Št. 92.
V Gorici, v Četrtek dne 6. avgusta 1908.
Ishaja trikrat na toden, in sicer v torek, četrtek n soboto ob 4. tiri popoldne ter stane po p081 prejemana ali v Gorici np. dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
%...........10 »
V«...........5 »
PosamiSne Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednje izrsdno priloge: Ob norem letu „Katipot po Goriikena, In firadllCanskem'.' 'R*^*^«^-    u „Ratipotpo Ijabljant.in kranjskih mestih", daljo dva'" '«¦L">¦ «^ krat v letu „Tozni reč železnic,   parnifcov in poitnil ivm".                                                                     .   t
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSeek Na naroČila brez doposlano naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Potlfcvrisfeb. cT tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu BO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tečaj XXXVIII.
Uredništvo
»Vse za narod, svobodo to napredek!«   Dr. K. LavriČ,
se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad 11 Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8.'do 12* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob   nedeljah in praznikih od S. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v  tiskarni RaroCnino !n oglase ja plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. •   Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne •padajo  v delokrog  uredništva,   naj  se poSiljajo   le opravništvo.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBac vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoBa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSin knjigarnah in teh-le tobakamab.: Schwarz v Šolske al., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebeij v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakatni Lavrentifi na trgu della Caserma.
— TaUfoa it. 83. —
»Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov.
Pot* Upi iteljei
Da se dvigne pri nas toliko zanemarjeno kmetijstvo, v ta namen je potreba med drugimi raznovrstnimi potrebami tudi do-brih kmetijskih učiteljev.
Naloga kmetijskega učitelja ni majhna, ampak je prav obsežna. Še lajik vidi, kako pomanjkljivo je naše kmetijstvo, kakšen upogled v kmetijsko pomanjkljivost mora imeti šele kmetijski učitelj, ko proučuje stanje kmetijstva v svojem delokrogu ter se mu odpre zajedno stanje cele dežele.
Tako rado se govori o pomoči kmetijstvu, tako rado se deklamira, kaj in kako treba storiti v dvigo kmetijstva, ali stori se v resnici jako malo.
Kar se stori, je z večine kmetova samopomoč — vlada pa ima vedno pomisleke in cincanje in mincanje njeno v tem pogledu je tako, da da kaj šele prisiljena.
V naši deželi nujno potrebujemo v vsakem političnem okraju vsaj jednega kmetijskega učitelja. Ali kaj imamo? V goriškem političnem okraju nimamo nobenega, v tolminskem političnem okraju tudi. ne, izjemo dela samo sežanski  politični okraj.
Sedaj se trudi deželni kmetijski urad okoli po deželi s predavanji in nasveti ter z izdajanjem posebnega lista. No, lahko se reče: vse prav, kar je namenjeno v dobro kmetu! AH . ne vemo, čemu bi radi tega ne bilo pri glavarstvih kmetijskih učiteljev ?
Goriški politični okraj je imel kmetijskega učitelja, pa so ga pritegnili na deželno kmetijsko šolo za ravnatelja. Seveda je rad sprejel to službo, za njim je ostalo prazno na glavarstvu v Gorici. Mnogo in različno se je komentiralo upokojenje prejšnjega vodje deželne kmetijske šole. Moža v najboljših letih so poslali v pokoj in z imenovanjem za ravnatelja prejšnjega kmetijskega učitelja za goriški politični okraj so temu vzeli kmetijskega učitelja, ne da bi se mislilo na imenovanje novega. Kmetijski interesi so s tem le oškodovani.
Res je dalje, da se je v zadnjem času obrnila pozornost med Slovenci na kmetijstvo v povečani meri ter da se skuša doseči boljše čase za kmetijstvo: res je, da se oglašajo razni faktorji, ki delujejo na povzdigo kmetijstva — ali pri vser tem nima vlada nikakega vzroka odtezati svojo pomoč kmetijstvu ter odlagati na rame drugih faktorjev to, kar bi morala ona storiti vsporedno z drugimi, ki se trudijo za povzdigo kmetijstva.
Tu stopa pred oči zlasti tolminski politični okraj, ki je po stari navadi najbolj zanemarjen, pa najbolj potreben dobrega kmetijskega pouka. Razni faktorji, ki se brigajo za dviganje kmetijstva, ostajajo radi le preblizu Gorice, pore so navadno preod-daljene; te se pusti v nemar. Zato pa je ravno v tolminskem političnem okraju kakor nikjer drugodi potreba dobre kmetijske učne moči, ki bi potem pritegnila morda tudi di-igi večji brig za naš gorati del dežele.
Živimo v dobi, ko se povsodi kaže najintenzivnejše potezanje za kmetijske koristi. Zato pa se mora tudi pri nas storiti vse, kar mogoče, v tak namen. In tak namen imajo pospeševati tudi okrajni kmetijski učitelji. Te je treba stalno nastaviti ter jih primerno plačati — seveda morajo biti izučeni dobro ter udani svojemu poklicu — potem imamo od strani vlade dobro pomoč našemu kmetijstvu.
Imamo izborne železniške zveze na sever, morje pred seboj; zato je umevno, da je naša dolžnost poskrbeti, da se naši produkti razpečajo kar najbolje.....
Glede nastavljenja kmetijskih učiteljev bi vlada morda rekla, da bi že izvršila imenovanja, pa da jih ni na razpolago. Na to odgovarjamo, da naj se pobriga vlada z drugimi faktorji vred, da bodo tu na razpolago. Službe treba sistemizirati, poprej pa poskrbeti s štipendijami za izvršitev potrebnih študij. Potem jih ne bo zmanjkalo.
Vse hiti, vse napreduje, torej tudi mi ne smemo zaostajati. Če gre vlada kmetom drugih narodnosti na roko, ter pomaga, kjer
tiska in zal.
more, naj dela tako tudi pri nas. Zgani se torej vlada, zganite pa se na to stvar in v ta namen tudi drugi poklicani možje!
Vladni gospodarski program n Primorje.
Kakor svoj čas za Dalmacijo, tako se je določila — ministerski predsednik Beck je daloval nato — komisija z nalogo, da izdela program za gospodarsko in kulturno povzdigo Primorske in Južne Tirolske. •
Ta komisija je dokončala pod načelstvom sekcijskega Šefa Engel-na svoje delo in predložila iniuisterskemu svetu natančno izdelan načrt, ki ga je ta pred par dnevi v polnem obsegu odobril.
