Ixha|a ? Lfnbljanl vsak torek, četrtek In soboto. Naroinina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K Paaanani Atavllka 10 v. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaeratl: EnOstopna pet t-vrstica (širina 88 mm) u enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. 23. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 24. februarja 1910. Leto MIL NASLOVA: Za dopise in rokopise u list: Uredništvo iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnlltvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11 Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske deiele: za celo leto K I4»_ za pol leta II 7-— za četrt leta 99 3*60 na mesec 99 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta ii 4*— Za Ameriko: i i za pol leta K 9*50 za četrt leta ii 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Sabor za Bosno in Hercegovino. Drugo leto teče, odkar je Avstro Ogrska anektirala trideset let okupirano Bosno-Hercegovino, Volja avstrijske diplomacije je storila ta korak, ob katerem ni imelo. prebivalstvo okupiranih dežel nobene besede. la tudi nadalje je ostal tam doli veljaven absolutizem, dasi je monarhija, v katero ata PODLISTEK. Savičev pesimizem. Daije. — Ali obiskujete opero? — Včasi gospica. — O, jaz ljubim opero. Sinoči so peli „Bo* heme*. — Ah, sinoči ste bili v operi? — Da. Zakaj? — Ker vas nisem videl na Ringu. — Ah, kaj ste me čakali? To me veseli. Kako se mu je srce nasmejalo! Veseli jo, da jo je čakali Kako dražestno, naivno pravi to? In on se je bal nagovoriti jo! Od KSrntnerice so .zavili v postransko ulico. Pred visoko moderno palačo so se ustavili. — Tukaj stanujemo. Lahko noč, gospod dijak. Počakajte nas še kaj na Ringu, če Vam je naša družba všeč. v Če mu je njuna družba všeč! Kaj mu ni či-tala z obraza, kako je srečen, da jo je smel spremiti? V njem poje cel zbor himno sreče in ves »vet se mu dviguje proti nebu. Plinske svetilke »e mu vidijo kakor palme, vse hiše so obsute s cvetjem in vse se blišči v bajnem žaru. Oh, lepi, lepi svet! Upi, kakršne je gojila njegova duša v nezavednosti otroških let, mu vstajajo v srcu in se odevajo v določene oblike, polne harmonije. Tako mu je, kakor bi ga vse zvezde pozdravljale in se mu smehljale in mu vo-gčile srečo. Saj bo srečen, saj bo! se vtelesili deželi že davno, vsaj po imenu ustavna. Pač se je prebivalstvu «nove domovine* že z aneksijo obljubovala vpeljava ustave. In često so se ponavljale obljube, a vsakemu ostrejšemu vprašanju, kdaj se izpolnijo, je sledila le tolažba: Bo že, bo že. Končno se je uresničilo tudi to. Veliko uradno slovesnost so priredili v Sarajevu in v ostalih bo-sensko-hercegovtkih mestih, ko je v nedeljo opoldne general iofanterije Varešanin razglasil uovo zakone. V torek jih je potem sarajevski uradni Ust razglasil in zdaj končno vemo, kakšna je ta ustava, ki jo Avstro Ogrska »daruje* Basni in Hercegovini. Pričakovanje ni moglo biti preveliko. Saj so se že davno razširjali glasovi, po katerih se je lahko sodilo, da pride vsak košček svobode trikrat na rešeto, preden dobi prebivalstvo odpravek. Že dr-žavno-pravni položaj je tako — recimo — nenormalen, da ne more biti govora o pravi in popolni ustavnosti. Kajti podlaga vsakega konstitucionalizma je, da more ljudstvo samo sklepati o svoji usodi in si dajati svoje zakone. Bosna-Hercegovina pa ima jeroba, staro Avstro Ogrsko, pravzaprav dva jeroba, Avstrijo in Ogrsko, ki sla edina in složna le v tem, da bi vsak zase rad pobasal Bosno in Hercegovino v svojo malho. Krog vprašanj, o katerih bodo Bošnjaki in Hercegovci kolikor toliko lahko sami sklepali, je torej prav majhen; večinoma bo smel novi sabor le ponižno prositi na Dunaju in v Budimpešti ter izražati tam svoje »želje*. Kljub aneksiji in ustavi je Bosna s Hercegovino še zelo nesrešeno vprašanje, pač pa tiči v njenem položaju neskončna vrsta važnih vprašanj, ki se bodo morala rešiti in sicer tako, da bodo sočasno prizadeti vsi deU avstroogrske monarhije. Pereča so vsa ta vprašanja za Jugoslovane in posebno važnost imajo za socialno demokracijo, ki bo v doglednem času morala prav aktivno nastopati v vseh teh vprašanjih. Zaradi tega