Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Suma inženiring d.o.o. tel.: +386(0)5/71-10-244 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 162. - marec 2004 - cena 300 SIT Banica Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO C0BISS e J 51 P si 656 h In »FRIEND« m TRGOVSKI CENTER MIKOZA ILIRSKA BISTRICA • mikro TEL.: 05/71 OO 615 05/71 00 616 GSM: 031 / 339 256 j Scny Ericsson M/M CERKVENIK IMA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene^rib e * školjk * n Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 >'w. mesecev PONUDBA VELJA DO PORABE ZALOG CUD GE) (5D GS Cšž) (£5) CzS GEE) (ES G5> SZ) GD strankamladihslovenije š/vs WWW.Sm4si in posta Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger "Naučil sem se, da vsi želijo živeti na planini, ampak da ie vsa sreča in rast v trenutkih, ko se vzpenjaš.” servis /EmHfc: JT/lTirFtsIfe&i Jl&i&rtrffir&Si (0/5^S(0 44 &S/M.:• SZ® Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. (bik URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00 -16.00 ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE : 5 OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL % I - Koseze 3, Ilirska Bistrica C®JC®J tel.: 040/240-118 Q vodafone" g) kakE2 ^pirnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5/710 06 95 e-mail: kakez.doo@siol.net (HIMNI! IN MEZAVA HPPSC 1210 Tiskalnik, skener, kopirni stroj Ločljivost: do4800xl200dpi, hitrost 12 s/m, plosko skeniranje 600x2400, Kopirni stroj brez uporabe računalnika,... IMiniiiUMEIIK DVD-R,DVD-RW,CD,MP3,SVCD,VCD,MPEG-4,JPEG in DivX PREDVAJALNIK NEUSTON MAESTRO DivX-1201 39.900,00 SIT 30.616,00 SIT RAČUNALNIKI AKCIJA “POMLAD 2004” ODLIČNA KVALITETA ZA UGODNO CENO! zaloge so omejene BASIS 22 G (2.4 Ghz, 60 GB, CD-RVV...) 84.990,00 SIT EXAM 60 G (2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV + DVD, RadeOn 9200se„.) 124.900,00 SIT EXAM 61 G (2.8 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, GF FX5200...) 140.900,00 SIT EXACT 60 G (P4,2.6 Ghz, 120 GB, CD-RVV, DVD, GF FX 5200...) 178.990,00 SIT EXACT 61 G (P4,2.8 Ghz, 120 GB, DVD-/+RVV, GF FX5600„.) 226.990,00 SIT EXTENSION 13 G (ANID2700+,120GB,CD-RVV,DVD,RadeOn 9600) 181.990,00 SIT Vsi modeli so na zalegi! Še vedno na zalogi! CD-R mediji E-PR0F0RMANCE Pakirano v cake box 25 kosov D0 RAZPRODAJE ZALOG | ! 1.890,00 Sit ! Irnlrn-T ci Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 - 19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. . . WWW » 1x9 AvZ. S I Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. WWW« K 3 KGZ. SI beseda urednika BISTRC JE NAŠ Pred leti sem eno izmed bistriških političnih strank obtožila, da je na nekem predvolilnem, mogoče pa niti ni bil predvolilni, zboru, pač neka oblika politične propagande, da nam perejo možgane. Čez nekaj dni, sem dobila pismo predsednika lokalnega odbora zgoraj omenjene stranke, v katerem je napisal, da moraš verjetno prej možgane imeti, če jih želiš nekomu oprati. Res je, če jih takrat nismo imeli, smo si jih v nekaj letih rasti, razvoja in razvijanja zagotovo pridobili, in tako postali sposobni razločevanja takšnih in podobnih političnih izpadov. A kaj, ko so se tudi stranke razvile, ne perejo več možganov, ampak izvajajo prave elektro šoke, tako da nam scvrejo še tisto malo možganov, ki smo jih z leti pridobil. Dogajajo se fantastične zadeve. Pravi časovni zamiki, ali bolje rečeno črne luknje. Stranke obljubljajo vse mogoče in nemogoče, tisto kar lahko obljubijo in tisto kar bi že zdavnaj lahko naredile in ne samo obljubile. Vse kar leta in leta niso mogle, bodo po teh volitvah zasigumo storile. Prav gnusijo se mi tisti, ki po določenih stranpoteh ustanavljajo društva, iz društev stranke. Društvo je društvo (je pravna oseba zasebnega prava in prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu), politična stranka pa politična stranka (je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljanov in s predlaganjem kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti). Na bruhanje pa mi gredo eni drugi, ki so namreč neodvisni, pa so postali odvisni, saj so se registrirali kot politična stranka in potemtakem, to tudi so. Kar pa pomeni, da imajo svojega predsednika, vodstvo, ki so od njega več ali manj odvisni in svoj program dela, ki ga morajo izvajati in spoštovati. Torej niso neodvisni, ampak odvisni. To ni igra besed, ampak spretna manipulacija, saj kar na enkrat samostojne liste postanejo politične stranke. Stranke z imenom in priimkom. Mi vsi, stranski opazovalci pa upam, da nismo vsi butasti, da določenih stvari ne bi spregledali, ali pa? Vsekakor, pa so mi vedno bolj všeč, tisti, ki so ves čas nekaj in se ne pretvarjajo, da so nekaj drugega, zato bodimo najprej sami svoji preden postanemo vsi naši. Urednica mag. Milena Urh INFORMACIJA VLAGATELJEM V TELEFONSKO OMREŽJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA V skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pozivamo vse krajane Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, ki so v letih 1981,1988,1991 in 1992 vlagali finančna sredstva preko Krajevne skupnosti II.Bistrica z namenom pridobitve telefonskega priključka, da preverijo arhivske sezname dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja. Seznami upravičencev so na ogled v sejni sobi Krajevne skupnosti Il.Bistrica-provizorij, Bazoviška c.12, vsak dan od 7. do 15. ure od 1 .aprila do 30.aprila 2004. V sejni sobi krajevne skupnosti vsi upravičenci oz. njihovi pravni nasledniki dobijo obrazce, ki jih izpolnjene vrnejo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška c. 14,6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Za komisijo-TK vlaganja« in sicer do 30.aprila 2004. Tu velja poudariti, da so upravičenci ob zadnji izgradnji omrežja leta 1991-1992 na dveh seznamih in sicer: tisti, ki so pridobili telefonski priključek z vlaganjem v izgradnjo omrežja in naknadno tisti, ki so pridobili priključek za telefon na osnovi soglasja krajevne skupnosti, potem, ko so vplačali 500 DEM v tolarski protivrednosti. Morebitne nejasnosti oziroma pripombe zainteresirani posredujejo v tajništvo Krajevne skupnosti II.Bistrica, kjer dobijo tudi dodatne informacije. Krajevna skupnost Il.Bistrica je vso razpoložljivo dokumentacijo o izgradnji omrežja že posredovala na Občino Ilirska Bistrica, upravičenci do vračanja vlaganj pa naj v mesecu aprilu preverijo sezname in pošljejo izpolnjen obrazec na Občino Il.Bistrica. Tajnik KS: Zmago Trebeč L O VPISU V SREDNJO ŠOLO POSTOJNA Vpis v srednješolski program gimnazije je potrdil pričakovanja in dokazal, da si bistričani želimo in zaslužimo srednjo šolo. Po podatkih, o prijavah za vpis v 1. letnik v šolskem letu 2004/20005, ki so bili dostopni po internetu, na naslovu www.s-ssp.po.edus.si. do 22. marca je v gimnazijski program, ki se bo izvajal v Ilirski Bistrici vpisanih 46 bodočih dijakov. PROGRAM RAZPIS-odd./dijakov število prijav - 3. marec 04 število prijav -22. marca GIMNAZIJA 4/ 120 113 113 GIMNAZIJA IL. BISTRICA 1,5/46 46 0 EKONOMSKI TEHNIK 3/84 70 72 STROJNI TEHNIK 1/28 26 27 SREDNJA POKLICNA STROJNA ŠOLA 2/52 54 57 NIŽJA POKLICNA STROJNA ŠOLA 1/20 12 12 POKUCNA-TEHNIČNA STR. ŠOLA 1/28 - - / 1 PRAVE PRAVUICE Kljub temu, da so bile 24. februarja šolske počitnice so se v knjižnici, za pusta, zbrali otroci, ki hodijo k uram pravljic. Končno seje dogodila prava pravljica, saj so bili vsi našemljeni v svoje like iz sanj ali pravljic. Tako se je v preddverju knjižnice trlo kraljic, vil, klovnov in hudičkov. Manjkale niso niti podobe iz risank in otroških knjig. Po skupnem fotografiranju so se napotili v svoje pravljične prostore, ki jih pridno obiskujejo vsak teden in se pogostili s pustnimi krofi. Vsa pohvala gre vodstvu knjižnice in neutrudnima pravljičarkama Vlasti in Tamari. 12. ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE PO SOPS Stalna mešana komisija po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju se je 9. marca 2004, sestala na svojem 12. zasedanju v Delnicah na Hrvaškem in razglasila prvi dve turistični coni in sicer: po Kolpi in Gorjancih ter Razkrižje-Štrigova. V okviru turističnih con, ki bosta pričeli delovati v aprilu 2004, bo omogočeno gibanje po pešpoteh, kolesarskih stezah in obmejnih vodotokih. V okviru posamezne turistične cone bo mogoč tudi prehod državne meje na za to posebej označenih mestih. Stalna mešana komisija je določila tudi odpiralne čase vseh mejnih prehodov za obmejni promet določenih s SOPS-om, ki bodo predvidoma odprti v mesecu aprilu. Potrjena je bila tudi tabela prehodnih mest (teh je 73). Komisija je dogovorila tudi pravne temelje za skupne mejne prehode. Dosežen j e bil dogovor, da pristojni organi obeh držav do srede meseca aprila pripravijo evidenco obmejnih mostov in predlog sporazuma o njihovem vzdrževanju. Naslednje zasedanje Stalne mešane komisije bo v aprilu v Republiki Sloveniji. NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! @@@@ MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov - Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) debitel' Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 OO 333 TRENUTNE AKCIJE: akcija »NAJUUBSE RECI« (Panasonic G50, Nokia 3100, Siemens M55, Nokia n-Gage, Sony Ericsson T610) - akcija »PRIČAKOVANJA« (Sony Ericsson T230, Motorola E365, Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600, Samsung - SGH E700, Philips 530)__ akcija »NON-STOP RAZKOŠJE« (Philips 630, Siemens SI55, Motorola C550, Motorola V300, Philips Fisio 825) (Sony Ericsson Z200 - 2 v paketu SAMO 22.900 SIT - podaljšanje 1 x 24 mesecev) W-pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega • razmerja za 24 mesecev §5 cene vključujejo DDV MOBIPAKETI: MOBISVILNICA (ARate! OT 332) (Siemens A60) PONEDELJEK - PETEK 8oo _ 12oo -n 15oo . 19oo SOBOTA g°° _ j_200 ' pri pupmriliL ■'* žri/unriu JjjJti iurij mulnu^t ČAKAJO NA SOGOVORNIKA... V Opatiji je 28.in 29.fcbruarja v hotelu Ambasador potekala konferenca o čezmejnem regionalnem sodelovanju v organizaciji Primor-sko-goranske zveze. Regionalna politika je eden od pomembnih stebrov Evropske unije, tako da je problematika regionalizma združila predsednike regionalnih strank, predstavnike lokalnih oblasti, predstavnike vlade ter ostale strokovnjake iz skoraj vseh držav bivše Jugoslavije. Razpravo je po uvodu gostitelja dr.Nikole Ivaniša (predsednika PGZ) pričela ministrica R.Hrvaške za evrointegracije Kolinda Grabar-Kitarovič, ki je v svojem izlaganju poudarila zlasti potrebne prilagoditve hrvaških regij (županij) za črpanje sredstev, ki jih v namene čezmejnega sodelovanja zagotavlja Evropska unija. Hrvaška ima za ta namen že odobrenih 1 mio E v nadaljevanu jih je predvidenih še 4 mio iz CARDS programa- predpristopne pomoči Evropske komisije. Slovenija npr. je do sedaj koristila sredstva INTERREG-a za izvedbo programov skupaj z Italijo in Avstrijo. Kljub temu, da je druga stopnja lokalne samouprave na Hrvaškem vzpostavljena, je potrebno oblikovati mehanizme, ki bodo županijam omogočili direktno možnost pridobivanja evropskega denarja, je še poudarila. Hrvaška v tem trenutku kljub temu, da ni še uradna kandidatka za polnopravni vstop v EU pelje v okviru čezmejnega sodelovanja v jadranskem bazenu z Italijo 4 skupne programe. Tudi lokalne skupnosti, konkretno mesto Reka, po besedah župana Vojka Obersnela z italijanskimi partnerji uspešno pelje skupni projekt uporabe sodobnih komunikacijskih sistemov. Regionalizem ni naperjen proti enotnosti države, ampak le omogoča, da se čim več stvari opravi na nivoju pokrajine, ki je bliže ljudem kot pa center, je poudarila podpredsednica hrvaškega sabora Vesna Pušic. Decentralizacija omogoča skladnejši razvoj države, ohranja enakomerno poseljenost in omogoča prosperiteto najširšemu krogu prebivalcev neke države. V drugem delu konference smo se udeleženci skozi razprave predsednikov strank seznanili z trenutnimi razmerami in problemi, ki pestijo sredine od koder prihajajo. Dr.Mile Isakov SDP-Reformisti Vojvodine in podpredsednik Vlade Srbije in Črne gore je opozoril, da je treba venomer centralno oblast prepričevati, da je regionalizacija najboljše priporočilo in dokaz pripravljenosti neke države za članstvo v EU. Regije pa se morajo prenehati obnašati defenzivno ter preiti v ofenzivo napram unitarizmu, ki ga predstavlja državna oblast. Sam, kot predsednik Mladega foruma »Sajeta«, sem v razpravi pojasnil trenutni položaj in probleme naše občine, ki ji je meja z Italijo in Hrvaško odrezala dve pomembni tržišči tržaškega in kvarnerskega, ter predstavil kratko vsebino predloga zakona o skladnem regionalnem razvoju Slovenije. Narava stvari terja čim prejšnjo vzpostavitev pokrajin, zato so trenutni zapleti ter špekulacije okrog tega vprašanja povsem zgrešeni in nepotrebni. Naša dtčina mora izkoristiti razvojne možnosti, ki jih ponuja obmejni in jadranski prostor. In na kateri točki sploh stoji sodelovanje Hrvaških regij s Slovenijo. Mi druge stopnje lokalne samouprave, to je pokrajin 13 let nismo vzpostavili, zato je sodelovanje otežkočeno. Regije nimajo sogovornika. Centralni oblasti pa se raje kot o reševanju skupnih problemov in potreb, ki pestijo obmejno prebivalstvo ukvarjata z mejnimi spori in konflikti, ki se vlečejo že leta in leta. Da o zaplankanosti županov občin, ki ne vidijo dlje od svojega domačega praga in nimajo intersa po regionalnem, kaj šele mednarodnem sodelovanju niti ne govorim. Evropa v katero 1 .maja vstopamo je hočeš nočeš Evropa regij in kliče po sodelovanju. Mi potrebujemo pokrajino, ki se je sposobna samofmancirati, ne pa tako, ki bo životarila od raznih pomoči. Regije imajo tri funkcije: tranzicijsko, kooperacijsko in razvojno. Neumno je pri projektu regionalizacije spati ter tako podpirati dosedanji koncept centralizacije, unitarizma in metropolizacije države. Evropska unija propagira skladen razvoj unije in nadaljuje z dejavnostmi jačanja ekonomske in socialne kohezije ter načela subsidiarnosti kot temeljnega načela svoje politike. Kje so torej naše možnosti? Zagotovo v vzpostavitvi skupne turistične cone (časa je le še do konca meseca), intenziviranju skupnih naporov po čimprejšnji izgradnji avtocestne povezave Reka-Ilir.Bistrica-Divača, popolni implementaciji sporazuma o maloobmejnem prometu, vzpostavitvi čezmejne gospodarske in kmetijske regije ter vzpodbujanju vlaganj vanjo, skupnem razvoju komplementarnega turizma, skupni zaščiti okolja v mediteranskem prostoru, izmenjavi dijakov in študentov s ciljem razvijanja prijateljstva, dobrososedskih odnosov in medsebojnega razumevanja. To smo zapisali v zaključkih konference regionalnih strank, ki bo sicer prerasla v vsakoletno srečanje regionalistov. Prevelik del ljudi nas živi ob meji, da bi morali biti zaradi tega diskriminirani. Ne zamudimo razvojnih priložnosti, ki nam jih prinaša vstop v Evropsko unijo in programi čezmejnega sodelovanja. Meje obstajajo predvsem v glavah politikov brez obzorja in na zemljepisnih kartah in niso razlog, da ljudje med seboj ne bi mogli uspešno sodelovati. Rok Jenko PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNO DELO Poveljnik Civilne zaščite RS, g. Miran Bogataj je v Hrpeljah, ob svetovnem dnevu civilne zaščite, 1. marca letos, podelil srebrni znak Civilne zaščite, g. Romanu Brozini kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Romano Brozina je zaposlen na Občini II. Bistrica tudi na področju zaščite in reševanja, je namestnik Poveljnika Civilne zaščite občine II. Bistrica. Priznanje je sled dolgotrajnega in predvsem dobrega dela na področju organiziranja zaščite m reševanja, kar je pripeljalo do izjemne organizacije tega področja pri prostovoljcev in podjetij. podeljuje za nesebično in nas. V svojih vrstah združujejo kar 365 Srebrni znak Civilne zaščite je eno požrtvovalno delo, ki služi za dobrobit članov civilne zaščite, nekaj sto največjih priznaj, ki jih naša država vseh nas. Ihriade vsi MEDVEDI V ENI REGIJI! Država je končno blagovolila pripraviti zakon o regijah. Tako bomo izstopili iz družbe držav, kot sta Andora in San Marino, ki nimata regij, in vstopili v družbo Luksemburga in Liechtensteina, ki jih imata. Seveda je država furbu, naredila je štirinajst regij, kar seveda pomeni, da bo Ljubljana (beri: uradniki in njihovi politični šefi) ostala trdno v sedlu. Pa vendar se bo vsaj delček moči bolj enakomerno porazdelil in to bo na koncu koristilo tako regionalnim centrom, kot njihovemu zaledju, ker so praviloma takšni centri bolj dovzetni za jok in stok iz province, kot pa prestolno nam mesto. In ob tem se je zgodilo nekaj zanimivega. Naša vsem mila občina seje znašla tam, kjer je ves čas hotela biti, torej na Primorskem. Očitno so pomagali vsi tisti protestni shodi, sklepi občinskih svetov, javna pisanja in risanja, zakulisna lobiranja, vključitev v razvojno agencijo južne Primorske. Prizadevanja mnogih ljudi, poslancev državnega zbora, županov, svetnikov, bistrških politikov vseh barv in krojev suknjičev, študentov, delavcev in kmetov, ki so vsak prispevali k temu, da so v Ljubljani končno slišali, da se imamo za Primorce in naj nam enkrat že dajo mir s to Notranjsko. Krasno, boste rekli. Hja, ne ravno. Nenadoma so se naš presvitli oča župan in njegov dvor spomnili, da mi pravzaprav nočemo na Primorsko in da nam je bolj fajn Notranjska. (???!!) Tako slišimo, da nas čaka referendum. Proti referendumom sicer nimam prav nič in če sodimo po dosedanjem razpoloženju bistrške javnosti, bi njegov izid ne smel biti niti za trenutek dvomljiv. Pa vendar se človeku ob tem zastavi nekaj vprašanj. Zakaj torej so se torej naš presvitli oča župan in njegovi dvotjani odločili, da obrnemo regionalno pripadnost na glavo? I, zakaj neki, zaradi krajcarjev in goldinarjev seveda. Takole gre: Obala je bogata in Notranjska revna in tako bomo z Notranjci dobivali velike denarje iz Ljubljane in Bmslja in se bosta cedila med in mleko, s Primorci pa bomo (p)ostali reveži. Celo izračun obstaja. Notranjska naj bi nam prinesla 16 milijonov tolarjev na leto več. Tako torej. Naša regionalna identiteta ni vredna niti sto tisoč evrov. Pa je že v tej logiki majcen problem. Ne glede na to, kaj si mislijo nekateri, denar za regionalen razvoj ne pomeni, da pride en tipo s kovčkom in županu nasuje polne žepe evrov, ki jih potem ta lepo porabi, kot pač najbolj misli, da je prav. Za to so potrebni projekti. Tudi če imate neka sredstva na razpolago, to še ne pomeni, da jih boste tudi dobili. In vedeti morate nekaj, Slovenija je polna lokalnih skupnosti, ki tem rečem strežejo dosti bolje od nas. Primer? Vprašajte se recimo, kam neki je poniknil naš razvojni center, kije eden od naravnih inkubatorjev projektov, ki lahko računajo na kakšen evrošold. Vprašajte recimo našega župana, zakaj pri nas ob meji ne bo turistične cone, ki ne le da v največji možni meri olajša življenje domačinom, ampak pomeni tudi dobre možnosti za dodatne evrošolde, ki jih na nekaterih drugih koncih naše domovine dobivajo iz tega naslova že sedaj in to brez elaboratov o tem, kam se jim bolj splača. Če mislimo, da bomo rešili svoje