Poštnina plačana v gotovini. 98. V Ljubljani, dne 22. septembra 1927. Letnik IX. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ijnbljanske in mariborske oblasti. Vaet>iia.a.t Poročila o izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvršenih dne 11. septembra 1927. Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 410. Oblastna uredba glede pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan «Kranjska hranilnica». 411. Uredba o oblastni taksi na lovske karte. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Poročila o izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvršenih dne 11. septembra 1927. Glavni volilni odbor za sodni okrožji Maribor in Celje objavlja po členu 83. zakona o volitvah narodnih poslancev izid volitev, izvršenih dne 11. septembra 1927.: A. Po stalnem volilnem imeniku je bilo 148.747 voliicev. B. Po seznamku glasovalcev je glasovalo skupaj 94.426 voliicev. C. Posamezne liste so dobile glasov: I- Dr. Anton Korošec . . . 54.297. 11. Stjepan Radič . 4.576. HI. Dr. Ljudevit Pivko. . . . 12.720. IV. Dr. Lothar Mühleisen . . 5.790. V. Dr. Rudolf Ravnik. . .• . 4.877. VI. Josip P e t e j a n . . . . . 6.630. VII. Vinko Möderndorfer . . 5.117. VID. Franjo Zagorski . . . . 417. Č. Za narodne poslance so izvoljeni in proglašeni: 1. ) Dr. Anton Korošec, narodni poslanec v Mariboru. 2. ) Franjo Ž e b o t, narodni poslanec v Mariboru. 3. ) Dr. Jakob H o d ž a r, narodni poslanec v Celju. 4. ) Ivan Vesenjak, narodni poslanec v Mariboru. 5. ) Jakob Vrečko, posestnik v Boletini št. 3. 6-) Štefan F a 1 e ž, posestnik v Orehovi vasi št. 33. 7. ) Dr. Josip H o h n j e c, narodni poslanec v Mariboru. 8. ) Vladimir Pušenjak, narodni poslanec v Mariboru. -9.) Andrej B e d j a n i č, župan v Obrežu pri Središču. 10. ) Dr. Andrej Gosar, narodni poslanec v Ljubljani. 11. ) Josip Klek], narodni poslanec in župnik v Crensovcih. 12. ) Ivan Jerič, urednik «Novin» v Murski Soboti. 13. ) Dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec v Mariboru. 14. ) Ivan U r e k, župan v Globokem. 15. ) Josip Pete jan, uradnik v Mariboru. klavni volilni odbor za sodni okrožji Maribor in Celje v Mariboru, dne 15. septembra 1927. C. Posamezne liste so dobilo glasov: I. Ivan Pucelj . . . 9.900. II. Dr. Anton Korošec . . . . 47.369. HI. Dr. Gregor Žerjav...............10.136. FV. Stanko Likar....................1.818. V. Dragotin Gustinčič. . . . 3.507. Č. Za narodne poslance so izvoljeni in proglašeni: 1. ) Ivan Pucelj, posestnik in narodni poslanec v Velikih Laščah. 2. ) Dr. Anton Korošec, narodni poslanec v Mariboru. 3. ) Dr. Franc Kulovec, narodni poslanec v Ljubljani. 4. ) Franc Smodej, urednik v Ljubljani. 5. ) Ivan Brodar, posestnik v Hrastju pri Kranju. 6. ) Dušan S o r n o c, univerzitetni profesor v Ljubljani. 7. ) Anton Sušnik, profesor v Ljubljani. 8. ) Karel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. 9. ) Janez S t e r c i n, posestnik v Kaplji vasi pri Komendi. 10.) Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec v Ljubljani. Glavni volilni odbor za sodni okrožji Ljubljano in Novo mesto v Ljubljani, dne 20. septembra 1927. Glavni volilni odbor za mesto Ljubljano s Spodnjo Šiško objavlja po členu 83. zakona o volitvah narodnih poslancev izid volitev, izvršenih dno 11. septembra 1927.: A. Po stalnem volilnem imeniku je bilo 15.126 voliicev. B. Na vseh 21 voliščih je glasovalo skupaj 10.101 volilec. C. Posamezno liste so dobile g asov: I. Dr. Anton Korošec . . . . 4.581. II. Dr. Albert Kramer . . . . 4.604. III. Josip Kitek................ 438. V. Dr. Milan L e m e ž........ 478. Ö. Za narodnega poslanca je izvoljen in proglašen: dr. Albert Kramer, oblastni poslanec in direktor «Jutra» v Ljubljani. Glavni volilni odbor za mesto Ljubljano s Spodnjo šiško v Ljubljani, dne 12. septembra 1927. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 208 z dne 15. septembra 1927.: Odlok pomočnika ministra za finance z dne 6. junija 1927.: Premeščen je po službeni potrebi Josip Trtnik, davčni oficial v 3. skupini H. kategorije, od davčnega urada v Škofji Loki k davčnemu uradu na Brdu. Odlok ministra za finance z dne 6. aprila 1927.: Premeščen je na prošnjo Tomo Tavčar, višji davčni upravitelj v 3. skupini II. kategorije, od davčnega urada na Brdu k davčnemu uradu v Kranju. Številka 209 z dne 16. septembra 1927.: Objavi ministrstva za notranje posle z dne 29ega avgusta 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1. ) dosedanji avstrijski državljan Josip Han k v Trbovljah skupno z ženo Leoppldino in petimi malo-letnimi otroki; 2. ) dosedanji ruski državljan Ivan N. J e 1 i s e -j e v, dnevničar finančne kontrole v Kuzdoblanju. Številka 210 z dne 17. septembra 1927.: Odlok ministra za finance z dne 11. julija 1927.: Pomaknjeni so iz 4. skupine H. kategorije v 3. skupino II. kategorije: pri glavnih carinarnicah L vrste: v Ljubljani: cariniki Ivan Skala, Fran Dubi a v i č, Anton G r e č k o in Ivan B u k a v e c; v Mariboru: carinik Kosta Veselinovič; pri sporedni carinarnici v Tržiču: carinik Miha Čop. Odlok ministra za finance z dne 24. marca 1927.: Iz državne službe sta odpuščena carinika v 4. skupini II.kategorije Vekoslav Slavič ih Peter Ognjanovič — oba pri carinarnici v Mariboru. Objavi generalne direkcije davkov z dne 31. avgusta 1927.: Plačevanja takse po tar. post. 1. taksne tarife sta oproščena za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Privredno i prosvjetno viječe za Gorski Kotar» v Delnicah; 2.) «Vakufsko-mearifski odbor» v Sarajevu. Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 10. septembra 1927.: Z valutami sme poslovati Perka M. vdova Čurovič na železniški postaji v Beogradu. Številka 211 z dno 19. septembra 1927.: Objava ministrstva za notranje posle z dnei 8. septembra 1927.: V državljansko zv c* o kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Aleksander N. Kulakov, inženjer direkcije državnih železnic v Ljubljani, skupno z ženo Sofijo in tremi maloletnimi otroki. * . Glavni volilni odbor za sodni okrožji Ljubljano 111 Novo mesto objavlja po členu 83. zakona o voiit-narodnih poslancev izid volitev, izvršenih dne ^•septembra 1927.: A. Po stalnem volilnem imeniku je bilo 106.591 volilcev. 7o sezrLajnku glasovalcev je glasovalo skupaj ‘-•729 voJilcev. Številka 207 z dne 14. septembra 1927.: Objavi ministrstva za notranje posle z dne 29ega avgusta 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1. ) dosedanji ruski državljan Konstantin N. I g n a t j e v, dnevničar finančno kontrole v Ratečah; 2. ) dosedanji češkoslovaški državljan Jan Sern e 1 b a u e r, nadzornik tvornice za impregniranjo pragov v Hočah. II II I 1 I I a I Ll 1 I V¥* 410. Na podstavi člena 64. zakona o oblastni in sreski samoupravi je sprejela ljubljanska oblastna skupščina v XIV. seji z dne 21. julija 1927. to-le Oblastno uredbo glede pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan «Kranjska hranilnica». § L Sedež in firma Kranjske hranilnice. Zakonito zastopništvo ljubljanske oblasti ustanavlja za pospeševanje gospodarskih koristi denarni zavod. Njegova firma se glasi: «Kranjska hranilnica»; sedež ima v Ljubljani in se vpiše v trgovinski register deželnega sodišča v Ljubljani. § 2. Področje Kranjske hranilnice. Kranjska hranilnica a) dovoljuje posojila ljubljanski oblasti, srezom, občinam in javnopravnim korporacijam v oblasti, ki imajo pravico, za «voje potrebščine pobirati doklade. Hranilnica sme tudi s cesijo prevzemati take terjatve (komunalna posojila); b) dovoljuje melioracijska posojila posameznikom in kolektivnim osebam v ljubljanski oblasti ter prevzema take terjatve s cesijo; c) dovoljuje posojila železnicam nižje vrste (lokalnim, vicinalnim, vlačilnim, električnim železnicam, železnicam na žično vrv, tramvajem i. dr.) v ljubljanski oblasti, prevzema terjatve, izvirajoče iz takih posojil, s cesijo (železniška posojila) in tudi nabavlja obvoznice morebitnih oblastnih železniških posojil bivše vojvodine Kranjske in ljubljanske oblasti, nadalje one prioritetne obveznice in delnice zasebnih podjetij, ki se tičejo železnic nižje vrste in katerih obrestovanje in poplačilo je zadostno zavarovano z garancijo države ali oblasti za donos; č) dovoljuje hipotekarna posojila in prevzema take terjatve s cesijo; d) dovoljuje menična posojila in prevzema terjatve s cesijo; e) izdaja komunalne melioracijske in železniške zadolžnice in zastavne liste na podstavi posojil, navedenih pod črkami a), b),, c) in č), kakor tudi na podstavi vrednostnih papirjev, omenjenih pod črko c);' f) izdaja garancije in preskrbuje kavcije proti zadostnemu jamstvu, kakršno je predpisano za druga redna posojila; g) ustanavlja in obratuje javna skladišča, izdaja skladiščne izkaznice v okviru veljavnih zakonov in na podstavi koncesij, ki jih je treba pridobiti za posamezne primere; h) dovoljuje posojila na vrednostne papirje (lom-bard), ki jih izda ljubljanska oblast ali srez ali katerakoli občina v ljubljanski! oblasti in ki jih sprejme v zastavo Narodna banka, Državna hipotekarna banka ali poštna hranilnica; i) eskontira in reeskontira menice in devize z omejitvijo, ki jo določa § 13., izžrebane pupilarno-varne vrednote, zlasti državne in oblastne zadolžnice; k) izvršuje žirovne in kontokorentne posle, nakupuje in prodaja devize in valute, pri čemer je izključena vsaka spekulacija, nakupuje in prodaja vrednostne papirje na tuj račun, na lastni račun pu le pupilarnovarne papirje lastne in tuje emisije, nadalje lastne zakladne zadolžnice; l) sprejema denarne vloge na vložne knjižice, na obrestonosne blagajniške liste ali na tekoči račun; m) shranjuje ali upravlja depozite; n) dovoljuje posojila na skladiščne izkaznice; o) nalaga gotovino začasno v drugih akreditiranih bankah; p) opravlja blagajniške posle onih deželnih zakladov, ki jih določi oblastni odbor; r) opravlja sploh posle oblastne blagajne, kolikor jih ji določi oblastni odbor; s) nakupuje realitete, toda samo: 1. ) za lastno porabo, 2. ) za zavarovanje lastnih terjatev in 3. ) za naložbo rezervnega zaklada. Izločeni pa so iz področja Kranjske hranilnice ti-le posli: a) vsaka blagovna trgovina na lastni ali na tuj račun; b) akceptiranje menic in dovoljevanje bianko-kredita; c) terminska kupčija s papirji, devizami in valutami, podvrženimi tečaju, in vsako jamstvo za tako kupčije. § 3. Direktno in subsidiarno jamstvo ljubljanske oblasti. Za vse vrsto poslov Kranjsko hranilnice, navedenih v § 2., se določa jamstvo ljubljanske oblasti, in sicer za one vrste poslov, glede katerih je skrb-Ijeno za fundacijo po specialnih terjatvah, hipotekah, zakladih itd., subsidiarno, za druge pa direktno jamstvo; to direktno jamstvo velja zlasti glede blagajniških poslov, navedenih v § 2. pod črkama p) in r). § 4. Komunalna posojila. 