NWM plačana t gotovfnL Leto LXV., št. 60 Ljubljana, Cena SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne. ^yzem£i nedelje in praznike. - InseraU do 30 peUt rir.^ ^ S1 ^ 250' ^ 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—> Popust po dogovoru tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica st. 5 Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126 PODK12NIVE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. ^ — — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Hindenburgu izvolitev zasigurana Pri drugih volitvah bo Hindenburg gotovo izvoljen - Zadovoljstvo nad izidom nemških predsedniških volitev v Franciji in Angliji — Hitler napoveduje novo ofenzivo Berlin, 14. marca. Včeraj so se vršile v Nemčiji predsedniške volitve. Drugič je nemški narod volil svojega predsednika države, ki naj mu vlada nadaljnjih sedem let. To so bile druge neposredne volitve predsednika. Prvi nemški predsednik Fritz Ebert ni bil izvoljen z direktnimi volitvami, marveč ga je izvolila narodna skupščina v Weima-ru. Sele po smrti Eberta so se vršile leta 1925 prve predsedniške volitve potom direktnih volitev. Volilno pravico ima v Nemčiji vsak državljan ne glede na spol, ki je dovršil 20. leto starosti. Za volitve je vladalo ogromno zanimanje ne samo v Nemčiji, marveč po vsem svetu, saj je bilo jasno, da je od izida teh volitev odvisen nadaljnji razvoj dogodkov ne samo v Nemčiji, marveč v vsej Evropi. Vsega je bilo pet kandidatov. Glavna 'borba se je vršila med Hindenburgom, ki je bil kandidat brez strankarskega obeležja, in Hitlerjem, kojega kandidaturo so postavili nemški nacijonalisti. Volilna propaganda je bila ogromna in se je to pokazalo tudi pri udeležbi. Se nikdar ni bil dosežen tako visok odstotek volilne udeležbe kakor pri včerajšnjih volitvah. Glasovanje se je pričelo v vsej državi ob 9. zjutraj ter je trajalo do 8. zvečer. Volitve so potekle v glavnem mirno. Državne varnostne oblasti so izdale najstrožje ukrepe, da bi preprečile spopade med političnimi nasprotniki. Ti ukrepi so bili tembolj potrebni, ker so narodni socijalisti napovedovali, da bodo ne glede na izid volitev izvršili državni prevrat in se polastili oblasti v državi. Večjih spopadov ni bilo, pač pa je v provinci prišlo ponekod do manjših prask* V Hiickesvvagenu pri Solin-genu je prišlo do spopada med narodnimi socijalisti in komunisti, pri čimer so biH trije komunisti ustreljeni. Do sličnih spopadov je prišlo tudi v raznih drugih krajih. Po dosedaj objavljenih vesteh je bilo v vsej državi osem mrtvih in več sto ranjenih. Izid glasovanja je bil vse do poznih /ečernih ur popolnoma negotov. Rezultati, ki so prihajali iz posameznih pokrajin, so kazali enkrat na zmago Hitlerja, drugič na zmago Hindenburga. Razburjenje se je zaradi tega od ure do Ure stopnjevalo. Šele proti polnoči se je pokazalo, da ima Hindenburg mnogo več glasov kakor Hitler, okrog polnoči pa so se že začeli širiti glasovi, da je dobil Hindenburg absolutno večino ter da je skoraj izvoljen že pri prvih volitvah. Ko pa so okrog 2. zjutraj prispeli zadnji glavni rezultati, se je izkazalo, da manjka Hindenburgu do absolutne večine samo pol odstotka. Uradni rezultati Davi je bfl objavljen naslednji zakasni uradni rezultata včerajšnjih volitev: Oddanih veljavnih glasov: 37,660.277. Od tega so dobili: Hindenburg 18.661.736, Hitler 11,338.571, Thalmann 4,982.079, VVinter 111.470, razcepljenih glasov 8.645. Ta rezultat je še v toliko nepopoln, ker manjkajo podatki iz nekaterih manjših krajev. Ti rezultati pa celotnega rezultata ne morejo več izpremeniti. Hindenburgu manjka potemtakem v celoti 168.000 glasov do absolutne večine. Dobil je 49.7 odstotka vseh oddanih glasov. * Iz tega volilnega rezultata je razvidno, da so narodni socialisti v primeri z državnozborskimi volitvami 1. 1930 znatno pridobili na glasovih, nasprotno pa komunisti komaj obdržali svoje postojanke, dasi ravno so računali na to. da bo velik del socialnih demokratov v znak protesta proti Hindenbnreu glasoval za komunističnega kandidata. Ta rezultata pa tudi dokazuje, da je Hin-denburgova izvolitev pri ponovnih volitvah, ki bodo 10. aprila, že popolnoma gotova, ker je popolnoma irfclinčeTio. da bi narodni soeinU«sti motri; ir^-nčiti dese trni 11 jonsko razliko v glasovih. Ogromna volilna udeležba Berlin, 14. marca. Presenečenje včerajšnjih volitev je v naravnost ogromni volilni udeležbi. Od 43 milijonov volilnih upravičencev je glasovalo 37 milijonov, to je 86 odstotkov. V posameznih krajih, zlasti v mestih, je dosegla volilna udeležba 96 odstotkov. Vse volilne prognoze so bile postavljene na glavo. Skoro vse nove glasove je dobil Hindenburg, ki je dosegel tako veliko prednost pred Hitlerjem. Hitler je dobil veliko glasov na račun Harzburške fronte. 1.3 milijona Hitlerjevih glasov pomeni 90 odstotni porast naroduo-socia-lističnih glasov po zadnjih državno-zborskih volitvah I. 1930, Hitler pa je računal, da bo dobil še mnogo več. Bočini so desničarsko radikalne stranke porasle, so levičarske stranke obranile svoje poziciie. Komunisti so računali, da bodo dobili najmanj 2 milijona glasov več. Upali so. da bodo socialni demokratje glasovali s komunisti. Hindenburgova izvolitev brezdvomna Pregrupacija glasov v primeru z letom 1930 je naslednja: Komunisti in nemški nacijonalci so ohranili svoje postojanke, narodni socialisti so pridobili 5 milijonov, Hindenburgove stranke so izgubile 3 milijone glasov, diferenca dveh milijonov glasov pa odpade na nove volilce v korist Hindenburga. Rezultat drugih volitev je že popolnoma jasen. Hitler ne bo mogel več dohiteti Hindenburga, ki bo gotovo izvoljen, čeprav bi se narodni socijalisti in komunisti združili. Hitlerjeva izjava Berlin, 14. marca. Hitler je še snoči, čim se je pokazalo, da ima Hindenburg mnogo večje število glasov, izdal na svoje pristaše proglas, v katerem naglasa, da se mora takoj obnoviti najostrej-ša borba proti centrumaški in marksistični fronti. Že v svojih volilnih govorih sem poudarjal, pravi Hitler v svojem proglasu, da bomo 14. marca ne glede na to, kakšen bo izid volitev, narodni socialisti zopet šli na delo. Druge volitve se prično za nas z današnjim dnem. Vsi na delo, da dosežemo zmago! Ameriškim novinarjem, Id se raude v Berlinu, je Hitler davi izjavi!, da ga poraz, ki ga je doživel navidezno, ki pa pomeni v resnici veliko zmago, ker so se glasovi narodnih socialistov skoro po- dvojili, ne bo prav nič oviral v nadaljnjem delu in da bo tudi za druge volitve postavil svojo kandidaturo. V Franciji so zadovoljni Pariz, 14. marca. Vsi današnji listi komentirajo izid nedeljskih predsedniških volitev v Nemčiji in izražajo zadovoljstvo nad nedvomljivo zmago Hindenburga pri drugih volitvah. Oficiozni »Petit Parisien« opozarja, da je število za Hindenburga oddanih glasov tako veliko, da lahko Nemčija mimo gleda v bodočnost. »Populaire« piše, da je ljudski val v Nemčiji zavrnil hitlerjevo demagoštvo. Izid volitev prinaša veliiko olajšanje v mednarodni politični situaciji in Nemčija je lahko sigurna, da bo sedaj povsod naletela na večjo ustrežljivost kakor pa pred volitvami. »Journal« naglasa, da je sedaj popolnoma jasno, da je Hitler še zelo daleč od zmage, o kateri je že tako dolgo sanjal. Francija z zadovoljstvom pozdravlja tak izrd volitev in je prepričana, da bo ostala nemška politika v ocmošajih do Francije ne samo nespremenjena, -marveč se bo polkika zbliževanja še 'bolj poglobila. ^epublique« piše, da je HiHeT izgubil bitko ter je Hindenburgova izvolitev popolnoma sigurna, čeprav Hitler tudi za druge vofrtve postavi svojo kandidaturo in četudi ga podpro komunisti. Angleška sodba London, 14. marca. Ves angleški tisk pozdravlja z zadovoljstvom rezultat nemških predsedniških volitev. »Daily Telegraph« piše, da se je v zgodovini redko kdaj zgodilo, da bi bila usoda sveta tako zek> odvisna od izida volitev v eni sami državi. Hitlerjeva zmaga bi izzvala v mednarodnem življenju veitke težkoče in danes se ne da niti domnevati, kakšne bi bile posledice takega preokreta v Nemčiji. »New Chronicle« naglasa z zadovoljstvom, da je v Nemčiji zmagal zdrav razum nad nadutostjo. Položaj Hindenburga in Bruninga se je sedaj silno ojačil in politična situacija Evrope se je znatno razbistrila. Visoko število glasov, ki so jih dobili narodni socialisti in komunisti pa mora kljub temu vzbujati skrb in je resen opomin za vso Evropo. Ce bo na Nemčiji ostal še nadalje neznosen pritisk vojnih kontribucij, notem ni izključeno, da se bo ta pokret Še bolj razširil in da lahko postane huda ovira za konsolidacijo Fvroue. Bolgarija ustavi plačilo inozemskih dolgov Ker ni mogla doseči nobenih ugodnosti, je vlada včeraj sklenila, da ustavi z jutrišnjim dnem plačevanje inozemskih dolgov Sofija, 14. marca. Snoči se Je vršila na stanovanju finančnega ministra Štefanova, ki je bolan, seja ministrskega sveta. Predsednik vlade je na seji pre-čital brzojavko posebne bolgarske delegacije, ki se mudi v Parizu ter se pogaja s porterji obveznic bolgarskih predvojnih posojil v svrho znižanja obrestne mere in raznih plačilnih olajšav, ki jih zahteva Bolgarija spričo svojega kritič- nega finančnega položaja. Po poročilu delegacije pa ni bilo mogoče doseči niti najmanjših koncesij. Zaradi tega je ministrski svet po daljšem posvetovanju sklenil, da ustavi bolgarska državna blagajna s 15. marcem vsa plačila za inozemske dolgove. Ta sklep je bil brzojavno sporočen bolgarski delegaciji v Parizu z nalogom, naj o tem obvesti zainteresirane kroge. Velike poplave na jugu Zaradi naglega tajanja snega so začele vse reke naraščati — Velike poplave v dolini Morave — Sofijska predmestja pod vodo Kruševac, 14. marca. Zaradi deževja in naglega tajanja snega je južna Morava z vsemi svojimi pritoki silno porastla. Voda je dosegla visino, kakršne v teh krajih še sploh ne pomnijo. Poplavljeni so veliki kompleksi zemljišč in cele vasi. Najhujše je prizadeta vas Ruževac, ki je ena največjih v moravski banovini. Nad 200 hiš je pod vodo. 50 hiš se je porušilo. Glavni vzrok te katastrofalne poplave je v tem, da se je led na reki Moravi tako zagvozdil, da jo je popolnoma zajezil. Na pomoč so morali poslati 26. artiljerijski polk iz Aleksinca. Vojaštvo jo prepeljali z avtomobili. Vojaki so skupno z orožniki in domačini spravili na varno najprvo ženske in otroke, nato pa so začeli reševati imetje, v kolikor se je sploh še dalo rešiti. Voda je nenavadno naglo naraščala in so mogli reševati ljudi samo s čolni in zasilnimi splavi, ki so jih zbili iz desk in sodov. Topništvo je obenem poskušalo razbiti led. To pa se je le deloma posrečilo, ker donaša voda vedno nove gore ledu. Iz Niša je prispel na pomoč tudi pontonirskl bataljon. Od Džumisa v okolici Ruževca pa vse do Aleksinca so vsi kraji pod vodo. Tudi med Staiačom in Braijmo so veliki kompleksi poplavljeni. Pod vodo je tudi ogromno posestvo samostana sv. Romana. Poplavljena je tudi železniška postaja Vit-kovei. V tem kraju je pod vodo okrog 90 hiš. Prebivalci so morati sredi noči zapustiti svoje domove in Iskati zavetja na višje ležečih krajih. V sreza ražanskem so poplavljeni kraji DeUgrad, VukaStoo- vac in Bratkovče. V moravskem s rezu je ped vodo vsa dolina od Ljubeša do Ror-mana. Pri Trnjanu je led razbil in porušil lesen most. Tudi reka Turija, eden glav. nih pritokov Morave, je zelo narastla. Voda je porušila vse lesene mostove. V ogrožene kraje je bilo poslano vojaštvo, ki požrtvovalno rešuje ljudi in imetje. V pretekli noči je voda poplavila tudi sela Morava, Donji Obrovac in 2itkovačkj Bor. škoda je ogromna, grozi pa še nevarnost večjih poplav. Sofija, 14. marca. NagU vremenski preokret je imel v Bolgariji katastrofalne posledice. Z nastopom toplejšega vremena i se je začel sneg naglo tajati. Vsi potoki in reke naraščajo in mnogo pokrajin je že poplavljenih. V Sofiji sami so nekatera predmestja pod vodo. Blizu Aleksandrov-ske bolnice je voda odplavila konje in ko-čijaža. Posebno hudo je prizadeto pred* mestje Ulina livada, kjer so nastanjeni večinoma brezposelni delavci. Vse hiše v tem delu mesta so pod vodo. Gasilci in vojaštvo so neprestano na dem ter pomagajo reševati ljudi in imetje, ki ga ogroža voda. Reka Veriovska še neprestano narašča in Sofiji grozi katastrofalna poplava. Dr. Baltič upokojen Beograd, 14. marca. S kraljevim ukazom je vpokojen državni svetnik dr. Vilko Baltič. Obenem je odlikovan z redom Ju-goslovenske krone E. stopnje. Znižanje draginjskih doklad Beograd, 14. marca. V zveza z znižanjem državnega proračuna je včeraj finančno ministrstvo izdalo uredbo o znižanju draginjskih in rodbinskih doklad državnih uslužbencev in oficirjev. Po tej uredbi znaša znižanje 5 do 11 odstotkov skupnih prejemkov ter je diferencirano tako, da se za večji odstotek znižajo prejemki višjjh uradnikov in prejemki ushižbencev v nižjih draginjskih razredih, za manjši odstotek; pa prejemki nižjega uradništva in u radništva v prvem dravinjskem razredu. Po novi uredbi se odmerjajo: Osebne draginjske doklade Ministrski predsednik 5000; ministri in bani 3500; uradniki civilnega reda in uradniki državnih prometnih ustanov pa; Skupina stopnja draginjski razred Z. 1. 