razvojne probleme z obilnimi finančnimi injekcijami iz Bruslja, potem je čas, da nam zazvoni budilka. Prvič, tega denarja bo bistveno manj, kot pa so ga bili deležni Grki, Portugalci, Irci in Španci. Drugič, po mojem mnenju ljudje, ki imajo trenutno škarje in platno v naši občini, preprosto ne bodo (nočejo , ne znajo, kar koli že) prinesli tega denarja, če že ne zaradi drugega pa zato, ker delijo ljudi na “naše in vaše”. Tretjič, sredstva za regionalni razvoj so lahko le dodatek drugim razvojnim virom, torej zasebni pobudi. Ampak za trenutek predpostavimo, da imajo gospoda Šenkinc, Tomšič, Lavrenčič im. prav. Da se moramo torej o regionalni pripadnosti odločati z našimi denarnicami. Možnosti so bistveno večje v primorski regiji. Za Ilirsko Bistrico je najboljša šansa odprtost proti moiju, proti vsem trem mestom, ki so nam v bližini. Trikotnik Koper, Reka; Trst morda zveni kot znanstvena fantastika, a preden odmahnete z roko, se prestavite petnajst let nazaj (ni ravno dolga doba, kajneda). In če bi takrat na tem mestu nekdo napisal: čez petnajst let bo samostojna Slovenija v Evropski uniji in NATO paktu, bi ga valj da peljali Kalce levo. V resnici nam meja ponuja veliko priložnost. Da po eni strani kaj scuzamo od države, ker nam je že namenila vlogo “branika Evrope” in da po drugi strani furamo mali milijon čezmejnih projektov z našimi sosedi. Evropa ima zelo rada čezmejne projekte, veste. In odpre denarnico. Na prvi pogled to niti ni povezano z regionalno pripadnostjo. V resnici pa je, in to usodno. Če gremo torej v Notranjsko bomo svoje skupne interese iskali z na primer Logatcem. In čeprav so Logatčani zelo fejst ljudje, oni in mi preprosto nimamo skupnih interesov. Notranjska je usmerjena proti Ljubljani, na njenem severnem delu lahko govorimo že tako rekoč o satelitskih naseljih Ljubljane. Po drugi strani pa odločitev nekaterih naših veljakov za Notranjsko pomeni tudi strateško odločitev, čeprav vam tega ne bodo priznali. Ne pozabimo pa, da bi bila Bistrca najbolj južen del te pokrajine, notranjski jug takorekoč. Nenazadnje pa se ne morem strinjati, da je odločitev za regijo zgolj finančne narave. Prepričan sem, da če se bomo odločili za Notranjsko regijo, bomo pač postali Notranjci. Ne da je z Notranjci kaj narobe, ravno nasprotno, a isto velja tudi za Dolenjce, pa vendar se ne bo noben Mariborčan deklariral za Dolenjca. Primorskost teh hribov in dolin je del naše kulturne tradicije, ki izhaja tudi iz izkušnje iz začetka dvajsetega stoletja, izkušnje, kije drugačna od tiste, ki sojo imeli recimo v Cerknici. In vsi se nekako zgražajo, da se danes vse nekako vrti le okoli denarja. Potem pa naj bi se zaradi par deset tisoč evrov odrekli delu svoje identitete?! In da bo hec še večji, tudi s tem denarjem na koncu ne bo nič. In ne misliti, da se bomo lahko čez kakšno leto ali dve premislili. Desetletja je rabilo, da so v Ljubljani slišali, da smo Primorci. Pa še nekaj v zvezi z našim županom. Ko je bil gospod Šenkinc še svetnik, je ob enaki dilemi, torej izbiri med Primorsko in Notranjsko, gladko dvignil roke za Primorsko. Pa so bili argumenti za Notranjsko takrat popolnoma enaki kot danes. Se morda ni upal s pravo barvo na dan, ker ne bi bil izvoljen za župana? Sicer pa z zanimanjem pričakujem elaborat o tem, v katero regijo se nam bolj splača. Vsekakor tudi pričakujem, da bo o tem potekala javna razprava. Eh, te bistrške scene so zmeraj bolj kot kakšna brazilska limonada, vam rečem. Dejan Ujčič 14. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA SHEME GROBOV LEGENDA ARHITEKTONSKA ZAZIDALNA SITUACIJA ateljevilla stri. srsss Arhitektonska zazidalna situacija pokopališča v II. Bistrici in sheme grobov Štirinajsta seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je potekala v četrtek, 26. februarja v čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Predvideni dnevni red se je iz 7. točk, na pobudo svetnika Roberta Širclja, razširil še za eno točko: Vključevanje v razvojne regije. Že sama uvrstitev točke je bila izredno polemična, glasovanje pa dokaj tesno, saj je ZA glasovalo 11 svetnikov, PROTI pa 9. Omenjeno točko so uvrstili na 4. mesto dnevnega reda. Poskus razširitve dnevnega reda, za še eno točko: Odstop podžupana Zlatka Jenka, svetnika Zlatka Jenka, je propadel, saj je župan obrazložil, da je odstopno izjavo šele dobil, tako da bi odstop obravnavali na naslednji seji. Po tej obrazložitvi je Zlatko Jenko točko umaknil. Po pregledu in potrditvi zapisnika s 13. seje, so svetniki postavljali vprašanja in pobude: Vladimir Jeršinovič je predlagal, da bi se v bodoče pobude svetnikov konkretneje in pa predvsem bolj resno obravnavalo in se jih tudi realiziralo. Nedeljka Dolgana je zanimalo kdaj in v kakšni višini je bil plačan projekt za finalizacijo spremljajočih objektov pri telovadnici OŠ Antona Žnideršiča in kje je ta projekt. Robert Šircelj je prosil za razlago 79. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta in kdaj se ga uporablja. Rudolfa Celina je zanimalo, kaj se dela na kompleksu Žabovica in v kakšni fazi je odkup tega kompleksa. Stjepan Miše je predlagal, da bi svetniki dobili vse amandmaje v pismeni obliki, pred točko dnevnega reda na kateri bodo obravnavani. Rok Jenko je pojasnil, da je TV Slovenija organizirala okroglo mizo na temo koriščenja strukturnih skladov in posebnih sredstev, ki jih država in EU namenjata obmejnim področjem in s tem tudi naši občini. Večkrat je bilo omenjeno, da so ta sredstva v prvi vrsti namenjena turističnim conam. Pobuda o turističnih conah je bila že večkrat predstavljena, občinska uprava pa zadevo vedno obrazloži, da na hrvaški strani ne najde ustreznega sogovornika. Zato sprašuje ali je bilo na tem področju sploh kaj storjenega. Jride Mršnik je vprašala ali obstaja možnost, da naša občina odbor ZZB NOV Ilirska Bistrica organiziral programsko volilno konferenco. Prisotnih je bilo izredno veliko število delegatov in vabljenih, med katerimi so bili tudi ilirskobistriški župan Anton Šenkinc, predsednik društva upokojencev Miro Štemberger, poslanec državnega zbora Vojko Čeligoj in predsednik koordinacijskega odbora za Južno Primorsko Škrlj Emil. Po otvoritvenem nagovoru so sprejeli poročilo o delu občinskega odbora, ter finančno poročilo. V poročilu so se posebej dotaknili publikacij, ki so bile v lanskem letu predstavljene v naši knjižnici (Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, avtorice Žive Krajger; Mojih 50 let v politiki, avtoija B. Gorjana; Primorski in Istrski subvencionira obvezne študijske tabore študentov. Kot primer je navedla študente Fakultete za šport, ki imajo kot del obveznih študijskih vsebin predvidene štiri različne tabore, kar jim predstavlja veliko finančno breme. Danilo Štemberger je opozoril, da je že dvakrat bilo postavljeno vprašanje kdo bo saniral cesto proti Sviščakom, od Ilirske Bistrice do gornjega kamnoloma. Igor Batista je dal pobudo, da pristojna služba nudi strokovno pomoč upravičencem za povrnitev stroškov pri izgradnji telefonskega omrežja. To so krajevne skupnosti in fizični vlagatelji. Pred približno dvema letoma so krajevne skupnosti dale poročila ali vloge za povrnitev navedenih finančnih sredstev na občinsko upravo. železničarji, avtorja J. Kramarja;) ter monografije o partizanski bolnišnici Zalesje, ki jo je izdala OŠ iz Pregarij. Dotaknili so se tudi vrste jubilejev, ki smo jih praznovali ter organizacije Drago Kerma je povedal, da ko je bil na občinskem prazniku občine Matulji, ga je presenetilo, ker so podpisali listino pobratenju z občino Gorška Brda, zato je dal pobudo, da bi tudi naša občina razmislila o podpisu listine o pobratenju z Matulji. Pri četrti točki so obravnavali vključevanje naše občine v razvojne regije. Robert Šircelj je kot predlagatelj točke obrazložil namen te točke in priložil pismo o nameri o oblikovanju Kraško - Notranjske razvojne regije, ki naj bi ga podpisali župani občin Bloke, Cerknica, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica. Pri debati, kije sledila so nekateri zahtevali, da se takoj opredelijo kam spadamo, nekateri pa so zahtevali več podatkov o priključitvi eni ali drugi regiji. Pri najpomembnejše slovesnosti - 60 letnice ustanovitve Istrskega odreda, ki je bila na Pregaijah. V nadaljevanju so razrešili dosedanji občinski odbor ZZB ter glasovanju je prevladalo slednje, občinska uprava pa se je zavezala, da bo sklicala posvet zainteresiranih subjektov pri problematiki vključevanja naše občine v razvojne regije ter pripravila gradivo v katerem bodo vidne posledice vključitve v Obalno-Kraško in Notranjsko -Kraško regijo. Po točki premoženjsko pravnih zadev so svetniki prešli na točko imenovanja. Sprejeli so sklep, da se za predstavnike občine v svet zavoda OŠ A. Žnideršiča imenuje Vladimira Jeršinoviča, Dorico Kalčič in Ljubico Uljan. V nadaljevanju so svetniki dokončno sprejeli Odlok o proračunu občine II. Bistrica za leto 2004, pri zadnji točki pa so obravnavali in sprejeli Odlok o ureditvenem načrtu za cono Z4-2/1 - razširitev izvedli volitve za novega predsednika, za člane občinskega odbora, za člane nadzornega odbora ter za člane častnega razsodišča. Predsednik OO ZZB NOV je postal Jože Maljevac, podpredsednik pa Vičič Jože. Po volitvah so sprejeli še program za letošnje leto, ki obsega številne dejavnosti, ene od teh so bile sodelovanje na 29. zimskem spominskem pohodu na Snežnik, nato sodelovanje pri spominski svečanosti v Jelšanah, v spomin ob 60. obletnici smrti komandirja udarne čete 2.bataljona Istrskega odreda, sledi pa še organizacija svečanosti, ki bo predvidoma v mesecu maju, v spomin 60 -letnice požiga Brkinov, kjer so zverinsko zažgali 71 krajanov. Sledilo je družabno srečanje in prijetno druženje med udeleženci konference. pokopališča v II. Bistrici. 18. marca je bila sklicana tudi 1. korespondenčna seja OS, zaradi sprejema sklepa o javni razgrnitvi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine II. Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine II. Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 - dopolnjen 2003 -Globovnik. Spremljajte dogajanja na naslednjih sejah, saj se z napovedanim odstopom podžupana Z. Jenka, napoveduje razpad velike Županove koalicije. Skrhali so se tudi odnosi z SMS-om, vsaj kar se tiče vprašanja regionalizma. Vsa nadaljnja glasovanja bodo tako manj predvidljiva, kot so bila do sedaj. \ FOTO KLUB ' j SUŠEČ VABI i Po dolgih letih premora smo v I | naših krajih uspeli obuditi | l dejavnost foto kluba. Poimenovali | i smo ga po enem najpogostejših i bistriških fotografskih motivov in ' tudi enem bistriških simbolov, I I čudovitem slapu Sušcu. Klub je še v postopku | I registracije, vendar že sedaj I i vabimo vse, ki jih ta lep hobi zanima i . in bi se radi družili z ljudmi, ki imajo podobne interese, da se nam • I pridružijo. Prijavnice v katere vnesete | | osnovne podatke dobite v Foto I i fantazi in v foto ateljeju Maraž v i I II. Bistrici, pa tudi v Urška baru v Trnovem. Pridružite se nam in z nami I | ustavite trenutek. I-------------------------------1 VOLILNA KONFERENCA ZVEZE ZDUŽENJ BORCEV V začetku marca je Občinski SVETNIŠKI PORTRET: FRANC GOMBAČ Rojstni podatki: 26.10.1938 Poklic: učitelj Zakonski stan: poročen Politična pripadnost: DeSUS Politični cilji: lepše življenje ASTROLOŠKO ZNAMENJE: škorpijon NAJLJUBŠA KNJIGA: Pod svobodnim soncem NAJLJUBŠI FILM: Tatovi koles NAJLJUBŠA GLASBA: dobra NAJLJUBŠA HRANA: »paštašuta« NAJLJUBŠI HOBI: hoja DOMAČA ŽIVAL: pes AVTO, KI BI GA ŽELEL IMETI: dober in vzdržen OSEBA, KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: Polde Bibič KRAJ, KI BI GA HOTEL OBISKATI: Logarska dolina NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: dan - petek, praznik - 1 .maj ŽIVLJENSKI MOTO: Živi in pusti živeti! TB—M NOVELA ENERGETSKEGA ZAKONA TIB TRANSPORT Z NOVIM VODSTVOM ‘C 1 T1G TRANSPORT tu*. Q PARKIRIŠČE « I I TIB TERMINAL 4.4. 0 PRALNICA a| Q ITHHltM HtfCUti A IH RESTAVRACIJA * CARINSKO SALASllČt *) SPEOICUA PROIZVODNJA * I , ’ V '*£*■£*, ■esses Poslanstvo družbe TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica temelji na kvaliteti, varnosti, ekološki neoporečnosti ter cenovni konkurenčnosti prevoznih storitev. Priznanje za skrb za okolje so kot prva cestnoprevozniška družba v Sloveniji leta 2000 sprejeli s pridobitvijo okoljskega certifikata ISO 14001. Tudi z vstopom v EU 1. maja letos želijo s celovitim spektrom storitev ter s podporo dejavnosti prevoza nevarnega blaga zadovoljevati tako lastne potrebe kot potrebe trga. (Foto: Arhiv TIB.) Vlada RS je na svoji seji, 11. marca, sprejela novelo energetskega zakona, ki ga bo v državni zbor posredovala v obravnavo po nujnem postopku, ker gre za zakon, ki mora biti sprejet še v tem polletju oziroma pred vstopom v EU. Energetski zakon določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije, pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, ureja izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter organe, ki opravljajo upravne naloge po njegovih določbah. V času od njegove uveljavitve leta 1999 se je pokazala potreba po določenih spremembah in uskladitvah, poleg tega pa so se spremenili tudi predpisi EU, ki urejajo trg z električno energijo in zemeljskim plinom ter pogoje za čezmejno izmenjavo električne energije. V EU sta bili namreč lani sprejeti dve novi direktivi, in sicer direktiva, ki ureja skupna pravila za delovanje notranjega trga z električno energijo, ter direktiva, ki ureja notranji trg z zemeljskim plinom. Novi direktivi EU po eni strani uvajata nova skupna pravila za oblikovanje notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom na območju EU, po drugi strani pa tudi v celoti nadomeščata dosedanjo pravno ureditev EU na teh področjih. Direktivi sta usmerjeni v nadaljnji razvoj pravil notranjega trga na področju elektrike in zemeljskega plina, pri čemer se teži k odstranjevanju vseh ovir, ki bi preprečevale poenotenje tega področja na celotnem ozemlju EU. Z implementacijo direktive, ki ureja pravila za delovanje trga z električno energijo, v slovenski pravni red bo trg z električno energijo s 1. julijem letos odprt za vse odjemalce električne energije, razen za gospodinjske odjemalce, za katere pa se bo trg odprl 1. julija 2007. Poleg tega je za operaterje prenosnega omrežja (Geoplin) obvezna pravna in funkcionalna ločitev od drugih dejavnosti do 1. junija 2004, za operaterje distribucijskega omrežja (elektrodistribucijska podjetja) pa do 1. julija 2007. Z implementacijo direktive, ki Ureja trg z zemeljskim plinom, v slovensko zakonodajo pa se med drugim na novo postavljajo splošna pravila prenosa, distribucije, dobave in shranjevanja zemeljskega plina. Nova direktiva namreč med drugim določa nova pravila organiziranja in delovanja področja z zemeljskim plinom ter dostop do trga. Med drugim določa tudi, da morajo države članice zagotoviti dostop tretje strani do prenosnega in distribucijskega sistema ter zmogljivosti za utekočinjen zemeljski plin, ki temelji na objavljenih tarifah za vse upravičene odjemalce, vključno s podjetji za oskrbo in s trgovci. Z implementacijo te direktive v slovenski pravni red bo trg z zemeljskim plinom s 1. julijem letos odprt za vse odjemalce zemeljskega plina, razen za gospodinjske odjemalce, za katere pa se bo trg odprl 1. julija 2007. V novelo zakona je uvedena tudi pomembna novost, na podlagi katere ima država možnost, da v primeru nestabilnih razmer na trgu z elektriko oziroma nestabilnih cen električne energije objavi razpis za gradnjo novih proizvodnih kapacitet. Poleg tega ima država tudi možnost, da predpiše obseg naložb v omrežje, tudi pri podjetjih v zasebni lasti (Geoplin). Novost zakona je tudi uvedba potrdila o izvoru elektrike. Gre za določilo, na podlagi katerega bomo vse uporabnike električne energije obveščali o izvoru električne energije, ki jo odjemajo (npr. ali gre za odjem električne energije iz toplarn, hidroelektrarn ali iz obnovljivih virov energije). Novost bo zaživela do konca letošnjega leta. S spremembami in dopolnitvami zakona se zmanjšuje dosedanji potrebni obseg licenciranja, saj licenco za proizvodnjo električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje poslej ne bo več potrebno pridobiti za proizvodnjo do 1 MW v posamezni elektrarni in toplarni. V noveli zakona je tudi določeno, da so odjemalci električne energije upravičeni do odjema električne energije pri istem dobavitelju tudi po 1. juliju 2007, poleg tega pa jim je dobavitelj dolžan dobavljati električno energijo po isti ceni kot do tedaj. Pomembna novost zakona pa je tudi ta, da dobavitelj električne energije ne more zaradi neplačila ustaviti dobavo energije pod količino, ki bi lahko v danih okoliščinah (npr. pozimi) ogrozila življenje ali zdravje odjemalcev. Ilirskobistriški Transport je z obema hčerinskima podjetjema TIB Storitve in IPIL 18. februarja letos dobil novo vodstvo, saj je nadzorni svet družbe na mesto direktorja družbe imenoval Matjaža Pusta, ki je bil pred tem zaposlen v ljubljanski družbi Viator & Vektor. Podjetje bo aprila letos slavilo svoj 57. rojstni dan. Pomembno prelomnico je doživelo leta 1962, ko je bil začrtan koncept njegovega razvoja za prevoze tekočih naftnih derivatov in ostalih tekočin s posebnim poudarkom na prevozu nevarnega blaga. Danes je TIB Transport, ki je od leta 2001 del naj večje slovenske cestnoprevozniške skupine Viator & Vektor, eno naj večjih cestnoprevozniških podjetij v Sloveniji; na področju prevoza nevarnega blaga (goriv, kuriv, plinov in kemikalij) pa je največji, saj vozni park šteje malo manj kot 100 kompozicij. Poleg svoje izrazite specializacije na področju cestnega prevoza nevarnega tekočega blaga posveča podjetje posebno pozornost logistični podpori cestnemu prevozu nevarnega blaga. Ves čas svojega delovanja se je podjetje TIB Transport srečevalo s perečo problematiko zaposlovanja delovnih invalidov. Zaradi tega je leta 1997 pristopilo k ustanovitvi invalidskega podjetja IPIL, od leta 2000 pa je njegov večinski lastnik. “Lansko leto je bilo za podjetje v znamenju poslovno-partnerskih povezav z občino Ilirska Bistricaje povedal direktor invalidskega podjetja IPIL Jože Frank. "Prijavili smo se na razpis za »Urejanje zelenih površin v mestu Ilirska Bistrica« in bili med štirimi ponudniki izbrani kot najugodnejši. Poleg tega pa smo za prevzeli hišniško-upravljalska dela v občinski stavbi, ilirskobistriški knjižnici, centru za socialno delo ... Poleg navedenih storitev pa izvajamo še ostale storitve, ki so še kako pomembne pri vzdrževanju objektov kot so: izdelava in obnova ograj, vrat, podestov, manjša zidarska dela, vzdrževalna in mizarska dela, čiščenje notranjosti stanovanj in poslovnih objektov ter izvajanje raznih selitev v proizvodnih in stanovanjskih objektih. V pripravi je tudi odlok o rabi javnih površin občine Ilirska Bistrica, ki predvideva večletno koncesijo za vzdrževanje parkov in ostalih zelenih površin. Izkušnje na tem področju in strokovne delavce na IPILu vsekakor imamo. Prizadevali si bomo izboljšati urejenost in izgled mesta