kaplan Capuder, domn iz Ljubljane, je hotel ustanoviti strelsko društvo. Dobil je neksj fantov, ki so radi imeli uniforme in puške. To je stalo densr. Fantje so morali dati polovico denarja takoj v svrho, da jim kaplan nakupi uniforme ln puške. Takrat je pa prišla na Bled zelo lepa Svedinja, guvernanta, ki je dobro igrala na klavir. Capuder se je kmalu seznanil z njo in bil je stalen gost v njeni hiši. V kratkem Času je zmanjkalo kaplana in lepe Svedinje. Kaplan se je poročil z njo in prestopil v protestantovsko vero. 8trelsk« društvo je šlo po vodi in fantje so preklinjali u bežnega kaplana, ki jim je odnesel denar.—Frank Lipar, Miners Mills, Pa. • • • Dogodek št. 59. V decembru 1918 smo sociali-I sti zborovali v spodnjih prostorih Slovenskegs doma v PitU-burghu, Pa. V dvorani nad nami so« pa klerikalci imeli svojo Igro. Tedaj je prišel v našo dvorano neki klerikalec. Nekaj časa je poslušal gcftrornika, potem pa za-vpil: "VI delate samo sa svoje Žepe". Takoj sem mu odgovoril "Ti delaš pa za farški žep. ker si tako suh". — Peter Slabe, West Ali is, Wis. Ltl IEU1 (Federtted^Press.) . rji< proč od Montant! E Munt. - Wflliam Li svari rudarje širom A-e naj ne hodijo v Monta-L •» delom- Tu je Jako slaboza Mnogo rudnikov podiva ftS^ko število rudarjev je brez - Hmdftaburga Tlliif ■ razočaranje | V WASHINGTONU SO PRIČAKOVALI DRUGAČEN VO-LILNI IZID. V nji se vidi zapreka za zgodnjo razoborožen je v* Evropi. Ali so iilji p#*ii bai- kirjev več ko Ijvfeko? ZDI SE, DA JE TAKO. I Mestni svet ni preklical odredbe za prihranitev dnevne uvlt- lobe. Chicago, III. — Zadnjo uro se Washington, D. C. — Hinden-i. . - * ~ , .7^—; r-- — . I burgova volilna zmaga v Nemči- je 4fte^fn občinskih s veto valce v Za pomaga žrtvam tornada. jf je prin6ftU raMearanje ofici. potrudilo, da se skliče občinska FS - Centralna stro- jeinem Washingtonu. V tej zma-rteja ^adi Preklica prihranitve Lunija je dala te zvoje bla- L, vidijo faktp da ne pride u. dnevne svitlobe. Ta odredba je prizadete po tor- ko kmaIu do omejevanja oboro- s ru*n° »«P«*iljub jena pri J ud- »1 skozi ve: Illinoisu. Organi- jevanja v Evropi> Hindenburgo- "tvu' me8t,n\ £ £ W name- vo ime ^ ~ t--«--*- l»voječasno sprejel, ker je tako | številke." I Jjnc $100 zal Liu v južnem ^ Eia cestnoželezniikih KLV je prUpevala , unije dajejo proporčno. ■Organizacije napredujejo SUtwki Niniu Nemški t^h*!Ik na vidi v njih je^fe za uslužbence. Yqrk. N. Y. (F. P.) — Al Je blo tSorrkajX sprejel, ker je Uko JUvilke." Profesor je prišel $3000.jvim na imeniku, na katerem soIŠ ^ bankirjev, ki imajo|mednarodno konferenco za ii bila zapisana IftvIHH "VI pravite, da ne ljubite milita rizma v Ameriki,'* je rekel dr,l Cornelius Gurlitt, predsednik Jamskega mestnega načrtnega inštituta in profesor na tuhnični univerzi v Uraidanih. "Ampjik delavci v vaših velikih poslopjih ne delajo it lastne volje. Oni si pokore ukazom od mnogih ljudi ves dan. Ljudje, Y\ de-mi zde bolj kot ■■Mil izde-Ko- l1 j čas, da se do devetih ali desetih loven je načrtov za mesta, imen« nems*in|zjutraj vtljajQ ^ gvojlh mehkih mentiral je o višinski Črti Man- .,» w zjutraj valjajo po svojih mehkih mentiral je o višinski Črti Man- . U odred-j hattana. "V^a* trU j. OK.otlE: Orsunizai.jt »"•"—-«— . Irašf ih. Za delavce je ta odred- hatlana. "VUUM . rhicago- - tiskarjih ™ ba »trajna muka. Kadar po^ti UatiOna, tod. vi m vidite dru. fcvoevSt. 16 je v prejšn jem le- služba al, rancev. T, krimmulci m jo kot {S*. od 4900 „. 5300 «a-| »to* bi« ka=po vojm ^ ^ ^J ^ ^ profe^. p. iT. JmU* CLAVK1 STAN. MSV-aa tO. LAWWAL« A V«, CHICAGO, ILMNOIft. Izvricvalni odbor: UPRAVNI OUHKK t Vtt4-4n\k \\tmmi Csisktr 1 pottpnrtUrdalk Andrrtr Vldrlrh. R. F. D. T, IU>\ 19.1, Jt*»*ow„. P..: rt tat^k M.»tk,w Turk : tilnik ******* uAUIk« BIhm Novak; «1. M«i*)>ik Jok* Vo«rkk; »rrdiilk RU»IU »sverUlk. spravitKlMlU PIMP Godi««. 1*0KOTNI ODHKKi Marti« Ul»««lk.r, prad^dnlk. U«* 17«. K*rborl^Oklo;|.>aae«iA. Tasrk«r„ 1«I7 Rid«*wajr Ava. Cklca««, Hit Jok« Kriim.«W. Ulll Ha-Rlntton. Av*h Waat l»ark. ()ki«l M«ry Udavlck. SSiS H. HUIBrway AvaH c«go, III.; Jak« TarialJ, Bo> U. »Irab««*. Pa. HOLNlAKI OD8FK : OSRKDNJE OKROfJK: lila« Novak, pr»d«ni'»i«hi »c ---------. ui.ii' « „_„„„i; iiia,o zraa proii juvru ouiuui uu, nai jc m A-wejro N. Y. - Mehanikt v11^ ^ l^litičarji inu|ali in w ^ morgjo ^ (,H jemljejo in(liYidUuiUOst Anicah tNew Yprk (JiJentral l)rl volitvah, ker so obljubili, da ^^^ vsUiti in oditi na, delo. pisai jem, ki delajo v njih." yfo 1ft mesecev Obesijo kajzerja. Hindenburgak^.