300 50 — 2. 400 150 — 4. 1. 500 250 150 2. 600 350 250 5 — 650 400 300 6 — 700 450 350 l\ — 750 500 400 g 775 525 425 9 — 775 525 425 10. — 775 525 425 Oficir«, in odgovarjajoči Čini pri mornarici: Brigadni general 1. 2. polkovnik podpolkovnik major kapetan I. klase kapetan II. klase poročnik podporočnik zvaničniki civilnega reda zvaničniki državnih promet. ustanov: 1., 2. in 3. stopnja 4. stopnja zvaničniki H. kategorije: 1. skupina 2. skupina 3. skupina Draginjski razred obsega gradbeni okoliš kraja, v katerem je državni nameščenec nastavljen. Uslužbencem, ki se začasno uporabljajo izven kraja svoje stalne namestitve, pripadajo draginjske doklade onega draginjskega razreda, v katerem so postavljene. Ce sta mož in žena v državni službi, imata vsak zase pravico na polno draginjsko doklado, ne glede na to, ali stanujeta v istem kraju ali ne. Ostale določbe uredbe se nanašajo na administrativne predpise glede uveljavlje-nja pravice do draginjskih in rodbinskih doklad. Rodbinske doklade Rodbinska doklada za ženo in otroka znaša po 140 Din mesečno ter pripada za zakonito ženo in vsako v zakonu rojeno ali pozakonjeno dete. Rodbinska doklada za ženo ne pripada, ako je žena aktivni ali upokojeni državni, banovinski ali občinski uslužbenec, ali če je žena v službi države, banovine ali občine kot dnevničar ali pa kot honorarni ali pogodbeni uslužbenec. Prav tako ne pri tiče rodbinska doklada za ženo, če živi žena od svojega premoženja, ali če ima privatno službo ali kako samostojno pridobitno delo katerekoli vrste, ki ji donaša mesečno nad 200 Din čistega dohodka. Tudi ne gre draginjska doklada za ženo, če živi žena ločeno od moža ne glede na to. ali je zakon sodno ločen ali ne. Ce sta oče in mati v državni službi, pripada draginjska doklada za otroke očetu. Če pa je mati v državni službi, oče pa zasebni uslužbenec, potem ne pritiče draginjska doklada za otroka. Naposled ne pritiče draginjska doklada za otroka, ki je dopolnil 16. leto starosti ali če Ima otrok nad 200 Din mesečnih dohodkov ali če je brezplačno v državnem, banovinskem ali občinskem zavodu« 300 50 — 400 150 50 500 250 150 600 350 250 650 400 300 700 450 350 750 500 400 750 525 425 750 525 425 760 560 510 755 555 505 750 550 500 735 560 510 710 550 500 685 525 480 585 485 460 575 475 450 Morilci Tonija Schlegla obsojeni na smrt Beograd, 14. marca. Pred državnim so oMščem je bila danes razglašena sodb* v procesu zoper Mljo Babica ki Ivana Po-epišila, ki sta bila obtožena zaradi umora Tonija Shlegla ki nekega policijskega stražnika. Oba sta In oantumatiam obao jena na smrt na vešalih. Japonci umikajo svoje čete šanghaj, 1A. marca. Japonci so včeraj umak nih' eno divizijo ovojih čet pod poveljstvom generala Ujede. Pred Sanghajem je ostalo še 36.000 mod japonakin čet. Potres v Romuniji Bukarešta, IS. roarea. g. Davi ob 5.S0 so po vsej državi čutili potresni ntmek, kt pa nI nikjer povzročil pomembnejše stvar«. ne škode. Lindbergh še vedno Sce svojega otroka New Yorkf 13. marca. g. Vodja ropaj akc tolpe, ki Je odvedla Lmdberghovo dete, Salvy Spi tale, ki ga Je Lindbergh pozval na pogajanja zaradi vrnitve ukradenega otroka, je baje, kakor poroča list >Brook-lyn Eagle«, odpotoval v spremstvu odvetnika z letalom neznano kam, baje v De-troit, zaradi odkupnine četrt milijona do» larjev. * Turski zunanji minister t Sofiji Sofija, 13. marca. AA. V zveza z razgr>-v ori med turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejean in predsednikom bolgarske vlade MušainovJm je bal izdan ko~ moimke, ki pravi, da sta oba državnika imela daljše razgovore. Izmenjala sta ra»-ue misli o gospodarskih vprašanjih. V teku teh razgovorov sta ugotovila ruda to, da je med Bolgarsko in Turčijo najlepšo prijateljstvo ni soglasje interesov, kar bo mogoče v bodočnosti še poglobiti. Nov pomožni jezik Angleški listi poročajo o novem po-množnem jeziku, ki ga je po dolgem prizadevanju sestavil angleški psiholog in literarni kritik E. K. Ogden. Mož si je dolgo prizadeval sestaviti nov pomožni jezik, ki bi imel za podlago angleščino. Angleščina je vsaj po Ogde-novem zatrjevanju doma v Angliji, Severni Ameriki in Avstraliji, prevladuje v Indiji in je trgovski jezik na Kitajskem in Japonskem. 500 milijonov ljudi se sporazumeva v angleškem jeziku, kar pomeni, da je angleščina znana dobri četrtini vseh ljudi na zemlji. Znanje angleščine pa še vedno napreduje in Ogden meni, da bi ta jezik pač lahko služil za podlago novega pomožnega jezika. Celih 10 let si je Ogden prizadeval sestaviti nov pomožni jezik in končno se mu je to res posrečilo. Imenuje so praangleščina in sestavljen je samo a 800 besed. To je na prvi pogled zelo malo, toda osnovne besede se dajo na vse mogoče načine sestavljati in tako lahko dobimo dovolj izrazov, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Slovnična pravila so zelo enostavna, sklanjanje sploh odpade in tako Ogrden upa. da je rešil problem svetovnega pomožnega jezika. Seveda je še veliko vprašanje, kako bo nieeov iezik snreiet. Borzna oorooiSa. LJUBLJANSKA BORZA Devire: Amstp^flm 2275 19 — 2286.55. Berlin 1341.29—1352.09 Bruselj 786.84 — 790.78. Curib 1004.35- 1099 85, Londoi 203.80 — 205.40. New York ček 5622.16 - 5650.42. Par.z 222 37—223.49. Praga 167.20 —168.06, Trst 291 72—294.12. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 0.92, Pariz 20.32, London 18.56, Newyork 516.75, BnreeU 71.90, Milan 26.70, Madrid 39.50, Amsterdam 207.90, Bertiii 123.73, Sofija 8-73, Prasa 16-275, Varšava 57.80, Bukarešta 3.08. Mirna 2. »SLOVENSKI NAROD«, dnell marca 1832 Položaj na Jesenicah neizpremen jen shodi — Ustavitev dela — Vse delavstvo se bo dalo zdravniško pregledati Lepa proslava dveh jubilejev Izredao dobro obiskan koncert v proslavo bo letnice rojstva načelnika I. Sancina in Maše Gromove Jesenice. 14. marca. Položaj na Jesenicah je &e vedno ne-iapremenjen. V soboto zvečer sta se na Jesenicah vršila drv* velika shoda, eden v ban, dragi pa v dvorani pri Jelenn. Oba aooda sta bila zelo dobro obiskana, nad 1000 tjndi je maralo čakati runa j. Ravno tako dobro sta bila obiskana včerajšnja oboda Zeveze delavskih žen in deklet, ki •ta se vršila popoldne. Delavski zaupniki imajo stalne medsebojne konference ter posvetovanja s predsedniki KID. V splošnem je položaj negotov in nejasen, na drogi strani pa obupen. Oboine in organizacije nimajo ntfti toliko denarja, da bi lahko samo en dan preživljale delavske množice. Gotovo je, da a 16. t. m. preneha delo v tovarnah. V soboto je bilo na shodu sklenjeno, da bodo tovarne podnevi stra-m\e ženske, ponoči pa moški. KID hoče sicer nekaj delavcev, ki so ji potrebna, še obdržati po 15. t. m. To je pa brez pomena, ker gre kvečjemu »a 8—10 moči. Delavstvo je seveda odločno proti temu, je popolnoma solidarno in zahteva, da se z dolom preneha IS. t. m. točno o potooči. kakor se je glasila službena odpo- Kdo naj gradi skupno omrežje? Kdo naj investira izdatne v«ote za zvezne daljnovode? Odgovor na ta važna vprašanja sledi !z ojptea tretje točke mojega načrta. Vzemimo, da se ustanovi centralna električna družba, ki bi gradila skupno banovinsko omrežje. V tej družbi bi javni elektritnkatorji morali seveda imeti vodstvo. Banovina bi na primer v to družbo prinesla svoj daljnovod iz Velenj na Črnuče Svoj sedež bi v veliki meri na ta način tako; vplačala, razen tega pa bi se znebite skrbi za kapital, ki je v tem daljnovodu investiran. DrugI družabniki, ostale naše elektrarne, bi s svojimi deleži tako-rekoč plačah obratno rezervo, ki bi jo skupno omrežje prineslo. Nisem pozabil na to, da bi taka centralna elektri£ikacij«ka družba seveda morala imeti tudi dohodke. Družabno glavnico bi seveda morala obrestovati. Imela bi tudi izdatke za poslovanje. Pri sestavljanju glavne točke svojega elektrifikacijskega načrta pa tudi nisem pozabil, na dejstvo, da je treba pripravljati pot kolektivnemu električnemu gospodarstvu, da je tored treba ustvariti prehod iz pcostega gospodarstva v vezano. Kako se mi je vse to posrečilo, sodite sami. Centralna elektrlfikacijska dru-žba bi imela svoje centralno obratno vodstvo za vso banovino. To vodstvo ne bi imelo pravice posegati v električni obrat posameznih električnih srezov. Po prvi točki mojega načrta bi bil notranji obrat sreza popolnoma avtonomen. Centralno obratno vodstvo pa bi "imelo diktatorično oblast nad premetavanjem onergije iz centrale v centralo. Vsaka elektrarna bi bila zavezana na povelje centralnega vodstva dobavljati v skupno omrežje določeno množino energije po lastni ceni, to se pravi po ceni, po kateri jo sama proiavaja. Nihče ne bi imel od tega škode. Jasno je, da bi centralno vodstvo odjem a lo le odvisno energijo In za to odvižno energijo bi z vso pravico plačevalo le režijske cene. Vsa elektrarna pa bi morala na povelje centralnega vodstva sprejeti iz skupnega omrežja določeno muožnno emergije. Tako bi na prtaner centralno obratno vodstvo lahko zapovedak) mestni elektrarni ljubljanski, da naj za 10 dni ustavi obrat in jemlje omrežno energijo. Seveda bi centralno kaj takega odredilo !e. če bi imelo v rokah zelo oe«n«no odvisno energijo. Vsaka elektrarna bi namreč morala plačevati prejeto energijo po ceni, po kateri b«i jo sama lahko proizvajala. Tudi v tem primeru bi niače ne imel škode. Pa boste rekli, da v mojem načrtu tiči velika nevarnost, nevarnost namreč, da elektrarne ne bodo odkritosrčne, da centralnemu vodstvu ne bodo povedale pravih lastnVo produkcijskih cen. Motite se. Vsaka elektrarna, ki bi navedla previsoko lastno produkcijsko ceno kilovatne ure, bi bila v nevarnosti, da ji centralno vodstvo diktatorično vsiM energijo in omeji njen lastni obrat. To prejeto energijo bi morala elektrarna plačevati dražje, nego bi jo sama lahko proizvajala. Elektrarne, ki bi napovedale prenizko produkcijsko ceno, bi morale trajno dobavljati ostalim elektrarnam energijo pod lastno ceno. Pre !