v okviru razpoložljivih sredstev in s tem opravičiti zaupanje za izvajanje del za daljše obdobje, ” je svoje razmišljanje zaključil Jože Frank. Skoraj pred dvema letoma je Transport ustanovil hčerinsko podjetje TIB Storitve, ki se med drugim ukvarja tudi s tehničnimi pregledi osebnih in tovornih vozil. Direktor TIB Storitev Danilo Štemberger je z začetkom leta zadovoljen: "Prvega decembra preteklo leto smo na pooblaščenih tehničnih pregledih pričeli z obveznim ekološkim testiranjem izpustov izpušnih plinov. Ker se je čas za pregled enega vozila zaradi merjenja emisij izpušnih plinov podaljšal za dodatnih 10 minut - to pa je pomenilo dodatne zastoje oziroma dolge čakalne vrste - smo se odločili za nabavo dodatnega merilca emisij, za katerega smo odšteli 3 milijone tolarjev. Lahko trdim, da smo se na zahteve novega pravilnika popolnoma pripravili in ustrezno opremili, tako da se sedaj lahko pospešeno pripravljamo na novosti, ki jih prinaša 1. maj, ko bo Slovenija postala članica EU. " Zadovoljni so tudi v servisnih delavnicah podjetja saj so v januarju dokončali prvo polprikolico tipa PPC-35 za zunanjo stranko. Preteklo leto je Transport namreč postal tudi uradni proizvajalec polprikolic cistern tipa PPC-35 za prevoz kemikalij, povpraševanja pa je po njihovih zagotovilih več kot preveč. Ta za avtoprevoznike finančno izredno zanimiv način prenove prestarega ali neustreznega voznega parka je vsekakor odmeven uspeh, ki v strokovnih krogih ni ostal neopažen. Podjetje TIB Transport s hčerinskima dražbama TIB Storitve in IPIL vedno več aktivnosti usmerja v povečanje zadovoljstva kupcev. Ob maksimalnem angažiranju zaposlenih skušajo izboljšati dosežene rezultate s ciljem, da s kvalitetnim delom in korektnim odnosom zadovoljijo stranke oziroma pridobijo nove ter si tako zagotovijo razvoj in delo v bodoče. K. M. NAVIHANI LISJAKI Prireditev, ki so nam j o v četrtek, 11.3. podarili člani ansambla Navihani lisjaki iz Hrpelj, je v Domu odmevala še nekaj dni. Sproščen nastop in primeren izbor glasbenih poslastic sta prispevala k odličnemu vzdušju med številnim poslušalstvom. Ansambel, ki ga sestavlja pet fantov (dve harmoniki, kitara, bas kitara, bobni) in tri dekleta (vokali), prihaja iz osnovne šole Hrpelje. Skupaj igrajo drugo leto, k delovanju v ansamblu pa jih je pripravil njihov nekdanji učitelj, sedaj pa mentor, Sebastjan Mavrič. Njihov glasbeni repertoar sestavlja veliko število uspešnic narodnozabavne glasbe, ki se jim je že pridružila tudi posrečena avtorska skladba »Navihani lisjaki«. Fantje in dekleta večkrat igrajo na šolskih in lokalnih prireditvah, kot eno zelo odmevnih naj omenimo nedaven nastop s skupino Čuki v hrpeljski telovadnici. V domovih za starejše jim omogočili nakup nekaterih instrumentov in jih na so tokrat nastopili drugič. glasbeni poti spremljajo in vzpodbujajo. Vse večje število povabil in zadovoljstvo publike ob Četudi velja, da je zvrst glasbe, ki jo igrajo Navihani nastopu te mlade skupine so verjetno dovolj velik razlog, lisjaki pri mladih nekoliko iz mode, bi bilo dobrodošlo, če bi da se jim pomanjkanja nastopov v prihodnje ni bati. OB navdušenost, ki spremlja njihovo igranje posnemalo več tem je seveda potrebno omeniti tudi podporo staršev, ki so mladih talentov. V.B. TISKOVNA KONFERENCA SLS-a V četrtek, 12. marca je bila v okrepčevalnice Grili Danilo novinarska konferenca, ki jo je organiziral Občinski odbor Slovenske ljudske stranke II. Bistrica. Sodelovali so predsednik bistriškega SLS-a Rudi Celin, član te stranke Vladimir Čeligoj in poslanec Ivan Božič. Najprej so spregovorili o spremembi zakona o praznikih, ki ga je v parlamentarno proceduro že julija 1997, vložil poslanec SLS-a Ivan Božič. S spremembo zakona želijo primemo obeležiti 15. september, kije za Slovenijo zelo pomemben in simbolizira dejanski dosežek Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. To razmejitev so podpisale tudi velesile v Parizu leta 1947. Z uveljavitvijo Pariškega sporazuma je 15. septembra 1947 Slovenija de facto priključila Primorsko in združila svoje ozemlje. Bolj kot natančna razmejitev, ki jo je prinesel šele Londonski sporazum, 5. oktobra 1954, je za slovenski narod pomembno to, da je po treh desetletjih nasilne razklanosti, trpljenja in potujčevanja ponovno zaživel vsaj večinoma skupaj. Brez narodnega desetletnega protifašističnega boja. Kratka zgodovina Slovensko Primorje s Trstom in Gorico je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, kar so velesile potrdile z Rapalsko pogodbo. V Italiji je tako ostalo okoli 300.000 Slovencev. Italijanska država je izvajala nacionalni pritisk na slovensko manjšino, ki se je stopnjeval s prihodom fašistov na oblast. Slovenski manjšini so bile kratene temeljne pravice, kot so prepoved uporabe slovenskega jezika v javnem življenju, odprava slovenskih krajevnih napisov, sprememba osebnih imen, odprava slovenskega pouka idr. Italijanska oblast je načrtno poitalijančevala slovenski živel. Kot odpor proti temu so narodno usmerjeni Slovenci ustanovili ilegalno organizacijo TIGR, ki si je prizadevala za priključitev Primorskih Slovencev k matični domovini. Najpomembnejše dejstvo je, da so se fašizmu uprle različne politične sile. Maja 1945 je bila za kratek čas osvobojeno celotno Slovensko ozemlje do njenih skrajnih etičnih meja. Stoletni sen združitve vseh Slovencev je bil za hip uresničen: osvobojen je bil Trst in Gorica, na avstrijskem Koroškem pa so okoli vojvodskega prestola postavili slovensko častno stražo. Primorski Slovenci so v letih po vojni vztrajno in pogumno izražali pripadnost matični domovini. Za reševanje problema razmejitve so Slovenci predlagali etnično načelo. Tudi velesile so postavile svoje predloge razmejitev. Obveljal je francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla ponosa Primorcev, brez trdoživosti njihovega upora zoper potujčevanje in fašizem si težko predstavljamo današnje stanje, ko je slovenski narod združen v samostojni slovenski državi. Priključitev Primorske pred 50. leti ima tolikšen pomen, da bi ta dogodek iz slovenske zgodovine morala država Slovenija in njeni državljani obeležiti na primeren način. V nadaljevanju so spregovorili še o cestnem prometu skozi naše mesto po vstopu v EU. Na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane se bodo zavzemali za uresničitev razvojnega načrta, ki je bil narejen pred leti, to je za izgradnjo vseh dodatnih dejavnosti na prehodu, kot so špedicija, lokali, trgovine in drogo. Zavzemali se bodo tudi za prestavitev mejnega prehoda Starod na mejno črto in za čimprejšnjo izgradnjo maloobmejnega prehoda Starod - Mune. Pri problematiki magistralne ceste Postojna Jelšane bodo poizkušali doseči, da se poleg 12-tih kritičnih točk - Topole, Koseze, Dolenje, Jelšane..., istočasno rešujejo tudi problemi pločnikov skozi omenjene vasi. Trudili se bodo, da čim prej pride do rekonstrukcije ceste Nikole Tesle, ker le-ta začasno rešuje prometne gneče. Ob koncu konference je predsednik stranke, Rudolf Celin podal kratko poročilo o njegovem delovanju v občinskem svetu. Dejal je, da svet deluje redno in homogeno, podal pa je tudi kritiko na odstop podžupana Zlatka Jenka, ker da si glede na njegovo vpletenost in na številne naloge, ki jih je prevzel nase, ne gleda na razloge, ne more dopustiti, da kar tako odstopi. UTRINKI RESNICE Beseda je meč, z njo napadaš in se braniš, z njo lahko božaš in tudi raniš. Stojan Vid Jaksetič SLOVESNO V LOVSKI DRUŽINI »ZEMON« Dne 20.03.2004 je v lovskem domu »Uberš« v Sušaku potekala skupščina lovske družine Zemon. Uradni del skupščine je potekal delovno z veliko predlogi za izboljšanje lovske organizacije in boljšega in učinkovitejšega dela. Tega dne so v lovske vrste vstopili štirje lovski pripravniki, za odločitev smo jim iskreno čestitali in jim zaželeli uspešno delo v času pripravništva in uspehe pri izobraževanju ter na lovskem izpitu. Trem lovcem, ki so pred kratkim opravili lovski izpit so bila podeljena spričevala, predsednik lovske družine pa jih je v lovske vrste pospremil z željo, da postanejo pravični lovci. Najbolj svečan del, pa je vsekakor predstavljala podelitev priznanj. Član LD Zemon, ki je istočasno tudi lovski čuvaj Kompan Ivan in lovski prijatelj iz Italije Francovigh Nereo iz mesteca San Giovanni al Natisone sta prejela priznanje za izjemno in uspešno prizadevanje za razvoj lovstva, katerega jima je podelil Upravni odbor Postojnsko-Bistriške zveze lovskih družin. Predsednik LD Iskra Miro in gospodar LD Novak Rude sta bila s strani Lovske zveze Slovenije odlikovana z Znakom za zasluge. Dobitnikom priznanj še enkrat iskreno čestitamo. Boško ŠTEMBERGER, Lovska družina »ZEMON« PUSTOVANJA ZA LETO 2004 JE RES NEPREKLICNO KONEC Vendar nam je čas od začetka pustne norčavosti pa do »pepelnice« pokazal, zakaj mu upravičeno v Ilirski Bistrici in njeni bližnji okolici pravimo »najbolj nori dnevi v letu«. Župan Povsod so osrednji liki škoromati, Vrbovške in Vrbiške šjme, ki pa se s svojim bojem z zimo letos niso najbolje izkazali. Kako so opravili svoje drugo delo kliščar, zgončar, poberin, cunjar Tako so mleli topolčani in drugi nam bo pokazal čas. Poleg zgoraj naštetih pustnih likov, ki so redni udeleženci na povorkah, lahko vidimo tudi mnogo ostalih skupin ali posameznikov, ki nam vsako leto znova obudijo spomine na dogodke iz zgodovine ali na aktualne dogodke. Tako je bilo tudi letos, na pustno nedeljo 29. febmarja, ko je Turistično društvo Ilirska Bistrica pripravilo pravi pustni dogodek. Letos smo tako lahko, poleg ostalih mask, ki so prišle tudi iz sosednje Hrvaške, videli tudi zanimivo masko, ki so jo pripravili topolčani, prikazovala pa je kako so nekoč mleli in žagali pa tudi župana so zraven imeli. Si TAPETNIŠTVO 7Fi F/^= Pot k studencu 8, 6257 Pivka RimAVA OTTI.AT, i?r uaiTasA p.oimšTVA tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja .......... - uporabnost kot ležišče ........iJZZL Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. ■ ' ummemtmmmmmmmmmmmmmmm Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Z INOVACIJAMI DO POSLOVNEGA USPEHA Podelitev priznanj in diplom inovatorjem za leto 2003, Postojna, 3. februar 2004 Temeljno vprašanje, ki si ga vsako leto zastavljamo in preveljamo je: kaj ločuje uspešne od manj uspešnih? V podjetjih, v regijah ali pa na ravni države ugotavljamo precejšnji razvojni zaostanek za najboljšimi s katerimi se primerjamo. Naravna želja je, da bi ta zaostanek zmanjšali. To zmanjševanje razlik v razvitosti pa nam dodatno narekuje tudi vstopanje na globaliziran trg in še posebej v Evropsko unijo. Večina najbolj odgovornih na vseh področjih dela in življenja razume in se zaveda, da so Evropska unija ali pa najuspešnejša podjetja in države, dosegle napredek na temelju inovativnosti in v stalnem iskanju in uresničevanju novih izdelkov in storitev. Kljub takemu zavedanju, ki ni od včeraj, ugotavljamo, da se razlike med uspešnimi in manj uspešnimi prepočasi zmanjšujejo. V takem okolju in razmišljanju je potekal tudi drugi razpis Odbora za inovacije pri Gospodarski zbornici Slovenije Območna zbornica Postojna. Drugi razpis za najboljše inovacije, ki so bile realizirane v letih 2002 in 2003 je dosegel uspešen odziv. Iz 11 podjetij, ki delujejo na območju GZS Območne zbornice Postojna, so v oceno prejeli 26 prijav inovacij, ki jih je podalo 44 inovatorjev. Le-ti so s svojo inovativnostjo neposredno prihranili skupaj več kot 200 milijonov tolarjev merjeno na letni ravni. Med podjetji, ki so se priključila najboljšim iz preteklega leta so: Pivka perutninarstvo, Lesonit in TIB Transport iz Ilirske Bistrice in Izoterm-Plama iz Podgrada. V obeh razpisih za najboljšo inovacijo so sodelovala še naslednja podjetja: iz občine Stari trg pri Ložu podjetje Kovinoplastika Lož in Roto Lož, Brest Pohištvo iz Cerknice, iz Postojne so vključene Livove družbe, iz občine Pivka sodeluje Javor, iz občine Ilirska Bistrica pa delniška družba Plama-pur iz Podgrada. Pogled na strukturo inovacij z vidika novosti v okolju kaže, da so avtorji predlagali 13 izboljšav, ki se pojavljajo kot novost v podjetju, 9 izboljšav je predstavljenih kot novost v Sloveniji, ena inovacija sodi med novosti v evropskem prostoru, tri pa kot novost v svetu. Z vidika vrste inovacije nam statistika pove, da je bilo v letih 2002 in 2003 izvedenih 18 tehničnih izboljšav, 3 izboljšave na področju informacijske tehnologije in ponujenih pet novih izdelkov. In prav iskanje in spodbujanje tako tistih, ki imajo pogum za prijavo, kot tudi tistih, ki tega še ne zmorejo, je osnovno poslanstvo odbora za inovacije. To je spodbujati podjetniški duh, ki bo zmogel ponuditi čim več inovativnih idej in jih tudi realizirati. Šele z njihovo realizacijo na trgu bo dosežen potreben premik v podjetjih in s tem bo dana večja možnost za ohranitev ali celo povečanje konkurenčnosti. Tej zavezi bo odbor za inovacije sledil tudi v naslednjih letih. Na slovesni podelitvi priznanj in diplom, ki je bila 3. februarja 2004 v Postojni, so inovatorji, ki delujejo v podjetjih s sedežem v občini Ilirska Bistrica prejeli tri diplome, tri bronasta priznanja in eno srebrno priznanje. Diplome za inovacijske dosežke za leto 2003 so prejeli: Dr. Ciril Kastelic za uvedbo nove naprave za diskontinuirano penjenje mehke, poltrde in trde poliuretanske pene - DISCOFOAM, Damijan Krt in Rajko Surina za uvedbo lepljenja dvoslojnega papirja v navitkih, Mirjam Dolgan in Irena Žgur za uvedbo računalniške integracije informacijskih podsistemov za podporo proizvodnemu procesu, vsi iz podjetja Plama-pur d.d. Podgrad. Bronasto priznanje za inovacijske dosežke leta 2003 so prejeli: skupina inovatorjev v sestavi: Jadran Maurič iz podjetja Plama-pur d.d. Podgrad, mag. Marko Šenkinc iz podjetja Marsen in Valter Frank, samostojni podjetnik iz Gornje Bitnje za uvedbo nove linije za izdelavo lepljenih kompozitov. Branko Dekleva, Anton Delost iz podjetja TIB Transport d.d. iz Ilirske Bistrice za izdelavo polprikolice za prevoz nevarnih snovi Ludvik Brnetič, Bojan Mahnič, Maksimiljan Knafelc iz podjetja Lesonit d.d. iz Ilirske Bistrice za izboljšavo linije za krojenje luščenega furnirja Srebrno priznanje za inovacijske dosežke leta 2003 je prejel: Boštjan Šimenc iz podjetja Izoterm-Plama d.d. Podgrad za izboljšavo tehnologije izdelave folije iz ekspandiranega LDPE Naj ob koncu omenimo še prejemnika zlatega priznanja za inovacijske dosežke. To je Slavko Malnar iz podjetja Roto Lož d.o.o. Stari trg pri Ložu za tehnično izboljšavo nastavka zapore za okna in vrata z nasproti delujočimi kavlji. Vsem nagrajenim inovatorjem čestitamo in jim želimo še veliko inovativnih uspehov. Vladimir Vinšek NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Dodatno pojasnilo: Časopis Snežnik je nestrankarski časopis in članke v časopis uvršča glavni in odgovorni urednik. Uredništvo V SPOMIN LJUBOMIRJU SANCINU - STOJANU V nedeljo, 21. marca se je pred spomenikom pri osnovni šoli v Jelšanah zbrala množica ljudi, na svečanosti ob počastitvi tragičnih dogodkov, pred 60-imi leti, natančneje 18. marca, ko je v Jelšanah, v neenakem boju z nemškim okupatorjem izgubilo svoja mlada življenja devet pogumnih fantov. Vsi razen enega so bili Primorci: od moija, Šavrinskih gričev, Brkinov in Istre. Vodil jih je Ljubomir Sancin - Stojan, komandir udarne čete 2. bataljona Istrskega odreda, doma iz Doline. Člani sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg so bili pobudniki spominskega srečanja, katerega so se poleg njih udeležili tudi ilirskobistriški župan g. Anton Šenkinc, župan občine Dolina, g. Boris Pangerc, poslanec državnega zbora RS, g. Vojko Čeligoj in predstavniki Zveze združenj borcev iz Ilirske Bistrice in Kopra. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje z gosti iz sosednje Italije. VOZNIKI POZOR Po podatkih MNZ bo v letu 2004 potekla veljavnost vozniških dovoljenj večine tistih voznikov, ki so jim bila izdana v prvih treh letih po osamosvojitvi Slovenije. Letos bo tako v Sloveniji potekla veljavnost 298.986 vozniških dovoljenj, največ junija, m sicer 113.840. Vse voznike, ki se jim vozniško dovoljenje izteka, opozaijamo, naj ga pravočasno podaljšajo, saj je po določbah veljavnega zakona o varnosti cestnega prometa vožnja motornih vozil z neveljavnim vozniškim dovoljenjem sankcionirana z denarno kaznijo v višini najmanj 90.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami ali s kaznijo zapora in 3 do 5 kazenskimi točkami. Ker pričakujejo povečano število vloženih zahtevkov za podaljšanje vozniškega dovoljenja, je ministrstvo za notranje zadeve izdalo upravnim enotam v Sloveniji navodilo, da lahko strankam podaljšajo vozniško dovoljenje tudi v primerih, ko je do poteka veljavnosti vozniškega dovoljenja več kot 30 dni. TRADICIONALNI 29. ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK V soboto 13. marca je Snežnik pričakal množico pohodnikov odet v meglo in v izrednih zimskih razmerah, saj je na njegovem vrhu več kot dva metra snega. Del pohoda je imel tudi spominski predznak, saj so borci, v nedeljo 14. marca, pripravili pri spomeniku, na jasi na Sviščakih, spominsko slovesnost v spomin borbam Istrskega odreda, smučarji pa so venec prinesli kar z vrha Snežnika. Organizatorji (Planinsko društvo, društvo Netopir, Radio klub Snežnik, taborniki, policisti, smučarski klub in borci NOB iz II. Bistrice) so se izredno potrudili in uspešno organizirali pohod. UČILNA ZIDANA! V januarski številki časopisa Snežnik smo lahko prebrali, da je posebna komisija ocenjevala urejenost posameznih domačij in šol. Med objavljenimi in nagrajenimi za najbolj urejeno hišo in šolo se je znašla tudi jubilantka OŠ D.Ketteja. Nihče ne more zanikati, da se vodstvo šole in kolektiv tmdita v šoli ustvariti kar najboljše pogoje in urejenost prostorov in okolice, vendar pa pogled v garderobe v telovadnici in pa sanitarne prostore kaže popolnoma drugo sliko. Verjamem, da bosta šolsko vodstvo in pa občina v najkrajšem možnem času sanirala pričujoče stanje na slikah v zadovoljstvo mladih nadebudnikov. Peter Šircelj TRANSPORTOV PRISPEVEK K POŽARNI VARNOSTI S sloganom “Za večjo požarno varnost lahko pravočasno poskrbimo s skupnimi močmi”, se je na podjetju TIB Transport 15. marca 2004 pričela akcija brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov za gasilska vozila. Izkušnje preteklih let kažejo, da so poletja zaradi spremenjenih podnebnih razmer vroča in sušna. Posledično to pomeni večje število požarov v naravi in s tem večje število gasilskih intervencij. Obraba gasilskih vozil se je povečala in zato obstaja nevarnost, da vozila tehnično ne ustrezajo več. Vse to pa vpliva na zmanjšanje požarne varnosti. Glede na dosedanje zelo dobro sodelovanje na področju vzdrževanja specialnih gasilskih vozil, so se v družbi TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica odločili, da v spomladanskem času, ko so možnosti za požare v naravi manjše, nudijo vsem gasilskim zvezam in društvom v bližnji in daljni okolici brezplačni preventivni tehnični pregled za njihova gasilska vozila. Gasilskim zvezam in društvom za vse manjše odkrite okvare, pomanjkljivosti (napake na svetlobnih telesih, električni inštalaciji, zglobu volana itd.) nudijo možnost takojšnjega popravila, za večje ugotovljene napake (zavorni sistem, krmilni mehanizem, motor, karoserija itd.) se bodo za popravilo dogovorili. Za naročilo in informacije pokličite: Ivana Sedmaka, tel: 05 70 40 135, GSM 051 201 342 ali Antona Delosta, tel: 0 5/70 40 150 Od 15. marca do 15. aprila 2004 bodo v mehaničnih delavnicah ilirskobistriškega podjetja TIB Transport gasilske zveze in društva opravljale brezplačne preventivne tehnične preglede specialnih gasilskih vozil. Foto: Arhiv TIB. V družbi TIB Transport se zavedajo, da z varovanjem okolja ter ustreznim ravnanjem z njim lahko vplivajo na večji ugled podjetja v javnosti, na izboljšanje komunikacije znotraj in zunaj podjetja ter kar je najpomembneje, da zagotovijo tudi našim zanamcem dovolj kakovostno življenje. Podjetje je kot prvi avtoprevoznik v Sloveniji pridobilo okoljski certifikat ISO 14001. Ima urejeno avto-pralnico s čistilno napravo ter sodobno in v skladu z naj strožjimi predpisi urejeno parkirišče za tovorna vozila. Akcija “Tehnično brezhibno vozilo -povečana požarna varnost”, ki poteka od 15. marca do 15. aprila, je samo še en Transportov prispevek k skrbi za naše okolje. K.M. KOMUNIKACIJSKI PROSTOR ČLOVEKA V STAREJŠIH LETIH V času, ko postaja vse pomembnejša vrednota samostojnost človeka, se soočamo z vse večjim deležem starih ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih. Zaradi oteženega gibanja in drugih težav človek, v nekem obdobju svojega življenjskega ciklusa, postane omejen na svoj bivalni prostor. To pa lahko v končni fazi pripelje do družbene izolacije. Kaj to pomeni za človeka, ki ga opredeljuje potreba po samostojnosti, samorazvoju in neumešavanju, nam potrjujejo stiske in ranljivosti ljudi, zlasti tistih, ki živijo v domovih za stare ljudi. Človek se namreč znajde v novih okoliščinah, kijih ne pozna in jih ne more obvladati, zato potrebuje pomoč in vzpodbudo. To mu daje možnost povezave in navezovanja stikov z okoljem in s tem prepotrebni občutek varnosti in smiselnosti življenja. Naše izkušnje dela z ljudmi v Domu potrjujejo ugotovitev, da star človek svoj bivalni prostor s sobo, v kateri živi sam ali s sostanovalcem nekako obvladuje. Veliko težje pa je človeku, ki je odvisen od drugih, vstopiti v širši prostor, se povezati s skupnostjo sostanovalcev, z ljudmi iz zunanjega okolja in izvajalci različnih programov. To je razlog, da v našem Domu širimo komunikacijski prostor stanovalcev tudi v okolje izven naše hiše in s tem ustvarjamo mrežo medsebojnih odnosov v katere se z našimi stanovalci povezujejo ljudje vseh starostnih skupin od otrok, mladih, ljudi srednje generacije in starejših. Pomembni del teh povezovanj predstavljajo srečanja z ljudmi različnih poklicev, gledališkimi amaterskimi skupinami in še bi lahko naštevali. Tako smo v februarju - mesecu kulture doživeli koncert dekliškega pevskega zbora Mavrica iz Postojne, pogovor s pesnikom Vidom Stojanom Jaksetičem, nastop gledališčnikov iz Ajdovščine s predstavo Ajdovska tržnica. Za veselo razpoloženje je poskrbela glasbena skupina Navihani lisjaki iz Hrpelj in skupina otrok iz vrtca, ki so srečanje popestrili z igrico. Posebno doživetje pa je bilo srečanje z učenci prvega razreda devetletke iz Osnovne šole Antona Žnideršiča, ki so skupaj z našimi stanovalci pripravili ustvarjalno delavnico na temo - “otroške igre in izdelava punč nekoč”. Otrokom j e bilo s tem dano neprecenljivo vedenje, da je igra bila in ostaja del otroštva vsakega človeka. Čeprav so stanovalci škoromatijo v Hrušici in Podgradu doživeli le ob pripovedi in slikovni predstavitvi gospe Ester Juriševič, je marsikomu ušla misel v mladostna leta, ko so sami v opravah različnih likov ob pustu preganjali “volčje noči” in sile zla. Tudi potovanja v druge kraje so del njihove preteklosti, ki se ponovno uresničujejo ob srečanjih s popotnico gospo Vojko Lenarčič. Dejstvu da je komunikacijski prostor človeka, v starejših letih omejen, se ne moremo izogniti. Lahko pa se izognemo družbeni izolaciji, ki jo doživi človek z izgubo samostojnosti. Da je temu resnično tako, potrjujejo izkušnje dela s stanovalci našega Doma, ki s podporo zaposlenih prihajajo v stik z mlajšimi generacijami ljudi iz zunanjega okolja. Tako nastajajo medsebojne povezanosti, ki dajejo vedno znova priložnosti za prenašanje izročila preteklosti iz starejšega na mlajši rod in obratno mlajši rod prinaša dogajanje tega trenutka v okolje starejših ljudi. Mira Lenarčič VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM - hi.del V takratnem občinskem štabu TO smo imeli nekaj neoporečnih. Tako sta v ožji štab bila imenovana dva podoficirja, in bila tako nadrejena precejšnjemu številu oficirjev s končano šolo rezervnih oficirjev. Sicer je tak način kadrovanja bil uveljavljen v celotni družbi. Približno pet odstotkov državljanov je smelo zasedati visoke položaje in če vemo, da je bilo med njimi mnogo pomanjkljivo izobraženih ljudi ni bil ta odstotek večji od ena. Mnogi tovariši vedo, da seje na političnih in gospodarskih položajih sukalo večinoma po vertikali ne več kot dvajset ljudi. No resnici na ljubo, oblast je za farso imenovano samoupravni socializem, temelječ na Kardeljevi ustavi iz leta 1974 potrebovala mnoštvo ljudi in je smelo k oblastnemu koritu skoraj petdeset odstotkov Slovencev, pa smo bile k koritu namreč prepuščene tudi majhne ribe. Drugih petdeset odstotkov Slovencev ni smelo in tudi ni hotelo zraven. Kot rečeno je zasedba v občinskem štabu TO bila približno takšna, je pa mesto pomočnika za zaledje zasedal podoficir, kije bil sicer še kar zabaven možiček. Nekoč je na eni od mnogih štabnih vaj priredil pravi cirkus. Kontroliral nas je profesionalni oficir imenovan major Žika in mu je pomočniku namreč postavil hipotetično vprašanje, kaj bi on storil, če bi se neka enota znašla na terenu brez oskrbe. Tovariš pomočnik poveljnika za zaledje mu je smrtno resno odgovoril, da bi pri kmetu zaplenil kravo in nahranil vojsko. Seveda, je taka izjava hudo skregana z doktrino idiličnega razmerja med vojsko in civilnim prebivalstvom. Po nekaj urnem prerekanju se je mož izmazal z ugotovitvijo, da bi pač kravo zaplenil na prostovoljni osnovi. Takšno stanje kadra v občinskem štabu seveda ni trajalo dolgo, ker je nekomu le prišlo na misel, da bi moral biti štab sestavljen po nekih drugih kriterijih in ne po principu, koliko je kdo na liniji. Teritorialna obramba se je tudi v občini Ilirska Bistrica tako okrepila, da smo imeli formacijsko, poleg občinskega štaba in prištabnih enot, precejšnje število drugih enot: jurišni odred, dve četi, diverzantski vod, proti diverzantski vod, šest vodov v krajevnih skupnostih in vod TO Lesonit. Vse enote so bile oborožene večinoma z lahkim pehotnim orožjem in tudi z nekaj topovi in minometalci. Večina orožja je bilo skladiščenega v skladišču JLA v Vrbovem in so ga tudi oni varovali. V tem skladišču je bilo okrog tisoč kosov orožja in sicer: puške M48, PAP (pol avtomatske puške), avtomati M40, ostrostrelne puške 7,9 mm, ostrostrelni PAP, avtomati Kališnikov, brez trzajni topovi, minometi 82 mm, puško mitraljezi 7,9 mm in 7,62 mm, topovi 20 mm, protioklepno orožje, pištole. Nekaj orožja pa je bilo skladiščenega tudi izven skladišča Vrbovo in je, kot bomo videli pozneje, še kako prav prišlo v vojni leta 1991. Kako smo ga uspeli obvarovati kljub ukazu, da se ga preda JLA bo govora na drugem mestu. Celoten sestav enot TO v občini Ilirska Bistrica je v nekem trenutku štel že okrog 800 rezervistov in tri do štiri pripadnike stalnega sestava, ki so bili plačani. Seveda, so se te enote morale tudi stalno uriti in to, so ob ukazih od zgoraj in načrtovanju štaba, tudi stalno počele. Začenši z občinskim štabom, ki je bil na vajah tudi nekajkrat letno je ni bilo enote, ki ne bi vadila vsaj enkrat letno. Bile so to vaje, bodisi skupaj z redno vojsko in rezervisti JLA ali pa samostojne vaje v okviru TO. Skupaj s pripadniki JLA najbolj pogosto, z rezervisti lahkih brigad pa smo imeli vaje širšega značaja, ali pa, ko je kateri od perspektivnih polkovnikov polagal izpit za čin generala. Zanimivo na teh vajah je bilo predvsem to, da smo vedno imeli na drugi strani sovražnika iz gnilega kapitalizma in nikoli onega iz vzhodne strani. Dostikrat me je takšno urjenje vodilo v razmišljanje. In ravno misliti narobe je bil v tistih časih velik greh. Nekoč sem naivno vprašal, če morda ne obstaja možnost, da nas napadejo Rusi, tako kot so letal968 storili s Češkoslovaško. Najprej so me nadrejeni opozorili, da o tem ni dobro govoriti in, da termina Rusija ni, da so to pač Sovjeti in Sovjetska zveza. Danes je seveda vsakomur, pa tudi tem tovarišem jasno, da Rusi obstajajo in, da so imeli v tistem času pokorjene ne samo »brate« Ukrajince in Beloruse temveč tudi aziatske narode. Nekoč sem besedo Rusi in Rusija uporabljal tudi kot slušatelj na sestanku v svoji vasi in bil ostro karan od lokalnega funkcionarja. Omenjeno je bilo, da se je TO kot oborožena sila razvijala postopno in s časoma tako narasla, da je postala moteč faktor za vodstvo države, partije in JLA. Ker se je Republika Slovenija začela zelo zgodaj tudi politično osamosvajati je postajala taka vzporedna oborožena sila nadležna, ki jo je bilo potrebno postopoma omejiti ali celo ukiniti. Konec osemdesetih let je prišlo do nekaj pomembnih dogodkov, kot so sprejetje ustavnih amandmajev 1988 in oblikovanje več strankarske vlade 1990. Z vojaškim vrhom Jugoslavije se je pričel boj za nadzor nad TO pa je JLA s pretvezo, da orožje ni dobro čuvano, v maju 1990 prevzela nadzor približno nad 70 odstotki njenega orožja. Slovensko vodstvo se je seveda ustrezno odgovorilo. Prevzelo je nadzor nad TO z zamenjavo generala Hočevarja, s prevzemom vojaških evidenc, in ustavitvijo služenja vojaškega roka zunaj Slovenije. Uvedlo se je samostojno vojaško usposabljanje, organiziralo strogo tajno »MANEVERSKO STRUKTURO NARODNE ZAŠČITE«, ki je leta 1990 odigrala veliko vlogo v pripravah na dogodke, ki so sledili. Ta, tako imenovana manevrska struktura narodne zaščite, je uspešno delovala tudi v občini Ilirska Bistrica, o čemer bo govora v naslednjih poglavjih. Se nadaljuje Danilo Pugelj OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Dramska skupina OŠ Jelšam, s predstavo Modra vrtnica V AVSTRALIJI SO KOT DOMA Hrušiški fanti odhajajo na drugo turnejo po širni Avstraliji. Pet let po prvem gostovanju na peti celini se Hrušiški fanti sredi aprila zopet odpravljajo v daljno Avstralijo. Na povabilo Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji bodo tokrat nastopili kot osrednji gostje 9. Vseslovenskega festivala, ki bo potekal 17. in 18. aprila v Melbournu. Nastopili bodo še v Canberri in Sydneyju, Slovenci iz Adelaida pa se bodo pripeljali na koncerte v Melbourne. Z osmimi hrušiškimi pevci tokrat potuje še mlada pevka in harmonikašica Teja Ljubič iz Javorja ter Duo Frank (oče Marjan in sin Robert) iz Nadanjega sela pri Pivki. Tokratno gostovanje Hrušiških fantov med Slovenci v Avstraliji bo za razliko od njihovega prvega gostovanja predvsem bistveno krajše. Pred petimi leti so v Avstraliji zabavali naše rojake kar pet tednov, zdaj pa so jim avstralski organizatorji pripravili dobre tri tedne programa. »Hrušiški fanti so nam prinesli nekaj, kar nam ni prinesel nihče. Ljudsko pesem in glasbo in to z izjemnim uspehom. Kot ena redkih skupin so nastopali brez honorarja in tudi tako pripomogli k obstoju slovenskih društev v Avstraliji,« je odločitev za ponovno povabilo Hruščanom pojasnil predsednik Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji Peter Mandelj. »Navdušenje sicer ni tako veliko kot prvič, saj se med našimi rojaki v Avstraliji počutimo že kot doma, vendar pa smo vabilo prav zaradi tega z veseljem sprejeli. Zaradi bolezni in službenih obveznosti ostajajo štiri pevci tokrat doma, a smo se zato okrepili s pevko in dvema muzikantoma,« je o turneji povedal vodja skupine Danijel Cek. V Avstralijo tako potujejo: Andrej Ljubič, Stanko Križman in Danijel Cek (basi), Silvo Cek in Lado Mahne (baritona), Darko Butinar in Rado Muha (druga tenorja) ter Miro Muha (prvi tenor). Z glasom in harmoniko jim bo pomagala 17-letna Teja Ljubič iz sosednjega Javorja, za glasbeni del nastopov pa bosta skupaj s Hrušiškimi fanti poskrbela še Marjan in Robert Frank iz Nadanjega sela pri Pivki. Skupino tokrat spremlja tudi tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj, novinar slovenskih novic Iztok Umer in fotograf Slavko Gerželj iz Materije, ki bo našim rojakom prikazoval diapozitive ter fotografije Brkinov, doline Reke in drugih primorskih krajev. Hrušiški fanti s spremstvom bodo 17. in 18. aprila nastopili kot osrednji gostje 9. Vseslovenskega festivala, ki bo potekal v društvu Planica v Melbournu, zadnji aprilski vikend bodo nastopili še v treh društvih in enem verskem središču v Melbournu, med vožnjo proti Sydneyju se bodo ustavili in nastopili tudi v glavnem mestu Avstralije v Canberri, 1. in 2. maja pa bodo nastopili v obeh slovenskih društvih v Sydneyju ter verskem središču Merrylands. Skupno jih tako čaka devet celovečernih koncertov in devet nepozabnih zabav. Naj spomnimo, da so Hrušiški fanti leta 1999 prepotovali celo Avstralijo in zaradi izjemnega uspeha njihove prve turneje po vrnitvi dobili številna priznanja in nagrade. Med drugim tudi bronasto plaketo občine Ilirska Bistrica za izjemne zaslužke na kulturnem področju. Na podlagi ponovnega vabila naših rojakov iz Avstralije ne dvomimo, da jim bo tudi tokrat uspelo ponovno dvigniti na noge prepolne avstralske dvorane. Ali kot je ob njihovem prvem gostovanju dejal najbolj znani slovenski etnolog in tedanji predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Rogelj: »Kolikor naših ljudi je razseljenih po planetu, toliko je menda motivov in usod, ki so jih vodile pri odločitvah za zapustitev rodne domovine. Vendar temeljno in najbolj žlahtno bogastvo je pravzaprav ostalo doma. In delček tega prihaja z Hrušiškimi fanti sedaj tudi v vaše avstralske domove. In zdaj je menda že čas, da začnemo uživati ta naša bogastva. To so naši pravi, slovenski opali!« V četrtek, 18. marca jev dvorani Doma na Vidmu potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin. V triurnem programu so nastopili Dramska skupina OŠ Jelšane, s predstavo Modra vrtnica v režiji Nike Štok. Sledil je nastop Dramske skupine OŠ Pivka, s predstavo Raglje v gledališču: Kaj se skriva za velikim trebuhom v priredbi in režiji Lade Morel in Alenke Tomšič. Kot tretja je nastopila Gledališka skupina škratje iz OŠ Knežak, s predstavo Sneguljčica v priredbi in režiji Irene Rep. Sledil je nastop otroške gledališke skupine iz OŠ Rudija Mahniča Brkinca, s predstavo Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna v režiji Irene Boštjančič. Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 1. LIKAR, Borut, ANTUNOVIČ, Peter, BERGINC, Jordan, ČERNJAK, Dominik S., DEMŠAR, Jožica, FATUR, Peter, KRIŽAJ, Dejan, MULEJ, Matjaž, PEČJAK, Vid, SITAR, Sandi, TRČEK, Denis, TRUNK ŠIRCA, Nada. Uspeti z idejo!: tehnike in metode ustvarjanja, razvoja in trženja idej. Ljubljana: Korona plus: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, 2002 2. KOŠIR, Aleš, MAURER, Roman, PAPEŽ, Rok, PETERLIN, Primož, TOMŠIČ, Miha. Linux z namizjem KDE : priročnik za delo z operacijskim sistemom Linux. 2., prenovljena izd. Ljubljana: Pasadena, 2003 3. Moja prva enciklopedija : svet odkritij. V Ljubljani: Karantanija, 2003. 4. PEČENKO, Nikolaj. Moj prvi Linux : kako sem presedlal na Linux in preživel. ■Ljubljana: Pasadena, 2003 5. FREUD, Sigmund. Interpretacija sanj, (Studia humanitatis). Ponatis. Ljubljana: Studia humanitatis, 20016. HAY, Louise L.. 101 pot do sreče. Ljubljana: Karantanija, 2003 7. SHANKS, Hershel, NVITHERINGTON, Ben. Mar je Jezus imel brata?. Tržič: Učila International, 2004 8. BETTELHEIM, Bruno. Rabe čudežnega : o pomenu pravljic, (Studia humanitatis). 1. ponatis. Ljubljana: Studia humanitatis, 2002 Kot zadnja pa je nastopila otroška gledališka skupina Hip hop iz OŠ Cirila 9. CHOMSKV, Noam. Somrak demokracije, (Studia humanitatis, XI). 1. ponatis. Ljubljana: Studia humanitatis, 2003 10. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Ljudsko in umetno : dva obraza ustvarjalnosti, (Zbirka Folkloristika). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 11. LAWSON, Tony, JONES, Marsha, MOORES, Ruth. Sociologija : shematski pregledi. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2004 12. LE BRAS, Herve. Kri in gruda : pregled teorij migracij v XX. stoletju, (Zbirka Varia). Ljubljana: Studia humanitatis, 2003 13. PAGON, Neda (ur.), ČEPIČ, Mitja (ur.). Nacionalna identiteta in kultura, (Zbirka Zbiralnik, 4). Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2003 14. PAVLIN, Samo, ZGAGA, Matevž, STRAJNAR, Gregor, JURJEVIČ, Anka. Kam 2004 : mali leksikon srednjih šol in srednješolskih programov, (Mali leksikon srednjih šol in srednješolskih programov). Ljubljana: Delo, 2003 15. Pravljice. Radovljica: Didakta, 2003 16. BEAUMONT, Emilie. Podobe živali, (Zbirka Podobe). Ljubljana: Otroška knjiga Oka, 2003 17. CAMBOURNAC, Laure. Atlas živali. Radovljica: Didakta, 2003 18. AUER, Vladimir, ŠEŠOK, Janja, BOBEN BARDUTZKV, Darja, ORAVECZ, Robert, RAJNAR, Julijana. Pretrmast, da bi pil : alkohol, škodljiva raba in odvisnost : [priročnik za zdravstvene, socialne in pedagoške Kosmača Piran, s predstavo Zeleni fantek, mentorice Milve Vukovič. delavce]. Ljutomer: samozal. Ibidem, 2002 19. BACH, Edward. Zdravi se sam : duhovna osnova originalne Bachove cvetne terapije. Ljubljana: samozal. I. Roglič Kononenko, 2002 20. DROBEŽ, Mateja, KORBAR, Jasna, MACAROL, Božena. Dvostavno knjigovodstvo zasebnikov s štiri in več mestnim kontnim načrtom. 1. izd. Ljubljana: Studio Macarol, 2003 21. SCHNEIDER, Wilfried, SCHWANKHART, Karl, WIRTH, Helga, WIRTH, Helmut, POTOČNIK, Vekoslav, FURLAN, Milena, ZAVAŠNIK, Majda (ur.). Gospodarsko poslovanje 5 : [učbenik za trgovske akademije ter za Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu]. 1. naklada. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva založba, 1995 22. STEVVART, Martha, HAWES, Elizabeth. Entertaining. lst paperback ed. Nevv York: Clarkson Potter/Publishers, 199823. BOLE, Dragomil, KOČEVAR, Boris, KUNSTLER, Miha, MLADENOVIČ, Mirko, MOŽE, Vinko. Vama vožnja : priročnik za voznike. 2. dopolnjena nova izd. Ljubljana: Avto-moto zveza Slovenije, 2003 24. ABEDI, Isabel. Alberta išče ljubezen. Ljubljana: Kres, 2004 25. ARMSTRONG, Lance, JENKINS, Sally. Vsaka sekunda šteje. Tržič: Učila International, 2004 26. BRANDLE, Bine. Flusi, strah iz nogavice. Ljubljana: Kres, 2004 27. KLADNIK, Darinka. Vsa slovenska mesta. Ljubljana: ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 e-------—--------------------------n Bralcem Snežnika voščimo vesele velikonočne praznike Uredništvo / VOPEX d.o.o Pekarna Jure Nakupni center TRNOVO Ar y.»rna JVjti Ilirska Bistrica POSTOJNA AKCIJA COK. PRALINE 200g.....................319,90 SIT ČOK. JAJCE 30g....................... 199,90 SIT ČOK. JAJCE 100g S PRESENEČENJEM......349,90 SIT ČOK. JAJCE 200g S PRESENEČENJEM...... 