^ n, ^ z - delo 1. f P&tfli v njegovem d(ija .eU isarniftkih n^uvRon-j____hanoverskem domu. Bali so se, ____.____, .________ ______•H'^ iida menTse I mlnlk"^ No. 1, IU««dala. lili Kra«k 'U*, MS® W. Mik 81 Združitveni odbor: Lunice, ki so že 16 »£aeceY obesijo ^kajzerja !■!» (IaIs se vmejo na delo 1.1 ™ pustili pri m„_ ^ ineiaceia pisarnisain nasiav^eu dan bodo ^ ~ ^ ^ iopet odprte J Krajši delavnik poražen. ■■preganja najveljavnejši dej() ^ Unke nik poražen. |moz »n avstrijskega hredna geju ^ nl^ki ooslan- ^ilJf' ^ bila je zelo slabo obiskana. Wton.pe«.Driavak pos^n še ^ uda boljševiskim tenden- Nekftterim oWinakim svetoval- ^yManitobisoP^ed^i^zbor-1^ m b t bH ^^ ^ ^ ^ obračun z drugimi fevdnimi gospodi. ZARADI "LJUBEGA" 4K HUftA . . . • I . iu/.um — I»wn Izredna seja se je vršila^ to- fterlf in neka ženska mrtva, tri uradu, aa vrli takolat 1'radaadaikl Krink Air i. SI14 So. Crawford Ava.. Cklea««. »1.1 J«»*ko lOva«. W. Htk 8U Ckkafo, 1R.I Jokn OUp, <429 80. CUflon Park Ava« I Ckirava. lil. , VRHOVNI fORAVNIK: Ur. F. J. Kar«. 623.1 BU OiU Ava* Clavalssd. | Oklo. POZOR I — Karaapondanra 9 glavnimi odlntrnlkl, ki daUJa v ilavneia osebe ranjene. osnovo šesturnega delavni b. Osnova je propadla. ceni se je zdelo veliko bolj yaž no, da so delali priprave za (*l Monetta, S. C. — Šerif Henry H. Howard je šel « Četico deputi f^^^j^r--^— I.. ■ . 1 hod na deželo popoldne, kot. da jev, da preišče hišo zamorca 1 —: Delavsko gledalce. Oficijelni Washington -- po- U udelele ^ Na Mji je tilo Sam Lowmana. ako je v nji kaj jjj^jj alSIs! 1». Sacramento, Cal. — Tukajšnje | litičarji uprave — je z zado volj-1 nato veliko govoričenjttt storilo Uganja. Serlf in deputljl v juš-| vskzadkvk V ZVK*I Z RLAGAJNIAKIMI l»08U aa pošiljajo na nailov. lUagajniiUa 8. N. I1. J., S«ft74» 80. Lawndala Ava., Cklcag«, lil. Vaa prltolba kMv poslovanja v gl. lavriovalnam odbor« aa ««i poAljrJp Paul BrrvarJ«. ^radaadnlku nadaoraaga odbora, flgar naalov )a igoral. ' Vsi pristol na gl. parotnl odaak m mJ po4ll)«|o na naslovi Marti« Zalai> nUcar. Ros 179, Barbari««, Okla. Val dopisi i« drugI spisi, naaaanlb, oglasi, naročala« I« splok vaa kar ______________________________________ _________ . j. v ivairi it glasilo m JadnoU. «a) »s po*il)a aa aaalavi "PRORVHTA**, Kako veliko je bilo zanimanje smatrajo navadno zamorce v teh t987«5t 80. Law«dala A*a„ Ckicaga, lil. VSA PI8MA, ki aa nanaUio na poni«« gl. prrdn<>dnlk« aa aaalavat Prad-! Kadnlilvo 8. N. P. 1» M}T4« 80. Uarndnla Ava., 1 klcago, lil. V8K ZADBVK BOl.NlAKK |*OIU*ORK HK NASLOVlfis IkdaUko talal-| fttvo 8. N. P. JM HIT IH 80. Uurndala A»a.. Cklrago. III. HRNARNR POdlUATVK IN STVARI, ki aa tl«a)a gl. Isvršavalaaga voMa aa naalovai Tajnl*tvo 8. N. P. J.. 1857-59 8«. Uw«- Stnidanje rudarjev ▼ Novi I Kolikor bolj so bili delavci v Ev Skotiji. - . ropi potlačeni, toliko boljša pri ^ pa goyon ^^ um w ^ Cape Breton, N. S. — Pettisoč lika se jim je zdela, da drže a- traUU ^^ minut iasat pre. rudarjev in članov njihovih dru-|meriške delavce na uzdi. I , _ , « —* llAmpak historično dejstvo — fin, ki ro v boju z British Em- pire Steel korporacijo, se nahaja Hindenburgova izvolitev kot po-v težkem položaju. Podpora, ka- Mitičnega načelnika ne/nške dr-tero zdaj dobivajo od organiza-Uave — je povzročilo začasno po-eije, znaša komaj tri cente dnev- bitnost. Washington pričenja u-no. Pomožni \>dbor posveča vso videvati , da Hindenburg ne bo ikrb bolnikom in otrokom, da mogel brzdati svojih gtirinajst dobe dovolj mleka, dočim odra- miljonov podpornikov. Ti žele za amendment med mestnimi o- državah za manj vredna Člove-četi, pa govori dejstvo, da so po- ška bitja> tratili petdeset minut čaaa, pre- Posledica takega postopanja den je bil občinski svet sklepčen, je navadno krvava bitka, ki kon- ča v Veliki tragediji. VELIKI | UČINEK PRIDlOARICE NA FAUMAKUA ZARADI TOBAKA. MANEVRI CIFIKU. NA PA- Bežgal Je ven svoj pridelek. . Dayton. O. — Verski fanati sem še ni izumrl in še dobro pro- Tako je bilo tudi tukaj. &erif je gvoj prihod in prihod dtputi- 5e, znašaltw»^" tri jj^^u „ ----1 v b^n. Pri tem sU bila u.trelje-I^J^Jco, ki je rohnela na šerif Henry H. Hpward in tona zamorca Annie Lowman. Nj Ičeni in zdravi stradajo. Znižanje mtzde rudarjem Penni. Windber, Pa.' — Benvind plovce. Honolulu, Hawaii. — Za za- proti tobaku kot Satanovemu te-lišču. Po pridigi jo šel domov. I vzpostavitev stare monarhije in j »v..«.—, -7 r: I na zamorca Anme uowman. 1 JT_ M" rti.i.