1. ) Na podstavi splošnega pooblastila oblastnega odbora se dajo komunalna posojila le onim prosilcem, ki so jim pristojni organi dovolili, najeti posojilo. 2. ) Komunalna posojila se dajo po prosti izbiri Kranjske hranilnice ali v gotovini ali pa v komunalnih zadolžnicah. Posojila so zaokrožena na vsote, ki se dado razdeliti s 100 in imajo ali stalne vračilne roke ali pa vsakoletna, odplačila (anuitete). 3. ) Odštevši amortizacijsko kvoto, se ne sme določiti dolžniku višja obrestna mera, nego jo imajo dotično izdane zadolžnice Kranjske hranilnice. 4. ) Upravni odbor sme določiti, da plačuje dolžnik razen obresti in amortizacijske kvote še poseben upravni prispevek. 5. ) Anuitete (obresti, amortizacijsko kvoto in eventualni režijski prispevek) plačujejo dolžniki Kranjski hranilnici poluletno. 6. ) Odplačilno kvoto določi Kranjska hranilnica za vsak primer p osebe, vendar pa tako, da se poplača posojilo najkesneje v šestdesetih letih. 7. ) Kranjska hranilnica ne sme odpovedati danega posojila, razen če dolžnik vkljub opominom zaostane z dvema odplačilnima rokoma. Če poslani opomin dolžniku slučajno ni prišel v roke, ga to ne ščiti pred uvedbo prisilnih sredstev. 8. ) V primeru, navedenem v točki 7.), je Kranjska hranilnica upravičena, dolžniku posojilo četrtletno, sodno ali izvensodno, odpovedati. 9. ) Dolžnik je upravičen. Kranjski hranilnici celotno posojilo ali njega del na pol leta odpovedati, toda del posojila le tako, da se odplačilni termin ujema s terminom, ki je določen za plačilo anuitet, in pa da se plačujejo naslednji anuitetni obroki nepretrgoma. Povračilo se da ali v gotovini ali pa, če dolžnik tako hoče, na način, ki jo opisan v točki 12.) tega paragrafa. 10. ) Odpovedani znesek dolga mora doseči toliko vsoto, kolikršno znašata dve ali znaša več naslednjih določenih glavničnih odplačil. 11. ) Če dolžnik posojeno glavnico odpove, pa je tri mesece po preteku odpovedi ne vrne, je Kranjska hranilnica upravičena, proglasiti napovedano odpoved za nično ali pa vztrajati pri njej. 12. ) Brez napovedi vračila pa mora Kranjska hranilnica sprejeti celotno ali samo delno posojilo, če se vrača v enako obrestonosnih komunalnih zadolžnicah Kranjske hranilnice v popolni nominalni vrednosti; vendar pa se mora izvršiti vračilo v zadolžnicah iste obrestne kategorije, ki so bile izdane, preden se je posojilo izplačalo. Ta omejitev za vračila v zadolžnicah, odnosno v zastavnih listih, velja zmiselno tudi pri melioracijskih, železniških in hipotekarnih posojilih. Razen v tem primeru more sprejeti Kranjska hranilnica vračilo brez napovedi bodisi v celoti, bodisi v delnem znesku, če ne preseza vrnjena vsota 100.000 Din. § 5. Pogoji za komunalno posojilo. 1. ) Prosilci za komunalno posojilo morajo priložiti prošnjam te-le pripomočke v originalu ali v overovljenem prepisu: a) zapisnik o sklepu legalnega zastopništva za najem posojila; b) zakonito predpisano dovolitev za najem posojila; c) proračun za ono leto, v katerem se prosi posojilo, in izpisek odobrenih računskih sklepov v poslednjih treh letih; č) popolni izkaz imovine; d) izkaz o višini vseh direktnih in eventualnih indirektnih davkov v dotičnom okolišu; e) izkaz vseh davščin, ki se pobirajo v dotičnem okolišu; f) izkaz o vseh že obstoječih dolgovih in obvezah. 2. ) Kranjska hranilnica si pridržuje pravico, glede posojila poizvedovati ob stroških prosilca za posojilo. 3. ) Pri posojilih za oblastni odbor se navedeni pripomočki ne predlagajo in Kranjska hranilnica tudi ne poizveduje. § 6. Melioracijska posojila. 1. ) Melioracijska posojila [§ 2., črka b)] se podeljujejo za izvrševanje kmetijskih melioracij v ljubljanski oblasti. 2. ) Melioracijska posojila se dajo po prosti izbiri Kranjske hranilnice ali v gotovini ali pa v melioracijskih zadolžnicah. Posojila so zaokrožena na vsote, kr so dado razdeliti s 100 in imajo ali stalne vračilne roke ali pa vsakoletna odplačila (anuitete). 3. ) Odštevši amortizacijsko kvoto, se ne sme določiti dolžniku višja obrestna mera, nego jo imajo dotične izdano zadolžnice Kranjske hranilnice. 4. ) Upravni odbor sme določiti, da plačuje dolžnik razen obresti in amortizacijske kvote še poseben upravni prispevek. 5. ) Anuitete plačujejo dolžniki Kranjski hranilnici poluletno. 6. ) Odplačilno kvoto določi Kranjska hranilnica za vsak posamezni primer posebe in poizkuša prilagoditi vračilni način svrhi, za katero se je posojilo dalo. Odplačevalna doba ne sme presezati šestdesetih let. 7. ) Posojilo ne sme presezati dejanskih stroškov; če se tiče podjetja, ki ga subvencionira država ali oblast, ne sme presezati posojilo one stroškovne vsote, zaokroženo v zmislu točke 2.), ki ostane po vpoštevani subvenciji še nepokrita. 8. ) Posojilo se sme porabiti le v namen, za katerega se je dovolilo. 9. ) Kranjska hranilnica določa po značaju (naravi) podjetja, za katero gre pri podelitvi posojila, termine, ob katerih so nakažejo delni zneski dovoljenega posojila v izplačilo, in sicer tako, da se izplačuje sorazmerno, kakor napreduje dovrševanje podjetja. 10. ) Kranjska hranilnica se sme po posebnih pooblaščencih prepričati o napredku del in ustaviti izplačilo nadaljnjih zneskov, če se že izplačani niso porabili po odobrenem načrtu. 11. ) Naprave, ki so se izvršile s posojilom, se morajo ohraniti tudi nadalje v dobrem stanju; Kranjska hranilnica sme predpisati dolžniku v pogodbi dotična navodila in nadzirati pp svojem pooblaščencu, da se izpolnjujejo. 12. ) Kranjska hranilnica dolžniku ne sme odpovedati danega posojila, razen: a) če se dolžnik vkljub izrečnemu opominu ne drži predpisanih pogojev, postavljenih v pogodbi glede na dobo in način izvršitve onih naprav, za katere mu je bilo posojilo dovoljeno, ali glede vzdrževanja naprav; b) če zaostane dolžnik vkljub izvršenemu opominu — ako ne sprejme opomina, ga to ne ščiti pred uvedbo prisilnih sredstev — z dvema anuitetama ali pa, če se še vse posojilo ni izplačalo, z dvema obrestnima rokoma, ali končno^ če je bil dolžnik zaradi katerekoli druge obveznosti v poslednjih dveh letih trikrat brezuspešno opominjan: c) če se zmanjša pri hipotekarno zavarovanih posojilih vrednost hipotekarno zastavljene realitete tako, da preti posojilu nevarnost, ali če se hipotekarno zastavljena realiteta brez pritrditve Kranjske hranilnice razdeli, kar bi utegnilo otežkočiti izterjatev posojila. 13. ) V navedenih primerih sme Kranjska hranilnica dolžniku posojilo četrtletno, sodno ali izvensodno, odpovedati. Če je dolžnik zaostal s plačilom treh anuitetnih obrokov, je Kranjska hranilnica upravičena, sodno izterjati vso glavnico z obrestmi vred brez odpovedi. 14. ) Glede odpovedne pravice, ki gre dolžniku, kakor tudi glede načina, po katerem se more vrniti celotno posojilo ali njegov del, nadalje glede izreka, da jo izvršena odpoved nična, se uporabljajo analogno določila § 4.; pač pa mora sprejeti Kranjska hranilnica vsak čas vračilo celotne ali delne vsote brez odpovedi, če se izvrši vračilo v enako obrestonosnih melioracijskih zadolžnicah s popolno nominalno vrednostjo. § 7‘ Pogoji za melioracijsko posojilo! 1.) Da dobi prosilec melioracijsko posojilo, mora obrazložiti Kranjski hranilnici namerjano podjetje ter opremiti prošnjo s potrebnimi načrti in stroškovnimi proračuni. Kranjska hranilnica ima pravico, oddati to obrazložbo z načrti in s stroškovniki vred ob stroških prosilca za posojilo v strokovno presojo, ki naj ugotovi, ali so namerjane naprave na tej podstavi izvršne, nadalje ali so načrti v tehničnem ozir« primerni in stroškovni proračuni pravi, in naposled) v koliki meri je zaradi namerjanih naprav zanesljiv-0 pričakovati višjega prinosa in višje vrednosti dotif' nih zemljišč. 2. ) Strokovna presoja lahko izostane, če so zaradi podelitve podpor, posojila, garancije ali drugih ugodnosti načrt že presodili in odobrili državni ali oblastni organi. 3. ) Melioracijska posojila daje Kranjska hranilnica samo ob zadostni hipotekarni varnosti. Izvzeti so le primeri, ki so navedeni v točki 9.) tega paragrafa. 