Načrt glede Primorske in posebno še Goriške je tale:
Gradbe cest:
(IzvrSilna doba: 15 let.) Dogradba in poprava cest v Brdih. — Poprava ceste Kanal-Lig oziroma Mar. Celje; Dogradba cest v mejnem okraju med Idrijo in Sočo, namreč: 1. Pogorska cesta Vrhovlje-Lig-Kambreško Srednje in 2. Dolinska cesta Golobrdo-Britof. Nadalje dogradbe cest Čiginj-Srednje; Ročlnj-Srednje; Plave-Vodice-Ravne; na banjški planoti: Grgar - Zabrdo - Banjšica-Avče; Lokavec-PodlcS?e; Kal-Lom-Sv. Lucija; Avče-Log-Sv. Lucija; Cepovan-Frata - Sv. Lucija ; Čepovan-Trebuša v idrijsko dolino ; levo-brežna cesta Tolmin-Kamno in most čez Sočo pri Kamnem; poprava ceste Idersko-Livek; dogotovitev ceste Tolmin oziroma Št. Peter-Čadra z odcepkom v Žalošče in Ravne; poprave poti in cest v takozvanem „KotuK (politični okraj Tolmin). — Gradba ceste Kanal-Vrh-Banjšica z odcepkom od Vrha v Bate; dogotovitev ceste Log (Baumbacnova koča)-Št. Marija in pot čez mojstroški prelaz; poprava komunikacij od idrijske državne ceste v ta-mošnje gorske vasi; poprava ceste Grgar-Za-gorje-Ravnica 5 dogotovitev ceste Krnica, oziroma Vitovski Vrh-Šempas; poprava komunikacij v vipavski dolini; poprava obstoječih in gradba novih cest na kraški planoti, posebno
Pn^ovica-Brje-Gorjansko, potem s Krasa v Rtmu>, iz Doberdoba v Zagrad; gradba novega mostu čez Sočo med GradiSko in Zdrav-Sčino; nov most čez Sočo med Viiešem in Casseglianom; dogotovitev ceste Dobra-Vipolže in Vipoiže-St. Ferjan; dogotovitev ceste Ko-pnva-Vipolže; dogotovitev in podaljšenje dovozne ceste na desnem bregu Soče k novemu mostu pri Gorici do okrajne ceste Podgora-Ločnik; dograditev ceste Belvedere-Gradež in ceste Medana-Barbana-Baška dolina-Kranjsko.
Železnice:
O tem pravi predlog komisije, da je vlada vse želje glede na železnice upoštevala in uvaževala in bo po dogotovitvi vseh tozadevnih projektov in finančnih načrtov vso stvar natančno proučila, da spravi stvor v tir in zagotovi zlasti finančno Btron tega vprašanja. Pošte, brzojavi, telefoni.
Ustanovi se približno 35 novih poštnih uradov. Brzojavno omrežje se pomnoži, ray-notako telefonsko zveze, eventuelno se bodo prispevki interesentov znižali.
Pospeševanje obrti.
Na Goriškem : Ustanovitev deželne kreditne zadruge v Gorice in 28 kreditnih zadrug v drugih večjih krajih; nastavljenje strokovnih moči za izobrazbo obrtnikov in nadzorovanje zadrug, ustanovitev zadrug za oddajo sirovin in strojev za rokodelce (tu se zlasti ozira načrt na kovinsko obrt, domaČo svilno in bombažno obrt, na mizarzko obrt; ustanovitev posebne zadruge za stroje in ribiško orodje; potovalni tečaji;  razstave itd.
Bogoslužje in šolstvo.
Podpiralo se bo po tem predlogu akcija, da se razbremeni kmetsko ljudstvo bere v naturalijah. Glede šolstva se bo podpiralo „Šolski dom" in »Glasbeno šolo", pospeševalo se bo trgovsko-nadaljevalne šole na Go-riško-Gradiščanskem ; ustanovilo se bo obrtno šolo v Solkanu, intenzivno pospeševalo potovalne kurze (posebno za zidarje, mizarje, kovače itd.), čipkarstvo ; potovalni pouk za pletarstvo se vpelje v Sovodnjah.
Poljedelstvo.
Vodue zgradbe: Vlada bo podpirala zgradbo manjših vodovodov, vodnjakov in na-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALBXANDRE DUMA8.   =
(Dalje.)
—  Ej, ravnokar sem ga še čital. Morda sem ga izgubil ? Ah, škoda, moj žep je raztrgan!
—  O, da, gospod Raoul, pravi Mousqueton, in pismo je bilo celo prav tolažilno; ta dva gospoda sta mi ga prečitala, in jokal sem od veselja.
—  Toda to vsaj veste, kje je grof, gospod d- Ar-tagnan ? vpraša Raoul napol potolažen.
—  Ah, da, seveda vem, odvrne d' Artagnan, toda to je skrivnost!
—  Zame menda ne, upam.
—  Ne, za vas ne, in zato vam povem, kje je. Porthos debelo pogleda  d'Artagnana s svojimi
aačudenemi očmi
—  Kje pri vragu naj rečem, da je grof, da ga ne bo skušal poiskati ? 7, a mrmra d' Artagnan tiho.
—  No torej, gospod, kje je ? vpraša Raoul s svojim mehkim, ljubeznivim glasom.
—  V Carigradu je!
—  Pri Turkih! vsklikne Raoul prestrašen. Moj Bog! Kaj pravite?
—  No, kaj vas to straši? pravi d'Artagnan. Ba!
Kaj so Turki proti ljudem, kakršna sta grof La Fere in abbe" Herblav?
—  A, njegov prijatelj je ž njim ? pravi Raoul; to me nekoliko tolaži.
—  Ta vražji d' Artagnan je pa res prebrisan! si misli Porthos, ves začuden vsled te zvijače prijateljeve. —
—  Sedaj, pravi d* Artagnan, hote* čim preje spraviti pogovor v drugačen tir, sedaj vam dam tu petdeset pištol, ki vam jih je poslal grof po istem slu. Mislim, da nimate več dosti denarja in da vam je to dobrodošlo.
—  Imam Še dvajset poštol, gospod.
—  No, le vzemite, s temi skupaj jih boste imeli sedemdeset.
—  In če hočete še kaj... pravi Porthos ter segne v žep.
—  Hvala, odvrne Raou! ter zardi, tisočkrat hvala, gospod.
V tem trenutku pride Olivain.
—  Da, res, pravi d' Artagnan tako, da ga je lakaj slišal, kako ste kaj zadovoljni z Olivainom ?
—  No, tako, tako-.
—  Kaj mu imate očitati, temu prismodinu? Olivain se je naredil, kakor da ne sliši, ter stopil
v šotor.
—  Požrešen je, pravi Raoul.
—  O, gospod! vsklikne Olivain, ki je prišel na to obtožbo iz šotora.
—  Malo tatinski je. •— Oh, gospod, oh l
—  In zlasti je zelo strahopeten.
—  O, o, o! gospod, vi me sramotite, pravi Olivain«
—  Vraga! pravi d'Artagnan; čujte, Olivain, ljudje, kakršni smo mi, ne trpe bojazljiveev v svoji službi. Kradite svojemu gospodu, jejte njegovo jed in pijte njegovo vino, toda, za Boga, ne bodite straho-petnež, sicer vam porežem ušesa. Poglejte gospoda Mousquetona, recite mu, naj vam pokaže častivredne rane, ki jih je že dobil, in glejte, kako plemenitost je vtisnila hrabrost njegovemu obrazu!
Mousqueton je bil v tretjih nebesih, in objel bi bil d' Artagnan a, ko bi se ga bil upal; namesto tega si je prisegal, da se da zanj usmrtiti, če se mu kdaj ponudi prilika.
—  Odslovite to šemo, Raoul, nadaljuje d'Artagnan, zakaj če je strahopeten, vas spravi nekega dne v sramoto.