■ «?ani obračunovakil sistem skrbi torej sam za pravico in poštenje. Sicer pa se vedno da kontrolirati, kako produciralo elektrarne. Pravico do take kontrole bi centralna električna oblast morala imeti. To se je obneslo v Belgiji. Opazili ste najbrže, da pri predlaganem obračunov a Ln ejn načinu morajo nastati diference, med cenami oddane in prejete energije Produkcijske cene različnih elektraren so različne. Centralno obratno vodstvo bi za odvzeto energijo plačevalo manj, nego za oddano. Centralno obratno vodstvo bi torej zaslužilo, centralna elektrifi-kacijska družba bi imela dohodke. Zelo izdatne dohodke celo. Razume se, da bi nobena elektrarna po mojem načrtu ne mogla postavljati novih produkcijskih strojev. Centralno obratno vodstvo bi jI vendar lahko zapovedalo, da naj ustav] obrat stroja, ki ga elektrarn-a Sele hoče postavitL 'Izračunalo bo, kako draga bi bila produkcija z novim strojem, pa bo po tej ceni elektrarni dobavljalo energijo. S tem bi bila naša banovina zavarovana pred nepotrebnimi novi elektrarnami. Ne ■Mignf n bi bile pred vsem nove majhne ved. Obenem zahtevajo delavci, da tud: elektrarna ob Radovni preneha obratovati. KID potrebuje tudi več delavcev za nalaganje blaga v skladiščih, delavstvo se je pa postavilo na stališče, da jih sicer družba lahko sprejme, oziroma obdrži na delu. toda plačati mora tudi vsakemu brezpo solnemu po 15 Din dnervno, za vsakega rodbinskega člana pa S Din posebej. KID tudi zahteva, da se prenena z delom 16. t m. ob 5. zjutraj, delavstvo pa noče pristati na to, temveč zahteva, da se družba drži službene odpovedi, t. j., da 6e delo ustavi jutri točno o polnoči. Vsi delavci in delavke pojdejo tudi na zdravniški pregled, da se ugotovd, ▼ kakšnem stanju so bili odpuščeni. Na svoječasno resolucijo in pritožbo Zveze delavskih žen in deklet je v soboto ves dan pregledovala komisija srezkega načelstva dovoz mleka v občini Jesenice in Koroška Bela. Komisija je mlekaricam odvzela nekaj mleka in ga poslala na pregled Higij^nskemu zavodu v Ljubljani. Nadalje so bile pregledane tudi mesnice, trgovine ln pekarne, pri pekih so tehtali kruh, če teža odgovarja predpisom. elektrarne. Pa tudi sedanje manjše elektrarne bi. polagoma Izumrle. Prehod od razcepljenega skromnega električnega gospodarstva, do velikopoteznega, do produkcije v velikem stilu, bi bil zasiguran. Zdi se ma, da bi po mojem načrtu centralno obratno vodstvo Imelo velike dohodke. Skupno banovinsko omrežje bi dobilo soliden finančni temelj. Nepotrebne bi bile izgube, ki jih ponesrečena elektrifikacija javnosti donaša. Nepotrebni bi bi H prispevki privatnih podjetij za janjio elektrifikacijo. Nabral bi se počasi tudi denar za omrežja v pasivnih krajin. Tudi taki izdatki bi potem nikogar ne boleli. V teku let pa bi vendarle morali pokazati se poslovni presežki centralne elektrifikacijske družbe, takrat pa bi bilo treba misriti na znižanje cen. Moj elektrifikacijski načrt je mestna občiina ljubljanska takoj sprejela. Saj bi ji ne bilo treba z izgubo ustavljati obrata. Skrbi bi ne imela več z nadaljnimi razšir-jevanji mestne elektrarne, ki bodo prav kmalu potrebna. Za obratne rezervne stroje bi ji ne Mio treba več skrbeti. Dovolj je dru gin elektraren, ki bodo iz istih razlogov rade sprejele moj elektrifikacij ski načrt. Centrale, ki jim mrtva voda pada čez jez, centrale, ki ne morejo kuriti premogovnih odpadkov, bodo iz drugih razlogov z mojim načrtom zadovoljne. Prepotoval sem lani vso Slovenijo, ogledal si vse trase. Raagovarjal sem se z večino predstavnikov privatne električne Industrije. Nikjer nisem našel odpora. Prepričan sem bil tedaj, da bo moj načrt usmeril elektnfikacijsko delo na pravo pot. čudim se, da ponesrečeni poizkusi še trajajo, čudim se, da se še ni na poziv na&ih oblasti sestalo predstavništvo nase električne industrije, da bi se izjavilo o mojčh načrtih. Mislim, da bi bila elektrifi-cijska konferenca že skrajno potrebna. Moj načrt ni tak, da bi se ne moglo razpravljati javno, odkrito rn stvarno. časi so sihio resni. Svetovna kch&a leži kakor mora na našem gospodarstvu. Dolžnost nas vseh je, da združujemo gospodar-sike sile. Dolžnost strokovnjakov je, da svetujejo in vodijo. Zakaj naj ostane elektrifikacija pasivna, zakaj naj pada neizkoriščena voda Čez jezove naših elektraren, zakaj naj gnije premogovmi prah na ležiščih, čeprav bi ga lahko v elektrarnah pok urili? Zdi se mi, da po nepotrebnem zapravljamo visoke milijone vsako leto, ker ne izkoriščamo energije, ki kriči po delu in ker ne najdemo pota do složnega organiziranega električnega gospodarstva. Saj vam je znano, da tako težko pogrešamo malenkostne milijone, da so celo najvišje naše kulturne institucije v nevarnosti. S svotami, ki jih izgublja zmedeno sedanje električno gospodarstvo, bi prav lahko izdatno aJimentirali gledališča, šole in univerze. Pride! Pride! LILIAN HARVET je navdušila ves svet 1929 z opereto »Valček ljubeznih 1 ^30 z opereto »3 + 1 = 2« 1981 z opereto »Konji i pleše« in letos z najnovejšo čarobno opereto najslajših melodij „DVE SRCI - EN UTRIP" Prvič s svojim najnovejšim partnerjem Wolf gaog Albacb Retty-jem PRIDE! PRIDE! Ljubljana, 14. marca. Kazen tradicionalnega novinarskega koncerta nobena ljubljanska prireditev vsega leta nr tako odlično uspela kakor koncert z družabnim večerom, ki ga je poseben odbor pod načelstvom županje gc. Olge dr. Pucove s sodelovanjem Kluba Primork, ASK Primorje ter drugih društev, ki združujejo naše primorske rojake, priredil v soboto v veliki in stranskih dvoranah hotela Uniona v čast svojima voditeljima ge. Maši Gromovi in g. Ivu Sancinu v proslavo njune 601etnice. Čeprav so bili vsi prostori že v soboto dopoldne razprodani, vendar smo pri koncertu morali ugotoviti tipično razvado naših južnih sosedov, ki tudi ob najsvečanejših prilikah mislijo, da morajo priti prepozno. Mnogo je bilo v množici obiskovalcev takih, ki so bili prisHjeni prav vse pustiti v svoji nekdanji domovini. rešiH so pa to italijansko razvado, ki tako moti vsako svečanost da bi se vsaj na koncerte končno že lahko navadili prihajati točno. 2e dolgo Ljubljane ni slišale takega virtuoza na vijolo, kakor je ravnatelj celjske Glasbene Matice g Karel Sancin. Tudi njega in njegovo gospo soprogo Mirco, ki ga je spremljala na klavirju, je neugnana burja aplavza prignala, da je moral dodajati. Po naključju smo pa izvedeli, da je ta naš veliki domači umetnik na tem koncertu prvič igral na čudovito vijolino prav posebnih lastnosti. Virtuoz je namreč svoj instrument izdelal v vseli detajlih popolnoma sam iz 200 let starega domaČega le*>a. Ta opus I. nagega mojstra bo seveda tu li razstavljen na razstavi naše muzike ob juforleju Glasbene Matice, mi mu pa želimo, da doseže s svojo in našo vijolmo največjo čast in slavo sebi in narodu. Kaj bi govorili m pisali o Rijavcu, o petju našega slavčka ter o apla\-zu, ki je buča! kakor kraška burja in vihar na morju po dvorani. Dodajati je moral in dodajati ter dal jubilantoma in revežem najdragocenejši dar vsega večera. »Tatbor« je zapel še otožni in vendar pogumni molitvi podobni Ecce dolor. končno je pa nastopila kakor nageljček lepa gdč. Mezetova in še lepše m svežejše zapela, čeprav je bila utrujena po predstavi v operi. Ves koncert je bil tak, da bi dosegli naari umetnikinprimorski rojaki z njim v Parizu ali kjerkoli drugje morda več kakor z najbolj utemeljenimi brošurami o kulturi in sposobnostih našega naroda. Po koncertu se je razvil v resnici animiran večer, kjer je prva spregovorila dvorna dama ga dx, Tavčarjeva ter s avojimi prisrčnimi besedami Maši Gromovi in Ivu Sancimi ganila vt»e do solz. Gospa Govekar-jeva je govorila v imenu Splošnega ženskega društva ter ju bi lan tki izrooik »opek, prav taiko ji je pa starosta br. Drago Pogačnik s sestrama Zupančičevo in Longiiko izročil krasen šopek v imenu Sokola TV. Župan g. dr. Dinko Puc je v toplem in globokem govoru poudarjal, da je jubilej obeh olavljencev praznik vseh in jima Čestital v imenu mesta Lje počašcenje ter končal z wzrfkom kralju Aleksandru in državi. Že če/ dan je slavnostni odbor sprejel ogromno čestitk za oba jubilanta, še posebej so pa gospe Maši Gromovi poslali ce-strtike minister g. dr. Albert Kra/mer, a njegova gospa soproga se j« jubilauttke spomnila s prekrasno cvetlico, nadalje ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, general Maister, podsrtarosta SKJ Gangl, mojster Hubad, društvo kneginje Ljubice v Beogradu, Ciril Metodova družba, za društvo Merkur predsednik g. dr. \Vindischer, društvo Istra v Novem Sadu županja dr. Li-poldova iz Maribora, predsednica beograjskega ženskega saveza ga. Petkovičcva, beograjsko žensko društvo, upraviteljevo Toplic Doberna, dramatik Jaka Spicar iz Radovljice, župnik Vrhovnik in nešteto drugih gratailantov, da je njeno stanovanje polno cvetja in daril. Prireditev je bila popolnoma demokratska, saj so tudi najpreprostejši hoteli izkazati čast materi revnih ge. Maši in popularnemu voditelju g. Sancinu, zastopani so bili prav vsi sloji in v tej pisani množici smo opazili zastopnika bana načelnika g. dr. Leona Stareta z drugimi načelniki in referenti, dvorno damo go. Franjo dr. Tavčarjevo, go. senatorjevo dr. Novakovo, župana g. dr. Dinka Puca z več občinskimi svetovalci, češkoslovaškega konzula g. inž. Sevčika, načelnika žel. direkcije g. Derži-ča, predsednika Pokojninskega zavoda g. Vrtovca s soprogo, sreskega glavarja gosp. Znidaršiča s soprogo, mnogo zastopnikov oficirskega zbora, osivelega primorskega prvoboriteiia g. dr. Gregorina, dvornega svetnika g. Rustio, predsednika Jadranske straže g. Pogačnika s podpredsednikom g. Stupico in odborniki, Splošno žensko društvo je zastopala ga. Govekarieva z od-bornicami. Ženski pokret in »Ženski svet« urednica Hočevarjeva, »Ateno« gc Krofto-va in dr. Zirovnikova, direktorja trgovske akademije g. dr. Pirjevca, nadzornika g. Streldja. višjega klet nadzornika g. Gom-bača, od Kola jugo slovenskih sester je bil seveda ves odbor, med publiko sta umetnost zastopala ga. Lovšetova in jubilant-kin portretist slikar Milan Klemenčič. ogromno se je zbralo akademske mladine in zavednega delavstva ter polno našega uglednega meščanstva. 2e pri prihodu so jubilantko s prekrasnim šopkom pozdravili člani in članice pripravljalnega odbora z so. dr. Pucovo in g. Milošem RvbaU-m na čelu ter sprejeli jubilanta, a pred nastopom umetnikov je g. Miloš Rvba? z odra slavil oba jubilanta kot najzaslužnejša in najpožrtvovalnejša delavca za socijalno šibke sloje. Spisek on h. ki so darovali za sklad Maše Gromove m Iva Sancina priča, kako priznanje tn hvaležnost jubilanta uživata v vseh slojih, govornik se je pa zahvalil tudi vsem darovalcem za sklad, obiskovalcem koncerta, predvsem pa umetnikom, ki darujejo s svojim sodelovanjem iz spoštovanja do jubilantov svojo umetnost v korist revežev. Ko je jubilantoma Čestital z zahvalo za nesebično, požrtvovalno in plodonosno dek> in poželel, da bi še dolgo vztrajala pri sedanjem delu, je jubilanta pozdravi! v?har aplavza in vzklikov. Vsi, ki u zapadle in svoječastao oelo propadi© opere m operete« jih glasbeno m tekstno obdekijejo, predelujejo in popokljujejo ter nudijo občinstvu kot novitete. Verdi J. Strauss in Offenbach doživljajo na ta način renesanso ki rni se ne posreči vedno. Tuda »iRobmzon&da« Jacqueea Offen-bacna inciidi niti v novi priredbi ne bo žela trajnega uspeha. Nedostaje jo zanJzna-vega dejanja ki zlasti humomost tn komika sta piska v! Vse skup je z*Ao naivno m preprosto, nekam otroško aii prisiljeno. Glavna komična partiji, divjakinja Tam* re m T.po, Evropec. ki, namazan z rjavo šjnnuko, gfcjrnd glavarja divjakov ki jim vlada s kuharsko knjigo, se le mestoma uveljavljata; izvečme sta bolj smešna »e-go kom-čna. Glavmi resna paitirid, doživljajev željni Robert in njegov«, zvesta Ali-na, sta hvaležni s pevskega, a prav nič z igralskega viidika. Vse ostale osebe so epizodne m izginejo po prvem dejanju. Zbor dšvjakmj in divjakov pleše m bega vedino enako m mu manjka akcije, ki bi zanimala. Ali v/lic vsemu naporu, ki ga ima zbor s solisti vred, vatarja v gledalcu zmerom iznova najJaujši aovražnrifc uapehe: dolgčas. Offeubachova glasba je sereda peav lepa, zek> meJodijozina in so wa ti aeroo-spevi, dueti, terce ti, kvarteta m kvinteti napisani po vseh pravilih, mojstrska, zelo dražestno in priknjpJjivo; rodB zbori 90 učinkoviti in je orkestrov aparat prav zanimiv. Ta melodika je sočna, barvita, ritmično pestra m vse v vsem kaže Offen-bacha kot skladatelja vcuikanskc glasbene invencije in gledališke spretnosti. Ali pri »Robinzonadi« ti oataja vendarle v tisk, da je delo zastarelo ki nekam šolski prinirtrvno, napisano za dobre diletante ali recimo za nadebudne kooserva-toriate. Skratka: delo te ne more potegniti s seboj im navdušiti. Skladatelj, ki >e napisal okoli 100 operet, je pač tudi »Ro-bmsona Crusoe« stresel iz rokava in pogorel ž njiTn. Winklcrjeva predelava >e gotovo boljša od originala, a reanićnega življenja nima v »ebi; z&aati tekstno ne more menda vplivati na poslušalca, ki motri stvar kritično. VzLic temu pa rad priznavam, da >e bila predstava dobra m so si vsi sodelujoči z vso imemo prizadevali, da bi noviteti dali vse najboljše kar zmorejo m znajo. G. Magolič kot poniordčak Mac Farlam (čudno oblečen) je z go. Bernot-Golobovo (Estera) oče in mati lehkornisekvega sina Roberta, ki ga predstavlja g. I vel j a Nečakinja Alina je gdč. Mezetova, s m/k inja Suza gdč. Ramsakova, a bojazljivi Bimny g. Rus. Vsi so bilo na svojem mestu m prav skrbno pripravljeni. G. I v e 1 j a ima partijo, ki jo v sp4oš-rem izvaja pravimo, je ne zna dvigniti do popolnega uspeha: rek«t mečka, da je malo umljrv, v ;gri je nahedrav, v petju ima neke manire, ki niso prijetne. In oblači naj se, skrbneje. OAo v Ljubljani imamo prav dobre krojače. Gdč. Mezetova oorvidno nagio napreduje, se :;»ra!sk.i že '^kaj svobodno uveljavlja. a pevski je prav simpatična. Njen glas zveni jako prijetno m način njenega pevskega podajanja obeta, da se razvije v Izvrstno Urško pevko Tudi zunanje je srečna. Žela je lep uspeh. G. V. Janko je odličen Ipo z dokaj humorja m vzjjledno vokalizacijo: ga. Kogojeva kot Tamare us'reza, a komike bi bilo treba več. Vedno dobro uporaben je g. Rus in kakor zmerom je bil vesten in vseskoz korekten £*. M.