je potrebno, da se sodrugi natančneje seznanijo z novimi razmerami v Bosni in Hercegovini. Za danes objavljamo zato zakon o saboru, prihodnjič pa pojasnimo voUlno pravico. « Sabor je sestavljen iz 72 izvoljenih poslancev in iz 20 virilistov. Izmed virilistov jih odpade po pet na vsako glavno konfesijo, t. j. na pravoslavne, mohamedance in katoličane. Predsedstvo sabora šteje predsednika in dvoje podpredsednikov. Celo predsedstvo imenuje cesar vsako leto ob začetku zasedanja. Vse tri glavne konfesije bodo zastopane v predsedstvu in sicer tako, da se posamezne funkcije po vrsti izmenjujejo med njimi. Da more biti saborov sklep veljaven, mora biti navzoča večja polovica saborskih članov; sklepa se z absolutno večino glasov. Za veljaven sklep v zadevah, ki se tičejo bogočastja, pa morajo biti navzoče vsaj štiri petine vseh saborskih članov in se more sklepati le z dvotretjinsko večino. Zakonodajno delovanje sabora obsega izključno bosensko-hercegovske zadeve. Odvzete so torej temu delovanju vse zadeve, ki so Bosni in Hercegovini skupne z Avstrijo in Ogrsko in vse tiste, ki se sicer ne upravljajo skupno, ki se pa morajo upravljati po enakih načelih. Sem spada zlasti zakono-dajstvo o brambovski dolžnosti, določba kontingenta novakov in dovoljevanje novakov, odredbe o na« stanjenju in prehrambi vojaštva in vse druge zadeve, ki se nanašajo na vojno silo. Nadalje so saboru odvzete vse zadeve, ki so uravnane z zakonom o skupni carinski zvezi z Bosno in Hercegovino in ki se morejo, kakor na pr. finančni prispevki monarhije za železniške zgradbe v Bosni in Hercegovini, po upravnem zakonu iz leta 1880 uravnavati le na podlagi zakonov, soglasno sprejetih v obeh polovicah monarhije. Da pa more deželno zastopstvo spraviti tudi v tem oziru svoje želje in interese do veljave, ima sabor pravico, izvoliti izmed svojih članov deželni svet, ki šteje devet udov in je poklican, po svoji Še dolgo se je sprehajal po mestnih ulicah in sanjaril in koval načrte. Ali je sploh mogoče, da je tako srečen ? Kdaj bi bil mislil, da ga doleti taka blaženost? Oh, sedaj je njegovo življenje nekaj vredno; sedaj ima stalen cilj in delo mu pojde od rok, kakor bi se igral. Nikar ne jokajte, ubogi trpini! Ne izgubite upa. Vse se izpreminja na svetu, tudi vaše bede bo konec, samo upati morate, čvrsto upati; vaše nade se uresničijo. Borite se; jaz se bom boril z vami. Srečen človek hoče videti srečne ljudi okrog sebe... Pozno ponoči je prišel domov močnd utrujen, a trudnosti ni čutil. Sreča ga je nosila na svojih perutih in ga dvigala v zvezdne višave. Sanjal je zlato bodočnost in iz palače v oblakih je sipal cvetje na zemljo ... IV. Kmalu sta se seznanila. Ona se je imenovala Olga pl. Rottenstein. Njen oče, ki je pred tremi leti umrl, je bil profesor na vseučilišču. Zapustil ji je veliko premoženje, katero je bil podedoval po raznih sorodnikih. Njena mati je bila jako izobražena gospa. Olga se je zaljubila v Saviča z vsem žarom mladosti in on jo je ljubil enako strastno. Ko mu je naivno povedala, da je bogata, se je prestrašil. — Jaz sem simorašen, gospica, je dejal ves potrt. — Kaj za to? Ali me ljubite? — Neskončno! je odgovoril in ona ga je vroče poljubila. Bila je jako ukaželjna in on jo je moral poučevati o različnih rečeh. Bila je prav pridna učenka. Mnogo je čitala. Preden je kupila knjigo, je vselej njega vprašala za svčt. Savič je bil jako vesel, ko je našel v njej take lastnosti. Ko se je njegovo prvo navdušenje nekoliko ohladilo, je prišel vendar zopet matemati-čarski razum do veljave. Nekatere okolščine so mu delale dosti skrbi. — Bogata je, imela je vedno vsega dovolj; kako naj se podava drug drugemu ? Kako naj me ona sploh razume ? In zveza, ki bi bila osnovana samo na občudovanju, katero hrani njena lepota, pač ne bi mogla biti trajna, vsaj ne trajno srečna. Morda sem se le prenagli. V njenih krogih imajo vse drugačne nazore in če nočem poteptati svojega prepričanja, izbruhnejo lahko nasprotja med nama... — Njeno bogastvo, pa moje siromaštvo! To ni dobro! Mož sem — sramotno bi bilo, sprejemati kaj od nje. Zahtevati pa tudi ne morem, da bi zavrgla svoje bogastvo samo zato, da bi bila