—  Gospod pravi, da sem bojazljivec, vsklikne Olivain, ker se je hotel onega dne biti z nekim kor-netom iz Grammontovoga polka in ker ga nisem hotel spremljati.
—  Gospod Olivain, lakaj ne sme biti nikdar ne-pokoren, pravi d'Artagnan strogo.
Nato potegne Olivaina na stran ter mu reče:
—  Prav si storil, če tvoj gospod ni prav ravnal; tu imaš tolar; toda če kdo razžali tvojega gospoda in se ne daš vpričo njega razsekati na kose, ti odrežem jezik in te nabijem ž njim po obrazu. Zapomni si to dobro.
Olivain se prikloni ter vtakne tolar v Žep.
(Dalje pride.)
pajališč za živino. Regulacije in razmočvirje-nja ob Mirni, Soči in Vipavi. Kar se spe-cijelno agrarnega vprašanja tiče, namerava vlada tTadefie: Melioracija planin, pogozdovanje gričev (zlasti okoli Gradišča in Devina), pogozdovanje terena okoli Ogleja; Gradeža, Belvedera itd. Obširno pogozdovanje Istre, pomnožitev gozdarskega osobja, pospeševanje kmetijskega Šolstva, vzorna gospodarstva, gospodinjske šole, potovalno šolstvo, podpora zadružništvu, posebna subvencija, toda le začasna, italijanski zadrugi v Gorici, da naseli kmete na mala posestva na Furlanskem, otfar-ske zadruge,, kletarske in mlekarske zadruge, povzdiga krmarštva, izboljšanje pridelovanja turščice, poizkuševaloa polja, kmetijski stroji, vzorna gospodinjstva za izboljšacje pridelovanja sočivja, vrtnarstvo in vrborejstvo (ob Soči). Izboljšanje živinoreje, bikovne postaje in postaje za ovne ter perutnino, subvencioniranje čebelarskih društev, razstave, vzorni hlevi. Glede trtoreje omenja vladni program zlasti nasajevanje amerikanskih trt. Za vse te agrarne akcije se bodo na namestništvu v Trstu ustanovile sekcije, oziroma odbori, sveti itd. Kar se tiče malarije v Istri in pelagre na laškem Goriškem, se bodo tla izmočvirila, oziroma pomnožili sanitarni fondi.
DOPISI. Iz goriške okolice.
il   Okolice.   —  (Spokorjeni  Fon).
—  Ko smo čitali telegram Fona v Škofjo-loko doslovno: - »čvrsto naprej pod trobojnico s križem na vrhu", smo v duhu kot on neizrečeno jokali, ker nas je vse okoličane tako presunil ta telegram Fonov, da je postal iz Savla Pavel, kateri je poznal križ le iz službenih aktov. Mi se bojimo, da ga vdo-bimo v dogltidnem času na Kostanjevci v samostanu ali pa v Šempetru pri mitnici, da nam bo delil preostanek od sena. Dotlej se bomo pa v duhu topili v potoku krokodilovih solz in goreče zanj molili.
Napredni agrarci.
te Tnnsktia gozda. — (V pojasnilo gosp.
župniku Plesničarju na Lokvah, na njegov učeni odgovor v »Prim. Listuu št. 31.)
Vi g. Plesničar pravite:  Kdor ne dela za naše ljudstvo, naj drži vsaj jezik za zobmi
—  mi pa pravimo: Kdor ne dela, naj tudi ne je\ Gosp. Plesničar hoče trditi, da je dopisnik „Prim;8 št. 28 mlad pa se zelo moti. To ni dopisnik mišjih brk. Splošna želja vseh naprednih kmetov v trnovskem gozdu, da se enkrat vsaj napravi konec tej klerikalni politiki, katera mora biti ljudstvu le v škodo, in katero uganja on (Plesničar) pri nezavednem hribovskem ljudstvu dan in noč  in   vedno
Nekam čudno prilika Plesničar g. Ga-brščeka in kraškega posl. g. Štreklja zraven. Mi nismo še nikdar imeli naprednega poslanca, da bi bil za nas delal, ker ga tudi nismo izvolili.
Kraševci se nam smejejo, kako nas imajo klerikalci za norca. To pa zato, ker Kraševci so znali ločiti svitlobo od teme, kar pa mi nismo znali. Toda, tega nismo bili krivi mi, krivi so bili »Črni krokarji", ki so »kro-
kali" na podlagi sv. vere, pri čemer  so jim j služila za orožje razna sredstva: cerkev, priž-nica, Bpovednica itd.
Od g. Plesničarja ne pričakujemo ničesar, ker vemo, da nam kaj koristnega tudi pridobiti ne more; prašamo ga le, če je Kristus tudi agitiral za posvene reči. Ce ste Kristusovi namestniki, zakaj pa iščete pri nezavednem ljudstvu, da Vam zagotovi še, nadalje privilegijev, katere ste,si znali za časa, ko je bilo ljudstvo še popolnoma nezavedno, pridobiti. Če pa mislite, da ste poslani na ta svet v odrešenje trnovskega kmeta, tedaj pa le pokažite svoj o voljo.
Dalje se ne bomo spuščali z g. Plesni-čarjem v polemiko, tudi na posamezne čenče ne bomo odgovarjali, ker nam ne nese, kakor njemu, ki mu je vsak dopis v kakem naprednem listu dobro došel, kar Ima potem za skrajšanje časa, da »čenča« vsakovrstne »čenče" v »Prira. List".
G. Plesničarja opozorimo, naj lepo pusti Wahrmundovo afero pri miru ter naj nam rajši pove, kdaj bo tisti čas, ko bomo dobi'i vse pravice v gozdu, da bomo vsi,tudi tisti, ki sedaj nimajo drugega, kakor »bajto" — smeli si ograditi lep košček sveta, kakor ste obetali nekoč, ko ste poklicali nekaj »boljših" k sebi na moder pogovor. — Kar ste dosegli, to je za nas brez haska, to je za Vašo »dru* štvo", katero je za nas tudi brez pomena. Kmetje.
Domače vesti-
Porok«!. — V ponedeljek se je poročil g. Anton Č-ebular, asistent c. kr. drž. Žel. in c. kr. poročnik v p. z gospico Grete Woratschka. Bilo srečno! -
Umrl je 2. avgusta v Komnu Josip Ko-vačič, veleposestnik, bivši večletni župan, predsednik cestnega odbora in lastnik zlatega križca za zasluge.
Za držlina uradfllk8. — Dunajska uradna „Wiener Zeitung" priobčuje ministerski odlok, s katerim se uvršča Gorico in.Pulj v drugo vrsto mest glede aktivitetne doklade državnih uradnikov, Opatijo, Mali Lošinj in Vološko pa v tretjo vrsto.
Klerikalni bahaČl — »Gorica" od torka bi rada počastila dr. Gregorčiča z. zaslu-1 gami, ki jih nima. Govori o vipavski in t bohinjski železnici, ki sta vspeh »tihega ( dela". Smešni vitezi! Za vipavsko želez-: nico se je potilo veliko dragih mož več nego I on ali katarikoli drug njegovih pajdašev, o ' bohinjski naj pa kar molči, da se mu ne ' bodo krave smejale.