-goli č. Živahna m točna je gdč. Ramsakova. G. F. De lak je kot gu^t operco l/rc-žiraL V Gledal skem listu čitamo lahko, da je osnova njegove re/ijc: »Združiti ^ravsko, mu/ikalno, odrsko, sceručno in koreograisko plar v celoto.« — To pa je zahteva, ki je že stara in samo ob sebi umljiva. Torej nič novega. »Dekoeacija je inairkirana za občinstvo, ; ralcu pa je vedno prost ves oder.« Prav. A nič novega, iu tudn ne čisto resnično. Konserve z vincima delajc n. pr. napotje, a kaj naj pomenijo, res nc vem. In da >c prikazuje zadaj na platnu sobice ali da >kačejo po tleh solncne lise, je sicer novo. toda kakšen m rasel naj ima vse to. takisto nc vem. Po tej režiji ne morem reči. da je g. Delak ustvaril kaj takejja, česar br doslej pogrešali. Premiera je Sila /.aradi drugih priredb slabo obiskana. Aplavz je bil bolj redek. Fr G Koledar. Danes: Ponedeljek, 14. marca; katoličani: Matilda, Dusornila. pravoslavni 1. marca. Današnje prireditve Kino Matica: Ljubezen Mihaila Petrova. Koncert Zikovega kvarteta v Filbarmo- nični dvorani ob 20. Slovenska Šolska Madca predavanje univ. prof. dr. Ozvalda v predavalnici mineraloškega instituta na univerz i ob 20. Udruženje rezervnih oficirjev občni zbor v društvenem lokalu v Kazim ob 20. J. A. d. Triglav občni zbor ob 30 v salonu hotela Štrukelj. Dežurne lekarne, D«ne*>: Bahovec, Kongresni trg 12. Uetar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška costa 34. Narodno gledališče DRAMA Zaretek ob 20. 14. marca, ponedeljek: Nekdo. Red B. 15. marca, torek: Zaprto. 16. marca. >meda: Juh Mej. Red C Abonente reda B opozarjamo, da imajo drevi ob 30. za svoj abonma Mornarjevo komedijo Nekdo v režiji prof. šesta mesto objavljene detektrvske drame Arsene Lupin, ki se je monala vsJed obolelosti gospe Medvedove umakniti rz repertoarja. Nekdo je izvrstna Mol nar jeva komedija. Predstava sc vrši za red B. Miloševnćeva drama Jubilej se po> nov* v prornijerski zasedbi v sredo 16. L nv v n«& drama za red C OPERA Začetek ob 20. 14. marca, ponedeljek: Zaprto. 15. marca, torek: Robmzoinada. Red K. 16. marca, sreda: Medea, Maska rdeče smrti, Dandin \ vicah. Reci A. Prva repriza Offenbachovc komične opere Robinzonada bo v torek, dne 15. t. m. Tudi Korbinzonada ima vsa svoja L va OHenbaehovih gLasbenih dol, je kzredno mekKttjozna ter se odlikuje po jako lepi instrumentaciji. Vsebina jc komična, per-siflaža na znane Rob*nxonove dogodivščine. Glavne vJogc so v rokah gdčne Mezc-tore, ge, Kogojeve, ge, i iolobove m £e. Ramšakove ter gg. i vel je, Janka, MacoM-6a in Rusa. Režija jc Delakova. Dirigira kapelnik Stritof. Predstav« «*c vrši za red R. V sredo, dne 1. t ni- se nnnove v operi Osterčeve tri enodejaatke: Medea. Maska rdeče .vnvrti, T>andin v vicah Repriza je za red A. Velika poneverba Ljubljana, 14. marca. V Ljubljani |t davi vzbudila precejknje senzat-ijo veet. da je v soboto zvečer policija na odredbo državnega pravdniStva aretirala nekega uglednega Ljubljančana, zaposlenega pri večjem podjetju v Ljubljani. Mož je igral precej vidno vlogo v naSera javnem življenju in se je udej^tvoval pri raznih društvih. Aretiran je bil zato, ker je kot blagajnik in inkasant poneveril okrog J20.000 Din. Podrobnosti o senzaHjoualri aretacija za enkrat v interesu preiskave ne moremo objaviti. Dve aretaciji Ljubljana, 14. marca. V soboto je bil v Ljubljani aretiran znani tat Emil Omer/a, ki ima b talno opravka a policijo. Emil je namreč nedavno vlomil v Trzinu v stanovanje Marjete Kvasove in ji odnesel zlato uro, rokavice in nekaj denarja v skupni vrednosti 2400 Din. Uro je pred dnevi ponujal v Ljubljani na prodaj. Policija je našla pri njem tudi skoraj popolnoma novo moško srajco za katero trdi, da jo je priberačil na Viču — \*ceraj je bil aretiran brezposelni mizarski pomočnik Jože K., ki je hodil spat v delavnico svojega prejšnjega mojstra, a m« jc vedno kaj od-neseL Skupaj mu jc napravil 1800 Dm škode. Omerzo in Jožeta K. je policija izročila sodišču. On in ona. — Oni dan sem čitala, da so našft" v Egiptu 5000 let stare črepmje. — To je dokaz, da so bili že takrat zakonski prepiri. V salonu. Dama gostu: Oh, gospod, na mojejra psička ste sedli. — Tristo vragov! Ali ima '^ofoč-nrk? Na plesu. Gospodična: AH ste trdno T>ref>ri£a" tri, da vašega prijatelja ne bo- Študent: Sevedn ea ne bo, sad mi je posodil svoje praznične hlače. Kupčija le kupčija. — Smith. pošljete ekspresno dva za* boja vtna. Ce bo dobro, pošljem Ček. Grimshaw. — Grimshaw. pošljite ekspresno ček. Ce bo dober, pošljem vino. Smith* ElektriSikacijski problem v dravski banovini Predavanje vseueiliškega profesorja dr. M. Vidmarja v trgovskem društvu „Merkur44 8ter. ^0 »SLOVENSKI N A R O D<, dne 14. marca 19S2 Stran 3. Smučarski praznik v Kamniku Na prvi damski smučarski tekmi je zmagala Štefka Homarjeva — V skokih prvi Franc Palme Ljubljana, 14. marca. Vce raj je bil Kamnik zopet pozorišče velikih smučarskih prireditev. Medklubsko tekmovanje v skokih in prva damska tekma v Kamniku. Idealno vreme in zadovoljive snežne prilike so nemalo pripomogle k dobrim uspehom in lepemu obisku. Iz Ljublja- Zmagovalka v damski tekmi Štefka Homarjeva ne je prihitelo v Kamnik mnogo smučarjev in odličnih predstavnikov zamsko-sportnm organizacij. Med drugim so prireditev po-setili: predsednik JZSS dr. Pire, gg. Joso Goreč, dr. Kmet, Joža Pogačar, Zdenko švi-gelj, sodnika gg. Lila in Kajiež in številni drugi gostje. Kakor običajno, se je tudi to pot otvorila prireditev s povorko in s kamniško godbo na čelu, ki je razgibala z živahnimi koračnicami vse meščane, ki so v lepem številu prihiteli v Zamazico k skakalnici. Ob 14. so startale dame k smučarskemu teku na progi Kamnik-Podgorje in nazaj. Zanimanje za prvo damsko tekmo je bilo zelo veliko ter se je na startu in cilju na Sutni zbralo mnogo občinstva. Proga je bila dolga nekaj nad 3 km. Ob 14.30 so avi-zirali prvo tekmovalko in kmalu je v lepem smuku pripeljala gdč. Nada Debevec, kmalu za njo pa gdč. Šteika Homarjeva ter Manica Stergar in druge. Zmago je odnesla gdč. Štefka Homarjeva v času 32.13, kar je glede na razmeroma težko progo prav dober čas. Omeniti je treba, da je Homarjeva mlada smučarka, ki obeta tudi na tem polju še mnogo uspehov. Za svoj lep uspeh je prejela kot prvo darilo lično šaruljo. V času ji sledi Nada Debevčeva za minuto, Manca Stergarjeva pa z%/§tiri, kar dokazuje, da sta se prvi dve tekmovalki enakovredno borili. S to prvo damsko prireditvijo je led prebit in goto- vo je, da bo pri prihodnji prireditvi še več tekmovalk na startu. Po damskem tekmovanju je povorka krenila k skakalnici, kjer se je zbralo mnogo občinstva in osem skakačevf ki so se plasirali sledeče: 1. Pahne Franc. Ljubljana, 212.1 točk izmed dosegljivih, najdaljši skok 24.50 metrov; Bevc Edo, Ljubljana, 185.7 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 21 m: 3. Šubic Milan, Ljubljana, 151.7 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 18 m; 4. Les-jak Lado. Ljubljana, 127 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 17 m; 5. Koder Viktor, Ljubljana, 120.3 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 11.5; 6. Stergar Lado, Kamnik, 86.4 točk izmed 240 dosegljivih najdaljši skok 16.5 m: 7. Karba Dušan, Kamnik. 85 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 18 m; 8. Rozman Vilo, Kamnik, 39 točk izmed 240 dosegljivih, najdaljši skok 18 m. Tekmovalci so izvedli po en poskusni in 2 obvezna skoka, izven konkurence pa je favorit in ljubljenec Kamničanov Franc Palme skočil v krasnem stilu 32 m. Izvrsten stil je pokazal Kamničan Dušan Karba, ki je poskusni skok izvedel tako lepo m sigurno, da je žel vsestransko priznanje, v njem bo imel SK Kamnik resnega zastopnika tudi izven Kamnika. Zmagovalec v skokih Fr. Pahne Skoki so potekli v redu brez vsake nezgode. Prireditev je bila dobro organizirana, kar dokazuje, da je v klubu dovolj resne volje do dela. Zmagovalcema dneva gdč. Miniti Ho-marj-evi in g. Palmetu pa vse čestitke! Smuk! R. Kos. Zborovanje naših inženjerjev in arhitektov Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov steber udruženja Ljubljana, 14. marca. Nasi inzenjerji -in arhitekti so organizirani v Udruženju jugoslovenskih Inženjerjev in arhitektov, ki ga tvorijo sekcij©; ljubljanska sekcija je gotovo naj-agilnejša ter najmočnejši steber udruženja — če ne po številu članstva, pa po svoji organizacijski sih, po kvaliteti, kar je dovolj lepo dokazal njen 13. občni zbor, ki je bil v soboto zrvečer v društvenem lokalu v Kazini. Udeležba je bila častna Predsednik sekcije g. ing. J. Mač-'kovšek Je po otvoritvenih folmalnostih spregovoril o namenu in pomenu stanovske organizacije, o njenih ciljih in delovanju v splošnem ter posebej o delovanju v preteklem letu. Zla-sti je nagla&al, da je njlnova organizacija prostovoljna ter da zasleduje cilje, ki se jim morajo podrejati osebni interesi, stremi za napredkom splošnosti, njen namen je v prvi vrsti vzgojiti kader sposobnih, delavnih in požrtvovalnih inženjerjev, dvigniti stan vsestransko ter tako skrbeti, da napredujemo čim bolj v tehničnem pogledu z ostalimi kulturnimi narodi. Predsednik je omenjal, da je naša inženjerska tradicija že precej stara, imeli smo že precej odličnih graditeljev, ki jih pa pozabjlamo. Naš organiziranj stalež je pa še mlad. Takorekoč prvi pijonirji naših tehničnih organizacij so bili požrtvovalni in veliki idealisti študenti - tehniki, ki so študirali v tujih univerzitetnih mestih Ustanavljali so klube in to z veliko resnostjo, kar dokazuje agilnost takratnega kluba praških tehnikov, čigar člani se ni-4o ustrašili ne truda in ne žrtev, da so omogočili izdajanje tenniškega lista L. 1912 Je bilo ustanovljeno Efcrustvo slovenskih inženjerjev v Ljubljani, katerega smernic se je oklenila tudi sekcija, ki si je prav tako zastavila za smoter korist' splošnosti. Društvo se je z vso vnemo zavzemalo na vseh popriščlh javnega udej-stvovanja za pravice članstva in splošne interese, seveda se pa v tedanjih časih ni moglo mnogo doseči. V preteklem poslovnem letu se je de lovanje v sekcije precej poživilo, predvsem » odsekih, iz katerih vedno izhaja laicijativno&t in vzpodbuda Predsednik je dejal, da se je sekcija držala tudi lani strogo vodilne smeri, U je začrtana v programu In da naj zborovale! v tem smislu presojajo njeno delo ter poročila odbora. Tajniško poročilo je podal prvi tajnik ing. L. Bevc, Obširno, izčrpno poročilo je popolnoma osvetlilo široko razpredeno in plodovito delovanje sekcije. Delo je sistematično razdeljeno po odsekih Ln klubih. Klubi so: Klub državnih inženjerjev v področju grabenega ministrstva, Krao arhitektov, Klub železniških inženjerjev, ustanavlja se pa še Klub elektroinženjer-jev. Odsekov je tudi več: Odsek za tehnično zakonodajo, odsek za tehnično šolstvo, odsek za tehnično terminologijo, odsek za gradnje in vzdrževanje modernih cest, odsek za beton in železobeton in odsek za izdanjanje in urejanje >Tehniškega H sta«. Sekcija je član Zveze duševnih delaiv-cev. L. 1930 je pristopila kot redni olan k Ju-Na-Ko (Jugoelovenski narodni komite za znanstveno organizacijo dela) v Zagrebu. V komisija za zaščito prebivalstva pred strupenimi plini v primeru plinske vojne je tudi sekcijski delegat. Prirastek števila članstva je bil 10 ter je 291 članov ob konou 1. 