4. ) Varnost se lahko smatra za zadostno, če ne preseza vsota melioracijskega posojila, prištevši terjatve, vknjižene na posestvu pred tem posojilom, dveh tretjin one vsote, ki se dobi, če se pomnoži vsota čistega katastralnega donosa zemljišča s 25, Pri zemljišču z izključno ali večinoma gozdno kul-hiro pa z 20 ter se izpremeni v papirnate dinarje na Podstavi vsakokratnega uradnega tečaja, nadalje če ke prišteje polovica cenilne vrednosti onih poslopij, ki so vpisana v dotični zemljiškoknjižni vložek in donašajo samostojno korist, prištevši končno še polovični znesek vrednostnega poviška, ki ga ugotovijo strokovni izvedenci na način, naveden v točkah 1.) do 3.) tega paragrafa. Ce obremenjajo realitete tudi letne dajatve, se vpoštevajo v dvajsetkratni vsoti. 5. ) Namesto tega, da se vpošteva 25kratni, odnosno 20kratni katastralni čisti donos, izračunjen po točki 4.), se more vzeti za podstavo cenilna, vrednost Posesti v sedanjem obstoju. Tako cenitev pa izvrši ob stroških prosilca za posojilo posebna cenilna komisija, v katero pošlje oblastni odbor svojega zaupnika. 6. ) Vendar pa se v tem primeru ne smejo vra-' Uniti v posojilo: vsota, ki bi presezala 25kratni, odnosno 20kratni čisti katastralni donos, izračunjen po ’nfiki 4.), polovica cenilne vrednosti onih poslopij, ki dajo samostojen dohodek, in pa polovični znesek vrednostnega poviška, ki ga ugotovijo izvedenci, kakor je opisano v točkah 1.) do 3.) tega paragrafa. 7. ) Pri posojilih na nepremičnine, ki na njih substanco po veljavnih zakonih eksekucija ni dopustna, se odmeri vsota posojila le do polovice onega zneska, ki bi se dovolil po določilih toga paragrafa v drugih primerih. 8. ) Določila § 10., točk 1.) do 3.), se uporabljajo zmiselno tudi na melioracijska posojila. 9. ) Ozir na hipotekarno varnost lahko izostane: a) če ustreza posojilo določilom zakona z dne o. julija 189(i., drž. zak. št. 144, in izvršilne naredbe z dne 20. aprila 1927., drž. zak. št. 111; b) če se da posojilo zadrugi, ki je po veljavnih zakonih subvencionirana iz državnih ali oblastnih sredstev, ali pa drugi zadrugi, ki se je ustanovila za izvršitev kateregakoli namena, navedenega v § 6., točki 1.), tega pravilnika, ob pogoju, da se je zagotovila po zakoniti poti prispevkom, ki pripadajo na. zemljišča takih zadrug, prednost do zneska triletnega zaostanka pred vsemi drugimi realnimi bremeni, izvzemši samo državne in javne dajatve. § 8. Železniška posojila. 1. ) Za napravo in izpopolnitev železnic nižje vrste (lokalnih, vicinalnih, vlačilnih železnic, elek-l'ričnih železnic, železnic na žično vrv, tramvajev !' dr-) v ljubljanski oblasti se more dati posojilo na Podstavi splošne dovolitve oblastnega odbora, če je železnica po veljavnih zakonskih določilih konce-monirana, nadalje če je gotovo, da so prevzete dolž-nosti železnice za dano posojilo glede na prispevke a}i garancijo države ali oblasti ali obeh ali tudi dru-fdh korporacij, ki imajo pravico, pobirati doklade, zadostno zavarovane, in pa da je posojilo na železnici primerno zavarovano. 2. ) Ta posojila dovoljuje po prosti izbiri Kranj-ska hranilnica ali v gotovini ali pa v železniških zadolžnicah. Posojila so zaokrožena na vsote, ki se (,aäo razdeliti s 100 in imajo ali stalne vračilne roke ai Pa vsakoletna odplačila, (anuitete), , d-) Obrestna mera — odštevši amortizacijsko . v°tt> — se dolžniku ne sme določiti više, nego jo rriajo dotične izdane železniške zadolžnice. d.) Upravni odbor sme določiti, da plačuje dolž-m razen obresti in amortizacijske kvote še poseben Pfavni prispevek. !>•) Anuitete plačujejo dolžniki Kranjski hranil-1(>i poluletno. Odplačilno kvoto določi za vsak primer po-v' ,f‘ Kranjska hranilnica, vendar pa tako, da se fTlp posojilo najkesneje v šestdesetih letih. , ?•) Kranjska hranilnica ni upravičena, odpove-ati danega posojila, razen: a) če dolžnik vkljub opominu zaostane z dvema ., točk 7.), 8.), 9.) in 10.), se uporabljajo zmiselno tudi pri železniških posojilih. § io. Hipotekarna posojila. 1. ) Hipotekarna posojila [§ 2., črka č)] se dajo redoma v mejah ljubljanske oblasti v zneskih od 1000 Din navzgor na zemljišča in poslopja, ki imajo v zemljiški knjigi svojo vložno številko. Slamo če še konvertirajo lastne kapitalije, se sme dovoliti tudi manjše posojilo, da se pokrijejo stroški konvertiranja. Posojila so ne smejo dajati na, one nepremičnine, ki so po zakonu popolnoma izvzete od eksekucije, nadalje ne na gledališča, kamenolome, rudnike in železnice; pri nepremičninah, ki služijo industrijskim namenom, se sme vpoštevati le vrednost zemljišča in poslopij, ne glede na posebni industrijski ali obrtni namen. Nepremičnine, katerih substanca je po veljavnih zakonih izključena od eksekucije, se smejo obremeniti s posojilom le do tretjine vrednosti. 2. ) Hipotekarna posojila se dajo po prosti izbiri Kranjske hranilnice ali v gotovini ali pa v njenih zastavnih listih. Posojila so zaokrožena na vsote, ki se dado razdeliti s 100 in imajo ali stalne vračilne roke ali pa vsakoletna odplačila (anuitete). 3. ) Obrestna mera hipotejkarnih posojil, Id se izplačujejo v zastavnih listih — odštevši amortizacijsko kvoto — se ne sme določiti dolžniku više, nego jo imajo dotični izdani zastavni listi Kranjske hranilnice. 4. ) Upravni odbor smo določiti, da plačuje dolžnik razen obresti in amortizacijsko kvote še poseben upravni prispevek. 5. ) Anuitete plačujejo dolžniki Kranjski hranilnici poluletno. 6. ) Odplačilno kvoto določi Kranjska hranilnica za vsak primer posebe, vendar pa tako, da se vrne posojilo najkesneje v tridesetih letih. 7. ) Posojilo ne sme presezati pri zemljiščih dveh tretjin in pri poslopjih polovice cenilne vrednosti ter mora biti vknjiženo vedno na prvem mestu. Enakovrstnost ni dovoljena. Ce so med bremeni tudi letne dajatve, se jemljejo v poštev v 20kratni višini. 8. ) Pri kmetiških posestvih se dožene vrednost redoma po katastralnem čistem donosu; pri gozdih se jemlje 20kratni, pri drugih zemljiščih pa 25kratni katastralni čisti donos, preračunjen po določilu § 7., točki 4.). Kranjska hranilnica pa sme dognati, če se ji zdi potrebno ali če to želi prosilec za posojilo, vrednost po lastnih izvedencih ali zaupnikih, toda vselej s prosilčevo vednostjo,in ob njegovih stroških. 9. ) Pri poslopjih se dožene vrednost redoma po povprečnem najemninskem dohodku v poslednjih šestih letih tako, da se odšteje od tega povprečnega dohodka tretjina za vzdrževanje poslopja, ostanek pa se vzame v 20kratni višini. Kranjska hranilnica pa sme dognati vrednost, če se ji zdi potrebno, zlasti zaradi stanovanskega zakona in pri novih stavbah, ali če želi to prosilec za posojilo, po lastnih izvedencih ali zaupnikih, toda vselej s prosilčevo vednostjo in ob njegovih stroških. 10. ) Kranjska hranilnica dolžniku ne sme odpovedati danega posojila, razen: a) če se je po njenem mnenju vrednost zastavljenega posestva tako zmanjšala, da ni za posojilo zadostne varnosti; h) če se je izvršila itarez pritrditve Kranjske hranilnice delitev: obremenjenega zemljiškoknjižnega predmeta; c) če opusti dolžnik pri poslopjih zavarovanje zoper ogenj; č) če zaostane dolžnik s plačevanjem dveh anuitet ali pa dve leti s plačevanjem državnih davkov ali če je bil zaradi katerekoli obveznosti v poslednjih treh letih trikrat brezuspešno opominjan; d) če je dolžnikova imovina v konkurzu. 11. ) Kranjska hranilnica sme dolžniku v navedenih primerih posojilo četrtletno, sodno ali izvensodno, odpovedati. Ce pa je dolžnik zaostal z vračilom treh anuitetnih obrokov, je Kranjska hranilnica upravičena, sodno izterjati vso glavnico z obrestmi vred brez odpovedi. 12. ) Dolžnik je upravičen, Kranjski hranilnici posojilo poluletno odpovedati, bodisi celotno posojilo, bodisi del, pri delnih odplačilih pa vendar le tako, da se odplačilni' termin ujema s terminom, ki je določen za plačilo anuitet in pa, da se nepretrgoma plačujejo naslednji anuitetni obroki. Posojilo se lahko vrne v gotovini ali pa, če dolžnik tako hoče, na način, ki je opisan v točki 15.) tega paragrafa. 13. ) Odpovedani dolžni znesek mora doseči toliko vsoto, kolikršno znaša eno ali več naslednjih določenih glavničnih odplačil. 14. ) Ce dolžnik posojeno glavnico odpove, pa je tri mesece po preteku odpovedi ne vrne, je Kranjska hranilnica upravičena, proglasiti napovedano odpoved za nično ali pa vztrajati pri njej. 15. ) Broz napovedi vračila pa mora Kranjska hranilnica sprejeti celotno ali samo delno posojilo, če se vrača v enako obrestonosnih zastavnih listih Kranjske hranilnice v popolni nominalni vrednosti; razen v tem primeru mora sprejeti vračilo brez napovedi bodisi v celoti, bodisi v delnem znesku, če no preseza vrnjena vsota 100.000 Din. § H- Pogoji za hipotekarno posojilo. 1. ) Prošnji za hipotekarno posojilo je treba priložiti: a) najnovejši izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega sta razvidni lastninska pravica in obremenitev; b) pri poljedelskih nepremičninah uradno potrjeni katastralni izkaz o obsegu posestva, o njega obdačitvi in o katastralnem čistem donosu; c) pri poslopjih dokaz, da je stavba v dobrem stanju; č) izjavo, da se zavaruje poslopje, če še ni zavarovano, pri zavarovalnici, ki jo določi Kranjska hranilnica. 2. ) Ce je posojilo dovoljeno, mora prosilec za posojilo: a) napraviti predpisano dolžno pismo; b) preskrbeti vpis v zemljiško knjigo; c) predložiti v določenem roku Kranjski hranilnici dolžno pismo, zemljiškoknjižni izpisek, ki izkazuje vknjižbo v vrsti, kakor je bilo dogovorjeno, in pa vse nadaljnje pripomočke, ki jih zahteva Kranjska hranilnica. 3. ) Podpisi na dolžnih pismih in drugih listinah, ki se nanašajo na posojilo Kranjske hranilnice in njegovo prioriteto, morajo biti, kakor to zahteva zakon, overovljeni ali po sodišču ali po notarju. 