!           Zdaj bi se rad ponašal z— idrijsko
železnico. Povedali smo že, kako so to vprašanje vedoma in botd zanemarjali. Prof. B e r-? b u Č sam je pisal okoli, da se ne da v deželnem odboru ničesa storiti. Samo ovirali so ? in metali polena pod noge tistim, ki so hoteli
kaj delati. j           Zdaj je ta železnica tudi v vladnem pr«-
• gramu. Ako nismo neumni backi, bomo znali izkoristiti položaj. Dr. Paj er je razumel položaj, zato se je zganil. Zato pa nimajo kle-' rikalni bahači še prav nikake zasluge za to železnico. Ako bo tekla, ne bo njihova zasluga!
Kamnine ali Savinjste Alge,
njih zgradba in njih lice.
Spisal prof. Ferd. Seidl, izdala „Slov. Matica", tiskala „Goriška tiskarna" A. Gabršcek.
Učeni naš profesor g. Ferd. S eidl je iznenadil slovenski svet s knjigo, kakoršne Se ni bilo v slovenski literaturi in ki bi delala veliko čast vsakemu velikemu narodu, — Veseli nas, da je našla knjiga tudi vrednega ocenjevalca v ^Ljubljanskem Zvonu", katerega oceno ta-le doslovno ponatiskujemo:
Ocenjevalec slovenskih knjig je doživel ob Seidlovom delu vesel praznik, a tako redek, da se pripeti jedva vsaka tri leta, morda niti to ne. Kak praznik? Mesec za mesecom, leto za letom dobiva v roke tisto majčkena delca iz kroSnje našega slovstva, delca, kijih je tolikokrat rodila le trenotoa potreba, lakota vseh vrst, in ki jim je bila gonilna sila (zamašite »i ušesa!) — španska mirna 1 Zato pa bi ocenjevalec najrajši oblekel praznično obleko, ko opazuje; čitajoč stran za stranjo te knjige, koliko učenjaškega znanja, koliko   vnetega  truda,  oduševljeuega zaradi
prezanimive snovi, je položenega pred nas za prazničen užitek, in to ne le ravnodušno, da bi uživali snovno, ampak z ljubeznijo pravega očeta.
Kdor čita naslov, naj nikar ne misli, da je v tej knjigi vezana in s 24 raznimi podobami le na zunaj opremljena kaka pu3ta učenost. Ta geološki in krajinski opis" {tako označuje g. pisatelj svoje delo) je pravi-i.zbor-nik baš najzanimivejših prirodoslovnih ved, a ne podan v suhi teoriji, ampak pred našimi očmi živo razvit iz naših tal, z naših vrhov, ki smo jih tolikokrat občudovali nezavestno, iz naših studencev, pašnikov, strug itd. Seidiova knjiga nas vodi vrhutega s pomočjo konkretnih ostalin nazaj v dobe razvoja naše zemlje, ki se ne dado časovno premeriti niti s stotisoči leti, ampak le v medsebojnem sporedu razpostaviti; ona nam po neovržnih dokazih, ki jih moremo vzeti v roko (kamen in prst I), razbisttuje, kako in kje so se gore gubale in lomile, kako se je ena plast odtrgala od debla in kako se lomljeni konci tudi na oddaljenih gorah še do pičice natančno dado zasledovati, ona nam pojasnuje, zakaj so baš tu rodovitna tla, da se je mogel naseliti kmet, zakaj ondi izvira studenec, zakaj se nahaja med enoličnim kamenjem nanadoma plast čisto drugačne vrsto. Skratka i
Čudno, da se Gregorčič ne hvali, ker v o j a k i kar na hi tro roko popravljajo ceste v hribih t
Tudi »V Eco" se norčuje s tihim delovanjem deželnega odbora in tistih poslancev, ki so sedem let imeli deželne vajeti v svojih železnih krempljih ter »tiho" delali, tako »tiho", da od same tišine ni bilo ničesar slišati ne videti.
Delelnl ZBOf bo sklican »baje« 20. septembra. Natančneje se določi po vrnitvi barona Becka na Dunaj 17. t. m. - Ni izključeno marsikako presenečenje. — Slovenski klerikalci ne marajo zbližanja s slovenskimi naprednjaki, pač pa upajo, da jim na-daljna zveza z laškimi liberalci prinese zopet 6 mastnih let. Pa se varajo !
Zdi se tudi, da se vlada sama težko loči od starega kursa na .Goriškem. Ako se ne bo hotela ločiti ter nastopiti čisto nova pota, bo sama odgovorna za lekcije, ki jib bo dobivala. Naša pota so jasno začrtana 1
V  ŽupanlJI7 GojaČS bodo občinske volitve 14. t. m. Berbučev upravitelj občine si je izmišljal vse mogoče ovire, da je zavlačeval volitve od meseca do meseca; politična oblast sama je morala jako skrbno vzeti to reč v roke, da je srečno prijadrala^ do razpisa volitev. Upamo, da bo v tej občini konec dosedanji samovladi!
Slatnost »N. D. 0.", ki se bo vršila v nedeljo dne 9. t. m. vRojanu, že peče neodre-šene Italijane. Včerajšnji »Piccolo" pravi, da poskušajo Slovenci že od nekdaj vsako poletje manifestirati in hujskati v italijanskih mestib, spominja se dogodljajev v Pulju ob času skupščine »družbe sv. Cirila in Metoda", spominja se dogodljajev v Gorici o priliki kolesarske dirke, in se jezi na vlado, ki noče prepovedati tržaškim Slovencem njihove slav-nosti. Torej tudi laštvo Trsta je na tako slabih nogah, da se boje slovenske slavnosti. Hvaležni smo »Piccolu" za njegovo razkritje, da smo Slovenci vendar tako krepki in močni in da zamoremo z veselicami t. j. igraje in prepevajo podreti italijanstvo treh takih mest, kakor so Gorica, Pulj in Trst.
V  GradBŽU bi se pripetila v toiak kmalu velika nesreča. Eduard Bauer, železniški uradnik iz Gumpoldskirchna na Nižje Avstrijskem se je hotel prepeljati v svojo soprogo in dvema sinovoma v čolničku k parniku ^Trieste", da se popeljejo v Trst. Čoln se je preobrnil in cela družina z veslači vred je padla v morje. Ljudje ob obali so rešili vse iz morja.
V  torek popoldne se je za nekaj časa ustavil veletržec Brun s svojim avtomobilom v Gorici. Vrača se v Odeso. Pot iz Odese skozi Rumunijo, Avstrijo in Italijo v Marseljo je prevozil v štirinajstih dneh.
Krava j8 brcnila 13-letnega učenca Antona Maraža iz Števerjana, ko jo je molzel v domačem hlevu, in sicer v desno nogo. Dečka so pripeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
Preal6eralšn)eni se je stegoval dvanajstleten deček čez držaj hodnika v drugem na-stopju hiše št. 14. v ulici Vogel, izgubil ravnotežje, padel, toda ne na dvorišče, ker se je v visočini prvega nastropja vstavil na razpro-stiti vrvi, katera ga je rešila  gotove   smrti.
Tatvina. — Posestniku Antonu Nigrisu je bilo ukradenih pet dreves. Storilca se ne pozna.