enaka v siromaštvu. To je čudno razmerje!... — Ona ima odlične in bogate sorodnike, s katerimi gotovo občuje. Kako bi jaz, ubogi dijak, pristojal v ono družbo ? Kako bi me gledali ?... Kdo ve, kako jo dirnejo moji socialni nazori? Ona ne ve, kako mislim v tem oziru t kdove, kaj poreče, kadar ji razodenem svoje mnenje?... , Dalje prih iniciativi, ali vprašan od deželne vlade ali od vlade ene ali druge polovice monarhije podajati predloge, izjave in mnenja ali pa se s posredovanjem skupne vlade obračati do obeh vlad (avstrijske in ogrske). Sicer pa ima sabor popolno zakonodajno pravico v vseh notranjih deželnih zadevah, tako zlasti o vsem civilnem, kazenskem in policijsko-kazenskem, o trgovinskem in meničnem pravu, o vseh javnih in privatnih asociacijskih zadevah, o društvenem in zborovalnem pravu, o časopisju in varstvu duševne lasti, o gozdarskih in zemljedelskih zadevah, vštevši agrarne razmere, o bogočastnih in naufinih vprašanjih, o zdravstvenih in dobrodelnih napravah, o organizaciji občin, o cestnih komunikacijskih zadevah i. t d. Tako pristoja saboru tudi davčno za-konodajstvo, deželni proračun, posojila, deželno premoženje ter pregledovanje in odobrenje sklepčnih računov. Da bo obema vladama mogoče, izvrševati v zakonu iz leta 1880 utemeljeni upliv na deželne zadeve, ki so tedaj izročene zakonodajni kompetenci, je dolcženp, da morata vsem vladnim predlogam, preden se predlože saboru, pritrditi obe vladi in da se predlagajo v saboru sk lenjeni zakonski načrti šele tedaj na sankcijo, ko sta jim pritrdili obe vladi. (Torej gotovo jerobstvol) Člani dtželnega zbora so nedotakljivi; za svoje glasovi nje in za svoje govore v saboru in v odsekih niso odgovorni, radi kaznivih dejanj se ne morejo preganjati brez saborovega dovoljenja. Imuniteta pa ne obsega objavljanja de-želnozborskih razprav v časopisju. Ogrska vladna stranka. Nova Khuenova stranka se je v soboto ustanovila in Slo je precej tako, kakor smo predume-vali. Z najvažnejšim vprašanjem, namreč z volilno reformo, nimajo poštenih namenov. To je bilo seveda lahko uganiti, čim sa je postavil na čelo novi stranki stari fevdalec Ti« z a, ki sovraži demokracijo bolj kakor miši in podgane. Khuen je pa tudi star spletkar; on je že marsikogar ukanil, njega pa še malokdo. Med njim in Tiszo sicer po poročilih ni popolnega sporazuma o volilni pravici, pa se bosta že sporazumela, če hočeta skupaj delati kupčije. Lepo ime si je izbrala nova stranka. Imenuje se »Narodna delovna stranka*. Ime je seveda zastonj. V dvorano, kjer se je vršil ustanovni zbor, je prišlo tudi nekoliko socialistov. Radi par medklicev so jih hitro pahnili iz dvorane. Navadno niso ljudje radi medklica tako občutni, ampak tukaj jim je bila navzočnost rdečkarjev samaposebi neprijetna. Resolucija, ki jo je nova stranka sprejela, pravi o volilni reformi sledeče: •Volilna reforma bodi taka, da postanejo poklicani sloji delavskega razreda deležni volilne pravice in da ne pride upravičeni vpliv interesentov in narodni značaj ogrske države v nevarnost. Želimo, da se ta reforma kmalu izvrši, o njenem obsegu pa zavzamemo stališče Sele tedaj, ko nam bodo znani konkretni načrti vlade. Torej — zavlačiti hočejo. Khuen Hedervary je dejal na zboru: •Vlada smatra za svojo glavno dolžnost, čim-prej izdati načrt volilne reforme, ki bo osnovan na načelu splošne volilne pravice. Obseg volilne pravice bo jako velik, toda vedno bo varoval izraziti narodni značaj o grške države (vlado madžarske manjšine nad »madžarsko večino!) Grof Tisza je naravnost izjavil, da se ne strinja z nazori vlade o volilni pravici. Zbor je pa prirejal velikanske ovacije Khnenu in — Tiszi! Kako se to vjemaP Tako, da svojat razume slogo v nasprotju. Khuen bo vodil ljudstvo za nos z obljubami, Tisza bo pa skrbel za coklje. Vpraia se le, če se bo ljudstvo dolgo dalo voditi za nos. Profesor teologije ln socialna demokracija. •Uvod v bogoslovne študijo je naslov knjige, ki je pred kratkim izšla izpod peresa evangeliskega profesorja teologije v Bazlu (Švica) in je v prvi vrsti namenjena visokošolcem. Knjiga je zanimiva tudi za nav, ker izreka o socializmu in socialni demokraciji nazore, ob