749,90 SIT ČOK. JAJČKA PIRATI IN POŠASTI 20g.... 129,90 SIT OBRATOVALNI ČAS Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 — Pred odhodom v tujino so se Hrušiški fanti na nedavnem koncertu ob 15-letnici skupine Malibu še takole stisnili s prvo zvezdo slovenske estrade Natalijo Verboten Novosti iz naše knjižnice____________ KNJIŽNE NOVOSTI TRI GENERACIJE »BISTRIŠKIH FRANCOZOV« SLOVENSKEGA POREKLA NA POHORJU Ob prihodu na HOČKO POHORJE v Dom MILANA ZIDANŠKA (24. 2 ‘04), smo bili gostoljubno sprejeti in smo si tudi takoj prebrali tele verze in tri pravila obnašanja : Smo VLJUDNI, Govorimo PREMIŠLJENO, Smo PRIJATEJSKI. POHORJE, oaza sredi Alp, predstavlja sožitje človeka in narave ; sončne planjave, potresene s smrekami, so primeren kraj za družinske počitnice ; čist višinski zrak vzpodbuja ustvarjalnost, izboljšuje počutje in vrača pozitivno energijo, pravijo Pohorci. Po njihovem videzu sodeč, jim gre kar verjeti... Smučali smo pod skrbnim nadzorom smučarskih učiteljev, najmlajši (3 in 51et) pa so se vključili tudi organizator našega celotnega bivanja na Pohorju. Večere smo preživjlali skupaj z ostalimi slovenskimi smučarji in tako poskušali graditi most med tujino in domovino. Doživeli smo tudi pohorski “krst” s snegom in zaobjlubami, da še pridemo na POHORJE. Pri tem je bila posebno pogumna triletna Tanja, ki je svoj nosek in oči zarila najgloblje v sneg. Vsem, ki so se prijateljsko trudili, da bi bil naš dopust čim lepši, Iztoku in Valeriji našima gostitelj ama in kuharici, ki nam je pripravila vrsto domačih pristnihjedi, Petru ŠKERLJ direktorju ABC ŠPORTA iz Ljubljane, Zvezi prijateljev mladine iz Maribora in v slovensko skupino iz LJUBLJANE in se tako odlično naučili smučanje v petih dneh in se spotoma tudi izpopoljevali v materim jeziku. Med nami sta bili tudi prijazni dekleti slovenskih staršev, sestri Christine in Carine iz severa Francije, vedno nasmejani in dobre volje. Tudi onedve sta se vključili v slovensko skupino mladih in tako navezali nova poznanstva. Mimogrede smo tudi poglobili vezi kar med tremi generacijami izseljenstva. Vsi skupaj smo prvič doživeli nočno smučanje, nekateri so prismučali po MARIBORSKEM STADIONU vse tja do vznožja POHORJA pod skrbnom očesom Dušana ŽGURJA iz Vipave, ki je bil smučarskim učiteljem, še posebno Urški, Marku, se lepo zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili v to, da smo se pri njih vsi brez izjeme dobro počutili in varno smučali. Še posebno se zahvaljujemo Dušanu ŽGURJU, ki je predvsem nas starejše, varno in potrpežljovo vodil po težkih pohorskih strminah. Kot smo obljubili, se bomo še vrnili na Pohorje in naprej gradili most med nami in domovino, čeprav “JE VSAK ČLOVEK SVET ZASE” , kot piše tudi na steni DOMA M. ZIDANŠKA. Ravno zato je vsakdo tako dragocen pri gradnji tega mostu, kajti, če manjka en sam kamen, most ne bo dograjen! ANA IN KARLO VIČIČ Prem - Francija Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota od 7:00 do 19:0 Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21 SREBRNI JUBILEJ DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC “SNEŽNIK" Na zadnjem občnem zboru društva za VVP » Snežnik » Ilirska Bistrica, ki se je vršil v nedeljo, 29. februarja letos, smo člani društva med drugim tudi sklenili, da ob 25 letnici obstoja in aktivnega delovanja društva obeležimo jubilej z bogatejšim programom prireditev kot običajno. V ta namen smo 13. marca že izvedli delovno akcijo čiščenja prostorov in inventarja društva , da bi se tako pravočasno pripravili na osrednjo prireditev, ki naj bi jo izvedli v jesenskem času to je Regijsko tekmovanje ptic v Ilirski Bistrici. V konkurenci za vsakoletno Regijsko ocenjevanje ptic se vključuje več društev. Toda upamo, da z ozirom na naš srebrni jubilej nas bo podprla tudi Zveza društev za VVP Slovenije. Saj smo bili v preteklosti že organizatorji treh Republiških oz. Državnih prireditev tekmovanja ptic na našem območju delovanja društva. Letos bo Državna razstava ptic v Novi Gorici konec novembra ali v začetku decembra. K sodelovanju na prireditvi že sedaj vabimo druga sorodna društva, kot so rejce malih živali, čebelarje lovce in podobne, da se nam pridružijo s svojimi eksponati oz. dejavnostmi. Skupaj bomo prav gotovo uspešnejši in tako javnosti predstavili naše zanimivosti. Posebej bomo prikazali tudi pregled našega dela in uspehov v preteklih 25. letih obstoja društva. Ivan Šuštar Zanimivosti LAHEK KAMEN Pri Podstenjšku je posebna kamnina, ki jo drugod v okolici Ilirske Bistrice redko dobimo v tolikšnem obsegu. To je lehnjak, ki mu na Gorenjskem pravijo lahek kamen, poznamo tudi ime apneni maček. Dejansko je precej lahek, poln por in luknjic. Njegov nastanek je nekaj posebnega. Voda prinaša s seboj raztopljen kalcijev karbonat. Zlasti tam, kjer postane njen tok hitrejši, da škropijo kapljice naokorog, pa tudi tam, kjer se temperatura vode spremeni, se kalcijev karbonat izloča kot mineral kalcit. To se dogaja tudi v kraških jamah, kjer nastajajo kapniki in sige. V tekočih vodah se kalcijev karbonat začne nabirati okrog rastlin, ki rastejo v vodi ali morda tik ob njej. Kalcitna skorja se debeli, rastline propadejo in počasi tudi razpadejo. Zato je v lehnjaku veliko cevk, v katerih so bila nekoč rastlinska stebla in vejice. Pogosto dobimo tudi odtiste listov, v lehnjak zalito polževo hišico in še kaj drugega. Toda rastline se ne vdajo kar tako. Ene propadejo, druge rastejo naprej. Zato pravimo, da lehnjak raste pred našimi očmi. Zelo zanimiv je primer iz Jezerskega, kjer je v kamnolomu odprta večja stena lehnjaka. Na robu kamnoloma rastejo mahovi in druge rastline, preko katerih curlja voda. Če stopimo nanje, zaškriplje pod nogami. To pomeni, da je te rastline že začela obdajati tanka kalcitna skorja, ki se bo postopoma debelila in nastal bo lehnjak. Kos lehnjaka iz Jezerskega. V njem so Kamnolom na Jezerskem je vidni odtisi listov. Nekoliko slabše danes edini večji kamnolom ohranjene odtise dobimo tudi pri lehnjaka v Sloveniji. Visoka Podstenjšku. lehnjake va stena je pri Višnji gori. Čez lehnjake ve pragove se peni dolenjska Krka. Tam so nekoč lehnjak rezali v manjše bloke in z njimi gradili mline in druge stavbe. Kot gradbeni material so uporabljali lehnjak marsikje, saj ga je lahko rezati v bloke. Velike brzice čez lehnjakove pragove so blizu Šibenika v znamenitem Skradinskem Buku. Pri Podstenjšku je nekaj lehnjaka, v katerem dobimo tudi odtise rastlinskih listov. V lehnjaku so nekakšne cevi s premerom do 20 cm. Domačini pravijo, da so v vodo padla debla, okrog katerih se je nabral lehnjak. Rastlinski deli so strohneli in ostala je prazna cev kot kalcitna skorja, ki je obdajala nekdanje deblo. Rajko Pavlovec AKCIJA Pokončne pelargonije samo 299 SIT* Pomladne sanje Ozrimo se okrog sebe in uživajmo v pogledu na prebujajočo se naravo, poslušajmo pomladno pesem ptic in malo sanjarimo. Nato pa nataknimo vrtnarske rokavice in pričnimo z uresničevanjem sanj in želja. Z naravo v srcu in pravimi nasveti, ki jih bomo našli v poslovalnicah Kalia, nam bo zagotovo uspelo. Vrtni center Kalia, Franšlzlng Ilirija Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica Odprto: Pon.-pet.: 7.00-19.00 Sobota: 7.00-12.00 Telefon: 05/711 03 55 www.kalia.si * akcija velja od 5. do 30. aprila 2004 KALIA REGIONALIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE O regionalizmu in njegovi posledici - ustanavljanju pokrajin in razvojnih regij v Sloveniji - je v zadnjem obdobju veliko razprav v strokovni kot tudi v politični javnosti. Razprave in posveti na to temo so se zvrstili posebej po objavi predloga zakona o skladnem regionalnem razvoju. Regionalni razvoj je proces, ki je povezan z vzpostavljanjem usposobljenih institucij, zmožnostjo in sposobnostjo pridobivanja in predvsem učinkovitega koriščenja virov sredstev, doslednosti pri uresničevanju načel nove regionalne politike Slovenije (partnerstva, celovitosti, subsidiarnosti, usklajevanja, spremljanja in vrednotenja učinkov, partnerstva in programiranja). V Sloveniji se pripravljajo razvojni programi statističnih regij, ki so dobra usmeritev kako reševati izzive regij in kateri so razvojni projekti v regijah, ki bodo dvignili konkurenčnost regij v Sloveniji in v evropskem prostoru. Več sto regionalnih razvojnih projektov, ki se v zadnjih petih letih izvajajo povsod po Sloveniji in katerih rezultati so zgrajene turistične poti, čistilne naprave, izkoriščanje alternativnih virov energije, povezovanja institucij in podjetij, inkubatorji in poslovni centri, tehnološki parki in izboljšana komunikacija med domačimi in tujimi partnerji, sodobne metode kmetovanja, številni prenovljeni objekti... so več kot dober pokazatelj, ZLSD, SMS, SDS IN DeSUS. Odzvale so se vse, razen LDS-a. Stališče Stranke mladih Slovenije je pojasnil Igor Štemberger: V Stranki mladih Slovenije smo si že zdavnaj razčistili kam naj se občina Ilirska Bistrica umešča in s kom naj se povezuje. Po našem mnenju razvojna regija, ki jo s predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju vzpostavljamo, mora biti tudi bodoča upravna in politična regija. Če temu ne bo tako, bo te le še ena napaka, ki bo povzročala le zmedo tako pri umeščanju izpostav državnih služb, kot tudi zmedo pri porabi sredstev namenjenih skladnemu regionalnemu razvoju. Razvojne regije se nujno morajo ujemati tudi z bodočimi upravnimi regijami. Res je, da bo notranjska regija manj razvita in bo zato deležna večje državne podpore, vendar ta sredstva, ki so namenjena neposredno regijam niso tako zelo velika. Lani je na primer ta regija dobila okoli 150 milijonov SIT neposrednih pomoči in če to razporedimo na vse občine, ugotovimo, da sredstva ki padejo na posamezno občino zadostujejo komaj za nekaj krp asfalta. Mi bi morali štartati na denar, ki je namenjen obmejnim območjem z R.Hrvaško. Ob izgradnji mejnih prehodov (Jelšane) je država pripravljena sofinancirati še poslovne cone. Ta razpis (letos bo vreden okoli milijardo SIT, naslednja dva leta pa vsakič po 1,5 milijarde) bo kmalu 'objavljen^ mi ga pa čakamo / popolnprna nepripravljeni. Predlog!\v bodočnost občine, zlasti pa njenega gospodarskega razvoja in posledično tudi razvoja družbenih dejavnosti. S pričo navedenega podpiramo sprejete sklepe na zadnji seji Občinskega sveta, ki zavezujejo odgovorne v občini, da proučijo vse možnosti, ki bodo pogoj bodočega povezovanja občine v to ali drugo regijo. Ob vsem tem pa vztrajamo na strpnosti, modrosti in pripravljenosti za dogovarjanje in upoštevanje razlogov in ne nazadnje tudi volje občanov. vzpodbude, z delovanjem v močni pokrajini pa sredstva EU. Maksimalno je potrebno izkoristiti predvsem obmejni položaj in se povezovati s sosedi z druge strani meje. Naša dosedanja pot in odločitev za močno primorsko pokrajino je prava! Koliko bomo uspešni je odvisno od nas samih. Predvsem od kvalitetnih projektov in sposobnih ljudi! Denarja ne ponuja ne država, ne Evropa. Potrebno si ga bo izboriti. Za mnenje smo zaprosili tudi poslance v državnem zboru: Igorja Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna tri pomene izraza regionalizem: 1. političnega: “prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj”, 2. literarnega: “poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju”, 3. jezikoslovnega: “element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino”. Aktualnost se tiče v prvi vrsti političnega pomena besede. Tega je dobila beseda šele v 19. stoletju; od tedaj do danes seje regionalizmu v tem okviru oblikovalo kar nekaj pomenskih odtenkov, večinoma slabšalnih: provincionalizem, deželni patriotizem, separatizem. Danes je regionalizem pojem mednarodnega povezovanja zunaj mednarodnopravnih omejitev, torej sodelovanja delov držav z deli drugih držav. Regionalizem je politični model, ki je starejši od nacionalnih držav novega veka in je stalna alternativa imperialističnim in absolutističnim državnim tvorbam od 16. stoletja dalje. Naš odnos do regionalizma je dvojen: sprejemljiv in celo navdušen takrat, kadar se upošteva Slovenijo kot samostojno in homogeno regionalno enoto, enakopravno drugim in brez patronata kakšnega izmed centrov zunaj te enote, in odklonilen takrat, kadar se regionalistična logika hoče uveljaviti za dele Slovenije oziroma za njene posamezne dežele. da se proces regionalizrna dogaja v,, _zakona>dmoggča,"da'se'deli regije (^pr.; v" vsej svoji dinamiki. V naši občini se je razprava o, ' "izpostavljajo jskupop projelcte?/io‘ho razvojnih regijah uradno.začela na . omogočalo. d? bodo tudi\manj/r'azyita zadnji - 14. seji Občipškegti- svetili*■ -btirspčja znotraj ‘razvitejregije, lahko neuradno pa že prej','.’ l^oj-.se 5j.e-j; \¥eIezna’"pošebne podpore (npr. Brkini ilirskobistriški župan jjhdeležil v Južno-Primorski regiji). Če bomo pogovorov, katerih rezultat, daj-bi bil, imeli dobre projekte bomo lahko iztržili podpis pisma o nameri o oblikovanju ' ;, "ta denar ne glede'na to v kateri regiji Kraško - Notranjske razvojne regije,‘U bonio. Če pa bomo .k razvoju pristopili ki naj bi ga podpisali župani oSčijr ’’ tako, kot. pristopamo danes, da samo /računamo kdo bo več dobil in niti tega denarja ne bomo znali pravilno usmeriti, potem nas niti Bog več ne bo rešil. f Bloke, Cerknica, Divača, Hrpelje/ Kozina, Komen, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica. \_ , _ V naši državi trenutno vlajja zmeda na področju združevanja, v neke oblike sodelovanja med občinami. Tukaj se najprej pojavljajo upravni okraji oziroma zametki pokrajin, ki naj bi bile vmesna stopnja med državo in občino" oziroma upravno enoto. Potem so tukaj že regionalne razvojne agencije, ki združujejo lokalne razvojne centre, nenazadnje so tukaj še statistične regije in kot nov pojem se pojavljajo razvojne regije. Pozabila sem še na evro regije, ki s 1. majem postajajo realnost. Vsem nam je verjetno jasno, da bi bilo najbolje, da ena regija združuje vse našteto hkrati, ampak zaenkrat spadamo statistično v Notranjsko-Kraško regijo in pod njihovo regionalno razvojno agencijo. Sami pa smo se odločili, da tega ne želimo, zato smo se tudi opredelili za Južno primorsko statistično in razvojno regijo. Vanjo nas tudi umešča nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Pojavlja pa se dilema o razvitosti ene in druge regije, ter razprava o tem, katera regija nam bolj ustreza oziroma v kateri bi lažje prišli do sredstev. Razprave na to temo so šele začele, smo pa za začetek za mnenje zaprosili politične stranke v našem občinskem svetu, a le tiste, ki imajo vsaj dva predstavnika. To so LDS, Svoje osebno mnenje in mnenje Slovenske demokratske, stran Izjava Združene liste in njenega predsednika mag. Zlatka Jenka je bila zelo izčrpna ter je obsegala kar tri strani. Izluščili smo le nekaj tez: Ptivnašem mnenju je zelo pomembno, da je projekt spodbujanja skladnega regionalnega razvoja usklajen ? projektojn oblikovanja pokrajin, j ker bi lahko;, bistveno drugačen' koncept oblijcovanja pokrajin zahteval preoblikovanje vzpostavljene, strukture regionalnih razvojnih’ svetov in regionalnih razvojnih programov ter drugih "Xs strateških dokumentov. Kljub temu pa Moje osebno ke, Jc ta predlog zakona(v taki'obliki) z določitvijo takega šteyila razvojnih podal Vladimir Jeršinovič: | : re|ij kot funkcionalno ozemeljskih mnenje je, da j>e enot za'izvajanje-regionalne politike, moramo vključiti v Južno Primorsko regijo, kamor tudi spadamo, saj imamo s to regijo tudi več skupnih ciljev, kot s Kraško --Notranjsko regijo. Glavna skupna problematika je bodoča južna Šengenska meja, komunalni odpadki in pa nenazadnje srednja šola, ki jo je potrebno nadgraditi z višjimi in visokošolskimi programi, s Primorsko univerzo pa nam bo to dosti lažje, kot z Ljubljansko ali Mariborsko. Popolnoma identično je mnenje lokalnega odbora Slovenskih demokratov. Pri dokončni odločitvi, pa se nagibamo na izvedbo referenduma, kajti mislimo, da naj o tako pereči problematiki, od katere bomo v bodoče odvisni, saj so razvojne regije predhodnica bodočih upravnih regij (v Koprskem okraju smo že bili, v Postojnskem pa nikoli), odločajo ljudje na referendumu. Franc Gombač je podal izjavo v imenu Demokratske stranke upokojencev: Regionalizacija je proces, ki mu v Demokratični stranki upokojencev Slovenije posvečamo pozornost, saj se zavedamo, da je zlasti z vzpostavitvijo razvojnih regij odvisna ne sme1 ‘ :prejudiciratL obliko vanj a pokrajin. Te bodo1 postale1 funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje regionalne politike. Trenutno ni sprejemljivo, da predlog zakona prejudicira ustanovitev pokrajin. Menimo tudi, da večje spremembe predlagane teritorialne členitve razvojnih regij oziroma predlaganih mej razvojnih regij, ki so potrebne za vzpostavitev trdne strukture na regionalnem nivoju, ne bi bile primerne, saj bi lahko povzročile porušitev koncepta zakona in tudi časovni zamik njegovega sprejema. ZLSD opozarja, da morajo vsi postopki v zvezi z reorganizacijo državne in lokalne uprave potekati sinhrono. Sam projekt pokrajin pa mora biti dovolj resen projekt in mora zajemati koncept majhnega števila močnih pokrajin. In kje je nase mesto? Prav gotovo med razvitimi! Tam kjer je denar, razvito gospodarstvo, dovolj sposobnih kadrov in kjer bomo sodelovali, si pomagali in bili bolj uspešni. Z možnostjo povezovanja v subregije (razvojno zvezo občin znotraj močne pokrajine) bomo lahko koristili neposredne razvojne Štembergeija - SMS in Vojka Čeligoja -DeSUS (Ilirska Bistrica), Davorina Terčona -LDS (Sežana), Aleksandra Merla -LDS (Postojna), Majdo Zupan -NSi (Cerknica) in Stanislava Brenčiča -SLS (Logatec). Odzvali so se Igor Štemberger, Vojko Čeligoj in Majda Zupan. Izjava Igorja Štembergerja je že vključena v njegovo zgornjo izjavo, v nadaljevanju pa posredujemo še preostali dve. " Majda Zupan: »Regijski odbor Nbve Slovenije za- Notranjsko je že sredi januarja 2004 sprejel sklep in poslal sporočilo za javnost vsem medifem na našem področju, da želimo, da 4^ oblikuje Notranjska regija tako, ' 'da bp vključevala občine ob. porečju. Ljubljanice in sicer Občino " Loška dolina, Bloke, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Borovnica in Brezovica, želeli pa bi pritegniti še občino Horjul in mogoče še katero občino na tej osi. Notranjci smo vedno, bodisi zaradi, izobraževanja, zaposlitve, kulture, prometa, nakupovanja in še marsičesa drugega gravitirali proti Ljubljani. Ker smo prepričani, da meje razvojnih regij predstavljajo tudi meje bodočih upravnih regij oz.pokrajin, želimo, da se Notranjska ne ohrani le kot pojem, pač pa kot uspešna regija znotraj osrednje slovenske upravne ureditve. Da smo proti povezovanju s Krasom in Primorsko je naše prebivalstvo pokazalo že v primeru registrskih tablic, ko nismo želeli prevzeti postojnske registracije.