Napaden ]e bil včeraj ob 1. po noči na živinskem trgu strojevodja, ko je ravno zapuščal svojo službo. Napadalca sta bila skrita za drevesi, luči ni bilo daleč okrog nobene, vendar se je vkljub temu posrečilo strojevodji vbežati lopovoma.
V pojasnilo. — Oni Makovec Josip, žel. uslužbenec v Trstu, ki je bil pretekli teden obsojen pri tukajšnji okrožni sodniji, je doma iz Šmarij na Vipavskem, ali ni identičen z drugim Makovcem, tudi železniškim uslužbencem, ki je doma iz Brjij.
gore z vsem, kar je na njih, res rastejo pred našimi očmi in zdi se nam, da gbmezijo pod našimi nogami tisti bilijoni malih živalic, koral itd., ki so iz dna silnega svetovnega morja, pljuskajočega nekdaj nad našimi Zemljami, v milijonskoletnem svojem tihem delu zgradile bleščeče vrhove Grintavcev.
Sem se pojdite učit naukov o naši zemlji in o pritodi sploh L- Naravnost trdim, da ne zasluži imena olikanca, kdor o takih splošnih temeljih vse človeške vede ne ve nekaj odstotkov tega, kar nudi ta knjiga v splošnih svojih uvodih, a takisto trdim, da ni olikan Slovenec, kdor te knjige ne pozna! Vso njeno vrednost pa bo šele prepoznal, ako kolikor toliko prepozna ozemlje, ki se ga tiče. To pa ni težko. Saj segajo takozvane »Kamniške Alpe" pravzaprav od Vranskega do Žirovnice in se zato govori o krajih, ki so vsakemu dostopni. Ni mi pač treba nagla-šati, da knjiga ni kak turistovski spis, namenjen le za hribolazce; doline so prav tako in cesto še važnejše nego vrhovi sami. Okrog BeguDJ, okrog Tržiča, v dolini Kamniške Bistrice, v Črni dolini, na Jurskem, v Lučah, v Gornjem gradu in v vseh drugih gorskih vznožjih je priroda odprta tej knjigi. Taka knjiga nam Šele odpre prirodne krasote in nas odvrne od opasnosti, da hodimo okrog
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društvo »Gorica" priredi v nedeljo dno 9. avgusta t. 1. ob priliki velike delavske slavnosti izlet v Trst. — Zbirališče kavarna »Central". — Odhod točno ob 5, uri zjutraj. — Oprava Rednika:  Edvard  Rusjan  in
Alojzij   Drašček. —   Društvo je preskrbelo
dovoljenje za ogled muzeja Revoltella. — Gg.
člani so naprošeni, da se izleta v največjem
številu udeleže. — Zdravo!
Odbor.
Veselica bralnega In pevskega društva »Nada"
V Sovodnlah se bo vršila dne 9. t. m. točno ob 4. uri popoldne na prostornem vrtu gosp. Kodermaca.
Vspored: 1. »Hrvaticam", poje možki zbor društva »Nada" iz So vodenj. 2. »Slava Delu", poje možki zbor društva »Kras" iz Opatjegasela. 3. »Ustaj !a, poje mešan zbor »Novi žar" iz Rupe-Peči. 4. »Moja Lenčka", komičen prizor s petjem in spremljevanjetn glasovirja. 5. »Oj djevojka", poje možki zbor društva »Vipava" iz Mirna. 6. »Tiha Luna", poje možki zbor društva »Prešeren" iz Št. Petra. 7. Igra: »Gričarjev Pepč", burka v 2 dejanjih. 8, »Jadranska Vila", poje možki zbor pevskega in bralnega društva iz Št. Andreža. 9. »Veseli Indijanci", komičen nastop s petjem in spremljevanjem orkestra. Po končanem vsporedu PLES. — K obilni udeležbi uljudno vabi                        odbor.
Pevsko Izo&r. dr. »Novi žar" za Peč in Rupo
je imelo v soboto 1. t. m. ustanovni občni zbor. Ti dve vasici, zanemarjeni, ker ležeči v strani večjih občin in skozi kateri ne vodi nobena prometna žila, ste se vendar enkrat dvignili in ojuaačili. Vstali so vrli mladeniči in možje in spoznali pomen lastnega izobraževalnega ognjišča in ustanovili so društvo, čegar ime pravi, da začenja za nas nova doba z  žarom  izobrazbe. Navdušenje
j med mladeniči za njih društvo je velikansko; kajti društvo je bilo potrebno in ima jasen namen: hoče pevske izebrazbe, hoče deliti članom vsestranske naobrazbe potom čitanja in predavanj in sčasoma se društvo lahko re-
| organizira v podporno društvo. To hočejo naši mladeniči doseči; a vsi kot en mož se bodo izogibali   vsakega  prepira   in  odslovijo   od
povsod  in  povsod,  a  ne vidimo   »nič po-
Pisatelj je vse kraje obhodih do zadnjega kotička sam in zasluži že zato občudovanje. Bralci ne bodo obhodili vsega, a priporočati jim je, da si pred turo prečitajo do-tične odstavke v knjigi; zato naj pisatelj nikakor ne zamudi, sestaviti za končano delo (II. del izide koncem leta) točno kazalo vseh krajevnih imen *). Pa tudi, kdor malo hodi okrog, imej knjigo vedno blizu rok; skrbno izbrane slike in instruktivni prorezi mu pre-dočujejo tudi v sobi vse čudovitosti naših gora.
Knjiga je tudi temeljne važnosti kot uspeh na znanstvenem polju: pridobili smo si ž njo domovinsko pravico v novi stroki, in sicer strokovno in jezikovno. Zato bodi izrečena hvala in priznanje prof. Seidlu, nezaupnica pa raznim »učenim" gospodom, ki poceni renomirajo v družbi prijateljev in prijateljic s svojo učenostjo, ko pa se jim namigne, naj stopijo z učenostjo na dan in plan, se s sto izgovori — zabubijo.
Dr. Jos. Tominšek.
*) Ako etimologija kakega Imena nI povsem jasna, se pusti v obliki narodne Izreke.                       „
sebe vsakega zdražbarja; zato ne bodo napadali, a napadeni se bodo zmli braniti, da preide enkrat za vselej prepiraželjnim veselje za zdražbo. Društvo nima s politiko ničesar opraviti in društveniki prepuščajo politične prepire tistim, ki nimajo drugega dela in poklica, kakor da netijo na desni in levi strani strankarski ogenj, iz katerega se sodi domači prepir in zlo osebno sovraštvo, ki zvede vaščane „v škode .^ poguben.JDruStyoLj bo skrbelo, da bode vsak član mislil sam s svojo glavo, sodil sam š svojim razumom in delal sam po svojem prepričanju.* — Tako društvo bode branil vsak člaa z vsem ognjem svojega srca.
Društvo si je izvolilo' sledeč!**odborT predsednik: Jožef K rajnik; podpredsednik: J a k i I j Niko; tajnik: Le o p. Bo-bič; blagajnik: Franc Cijan (Jožef Trampuž); gospodar: Čevdek Alojzij (Jožef černic); odborniki: Andrej Co-tar, Kovic Ivan, MaliČ Janez; preglednika: MaliČ Danijel, Silič Rili ar d.                                                          , Po zaključenem občnem zboru, pri katerem je vsakdo svetoval kaj dobrega, so društ-veniki-pevci zapeli par pesmij in presenetilo nas je, ko je zaorila na koncu iz mladih, krepkih grl z navdušenjem v obrazu pesem: „Hej Slovenci!"