„Ani urllle. vLurih industrijskih razmer - vze^e Hawajske« ^ hfii ^^ je blla tetWo JMnl je vds svoj tobačni pride fevdalizem najhujše vrste, v ka- la vprizorjena velika vojna igra nj njen Mprog ^ lahko. An- . l-lterem 18-urni delavnik nadome-1 Uvvmanova J«,. ^klro vm- I p^f.f » ^^ akom, ampak da je letak delo delavskega vohunu ali )>a norca. Policija pa kljub tej isjavi de-prlprave za prvi majnlk, kakor da se Imajo izvršiti strašne reči, ki no naznanjene v letaku. Najbolj irnmetno bi bilo, da ne izsledi človek, ki je izdal letake z >edasto vsebino in javnost bi vedela, kakšne mahlnacije se kuhajo od strani delavskih vohunov, da dokažejo svojo potrebo, ali pa da so taki letaki delo ljudi, ki sodijo v blaznico, ker go nevarni, dokler nvolsalno tekajo okoli. Lr;.^« _ ________ b na lKKlIagi odprte delavnice.Urckovem vzorcu. ^ Coontzem In feneralnlm ZARADI KNEGA iu>- HKO SKRDIftfK ZOIIU2K. Rudarjem v Kanadi usiljujejol®?^^1!6 i^zgved«^ lma^oriem Hlnesom. Prlila bi bi-' C,NA- " 1 A V odprto delavnico. Icialistov. Wa»htngton se »veaa.).^ J -----------,„. . A.l.n. odprto delavnico. cUl 8Wv^ wa«nm»wi.- vojna mornarica i Atlan- frčat. Alberta. - Družba, da to ub. a "^^J^ tika, ampak radi nekega poru-atuje odprt« premogovni- Opravo. Senja v panamskih vratih J* bi- .......'s Neat Paasu, je uve- ofUv,la lo nemogoie. V zraku >e jo ne- delavnico. Ustrahova- Francozom^dajc ta^maga_pr« ta pokazovalo.večje »tavl- udarjev, da ae zrakoplovov v akuplnah k. „ ^hIIk)", dobe stalno delo. Socialistična kampanja kusi se maščevati zaradi | saillske mirovne pogodbe, , Senator Shipstead naglaša, da a*U' o : it krivda za reakcijo v Nemčiji pa- Chicago. - Socialistična krtvaa žare« w# stranka v okraju ^b<, Sociali- z intenzivno organizatorično i mirovno i » kampanjo za pridobivanje novihmi-članov. Sto organizatorjev je na delu. 8ta\ka rudarjev v We«t Virgl- organiziranih rudarjev je ku v 1'anhandle distriktu ob o-Itii^ki meji in v desetih okrajih Rfvcrne Zapadne Virginije. Boj <1<»Ik. Operatorji niti rudarji R«' nočejo |K»dati. Plače povišane učiteljem. Hostnn. — MassacM^settska z»x.rniea je s 93 proti 46 glago-v,,m iK»viftala plače učitefjem v javnih Aolah za 10 odstotkov. Krvava industrijalca fronta. Albanjr, N. Y. — Meseca mar-r:t j« 143 delavcev izgubilo 4iv-Iji-nje v tovarnah države New York. IristaniHČni delavci končali stavko. 1'hiladelphia, Pa. — Stavka klavcev na pomolih Jarka Sto-vnloring korporaclje je bila te dn» končana. Slo je za vprašanje, *mejo delavci nositi unijske au»ke pri delu. Unija je končala »Uvko. ko je videla, da ne bo »ogla zmagati. Ofeniiva proti stavbinskim delavcem ▼ Clevelando. rl<- ' land. — Voditelji trgov zin^rnice v Clevelandu so _ ran/irali ofenzivo proti unijam Ujvbfcske stroke. Unije no ob-doliene umorov in drugih zlo*i \'»Klje unij odgovarjajo, naj Pri-dlofc «!okaze policiji. ravno dvomi, da zopet oživi m litarizem v Nemčiji, pravi, da so zavezniki zakrivili to budalost v .Nemčiji. Senator Borah meni, nljl. t Lia ooraz republikanskega bloka Wheeling, W. Va. - Stavka ^ J^^oraz'redne vlade in da ranr/.iranih rudarjev je v 1 berlinska vlada ne bi držala besede. On apelira na javnost, da naj pazi, kaj sc godi, preden obsodi Nemce. Nemci v Washingtonu, ki so prepojeni - z demokratičnim in republikanskim duhom, pa govore odprto, da je Hindenburgov triumf hud udarec modeniema duhu v nemškem življu. Oni pričakujejo, da se bodo kmalu organizirale teroristične organizacije, kot go fašistične, ki bodo nip.dalepogo.toma strokovne delavske organizacije, socialiste n komuniste. Brezpostavnost bo zavladala v Nemčiji in delavci bodo žrtve. Oni pravijo/ da bo g-urni delavnik najbrž odprav- I jen. Umorili CINA.1 dva bančna sla. NIH DK2AV. Chicago. III. — Vsled razšlr v . ^ v Atl#uftnv jajočegl lanimanja za zrako-Nem York, N. Y. -- Anthoy pio^o, «0 se začeli zanimati J. Paniano, spoznan krivim, da df CJniulj| v ehleagu, da je sodeloval pri umoru dveh ^ y lK>MUne nolfdaj bančnih slov na West Endu, Je K zrukoplovstva. Edwar bil obaojen, da umrje v električ-j Z^ELj so se n krivim, u»Uud| ejniteljl v Chlcagu, da me-umoru oven | n„Vciaj are- | ward J --------------. Kelly, predsednik sanlUrnega nem stolu v tednu 8. Junija t. 1. ^^ora za člkaški dUtrlkt, Je Imel ja tri porotne obravnav«. memJa vdg ^ |upin Mku. Po prvi je presedfl precej , konff.r0nco, katera bo dolo- v mrtvašnici v Slng Sing. Pri cal konferenco, katera bo dolo čila prostor za zrakoplov/io pri VI,AK HANTA K K 2KLKZNKR V JARKU, I m^m^mm^ Dve oaebl ubiti. \am Angeles, Cal. — Ow»bnl