4. ) Če so vsi prej navedeni pogoji izpolnjeni, se izplača posojilo ali v gotovini ali v zastavnih listih; dolžnik pa poravna vse pripadajoče pristojbine in potrdi prejem posojila. 5. ) Prememba više obrestovanih hipotekarnih posojil v nižje obrestovanje se izvrši po zakonitih predpisih. Prošnji za premembo (konvertiranje) se morajo priložiti izkazi, ki so potrebni za presojo posojilnega stanja. § 12. Posli v lombardu. 1. ) Posojila proti zastavi vrednostnih papirjev, naštetih v § 2. pod črko h) kakor tudi proti zastavi skladniščnih izkaznic, se dajo za najmanj osem dni in za največ tri mesece. 2. ) Upravni odbor določi v poslovniku odstotek, do kolikega delnega zneska borzne ali nominalne vrednosti in po koliki obrestni meri se dajo posojila na posamezne vrste dotičnih papirjev. 3. ) Dolžnik mora izjaviti pismeno, da ne služi zastavljena stvar samo za kritje posojila, ampak tudi za kritje njega obresti, nadalje za kritje pristojbin, predpisanih v tem pravilniku, in stroškov, zvezanih z izterjavo posojila. 4. ) Dolžnik je upravičen, vrniti prejeto posojilo tudi, preden izteče tok; vendar pa ne dobi s tem pravice do povračila naprej plačanih obresti. 5. ) Če se borzna vrednost zastavljenih efektov zmanjša za 10'%, dolžnik zastavo ali primerno poveča ali pa odplača primeren znesek posojila. V tem poslednjem primeru se mu povrne primeren znesek vplačanih obresti. Če pa dolžnik v roku, ki mu ga je postavila Kranjska hranilnica, ni poskrbel potrebnega poviška zastave, ki mu ga je določila Kranjska hranilnica, niti ni dal po mnenju Kranjske hranilnice zadostnega vračila na posojilu, se smatra vse posojilo za zapadlo in Kranjska hranilnica je upravičena, zastavo prodati ali celoma ali samo deloma po dnevnem tečaju. Ko je s tem izkupičkom poravnana vsa terjatev na kapitalu, obrestih, eventualnih pristojbinah in stroških in na prodajni proviziji, se naloži ostanek izkupička kot brezobresten depozit na dolžnikovo razpolago ali pa se položi ob lastnikovih stroških in na njegovo nevarnost pri sodišču. 6. ) Če znesek iz izkupička zastave ne pokrije terjatve, si pridrži hranilnica proti dolžniku regresno pravico. 7. ) Če dolžnik ne vrne posojila ob dospelosti, je Kranjska hranilnica upravičena — ne da bi prej obvestila dolžnika ali iskala posredovanja sodišča — prodati zastavo ali celoma ali deloma in se odškodovati. Ko se terjatev popolnoma pokrije, so odločilna glede eventualnega preostanka določila predhodne točke 5.). 8. ) Kranjska hranilnica pa ni zavezana, prodati zastave. Dokler je po dospelosti posojila ne proda, ne zastarajo pravice terjatve na kapitalu, obrestih in morebiti naraslih pristojbinah in stroških, kolikor ti ne presezajo vrednosti zastave. § 13. Posli v eskontu. 1. ) Kranjska hranilnica eskontira in reeskontira menice in devize kreditnih zavodov, t. j. bank, kreditnih zadrug (posojilnic, hranilnic itd.), nadalje menico zadrug, zavodov, zakladov (fondov) in takih kolektivnih oseb, ki so po tem pravilniku v zvezi s Kranjsko hranilnico. Od posameznikov se menice ne jemljejo v eskont, če nimajo žira najmanj dveh oseb; ena izmed teh mora biti zgoraj navedena, pravna oseba. 2. ) Da so take menice ali devize pri Kranjski hranilnici sposobne za eskont, je treba: a) da se glase na dinarsko vrednost in da so plačljive v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) da so plačljive najkesneje v šestih mesecih; c) da imajo podpis vsaj dveh plačila zmožnih zavezancev, če ni menica pokrita z zastavo efekta, varanta ali hipoteke. § 14. Posli v žiru in kontokorentu. 1. ) Kranjska hranilnica sme sprejemati gotovino, menice in vrednostne papirje — le-te samo na kratek rok dospelosti — v tekoči račun, in sicer z obrestovanjem ali brez obrestovanja. 2. ) Kranjska hranilnica sme — ne da bi morala povedati nagib — naprošeno otvoritev kreditnega razmerja odbiti ali pa že otvorjeni kredit imetniku odpovedati. § 15. Posli z vlogami. 1. ) Kranjska hranilnica sprejema denarne vloge proti izdaji vložnih knjižic, obrestonosnih blagajnič-nih nakazilnih listov in v tekočem računu. 2. ) Vlcžne knjižice se glase na prinosnika ali pa na določena imena. 3. ) Prva vloga na vložno knjižico mora znašati najmanj 100 Din. 4. ) Dvigniti obresti in vložno glavnico je legitimiran tudi pri knjižicah, ki se glase na ime, prinosnik. 5. ) Blagajnični nakazilni listi se izdajajo na okrogle zneske dveh ali več sto dinarjev; glase se na določeno ime, na ukaz ali na prinosnika. 6. ) Odpovedni rok za vlogo na vložne knjižice ali blagajnične nakazilne liste se določa pri vsotah nad 200.000 Din z najmanj 14 dnevi. § 16. Posli z depoziti. Kranjska hranilnica je upravičena, sprejemati gotovino, vrednostne papirje in listine v shrambo, vrednostne papirje pa tudi v upravljanje. Način tega poslovanja določi poslovni red Kranjske hranilnice, ki ga sklene upravni odbor in potrdi oblastni odbor. § 17. Denarna sredstva Kranjske hranilnice. 1. ) Sredstva, potrebna za svoj poslovni obrat, si nabavlja Kranjska hranilnica tako, da izdaja: a) komunalne zadolžnice; b) melioracijske zadolžnice; c) železniške zadolžnice; č) zastavne liste; d) zakladno zadolžnice. 2. ) Obrestno mero vseh zadolžnic določa upravni odbor. 3. ) Za njih obrestovanje in vračilo jamči subsidiarno ljubljanska oblast. .Jamstvo oblasti za zadolžnice prestane šele, ko se uničijo po določilih pravilnika. 4. ) Zadolžnice se izdajajo na zneske po 100 Din ali na večje vsote, ki se dado razdeliti s 100. Glase se na prinosnika. 5. ) Vsaka zadolžnica Kranjske hranilnice mora obsezati: a) vsoto kapitala, na katero je bila izdana; b) obrestno mero; c) termine, ob katerih se morajo plačevati obresti; č) pri komunalnih, melioracijskih in železniških posojilih in pri zastavnih listih zagotovilo, da se vrne popolna glavnica, če se izžrebajo ali odpovedo, in sicer: v treh mesecih, če se izžrebajo, in v šestih mesecih, če se odpovedo, kakor tudi zagotovilo, da se plača eventualna premija ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik, pri zakladnih zadolžnicah pa zagotovilo, da se vrne ves kapital (§ 23.); d) firmo Kranjske hranilnice s podpisi po § 30. tega pravilnika; e) pri komunalnih, melioracijskih in železniških zadolžnicah in zastavnih listih podpisano potrdilo komisarja oblastnega odbora, da se je spisala zadolžnica, odnosno spisal zastavni list na podstavi posojil, navedenih v § 2. pod črkami a), b), c) in č) tega pravilnika, odnosno na podstavi vrednostnih papirjev, pridobljenih po Kranjski hranilnici po § 2. pod črko c). 6. ) Obrazec komunalnih, melioracijskih, železniških in zakladnih zadolžnic in zastavnih listov določa oblastni odbor. Na teh zadolžnicah ali zastavnih listih se ponatisnejo najbistvenejša določila tega pravilnika o dovoljevanju posojil dotične emisijske kategorije, odnosno o sklenitvi drugih kreditnih poslov, navedenih v § 2. pod črko c) tega pravilnika, in nadalje najvažnejša določila o izdaji, porabnosti in varnosti dotičnih zadolžnic ali zastavnih listov. 7. ) Za lastnika zadolžnice smatra Kranjska hranilnica tistega, ki jo ima v rokah. 8. ) Vsak imetnik zadolžnic sme zamenjati poškodovano zadolžnice za nove, večje zadolžnice za manjše in nasprotno. Za vsa taka opravila pobira Kranjska hranilnica določene pristojbine. 9. ) Vsaka zadolžnica Kranjske hranilnice ima poluletno nazaj plačljive obrestne kupone in talon za nadaljnje obrestne kupone. 10. ) Na talone zadolžnic, ki so bile izžrebane ali odpovedane, se ne izdajajo novi kuponi. 11. ) Obresti takih zadolžnic Kranjske hranilnice, ki so bile pri Kranjski hranilnici vinkulirane na lastnikovo pismeno prošnjo, se izplačujejo le na pobotnico ali pa na obrestno plačilno polo. Blagajna Kranjske hranilnice pa ni vezana presojati, ali je podpis upravičenega lastnika pristen, in jamčiti za pristnost. 12. ) Lastnik vinkulirane zadolžnice pa sme zahtevati. naj se izvrši izplačilo kapitala, prijxadajoöega na zadolžnico, izplačilo obresti in devinkulacijo zadolžnice le na podstavi listine, na kateri je njegov podpis overovljen po notarju ali sodišču. 13. ) Za devinkulacijo onih zadolžnic Kranjske hranilnice, ki se glase na občine ali druge korporacije in na zaklade, ki jih upravljajo javna oblastva, je treba privolitve kompetentnega oblastva. 14. ) Ce prosi za devinkulacijo kdo, ki ni naveden na zadolžnici kot lastnik, se mora izkazati dotični prosilec z listinami, da je pridobil zadolžnico v last. 15. ) Glede uvedbe postopanja za amortizacijo zadolžnic in njih kuponov pri deželnem sodišču v Ljubljani veljajo ista določila kakor za državne papirje. 16. ) Če se kupon zadolžnice ne predloži v izplačilo v šestih letih, izžrebana zadolžnica pa ne v tridesetih letih od dne dospelosti, prestane vsaka pravica do nje izplačila in dotična vsota zapade v korist Kranjske hranilnice. § 18. Komunalne zadolžnice. 1. ) Kranjska hranilnica sme izdajati komunalne zadolžnice, ki se morajo izžrebati najkesneje v šestdesetih letih. Skupna denarna vsota zadolžnic ne sme presezati vsote istinito danih komunalnih posojil [§ 2., črka a), in § 4.]. 2. ) Te zadolžnice nosijo ime: «Komunalne zadolžnice Kranjske hranilnice». 3. ) Če oblastna skupščina tako sklene, se smejo izplačevati na izžrebane komunalne zadolžnice fiksne premije, ki pa ne smejo biti nad 2 % višje, nego je vsakokratna obrestna mera Narodne banke, toda samo, če ima ta višja obremenitev Kranjske hranilnice kritje v kavciji, ki se založi po spodaj navedenih določilih. 