Nato so se društveniki razšli in vsakemu je sijala zadovoljnost" z obraza, kakor bi hotel reči: nJaz sem tudi pomagal položiti prvi kamen našemu domačemu ognjišču izobrazbe; rasti cveti in rodi mnogoteri sad 1" To je mladina, ki nekaj more in zmore. Svojo prvo veselico priredi to novo društvo dne 13. septembra v Rupi.
Veselica pevskega In bralnega društva »Lijak" na Vogerskem se bo vršila v nedeljo 9. avgusta v prostorih g. Rubbia š sledečim vspo-redom: 1. Godba. 2. Nedved: nZveznatt poje domači pevski zbor. 3. E. Komel: „K petju oglasimo" poje pevsko društvo „Podgora" iz Podgore. 4. Aljaž: „ Občutki" poje društvo »Svoboda" iz Renč. 5. Deklamacija. 6. Vilhar: »Bojna pesem" poje pevsko društvo iz Šem-pasa. 7. Godba. 8. Šaloigra: »Brat Sokol". 9. Srečolov. 10, Ples. — Začetek veselice ob 31/« popoldne. E obilni udeležbi vabi
odbor. »Bralno društvo" na Gradišču pri frvačlfl naznanja tem potom, da razvije 13. septembra t. 1. krasno društveno zastavo in priredi istega dne" lepo veselico. Vspored se objavi pravočasno. Prosi se, naj blago vole bratska društva v goriški okolici uvaževati isti dan pri določevanju svojih veselic. Omenjeno društvo praznuje letos 25 letnico svojega obstanka, zato se prosi, da bi se udeležila tega jubileja tudi druga bratska društva koipora-tivno ali po deputaciji. Nekatera društva so že prijavila svojo udeležbo. Tista bratska društva pa, ki bi hotela proizvajati kako pevsko točko, prosimo, naj blagovole prijaviti društvenemu odboru radi programa, kako pesem bi pela.
Pripomnja se tudi, da j e »Bral-no društvo" naGradiŠču ustanovil blagopokojni pesnik Simon Gregorčič, zato se nadejamo, da prihiti istega dne na prijazno Gradišče vsak, komur pripušča Čas in obišče kraj, kjer je tako krasno prepeval goriški slavec. Ob jednem se nudi vsakemu po kratki hoji najkrasnejši pogled na Vipavsko dolino; domači krčmarji bodo pa preskrbeli za isti dan dobro in pristno kapljico, tako da bodo Častiti gosti v vsakem oziru zadovoljni.
Morebitni prebitek veselice vporabi se za ustanovitev Sim. Gregorčičeve javne knjižnice, s tem pr a i »Bralno društvo" najlepši spomenik velikemu pevcu. Denar za knjižnico se že marljivo nabira in prosi se rodoljube v mestu in na deželi, naj bi prispevali kak majhen obolus za Simonovo knjižnico, katera bo menda prva v OoriSki okolici; tudi že vporabljene knjige radovoljno vsprejema društveni odbor. Slavno županstvo v Renčah se je že odzvalo ter darovalo 50 K za Simonovo knjižnico. Imena častitih darovalcev bodo pozneje v goriških listih objavljena.
Glede" veselice pa naj že danes odloči vsak izletnik iz mesta in dežele, na poleti 13. septembra t. 1. h Gregorčičevi slavnosti na Gradišče, kjer se bode razveseljeval ob zvonku godbe in petja.
Posebno pa se prosi, naj se udeleže bratska društva v največjem številu razvitja zastave in društvenega jubileja.
Bralno In pevsko društvo »Venec" na Pre-
serjah priredi v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. na dvorišču g. Maksa Ličen v Rihemberku svoj plesni venček.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Na Izvoznem trgu je bilo včeraj prodanih: 60 kvint. hrušk po 20 K; 10 kvint. breskev po 60 K ; 5 kvint. češpelj po 24 K ; 30 kvint. grozdja po 40 K; 20 kvint. fižola stročjega po 16. K; 40 kvint. krompirja po 8 K in 30 kvint. paradižnic (pomidoro) po 8 K.
Letošnja sadna letina se kaže po dosedanjih poročilih tako: 1. V Nemčiji bodo imeli fe^^^^s^^mdjtrsrednjo^etebro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23*. maja sadno drevje tako poškodoval^ da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70—80% polne letine, torej dobro letino. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadu sadja obilo češpelj. 5. Na Češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, litina češpelj bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušk in mnogo češpelj. Enako na Sp. Avstrijskem.
Pivovarno v Avstro-Ogrskl leta 1907. — Trgovska in obrtna zborjrica na Dunaju je pred kratkim predložila trgovskemu ministrstvu izkaz o produkciji in konzumu piva v naši državi. Splošno ne moremo biti zadovoljni s produkcijo piva v preteklem letu, akoravno se je nekoliko povzdignila; z velikim napredkom v drugih vrstah i dustrije pa se sploh ne more meriti. Proizvajanje se zaradi splošne draginje draži od dne do dne in to vpliva na konzum seveda jako neugodno. Vsa produkcija piva leta 1907 znaša v Avstriji z Bosno vred 20,711.621 hI in na Ogrskem 1,882.385 hI, skupaj za 923.588 hI več ko leta 1906, Na prvem mestu je seveda Češko z 9,583 929 hI, potem sledi Nižje Avstrijsko s 3,543.853, Moravsko 1,937.219, Galicija 1,369.834, Štajersko 1,147.872, Gor. Avstrijsko 1,067.063, Tirolsko in Predarelsko 509.236, Solnograško 415.289, Šlezko 429.011, Koroško 258.699, Bukovina 133.879, Kranjsko 106.759, Bosna in Horcegovina 92.518, Primorsko 86.460 hI, 43 pivovarn je proizvajalo v letu črez 100.0 00 hI. Izvoz iz Avstro-Ogrske je znašal 1. 1907. 1,091.067 meterskih stotov v vrednosti 15,528.162 kron, uvoz pa 68.742 meterskih stotov v vrednosti 1,104.288 kron.
Poljedelstvo na Angleškem nazaduje, v zadnjih dveh desetletjih je poljedelstvo na Angleškem tako naglo nazadovalo, da znaša dosedanja škoda že nad 24 milijonov kron in da je okoli dva milijona arov rodovitne, prej z žitom posejane zemlje sedaj povsem zapuščene. Zatorej pa narašča na Angleškem uvoz žita in moke; danes presega ta uvoz že 80 milijonoy hektolitrov letno. Pred približno 40 leti je štela Anglija še 1.2 miljona poljedelcev, pred 18 leti že samo 800.000, danes pa še mnogo manj. Kapital, delavne moči in inteligenca zapuščajo vidno poljedelstvo in si iščejo drugje boljšega zaslužka. Zelo dobro pa je razvito na Angleškem vrtnarstvo, stroka, kateri ne posvečujejo Slovenci veliko pozornosti, dasi bi imeli od nje veliko lepih dohodkov, osobito v bližini mest.