vlak štev. 76 na 8ai>ta Fe železnici je bllzo Sorrenta skočil raz tir. Lokomotiva in dva vozova so se prekucnili In strojevodja In kurjač sta ubita. Mod potniki ni smrtno ponesrečenih, pač pa so nekateri zadobill teške poškod-be. Nesreča se Je Zgodila pono-čl. Horrento se nahaja blizo Han Diega. Takoj se je odpeljal na |M>moč rešilni vlak z zdravniki in iKilniškimi strežnicami. ako' ne jeni so bil radi ravnoistega zločina. NAC URYAN SE JEZI. "" i Pravi, da zasluži samo $100,000 7nttn krivim, na leto. Tampa, Fla. — Williama, J. Bryana, "večnega kandidata za predsednlštvo", so ujezile govorice, da je postal miljonar z Investiranjem svojega denarja v zemljišča v Floridi. Tudi svoja predavanja po Floridi Je velikokrat posvej.il časopisom, kateri so pričeli pisati, da si je zredil svoj mošnjlček, da Je v njem miljonska vsebina, kar se mož isjča z zemljiškimi kupčijami. Bryan je zgovoren človek, zato se je tudi precej na široko zagovarjal, koliko iflsa dohodkov, o katerih Je pristal, da mečejo $100,000 na leto. Ampak miljonar pa noče biti, samo pol miljo-na ima. . V . ----- .— "i. -i —« cua pro»wor »'»»"I""*/'" »" ■ drugi obravnavi se porpta » JJ^LuJ^. fC0lly sam Ima baje več gla zodinltl na pravorek. Pri tre- njUfrt0V ^ pre k(tkor hitro Jo bo 'L; . . i sklical lupan Dever, in to bo Morris in Joscjfo Diamond In m Ngjbo|j w John Farina bodo usmrčeni v C#-i0|rlWt m grakoplovsko pristani trtek i»noči v aleklričnem sU)lu, M»tnadHropna hiU. « »o ' • . k (l ja ^ mo. varn. prrf anartmente a teatlml aol»ml.|» ^ ^ ^ JuU), „ Dal), bo Imela apartmentne * petimi. Itlrlml In tremi m*m . J# p,,^, v Ventilacija bo l^Z,., HerJl Kzaminer" Ue 1» lapramenjeno v vri. »»«-1^ , ,|lku Vriinc4.4 0|. k e. Ker je Opeka slovensko Ime, smo NAŠI ODRI Gorif i. Sedel je na kolesu in mirno vozil. Na nekem ovinku mu je pridrvel nasproti avtomoM, ki ga je podrl na tlsjs ^o- ^ v tem aoval ter ga ^jj ^ navadnimi kriminalci. Oni po-vdarjajo, da so ameriški pomorščaki še v Nikaragvl. Ker V pa ameriška avtoriteta še v Oentral ni AmeHki. zato svetujejo. Tato U/aahlniHilfl svetuie v tem Jarku, kjer » »a -« ^ ^ »MU v Ulje- IJudJe, ki «» M pr^ ^.tvo ko« r^rjev in moril- HAko bolnišnico, zdravi. | cev. la bo dvorano, v kateri bo prostora za par sto ljudi, In Ulovil- niro Stroški za delavee. ki bodo kupili po en department, bodo na polovico tako veliki, kot Je stanarina. ' Prvi delavci, ki so pričeli z grsdnjo takih hiš. »o krojaški delavci. Ampak njim 00 se pri-družili tudi krznarski delavd in i,-lovski kap In ženskih klobukov in izdelkov iz usnja. Organizacija, ki gradi hiše se Imenuj^ Ubor Home Buildlng korporaclja. vest posneli v njeno korist, to ne bo čftaia angleškega Usta.) htajce LAZI. Vork. N. Y. - Neki lopov, norec ali pa delavski špijon }s izdal nekakšen leUk v Imenu soclallfltu ne stranke, v katerem naznanja strašna reči na prvi Koncert "UrtM v Chlcagu. Slovensko |ievsko društvo HU• Je Imelo zadnjo m-deljo svoj običajni gpomladantkl koncert v dvorani H. N. P. J.' Na programu Je bilo 12 točk, toda dve sta odpadli. Nastopilo Je šest pevskih zborov, štirje slovenski In dva hrvaška. Srbski zbor "Ivanko Kadlfevlč", ki Je bil na programu, nI prišel. "Ura* je otvorlla koncert z rusko pesmijo "Vozle rečkl, vo-zle mostu". Melodija Je bila lepe. Sploh je bilo |*tje "Ure" pri vseh štirih nastopih lepo ubrano in prikupi J Ivo. Reči a« mora, da zbor napreduje, Pevski zbor "Sava" Ja nastopil dvakrat. Videti Je bilo, da Je «1 zadnjič Iz-gubll nekaj pevcev, toda potrudil se Je, da Je zapel prlllčno do-bro. Iz South < hleaga In Pullma-na sta prtšla mešana zliora "Triglav" (n "Slovan". Prvi Ja še nov /bor, ki Je zdaj mod nami prvič nastopil |*id vodstvom g. J. Smrekarja. Pel Je |»esom "Ve-seli pastir" še precej dobro. "Slo-vari" Je pel po navadi. Izmed hrvaških zborov se Je najbolj po-stavil mešan zbor "Jadran", ki ima okrog 50 p*vk I« Pevcev. Pel Je |»atrlJotlčno P«»*m "Jadranu". Trlo (1/ollle N< msnidi. J. VVeble in A. MlsJa) Je bil zelo dober. Edina točka Izven petja Je blla Zm lEKEl .Udnik PU,. -.lo Ibrr Ovnov. New Vork l>eader" Je takoj podal Izjavo, ki pokazuje, da stranka nima noben« zveze • tem la- Dvorana Je bila H na kljub kraanemu vremenu. Občinstvo je bilo v aptošnem zadovoljno. Iz Zipbbf pfirtdtflmi Spisal Pavel Grošelj, f KONEC. Košati gozd se je umaknil pro-strani poljani; njive in travniki ae bleste pred mano v solnčnem svitu in bslzamskem vonju kot; deviško telo. In uredi cvetočega polja stoji dolgs vrsta živjjenja in vrvenja polnih panjev — kako prijetno mi je zvenelo vselej šustenje in bučanje Iz teh delavnih živečih tovaren, v katerih ae pretvarja ljubezen raatlin v sladki med, kadar sem stopil iz tihega gozdiča na te kipeče trate. Danes pa se je t panjih u- maknilo Šumeče delo grozovitemu klanju. Pred panj) leže na tleh kar truraoma trupla preminulih samcev, in vedno nove Žrtve tirajo razjarjene delavke in jih mečejo skozi nizka vratca. Kdo je vdihnil delavkam to sveto jezo, kdo je razdražil čebele do strahovitega poboja, saj so nam one vendar v vsakem oziru lep vzgled sporazumnega socijalne-ga delovanja, požrtvovalne ljubezni in edinosti?