« Vojko Čeligoj: » Sam si predstavljam oblikovanje t.i. razvojnih regij, kot priliko, da se tudi naša občina z gospodarskim, delovnim in kulturnim potencialom ter naravnimi danostmi vključi v prostor, ki bo vzpodbudil in omogočil največji možni meri vsestranski razvoj naše občine. Zato mora biti odločitev, ki jo bodo sprejemali občinski svetniki dobro premišljena in pretehtana poteza. Logično je pričakovati, da podobno razmišljajo tudi druge občine, ki v takšnem povezovanju iščejo predvsem svoje interese. Idealno bi bilo, da se Ti interesi v celoti prekrivajo z našimi, kar pa je skoraj nemogoče. Zato v katero koli razvojno regijo se bo naša občina vključila, si bo morala svoje mesto izboriti in to izboriti z dobrimi gospodarskimi in drugimi programi, z idejami, motiviranostjo, enotnostjo občinskega vodstva in široko podporo občanov, ki bodo stali za načrtovanimi programi. Brez vsega tega bomo v vsaki, taki ali drugačni regiji zgolj odvišen privesek. Vsekakor nas vse čaka obilo konkretnega dela in garaških naporov. Samo od sebe za gotovo ne bo nič prišlo in se ne bo prav nič zgodilo. Kot podpredsednik parlamentarnega odbora za šolstvo, sem z našo delegacijo pred nekaj meseci sprejel na pogovor zastopnico EU za področje poklicnega šolstva iz Danske. Med drugim nam je predstavila postopek razpisa kar obilnih evropskih sredstev za podporo poklicnega izobraževanja v članicah EU. Na njihov zahteven razpis, po njenih besedah, dobijo nad štiri tisoč konkretnih izvedbenih programov. Le te jim njihov strokovni tim še pomaga dopolniti in usmerjati. Na koncu odobrijo in finančno podprejo le nekaj deset programov. Pač pa menijo, da so že s samim razpisom uspeli vzpodbuditi desetine in stotine strokovnjakov k razmišljanju pa tudi k realizaciji svojih programov v lastni izvedbi. Poduk je jasen. Ni vse v pričakovanem denarju, ki naj bi prihajal iz Evrope, pa prav dolgo tudi ne bo. Zato, čimprej se naučimo ... loviti ribe!« od oonedelika d Dom na Vidmu 10 ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP lO 11. PODLI FANTJE 2-akcija 12. PIRATI S KARIBOV ■ pustolovski 13. TOMB RAIDER ZIBELKA ŽIVLJENJA ■ pustolovski 14. DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ■ pustolovski 15. OČKOV VRTEC-komedija 16. MORJE SMRTI-triler 17. BESNO MAŠČEVANJE ■ akcija 18. TIHO OPOZORILO -znansL fantastika 19. HULK-znanst. fantastika 110. POZIV ZA SARO - komedija IZ POSLANSKIH | — . -!j Februarsko sejo gh, H Državnega zbora m smo zaceli s »k poslanskimi vprašanji. Prva tri kot vedno postavlja opozicija predsedniku vlade. Tokrat sem gospoda Antona Ropa kot prvi spraševal jaz. Opozoril sem ga, na astronomske plače, ki jih v nasprotju s predpisi prejemajo nekateri direktorji javnih zavodov. Enostaven izračun nam tako pokaže, da najbolje plačani direktorji javnih zavodov, ki prejmejo plačo 2,6 milijona SIT bruto, v enem mesecu zaslužijo približno 23 minimalnih plač, ki od meseca decembra po podatkih Ministrstva za delo družino in socialne zadeve znaša 111.484 tolarjev, in skoraj 50 zajamčenih plač, ki po podatkih resornega ministrstva od meseca decembra dalje znaša 52.699 bruto. Pri prvi primerjavi je tako rekorderka med direktorji javnih zavodov, direktorica ljubljanske psihiatrične bolnišnice, zaslužila v enem mesecu toliko kot delavec z minimalno plačo v dveh letih, medtem ko mora delavec, ki prejema zajamčeno plačo za ta denar delati dobra štiri leta. To je sramotna resnica, ki je nedopustna, še posebej zato, ker se tako visoke plače generirajo tudi iz prispevkov vseh tistih, ki na mesec zaslužijo borih sto tisočakov. In kar je najbolj zaskrbljujoče, vlada nad izplačili plač direktorjem očitno nima nikakršnega pregleda in tudi ne nobenega nadzora. Največkrat se je izkazalo, da vlada niti ni vedela, kakšno plačo prejema posamezni direktor javnega zavoda. Visokih plač pa ne prejemajo le v javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je država, ampak nemalokrat tudi občine ne vedo, kakšne plače prejemajo direktorji javnih zavodov, ki so v njihovi lasti. Se pravi, da se vzorci razkošnih plač zrcalijo tudi na lokalni ravni. Vlada je že pred leti sprejela sklep, ki omejuje plače direktorjev javnih zavodov na 90 odstotkov plače resornega ministra. Ta sklep so posamezni javni zavodi zaobšli tako, da so poviševali plače z raznimi dodatki in stimulacijami. Ti so skupaj mnogokrat presegali celo osnovno plačo. Sklepanje individualnih pogodb z direktorji zavodov je očitno postalo pravilo, prav tako, kot so postali pravilo veliki dodatki za delovno uspešnost. Direktorji so v večini primerov dobivali dodatek, ne glede na to, kako uspešni so dejansko bili. Leta 2002 smo sprejeli zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi se začel uporabljati šele julija letos. Kot vidimo mnogo, mnogo prepozno. Letošnje leto je bogato s takšnimi in drugačnimi zelo pomembnimi ratifikacijami mednarodnih pogodb, tudi pogodba o vključevanju Slovenije v Nato, ki smo jo sprejeli pretekli mesec sodi mednje. Tisto dostikrat slišano o prelomnih dogodkih in spremembah drži, tu ni dvoma. Se pa dozdeva, da premalo pozornosti posvečamo temu, kako naprej. Glede pridruževanja Slovenije Natu v Stranki mladih Slovenije nismo delili navdušenja velike večine ostalih strank po pristopu k tej organizaciji. Skepsa je razumljiva in logična, še posebej če pogledamo razvoj dogodkov v zadnjih nekaj letih. Prav gotovo je legitimna tudi naša želja in težnja za čim bolj miroljubno in nenasilno politiko, kamor spada tudi ne-vključevanje v mednarodne vojaške organizacije. Menimo namreč, da je srednjeročno najpomembnejša oblika slovenske nacionalne varnosti konkurenčno gospodarstvo in socialna stabilnost in da članstvo v EU za Slovenijo predstavlja zadovoljivo institucionalno garancijo za stabilnost in politično reševanje sporov. Toda odločitev, da se Slovenija vključi v Nato je bila sprejeta na referendumu in je za nas, poslance Stranke mladih Slovenije obvezujoča, to smo jasno povedali še pred referendumom. Torej, da bomo referendumsko odločitev ne glede na naše mišljenje, četudi drugačno, spoštovali in glasovali za pogodbo. V Stranki mladih Slovenije bomo, tudi v prihodnje, našo energijo in politične napore, ki jih je še dodatno legitimirala tretjina volivcev, ne-navdušenih pridružitvi v Nato, usmerjali nadzoru in obnašanju slovenske politike na obrambnem področju. Zavzemali se bomo za vzpostavitev samostojnega obrambnega sistema držav Evropske unije, ki so tudi v zadnjih krizah Nata dokazale, da spoštujejo svetovno ureditev, organizacijo združenih narodov in politiko dialoga pri reševanju zapletenih svetovnih varnostnih vprašanj. V množici preteklih razprav in diskusij glede izgradnje avtocestnega omrežja v Sloveniji je bil do sedaj največkrat podan argument, ki je govoril »za« avtocestne povezave, POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. L. KLOPI ... argument razvoja in povezovanja različnih delov Slovenije v integrirano celoto. Poleg tega se je od časa do časa pojavil še argument prometne varnosti in ohranitev dragocenih človeških življenj. Oba argumenta nedvomno držita. V Stranki mladih Slovenije se zavedamo, da zgolj vlaganja v javno infrastrukturo ne zmorejo nadomestiti izpada privatne ekonomske aktivnosti, je pa zagotovo blagodejen mehanizem v časih recesije. V predlogu Resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest so nam bili predstavljeni pozitivni učinki pretekle gradnje, na predhodnih razpravah pa smo lahko slišali tudi manj lepo plat preteklega avtocestnega investiranja. Gre za izrazito neenakomernost letnih vlaganj. Pričakuje se, da bo glavnina del na avtocestnem programu opravljena do leta 2010. Po dograditvi glavnih avtocestnih žil pa bo potrebno postopoma na glavno ožilje priključevati tudi ostale dele naše države, ki bodo tako lažje zaživeli. Ob tem se nam predlog dodatnega programa zdi povsem smiseln. In v ta dodatni program, ki bo prišel na vrsto po zaključku osnovnega programa, ki bo povezal Slovenijo počez od Obale do Prekmurja, smo uspeli uvrstiti tudi avtocestno povezavo naše občine z metropolo. Ali bolje rečeno v dodatnem programu Nacionalnega programa izgradnje avtocest je po novem tudi avtocestni odcep Jelšane - Ilirska Bistrica - Postojna. V Stranki mladih Slovenije pri izgovorih vlade na področju pobiranja cestnin želimo povsem jasno povedati, da nasprotujemo neenakopravnemu pobiranju cestnin, ki se ga vlada izredno spretno poslužuje v zadnjih letih predvsem na račun v naprej kalkuliranega nabiranja političnih točk pri prebivalcih, ki se brezplačno vozijo po avtocestah, medtem ko se na prebivalce podeželja preprosto požvižgajo in jih obremenjujejo z visokimi cestninami preprosto zato, ker slednji ne predstavljajo tako številne volilne baze. Tudi vztrajno popuščanje pritiskom avtoprevoznikov po čim nižjih cestninah je povsem skregano z realnostjo, ki je, da le-ti več kot tisočkrat bolj obremenjujejo življenjsko dobo cest od osebnih vozil in poleg tega predstavljajo zelo veliko ekološko breme, navkljub tem dejstvom so cestnine tovornjakov veliko nižje kot bi realno morale biti - razliko v ceni pa pridno plačujejo vozniki osebnih avtomobilov iz slovenske periferije -kako znana formula, ki se je vlada brez sramu poslužuje ob istočasnem širokoustenju o decentralizaciji, skladnem regionalnem razvoju, spoštovanju ustave .... V Stranki mladih Slovenije zato predlagamo ukinitev dvojnega plačevanja cestnin državljanom Slovenije, ki jih plačujejo dvakrat - prvič ob registraciji in potem še ob vsakokratni uporabi avtocest. Tujim državljanom in predvsem njihovim avto-prevoznikom pa je potrebno zaračunati realno visoke cestnine in s tem od vseh prehodnih turistov, ki pridno uporabljajo slovensko avtocestno infrastrukturo pri tranzitu v južno sosedo izpuliti vsaj kakšen tolar, če že s turističnimi programi tega ne znamo. FINANČNE SPODBUDE INVESTICIJAM V STAREJŠE STANOVANJSKE STAVBE Ministrstvo za okolje, prostor in olja (brez upoštevanja izkoristka energijo - Agencija za učinkovito kurilne naprave). Skupna vrednost rabo energije in obnovljive vire energije je v Uradnem listu RS (št. 21/04) dne 5.3.2004 objavila javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stano-vanj-skih stavb. Podprti bodo projekti, ki omogočajo znatne prihranke toplotne energije za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje. Predmet razpisa so naslednje vrste ukrepov: • izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, • izolacija fasade ter • zamenjava in obnova oken. Z izvedenimi ukrepi naj bi se pri starejših stavbah čim bolj približali -----------------------------: M ENERGETSKO SVETOVANJE razpisa je 70 milijonov tolarjev, višina posamezne finančne spodbude pa je lahko največ 10 odstotkov investicijske vrednosti ali v primeru večjega stanovanjskega objekta do 5 milijonov tolarjev. Rok za predložitev vlog za prvo odpiranje je 3. maj 2004, skrajni rok za predložitev vlog pa je 4. oktober 2004 oziroma do objave o porabi sredstev. Natančnejša razčlenitev vrste ukrepov na gradbenih konstrukcijah in osnovni pogoji za dodelitev finančne spodbude so podani v dokumentu JAVNI RAZPIS, ki vsebuje celotno vsebino objave razpisa. Razpisno dokumentacijo naročite s pisnim zahtevkom na naslov SV6T Prikaz finančne spodbude za investicijske projekte toplotne sanacije gradbenih konstrukcij Gradbena konstrukcija Normativna toplotna prehodnost U™, (W/m2 K) Priznano zmanjšanje toplotnih izgub na leto (kWh/m2) Višina finančne spodbude (SIT/m2) 1. zunanje stene 0,40 80 1000 Z.zunanje stene ali strop proti terenu 0,55 80 1000 3.strop proti neogrevanemu podstrešju 0,25 100 700 4. a) poševna streha nad ogrevanim podstrešjem b) ravna streha c) strop ali tla,ki mejita na zunanji zrak 0,20 100 700 5. zamenjava oken 1,40 160 4000 6. zamenjava zasteklitve 1,10 90 1000 prihrankom in učinkom, kot jih je mogoče doseči pri novih stavbah z uporabo Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v več stanovanjskih stavbah ter lastniki individualnih stanovanjskih stavb v Sloveniji. Razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, katerih gradnja je bila pričeta do vključno 1980. Z izvedenimi ukrepi mora biti doseženo najmanj 10.000 kWh prihranka potrebne toplote za ogrevanje na leto, kar je ekvivalentno dejanski porabi 1000 litrov kurilnega Agencije ali po faksu 01/300 69 91, dostopna je tudi na spletni strani Agencije: www.gov.si/aure. Prikaz finančne spodbude za investicijske projekte toplotne sanacije gradbenih konstrukcij si lahko ogledate v tabeli. Če želite več, predvsem pa konkretnih nasvetov za varčno rabo energije, vas vabimo v našo energetsko pisarno, kjer boste dobili brezplačen nasvet in gradivo vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro, v provizoriju Občine, soba št. 7. Vabljeni! energetski svetovalec Miran Penko * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net / Igor Štemberger ANA SELES NA PREMU Predstavitev pesniške zbirke domače pesnice Ane Seleš, je bila pravi kulturni praznik pred praznikom dneva žena, saj so se na predvečer praznika, poleg zbirke same, predstavila tudi harmonikarja Jože Škrlj in Miha Šušmelj, Ženska pevska skupina Prem in Moški pevski zbor Studeno. Vsekakor pa je bil osrednji del prireditve posvečen Ani Seleš in novi zbirki, kije bila poleg novih razglednic tudi naprodaj. Požrtvovalni organizatorji so bili: Kulturno društvo Franjo Kranjec iz Topolca, Kulturno, športno - turistično društvo Prem in KS Prem. Uvodne besede v prireditev je podal predsednik Kulturnega društva Franjo Kranjec, g. Barbiš Ado. Joško Stegu, je kot predsednik Literarnega društva Ilirska Bistrica pohvalil pesnico in njeno ustvarjanje. Slavnostni govornik pa je bil ilirskobistriški župan, g. Anton Šenkinc. Izmed nastopajočih je potrebno posebej pohvaliti Ženski pevski zbor Prem, ki letos praznuje peto obletnico, vodi ga pa gospa Irena Rep. Iz svojega širokega izbora so nam zapele Majsko pesem, Šetala sam in Vse rožice. Ob tej priložnosti čestitamo g. Ani Seleš ter ji želimo še veliko ustvarjalnih dni, v nadaljevanju pa objavljamo komentar zbirke in intervju s pesnico, ki ga oblikoval Milivoj Kaluža. Predstavitev zbirke NEKAJ MISLI O PESNIŠKI ZBIRKI OD STEBLA DO CVETA V ZRELA LETA ANE SELES Predstaviti pesniško zbirko » Od stebla do cveta v zrela leta« skozi pesmi same je pravzaprav težko in to zato, ker šele v prevodu v prozno obliko iz vezanih besed in ob srečanju s pesnico samo dojameš vso simboliko njenih pesmi, skrivnost, izvirnost in prvinsko naravnanost njenega pisanja. Po Ani Seleš »ne bodo imenovali kulturnega praznika«, po njej » ne bodo peli državne himne«, verjetno tudi »ne bo dobila ime ena od ulic v glavnem mestu«. Ana Seleš in njene pesmi tega tudi ne potrebujejo, so bolj preprosto povedano praznovanje s praznikom ali brez njega, so hvalospev življenju, kulturi in naravi to je mix, ki je povezan v močno izrazno celoto in daje pozitivno energijo. V njenih pesmih ji ne gre toliko za simetrijo in obliko, važnejša ji je izpoved, ki je iskrena, kratka, takšna ki se dotakne vsakega kamenčka v mozaiku življenja in to ne glede ali opazuje in prisluškuje naravi sami, ali se dotakne človeka, ki ji je znan ali neznan, ali pa samo tuhta v sebi o bolezni, zdravju in ljubezni.V njej ni prostora za zamere, »fovšijo« in sovraštvo - življenje zajema s tolikšno žlico, kakršno ji je v roke posadila skrbna proletarska mati, naša Lojzka iz Vahnice z znamenjem križa in to rdečega.Ana je, pije, piše in misli »z levico« in to od malih nog. Ana je čebela delavka, ki rožico iz velike skrbi za delo mimogrede vpraša od kod je priletela kot semenka in zrasla ravno na tem travniku, vendar na njej nabere samo toliko medu in cvetnega prahu kolikor je potrebno za zdravje njenega panja, preživetje in odhiti dalje novemu delu nasproti. Opozarja na pokvarjenost, ki jo bruha televizija in modernizacija nasploh, vendar se istočasno zaveda, da je tudi to neizogibni del življenjskega procesa in kroga v katerem se vrtimo vse hitreje. Lastovke so tiste, ki obrnejo njen svet in leto na glavo, so tiste, ki ji prinašajo novo družinsko veselje.Kajti z njihovim prihodom se vse začne znova in to ljubezen, gradnja, naraščaj in skrb za preživetje. Poleg tega pa so simbol vztrajnosti in naravne samoiznajdljivosti so pravzaprav takšne, kakršni so bili naši predniki in seveda tudi Anini. Te ptice tako krhke in drobne na svoji vsakoletnem popotovanju so Ana, ki se majhna in nebogljena išče Ana Seleš na dolgi makadamski poti iz Podstenj preko Topolca v Ilirsko Bistrico in se v času mladostne ljubezni preseli na Prem.Pot male deklice je polna strahov a tudi cvetja, petja ptic in pristne kmečke dobrote ljudi, ki so živeli in jo obdajali v teh krajih. Na drugem delu poti pa z možem hiti v raj na Prem, kjer je manj ravnine, kjer je v delu kjer prebiva manj sonca kot v Podstenjah, vendar pa ji ljubeč življenjski sopotnik in družina dajeta klorofil za srečo in milino. V tem novem gnezdu Ana šiva, mesi in domuje. V tem gnezdu Ana kuha, tuhta in se utrjuje. V tem gnezdu Ana piše in ga ljubi močneje kot cesar svojo veliko cesarsko palačo. Zaradi tega so Anine pesmi za tiste, ki v sebi nosijo bolečino, za tiste ki imajo nostalgijo in za tiste, ki potrebujejo moč in energijo. Niso pa za karieriste in bahače, so za takšne, ki nosijo še kratke hlače in ljubijo pesmi, zvoke in loge domače. Kajti ljudje na vasi so pravi nomadi, vsak dan se selijo vsi, ki so še dovolj mladi. Zjutraj v mesto, proti večeru domov srečni, da znanje in plačo dobijo. In vsi, tudi mi po, boljšem, srečnem življenju hrepenijo. Ana naj ostane še dolgo prožno pero, naj se poslovi zima, da bomo še druga drevesa po listih spoznavali in ob cvetlicah na polju uživali. S spoštovanjem v prozo prelil! Gospa Ana, kdaj ste pričela s pisanjem pesmi? S pisanjem pesmi sem začela kot najstnica, ali celo prej. Ko sem sama merila dolgo pot od doma in nazaj domov, sem veliko premišljevala o vsem mogočem. Zapisala sem misli -rime, po dolgem času pa zavrgla. Kasneje sem pisala ob raznih priložnostih, raznim ljudem, a nikoli nisem povedala, da je to moje delo. Koliko časa je nastajala zbirka Od stebla, do cveta, v zrela leta? Zbirka je nastajala morda tri štiri leta. Vse, kar je bilo prej, sem upepelila. Malo katera pisava je po naključju še zapisana. Po slučajnem pogovoru z pesnico gospo Danico Pardo in njeno ohrabrujočo besedo, so se zapiski množili in ostali. Kmalu mi je na pomoč pristopil še naš literat gospod Jožko Stegu in otroška pesnica gospa Jerica Strle. Če imaš oporo in pomoč pred svojim pragom, kaj naj še rečem -PRISRČNA HVALA! Kako je prišlo do srečanja s Kulturnim društvom Franjo Kranjec iz Topolca? Srečno knjigi na pot Spet je bilo srečno naključje s člani Kulturnega društva Franjo Kranjec. Ti sposobni, požrtvovalni, delavni ljudje, so me danes pripeljali na Premski grad. Le oni so zaslužni za lično knjižico. Zaslužnemu gospodu Adu Barbišu, sta besedi ISKRENA HVALA mnogo premalo za tako veliko in plemenito delo. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kaj drugega, kot pisati. Če ne zapišem misli takrat, ko mi »prileti» kot rečemo, v glavo, kmalu pobegne iz nje. Zato imam pri sebi vedno beležko in svinčnik. Pisanje me sprošča, pomirja in krepi duha. So dnevi, ko mislim, da ne znam držati svinčnika v roki. So pa dnevi, ko pišem in pišem. Tako je z vsakim delom vsakega posameznika. Od stebla...? To so pesmice, ki govorijo o otroških letih, sicer ne mojih, vendar sem vse take stvari doživljala tudi sama. V času mojega otroštva smo imeli pri hiši vedno psa, mačko, kokoši, nekaj let tudi golobe pa veverice in še bi lahko naštevala. Imeli smo tudi veliko rož, bolezni in zdravilnih rastlin zoper bol. Imeli smo tudi dve deklici, veliko njunih vragolij, le praznovanj, kot v sedanjem času nismo poznali. Verjemite mi, bilo nam je lepo. Do cveta...? To je mladostna tematika, ki sem jo v veliki meri doživljala tudi sama. Enako se je tisti čas dotaknil mojih vrstnikov. O takratni lepoti časa sem se po dolgih letih pogovarjala z znanci in tudi kaj zapisala. Pripovedovali smo si in smejali nerodnostim, o katerih prej nebi govorili kaj še le priznali. To je tisti čas mladosti in lepote, ki dobi vrednost, ko ga ni več. V najstniških letih sem se veliko pogovarjala z babico. To opisujem v pesmici BABICA. Doživljanje praznikov, o peki kruha. Kdo si je pa privoščil kruh iz pekarne?! ČEVLJI Kdor je imel v mojih najstniških čevlje, je imel celo bogastvo. Vaški najstniki nismo bili tako bogati, zato pa smo imeli razne težave. ŠMARNICE Prav blizu mojega doma je bilo v mesecu maju ogromno mest, kjer so cvetele šmarnice in za vse - punte - kot smo dejali takrat, sem vedela. Ni me bilo strah hoste, tam sem se vedno dobro počutila, tudi klopov se nisem bala. Še danes me vonj teh rastlin močno prevzame. Zelo malo jih utrgam. Lepo mi je, ko jih gledam in duham tam v gozdu. Takrat se vedno v mislih sprehodim po tistih hostah, potočkih, drevesih, jasah, kjer so cvetele te čudovite šmarnice. PRIJATELJICA V mladosti sem imela čudovito prijateljico. Tega, kar sva doživljali me dve, kar sva preživeli v slogi in neločljivosti ne morem povedati. So le nepozabni lepi spomini. MILI KRAJ Lepi kraj mojega odraščanja. V mali hiški, čeprav ni bila naša last, je bil moj dom. Zame lep, velik in neprecenljive vrednosti v tistem času ... Lepe spomine pa imam tudi na takratne vaščane. ... v zrela leta? To je čas, ko brez obremenitve gledaš življenje v katerem živiš, se ozreš nazaj in ceniš preteklost. Sedaj veš, da je bilo vse nekoč » zakaj » tudi zato! Vse življenje sem imela veliko srečo. Mislim, da znam to tudi ceniti, da sem za ta dar hvaležna « bogu in ljudem » kot rečemo ... vsem ki me obdajajo. Srečo pa sem imela živeti in delati z izrednimi ljudmi. DOM opisuje moj resnični dom. Dom, katerega ne bi želela več zapustiti. Toda ta dom je med ljudmi, ki jih imam rada in brez vseh teh vaščanov, ne bi imel tako velike vrednosti. Da je res tako, je današnji dan eden izmed dokazov. Hvala vsem, ki ste mi v tako velikem številu ponudili pomoč in jo tudi dali. V naravi vedno bolj spremljam letne čase in njih pomen. Od vsakega posebej hočem imeti kaj zase in za ljudi, ki me obdajajo. SLIVOVKA in JESEN sta dokaz. In nazadnje bi vam še postavil vprašanje, katera pesem vam je najbolj pri srcu? Največjo težo zame ima pesem 77 . V njej je vse povedano. Vsi, ki me poznajo, vedo, kdo je in vedo, da je ta pesmica živa že 44 let. Po tolikih leti je še vedno mlada. Milivoj Kaluža Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ga-commerce@siol.net sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. POPEK Norah Jones Feels like home Založba: EMI / Dallas Kdo bi si kdaj mislil, da bo lahko tako nekonvencionalna glasbenica dosegla tako visoke naklade. A kako ne, ko pa so njeni albumi pravi balzam za ušesa, ki so vse preveč zapacana z nepotrebnim glasbenim balastom. Album Feels like home ni album, pri katerem bi med poslušanjem uporabili tipko “naprej |»|”. Ko ga boste vstavili v vaš sistem, si ga boste želeli doživeti kot celoto, kot zgodbo mehkih zvokov, ki nežno božajo ušesa. Prav tako je malo verjetno, da bi si kdaj kasneje zaželeli kako posamezno skladbo. Nak, album si boste zaželeli v enem kosu. Ena sama skladba bi bila preveč iztrgana iz konteksta. Še bolj pa velja to, da se takšno glasbo posluša v primernem razpoloženju, ki nastopi šele, ko se dan konča in je pred nami samo še miren večer, v kaminu ogenj in zunaj morda snega ali dež. Ko bodo ušesa in um hoteli mehko blazino za počitek, si privoščite Norah Jones. Pa vendar obstajajo mesta, kjer se Norah oddaljuje od klasičnega evropskega okusa. Tu imam v mislih predvsem nekaj skladb, ki se spogledujejo s country-jem. A tega ji ne bomo očitali, prej jo lahko pohvalimo, da se opira na svoje korenine. Da bi le več naših vrlih glasbenikov sledilo temu zgledu. Domače je lahko tudi zanikano, vendar je domače. V sebi nosi identiteto ter kontinuiteto naroda in kulture. Spoh pa je vedno mogoče tradicionalne elemente uporabiti na inteligenten način, le pravi talent mora biti na delu. Gdč. Jones je torej le še en dokaz, da se glasba ne deli na blues, jazz, pop, rock (ipd) pač pa enostavno na dobro in slabo. Ugnite kam spada Norah, (mk) Dan - D Katere barve je tvoj dan Založba: Kif Kif Menart “Le naprej ne glej nazaj, dokler je dobro v očeh, dokler je razlog za smeh, le naprej ne glej nazaj, še otrok je v vseh nas, pusti naj poje na glas. ” NEKAJ MISLI K PESNIŠKI ZBIRKI ANE SELES Vsak pesnik je skrivnostni izvir, ki gaje težko zajeti in še težje razumeti, posebej danes, ko se utapljamo v hrupu in se nam zdi, da beseda prej izhlapi, preden doseže sogovornika. Morda je ravno zato v našem času toliko naskakovalcev gluhote (tako jaz pravim pesnikom), ki si skušajo preko pisane besede utreti pot do sočloveka. Kaj jih požene, da lepega dne primejo pero v roke in začnejo pisati verze? Precej bi jih gotovo navedlo kot razlog prvo ljubezensko razočaranje ali življenjski udarec, ki je v njihovo dušo nakapljal toliko grenkobe, da so jo morali ubesediti, sicer bi jim izžgala dušo. Ko prebiram Ančine pesmi, bi rekel nasprotno, namreč, da jo je v pesnjenje pognala presunjenost nad darežljivostjo življenja, ki se sklanja nadnjo. Tega veselja ne more zadržati v sebi, ampak ga hoče izpovedati in deliti z drugimi. V pesmi rojenice pravi: Takrat, ko so se vile rojenice iz zabave vračale, so še mene obiskale. Izredno dobre volje so bile, sicer mi ne bi toliko darov, veselja in sreče dale. Res izgleda, da so jo rojenice bogato obdarile z neuničljivo življenjsko vedrino, ki jo izžarevajo ne samo njene pesmi, ampak tudi njeno vsakdanje življenje. Sreča ima veliko oblik, le težko jih je prepoznati, pravi Hemingvej v svojem slovitem delu starec in morje. Anči jih vsepovsod odkriva na svoji poti od stebla do cveta v zrela leta, kot je posrečeno poimenovala zbirko svojih pesmi, v katerih niza podobe iz svoje bogate vsakdanjosti, ki jo riše s preprostimi, ponekod skoraj ravnimi, a prepričljivimi besednimi potezami. V njih skoraj ni zaznati tragične razpetosti med svetom resničnosti in sanj. Prostodušno priznava, da je srečna s tem, kar ji nudi življenje in se ne obremenjuje z nedosegljivim. To pa ne pomeni, da ji primanjkuje zvedavosti, prizadetosti ob stiski in nesreči sočloveka ali hrepenenja po lepšem svetu za vse ljudi. Otroško se zna vsako pomlad razveseliti prihoda lastovk pod njihovo streho in zaskrbljeno spremlja njihovo tekmo s časom za pripravo naraščaja na dolgo jesensko potovanje v tople kraje. Enako jo prevzame lepota njene okolice, ki jo v vseh letnih časih med sprehodom ali delom na vrtu očarana opazuje. Veliko se v svojih mislih in pesmih mudi pri ljudeh, s katerimi je obdana in z njimi deli dobre in slabe strani svojega vsakdana. V pesmi Moj kraj izpoveduje svojo globoko navezanost na ljudi in kraj, kjer je pognala korenine : Veliko mi pomeni ta moj kraj. Reka, Potok, poti in v terasah njive, Dom, ki v njem živim Kaj si lahko še več želim? Rada imam ljudi in njih klepet. Delimo si srečo, delimo nasmeh. Delimo veselje in tudi trpljenje. V pesmi moja vas nadaljuje: Hitro leta mi bežijo, dolgo je odkar sem tu. Če še enkrat bi živela, bi hotela biti tu. Tu in tam se v njene pesmi prikrade tudi kakšna senca skrbi za jutrišnji dan, a jo hitro odžene od sebe, kot na primer v pesmi Bolezen, ko pravi : »Kaj se bojiš? Ali te je sreča kdaj zapustila, ti je hrbet obrnila, ko nisi vedela ne kod ne kam?« Res ji ni nikoli obrnila hrbta, niti na dan predstavitve njenega pesniškega prvenca, ko se je narava grdo poigrala z našimi pričakovanji in nam namesto prvega pomladnega cvetja nasula snega za ovratnike. Ne moremo zahtevati, da se bo vreme ravnalo po naših potrebah. To lahko pričakujemo od prijateljev, da nam bodo stali ob strani v dobrem in slabem. Sodeč po tako prepričljivi udeležbi, kakršno je bila deležna, se ji niso izneverili... Jožko Stegu Za Dan-D nas je večina izvedela šele nedavno, ko so so izdali svojo tretjo ploščo z naslovom “Katere barve je tvoj dan”. Skupina pa še zdaleč ni nova, na dolenjskem so pravi carji, saj zabavajo tamkajšnje žurerje že kakih 10 let. Lahko bi sicer rekli, da imamo pred sabo tipičen rock izdelek, vendar smo povedali premalo. Vsaka skladba pozornemu poslušalcu z vnovičnim poslušanjem odkriva nove in npve plasti in ko tako prodiramo v globino glasbe in besedil šele spoznamo pravo izvirnost te skupine. Ne bojijo se mehkih zvokov (recimo skladbe Roke, Le naprej in Voda), trdih mešanic rapa in metala (Otroci sonca), jedro albuma pa vendarle predstavlja rock. Vprašamo se lahko, koliko je v Sloveniji še skupin, ki same nekje ustvarjajo kvalitetno glasbo... Le koliko dobrih pesmi poslušajo drva po drvarnicah in kleteh, medtem ko so naši radijski valovi pogosto zasičeni z drugorazrednimi izdelki, ki jih promovirajo izključno bujna oprsja, simpatični nasmeški, kratka krila in kajvemkajševse. A naj poslušalci izvolijo svoje. Važno je, da smo dobili Dan-D. (mk) ODDAJA POPEK, VSAK PETEK OB 18H NA TV GALEJA Teme naslednjih oddaj: Dan D, predstavitev plošče in Miss Universe Hrvaške petek, 26. marca in 2. aprila ob 18h V pripravi še: Brkinska fešta v K4 Dora 2004 - zakulisna reportaža in afterparty Viktorji 2004 - kaj menijo glavni akterji Porin 2004 - zakulisna reportaža in afterparty Sveže napovedi in novice na: http://hop.to/popekalinovi domeni: http://www.popek.tk UTRINKI RESNICE Zemlja pokopala že mnoge je blišče, ona je stvarnik in pokopališče. Stojan Vid Jaksetič MPZ DRAGOTIN KETTE GOSTOVAL PRI ZAMEJCIH V soboto 13/3-2004 so bili pevci MPZ Dragotin Kette povabljeni v Devin k tamkajšnjemu Slovenskemu kulturnemu društvu Igo Gruden. Pod vodstvom svojega zborovodje dr. Mirka Slosarja so uprizorili koncert 7 umetniških pesmi in navdušili polno dvorano kulturnega društva. Na koncertu je z dvema pesmima sodeloval tudi domači pevski zbor in mešani pevski zbor iz Logatca. Po končanem uradnem delu so marljivi zamejci oba zbora presenetili z izredno pogostitvijo, pevci obeh zborov pa so jih nagradili še z nekaj pesmimi. Opaža se, da je sodelovanje s pobrateno občino Devin-Nabrežina v zadnjih letih kar nekako zamrlo, zato HARIJCI NA POHODU Kaj bi naši politiki dali, da bi lahko napolnili dvorano Doma na Vidmu, tako kot so jo v soboto, 13. marca, dobesedno natrpali člani Kulturnega društva Alojz Mihelčič iz Harij. Že pol ure pred predstavo se ni dalo dobiti prostega sedeže, zato so mnogi kar stali ali sedeli na tleh. V programu, ki je sledil se je v celoti predstavilo celotno kulturno društvo Alojz Mihelčič, s vsemi svojimi sekcijami. Najprej se je predstavil mešani pevski zbor Alojz Mihelčič, nato je sledila šaljiva predstavitev Harijskih novic. Predstavili so se tudi mladi harmonikarji in mlajša ter starejša etno skupina. Večer so zaključili s predstavitvijo igralske skupine, ki je za številno občinstvo zaigrala igro: www prasci.com. Igra je požela gromozanski aplavz, še posebej pa njeni vodilni igralki Jadranka Boštjančič in Alenka Penko. Iskrene čestitke gredo pa tudi vsem članom tega izjemno produktivnega društva. X____________________________________________________________________________) je gostovanje Kettejevcev priložnost, sodelovanja na reviji Primorska poje da se tradicijo ponovno oživi. še nekaj odmevnih gostovanj, o čemer MPZ Dragotin Kette v bližnji pa bomo pisali v naslednjih številkah, prihodnost pripravlja poleg Z.K. Dvojna dioptrija OBČINSKE ROŽE ZA NAŠE OSTARELE MAME Bolj ko seje bližal osmi marec, bolj so se gostile enodnevne pozornosti do žensk, ki so jih navdihovali predvsem mediji in trgovci, ki so hoteli na ta račun kaj iztržiti. Pa še kdo drug seje našel, kije zraven pristavil svoj politično ali kako drugače obarvani lonček. V poročilu TV dopisnika o načrtovani dobrodelni prireditvi za neko samohranilko v hudi denarni stiski, sem zasledil naslednjo cvetko : "Ni tako pomembno, koliko denarja bomo zbrali, važno je, da se v teh dneh spomnimo na ženske.” Ma kaj ne pove! Ko da ima človek stisko samo en dan v letu in potem shaja ob božji špiži, kot so včasih rekli. Nekaj podobnega so si ob osmem marcu umislili na našem županstvu za naše ostarele mame, ki so prestopile svet kakšen predlog za regresiranje plačila bolniške negovalke na domu tistim bolnim, ki nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, a jo nujno potrebujejo. Denar za ta namen bi zlahka napraskali iz proračunskih sredstev namenjenih sociali, če bi malo prevetrili njene odtoke.. .Vem, da se bo takoj našlo kup ugovorov, češ, da to ni v skladu s tem ali onim zakonom in da so za svoje "odpisane” starše dolžni skrbeti otroci. Seveda so, vendar naj pripomnim, da nimajo vsi te sreče, posebno kmečki ne, da so v dobro plačanih službah ali pa s polnimi transakcijskimi računi iz naslova delnic "sprivatiziranih” podjetij... Naša občina pri svojih načrtovanjih kot po navadi gleda samo en pedenj pred nosom in ne vsaj dve desetletji vnaprej, zato ji hodi in ji bo še marsikaj hodilo narobe. Domovi za ostarele ter druge usluge (tIiška pot v prihod^ osemdeseto leto in sicer obdarovanje z nageljnom ter desetimi deki kofeta. Da bo mera polna, so ravno mene nameravali vpreči v svoj humanitarni voz, da bi raztalal tiste njihove Šenke po svoji okolici. Niti v sanjah! Kaj pa naj bi rekel našim mamkam ob izročanju darila? Župan vas ma rad? Ne bom trdil, da ni v tej nameri bilo vsaj kaplje plemenitega namena razveseliti jih. A takšna poteza zveni prej porog, kot poklon, posebno za tiste obnemogle, ki potrebujejo vse kaj drugega, kot samo enodnevno pozornost občine. S tega stališča pa bi bilo kar prav, ko bi se župan osebno odpravil z rožami po svoji občini in obiskal naše mamke ter jih pobaral, kako shajajo, posebno tiste s starostno kmečko pokojnino, ki ne pozna dodatka za pomoč in postrežbo, a jo potrebujejo! Skoraj prepričan sem, da naša socialna služba nima verodostojnih podatkov o tem, koliko imamo takšnih primerov v naši občini. Vsi se lepo izgovarjajo na zakon, da pač ne omogoča teh pravic iz kmečkega zavarovanja in s tem je ta problematika zanje zaključena, razen na vsaka štiri leta, ko kandidati za župana in občinski svet v svojih volilnih programih vsevprek hitijo obljubljati neko "posebno skrb za bolne in ostarele.” Najbrž je s tem mišljen nagelj za 8. marec... Predlagam, naj namesto praznih obljub raje vložijo v občinski s področja varstva starostnikov bodo kmalu (ob zamenjavi generacij upokojencev) dostopne samo še privilegirancem, ki zmorejo plačilo v dopolnilne pokojninske sklade za višje pokojnine, ostala raja bo morala biti lepo doma ne glede na zdravstveno stanje, ker ne bo imela s čim plačati tovrstnih storitev. V ta namen bi že zdaj morali začeti vzpodbujati takšne oblike pomoči starostnikom na domu, ki bi bile cenovno dostopne širšemu sloju prebivalstva. Za lajšanje njihovih stisk se našim oblastnikom očitno zdi škoda proračunskega denarja, zato ga raje vlagajo v megalomansko širjenje bistriškega pokopališča z obrazložitvijo direktorja Komunale, ki je bila priobčena v PN, da: "nujno rabijo nova grobna polja.” Človek ob takšnem ravnanju dobi vtis, daje naša prihodnost v britofu, ker občina namesto pridobivanja novih delovnih mest za nezaposlene ženske, s pomočjo proračunskih sredstev omogoča cenovno lahko dostopna nova grobna polja, ki jih ne bi potrebovali, če bi pred dvema desetletjema preusmerili pokopavanje pokojnikov iz okoliških krajev na druge lokacije ali pa pravočasno uvedli žarne pokope. Kot izgleda, mora tako biti, kot je, ker tistim, ki so pri krmilu, tako paše. Ne verjamem, da iz človekoljubja... Jožko Stegu SONČNICA NA RAMI - SUNCOKRET NA RAMENU Tako se glasi naslov nove pesniške zbirke prevodov Kosovelovih pesmi, pesnika, ki že več kot desetletje živi pri nas, Ismeta Bekriča. Pesniška zbirka je bila predstavljena 17. marca v knjigarni DZS v Trnovem. Poleg branja prevodov nekaterih pesmi iz nove Bekričeve knjige, so svoje pesmi brali še domači avtorji Danica Pardo, Marina Grilj in Jožko Stegu. Uvodoma je avtor, s prisotnimi podelil naslednje misli: »Koprevajam pesmi Srečka Kosovela - ustvarjajoč most med desetletji, rimami in jezičnimi tesneči in širjavami - čutim vse čare prave poezije, poezije napisane z rokopisom duše in dobrote, predvsem pa s trepetanjem in radostjo dečka, mladega bitja, ki odkriva in tolmači svet v vsej njegovi lepoti in odprtosti. Ko prevajam Kosovela, ko vstopam v njegov otroški vrt na Krasu, se spominjam tudi vrtov svojega otroštva, na drugem kraju in v drugem času in se zavedam, da je dobrota otroštva in rojstnega kraja večna, univerzalna..., ko berem pesem »Mati čaka« vidim mater vseh tistih, ki trpijo, ki hrepenijo, ki iščejo vsaj majhno, najmanjšo luč, zrnce svetlobe, v temi razsutega življenja; vidim tudi matere iz Srebrenice, ki čakajo svoje sinove, svoje najbližje in najdražje, da se s temnih, neskončnih poljan vrnejo v toploto svita in rojstnega kraja. Vendar, ugasnila je luč - ostala je pa svetla pesem!« MATI ČAKA Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja mati čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje temno, zdaj hi stopil tja, pokleknil pred njo. Mati, poglej: nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit, zame, ki tavam okrog ubit, ubit. Joj! ugasnila je luč. Zakaj, ne vem. Šel bi pogledal, tujec., a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj, sedaj, gle, meni je ugasnil edini, poslednji sijaj. MATI ČEKA Vidiš li, stranče, to svjetlo u noči? Mati me čeka, a ja neču doči, s ve je sad tiho u tamnom polju, stupio bih torno, kleknuo pred nju. Majko, od svijeta neču nista više, reci riječ, riječ, riječ koju srce njiše, da n njoj je mirno i topao dan zame, što lutam oholo skrhan. Oh! Zgasnu to svjetlo! Zašlo, ne znam. Vidio bih, stranče, al drhtim sam. Daj mi da umrem tu, u iaj treptaj, gle, zgasnu mi jedini, posljednji sjaj. SREČANJE Z MONTPASSIONOM Ivko Spetič Magajna Ester Juriševič: Predstavitev pesniške zbirke Montnassion Knjižnica Makse Samse Ilirska Bistrica, petek. 