Letina na Ogrskem letos vkljub vročini, ki je prehitro dozorila vse žito, ni slaba, temveč je celo boljša ko lani. Po poročilih poljedelskega rainisterstva se je letos pridelalo okroglo 4 milijone meterskih centov več pšenice ko lani (letos 36 milijonov), rži pa 1 milijon met. st. več (letos 11 milijonov), Pač pa le oves nazadoval za 2 milijona met. stotov (letos 9 mil.) in ječmen istotako (letos 11 milijonov).
ki ne bodo zapadli reakciji. Med mladimi častniki in ekstremnimi elementi kroži parola, da morata priti v ministerstvo mladoturški časnikar in kak mlajši general.
Nemiri V Perziji še vedno trajajo. V Teheranu je varnost za življenje vedno manjša. Reda se ne bo moglo napraviti brez oborožene intervencije. V poslopje turškega poslanika se zatekajo preganjani beguni.
Politični pregled.
Koroški deželni zbor. — Dne 14. t. m. bo sklican koroški deželni zbor, čegar zasedanje bo trajalo najbrže do konca oktobra in bo zadnje pred razpustom, ker z zimo preneha doba koroškega deželnega zbora.
V Srbski Skupščini je pričela v ponedeljek podrobna debata o proračunu za leto 1908. Pri točki: civilna lista kralja je predlagal na-cijonalist Ljuba Georgjevič znižanje iste od 1,200.000 na 200.000 dinarjev. Ker pa ni bil predlog dovolj utemeljen, je propadel,
Mladoturkl In ministerstvo. — Miadotmško
časopisje poroča, da so zopet vsi ministri z velikim vezirjem vred podali demisijo. Prvi je demisioniral finančni minister Zia paša ter pri tej priliki sultanu pisal, da se priznava k mladoturškim idejam. Vkljub temu ga hoče sultan pozvati, naj prevzame predsedstvo v novem ministerstvu. . Mladoturki, ki imajo sedaj sploh vso oblast, zahtevajo, da mora vsaj en odločen Mladoturek postati minister, ostali ministri pa morajo biti zanesljivi možje,
Razne vesti.
Ffldransperg. — Še vedno se ugiblje na vse strani, poizveduje se in preiskuje, nima li Fodransperg, ki je na mah postal eden največjih zločincev, še kak drug zločin na svoji vesti. Preiskava bo trajala, kakor se čuje, še 8 mesecev, glavna razprava bo pa komaj čez leto dni.
Zanimivi so podatki, katere je dal g. Josip Katalan, krčmar v Rojanu. G. Katalan je stanoval dvajset mesecev v isti hiši kakor Fodransperg. V svojem stanovanju je slišal vse, "kar je delal Ffldransperg. Večkrat je ta po noči vstajal, žagal, obral, igral na citre. Neko noff je upji: „Na pomoči", kar kaže, da je imel morilec jako slabo vost in temno preteklost. V stanovanju je imel revolver in ojstro bodalo, o katerem se je Fodransperg sam izrazil napram Katalanu: „da lahko odreže glavo z enim samim m ubijaj eni i"
Zanimiva je tudi izjava priče Tržačanke Reitinger. Po tej izjavi bi moral imeti F3-d ransperg družico pri zločinu. Omenjena gospa je namreč videla, kako je hotel neki mož že v soboto zvečer vreči neko culo v morje. Ta mož je bil v družbi z vitko damo, katera se je plašno ozirala na vse strani. Ko je zagledal mož bližajočo se Reitinger in d', d njeni spremljevalki, pošepetal je par besed svoji dumi, nakar sta se oba koj odstranila. Reitinger izjavila, da se ji je koj zdelo celo početje sumljivo. Ko so pokazali tej priči fotografijo morilca Fodransperg«, je zatrdila, da spozna v tej fotografiji onega moža, Čegar obraz si je dobro zapomnila pri svitu električne luči.
Lastnica hiše, v kateri je Fbdrasperg prej stanoval, pravi, dr. je ta uporabljal večkrat razne toaletne umetnosti, da si je dal zdaj izraz mladega gospoda, zdaj pa sivolasega starčka. Cilji, katere je zagledoval s? tem Fodransperg, niso znani.
Prišel je sedaj na dan tudi neki grd čin, ki ga je izvršil Fodran v Bohinjski Bistrici. Bil je tam o Božiču lanskega leta in se predstavljal povsod kakor zastopnik neke velike zakladne tvrdke. Posrečilo se mu je izmolzniti nekoliko denarja raznim trgovcem in gostilničarjem, ki so mu dali naročila. Fodran je tudi zalezoval neko hišno hotela, kjer se je nastanil, in jo povabil na izprehod v kočiji ob jezeru. Ali parček se je kmalu povrnil; zdi se, da se Fodranu ni posrečilo, izvršiti svoje pohotne ali morda se hujše namene. Kljubu temu ni se udal. In ko se je deklica hotela zapreti v svojo sobo, je Fodran potegnil revolver in ji zapretil, da jo ubije, ako se ne uda njegovi poželjivosti. A j mnogo oseb je prihitelo na vpitje deklice in j Fodran je bil razorožea, ne pa brez težave, ker on je bil kar besen in razbijal šipe, sto-lice in sploh vse, kar mu je prišlo pod roko. Ko se je pomiril, je prosil ljudi, naj ga ne naznanijo policiji, in je šel naravnost na postajo, kjer je do prihoda tržaškega vlaka spal tri ure na klopi v čakalnici.
Po vseh te poizvedbah se da lahko sklepati, da je bil Fodransperg udeležen še pri drugih napadih in ropih, ki so se vršili zadnji čas v Trstu, ne da bi se moglo f riti pravemu storilcu na sled.
Kakor poročajo listi iz Trsta, je nehote že priznal nekoliko svoj zločin. Do sedaj je vedno tajil. Ko je pa govoril z g. Riegler, ki je slišala ob 10. uri v usodepolni noči šansonetko kričati na pomoč, je rekel: da jo je tepel, ker je hetela imeti derar 1 Ta izjava je velepomembna.
Slovenska zmaga na Koroškem. — Pri občinskih volitvah ? Vernbergu na skrajni sloveu-ski  meji   so   Slovenci   že   drugikrat sijajno
žava brezobrestno posojilo, da še izkoplje iz tega dolga.
Ban baron Rauctl je prisegel danes cesarju kot tajni svetnik.
V Pulju se podržavi policija na nasvet pomorske oblasti in politične uprave v sredini meseca septembra. Voditeljem državne policije bo imenovan Sringer.
Eksplozija V Celju. -^ V torek se je pri-godila v hiši ravnatelja celjske deške šole, Bobisuta silna eksplozija. V hiši ima klet trgovec Josip Matic. Zvečer je šel hlapec z gorečo svetilko v klet po vino. Komaj je stopil v klet, se je vnel sod petroleja in s strahovitim pokom eksplodiral. Hlapec je padel na tla in se onesvestil. Kasneje so ga našli opečenega, napol mrtvega ležati v kleti. Slaščičar Petfiček je bil med tem na stopnicah, ki vodijo v klet. Eksplozija je bila taka silna, da se je stresla vsa hiša. Petfička je vrglo b tako silo ob steno, da m mu je zlomila leva roka. Ogenj iz kleti se je z nenavadno hitrostjo razširil do prodajalne, kjer je jelo vse vprek goreti. Gasilci in 260 vojakov tukajšnjega 87. polka je po Bilnem naporu v 3 urah pogasilo ogenj. V kleti m bile tudi ekspiosivne tvarine in je le sreča, da se niso vnele tudi te.