--Bilo je življenje — ono je terjalo to strelno smrt vseh samcev v korist in procvit novega življenja. Ko ae je kraljica oplojena vrnila z ženitvanskegs poleta, tedaj je bila naloga samcev izpol-J wmi ^ njena. Zakaj naj M živeli fte nadalje ti brezdelni lenuhi, ki ne akrbe in ae ne trudijo v proepeb države, ampak ki samo odjedajo hrano neutrudnim delavkam in v ozkih celicah se prebujajoče-mu življenju? In velelo je življenje — in sveta jeza je vzkipela v miroljubnih živalcah; namerile so bodalca, ki ao aicer namenjena samo sovražniku, proti laetnim bratom ter so jih s oru-taino silo izročile smrti. Kraljica pa počiva globoko v panju in cela država jo varuje, in ko ae ji klanja in ji streže, se sklanja in streže kalečemu življenju, ki je skrito v blagoslovljenem njenem telescu. Kakor oborožen vitez * . MORJE Spisal E. Kristan. , KONEC. Ogromen val prihruml strelovito hitro in se zažene z vso močjo preko ladje. In drug val se pridrevi pa jo dvigne visoko proti oblakom, da se zaguga v zraku, potem zazija brezdno in "Baksč" se pogrezne vanje, mogočni pljuski slane vode se razlijejo preko krova. Mirno ukazuje Veljko, "Bakač" se otrese in ponosno plava dalje v noč. Tisti večer, ko je stric iz južne Amerike pripovedoval o neznanih tujih krajih ... takrat se je menda začelo. . . In vedno se vrača tisti grozni čut . . Oh, sreča! Ha, v spanju, v sanjah, drugje je ni. Hahaha! Zenitvansko potovanje . . njegova srečat Močneje sika veter, ladja se neprenehoma guga, včasi se zarije sprednji del globoko v vodo. . . Sedaj je trebf posebne opreznoeti, da ne pride "Bakač" iz pravega tira. Na jugovzhodni strani so nevarne kleči, svetilnika še niso postavili tja . . CuJ!. . . Kakor bi nekdo odpiral vrata. . A, menda ni nič. Veter. . . Ali ne hodi nekdo po atopnicah? Tako tiho kakor mačka. Morda je mačka. Oh, da bi bil že U pot končan! Furije silijo Veljku v dušo, grozne slutnje ga more, strahotne slike, ki jih zna samo blaznost ustvarjati, mu stopajo pred oči .. . In kdo vet, . . Ako vendar ni vse samo šala?. . . In Čemu taka kruta šfia?. . . Za hip se mu pojavi v spominu tisti prizor iz tržaškega gledišča—pa izgine. Kako jo je takrat davil, ko mu je rekla, da ga ne ljubi!. . . Taka ženska, kako je pobegla od doma . . Grozno, kako jo je takrat davili. . . A ne da bi vedel, ima iste občutke, Ista divjost mu besni po duši. - Ako bl se U hip ^godilo kaj podobnega . . Ali kdo hod! tu doli okoli? Veljko se nagne in zakliče par besed strojevodji. Malo počaaneje se pomika "Bakač" naprej. Dve besedi krmarju . . . jedva da opaziš, se obrne sprednji del na levo. Samo malo. AH kdo hodi tu doli okoli?.'. . Kapitan ni mogel spati. Branil mu je vihar,—ne morski orkan, nego njegova lastna razdražena kri. Pred očmi mu Je plaval obraz lepe mlade žene, videl je njeno smehljanje la njegova prosta duša si ga je tolmačila po svoje. Ej, kaj!. . . Imel je raznih izkustev. Njen soprog je na straži, ganiti se ne sme odtod, opazit! >ga tudi ne more . . Končno—kaj bl se moglo zgoditi? Vstal Je In splezal tiho po stopnicah pod krov. Tam se je nekaj časa izprehajal po hod niku, ki je bil med velikim salonom in kajitami zadnjega dela. . Kdo neki hodi okoli?. . . Veliko se nI mogel umiriti. Njegov sluh se je napenjal do skrsjnosti. Skozi besno šumenje razdraženih valov, skozi peklensko buča-nje in žvižganje vetra in skozi brenčanje parnega strojs je slišal Ishne korske, ki so vplivali na njegovo itak že razgreto domišljijo kakor olje na ogenj. Črne slutnje so gs obhajale. Z levico je krčevito drisl roč ob mostku in bilo mu je, kskor bi držal peklenskega sovražnika sa vrat. Prsi in glavo je nagnil daleč naprej, desno roko je položil liki školjko za uho, usta so mu bils odprta, oči izbuljene, nosnice so se mu širile in zoževale, vsa kri mu je slllls v gls-vo. Trudil se je, da bi bil miren, ali nervozni nemir je naraščal hip za hip. Veter je