1931. Izmed njih je gradbenih inženjerjev 112, arhltektov 3<>, strojnih inženjerjev 41, elektroinženjerjev 31, rudarskih 39, šumarskih 8, kemijskih 18 in kulturno - tehničnih inžerjev 6. Upravni odbor je imel S sej, predavanj v klubovem lokalu in eno na tehniki je bilo 7. Decembra je sekcija priredila poučen izlet v Zasip pri Bledu v svrho ogleda elektrarne KID. Vložni zapisnik izkazuje 395 številk. Glavni upravi je sekcija poslala spomenico, da se izboljšajo gospodarske prilike železniških inženjerjev. Tem inženjerjem so namreč dodeljeni prenizki položaji in še to le, če so mesta izpraznjena. Po novi službeni pragmatiki MOl. je ukinjen ravnopravni položaj mestnega direktorja z maglstratnim ter je sekcija zaradi tega intervenirala na pristojnem mestu. Sekcija je tudi intervenirala, da se uni-ficirajo učni načrti tehniških fakultet Zaradi različnih učnih načrtov tehniških fakultet v državi so težave pri prestopanju dijakov z ene univerze na drugo. Posebna težava je v tem. ker nima naš strojni pododdelek urejenega strojnega laboratorii« Zamotano zadevo glede natečaja za pridobitev idejnih osnutkov za ljubljanski kolodvor, je tajnik tudi razjasnil Ocenjevalna komisija je namreč izrazila sumnjo, da so si nekateri projekti sorodni ter da m izključeno, da je avtorstvo eno in isto. Sekcija je naprosila štiri člane, da stvar preiščejo in bi potem odsvetovala mestnemu načelstvu, naj ne izplača II. in IV. nagrade, če bi bila sumnja dokazana. Naprošeni gospodje 60 pa odrekli .to sodelovanje pri preiskavi z motivacijo, ker so že sodelovali v ocenjevalni komisiji. Banska uprava je zaslišala sekcijo glede zaposlitve inozemskih inženjerjev v 11 primerih; sekcija je v vseh primerih dovolitev odsvetovala. spomin lOletnice svojega obstoja je udruženje lani izdalo kot spomenico krasno knjigo »Jugoslavija na tehničnem polju 1919—1929«. Sekcija je razpečala med svoje Člane 133 izvodov te knjige. Član uprave univ. pror. ing. J. Pehani je sestavil poročilo o racionalizaciji male industrije, ki ca je sekcija poslala Jugosl. narod, komiteju za znanstveno organizacijo de!a. Tajnik je poročal ;e o Tehničnem listu, ki ga nameravajo reformirati ter izboljšati Omenjal je tudi, da je upravni odbor opa-zH sporadično primera pomanjkanja stanovske zavesti med članstvom, ki ph je skušal odpraviti z vsemi sredstvi. Nezavedne kolege, nevelanjene bo treba bojkotirati po predlogu odbora. H koncu je tajnik poročal še o brezposelnosti med našimi inženjerji. Sekcija se bori zoper to zlo že več let. 15. decembra je bilo brezposelnih 34 inženjerjev, največ iz elektrotehnične stroke (17). To število pa zdaj ni točno, ker jih je medtem nekaj iagubilo službe, nekaj pa dokončalo študij ter je računati, da je pri nas okrog 50 brezposelnih inženjerjev, ali 17 odstotkov organiziranega članstva. Največji odstotek brezposelnih je elektroinženjerjev. 55 odstotkov vseh organiziranih elektroinženjerjev. Na prodlog Kluba elktroinženjerjev je sekcija razposlala podjetjem 53 prošenj, da naj sprejmejo brezposelne vsaj kot volon-terje proti odškodnini eksistenčnega mini-ma. Prejeli so 22 negativnih in en poz;tiven odgovor. Končno je tajnik naglašal, da mladino preveva vzpodbuden optimizem, kar lepo dokazuje Slanek tovariša Štrajnarja, ki ga je prečital; ta optimizem naj bo oznanje-valec boljših časov ter naj nas vse vodi naproti lepži bodočnosti. Blagajniško poročilo je podal g. ing. C. Pire, knjižničarjevo pa gosp ing. arh. Rohrman. Iz vseh poročil se očituje velika agilnost uprave m vzorna organizacija dela. Gospodarjevo poročilo je podai g. ing. arh. Jože Piatner. V imenu nadzornega odbora je poročal g. ing. V Skaberne ter predlagal upravi absohrtorij po poročilih odsekov in klubov# Vsa poročila 60 sprejeli prisotni z odobravanjem, prav tako rudi predlog za absolutorij. Ko so bila podana še poročila odsekov in klubov, v katerih je analizirano plodovito delovanje sekcije, je predlagala uprava, da občni zbor pooblasti upravni odbor, da stori potrebne korake za reorganizacijo Tebničkega lista in da stori vse potrebno, da se zaščiti naziv akademskega arhitekta. Predloga sta bila soglasno sprejeta in prav tako potem proračun za prihodnje leto, ki predvideva 141.279 Din dohodkov in 150 tisoč 709 Din izdatkov. V upravni odbor volijo vsako leto polovico novih članov odbora. Po pravilih ima lahko 20 članov enega zastopnika v odboru; ker se jc Število članstva dvignilo na 291, je predsednik predlagal, da se sprejme v odbor še en član tako, da jih zdaj šteje 15. Upravni odbor tvorijo gg.: predsednik ing. J. Mačkovšek, I. podpredsednik ing. J. Dedek, II. podpredsednik univ, prof. ing. J. Pehani in Člani odbora inženjerji: L. Bevc, St. Dimnik, A. Ditriah, K Tavčar, J. Horvat. D. Matanovich, D FatUT, St. Rohrman, Fr. Zelenko, N. Perko, C. Pire, Ev. Poniž, J. Piatner, B. Hribar in J. Za-vrnik; v nadzornem odboru sta gg. irag. V. Skaberne in univ. prof. ing. J. Foerster. Izvolili so še funkc: jonarje za odseke in klube, nakar so razpravljali o predlogih članstva. Krub arhitektov je predložil v pretres vprašanje reorganizacije udruženja, za kar se baje zavzemajo predvsem v Beogradu. Sekcije bi bile po reorganizaciji le še nekakšen reprezentativni štab, organizacija bi pa bila razkosana na klube po panogah, ki bi bili skoraj povsem avtonomni. Sklenili so. da proučitev tega vprašanja prepuste posebnemu odboru, ki ga izvolijo na glavni skupščini (letos bo v Skopi ju) in ki naj postavi bazo za even-tuelno reorganizacijo. Predsednik se je ob zaključku zahvalil časopisju za naklonjenost. človekoljubje v dejanju Dobro obiskan občni zbor ljubljanskega oblastnega od- bora Rdečega križa Ljnibljana, 14. marca. Naša impozantna airmada. čV.ovieko-Ijubja, organizacija Rdečega križa, je tisti faktor v našem javnem življenju, ki ne govori mnogo o plemenitosti in človekoljubju, pač pa govori mjeno praktično človekoljubje — dejanja, kar nam je najisp-še dokazal 6. redini občni zbor oblastnega odbora RK, ki je bil včeraj v zboenričnd dvorani na magasttratu. Udeležba delegatov krarjevnih odborov je bik dovolj lepa, ziaai še, če upoštevamo oddaljenost in sJabe vremenske prilike. Priša so iz Beltkucev, I>obove, Dobrna. Goš tanja, Ymrvnekn, Kranja, Krčevi- jrreosedniK oDlastnega odbora K±v dr. V- Krejči ne, Metlike, Mozirja, Ptuja, Polhovega gradca, Pobrežja, Radovljice, Studencev, Šenčurja, Škofje Loke, Trbovelj, Velenja in Ztidanega mosta. Oblastni odbor je bil tudi častno zastopan. Tvorijo ga gg.: predsednik dr. V. Krejči, I. tajjnik dr. O. Fettich, blagajnik J. Mešek m ostali odbornik1*: dvorna dama Fr. Tavčarjeva, Bla Sernečeva, dr. J. Bohinjec, dr. M. Rus, dr. Fr. Mis, mr. phar. R. Sušnik, F. Ložar, E. Maver, J. \Vester, dr. Čeme. J. Skalar, Fr. Pretnair, Fran Je ram in R. Kotnik. Predsednik g. dr. Krejči jc otvoril občni zbor in po uvodnih formalnostih predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar so sprejeli prisotni z odobravanjem, m pozdravno brzojavko glavnemu odboru RK. Ko je prečital pozdravno brzojavko glavnega odbora, v kateri se ta odbor oprošča, da na mogel poslati delegata na občna zbor, je prešel na dnevni red ter podal predsedniško poročilo. Že na lanskem občnem zboru, ki je bil 15. marca, se je pokazalo, da se je RK zelo razmahnil in močno vplival na naše javno življenje. Da se pa organizacija RK ni še bolje razmahnila od lani. so pač krive težke gospodarske razmere, ki ne dopuščajo, da bi človek dovolj mislil na svojega bližnjega. Vendar se je organizacija razmahnila še mnogo bolj kot je bilo pričakovati- Izkazalo se je, da je RK zvon ob hudi uri ter je najbolj potreben v težkih časih. Število krajevnih odborov je poraslo od 60 na 70. število članstva pa od 2405 na 5169. torej naravnost ogromen porast, 3674, nad 100%. Na glavni skupščini se I bo ljubljanski odbor lahko po pravici postavil. V preteklem lotu jc pokrenil glavni odbor akcijo za prizadete po suši. Trpeli 90 občutno t trdi naši kraji, predvsem Bela Krajrisna, zato se je oblastni odbor zavze-ma.1, da bi bili tuda maii prizadeti sreza uvrrščeni med pasivne kraje, njegovo prizadevanje je pa naletelo na nerazumevanje n«a pristojnem mestu. V januarja t. L pa je prevzela dobrodelno akcijo za gladujooe banaka uprava ter je s tem zaključila akcijo RK, predsednik oblastnega odbora je pa pozvan* da vstopi v odbor pri banski upravo, ki voda nadaJjno akcijo. Ta preokret je v dobro našim pokrajinam, ker se je začela šjrokopotezna akcija, ki bo koristila prizadetemu prebivalstvu dravske banovine, česar oblastni odbor prej nd mogel doseči zaradi nerazumevanja glavnega odbora. Znaten prispevek naših krajevnih odborov, namenjen za splošno akcijo, je oblastni odbor postlal centrali, kar pa je bido izrecno namenjeno za Belokrajkto, so odstopili pomožnemu odboru za Belo krajino. Komisija, ki posluje pri banski upravi zaradi podeljevanja podpor, je razdelila že mnogo živi, pa tuda k Laje za mino, ter oskrbela brezplačen transport. Oblastni odbor je pozval vse funJccajo-narje krajevnih odborov, da sodelujejo s s reski mi načel s t vi v pomoč od suše prizadetim. Predsednik je pozval vse društvene funkcijonarje, da stavijo vse svoje sile na razpolago za omiljenje bede. Akciji za prizadete po suši mora slediti še važnejša v pomoč brezposelnim. Banovinski odbor že upošteva pri razdeljevanja* podpor tudi brezposelne, najsvetejša dolžnost RK pa je, je naglasdl poedsednik. da podpre delovanje te oficijelne dobrodelne akcije. Odbor je delil tudi od časa do časa podpore posamean ikom, kolikor so mu pač dopuščala sredstva. Oblastni odbor ima tudi bogato skladišče, a za nabavo inventarja letos ni mogel investirati denarja. Ves denar je šel za pomožno akcijo ter podpore. Glede krajevnih odborov je oblastni odbor storil v pokii meri svojo dolžnost, podpiral jih je pri delu in se zavzemal za njih interese. Pa tudi z delom krajevnih odborov je oblastmi odbor lahko zadovoljen ter je predsednik pohvalil požrtvovalne delavce. Zahvalil se je tudi za naklonjenost in podporo oblastvom in upravam ter časopisju. Poročilo so sprejeli zborovalci z odobravanjem, nakar je podal tajniško poročilo poslevodeči tajnik g. Iv. Malnarič. Odborovih sej je bilo 13, poslovni zapisnik izkazuje 1775 številk (v prejšnjem letu 1650). Poleg tega je pa odbor še razpošiljal okrožnice krajevnim odborom. Pred tedni so bih ustanovljeni 4 krajevni odbori, prej med letom pa 6. Registriranih je skupno 6042 članov, 5169 pa onih. ki so že poravnali članske prispevke Število članstva se j<» dvignilo za 1205 rednih in 1469 pomožnih članov. Velika večina kra-,rvnih odborov je bila aktivna. V tem pogledu je naš oblastni odbor na prvem mestu v državi. V preteklem poslovnem letu se je pojavilo veliko zanimanje za zdravstveno kul- turo. Krajevni odbor so priredili 12 samaritanskih te^iitv. * ksterih se je izvežbalo 500 samantank in samaritanov Vrste sa-marrtanov tfl naglo množe in kmalu bomo ;men san*'.tanske čete in stanice kot jih •inajo v .liou rnih dr?avah. Prirejenih jc pa bilo tudi 'e«" zdrav^venih predavani in higijenskih razstav. Zda] je v Ljubjani samaritanski tečaj, v katerega se je vpisalo 143 moških in žensk, zastopnikov vseh slojev. K predavanjem orihajajo tudi nevpi-sani ter je velikj dvorana OUZD češče pretesna. Krasno je uspel v decembru koncert trboveljskih šolarjev » l nionu; pri prireditvi je -jodeii-val run kK ter jc bi! cisti dobiček :i irr.'ii'n počitniško kolonijo tr- Ve* knjev.nh odborov posilia ob počitnicah bolehne otroke v vzorno onjatvzirane