4. ) Za posebno varnost obrestovanja in uničevanja zadolžnic so določene in potemtakem kot kavcija, da se zadosti zahtevam zadolžniških lastnikov, namenjene: a) vse terjatve, ki izvirajo iz poslov, naštetih v § 2, pod črko a) in § 4.; M fzžrebalnl zaklad zadolžnic (§ 22.): c), vsi zneski, ki se stekajo za obrestovanje posojil. fundiranih po zadolžnicah. § 19. Melioracijske zadolžnice. 1. ) Kranjska hranilnica je upravičena, izdajati zadolžnice za posojila, dana po § 2. pod črko b) in § 6. zaradi melioracij; denarna vsota zadolžnic ne sme presezati istinito danih posojil; zadolžnice se morajo izžrebati in najkesneje v šestdesetih letih uničiti z odplačilom. Zadolžnice nosijo ime: «Melioracijske zadolžnice Kranjske hranilnice». 2. ) Če oblastna skupščina tako sklene, se smejo izplačevati na izžrebane zadolžnice fiksne premije, ki pa ne smejo biti nad 2 % višje, nego je vsakokratna obrestna mera Narodne banke, toda samo, če ima ta višja obremenitev Kranjske hranilnice kritje v kavciji, ki se založi po spodaj navedenih določilih. 3. ) Za posebno varnost obrestovanja in uničevanja zadolžnic so določene in potemtakem kot kavcija, da se zadosti zahtevam zadolžniških lastnikov, namenjene: a) vse terjatve, ki izvirajo iz poslov, naštetih v § 2. pod črko b) in § 6.: b) izžrebalni zaklad zadolžnic (S 22.); c) vsi zneski, ki se stekajo za obrestovanje posojil. fundiranih po zadolžnicah. § 20. Železniške zadolžnice. 1,) Kranjska hranilnica je upravičena, izdajati na podstavi svojih terjatev iz neposredno ali po ce-sijah posojil, danih za železniške namene, in za pridobljeno vrednostne papirje v zmislu § 2. pod črko c) do višine istinito danih posojil in v vrednostnih papirjih prejetega zneska zadolžnice, ki se izžrebajo najkesneje v šestdesetih letih. Pri tem je odločilno: a) da dajo terjatve ali vrednostni papirji Kranjske hranilnice, kar jih je namenjenih za fundiran je, zadostno varnost za izdane zadolžnice; b) da so zneski, potrebni vsakokrat za obrestovanje in uničevanje izdanih zadolžnic, kriti z naj' manj enako visokimi terjatvami ali z dohodki i* vrednostnih papirjev emisijskega zavoda, ki dospe v plačilo ob določenih, potrebam primernih terminih. 2. ) Te zadolžnice nosijo ime: «Železniške zadolžnice Kranjske hranilnice». 3. ) Če oblastna skupščina tako sklene, se smejo izplačevati na izžrebane železniške zadolžnice fiksne premije, ki pa ne smejo biti nad 2 % višje, nego je vsakokratna obrestna mera Narodne banke, toda samo, če ima ta višja obremenitev Kranjske hranilnice kritje v kavciji, ki se založi po spodaj navedenih določilih. 4. ) Za posebno varnost obrestovanja in uničevanja zadolžnic so določene in potemtakem kot kavcija, da se zadosti zahtevam zadolžniških lastnikov, namenjene: a) vse terjatve in vsi vrednostni papirji, ki izvirajo iz poslov železniškega kredita, naštetih v § 2. pod črko c) in § 8.; b) izžrebaini zaklad za zadolžnice (§ 22.); c) vsi zneski, ki se stekajo iz obrestovanja vrednostnih papirjev in iz obrestovanja posojil, fundiranih po železniških zadolžnicah, kakor tudi morebitni dohodki iz delniških dividend [§ 2., črka c)]. § 21. Zastavni listi. Kranjska hranilnica je upravičena, izdajati za-'tavne liste, ki se izžrebajo najkesneje v tridesetih letih; zastavni listi se izdajajo le do višine hipotekarnih posojil, istinito danih po § 2. pod črko d) in § 10. Za posebno varnost obrestovanja in uničevanja zastavnih listov so določene in potemtakem kot kavcija, da se zadosti zahtevam lastnikov zastavnih listov, so namenjene: a) vse terjatve, ki izvirajo iz poslov, naštetih v § 2. pod črko d) in § 10.; b) izžrebaini zaklad za zastavne liste (§ 22.); c) vsi zneski, ki se stekajo za obrestovanje posojil, fundiranih po zastavnih listih. § 22. Skupna določila za komunalne, melioracijske in železniške zadolžnice in zastavne liste. 1. ) Vsota hranilničnili zadolžnic posameznih ka-icgorij h, zastavnih listov, kar jih je v prometu, mora biti krita v vsem znesku za vsako posamezno teh kategorij s terjatvami, l^ fundirajo dotične titre, odnosno z vrednostnimi papirji [§ 2., črka c)]. Vrednostni papirji, ki služijo za podstavo ob izdaji železniških zadolžnic Kranjske hranilnice, se ne smejo ceniti nikdar više nego v nominalni vrednosti. V to kritje se ne smejo vračunavati terjatve na obrestih in drugih pristojbinah, ki so nastale zaradi zaostalih odplačilnih obrokov. 2. ) Za odkupovanje zadolžnic in zastavnih listov v popolni nominalni vrednosti in za plačevanje morebitno premije (§§ 18. do 20.) se ustanovi in uprav-,lja ločeno za vsako kategorijo teh titrov izžrebaini zaklad, ki se mora samostojno upravljati in v katerega se stekajo vsa, ne pa samo z lastnimi zadolžnicami in zastavnimi listi izvršena glavnična plačila ha račun posojil in vrednostnih papirjev, fundiranih z dotičnimi titri, kakor tudi lastne zadolžnice in zastavni listi, ki jih pridobi Kranjska hranilnica z Odpovedjo in povračilom svojih posojil. Ravnokar Omenjene kakor tudi lastne zadolžnice in zastavni Usti, nakupljeni po točki 16.) tega paragrafa, morajo ostati v izžrebalnem zakladu, dokler se ne uničijo. 3. ) Denar onih zakladov, ki so založeni za posamezne vrste zadolžnic ali zastavnih listov kot kavcija, se sme nalagati plodonosno le v pupilamo-varnih vrednostnih papirjih in v lastnih titrih iste kategorije. 4. ) Imovina, nabrana kot kavcija, služi v prvi 'Tsti za to, da zadosti zahtevam lastnikov dotičnih Zadolžnic ali zastavnih listov. Upniki, za katerih terjatve kavcija ne jamči, 'horejo doseči izvršbo na ta del imovine Kranjske hranilnice, založen kot kavcija, samo, kolikor se ne Nanaša na pravico, ki gre lastnikom zadolžnic. 5. ) Z ono imovino, ki je založena kot kavcija. 'Ute razpolagati Kranjska hranilnica le po odobritvi oblastnega odbora. Oblastni odbor sme pritrditi le bdiko, kolikor razpolaganje ne oškoduje statutarnega kritja zadolžnic ali zastavnih listov. 6. ) Glede onega dela hranilnične imovine, ki je določen za kavcijo in na katerem se more doseči ^stavna pravica, se mora vpisati kavcijska obveza v javnih knjigah po izjavi, ki jo je podala Kranjska hranilnica. Ce je kaj terjatev, ki niso vpisane v javnih hojigah, a so založene kot kavcija, mora naznaniti Kranjska hranilnica dolžniku že pri pridobitvi take terjatve, da jamči dotična terjatev kot kavcija. 7. ) Ce so gotovina ali pa vrednostni papirji določeni za kavcijo, se hrani ta imovina Kranjske hranilnice ločeno od druge; en ključ do nje ima komisar oblastnega odbora. 8. ) Da se doseže celotni ali delni izbris potrebne kavcijske obveze v javni knjigi, je potrebno uradno potrdilo komisarja oblastnega odbora, da se je izvršila celotna ali delna izločitev iz kavcijske obveze. 9. ) Komunalne, melioracijske in železniške zadolžnice kakor tudi zastavni listi Kranjske hranilnice se žrebajo dvakrat na leto, in sicer za vsako teh kategorij posebe. 10. ) Prvič se izžrebajo komunalne in melioracijske zadolžnice kakor tudi zastavni listi najkesneje čez poldrugo leto, železniške zadolžnice pa najkesneje čez pet let po prvi izdaji dotičnih zadolžnic. 11. ) S pritrdilom oblastnega odbora se sme odrediti tudi izredno žrebanje. Za to pa je odločilna višina izvršenih odplačil. 12. ) Vsota zadolžnic vsake teh kategorij, ki naj se izžrebajo, in višina premije se objavita najkesneje osem dni pred žrebanjem. 13. ) Vsota zadolžnic vsake teh kategorij, ki naj se izžrebajo, se mora ujemati z ono vsoto dotičnega žrebalnega zaklada, ki je bila izkazana zadnji dan meseca, preteklega pred žrebanjem, kot imovina, kolikor je možno razdeliti dotično vsoto s 100. 14. ) S pritrdilom oblastnega odbora sme Kranjska hranilnica poluletno odpovedati kolikršnokoli kvoto izdanih komunalnih, melioracijskih ali železniških zadolžnic in zastavnih listov ali pa tudi vse zadolžnice teh kategorij, ne glede na žrebalni načrt. 15. ) Odpovedane zadolžnice ali odpovedani zastavni listi se izplačajo v imenski vrednosti z morebiti pristoječimi premijami vred. 16. ) Iz glavničnih plačil v gotovini, ki se stekajo po načrtu ali izven načrta (zlasti zbog odpovedi) iz posojil, namenjenih za fundacijo, in pa iz gotovine dotičnih žrebalnih zakladov sploh, je Kranjska hranilnica upravičena, nakupovati zadolžnice ali zastavne liste tiste kategorije, ki ji služi dotični žre-, balni zaklad [§ 22., točka 2.)], in sicer vselej do zadnjega dne onega meseca, za katerim neposredno dospe prihodnji žrebalni rok. Omenjeno nakupa* vanje se vrši samo, če je v korist hranilnice. Nakupljene zadolžnice ali nakupljeni zastavni listi kakor tudi one zadolžnice in oni zastavni listi, ki se stekajo od dolžnikov Kranjske hranilnice na račun posojil, namenjenih za fundacijo, se ne smejo več spravljati v promet. 17. ) Izžrebane komunalne, melioracijske in železniško zadolžnice in izžrebani zastavni listi Kranjske hranilnice se izplačajo tri mesece po žrebanju proti vročitvi zadolžnice z nedospelimi kuponi in s talonom. 18. ) Ob izplačilu odpovedanih ali izžrebanih zadolžnic ali zastavnih listov se poravnajo vse zaostale in ne zastarane obresti, ki pripadajo do dne dospelosti na zadolžnico ali na zastavni list. 19. ) Obrestovanje izžrebanih ali odpovedanih komunalnih, melioracijskih in železniških zadolžnic ali zastavnih listov prestane z dnem, ko so dospeli v plačilo. 