zopet strašneje zatulil; bilo je Čuti, kakor bi se pošastni glasovi razlegali po zraku in peli grozne povesti. Veljku so se tresli vsi udi, čutil je kri. kskor bi kladiva tolkla v srcu, v žilah, v glavi; tisti dve gubi od nosu sta ae nabirali in naraščali, prsi so se burno dvigale, hitreje in močneje je dihal; v čelu mu je bilo. tako čudno . . nekako temno, po rokah mu je nekaj trgalo, vse mi*li so mu bile tmedene . Oh—sver, zver. iver—ubijal hI, uničeval bi— kri, kri, kri—to morje je krvavo, det krvav, ladja polna krvi—demoni se pode okrog s krvavimi noži in bodeši v koščenih rokah, i režeč i-ml obrazi in krvavimi očikl. . . Tresel se Je, kakor bi trs nsjhujšs mrzlica grattla. Kdo hodi tu doli ? To pomeni nekaj . nekaj groznega . To je trajalo samo nekaj trenotkov. Velj-kova divja razburjenost je dosegla vrhunec. Mogočen val je pljusknil črez ladjo in ga vsega polil. Veljko ni čutil, ni opazil, kaj se godi, slišal je samo tiste tihe korake pod krovom. In sedaj mu ni bHo več obstati. Hitro, a tiho, da ga ne bl bilo čulo niti najfinejše uho, je splezal po Stopnicah s mostka in se priplazil k oknu. skoti katero je bilo videti v salon in na apodnjl hodnik. Vea je drhtel. Pokleknil je na krov ln pritlanU če k) na steklo . Kaj dela sedaj tukaj? — Kapitan! Moje slutnje. Se enkrat je kapitan prehodil hodnik, potem je trenotek postal, kakor bi razmišljal. Samo trenotek, tedaj Je naglo pristopil k vratom kajite, tiho odprl in vstopil. Tam notri spi Slavka ! Veljko je zastokal. Zdelo se mu je, da ga je nekdo udaril s kladivom po glavi. Nekoliko sekund je klečal kakor brezvesten na krovu, v njem je vse gorelo; ko je vstal, je komaj atopil korak naprej, tako močno se je treeel. Da ga je kdo videl, bi se bil prestrašil. Njegov obraz je bil izpremenjen, da ga ne bi bil nihče spoznal. Blaznost mu je sijala Iz oči, pred katerimi mu je plavala najgroznejša slika: Slavka v kapita-novem objemu. Divji bes se ga je lotil... Ubij, ubij, bij.. ae mu je razlegalo po duši. Toda koga?... Njega? Njo? Sebe?.:. Vse skupaj? Oh, to je bilo vae nejasno. To menda sploh nI bila več misel, temveč samo zverinski instinkt. ' Tiger, ris je bil zbujen v njegovi duši in samo ta beetlja je divjala po njem. En hip je hotel planiti po atopnicah doli. Toda kaj? Vae, vae, vae naj pekel pogoltne, njega, njo, mene, vse .. Dva akoka—bil je na mostku. Tu, tu, tu so tiste pečine—hahaha! Grozoten smeh ae je pomešal med tuljenje besnegs vetra. 1 Tako se menda smeja hijena. In v Veljku ni bilo nič več človeškega. Satir, erini-ja, furija, ldklop .. vse to je vihralo po njem. GrozniČavo se je treeel; ko se je nagnif nad kompas, je zadel z glavo ob steklo. Oči aa ee mu razširile; s prstom je potegnil po črti, kiijo je označevala magnetna igla. Pošastno se je nasmejal. Zaklical je nekaj krmarju. T« ga je vprašal, ali se nI zmotil. . v — Slušajte! je Veljko zakričal, da se je krmar preetrašil njegovega glasu. Potem e* je nagnil in strojevodji nekaj zaklical skozi cev. Hitreje je zaplul "Bakač." Veljko je stal na mostku liki "večni mornar." Škodoželjno je strmel v noč; zdek>'se mu je, kakor bl vihar divjal na njegovo povelje. V duhu je nervozno štel trenotke. Majd... . ,u , Z največjo močjo je "Bakač" zadel ob trdo, ostro pečino. ■« '— Hahahaha! Pošasten smeh— Kakor bi trenil Je bilo vae na nogah. Veter je tulil, valovi ao bučali, ali močnejši je bil Šum vode, ki je prodirala v izgubljeno ladjo. Izgubljena! Pomoči ni. In Veljko je stal na ntiMtku kakor zmagovalen satan... Mornarji in potniki ao hiteli na krov, komaj za največjo silo oblečeni, zbegani in pro- strašni Slavkine kajite je planil kapitan z raz-mršenimi laaml in razdrapano brado; obraz mu je bil razpraskan, pO licih mu je curela kri... Tak je prišel na krov... Za njim Slavka, z nožem v roki .. Veljku se je naredila tema pred očmi. "Zaboga, kaj sem naredil?. ." Kakor bl se bilo nasulo ledu v njegovo razbeljeno kri, se je (streznil. Kapitan je silil na moetek, Veljko ga je pahpll po stopnicah, da je teško telebnil na krov. Voda je glaaneje Šumela. Veljko je zapovedoval mornarjem. Spuetlll so dva čolna v morje. Slavka, tresoča se po vseh udih, je prišla na mostek. Dlhnlla je: Veljko! In se omedlela zgrudila na tla. "Rešite Slavko! Rešite ml ženo!" je krišal Veljko. Strah, ki j* bil močnejši nego njegova prejšnja divjost, ga je tri. "Slavka! Moja Slavka!" Pokleknil je. objemal jo je, poljubljal straatno. Potem je skočil na noge. Malo, malo ljudi je našlo prostors v dveh čolnih. Se tretjega so