počitniške kolonije na deželi. Krajevni odbori rud' sodelujejo pn ustanavljanju solunskih kuhinj, v katerih prejemajo revni dolarji hrano. Skoro vsi krajevni odbari p;.rejajo božičnke. na katerih bogato obdarujejo revne otroke z obleka ;n obutvijo. Ljubljanski odbor v preteklem poslovnem letu ni priredil bozičnice v dvorani oficijelno, nego je obdaroval reveže po domovih. Obdarovanih je bilo nad 200 rodbin. Oblastni odbor razdeli vsako leto rud-i nanovo podpor v posameznih primerih, krajevni odbori so v isti namen zbrali pomožne fonde. Tajnik je zaključil poročilo z željo, da naj sodelavce vzpodbujajo dosedanji uspehi k vztrajnosti v človekoljubnem delu, ki naj bo temelj za boljšo bodočnost, ki mora priti — in bo prišla. Blagajniško poročilo je podal g. J. Me-šek. Razvidno je, da je odbor mnogo de Vi v omiljenje b^de Denarnega prometa je bilo 449J41 Din. Za nadzorni odbor je poročal namesto odsotnega predsednika Fr. Pretnarja g. J. Skalar. Predlagal je odboru razresnico in da se izreče upravi priznanje za izredno plodovito delo. Predlog je bil sprejet s splošnim odobravanjem, ko je še spregovoril o hvalevrednem delu odbora g. dr. O. Vidic. ki je v krepkih besedah očrta 1 pomembnost organizacije RK, ki mora postati prava ljudska samopomoč — toda seveda ne takšna, ki zasleduje spekulacije. O proračunu je poročal Magajmrfk g. Jm Mešek. Predvideno je 71.500 Dm prejemv kov, s katerimi 90 uravnovešeni rzdartki. Predsednik je poročal še o predlogih krajevnih odborov. V zvezi krajevnega odbora iz Crne je poročal o kinematografskih predstavah pod okriljem RK ter kako se je odbor boril, da bo smel RK prirejati kinematografske predstave proste taks ob delavnikih in b kulturnimi filma. Sprejet je bil tudi predlog, da se zniža članarina za redne člane na 20 Din n« leto. Predsednik je zaključil občni zbor aa-hvaljujoč se prisotnim za udeležbo. Občni zbor SLD Ljubljana, 14. marea. Včeraj dopoldne je bil stekleni salon re-stavraoiie na glavnem kolodvoru poln krepkih, rdečelicnih m zagorelih gospodov, saf je imela občni zbor centrala SLD in so poslale podrdiiiniee delegate z vseh strani dežele. 2e sam pogled na te zdrave in zadovoljne može te je prepričal, kako sdrav sport je lov. Predsednik g. dr. L o v r e n £ i 5 je pozdravil delegate, slasti pa direktorje šumske direkcije g. ing. Božiča, senatorja g. dr. Ravniharja, ki je obenem podpredsednpk lovske zbornice ter zastopnika Strerječke družine g. polkovnika Ljubo Novakovi ča. Ko je na kratko orisal ustanovitev dmfitva pred 25 leti, je predsednik konstatiraj da je bilo minulih 25 let posvečenih trudu * organizacijo slovenskih lovcev, ki je x mrvim lovskim zakonom dokončana, prihodnje delo na i pa društvo posveti izboljšanju ljudskega mnenja, da lov ni ostanek fevdalizma ter privilegij gospode, temveč važna veja narodnega gospodarstva. Pravo mnenje naroda o lovu naj dovede tako doJee, da bodo občine tekmovale med seboj, katera bo imela boljši lov. Predsednikovo naznanilo, da občni zbor posije udanostnd brzojavki kralju in kraljici ter brzojavno pozdravi ministra za šume in rude, so zboro-valci sprejeli z ovacijami zaščitniku in sa-ščitnici plemenitega sporta. Iz podrobnega poročila poelervodečega tajnika g. ravnatelja Repovša posnemamo le, da je društvo naraslo za 600 Članov, ker združuje sedaj že 4302 lovcev v podružnicah Ljubljana (1464), Kranj (433), Ribnica (235), Stari trg (119), Trbovlje (249), Celje (65H), Ljutomer (250), Maribor (715) in Ptuj (374) članov. V vseh točkah detajlirano poročilo blagajnika g. Zupana je pokazalo primeroma ugodno finančno stanje in preglednik g. Prime iz Ptuja je predlagal absolutorij, načelnik finančnega odseka g. ravnatelj Ce8 je pa ugotovil, da je g. Zupan za svoje 13-letno vestno delo odklonil nagrado, kar » zborovalci sprejeli z >2ivijo< g. Zupanu. Pri volitvah 2 preglednikov in njunih namestnikov so na predlog g. dr. Šalamuna « Ptuja ostali dosedanji gospodje, predsednik jih je pa opozoril, da mora biti po pravilih skontraciia dvakrat na leto. Ker ni bilo vloženih nikakah pritožb, je njih reševanje odpadlo, nato so pa zboroyaW ci na predlog g. prof. Mravljaka sprejeli predloc, naj odbor sam določi prispevke ia tekoče in tudi prihodnje leto, ter sprejeli proračun, ki se kakor blagajniško poročilo i a z m noži in posije vsem podružnicam. Ko je predsednik obširno pojasnjeval novi lovski zakon ter priporočil da lovske organizacije ostanejo še 3 leti neizpremenjene, je občni zbor soglasno sklenil, da ostane vse pri starem in po lovskem zakonu ni dovoljeno ustanavliati novih društev pač pa lahko nove podružnice. Pri slučajnostih je urednik »Lovca« g. Kapus priporočal, na i odbor uredi vprašanje zavarovalnine proti lovskim odškodninam, nadalje so pa zborovalci na predlog podpredsednika s. Bosdana Poeacuika sklenili proslaviti 251etnico SLD skromno in dostojno v Ljubljani. Inspektor g. dr Bevk ie predložil ve? umestnih nasvetov za iztrebljenje divjih lovcev, a ko je občrw zbor rešil rudi ve? drueih perečih vprašanj, je g. dr. Šalamun poudarjal, da obenem z društvom slavi 251etnico svo>eea plodonosnega delovanja tudi e. dr. Ixrvren5ič kot predsednik, so zborovalci jubilantu priredili prav teple ovacije. >SLOVBN8Kl NAROD«, dne 14. marca 1932 Dnevne vesti Slovenski novinarji si zgrade dom Občni zbor zadruge „Novinarski dom11 in Članski sestanek ljubljanske sekcije JNU — Oton Župant-ič v sanatoriju dr. Cer-»f*a t Maribora. Kakor smo izvedeli, se asa veliki pesnik in intendant Narodnega gtedališfta že teden dni leči v Mariboru in je bil rudi že operiran. Potek bolezni je normalen ter želimo, da čimprej okreva. — Promocija. NTa univerzi v Monako-▼em je promovirala za doktorja med. dent. sfdP. Bogrca Pogačnik, hčerka primarija dT. Po^čnika. Čestitamo! — Za strojnega inženjerja je ua tehniški ▼isoki šoli v pragi z odliko diplomiral fe. Vladimir Rovšek, sin našega uglednija 'otografa. Mlademu inženjerm iskrene re- - — Lzprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovo-lia Aleksandru Runmosu iz Ljubljane izpre-rrtembo rodbinskega imena Burma« v Bur-rnazovič, kar velja tudi za njegovo žfno Olgo, roj. Mrrjanic. — JugoslovenskJ dijaški dom v Pragi. Te dni je prrspel v Beograd ravnatelj praške osrednje socijalne zavarovalnice dr. Zcnkel, da zaključi pogajanja o zgraditvi jugoslovanskega dijaškega doma v Prain. On je namreč predsednik gradbenega odbora. Izjavil je, da bo jugoslovenski dijaki dom v Pragi ograjen 6 podporo češkoslovaške in jugoslovenske vlade in praške občine ter z darili poedinih češkoslovaških m jugosiovenakih državljanov. Dom bo središče kulturnih stikov med obema narodoma. Zato bo tretjina mest prepuščena češkoslovaškim študentom, a jugosloventki Študentje bodo imeli terrjino mest v Masa-rvkovem kolegiju. — Opozorilo 99. pravnikom! V založbi Titskovne zadruge je pred kratkim Izšla >Tarifa za odvetnike*, ki je na razpolago v knjigami Tiskovne zadruge. Ljubljana, £eIenburgova 3, ofcir. Maribor, Aleksnmir■>■ va 13 m minimalno ceno 6. Din. — Enoletni tečaj za otroške negovalke v ra-vodu za zdravstveno zaščito mater in de-oe v Ljubljani sprejme še 7 eksternih učenk. Prošnje je vložiti do 20. t. m. — Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24 t. m. ponudbe i>>!etle dobave tiskovin: do 29. t. m. pa glede dobave 700 komadov signalnih šip. Predmetni or. Ig poročil društvenih funkci jonarje v je razvidno, da so dal" Zagrepčani /a pri/ziđete krstje in za mestne reveža en milijon dinarjev. — Vreme. Vreinvimka napoved pravi, da bo hladno in stanovitno vreme, Včeraj >e bilo po vseh krajih naše države oblačno, po nekaterih je močno snežilo. Najvišja temperatura jc znašala v Splitu 21, v Skopim lo, v Ljubljani 3, v Mariboru 2.4, v Beogradu 0.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.2. temperatura jc znašala —9.2. — Popravek. V soboto smo poroča!i o ?>oloža}u ti a Jesenicah, pa se je vrinite v poročilo neljuba pomota. Prizadetih je 230u delavcev in 6000 njihov in svojcev, meti kat«*rim: 9uho. pa mu je spodrsnilo m ie padei v vodo. — Zabavna svatba. V vasi Vračaj blizu Hrvatvkc Kostajnice so imeli te dni zabavno svatbo. noletni kmet Tomo Zec. ki mu ie že davno umrlu žena in se je pozneje še petkrat illtfuil, pa ga je vsaka žena Cei nekaj dni zapustila, je zopet zahrepenel po zakonskem jannu. Zagledal se je bil v 17-Ictno Maro JcrkoviČ iz sosedne vasi, ki mu jfi obljubila, da ga \ zame. Mož jc takoj prepisal na njo velik gozd. Potem je prišla na nvm> pijača, na kar je dekle izginilo, name ato nje **o pu vaški fantje preoblekli v žensko svojega tovariša in Ua podtaknili »ljubljenemu kmetu. Mož j? odšel ves stečen s preoblečenim ta n tom pod roko domov, kjer je priredil pravo ženitovanjsko pojedino. Ko so ga i meri svat je žc pošteno pod kapo. 9o pa vzeli preoblečene^1. na nt-\ » seboj, a zaljubljeni kmet ie ostal z dol «*tm nosom. — Podgane razgfi/le mrliču obraz. V tovarni Sila v Zagrebu se je pripetila t«v-ka nesreča. Mrtvega so našli delavca Josipa Mcsiea. ki se je baje zastrupil z ogljikovim oksidom. Na mrliča so se Wle pa »pravile podgane in mm tako rai2gri*le obna«, da so prvotno mislili, da je Mesiea kdo ubil. _ Zagoneten umor. V Daruvaru je postal 'žrtev zagonetnega zločina ToSo Ga-v«-iiovič. ki se je nedavno vrnil \% Amerike, od koder jo prinesel precej denarja. Doma je začel HpefeuMrati, kar mu je pa nakopalo mnogo sovraštva. V soboto ponoć! je začel naenkrat klicati na pomoč in ko so prihiteli sosedje, so ?a našli v kuninji v agoniji. Na glavi je imel »tiri globoke rane od udarcev s sekiro. O morilcu n< bilo ne dutna ne sluha. Našli so samo okrvavljeno sekiro, ki jo je vrgel če« plot sosedne hiše. — Kupujte Ciril Metodove velikonočne razglednice, kajti s tem podjpirate CMdruiz-bo in domačo obrt! 192-n — ONDULACUO TRAJNO IN VODNO izvršuje najboljše frizer za dame in gospode Ante Blažič, P*ed Škofijo 10. d#*e žmeme. Za dame poseben vhod. — Hotel Tivoli. Dancing. Mednarodni artisti. Odprto vsako noč do jutra!!! 2t-lodcne bolečine, pritisk v želodcu, gihi-loba v črevesju, žalčnat okus v listih, slaba prebava, glavobol, težak jeaik, bleda barva obrasca izginejo često po večkratni uporabi naravne »Frajiz Josefove« ftlLiKJ-ce s tem, da jo izpijemo kozarec, p redno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Jose-fovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Fran« Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah., drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubljane —lj Znižanje cene plinu v Ljubljani. Na cm zadnji seji upravnega odbora mestne plinarne se jc sklenilo, omogočiti uporabo plina za centralno ogrevanje prostorov in pa za pripravo tople vode v centralnih napravah za cela poslopja, (lena plinu v to svrho se je določila na Din" 1.40 za cbm. Ta cena je najnižja, kar je le mogoče, rtrž-jih cen ne pozna niti Dunaj, kjer je plin priznano poceni. S to ceno je omogočeno rabiti plin v malih \-ilah za centralno kurjavo, kot tudi v velikih stavbah. Preuredijo se lahko tudi stare naprave za centralno kurjavo s tem. da sv vmontirajo pod kotle plinski gorilei. pri novih napravah pa je priporočljivo, da se postavijo že takoj spe-eijelne aparature za plinsko kurjavo. Pri tej ceni plina so stroški kurjave enaki stroškom pri kurjavi £ koksom ali premogom, posestnik tak«- naprave ima le večjo udobnost, ker odpade vsako delo pri kurjenju in čiščenju kotla, ker je pri kurjavi s plinom omogočena točna regulacija temperature v posameznih sobah (lokalih) in se to reguliranje vrši popolnoma avtomatično, predstavljajo plinske centralne naprave višek udobnosti. Proračune in detajlna pojasnila daje radcvol.