katerih bi se n ali klerikalci zgražali kakcr ob bogotajstvu. V poglavju •Socialno vprašanje* n, pr. piše sledeče: •Prva naloga je poznavanje bede, tako da postane, kar nam beda. Ze*dijaku prav nič ne Škoduje, če se zanima za vsakdanja vprašanja kakor stanovanjske in plačilne razmere, ker bi utegnilo biti zanj edino praktično vprašanje to, da bi se zbudila njegova vest glede na razmetavanje denarja. In prav tako bi mu dobro pristojalo, iz nevezane svobode svojega dijaškega življenja včasi prgleiati na delo, kateremu manjka vse, kar je pravzaprav človeško in človeka dostojno in vsako veselje uspiha, na to moderno suženjsko službo, ki je včasi v brutilni odvisnosti in v brezsrčnem ravnanju; na to službo, v kateri se prezgodaj porabijo moči za bedno življenje in za — dobiček podjetnika ... Znati se mora nadalje prav ceniti moralne in duševne moči v strokovnih organizacijah, v zadrugah in tudi v politični stranki. Če se išče za vsakim stremljenjem po zboljšani plači le lakota za denarjem in užitkom, za vsako zahtevo po skrajšanju delavnega časa le lenoba, za vsakim krepkim nastopom organizacije le sila, je to dokaz, da dotičnik še nikakor ne razume, po čem v resnici hrepeni delavstvo. Naučiti se moramo, odpirati uči in srca za tisto, kar stremi kvišku, za vse hrepenenje, za vso udanost, za vso požrtvovalnost, za vse, kar bi mi kristjani morali imeti in česar nam tako primanjkuje ... Važen je vendar novi duh vzajemnosti in samovlade, ki tukaj raste. Le naj se primerja duševni nivo neorganiziranega delavca z onim organiziranega; kakšna razlika 1... Wernle pobija tiste fraze, s katerimi navadno klerikalizem deluje zoper socialno demokracijo in pravi: «Materialistično naziranje ji vendar kažejo s svojim življenjem in mišljenjem lakomnosti in lova za užitkom polni posedujoči razredi. In je li stremljenje, izkopati se iz tega bednega, negotovega obstanka, res le materializem, pa ne nekaj neskončno globokejšega P Ali je še kje razred, ki bi doprinašal v razmerju s svojim položajem le deseti del takih žrtev in imel toliko požrtvovalnosti sploh P O nasprotni strani razvija W er n le sledečo sliko: •Ogromno naraščanje kapitala v rokah posameznih veleindustrialcev in kartelov, sindikatov, trustov i. t. d., ki postajajo države v državi; posledice tega je veliko manj zvišavanje splošnega življenja, katerega bi bilo deležno vse, kakor naraščanje zavesti sile, gosposkega mišljenja, ki namenja v najboljšem slučaju svojim podložnim milost, ne more jim pa priznati nobene pravice. Predstavljati si je treba to i konkretnimi številkami, kakšne dividende izplačuje ta ali ona družba vsako leto svojim članom v primeri z delavsko plačo, ali pa kakšen dobiček pobaSe včasi zemljiški Špekulant v velikem mestu v primeri z visokostjo najemnin. Tedaj Sele je slika popolna... Iz take preobilne posesti posameznikov izvira cenitev človeka le po denarnem prihodu in brutalno zatiranje vsakega preprečevalnega faktorja, tudi vesti in zadnjega ostanka duševne plemenitosti* Koliko vode bo Se poteklo, preden se nauče naši duhovniki in njihovi sledbeniki tako soditi o socialnih razmerah? Politični odsevi. * Baron Bienerth je v torek sprejel predsedstvo «Maloruskega kluba* ter ga je izkuSal pridobiti za definitivno reformo poslovnika. Malorusi so odgovorili, da bodo za to reformo Sele, kadar bodo definitivno rešeni narodni spori. Kmalu na to je Bienerth sprejel zastopnike zveze je tudi napisal o Beblu članek, ker hoče biti po vsej sili interesanten. Bilo bi sicer zelo umljivo, če bi se bil vsak meščanski list spomnil sedemdesetletnice vzornega bojevnika, zakaj velikega pomena, socialne demokracije za vse sedanje življenje vendar ni mogoče utajiti in da predstavlja Bebel velik kos socialno-demokratičmga gibanja, je tudi po vsem svetu znana resnica. Meščanske stranke lahko sodijo o socialni demokraciji in o njenih ljudeh kakor hočejo ; vendar pa ne bodo mogle zatisniti oči spričo dejstva, da je tudi nasprotnik na svetu in da ima tak nasprotnik kakor socialna demokracija že v meščanski družbi prav velik vpliv na razvoj in na dogodke. Ampak vse to ni bilo merodajno .Slovencu* ; on je le hotel biti interesanten