spuščali« ali bilo Je prepozno. Pet, šeat oaeb je akočilo preko ogn^i. Trije ao menda akočili v Čoln. druge je požrlo beanefte morje. Ladja ae je Še potapljala. Veljko je pograbil Slavko kakor otroka. Gorenji rob ladje je bil komaj še meter nad vodo, ftrahovito hitro se Je "Bakač" pogrezal. Poročnik je odnesel avojo Ženo po stopnicah doli, tja, odkoder so spustili zadnji čoln v vodo. Nedaleč je bilo videti črno točko. To je gotovo bil čoln. "Pomagajte! Zena je! fcešlte jo!" Slavka se je osvoetila v Veljkovem objemu, a ne toliko, da bl vedela, kaj se godi. Oklenila eo Je Veljka okrog vratu... Obupen klic je prodrl v grozno noč: "ienska je tukaj! Žensko rešite!" Ta hip je prihrul ogromen val . ladja je Izginila, morje jo je pokopalo. Pokopalo je tudi Slavko in Veljka, tesno objeta--s maša ia šeno. In morje je bučalo in šumelo, debel del )e škropil In vihar je pel strahotno mrtvaško pesem. Go*a tema je bila vseokrog. Piv ji orkan nI Imel toliko moči. ds bi bil vsaj sa trenotek pretrgal črne oblake, da bi bila vsaj ena zvezdica IpUjala na grozni mokri grob. sveti Gal čuvajo delavke z o- strimi bodali mogočno lcraljieo, sveto življenje: Toda tudi na kraljico preži gotova smrt; ko jo je po treh ali štirih letih minila rodovitnost, tedaj postane tudi njeno življenje prazna potrata prirode; in življenje se ne obotavlja in prikliče smrt tudi nad njo, ki mu je tako vdano in zvesto služila. Rojstvo in smrt si v prirodi skoro vedno segata v roke: Vol-voz globator je poginila, rodivši novo življenje, enodnevnice eo nenadoma usahnile, ko so po že-nitvanskem plesu izlegle jajčeca, čebele-samci so po oploditvi izdahnile brutalne smrti in lcra-Ijica-čebela je umrla, ko je odslužila plojenju. "Konec plojenja je začetek smrti!" ta melodija se neštetokrat ponavlja od vrste do vrste. Toda čuj! zopet prihaja šume-' nje od delavnega panja, in zdi se mi, kot da bi čul novo, mogočnejšo melodijo o življenju, o življenju, ki ne ugaane obenem z panjem plodilnih ali, ampak Id se razteza daleko preko plo-dilne dobe. Brezspolne delavke, Id se ne plode in ne množe, nam pričajo o tej novi melodiji življenja. Zakaj Jih ne pobere smrt, saj nima živftenje od neplodnih bitij ničesar pričakovati? Življenje je za-ukazalo smrti — in ona vdano počaka. Delavkam je izročena skrb za mladiče, one jih negujejo in rede in jim zidajo gorice celice, in zato jih poplača priro-da ter počaka a smrtjo, dokler niso izvršile avoje naloge. Skrb za novo življenje, za mladiče? Zopet nov motiv v simfoniji življenja in smrti. Vae višje živalake vrste negujejo mladi zarod, akrbe zanj in ga poučujejo; in zato jim je podelila priroda daleč čez plodilno dobo segajoče življenje, da na. moteni lahko elužijo vzvišenemu delu teleene — in pri tebi, človek, tudi umske — vzgoje. V dolgosti tvojega življenja, ki ne jenja s tvojo plodovitoetjo, te opominja priroda, da varuješ in neguješ neumrljive koščke svojega telesa, iz katerih ti je vzraala nadepolna deca. V mikroskopskih drobcih svojega te-leaa si neumrljiv tudi ti, skrbi, da postaneš neumrljiv tudi v duhu in značaju, ki si ga vcepil svoji deci, da ga ponese od rodu do rodu! Sledila ava čudapolnemu razvoju smrti: iz neumrljivih eno-staničarjev ao ae razvile umrjoče živalske države, naiprvo nizke oblike, ki ao še ohranile nekak spomin na neumrljivost enosta-ničnih pradedov, potem višje vrste, v katerih je obledel tudi U nejasni spomin, in slednjič ti, ki si tudi podvržen neizogibljivl smrti. 1 * Ia ko sva stopala od mlake do potoka, od potoka do panja in odtod do tebe, se nama je vedno jasneje odkrivala resnica: smrt je pokorna dekla življenja. Bitje za bitje žrtvuje življenju, darovala pa mu je tudi že cela plemena, cele živalake vrste. Okamenine v ogrodju naše zemlje ti dovolj jasno govore o o-gromnem njenem tielu. Tisoče in tisoče življenskih vrst je pokopala, da ao na njih grobu lahko vzklila nova, popolnejša pleme- Od poedinca se je raztegnila njena oblaat na plemena. Pride 11 morda dan, ko bo celo vesolje pokorila svoji oblasti in ko bo kosila njena koea skozi vsemir, da bodo padali svetovi kakor zrelo klasje pod zvenečim srpom? Da, tudi vesoljstvo se bode zrušilo, da vstane iz njegovih razvalin kakor Fenis is pepela popolnejši univerzum — — Jt Tudi tebi se t>o približala ne-koč s hitrim korakom, in tedaj ne trepetaj pred njo, s radostjo pozdravi to cvetno hčerko prirode in poljubi jo v ljubezni do življenja — saj smrt je življenje, je ljubezen!