20. ) Kuponi, ki jih nima zadolžnica ali zastavni list, predložena ali predložen zaradi izplačila, in ki zapadejo pozneje nego dotična zadolžnica ali dotični zastavni list. se odtegnejo s popolno vrednostjo ob plačilu glavnice. Vendar pa je Kranjska hranilnica upravičena, ob zakesneli predložitvi zadolžnic ali zastavnih listov povrniti lastniku delni znesek, ki se mu odtegne, iz obresti, ki so natekle z naložitvijo ustreznega zneska na depozite. Odkupljene zadolžnice in odkupljeni kuponi se uničijo. 21. ) Zastavni listi, prav tako komunalne, melioracijske in železniške zadolžnice se morajo porabljati glede na obstoječe državne zakone za to? da se plodonosno nalagajo glavnice ustanov, nadalje zavodov, ki so pod javnim nadzorstvom, glavnice pupilnih, fidejkomisnih in depozitnih denarjev, kakor tudi kot službena in obrtna kavcija. Zakonodaji narodne skupščine je pridržano, priznati enako porabnost zakladnim zadolžnicam. § 23. Zakladne zadolžnice. 1. ) Obratna sredstva si nabavlja Kranjska hranilnica tudi tako, da izda po potrebi obrestonosne zadolžnice do največ 100.000.000 Din v celotni vsoti. 2. ) Te zadolžnice nosijo ime: «Zakladne zadolžnice Kranjske hranilnice». 3. ) Ce bi v poslovnem letu dohodki Kranjske hranilnice ne zadoščali za obrestovanje zakladnih zadolžnic, se mora pokriti nedostatek najprej iz rezervnega zaklada; če pa ta ne zadošča, se pokrije še ned os tajaj oči znesek iz oblastnih sredstev. 4. ) Znesek oblasti, plačan v to svrho, pa se smatra za predjem obresti, ki se vrne oblasti prihodnja leta pred dotiranjem rezervnega zaklada iz dohodkov Kranjske hranilnice. 5. ) Odkup zakladnih zadolžnic je mogoč le po sklepu oblastne skupščine, to pa samo, če se izkaže njih konvertiranje v zadolžnice z nižjo obrestno mero za koristno. 6. ) Izvršilna določila za vsak tak specialni primer sklene, če nastopi taka potreba, oblastna skupščina. 7. ) Ce Kranjska hranilnica prestane poslovati iz tega ali onega vzroka, se izplačajo zakladne zadolžnice šele, ko se poravnajo ali zavarujejo vse druge obveznosti Kranjske hranilnice. * 8.) Ce se pokaže pri tem za lastnike zakladnih zadolžnic nedostatek, se pokrije do popolne nominalne vrednosti zadolžnic iz oblastnih sredstev. § 24. Pri vseh transakcijah Kranjske hranilnice, zlasti pri posojilih vseh vrst, je izključeno vsako posredovanje. § 25. Rezervni zaklad. 1. ) Rezervni zaklad se nabira iz letnih prebitkov Kranjske hranilnice. V rezervni zaklad se stekajo osobito tudi zastarani zneski od kuponov in izžrebanih zadolžnic. Rezervni zaklad je oblastna imovina, ki se ne sme nikdar odtujiti. 2. ) Rezervni zaklad se nalaga predvsem v zadolžnicah Kranjske hranilnice in v drugih pupilarno-varnih vrednostnih papirjih. Z dovolitvijo oblastnega odbora se nakupijo v to svrho tudi realitete, ki pa morajo služiti hratnilnični lastni porabi. 3. ) Rezervni zaklad se izkazuje in zaračunava zase. 4. ) Ce doseže ta rezervni zaklad vsoto, enako 5%ni vsoti vseli zakladnih zadolžnic, ki so v prometu, se uporabi polovica hranilničnili nadaljnjih letnili prebitkov za nakup zalkladnih zadolžnic. 5. ) Tako nakupljene zakladno zadolžnice se smejo zopet spraviti v promet, če se zmanjša rezervni zaklad pod omenjeno mero in če se niso vzele zadolžnice že prej po sklepu oblastne skupščine definitivno iz prometa in uničile. § 26. Uprava Kranjske hranilnice. 1. ) Kranjsko hranilnico upravlja pod Vrhovnim nadzorstvom oblastne skupščino in pod neposrednjo kontrolo oblastnega odbora upravni in nadzorstveni odbor s sodelovanjem vodilnih uradnikov. 2. ) Upravni odbor sestoji iz petih do devetih članov. Opravilna doba članov upravnega odbora < traja štiri leta kakor oblastnega odbora, v vsakem primeru pa, dokler se no izvoli nov odbor. Članstvo upravnega odbora je neskladno s članstvom oblastnega odbora, narodnega poslanca ali aktivnega državnega in oblastnega uradnika. 3. ) Člani upravnega odbora morajo stanovati v Ljubljani ali v bližnji okolici. 4. ) Upravni odbor voli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Oba obljubita v roke predsednika oblastnega odbora, da bosta marljivo in vestno izpolnjevala prevzete dolžnosti. 5. ) Oblastna skupščina voli nadalje zaradi revizije knjig, denarnih in depozitnih blagajn tri do pet članov nadzorstvenega odbora. 6. ) Opravilna doba nadzorstvenega odbora traja štiri leta kakor oblastnega odbora, v vsakem primeru pa, dokler se ne izvoli nov odbor. 7. ) Uradniki Kranjsko hranilnice se nameščajo pogodboma in so podrejeni upravnemu odboru. § 27. Področje oblastne skupščine. 1.) Oblastni skupščini je pridržano: a) odobravati opravilno poročilo in računski sklep; b) voliti upravni in nadzorstveni odbor; c) določati vsakoletni prispevek, ki ga mora plačati Kranjska hranilnica vsako računsko leto za kritje upravnih stroškov; č) sklepati o pravilih in vsaki njih eventualni izpremembi; d) sklepati o likvidaciji zavoda. § 28. Področje oblastnega odbora. 1. ) Oblastni odbor: a) pripravlja predloge, o katerih je pridržano razpravljanje in sklepanje oblastni skupščini; b) odobri poslovni red Kranjske hranilnice, ki ga sestavi upravni odbor; c) imenuje glavnega ravnatelja, podravnatelja in prokuriste; č) sklepa o emisiji zakladnih zadolžnic; d) odobruje posojila, ki presezajo 1,000.000 Din; e) dovoljuje, naložiti rezervni zaklad v realitetah ab poseči po njem; f) odloča o pritožbah zoper upravni in nadzorstveni odbor; g) nadzira poslovanje upravnega in nadzorstvenega odbora, pregleduje račune in skontrira blagajne Kranjske hranilnice. 2. ) Oblastni odbor je upravičen, sistirati sklepe upravnega in nadzorstvenega odbora. § 29. Področje upravnega odbora. 1. ) Upravni odbor zboruje na povabilo predsednikovo ali podpredsednikovo najmanj enkrat na mesec; sklepčen je, če so navzočni razen predsednika najmanj štirje člani. Ce zahtevajo sejo najmanj trije člani upravnega odbora, jo je treba vsekdar sklicati v treh dneh. 2. ) Upravni odbor sklepa z absolutno večino glasov. Ob enakem razmerju glasov obvelja kot sklep 6no mnenje, za katero se odloči predsednik. Vodilni uradniki imajo pri sejah posvetovalen glas. 3. ) O razpravah upravnega odbora se vodi zapisnik; v zapisniku se morajo navesti udeleženci seje, podani predlogi, sklepi in razmerje glasov ob sklepanju. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 4. ) Upravni odbor a) odloča o podelitvi komunalnih, melioracijskih in železniških posojil in podelitvi onih hipotekarnih posojil, ki ne smejo presezati 1,000.000 Din (§§ 4., fi., 8., 10. pravilnika); b) določa, čigave menice in do kolikega najvišjega zneska se jemljejo pri Kranjski hranilnici v eskont (§ 13. pravilnika); c) odpoveduje kredite ali posojila, ki jih je dovolila Kranjska hranilnica, ali sodno izterjuje glavnice z obrestmi brez odpovedi v primerih, ki so navedeni v pravilniku, nadalje proglaša ničnost odpovedi, če ni plačilo pravočasno (§§ 4., ti., 8. in 10. pravilnika); č) nakupuje nepremičnine, vendar pa le za lastno porabo ali zal zavarovanje hranilničnih obstoječih terjatev ali za naložbol rezervnega zaklada [§ 2., črka s) pravilnika]; d) odobruje pogodbene listine, razen onih, ki jih obseza običajna korespondenca, in onih listin, ki so določene po načelnem sklepu nadzorstvenega odbora; e) vinkulira, devinkulira in zamenjuje zadolžnice in zastavne liste Kranjske hranilnice [§ 17., točke 11.) do 14.) Statuta]; , f) določa o trajnem nakladanju rezervnega zaklada v zadolžnicah Kranjske hranilnice ali v drugih pupilarnovarnih vrednostnih papirjih (§ 25. pravilnika); g) pregleduje mesečne izkaze kakor tudi računski sklep in opravilno poročilo, ki se predlagata oblastni skupščini v odobritev; h) zaslišuje poročila o izvršeni reviziji in skon-traciji in o ukrepih, ki so bili potrebni zaradi njiju; i) dovoljuje uradnikom Kranjske hranilnice dopust za več nego 10, a manj nego 30 dni; j) nadzira vse poslovanje in vso upravo pri Kranjski hranilnici; k) sestavi poslovnik, ki se predloži oblastnemu odboru v odobritev. § 30. Zastopanje in podpis. 1. ) Upravni odbor zastopa Kranjsko hranilnico proti oblastvom in tretjim osebam. 2. ) Firma se podpisuje tako, da se postavljajo pod njeno besedilo podpisi, potrebni po tem pravilniku. Za firmo podpisujeta kolektivno: a) dva člana upravnega odbora ali b) en član upravnega odbora z enim ravnateljem ali prokuristom, c) dva prokurista, ki jima je podelil upravni odbor pravico, kolektivno podpisovati za hranilnico. Prokuristi morajo pristavljati svojemu podpisu črki «pp.». § 31. Razglasi. Razglasi Kranjske hranilnice se objavljajo v Uradnem listu. Če se zdi upravnemu odboru potrebno, sme objavljati za vsak primer posebe svoje razglase tudi v drugih listih. § 32. Nadzorstvo nad Kranjsko hranilnico. Kranjska hranilnica je podrejena neposrednjemu nadzorstvu oblastnega odbora. V to svrho ima oblastni odbor svojega stalnega komisarja. Mesto komisarja oblastnega odbora je neskladno z mestom člana upravnega ali nadzorstvenega odbora. Vrhovno nadzorstvo izvršuje oblastna skupščina sama. Za izvrševanje državnega nadzorstva sme določiti vlada posebnega komisarja. Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani, dne 27. julija 1927. Tajnik: Za predsednika: J. Majerčič s. r. Jos. Gostinčar s. r. To oblastno uredbo razglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1927.; S. št. 2877/2! Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Fran Vodopivec s. r. Uredbe mariborske oblastne skupščine. 