in zato je objavil o Beblu članek, ki je tako površen in plitev, da se bogu usmili. Najbolj nesmiselno je pa to, da prepleta članek o Beblu s citati iz zadnjega 'Abditusovega članka o — Svobodni Mislil Klerikalnim urednikom se pač nekaj sanja, da bi se dal Abditusov članek nemara izrabiti proti socialni demokraciji — kar pa ni res —, a ker niso vedeli, kje bi ga zagrabili, so ga pricitirali k Beblovi sedemdesetletnici. Kakor da bi človek svinjo osedlal! — Pomen za Slovence odreka .Slovenec* socialni demokraciji. Ker je to težje dokazati, kakor izreči, je klerikalno glasilo vrglo kar prvo frazo, ki mu je šinila v glavo, na potrpežljivi papir in pravi, da je v bivstvu protislovanska in da goji protiversko sovraštvo. .Slovenčevi* čitatelji imajo skromne zahteve in zato jim njihovo glasilo lahko tudi kaj takega meninič tebinič napiše. .Slovenec* je pač pozabil, da bi njegove fraze na najcenejši način lahko pobili, če bi citirali, kar je govoril še pred kratkim o socialni demokraciji v avstrijskem državnem zboru — dr. Krek! A tega ni treba, ker take površne trditve res niso vredne velikega polemičnega aparata. Socialna demokracija je n. pr. tako .protislovanska*, da lani .Slovanska Enota* v državnem zboru ni imela nikjer drugod podpore kakor pri — protslovanskih socialnih demokratih. Ampak morda je tudi .Slovanska Enota — protislovanska. To bi seveda moral .Slovenec* bolje vedeti. In prav ob Beblovi sedemdesetletni je taka fraza umestna 1 Zato menda, ker se je prav Bebel bojeval za pravice Poljakov na Pruskem tako, da so ga imenovali izdajalca nemštva. Ali pa morda zato, ker se socialna demokracija v Avstriji bojuje za narodno avtonomijo. Zato, ker n. pr. graški «Arbeiteiwille> s škorpijoni biča nemški nacionalizem na Spodnjem Štajerskem in je prizadel Ornigovi in celjski kliki več udarcev kakor vse narodnjaštvo. Ali zato, ker so na nemškem Češkem nemški socialni demokratje šli neštetokrat v boj za češke pravice proti nemško-nacionalnim tolpam. Ali pa ker se je Pittoni kot Italijan bojeval za slovensko šolo v Trstu. Protislovanska — kako lahko se to zapiše. Ampak če bodo tako majhni narodi kakor slovenski hoteli kdaj doseči enakopravnost, bodo potrebovali socialno demokracijo tako kakor suha zemlja dežja. — .Brezpomembnoit* socialne demokracije bi naši nasprotniki tako radi naslikali delavstvu, da bi bili n. pr. klerikalci pripravljeni žrtvovati kos večnega izvel čanja, liberalci pa porcijo nebsla-vizma, če bi se jim to posrečilo. Pa ne gre in ne grel Sam zlodej mora imeti svoje prste vmes, da se jim včasi izmakne priznanje, za katero se morajo potem kesati kakor grešne duše v vicah. N. pr. sledeči slučaj: Na Dunaju so imeli obrtniki v soboto shod, na katerem je nastopil tudi znani Gessmann in utemeljeval potrebo obrtniške organizacije. Tu je govoril tudi o .organizaciji delavskega proletariata* in dejal: «Vse socialne riforme, ki so se izvršile v zadnjih desetletjih, pričajo o vplivu socialne demokracije. Zakoni o maksimalnem delavnem času, o zavarovanju za nezgode, o bolniškem zavarovanju, o omejitvi odnosno odpravi, ženskega in otroškega dela i. t. d., so uspehi, ki se imajo pripisati skoraj izključno vplivu socialne demokracij e. — Gessmanna gotovo ne bo nihče sumničil, da je prijatelj socialne demokracije. Dosti je navadno, le da sliši to ime, pa že začne pljuvati na vse strani. Tudi tisto pri obrtnikih je povedal le iz jeze. Ampak ravno v jezi govori temperamenten človek včasi resnico, ki jo sicer rad zatajuje in zato je pristno Gessma-novo priznanje vredno, da se omeni. — V nič devatl godalno demokraoijo ravno klerikalcem najmanj pristoja in naravnost smešni se, kadar primarširajo s takim orožjem. Ce je socialna demokracija res za Slovence takj.za nič, kakor bi .Slovenec* rad natvezli svojim bralcem, tedaj je vendar čudno, da jo naši krščanski posnemajo, kjer le morejo. Svojo organizacijsko obliko so si izposodili od socialnih demokratov, svoj program so napolnili z izvlečki iz soc.-dem. minimalnega programa, njihovo zadružništvo je soc.