--- ZDRUŽENJE ŽELEZNIC SE VRdI GLADKO. Waahington, D. C. (F. P. — Tiskovni biro je vedno na delu in tako se je zgodilo, da združenje železnic Nickel Plate, Pere Manjuette, Hooking Valiey in Cheeapeake k Ohio ni imelo nobenih nepiilik pri zaališanju pred meddržavno trgovako komisijo. J. F. Doherty, promotor oljnih družb in kompanij za javne potrebščine, je glavna priča za tvrdko Van Swearingen, ki i-majo pravzaprav kontrolo nad združenjem. V ozadju za tvrdko Van Swearingen je velik osredotočen kapital, med katerimi ae najdejo zastopniki ameriške mogočne velefinance. Dohertyjeva naloga je bila kot priče, ki govori kot zvedenec, da ta železniška združitev ne u-stvarja monopola, ampak ustvari močno konkurenco Baltimore k Ohio, pennsylvanaki in New York Central železnici. Eden njegovih glavnih argu mentov je bfl, da novo združenje daje ' hamptonskim železnicam boljšo priliko za njih razvoj kot pristan za konkurenco z New York Central železnico, kar bo znižalo troške pri delu, ki je potrebno za uvozno in izvozno blago. PIŠI« šole Tamo ^bI^Ibo Ljopa aaša domovin* Oj Slavni I TI vač apavai. Milko moj« ' MoJ DUboro ........... Sarajevo I Djadoo kolo.. Kiečo os ladja Firaacoaka " Junak Is Uko ....... Zoro Zocioo ••••>....,,,, NOVE Q. E. 8. EOLE Oj Hrvati oj junad (marchj li 1*1 1J ......., Brodarska pjoama Gdjo jo spaka moj......... Živila Hrvatska..........1 Js aam Hrvat ...«...,,M| Miruj, miruj srce moja....' Makarooaka pjoama, (Walts) Primorski napjovi ........' j*" U boj ..«•...H Miali mojo.......... - Crnogorac Crnogorki Talko noči, toško misli Gdjo sa mojo Što so bora miali mojo.....' Nato mislim............. {J Blago, blago 28 Biijedi 10 Postv .... 80. La Palonta..«?mi7^7tT!!7ms ti La MarsoiOaiae............JJ Piši po naš BEZPLATNI KATA LOG piano rola, gramofona 1 pr*. 400 rasnih plota: šaljivih, vaoaUL nt nih. Uuhevnih, 1 tako dalja. Momchilovich Brothers 141« Se. Broedway ST. LOUI8, Ha m m u» m u m SAMO 6 DNI PREKO _a QTMW|B< B*nUlri aa SS FRANCE - 9. maja PARIŠ - - 16. maja •aaišao fbistamišOb razreda s umival- vodo aa 2. 4 aH t kuhinja la pUeša. Sreoeh JOha 1» STATE »T. _________ 109 N. Daerbora St. Ckioaie. BL ali lokalni agonijo. « SLUŽBA! Ženska, srednje starosti, želi dobiti službo pri primerni družini za opravljati domaČa goepo-dinjska dela. Imam enega nedoraslega otroka, ki bo z menoj. Za nadaljna pojasnila pišite na naslov: "Hišna gospodinja", c. o. Prosveta, 2657 So. Lawndale ve., Chicago, HI. (Adv.) PRODA SE HISA (cottage) z štirimi sobami zgoraj in dve sobi v kleti. Eelektri-ka, plin, kopelj in garaža, vse oddano v najehi. Lota Je široka 28. Oglasite se na: 2628 South Avers Ave., Chicago, 111. (Adv.) KRASEN DOM na prodaj na Lawndale. Moder-no urejena 6-sobna hiša z visoki kletjo. Kurjava na gorko voda Zraven hiše lep vrst. Lota je ši-roka 36 čevljev. Proda se po zmerni ceni. Oglasite se ni: 2845 So. Millard Ave., Chicago, 111 Telephone: Ročkwell 9224. (Adv.) ZAMENJA SE HlSA nahajajoča ae f Pullman, (Chicago) 111., za farmo obsegajoči od 80 do 100 akrov. Prednost Imajo take farme, ki so že obdelane in posejane, vzame se pi tudi brez sadnega drevja. Hiša je oddaljena od Pulljnan tovarne 15 minut hoda, kjer je stalno delo in dober zaslužek. Zs nadaljna pojaanila pilite na naslov: "Hiša" c|o. Prosveta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PlSl PO NASE PRODUKTE. imamo v sslcgl slad, hmolj, aladlrn ln vao drugo potrebščino. PotkuiiU ln so prepričajte, da jo doma pri bm, kuhani vodno U najboljši ln najet- s Grooorijam, sladčičarjom ln v pn- j dajalne iolosnlno damo primaran popust pri vočjih naročilih. Pilit« p* informacijo na: FRANK OGLAR, •401 Snporior Aveauo. Clovolasd, a Nova šival: čisto bela opica. New York. N. Y. — Kapitan E. T. Robbin je 28. t m. na svojem pamiku "Baracoa" pripeljal člato belo opieo, katero je njegovo moštvo ujelo v doslej neznanem delu Kolomblje v Južni A-meriki. To je prva bela opica, ki je stopila na tla Združenih držav. Kapitan jI Je dal Ime Anto-nio. Zi\al je krotka in precej pa- spiejeu n« v tiskarsko obrt spaiajoča kul Tlaka vabila za vesdioe in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letalce Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ln dragih. AB želiš gnati pravilno pisat la šRat angleško? Naroči ai lovnim", kata-Mak In Ima na prodaj matica & N. P. J. voktvo tiskarne apelira na članstvo s. il p. j., m tiskovine narota v CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S.N. P. J. Printerj, 2657*59 South Lawndale Avenne, Chlcago, DL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJA8NILA.