411. Na podstavi členov 64., 68. in 74. zakona o oblastni in sreski samoupravi je sklenila mariborska oblastna skupščina v Vit. seji dne 21. julija 15)27. to-le Uredbo o oblastni taksi na lovske karte. § i- Od vsake izdane lovske karte se plača v gotovini 100%na oblastna doklada k državni taksi po tar. post. 101. a zakona o taksah. §2. Od lovskih kart za lovske čuvaje se plačuje v gotovini 15 Din oblastne takse. §3. Takso pobirajo sreska poglavarstva, ko izdajajo lovsko karte, ter jo odpremljajo mesečno oblastni finančni blagajni. Sreska poglavarstva ne smejo izdati lovske karte, dokler ni ta taksa plačana. §4. Sreska poglavarstva morajo poslati do dne 31. januarja vsakega leta oblastnemu odboru su-maren izkaz o plačani oblastni taksi minulega leta. V izkazu mora biti navedeno tudi število lovskih kart, izdanih v posameznih mesecih, ločeno po točkah a), b), v), g) tar. post. 101. a. Lovske karte za čuvaje pa je izkazati posebe. § 5. Ta uredba dobi obvezno moč 15. dan po razglasitvi v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». Oblastvom in vsakomur zapovedujemo, naj postopajo po njej ter se ji pokoravajo. Skupščina oblasti mariborske v Mariboru, dno 21. julija 1927.; opr. št. 1547/27 pr. Tajnik: Predsednik: Jožef Stabej s. r. dr. Josip Leskovar s. r. * To oblastno uredbo razglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi. V Mariboru, dne 9. septembra 1927.; U. br. 12.171/1. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. Razglasi velikega župana mariborski oblasti. H. št. 950/1. 2097 3—1 Razglas o javni ofertni licitaciji za popravilo nasipov a) na potoku Lendavi od km 46.8 do km 47.5, srez Mnrska Sobota, b) na potoku Lendavi od km 7.840 do km 9.360, srez Dolnja Lendava, in c) na potoku Lendavi od km 29.04 do km 29.760, srez Dolnja Lendava. Na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 27. junija 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev kakor tudi pravilnika z dne 18. novembra 1921. razpisujem javno ofertno licitacijo za zgoraj navedena popravila s proraču-njenimi vsotami: a) 46.625 Din, b) 27.217 Din 51 p in c) 56.185 Din 5 p, in sicer: za popravila pod a) v četrtek dne 27. o k t o -bral 9 2 7. v pisairni sreskega poglavarja v Murski Soboti, za popravila pod b) in c) v petek dno 2 8. o k -t o b r a 19 27. v pisarni sreskega poglavarja v Dolnji Lendavi — obakrat ob 11. uri. Vsi podatki, pogoji, načrti, proračun itd. so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri velikem županu mariborske oblasti (v sobi št. 52) in pri sreskih poglavarjih v Murški Soboti ali Dolnji Lendavi. Pismene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (eventualne priloge s kolkom po 5 Din za polo) morajo vložiti najkesneje za popravila pod a) do enajstih na dan 27. oktobra 1927. pri sreskem poglavarju v Murski Soboti, za popravila pod b) in c) — za vsako posebe — do enajstih na dan 28. oktobra 1927. pri sreskem poglavarju v Dolnji Lendavi v zapečatenih zavitkih z zunanjo označbo: «Ponudba za popravilo nasipov na potoku Lendavi od km 46.8 do km 47.5 (odnosno od km 7.840 do km 9.360, od km 20.04 do km 29.760) ponudnika N. N.» neposredno predsedniku komisije ponudnik! sami ali pa njih pooblaščeni zastopniki. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbone in gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti ali pri blagajni pristojnih davčnih uradov, delegacije ministrstva financ v Ljubljani ali pa okrajnega finančnega urada v Mariboru najkesneje do desetih na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa v garancijskih pfemih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil, iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki. Prispelih ponudb komisija ne odpira in ne sprejema, če ni predložil dražitelj po zakonu o državnem računovodstvu komisiji dokazil o položeni kavciji, o plačanem davku, o podjetniških sposobnostih in potrdilo o prijavi svojega podjetniškega posla za tekoče leto. Brzojavno priobčene, kesneje prispele, nejasne ali take ponudbe, zaradi katerih bi se morali izpre-moniti pogoji za licitacijo, se ne jemljejo v poštev, ampak se odklonijo. V Mariboru, dne 16. septembra 1927. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. U. št. 11.467/11. Razglas. Občinski zastop v Prekopi, srez Celje, je zaradi nezmožnosti za delo razpuščen. Za občinskega ge-renta je imenovan Julijan Sevnik, definitivni učitelj na Vranskem, za člane gerentskega sosveta pa so imenovani; Jakob F a r č n i k, posestnik v Prekopi, Ivan R a n č i g a j, posestnik in trgovec v C opijali. Jakob Zabojnik, posestnik v Stopniku, Tomaž Cizej, posestnik v Prekopi, in Jakob Felicijan, posestnik v Stopniku. V Mariboru, dne 16. septembra 1927. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. L. št. 3/32. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. avgusta 1927. Srez Ostalih Na novo | obolelih i Ozdra- velih Umrlih i Ostalih v oskrbi Skup Celje na tifu 9 znih b< 3 >leznL 5 7 Celje, mesto . . . i 1 . 1 i Dolnja Lendava. . 1 Gornji grad . . • 2 1 i Konjice 3 i 2 2 Ljutomer 7 . 2 5 i Maribor, desni breg 1 1 Maribor, levi breg. 2 3 i i 3 Maribor, mesto . . 2 2 Prelog i 1 . 2 1 Prevalje 3 2 1 1 Ptuj 1 3 1 3 Ptuj, mesto . . . 2 1 1 Šmarje pri Jelšah . 3 3 . 6 Skupaj . 35 17 16 1 35 Griža. — Maribor, desni breg I 1 9ysent sria. . . 1 Maribor, levi breg . 2 5 1 6 Murska Sobota 15 i 3 11 Skupaj . 3 20 i 4 18 Skrla Celje tinka. 8 — Scar 2 latina. 3 7 Čakovec 2 1 3 Dolnja Lendava. . 2 2 . ‘ I Gornji grad . . . 12 9 3 Konjice 1 1 Ljutomer i i Maribor, desni breg 12 3 9 Maribor, levi breg . 6 1 5 Maribor, mesto . . 12 i 2 11 Murska Sobota . . 3 1 2 1 Prelog 2 i 1 Ptuj i 1 1 Slovenjgradec . . i 1 Skupaj . 61 6 22 i 44 Ošpice. - Maribor, mesto . . - MorbitlL 1 1 1 J Prevalje . 1 . i Skupaj . 1 1 1 • 1 Davica. — Diphteria et Croup. Celje, mesto . . . 3 1 3 1 Čakovec 1 1 Dolnja Lendava . . . i i Ljutomer 2 2 Maribor, desni breg i 1 Maribor, levi breg . 2 i 1 Murska Sobota . . 1 2 2 Ptuj ....... 2 2 Slovenjgradec . . 2 2 Skupaj . 1 5 12 6 i ! io Šen. — Erysipelas. Celje I 2 I . I 1 / i i Konjice . • • • • 1 1 . 1 i Skupaj . 1 2 l 1 i 1 2 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Šmarje pri Jelšah . 1 2 1 • 1 1 ! • ! i Vranični prisad. — Anthrax. Prelog 1 1 . 1 1 . 1 . V Mariboru, dne 2. septembra 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r. L. št. 2597/1. Prošnje je treba opremiti, kakor se zahteva v zadnjih štirih odstavkih tukajšnjega razpisa P. br. 403/16—27, Uradni list 20 z dne 22. februarja 1927., ter jih vložiti pri pristojnem šolskem uprajvi-telju najkesneje do dne 2 0. oktobra 192 7., sreski poglavarji pa naj jih predlože najkesneje do dne 30. oktobra 1927. V Mariboru, dne 13. septembra 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik s. r. Vet. št. 941/43. . Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 19. septembra 1927. Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Čakovec: Čakovec, okolica (Miholjan 1 dvorec). Šuštave c. Šmarje pri Jelšah: Sedlarjevo (Sedlarjevo 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj goved. Murska Sobota: Martjanci (Martjanci 8 dvorcev). Matjaševci (Matjaševci 6 dvorcev), Rakičan (Rakičan 3 dvorci). Steklina. Ljutomer: Bolehneci (Berkovci 1 dvorec), Trbe-govci (Trbegovci 1 dvorec). Svinjska kuga. Čakovec: Vratišinec (Vratišinec 1 dvorec). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorec), Spodnja Ložnica (Spodnja Ložnica 1 dvorec), Spodnja Nova vas (Spodnja Nova vas 1 dvorec), Ruše (Ruše 1 dvorec). Maribor, levi breg: Krčevina (Krčevina 1 dvorec), Sv. Marjeta ob Pesnici (Močna 1 dvorec), Št. Ilj v Slovenskili goricah (Št. Ilj 2 dvorca). Murska Sobota: Krog (Krog 21 dvorcev). Ptuj: Brstje (Budina 1 dvorec), Slovenja vas (Gorečja vas 2 dvorca). Svinjska rdečica. Konjice; Konjice, okolica (Škalce 1 dvorec). Maribor, levi breg: Lajtersberg (Lajtersberg 1 dvorec), Ščavnica (Ščavnica 1 dvorec). Murska Sobota: Krog (Krog 1 dvorec). Perutninska kolera. Maribor, levi breg: Lajtersberg (Počehova 1 dvorec). Čebelna gniloba. Ljutomer; Križevci (Križevci 2 dvorca), Veržej (Veržej 3 dvorci). Ptuj: Podvinci (Podvinci 1 dvorec). V Mariboru, dne 19. septembra 1927. Zla velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Cw a 425/27—2. 2099 Oklic. Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Emil Migi i č, zasebni zdravnik v Ribnici na Pohorju. V Mariboru, dne 13. septembra 1927. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. P. št. 2037/4—27. Razpis službe za veroučitelja na osnovni šoli v Lajtersbergu-KrČevini. Na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Lajtersbergu-Kreevini, srez Maribor, levi breg, se razpisuje služba za veroučitelja v stalno namestitev. Frančiški Štrukljevi, posestnici Bregu št. 17 pri Št. Rupertu na Dolenjskem, sedaj neznanega bivališča, je vročiti menično tožbo z dne 29ega avgusta 1927., opr. št. Cw a 425/27—1, zaradi 95.750 Din s pripadki. Ker je sedanje bivališče Frančiške Štrukljeve neznano, se ji postavlja za skrbnika v obrambo njenih pravic dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek II. a, dne 16. septembra 1927. Nc I 235/27—2. 2100 Amortizacija. Na prošnjo, ki jo je vložila Marija A n ž e 1 j, posestnica v Praprečah pri Trebnjem št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Trebnjem št. 1224 v vrednosti 2346 Din. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se drugače po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez veljave. Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek L, dne 21. avgusta 1927. E 178/27—3. 