-t ljubljanska mestna plinarna Precej pritožb s strani gospodinj je bilo izrečenih glede tarifa z,t porabo plina. Posebno mali konzumenti se pritožujejo, da je plin pri malem mesečnem konzumu (pod 15 cben mesečno) predrag. Tudi temu nedostatku oziroma tem željam s strani gospodinj bo ugodeno v najkrajšem ča&u. Čim bo v obratu nova peč. ki bo dajala boljši in brezhibno očiščen plin se bo spremenila tudi tarifa za porabo plina. Stranke bodo dobivale močnejši in boljši plin po ugodnejši ceni. Peč bo predvidoma v obratu meseca septembra t. 1., tako bo ustreženo tudi tem ne popolnoma neupravičenim željam. Ljubljanska mestna plinarna. Ču-j! Zvonček majhen nekje zvoni Čez mesta in polje doni In sliši se vse močneje • Ko da jok od nekod veje. Oj, odprite srca svoja Tn vas prosi duša moj«. Vzemite skrbi od nas Slušajte zvonca tihi glas. Pridite nam v pomoč vi vsi, Hili stari ali mladi. Usmiljenega srca bodite Sirotam gorje sladite. Spomnite se v teh težkih časih v usmiljeni ljubezni revnih, zapuščenih otrok! Omogočite ym sprejemi v novi Dom s svojimi darovi! Pomagajte prehraniti ki »bleei čez sto otrok! Dom za zapuščene otroke 1^1-n Zagrebi Vrbovec 35 - lj Opozarjamo na nocojšnji koncert Praškega Zikovega kvarteta, ki bo ob 20. uri v 1'lharmonični dvorani. Zikovei eo naši ljubi in dobri znanci, vsak njihov koncertni nastop pomeni velik svečan dogodek v koncertnem življenju našega mest«. Njihova igra jc umetniška, spored sam prvovrsten. Člani kvarteta so Rihard Z-ika (primarij), Herbert Benger (II. violina). Ladislav černv (viola) in Sadlo Miloš (čelrVJ. Opozarjamo, da je vstopnic Se vseh vrst in cen dovolj na razpolago v Matični knjigarni. Začetek koncerta jc točno ob 20. uri. —lj Predavanje za fotoamaterje. Pred kratkim se je vršilo zanimivo predavanje *o današnji fotografiji«, ki je privabilo velik krog ljubiteljev te lepe umetnosti. Kot nadaljevanje te nad vse zanimive in skoro-da neizčrpne teme nam bo znani fotoamater goap. Kari Koranek iz Dunaja priredil pod okriljem T. K. ^Skale« dne 17. t. m. v velik: dvorani hotcia »Union« ob 20 nov večer ter podprl svoja rzvaijanja z novimi krasnimi diapozitivi. Opozarjamo že danes vt*e amaterje na to prireditev, ki bo nudila vsakomur mnogo pouka in novih pobord. Vstop prost. —'ij Bolniška blagajna ljubljanskih meM-nih nameščencev sporoča, da se vrši redni letm obrni zbor v četrtek. 17. marca ob 18 v dvorani mostnega nacelstv«. —lj J. a. d. Triglav. 25. redni občni zbor ixj gre vi ob 30. v salonu hotela Štrukelj. Dnevni red bo običajen. Udeležba za članstvo obvezna, gg. starešine vaMjer.l. — Odbor. lW-n __lj čajanka gojen k gospodinjske šole Mladika. Gojenke gospodinjsko šole Mladika prirede v četrtek 17. t m. ob IS. svojo običajno čajanko. Pol tire pred pričetkom 5?i bodo jeroetje loh.ko ogledali pripravljen« .ie&ila- ki bodo potem na razpolago po lastni cen1.. —Ij Novi izcedki iz Potočke zijafka na Olševi je naslov predavanju, k! ga bo imel s. prof. Srečko Brodar pod okriljem Prirodoznanstveaie aekclje Muzejskega društva. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptične sttke, se bo vr*ik> v torek. 16. t. m. ob 18. uri v predavalnici mri-noraloškega metitnita na unfcveru. Ker bo v efcira ljudsko - urriv«rzitetnih predavanj, so vabljeni ne samo člani društva, temveč sploh toi, ki se zanimajo za raeiskavanjo domačih krajev.. Vstop prost. Materin ponos. — Moj sin je izredno talentiran. Pleza tako, da se mu vse čudi, nič mu ni previsoko. Kakšen poklic si naj izbere? — Upajmo, da bo dober dimnikar. Ljubljana, 14. marca. Ob lepi udeležbi č!ano\-zadružnikov se je včeraj vršil \ kiubovih prostorih kavarne tlfmona v Ljubljani prvi redni letni občni zbor stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom . Slovenski noviHarji, ki so stanovsko organiziran: brez razlike naziranj v ljubljanski sekciji JNU. so si pred dobrim letom ustanovili tudi stavbno in gospodarsku organizacijo, ki ima poieg drugih ciljev v glavnem dve veliki nalogi: preskrbovati svojim članom poceni in zdrava stanovanja ali lastne domove in postaviti v Ljubljani »Novinarski dom . ki bo repre-zentacijsk! sede-ž novinarske organizacije za dravsko banovino in obenem sedež slovanskih in zavezniških književniškili in drugih umetniških in kulturnih organizacij. Važno je. da nameravajo novinari i postaviti svoj doni v korist svojega pokojninskega fonda. Zadruga, čije delokrog se razteza na ozemlje dravske banovine, se jc ustanovila 19. novembra 1930. m je podala včeraj na Svojem prvem letnem občnem zboru poročilo o svojem delovanju v prvem letu obstoja, ki jc bilo — kakor je posneti iz poročil — za ta kratek čas dokaj plodonosno. Občni zbor je vodil načelnik tov. Želez-uikar. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik tov. Prunk. je razvidno, da ima zadruga že 61 članov s 7S deleži po 1000.— Din; med člani je 56 novinarjev, torej že dobra polovica vseli organiziranih novinarjev. Pričakovati jc, da pristopijo v kratkem še ostali novinari . Razen teh so včlanjena tudi tri velika slovenska časnikarska podjetja. Zadrugi sfa zagotovila moralno in materijalno podporo gg. ban in g. ljubljanski župan, posebno pri nameravani zgradbi novinarskega doma in za dodelitev jamstva za gradbene kredite. Gospod ban je vnesel tudi v banovinski proračun za leto 19^2 podporo zadrugi v znesku 10.1HH"! Din. ki jo je banovinski svet tudi odobril. Zadruga upa, da ne bo ta podpora prizadeta pri znižanju banovinskega proračuna po finančnem ministru. Tudi nekaj organ:zacij in korporacij ie naklonilo zadrug primerno podporo. V zadnjem časti je na£efs4¥6 s posebno vlogo Ljubljana, 14. marca. \ Mostah, tem izrazitem našem predmestju, so redki tako lepi prazniki, kakršen ie bila včerajšnja skromna proslava lCHet-mce podružnice K.1S. Bila je res skromna brez pompa ter ceremonij, zato pa tem pri-srčnejša kot tudi zahteva značaj takšne humanitarne Ui kulturna organizacije. V prostorni šolski sobi so se z5>ra!i popoldne števifci! zborovalci na jubilejni občni zbor. Pa ne samo čranice Kola. tenrveč tudi možje, niošcanski Sokoli, pevci društva ^Moste*, občinski zastopniki z žuoanom g. Remetom, zastopnika Zveze bojevnikov gg. Iv. Rozina in J. V e r 11 n. člarHce to pa bile naibrž zastopane korporativno, dvorana je bila natlačeno polna. Predsednica podružnice ga. M. Krirfaai-jeva je otvorila občni zbor izražajoč veselje, da je napočil ta lep trenutek. Prisrčno je pozdravrla go. predsednico KIS iz Ljubljane dvorno damo Franjo Tavčarjevo, predsednico Kluba Primork go. Mašo Gro-movo. ki so ,k> zborovalci sprejeli v svojo sredo s spontanim navdušenjem ter aplavzom, zastopnico Kola « Stepanjc vasi go. Benedikovo, župana. Sokole, pevce in bojevnike, šolskega vodjo g. Iv. Grada, zastopnike učitel'jskega zbora, gasfrce In sestre Kolašice. Spomniia se ie med letom umrlih članic in pozvala orisotne. da počaste ril i H spomin, nakar se je posebej zahvaljevala gdč. K. Hrovatinovi, prvi predsednici moščanske-ga Kola m ge. A. Tomšičevi, ki sta si pridobili največ zaslug za društvo, prav toplo se je pa tudi zahva-lf^ vsem sodelavkam in dobrotnicam društva. Na kratko je spregovorila o plemenitih namenih društva, ki so vodili delavke v njihovem 10-letnem človekoljubnem, kulturnem in narodnem delu. nakar je podala skunno poročilo o 9-Ietnem delovanju podružnice in posebej 0 delu v preteklem poslovnem letu gdč. H. VViederohl, ki je opravljala poleg blagajniških poslov še tajniške namesto obolele tajnice. Poročilo je zelo obširno ter se zrcali v niem verno — deloma do najmanjših podrobnosti — vsa zgodovina tega res požrtvovalnega in agHnega društvenega delovanja, čigar delavke so se udejstvovale v društvu iz notranje potrebe, ne da bi hotele reprezentirati. V začetku ie bilo v odboru 8 učiteljic, zato ni čuda, da si je novo društvo takoj utrlo pot s ristim idealizmom in ljubeznijo, ki jo najbolj poznajo učiteljice. Društvo je bilo izredno agilno od prvega dne obstoja, takoj se »e krepko ter z vso vnemo oprijelo vseh kulturnih, humanitarnih in vzgojnih nak>g, ki so začrtane v društvenem programu. S cvetličnimi dnevi so začele zbirati sredstva v skrbi za bedne, prirejati so začele ljudske igre in že prvo leto so priredile božićnico revnim otrokom. Napredovalo je leto za letom. Skrb za bedne je poglobilo, zastavljalo si je vedno nove naloge, prireditev je bilo vsako leto vec, počasi je pa rasio tudi članstvo. Vsa stvar je bila na pravem tiru, samo, da so bile premagane prve teikoče in se je društvo toliko okrepilo in priljubilo v srcih ljudstva, da mu niso več mogh škodovati nasprotniki, ki so gfeda£ nanj z ■erazome- posredo.valo pri mestne načelstvu za stavbno parcelo ob novoregulirani Gajevi ulic za zgraditev novinarskega doma. Meroda.-ni činitelji pri mestnem načelstvu so v načelu zagotovili poklonitev stavbišča, zato zadruga trdno pričakuje, da bo v dogied-nem času lahko dosegla tudi v tem pogleda pozitiven uspeh. Blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik tov. Seunig. izkazuje v prvem leni poslovanja 14S.04S Din prometa In 13.355 Din čistega dobička. Po poročilu nadzorstva, ki je točno pregledalo vse poslovanje zadruge in ga našlo v redu, je občni zbor soglasno izrekel načelstvu absolutorij in sklenil dotirati iz čistega dobička splošni rezervni sklad z zneskom 3355 Din: ostanek 10.000 Din pa je bil določen za ustanovitev gradbenega fonda za novinarski dom. Pri volitvah sta bila na predlog člana tov. Cenčiča soglasno izvoljena staro načelstvo in nadzorstvo razen službeno odsotnega člana načelstva g. ministra dr. Kramerja. Na njegovo mesto je bil izvoljen v načelstvo g. generalni tajnik zbornice za TOI v pok. dr. Fran VVindischer. V razpravi o poročilih načelstva in nadzorstva so člani podali razne nasvete, ki naj bi služili novemu načelstvu pri njegovem nadaljnem poslovanju. O stanju akcije za stavbišče za novinarski dom, k; ga je mestna občina v načelu zagotovila zadrugi, je poročal načelnik tov. Železuikar ;n dodatno član načelstva tov. \ irant. Po zanimivi razprav', k; se je raz-\ila o tem predmetu je občni zbor soglasno poveril na predlog tov. Zupančiča načelstvu, da vodi to akcijo do zadovoljivega zaključka. * Ob pol 12. uri ie načelnik zaključi! občni zbor. nakar se je vrš?! dobro obiskani članski sestanek ljubljanske sekcije JNU, ki ga je vodil predsednik tov. Virant. Članski sestanek je ob živahnem zanimanju razpravljal o raznih stanovskih zadevah, predvsem o časti in kraju letošnjega občnega zbora, nadalje o posmrtninskem fondti :n o brezposelnost? novmarjev. vranjem s strankarskega stalršča. S svojim tihim, navidez skroitrotm delom si je kmalu priborilo mesto, ki mu pripada ter je v polni meri dokazalo pravico do obstoja — z lastnimi silarna. Pri občini ni našJo v začetku zaslombe. Sodelovalo je pri raznih pomožnih akcijah, n* pr. za prizadete pri elementarnih nezgodah itd., v svojem področju pa je bilo seveda vedno prvo pri vseh plemenitih podvigih, vedno je pomagalo povsod, kjer je bik) treba, ne glede na pripadnost, bilo je vedno nepristransko ter je češce dokazalo, da so njegovi cibi nad strankarsko zaslepljenostjo. L. 1927 jc bilo društveno dete vanje priznano z visokim odlikovanjem. Prejeto Je nagrado iz kraljevega ionaa, ki je ni dobilo dotlej še nobeno naše žensko društvo. Ta denar je namenilo kot temelj za fond v korist revnim deklicam. L. 1939 je društvo že poslalo več otrok na letovanje na počitniško kolonijo v Rib-če pri Kresnicah. Končno je društvo že lahko mislilo na zgradbo doma. V ta namen je že delj časa zbiralo fond. Treba je bilo preskrbeti parcelo. V ta namen se je pogajalo z občino in interveniralo je pri direkciii državnih železnic v Ljubljani, ker leži parcela ob železnici. Vprašanje je bilo že ugodno rešeno, končno se je pa izkazalo, da bo potrebovala tisto zemljišče občina za cesto. Upati jc, da se bo zadeva ugodno uredila ter bo društvo kmalu dobilo prepotrebno streho, ki jn tako pogreša za prireditve in knjižnico. V preteklem poslovnem ietu je imelo društvo 16 rednih odborovih sej in 5 izrednih, vložni zapisnik izkazuje skupno nad 20U številk. Rednih članic je 125, ustanovnih 10, častnih pa 5. V preteklem letu se je podružnica udeležila po svojih zastopnicah vseh javnih svečanosti, dal^e proslave 30-letnice pevskega društva ■ Moste«, 10-Ietni-ce centrale KJS v Ljubljani, 11. maja jc priredila cvetlični dan.