-dem. ideja; celo ko so v Ljubljani osnovali svoje diletantovsko društvo, so vzeli od socialnih demokratov ime .Ljudski oder*. Je že res, da popačijo, kar sprejmo od nasprotnika. Ampak če bi res mislili, da je vse, kar je socialno-demokratič-nega, tako za nič, kakor pripovedujejo, tedaj bi gledali, da postane razlika med njimi in nami čimbolj jasna. Oni pa gledajo, da zamažejo to razliko, čimbolj morejo in njihova demagogija je najboljše priznanje socialno-demokratične pomembnosti. — Tržaiki narodnjaki so nekoč na shodu, ki so ga bili priredili dijaki za slovensko vseučilišče, kakor besni žvižgali sodrugu Regentu. Kakšen je bil vzrok tiste svete jeze P Sodrug Regent je govoril za ustanovitev slovenskega vseučilišča, dejal je pa, da je nezmiselno, upirati se ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu in da bi bilo pametnejše, če bi Slovenci porabili priliko, pa zahtevali druge šole, ki jih potrebujejo. Skoraj čudež je bil, da je sodrug Regent takrat odnesel cele kosti in .Edinost* je cvilila kakor sto podgan. Kako hitro se izpreminjajo časi 1 Danes .Edinost* ne nasprotuje več italijanskemu vseučilišču v Trstu, ampak zahteva le junktim, tako da naj bi se aočasno i italijanskim ustanovilo tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani. In nihče ne žvižga .Edinosti*, nihče ji ne pravi, da si mora numerirati kosti 1 Človek bi bil vesel, če bi videl, da včasi tudi narodnjakarje pamet sreča. Toda kaj naj se počne s tako politi k o, ki nima dva dni enake poti, pa danes zveli-čuje, kar je včeraj preklinjala? To so modrijani, katerim naj veruje narod, katerim naj se priklanja vsa Slovenija! Bilo bi presmešno, če ne bi bilo pre-žalostno. — Nedeljski nastop mszzlnlancev na gori-škem shodu je bil vsaj poučljiv. Namreč — naši narodnjakarji bi se lahko nekaj naučili od njega. Šepavo kljuse, na katerem vedno jahajo, meče od sebe te odpadke: Slovenski socialisti so .brezna-rodni*, italijanski socialisti so pa narodni šovinisti. In glejte! «Te šoviniste* so prišli napadat mazzinianci in tisti .šovinisti* so jim posvetili, da se jim je delala tema. Solidarni s svojimi slovenskimi sodrugi so italijanski sodrugi svojim italijanskim nacionalistom zabelili kašo, da je ne bodo kmalu zopet pokušali. — »Vzajemnoit* t Ljubljani priredi v nedeljo, dne 6 marca 1.1. ob 5. popoldne v dvorani Balija na Glincah družinsko zabavo, pri kateri nastopijo gojenke in gojenci društvene dramatične šole z deklamacijami in z drema enodejankama. Naročajte in širite naš listi Zadnje vešti. Iz parlamentarnih odlokov. Dunaj, 23. februarja. Draginjski odsek, ki je bil sklican za včeraj je bil nesklepčen. Pododbor odseka za socialno zavarovanje je razpravljal o § 4., ki obsega določbe za zavarovanje obnemoglih. Sklenilo se je, izvzeti iz tega zavarovanja one, ki imajo najmanje 2400 kron letne plače in so nastavljeni s trimesečno odpovedjo. Raztegne se pa to zavarovanje na hišne šivilje, perice, postrežnlce i. L d. Najnižja starost za zavarovanje obnemoglih se je določila s 16., najvišja pa s 60. letom. Obširna debata se je razvila, kaj naj se zgodi z obnemoglimi delavci, ki štejejo nad 60 let. Zastopnik vlade je dejal, da bi povzrokovali taki delavci preveč stroškov. Sklenilo se je pa, izvoliti pet članov v poseben odbor, ki ima študirati to vprašanje. Soolalni demokratje In parlamentarno delo. Dunaj, 23. februarja. Ko se je včerajšnja seja draginjskega odseka radi nesklepčnosti razšla, so se sešli socialno-demokratični člani na posvetovanje, kaj bi bilo storiti, da se zavaruje delo. Sklenilo se je, da se najprej počaka, če bo prihodnja seja sklepčna, če pa zopet ne bi bila, bodo socialni demokratje na prvi zbornični seji (jutri) inter-pelirali načelnika Hribarja, kaj misli ukreniti, da pripravi lene člane odseka, da izpolnijo svojo dolžnost. Unio IatinnpriBienerthu. Dunaj, 23. februarja. Danes je bilo predsedstvo .Latinske zveze* pri Bienerthu. Italijanski poslanici so zahtevali, da se reši vprašanje italijanskega vseučilišča. Protestirali so tudi v interesu vinogradnikov proti nameravanemu davku na vino. Bolgnriki kralj v Peterburgu. Dunaj, 23. februarja. Sinoči se je bolgarski kralj Ferdinand s kraljico, z ministrskim predsednikom M ali novo m, z ministrom za zunanje zadeve Papri-kovom ter s