2052 Dražbeni oklic. Dne 2 4. oktobra 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica: a) vi. št. 44 in b); vi. št. 245 (hiša z gospodarskimi poslopji in zemljišča). Cenilna vrednost: ad a) s priteklinami vred 53.259 Din 65 p, ad b) 3716 Din 25 p; najmanjši po-nudek: ad a) 33.517 Din, ad b) 2478 Din. Na nepremičnini ad a) sta vknjiženi, če lastnik umre, služnost stanovanja in stvarno breme pre-užitka za Marijo Gostinčar j evo. Če umre lastnik pred dražbenim dnem, mora prevzeti zdražitelj ta bremena v zaračun na najvišji ponudek in cenilna vrednost in najmanjši ponudek se znižata v zmislu dražbenih pogojev. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek IL, dne 31. avgusta, 1927. E 1350/27—12. 2045 Dražbeni oklic. Na predlog, ki ga je podala firma Siegfried S a h 1 m a n & C o. v Nürnbergu, Rennweg 1, po drju. Ernestu Kalanu v Celju, bo dne 5. oktobra 19 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: Označba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Studence, vi. št. 105: poslopja (hiša, gospodarsko poslopje, kozelc, sušilnica, klet), cenilna vrednost 28.30Q Din, zemljišča, cenilna vrednost 41.565 Din 40 p, pritekline, cenilna vrednost 9866 Din; 2.) zemljiška knjiga Studence, vi. št. 279: zemljišče, cenilna vrednost 6824 Din 50 p; 3.) zemljiška knjiga Železno, vi. št. 196: zemljišče, cenilna vrednost 97 Din 20 p — skupaj 86.653 Din 10 p; najmanjši ponudek 57.768 Din 72 p. K nepremičnini ad 1.) spadajo te-le pritekline: 2 konja in potrebno gospodarsko orodje. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 8665 Din 32 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dno 29. avgusta 1927. E 401/27. 2075 Dražbeni oklic. Dne 6., oktobra 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabrje, vi. št. 39, 51 in 78. Cenilna vrednost: 29.900 Din; najmanjši ponudek: 19.935 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek IL, dne 1. septembra 1927. E 373/27—6. 1790 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobral92 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Veliki trn, vi. št. 788 (še ne dovršena hiša, njiva, vinograd, travnik, gozd). Cenilna vrednost: 37.000 Din; najmanjši ponudek: 24.667 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 2. avgusta 1927. E 192/27. 1977 Dražbeni oklic. Dne 3. oktobral92 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabrje, vi. st. 69 (4«parcele, vinograd, travnik, gozd); vi. št. 137 (stavbišče, njive, gozdi, travniki, 21 parcel in vi. št. 1275 (stavbišče, vinograd). Cenilna vrednost: 30.575 Din; najmanjši ponu-dek: 15.287 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 28. julija 1927. E 1318/27—10. " 1754 Dražbeni oklic. Dne 4. oktobra 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Dravce, vi. št. 95, in zemljiška knjiga za davčno občino Spodnji Leskovec, vi. št. 215. Cenilna vrednost: 6433 Din 60 p; najmanjši po-nudek: 4289 Din 6 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV., dne 27. julija 1927. E 245/27. 2011 Dražbeni oklic. Dne 3. oktobra 192 7. ob desetih bo na licu mesta v Rogaški Slatini št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržišče, vi. št. 9 in 52. Cenilna vrednost: 55.340 Din in 565.799 Din 20 p; vrednost priteklin: 250 Din; najmanjši ponu-dok: 29.594 Din 50 p in 300.644 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II., dno 3. septembra 1927. E 535/27—1. iSSS Dražbeni okli c. Dne 3. oktobra 192 7. ob štirinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sevnica, vi. št. 324 in 122. Cenilna vrednost: 39.569 Din 80 p; vrednost priteklin: 700 Din; najmanjši ponudek: 26.400 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 13. avgusta 1927. Ta licitacijska obravnava se bo vršila v soboto dne 1. oktobra 192 7. ob desetih v pisarni podpisane sekcije. Pogoji so isti kakor v tukajšnjem razglasu z dne 2. avgusta 1927., št. 1521/C, priobčenem v št. 177 «Službenih Novin» z dne 9. avgusta 1927. in v Uradnem listu 83 z dne 5. avgusta 1927. Vpoštevajo se samo ponudbe, ki so nižje od 144.800 Din kot najnižje ponujene cene pri prvi licitaciji. Gradbena sekcija v Kranju, dne 9. septembra 1927. St. 1290. 2022 3—6 Razglas o prvi pismeni licitaciji za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah. Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani razpisuje podpisana gradbena sekcija prvo pismeno licitacijo za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah v km 15'05 Trojanske državne ceste. Licitacija se bo vršila dne 1. oktobra 1927. ob enajstih v pisarni gradbene sekcije. Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 96 z dne 17. septembra 1927. Gradbena sekcija v Ljubljani, dne 10. septembra 1927. Št. 6790/11. 2061 2—2 Razpis dobave. Ponovno se razpisuje dobava 250 ms sejanega dolomitnega peska. Ponudbe naj: se vlože najkesneje do dne 2 8. septembra 192 7. do enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 15. septembra 1927. Št. 6931/11. 2104 2—1 Razpis dobave. Ponovno se razpisuje dobava 2000 kg bencina 725/30. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1. oktobra 1 9 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 20. septembra 1927. Št. 970/1. 3103 Razpis. Ponovno se razpisuje mesto m agi s tratnega vodje ob pogojih zadnjega razpisa v Uradnem listu 55 z dne 15. junija 1926. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 5. oktobra 192 7. pri podpisanem magistratu. Prošnje, vložene na zadnji razpis, se bodo vpo-števale; prosilci naj samo izjavijo, ali jih še vzdržujejo. Mestni magistrat v Ptuju, dne 20. septembra 1927. Župan: dr. Senčar s. r. Št. 5364/28—1927. 2015 2—2 Razglas. Po razpisu direkcije rečnega prometa ministrstva za promet z dne 20. maja 1927., D. R. S. br. 3626, bom oddajal v torek dne 4. oktobra 192 7. ob desetih pri sreskem poglavarstvu v sobi št. 5 na javni licitaciji v enoleten zakup pravico prevoza z brodom pri Zavrču čez Dravo. Izklicna cena: 100 Din. V Ptuju, dne 6. septembra 1927. Sreski poglavar: dr. Vončina s. r. banke, ki je bil dne 11. februarja 1927. v Ljubljani, razdružbo Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, po fuziji z Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani. Ta sklep je odobril gospod minister za trgovino in industrijo v Beogradu po razpisu gospoda velikega župana ljubljanske oblasti št. 577/1 z dne 2. maja 1927. in razdružba po fuziji je bila zabeležena po sklepu deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani, oddelka III., Firm. 1200, Reg. B II 45/34, z dne 30. julija 1927. v trgovinskem registru pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani. Obenem s to objavo pozivi jemo vse upnike Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, po določbah členov 243. in 247. trgovinskega zakona in določbah cesarske naredbe z dne 21. junija 1873., drž. zak. št. 114, naj prijavijo terjatve in zahtevke, ki jih imajo proti Trgovski banki, d. d. v Ljubljani, v tr^h mesecih od dne, ko se ta objava tretjič natisne v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». Sočasno obveščamo vse delničarje Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, da se bo izvršila po določbah fuzijske pogodbe izmena delnic Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, za delnice Ljubljanske kreditne banke po preteku treh mesecev od dne, ko se ta objava tretjič natisne v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». V Ljubljani, dne 1. septembra 1927. Upravni svet Trgovske banke, d. d. v Ljubljani. 2102 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. septembra 1927. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga....................... 483,648.890-43 Posojila............................ 1.506.198.666-23 Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70 Račun začasne zamene.................. 320,006.715-91 Dolg države.......................... 2.966,355.034-- Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2,138.377.163— Saldo raznih računov................ 1.347,507.016-85 Pasiva. 9.864,758.360-12 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000-—• Rezervni fond........................... 9,994.975-43 Novčanice v tečaju................... 5.722,818.220-— Državni račun začasne zamene . . 320,006.715-91 Terjatve države po raznih računih 222,560,814-20 Razne obveznosti.................... 1.337,944.601-59 Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163—- Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................... 83,055.870-— 9.864,758.360-12 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev; dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8% na leto. 2098 3—1 Poziv upnikom. Upniki Čevljarne «Jadrana» v Kranju, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve. Likvidatorji. 2031 3—2 Poziv upnikom. Zadružna elektrarna v Žičah, r. z. z n. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve. V Žičah, dne 12. septembra 1927. Likvidatorji. Št. 1860/C. 2017 3—3 Razglas. Ker prva licitacijska obravnava glede tlakovanja kolodvorske dovozne ceste v Tržiču ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija drugo licitacijsko obravnavo s skrajšanim rokom. Razne objava. 1961 3-2 Objava Delničarji Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, so sklenili soglasno na izrednem občnem zboru te 2i07 Objava. Izgubil sem letno izpričevalo IV. razreda II. deške meščanske šole v Spodnji šiški letnika 1925./1926. na ime: Adolf Mekina z Rakeka. Proglašam ga za neveljavno. Adolf Mekina s. r- Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. - Tiska In izdaja: DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.