Zeppellnov vodljivi zrakoplov. — Zeppelin se je spustil s svojim zrakoplovom zopet v zrak. Vše je šlo po godu. Pasiral je razna mesta. Ljudstvo mu je prirejalo ovacije. Pri Ecbter-dingu se je spustil Zeppelin radi nedostatka pri motorju na odprto polje. Po noči je nastala nevihta, otrgala zrakoplov z mesta, kjer je bil privezan, zrakoplov je v zraku začel goreti. Nekaj oseb v ladjici je ranjenih. Zeppelin je nepoškodovan.
Gospa Toseiil je že naročila svojemu odvetniku, da stori potrebne korake za ločitev njenega zakona. Za vzrok navaja, da ji postaja mnogo mlajši, slabo vzgojeni in malo izobraženi soprog Čimdalje ¦loprnejši. Z možem ze zdravno ne živi več skupaj, temuč se se zdravi v Heidelbergu.
Nesreči V gorah. — Na Gebebornu bo bo ubili trije mladi turisti iz Švice. Trupla leže na nedostopnem snežišču ter jih iz hotela na nasprotni gori vidijo skori daljnogled.
Strokovni list .Promet In gostilna" — Pred nemi leži 3. številka ilustrovanega strokovnega mesečnika »Promet in gostilna'1, ki ima sledečo vsebino: 1. Podpirajte nas i Naročajte list »Promet in gostilna" 1 Uvažujte naš program 1 2. Glavna navodila za poverjenike deželne zveze — za predsednike iu tajnike prometnih društev in za take, ki hočejo snovati prometna društva. 3. Okrožnica našim prometnim društvom, hotelirjem, restavrater-jem, gostilničarjem in posestnikom letoviških stanovanj. 4. Otvoritev krajevne Železnice Kranj-Tržič. 5. Zidajte v kranjskem slogu' 6. Državne podpore za tujski promet. 7. Železnica na vrh Triglava. 8. Pletarska obrt in vrboreja na Kranjskem. 9. Francoska Niča — kraljica tujskega prometa v Evropi. 10. Deželna zveza za tujski promet na Goriškem in njeno delovanje. 11. Društvene vesti, razne, Šport, književnost in umetnost. Nekateri teh Člankov so jako lepo ilustrovani. Zanimiva so zlasti izvajanja v člankih „ Zidajte v kranjskem slogu 1", »Železnica na vrh Triglava", „ Pletarska obrt in vrboreja na Kranjskem" ter »Francoska Niča — kraljica tujskega prometa v Evropi". Morda, da o enem ali drugem teh člankov še podrobneje spregovorimo. Iz drugih člankov se pa da posneti, da se list zanima tudi za druge slovenske pokrajine in ne samo za Kranjsko in vsled tega ga prizadetim krogom v vseh slovenskih pokrajinah najtopleje priporočamo, ker moramo Slovenci biti veseli, da se je našel konzorcij požrtvovalnih ljudi, ki je začel izdajati list, o katerem moramo reči, da bi bila velika Skoda, ako bi vsled brezbrižnosti prizadetih krogov in razumništva moral prenehati, posebno, ker je letna naročnina majhna, namreč 5 K. Naročnino sprejema deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani.
Obsojeni notar. — Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo včeraj po dvadnevni obravnavi notarja Mateja Hafnerja iz Kostanjevice radi zapeljevanja h krivemu pričevanja v trimesečno, Ivana Sajovica in Urbana^ Zupančiča pa radi krive prisege v dvamesečno ječo. Ta notar Hafner je igral ulogo agitatorja za klerikalno stranko pri zadnjih volitvah.
Ljubljanski ŠkOf Bonaventura Jeglič ima pol milijona dolga in zahteva, naj mu da dr-
Bnaooi Tiibntni" A. BdirHK^
sprejme takoj
za knjigoveznico in vlagateljico
pri strojih mlado žensko moč.
Izjaua.*)
Podpisani   Blaž   Sedevčič,   Šolski
- voditelj na Vogerskem, preklicujem in
obžalujem razžaljive besede, katere sem
govoril   o   častitem  gospodu  župuiku-
dekanu Antonu Berlotu v Kanalu.
Na Vogerskem, dne 24. julija 1908.
Blaž Sedevčič.
*) Za vsebino pod tem naslovom je-odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Odlikovana pekarija in sladciftarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birinance
in poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvo za nmogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. ""*•
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Girici Csrsi Franc Eius. št. I ===^  Filijalka ? Dornbergn.  ==== Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše  in  godove,  kolače  za  bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, I fino pecivo, lina vina in likerje | po zmernih cenah. 2» veliko  noč  priporoča   goriške plnce, potlee Itd.
Anton Potatzky v Gorici
N» sredi RaStelj« 7,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapovaliea slriberSkega In drebsega blaga ter tkub, preje ia nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnios, kalilee in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaie in ievljmte*
STetlnjlee. — Kožni venel. — MaSne knjiiiee.
lišna obuvala za Yse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in irgih
Naznanilo.
Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo  koruze,  otrobi,  ovsa in  drugih  deželnih pridelkov Iz
Starega trga štv. 9
v ulico sv. Antona štev. 4
(kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija).
Priporočava se za obilen obisk
Isavrenčič & Domicelj.
Tr^oVjko-obrtr^a zadruga V Gorici
replstrovana zadruga s neomejenim Jamatvorr.
Načel stvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorlei« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v sadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje, v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti $% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/a% prispevka v posebno. rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4,%%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa Bvoja naznanila v časopisih »Soča« in iFrimorao«.
Nova pravila so se razjvp'ala vsem članom; če jih pa po pomoti n! kdo dcbil, naj se oglasi v zadružnem urtuia v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
GORICA.                               GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora.-Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za ' klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo.— Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Poprava In komisijska zaloga dvokolos In ii valmth strojev prt
BATJELU
Gorica
Uia Duomo 3—4.
Prodaja tudi na mesečne
obroke.
Seniki franko,
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem.
Na prodaj je ueč praznih sodou
in en velik od 100 hektolitrov.
Ilasloo: Giovanni Krall
TRST.
m
Prua goriška tovarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejno transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. =
ferd. FTlakuc
pooblaščen in priznan pvrotebnik
Gorica, tekalne Frana |os. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače.
Anton Kuštrin
trgouec  z jedilnim blagom
v lonci, SosposKa ulica si. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijahiega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošli in železnici, v mestu . pa na dom ako žele- gg. odjemalci.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo,  ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčevali tujcem.
Slovenske pspflinje! Posffiajte milo iz te lonce Morse! Izdelek je izvrsten. Cene oMHajne!
Naša specija.iteta je: CaprHOlB - KOZa 8 SObCNL *°*^LZTX