kabinetnim šefom Stančijovira odpeljal v Peterburg. Atentat na egipčanskega minlatra. Kairo, 23. februarja. Izkazalo se je, da napadalec na egipčanskega ministrskega predsednika ni imel sokrivcev. Zato so izpustili osebe, katere so bili z njim vred zaprli. Velika ativka t Filadelfiji. Filadelfija, 23. februarja. Radi stavke tramvajskih uslužbencev so bili veliki nemiri, ki jih je povzročila policija z brezprimerno brutalnostjo. Voditelja stavkujočih so družbi na ljubo zaprli. Izmed stavkujočih je eden ubit Predsedništvo delavske zveze razglaša splošno stavko kot izraz simpatije a stavkajočimi tramvajskimi uslužbenci. Sodi se, da bo 100.000 delavcev sledilo temu pozivu. Listnica strokovnega tajništva. Sodrug Kirn, Sprejeli smo in uredili. Socialni pregled. ** Mezdno gibu]« med tlikarjl ne Kranj-Ikem. Z novim letom 1910 se je v zmislu mezdnega cenovnika zvišala minimalna plača tiskarskih pomočnikov na Kranjskem za 2 K. Sorazmerno in še več so tudi podjetniki zvišali cene tiskovinam, dočim niso plač pomočnikom sploh ne zvišali, ali pa le deloma. V Ljubljani je zaraditega postala velika nevolja med pomočniki, ker so uvideli, da se hoče na račun pomočnikov deloma izkoriščati naročnike deloma priborjeni poboijlek, ki so si ga izvojevali pomočniki porabiti izključno v prid podjetnikom ali pa odpreti ž njim več polja preveliki konkurenci na račun pomočniltva. Zaraditega so bili sklicali zadnjo nedeljo zaupno zborovaaje ter skle- Tiska I?. Pr, lamprat ? Kranju, nili resolucija in jo izročili društvenemu odbora, da jo predloži dotičnim podjetnikom. O uspehu te resolucije danes Se ne moremo poročati, nadejati se je pa, da se bo upoštevala, ker je dovolj utemeljen?. Ob tej priliki moramo še omenjati, da igrajo pri tej priliki posebao nekateri faktorji, če smo prav poučeni, jako žalostno ulogo. Sklenili so namreč, da bojkotirajo tiste pomočnike, ki bi zahtevali pri drugem podjetništvu višjo plačo, ako menjajo službo. Tako ravnanje je naravnost nasprotno intencijam naše organizacije in osvetljuje značaj dotičnih oseb, ki so bili pomočniki in tudi zaupniki in odborniki naše organizaeije. Memento; Delavec, ki se bori proti delavstvu, čeprav je faktor, koplje sebi grob. Zahtevajte po Tieh gostilnah, kavarnah la v brivnicah MT .. Društvene vesti. § Dobrodelno draitvo tiskarjev na Kranj- skem je imelo v soboto, dne 19. t. m. svoj občni zbor. To društvo obstoji poleg strokovne organi-, zacije in podpira člane in svojce ter potujoče a prenočiščem. Društvo šteje 165 članov in je imelo 1082 K 72 v dohodkov ter 1001 K 48 v stroškov. Prebitek znaša 81 E 24 v, imetje pa 2603 K 38 v. V odbor je bil izvoljen večinoma prejšnji odbor, in sicer tovariši: O. Planinc, predsednik; I. Komar, podpredsednik; A. Štrekelj, blagajnik; P. Jeločnik, zapisnikar; Fr. Krašovie in I. Nabernik, odbornika; I. Lampič, I. Pezdir, namestnika, Št. Dražil in Fr. Jezeršek, pregledovalca računov. § Draitvo tiskarjev na Kranjskem ima svoj občni zbor dne 5. marca 1910 v * Narodnem Domu> v Ljubljani. § Draitvo «Iijadski oder* v Trsta. V petek dne 25. t. m. ob 8. ia pol zvečer predava v Delavskem domu ul. Boschetto št. 5., II nad. dr. Ivan Merhar, profesor v Trstu, o predmetu: Naj novejša slovenska književnost in socialna ideja. Slovenskim delavcem in vsem prijateljem izobrazbe bo to predavanje zopet izreden duševni užitek. Najnovejša slovenska književnost, katere najlepša zastopnika sta Cankar in Zupančič, je gotovo najlepši pojav v kulturnem razvoju slovenskega naroda. Na predavanja pa bomo izvedeli, kakšno vlogo igra socialna ideja v tej najnovejši naii književnosti. Vse one, ki po izobrazbi in duševnih vžitkih hrepene, poživljamo že sedaj na to predavanje, ki bo gotovo napolnilo dvorano v Delavskem domu. Raznoterosti. t Ladja le je lignblla. Vojni odsek severo-ameriške vlade je zapovedal onim vojnim ladjam, ki so iskale izgubljeno ladjo «Nina» da naj opuste nadaljnje iskanje. «Nino», so zadnjič videli 6. februarja, sedaj so pa prepričani, da je ntonila z vsemi 30 možmi vred. t Eksplozija na angleiki ladji. Na angleški ladji, ki je plula po reki Tajo na Portugalskem, je nastala velika eksplozija. Vneli so se plini v shrambi za premog. Prednji del ladje se je pogreznil. 