20. februarja 2004 Moj namen je ugoditi avtorju pesniške zbirke Montpassion, gospodu Ivku Spetiču Magajni, predstaviti to njegovo delo z osebnim pogledom nanj. Povedati torej, kako sem jaz razumela njegovo lirično izpoved Montpassiona. ' ’%£ Verze sem prebrala večkrat. Vsakič znova sam začutila v izpovedi novo sporočilo, nove razsežnosti, nove poglede in spoznanja. V teh drobnih zapisih sem našla in odkrila celoto, smisel življenja, pot, prizadevanja, hotenja ... do njega. Njegov smisel skriva v sebi razigranost, lahkotnost, mladostno željo po vzponu, po vrhu. Vredno se je žrtvovati, saj se od zadaj kot koprena odkrivajo velika in silna ljubezen, vera, upanje, pa tudi dvomi, ki črvičijo duha. V verzih so vseskozi prisotni kot light motiv pesnik, Michele, Jacquelin in Montpassion. Kaj pa je Montpassion? Prvi del sporoča, daje to vzpetina, hrib ali gora. Drugi del lahko semantično opredelimo kot tujko, ki pomeni strast ali v pomenu krščanskega izročila Kristusovo trpljenje. Obe razlagi sta glede na sporočilnost verzov sprejemljivi, saj nosi ta v sebi ljubezen, strast, vero, strah, krivdo, odpuščanje hrepenenje in poželenje. Pesnik prikazuje Montpassion kot svojo življenjsko pot, kot svoj pogled nanjo z razdalje spominov, hrepenenja in novega zenita, kot svojo svetlo cittadello. Michele, Jacquelin sta ženski imeni, ki lahko predstavljata pesnikov notranji - duhovni in poduhovljeni intimni svet. To sta dve ženski podobi ene moške pesniške duše, ki balansirata na vrvi časa in dogajanj tokove sanj, pričakovanj ali poželenj, skomin in obupa, ki si jih osuši v upe. Ko si duša zahoče še mehkejšega p r'i 7 i /K' dotika, še toplejšega občutka, zapiše avtor njuni imeni z malima začetnicama, omehča pa ju s fonetičnim zapisom, ter ju združi v eno besedo, eno podobo, eno sporočilo - mišelžaklin. Saj to je vendar res eno, to je on - pesnik. In mehke besedne rime s francoskimi pogovornimi frazami, zapisane fonetično ali jezikovno dosledno, so jezik in govorica duše. Pojoča melodična francoščina ji daje zven in pomen. Zapisi brez ločil, brez ovir, le e.: » nizanje besed, verzov, pesmi nas peljejo in vodijo k simbolnemu, imaginarnemu, k zasanjanemu, k ljubezni. Torej spet isti, večni ogenj vesolja, moč bivanja, bit sama. Vodi nas v svojo esenco, v sončni žarek, v ledeni oklep, v božansko pasivnost, v rožo mogoto in skrivnostni cvet. Krog je sklenjen, začenja se novi krog brezkončnega kroženja. Nadaljuje in prelije se v zgornjo pentljo osmice, v drugi del neskončnosti, ki pa ni v istem času niti prostoru. Ester Juriševič esimit OoGDamoDogE? ftjgG^DDGl Bm p7®0H®0d]OD9a dk®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si <=>m y y *> y > o > Vse zainteresirane kupce obveščamo, da lahko pokličejo tudi na telefon (05) 72 10 100 Barbara Lenarčič. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Občine Pivka, na internetnem naslovu http://www.pivka.si. na razpolago je tudi slikovno gradivo. ČASOPIS SNEŽNIK, RESNICA VSAK MESEC Z VAMI! .£!•. FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica V« *#v TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 PERILO M CI V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica tel.št.: 05/710 13 84 e-pošta: center.razvojni@siol.net I Koledar prireditev za april 2004- kaj kje M? j Organizator Informgcije naravna in kulturna dediščina Oglej gradu Prem C stalna razstava prazgodovinskih gradišč) grad Prem vsakdan Tl C ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/7147400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja Ljudska šola Prem vsakdan Tl C ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/7147 374 Ogled muzejsko urejene pomožne poste Pri poštarjevih v Harijah Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/7100 360 05/7101366 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 50 01 Ogled Hodnikovega mlina v ll.Bistrici Ilirska Bistrica (plač) po dogovoru Turistično društvo Ilirska Bistrica 05/7145 280 srečanja . Bridge kluba ilirska Bistrica in Postojna gostilna Valenčič Ribnica vsak ponedeljek ob 18.00 Bridge klub ilirska Bistrica 05/7145 280 05/753 05 55 Spomladansko srečanje numizmatikov Picerija Pič Boy Ilirska Bistrica 25 .april od 9.00 -12.00 Primorsko numizmatično društvo ll.Bistrica 05/7142 639 kultura Vre pravljic Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica vsak torek in četrtek Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 05/714 41 88 Spomladanska prireditev Pozdrav pomladi grad Prem 4.april ob 15.30 uri KT5D PREM 05/7147 365 Revija Primorska poje 2004 Dom na Vidmu ilirska Bistrica 4,april 2004 ob 17.00 JSKDOI ilirska Bistrica 05/71100 90 Območna revija otroških pevskih zborov 2004 Dom na Vidmu ilirska Bistrica /.april 2004-03-19 ob 18.00 JSKD Ol ilirska Bistrica 05/71100 90 Otroška gledališka skupina »Kdo bo sešil Vidku srajčico« Dom na Vidmu ilirska Bistrica 23.april 2004 ob 19.00 JSKD Ol ilirska Bistrica 05 Izola 05/71100 90 Komedija (gledališče smeha Koper) Pacienti v čakalnici Dom na Vidmu ilirska Bistrica 17.april 2004-03-19 ob 20.00 ZKD Ilirska Bistrica 05/ 71100 90 ghsk Koncert glasbene šole Ilirska Bistrica in glasbene šole Huga VVolfa 5G dvorana glasbene šole ilirska Bistrica /.april 2004 ob 18. uri Glasbena šola Ilirska Bistrica 05/7142216 dediščina Velikonočna prireditev Ilirska Bistrica se ni točno znan Se ni znan Tic ll.Bistrica 05/710 1 384 kresovanje Kresovanje v Vrbici Vrbica na prostem SO.april 2004 KTŠD Vrbica 031/357552 Praznovanje!.maja ilirska Bistrica -na prostem 30.4. ali 1.5.2004 Še ni znan TIC ll.Bistrica 05/7101384 [Informacije, ki jih želite objaviti v kolesju prireditev, pošljite <\o 18. v mesecu ng zgoraj navedeni naslov. pripravila: Mojca Memon svetovalka v TIC-u OBVESTILO - Obveščamo vas, da tudi letos ob Svetovnem dnevu zdravja organiziramo Pohod za zdravje. Letos se bomo na pot podali peš ali s kolesom 03.04.2004. Dobimo se pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici ob 9,00 uri zjutraj, kjer si bomo najprej ogledali nekaj zanimivosti. I Organizatorji pohoda so kot vsako leto OZRKS Ilirska Bistrica, Športna zveza II.Bistrica ter Zdravstveni | dom II. Bistrica, sodelujejo pa še Videsport II.Bistrica, Policija II.Bistrica, Svet za varstvo in preventivo v i cestnem prometu, Kolesarski klub Ilirska Bistrica. Več informacij lahko dobite pri organizatorjih oz. na oglasih. ________________ VLJUDNO VABLJENI! J llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono LastMinuteCenter® www.lastminutecenter.si PRVI MAJ Z ILIRIKO Last minute center Ilirike turizem je za vas pripravil široko ponudbo prvomajskih počitnic. Prvomajske počitnice lahko z nami preživite na Hrvaškem. Bogat Ilirikin klub vam ponuja nepozabne prvomajske praznike v Club hotelu Hedera v Rabcu ali Club hotelu Montauro v Rovinju. Cena tridnevnega polpenziona z bogatim animacijskim programom, ki zajema pijačo dobrodošlice, kopanje v bazenu, večerni program, živo glasbo in še in še, je 16.700,00 oziroma 15.900,00 SIT. Z Last minute centrom Ilirike turizem pa se lahko odpravite v tujino. Pripravili smo vam nepozabni prvomajski klub na eni od naj lepših mediteranskih obal, na zeleni Costa Bravi, v Španiji. Naši vodniki vam bodo v osmih dneh predstavili deželo in ljudi, naši animatorji pa bodo poskrbeli, da bo vaše bivanje aktivno, pestro in predvsem zabavno. Vse to in še več za samo 49.900,00. Lahko pa z našim klubom letujete na najbolj zelenem grškem otoku - Krfu. Krf je nekaj več kot običajni izlet, saj nikoli ne manjka prijaznih animatorjev, dobre družbe, zabavnih iger, ogledov in posebnih doživetij. Popeljali se bomo z luksuzno ladjo, ki je pravi plavajoči hotel in že od 38.900,00 SIT. Če pa ste željni kopanja v morski vodi, pa preživite z nami počitnice v Egiptu. Last minute center Ilirike turizma je v sodelovanju s priznano slovensko agencijo TAO za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi. Cena prvomajskega izleta v Egipt je 149.900.00 SIT. Za romantične duše smo pripravili izlet v Pariz, kjer boste za 5 dni odšteli le 39.900,00 SIT. Ogledali si bomo »sončni dvorec« v Versaillesu, Eiflov stolp, sprehodili se bomo po Elizejskih poljanah ali pa popeljali po reki Seni. V Pragi se bomo sprehodili po Starem mestu, ogledali si bomo Vaclavski in Staromestni trg, Hradčane, Karlov most in ostale znamenitosti, zvečer pa vas vabimo v pivnico. Za štiri dnevni izlet boste odšteli le 23.900,00 SIT. Ljubitelji cvetja pa boste lahko z Last minute centrom Ilirike turizem obiskali Nizozemsko in v Amsterdamu preživeli 6 dni za samo 32.900,00 SIT. Lahko pa z nami obiščete večno mesto Rim in si v štirih dneh ogledate Vatikanske muzej e , Kapitol, cerkev Sv.Pavla in se sprehodite po znamenitih španskih stopnicah le za 43.900.00 SIT. Za jugo nostalgike pa je Last minute center Ilirike turizem pripravil štiridnevni izlet v Beograd za 19.900,00. Vse tiste, ki si za praznike ne morete privoščiti daljše odsotnosti z dela, pa vabimo, da se nam pridružite na eno oziroma dvodnevnem izletu. Za enodnevni izlet v Gardaland boste odšteli 9.900,00 SIT, Bavarske gradove pa si lahko ogledate v dveh dneh za 22.800,00 SIT. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici ali pa nas pokličite na telefonsko številko 710 0110 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last Minute Center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata 7-dnevno letovanje na hrvaški obali od 26.6.-3.7.2004. Aranžma vsebuje: Polpenzion v Fortuna hotelu 3* za eno osebo v dvoposteljni sobi. Kateri je Fortuna hotel in kje je? Last Minute Center v sodelovanju z organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden določi tri do pet' hotelov. Cena teh hotelov je bistveno nižja od cene v katalogu. Fortuna1 hoteli se spreminjajo, izbrani so med hoteli v letnem kataalogu, zagotovljena pa je njihova kvaliteta v skladu s katalogom. Izbrani Fortuna hotel bo lociran v Istri ali otokih kvarnerskega zaliva. Odgovorite na zastavljeno vprašanje, in si prislužite počitnice, ki jih pokalnjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. junija 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v julijski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Fortuna hotel 3*, ki ga poklanjata llirika turizem in Snežnik je: a.) v Egiptu b.) v Sloveniji c.) na Hrvaškem Ime in priimek:_______________________________________ Ulica, hišna številka:. Poštna številka, kraj: Podpis:______________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. ■mtiičii BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA DJ). * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Evropa pozablja španski teroristični napad, tako se evropski indeksi po velikem padcu počasi popravljajo. Slovenski trg se na te tragične dogodke ni odzval. V obdobju od 24. februarja do 23. marca je tako domači borzni trg naraščal. Sicer je bilo tudi nekaj rdečih dni, a gledano v celoti je indeks SBI20 narasel za 4,83 odstotkov, kar predstavlja solidno rast. Omenjeno obdobje je bilo predvsem v znamenju objave poslovnih rezultatov za leto 2003 nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij, članov borzne kotacije. Ko so bili objavljeni poslovni izidi, se je izkazalo, da najbolj izstopata Mercator (MELR) in Gorenje (GRVG). Ob splošno znanem pozitivnem poslovanju Gorenja je bil za številne dober rezultat Mercatorja presenečenje. Obe podjetji sta tako v obdobju 24.2 - 23.3 pridobili na vrednosti, Mercator za 6,13 in Gorenje za 7,08 odstotka. Pri podjetjih na splošno velja, da se bodo pozitivni učinki objave dobrih poslovnih rezultatov poznali predvsem v prihodnjih tednih. Ob tem, ko številni tečaji pomembnejših slovenskih podjetij dosegajo zgodovinske vrednosti, med pomembnejšimi je dvig tečaja Krke (KRKG) nad 60.000 SIT, je potrebno omeniti tudi Gorenje. Ob tem, da je to ena izmed najlikvidnejših slovenskih je sedaj že nekaj časa v območju zgodovinsko najvišjih vrednosti je prebila tudi magično mejo šest tisoč tolarjev. Sicer je v podobnih primerih pričakovan odboj navzdol, vendar je glede na dobre poslovne rezultate in sposobno vodstvo podjetja verjetnejše nadaljevanje rasti. Predsednik uprave omenjenega podjetja je v napovedal, da obstaja možnost, da bi v Srbiji že kmalu zagnali Gorenjevo proizvodnjo. Odločitev o tem bo znana v prihodnjih tednih, proizvodnja pa naj bi po predvidevanjih stekla sredi prihodnjega leta. Slovenija je kot prva od tranzicijskih držav z vidika Svetovne banke in njenih kriterijev uvrstila v skupino razvitih držav. To prinaša nove možnosti za sodelovanje med Slovenijo in Svetovno banko. S tem podpisom je Slovenija postala članica skupine razvitih držav, doslej jih je bilo 27, Slovenija pa bo 28. Te države so tudi v prvem razredu združenja za mednarodni razvoj (IDA), tako se bo rating Slovenije še dodatno utrdil. Ocena najpomembnejše svetovne bonitetne hiše Dun & Bradstreet se sicer direktno ne bo spremenila. Omenjeno podjetje komentira, da bo na zvišanje njihove bonitetne ocene Slovenije vplivalo več dogodkov, kot so formalna vključitev v Nato, vstop v EU 1. maja in že omenjena uvrstitev med razvite države. mag. Roman Jeras; Ilirika Borzno posredniška hiša d.d. roman.jeras@ilirika. si NAPOVEDUJEMO: KOLESARSKI MARATON BRKINI 2004 Člani ŠD BAS ŠPORT so se odločili, da skupaj z Gorsko kolesarskim klubom Snežnik iz II.Bistrice pripravijo kolesarsko prireditev - maraton BRKINI 2004, namenjeno izključno rekreativnim kolesarjem. Poleg športnega vidika je namen prireditve tudi v predstavitvi turistične zanimivosti krajev v Brkinih in na ta način izpeljati turistično promocijo kolesarskih poti. Želja članov društva -kolesarjev je namreč sodelovati pri projektu izdelave kolesarskih poti v Brkinih in turističnem vodiču, ki bi predstavil vse bogastvo kolesarskih Brkinov. Organizatorjem je uspelo Kolesarski maraton BRKINI 2004 uvrstiti v okvir vseslovenske akcije Olimpijskega komiteja Slovenije »Slovenija kolesari«, tako da pričakujejo na prireditvi precejšnjo udeležbo slovenskih rekreativnih kolesarjev. Promocija prireditve bo potekala tudi med zamejci v Italiji in na področju Kvamerja, sicer pa je na maratonu dobrodošel vsak, ki rad kolesari. Na voljo bodo tri proge: a. veliki maraton za cestna kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje -Tatre - Artviže - Barka - Vremski Britof - Ribnica - Il.Bistrica (66 km) b. srednji maraton za gorska - treking kolesa: potek: Il.Bistrica - Harije -Pregarje - Tatre - Šmagur - Postrvica - domačija Bubec - Zarečje - Il.Bistrica (36 km) c. mali maraton za gorska - treking kolesa: potek: Il.Bistrica - Harije -križišče pri Dedu - domačija Bubec - Zarečje - Il.Bistrica (15 km) Več o maratonu si lahko ogledate na spletni strani društva www.bassport-klub.si. kjer je prireditev predstavljena z opisom poti, grafikoni in zemljevidi, tam se lahko tudi prijavite, podrobnejše informacije pa dobite osebno pri Alešu Zidarju (031 688 621) ali Maksu Mizguiju (040 231 467). Prireditev so do zaključka redakcije podprli: MOBITEL d.d. Ljubljana, Občina Il.Bistrica, FRUCTAL d.d. Ajdovščina, Pivovarna Laško d.d., Banka Koper d.d., INTERINA Ljubljana, ESIMIT d.o.o. Il.Bistrica, TELES d.o.o., Ilirska Bistrica PAKIRANJE OSKAR BAJC, II. Bistrica, AVTOPREVOZNIŠTVO ANTON JAKSETIČ, Il.Bistrica, AVTOPRALNICA JOŠKO KOREN, Koseze, TRGOVINA KOSEZE d.o.o. in AVTOMEHANIKA BRANE JOVANOVSKI Koseze. ZAHVALA Predstavitev pesniške zbirke » Od Stebla do cveta v zrela leta« na Premskem gradu dne 7.03.04 so pomagali izvesti: KS Prem, Članice Kulturnega - športnega in turističnega društva Prem, Banka Koper d.d poslovna enota II. Bistrica, Valter Frank Gornja Bitnja 8, Strle Janja gornja Bitnja 14a, Mesarstvo Puc iz II. Bistrice, Bencinski Servis OMV II Bistrica, Blagovna hiša Kirn iz II. Bistrice, Družina Mahnič iz Plešivice, Gospa Boštjančič Marija, Mama Kozlevčar Alojzija, Možina Emil Topole 77, Malečkar Denis Prem 65, Malečkar Igor Prem, Gostilna Pod gradom - Frank Dunja, Kovačič Miro Smrje, Dekleva Joško Smrje, Kalister Avto iz Dolenj, Cvetličarna Bouqet iz Postojne, Cvetličarna Agrokor iz Postojne, Gostilna Jony bar iz Ilirske Bistrice TV Galeja II. Bistrica, Časopis Snežnik, Primorske novice, Radio 94, Občina II. Bistrica Tiskarna BOR iz II. Bistrice, Člani in članice KDFK... Zahvala tudi vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo lahko uspešno izpeljali prireditev. Zahvala vsem obiskovalcem, ki so kljub slabim vremenskim razmeram prišli na prireditev, kar dokazuje, da cenite in spoštujete trud in delo, vseh ki so kakor koli sodelovali pri pripravi prireditve. Zahvala tudi vsem tistim, ki so nam ves čas stali ob strani, nas podpirali, razumeli pomen našega dela in nam pomagali. Primerke pesniške zbirke » Od stebla do cveta v zrela leta« in razglednice z motivi naših krajev in ljudi lahko kupite pri Ado Barbiš Topole 15, 6250 II. Bistrica Tel. 05 7141 363, gsm,: 040 864 786 in V trgovini Klepčar Dolnja Bitnja 18, 6255 Prem, ga. Pecman Leonida tel: 057147 310 Kulturno društvo Franjo Kranjec Ado Barbiš, dipl.ing.str. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. ^D,D ° 0 o D CM] \K\zz PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI Sobota, 3. april, ob 19:30 V ŠPORTNI DVORANI SREDNJE ŠOLE POSTOJNA nastopajo ansambli: ERAZEM, SNEŽNIK, NANOS, NAGELJ, TONETA RUSA, IGOR IN ZLATI ZVOKI, POGUM, VITEZI POLK IN VALČKOV, SLAPOVI, GAŠPERJI, MALIBU, BORIS IN HANA KOPITAR, POSTOJNSKA GODBA, FOLKLORNA SKUPINA. Zagotovite si karte v predprodaji: Postojna - Scripta in Kompas, Cerknica - Tur Servis, Pivka - Lipov list, Logatec - DZS, Stari trg - Pepeika, Sežana - Kompas, Ilirska Bistrica - Ilirika OBVESTILO Javni zavod Razvojni center objavlja imena članov novoizvoljenega upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Predstavniki ustanovitelja občine Ilirska Bistrica so: Igor Štemberger - predsednik, Anton Šenkincjn Vojko Gulja; predstavnica lokalne razvojne koalicijeje Rafaela Žejn in predstavnik lokalne turistične organizacije je Mitja Bolčina. Študijski krožek | VEČERNE UR’CE (gibanje Beremo z Manco Košir) V mesecu aprilu beremo Tulečega mlinarja, duhovit roman s pomenljivim koncem, pod katerega se je podpisal priljubljeni finski avtor Arto Paasilinna. Vsi, ki ste prebrali Zgodbe na dušek mlade slovenske avtorice Lili Potpara in poezijo Iztoka Osojnika, zbrano v pesniški zbirki Temni julij, in bi se o prebranem z avtorjema radi pogovorili, vabljeni na srečanja, kijih bo v okviru 9. Slovenskih dnevov knjige v svojih prostorih organiziralo Društvo slovenskih pisateljev. | Kontakt: Anja (031-346-428) I Ljudska univerza (714 5022) \ I_______________________________________________________I NAJ POLITIKI IN NAJ STRANKE... GLASUJTE Glasujte za vaše najbolj priljubljene politike in politične stranke, lahko tudi za liste v občinskem svetu. Oblikujte si sami svojo in s tem tudi našo prihodnost. Priložnost, da jim poveste, kaj si o njih mislite je pred vami - ne zamudite je, po volitvah bo prepozno. Glasujete lahko po pošti, elektronski pošti, faksu in telefonu (časopis Snežnik, Bazoviška 40, II. Bistrica, sneznik@siol.com, 71 41 124 in tel.:71 00 320 - od 9.00 do 16.00). Glasujete lahko za posameznike ali za stranke ali za oboje, glasujete pa enostavno tako, da poveste ime politika ali stranke. Upoštevali bomo le glasove do 20-tega v mesecu. ? ? 9 % % % 9 ? 9 % % % ?% ? % ?%