5 mornarjev je smrtnonevarno ranjenih, 4 imajo nevarne poškodbe. t Sleparija na Saškem. Znani premogovni industrialec in milijonar Mihael Volintki je podkupil nekatere ljudi pri nakupu premogovnika Jusevka v harkovskem okraju. Sedaj je prišlo na dan, da je H.Suttner Liubllana mestni trg nasproti rotovža ■ Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ui*, zlatnine In srebrnine najfmejšega izdelka po najni^jih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo sastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 63 kupil samostanska posestva, ki so bila vredna 3 milijone rubljev, za 60.000 rubljev. Sedaj so zaprli Volinskega, dva inženirja, samostanskega predstojnika in nekaj menihov. f Zopet samomor gimnazijca. Radi slabega izpričevala se je na Dunaju ustrelil petnajstleten dijak. f Radi železeiške nesreSe pri Uherskem na Češkem je dbsedaj vložilo 11 ponesrečenih oseb tožbo pri praški trgovski sodniji za skupno svoto 681.283 K, skoraj izključno za bolečine. t Nov kanal na Marsa. Profesor Lovell, ravnatelj zvezdarne Flsgstaff v Arizoni (Amerika), je zapazil na Marsu nov velik kanal, katerega je tudi fotografiral. Po njegovem mnenju je to delo Marsovih prebivalcev. Tudi astronom prof. Burnham je tega mnenja. Pred enim mesecem so pa krožile vesti po listih, da na Marsu najbrže ni kanalov, ampak da so tiste črte, ki se včasi vidijo na tej zvezdi, le optične varke. t Krlstjanske ljabezni do bližaega na Moravskem nimajo več. Tako se je nameč imenovalo pogrebno društvo, katero je pa policija razpustila, ker je predsednik, vnet klerikalec, porabil vse dohodke zase. Predsednika Kunca so zaprli. Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan: Kdor vživa Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki • ** . Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila; »FL0R1AN“, Ljubljana. liter K 2-40. . „ 4-80. f Odstavljen ikof. Grška sveta sinoda v Atenah je škofa v Larisi, Ambrozija, obsodila na izgubo škofovske časti zaradi puntarskega govora, ki ga je imel nred nekaj meseci. t Strašno maščevanje. Obrtnik Siczuko v Caiycyni na Ruskem Poljskem je imel iz prvega zakona tri, iz drugega pet otrok. V oporoki, ki jo je vsled starostne slabosti napravil, je pa zapisal vse premoženje otrokom iz drugega zakona. Eden sin prvega zakona je bil vsled tega tako divji, da je očeta, mačeho ia vseh 5 otrok iz drugega zakona ubil s sekiro. Morilca so zaprli, a tudi oba brata iz prvega zakona, gimnazijska dijaka, ki sta osum-jena sokrivde. Posteljno vlago se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno. Zavod Aeskulap št. 465 20-8 Regensburg, Bavarsko- 50% prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-32 zz~"" Sladln — t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj */* kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy. Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in ?raxin kremo as;«, čevlje« Ciril in Jttetodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko ulrll Metoda ter folerin čistilo za kovine. Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52-6 Kavarna 'Unlone' v Trstu ulica Gaserma in Torre Blanca se priporoča. Postavno varovano. Občno konsumno društvo v Zagorju vpisana zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje člane na redni letni občni zbor ki bo v nedeljo, 27. februarja 1910 v gostilni Petra Govešeka na Toplici ob 3. nrl popoldne. i'1 Dnevni red: ================= 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Računsko poročilo za leto 1909. — 3. Poročilo nadiorniitva. — 4. Sklepanje o čistem dobičku. — 5. Poročilo revizijskega preglednika. — 6. Volitev treh članov nadzornistva in enega namestnika. — 7. Razno. V«top dovoljen samo Slanom. Za nadzoraištvo: IVAN WALLAND. T>otntKi 4 seVerno in južno fonertff M vozijo sedaj le po domail avstrijski progi 62—7 Avstro-Ameri kana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro z najnsvejšimi brZoparniki*z|dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t, d. Odhod parnikov; V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ejubljana, Kolodvorska ulica, 26.