- pri tej priliki sta se najbolj odlikovali ss. iVilakarjeva in Fabi-janova, 17. maja so pa priredili lepo uspelo prireditev z igro, deklamacijami itd- v podporo materam. 23. maja so se zastopnice podružnice udeležile izleta v Višnjo goro in na Muljavo, kjer so obdarovale obubožane Jurčičeve. Seveda so se tudi udeležile odkritja spomenika kralju Petru. V novembru so priredile tombolo v dobrodelne namene. 20. decembra pa krasno božićnico, katere so se udeležile tudi ostala moščanska društva, dvorna dama ga. Fr. Tavčarjeva, moščanski župan itd. Poročilo so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem, predsednica ga. Kruharjeva je pa še posebej pohvalila izredno agilno sestro blagajničarko in tajnico v eni oseb', nakar je prečitala čestitko Kola iz Otepanje vasi. Prisrčno je čestitala društvu dvorna dama ga. Fr. Tavčarjeva, češ, da se lahko podružnica upravičeno ponaša s krasnimi uspehi in da moščahske tovarišice vedno presenetijo ljubljanske s kakšnim nepričakovanim uspehom, ko jih povabijo v svojo sredo. Posebno pa je naglašala, da se raduje, ker so moščansfca društva tako zgledno složna ter delajo z roko v roka in da jo izredno veseli, ko tih i Ji tako Častne zastopane pri tem lepem prazniku. Nazdravila je: — Živio Kolašice in njihovi prijatelji in podporniki! Predsednica ga. Kruharjeva so je skromno branila pohvale in naglašala, da je zasluga predsednice centrale, da je društvo lahko dosego te uspehe. Društvu je iskreno čestital tudi župan g. Seme, ki je povzdigoval vrine ge. Kruhar-jeve in pomembnost dela podružnice zu občino, ki ji mora biti sleherni efcitn hvaležen, in je obljubil, da bodo nasla mena plemenita stremljenja vedno zaslombo pri občini. Čestital je še predsednik društva *-Mo-ste< g. Pavčič. v imenu moščan^kega Sokola njegov starosta g. Tonja. prav po bvo-je prikupno pa v imenn Kluba Primork ga. Maša Gromov^, ki ie da!;i ge. Kruharjevi tudi šopek nageljnov. Ga. K'ruharieva se ji je ginjeno zahvalila in j! čestitala k njenemu jubileju, nakar sta se poljubili. V imenu moščanske šole in v imenu vseh tistih neštetih revnih šolarčkov ki jim ie lajšala podružnica bedo. se jc toplo zahvalil društvu šolski vodja g. Grad. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podala g-'č. TT. \Vlederoh!ova Dohodkov ie bilo 35.793 Din. gotovina pa znaša 22.191 dinarjev. Na predlog nadzorstva je bila podana društvu soglasno razrešnica, nakar »e bil izvoljen odbor: predsednica ga. Kruharjeva in odbornice: Bajec J., Beusa V., Fabijan M., Gostič C, Ravnili A.. KcHbet R., Kruhar Z., ,M:akar J«, Novak '.. Rahne C, Ravber (i., Ravrjihar M., Stare lv., Skerbinc a., šušteršič JPr., Tavčar P.. VViederohl a. in VViede-roh! H. Ob zakfjučku se je predsednica zahvaljevala posebej 5 častnim članicam, k* nočejo biti imenovane. Po občnem zboru je društvo pogostHo zborovalce na čalanki. Glasoviti,, doslej najboljši graioJoc; KARMAH »iaje vsem pismene nasvete, ki koristijo vsa življenje. Dela na znanstveni osnovi gTafo-logije in sprejema za svoje prvovrstne analize Številne zahvale m priznanja od povsod. Obiske sprejema v hotelu >So6a< v Ljubljani. iz Celja _c FTnfr* letni pregled motornih *osa\» Po raaptatt olnražJi^a inspektorata dre*-^ke banovine v Maribora a dne & t. m. •*> vrši 3L marca ob 8. Ejutr-v pred meetoo garažo na Lanov*a pregled vse rootiiiiii vozil (osetamžii, totornih •rtamot>Uc»r tu motorntti kote* hres rsallke), kn ▼ tam ietn de niso bila pregledana % območja predstojnićtva mestne policije te sreakefra naeestva v Celju. Praglod ima Minon ugotoviti, da-ai odgovarjajo ta voaila toBad«^-nfem cestno policij* k kn predpisom in da-Ai so so dopustna za jarmi promet. Kom>rstjA predc$tavi>ejKL vozila naj bodo' očaćena fei tudri sicer v neoporečeneia stanju; opremljena oaj bodo a nreiskusnim (tlpninu spricevaiom 'in potrdilom o pxegJoda, to-vršenem v mesecu juliju 193J. Za pregled vsakega vozila jc plačati pNa-predek.: rz Maribora, pod okriljem celjske dijaške družine >Sloge<: Nušićevo komedijo >NavadnI človek«. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnih dijakov, se obiiik toplo priporoča. Igra se vrfii ob 150. v Narodnem domu. —c Aretiran nasilnež. Predvčerajšnjim je tukajčnja policija aretirala na Bregu komaj 39-letnega brezposelnega delavca F. IC ki je beračil po raznih gostilnah In trafikah. Ko so mu v neki gostiln* ponudili kruli, ga je od&lonll z izjavo, da ima kruha sam preveč, pač pa W rart kaj mesenega. Ko mu z zažHjenim niso mogli po-sireoi, se je razburil iu dejal, da bo poprH gostilničarja vrag vzel, kot pa njega Izročen je bil sodišču. —c V občinskem kmetijskem odboru celjske okol'iske občine je nastala sprememba po odstavitvi bivšega aupaua g. Mihelčiča. Xa njegovo mesto je bil Izvoljen na sobotni javni seji občinski svetni* g. Pišek, za namestnika na g. Dorn. —c V domovinsko zvezo celjske občine so biH sprejeti naslednja prosilci: Zapu&ek Ana, Pilih Martin, Purger Janez. Brinov ar Terezija, Goršek Anton, Rojnik Anton tn Maa Anton. Sprejem jc bil odklonjen Ke-špret Ani. Apat Heleni. Korošcu Ivanu in Rajnišu Alotfzn. V svrho pridobitve državljanstva je bil zasiguran sprejem žigonn Francu, Mudlaku Rihardu, L^ickenbachu Josipu in Gregoričn Stanislavu, vsem proti plačilu običajne takse In Se po 300 tMn za občinski brezposelni fond. Prijatelja med seboj. — Poznam nekoga, ki ti je tako podoben, da bi človek mislil, da si ti. — Čuj, ali mu nisi dal pomotoma tistih 500 Din, ki mi jih dolguje«? Lep praznik v Mostah Jubilejni občni zbor in proslava 10 letnice podružnice Kola jugoslovanskih sester 9tev 5fl »SLOVENSKI NAROD-, dne 11 marca 1932 strnit *5 Kaj kažejo zvezde v marcu rojenim V znamenju Rib rojeni ljudje so kakor odprt prostor, kamor lahko stopi vsak kdor hoče To, kar velja povedati astrologija o vpiivu zvezd na ljudi, velja v tem primero za ljudi, rojene v času od 21. februarja do 20. marca. Ti ljudje so rojeni v znamenju Rib, sozvezdja, ki mu vladata planeta Jupiter m Neptun. Značaj Značaj moških, ki so rojem v znamenju Rib je navadno zaprt. V marcu rojeni moška so ponosni in imajo popolno zaupanje vase. Njihova trmoglavost jim v življenju mnogo škoduje. Njihovo neurn-erjeno vedenje naleti cesto na odpor. Do gotove meje imajo osvajaind vpliv. Njihova nestrpnost preide rada v brezglavo nagKco, ki so sami nezadovoljni z njo, čim jih mine jeza. So sicer udaru, pa tudi vrtoglavi in ne govore vedno resnioe. Ti nedostatki v značaju jim lahko postanejo usodni, če jih s krepko voljo ne znajo nadomestiti s potrpežljivostjo in iskrenostjo. V marcu rojene ženske so večinoma zelo inteligentne. Fizično so sicer dokaj komodne, pač pa duševno bistre, zato se prav lahko otresejo iluzij in sanjavosti. Na drugi strani pa rade pretiravajo. Cirn potrka na vrata jesen življenja ah čim se oglasi njena prva /nanitka, se začno mučiti pri spominu na izgubljeno mladost. Takih misli se morajo v lastnem interesu na vse načine braniti. Velik vpliv imajo na svoje može, posebno v srčnih m čustvenih zadevah. Same so zelo dovzetne in dojemljive. Imajo bujno fantazijo in rade nodležejo praznoverju. Cesto se zjlete, podjetne in na vse načine si prizadevajo vzbuditi povsod pozornost. Iz njihove samostojnosti izvira, da so podvržene tudi kapricam. V svoji vihravo-sta rade ravnajo proti lasiiiiin interesom. So dobrosrčne, pa tudi lahkoverne. Zdravje Zdravje moških, rojenih v marcu, je trdno. Navadno so zelo krepki in varovati se morajo debelosti, torej biti v iedd in pijači zmerni. Nagnjeni so k rev-matizmu in trpe na slabem obtoku krvi. Priporoča se jim več telovaditi in gojiti sport. Cdm manj jedo, tem bolje za nje, kajti od preobile jedi jim grozi nevarnost. 2enske so navadno zelo nervozne in t>odlega;o živčntim boleznim. Cesto so ruda slabokrvne in raooi jim polagoma pešajo. Tudi ženske so močno nagnjene k deoelosti, zato morajo biti v jedi zmerne in se varovati preveč udobnega življenja. Nadarjenost Nadarjenost moških se kaže v prvi vrsti v njihovi bojevkosti. Tej lastnosti se imajo često zahvaliti za dosego mnogih uspehov m tudi za svojo srečo. So nepopustljivi in znajo vedno uve-^avi-ti svojo voljo. Pri svojih zmožnostih lahko dosežejo visok položaj. Morajo se pa varovati domišljavosti, ki ji radi podleže jo in ki jim prinaša veliko nevarnost, Če jih že ne uniči. So zelo marljivi in če sd vtepejo kaj v glavo, se ne dajo prepričati o nasprotnem, pa naj bo njdnova ideja še tako nespametna in nemogoča. Neradi zaupajo drugemu svoje načne in naklepe. So uvidevni, pri tem pa skrajno egoistični in si uzurprirajo vse zase. S svojo karate-ristično nepopustljivostjo dosegajo svoje cilje. Nimajo nobenih idealov, temveč nasprotno, so ironični in polni sarkazma. Ženske so zelo nagnjene k umetnosti, rade se pečajo z njo In postanejo često umetnice. Posebno navdušene so za literature. Ker imajo dovolj bogato tvorno fantazijo, dosežejo z marljivim delom lepe uspehe. Ljubijo denar in sd na vse načine prizadevajo dobiti ga. Ce pa obogate, se jim noče več delati. Za ročno delo niso navdušene, v duševnem so pa zelo marljive. Posebno rade čatajo knjige. Imajo izboren sipornon in so dobre govornice, ki jam ne moremo odrekati duhovitosti. Častihlepne niso. V splošnem so podjetne m pogumne ter se v tem pogledu približujejo moškim. 40 Albert Sorel; V čudodelni Roman — Drugim evropskim državam preti enaka nevarnost Tam, kjer vlada reprezentativna vlada, so že vnaprej izgubljeni, kajti take vlade žive samo od dveh socijalnih strupov: od nezaupanja in preiskovalnega duha. V tej mešanici stvari je samo ena zveza — cerkev. Rim je gospodar sveta, toda on mora razumeti svoje novo poslanstvo in rabiti orožje, ki mu ga je dala revolucija. Eno orožje je strašno: to je svoboda, mon-signore. To je tisti meč, ki nas revolucija z njim napada, to je meč, ki bo revolucija z njim pokončana. Abbe se ni mogel premagati, da bi ne povesil glave; ta znak soglasja si je pa menda očital, ker ga je na imeniten način izpremenil; površnemu opazovalcu U se bil zdel Dotti zelo utrujen gledalec, ki ga malo osveži samo nosljan je. Athenais ni odvrnila od njega pogleda, Podjetnost V podjetnosti je v marcu rojenim moškim njihova življenjska pot že nekako vnaprej določena. Vse pogoje imajo za vojaški poklic. Največje uspehe lahko dosežejo kot častniki. Ce se pa hočejo posebno odlikovati in doseči visok položaj, morajo biti bolj potrpežljivi in manj vihravi. Tudi če se posvete znanosti, posebno raziskavanjem, lahko dosežejo lepe uspehe. Ženske si pa morajo šele priboriti pot do umetniškega poklica. Njim je dala narava samo nadarjenost, vse drugo^ morajo storiti same. Ce hočejo biti v življenju srečne, morajo paziti, da ne podležejo tujemu vplivu, temveč da stoje vedno na lastnih nogah. V ljubezni V ljubezni so moški večinoma vihravi in letajo liki metulji od cveta do cveta ter takoj pozabijo na svoje uspehe, čim okusijo njihovo sladkost. Njihove zmage na tem polju so pogoste, naprtijo jim pa v življenju mnogo sitnosti in preglavic. Hrepene po užitkih, ljubavna opojnost jih rada premami, radi so pa tudi ženskam všeč. Ce hočejo biti v ljubezni srečni, morajo biti bolj iskreni in manj vihravi. V marcu rojene ženske so kot ustvarjene za ljubezen. Nekatere so pa premalo zveste in iščejo vedno nove ideale, kar jim prinaša često bolest in gorje. Na jesen življenja večinoma zelo trpe, ko spoznajo, da so moški več ne ozirajo po njih. V ljubezni so koketne in menijo, da lahko očarajo vsakega moškega s svojo duhovitostjo. Ce nočejo v življenju toliko trpeti, naj svoje naklonjenosti enakomerno razdele. V zakonskem življenju V zakonskem življenju so lahko moški pošteni in nežni, v večini primerov pa ne znajo resnično ljubiti. Tudi žen- ske niso v zakonu vedno resnično zaljubljene in usoda jih rada potegne v mnoge Ljubavne pustolovščine. Priporočljivo je. da sklepajo moški zakonske zveze z ženskami, rojenimi v aprilu, v marcu rojene ženske naj si pa izbirajo za može v januarju rojene fante. Splošno Vladarja znamenja Rib sta Jupiter in Neptun. V tem znamenju rojeni ljudje so kakor odprt prostor, kamor lahko stopi, kdor hoče. Zato morajo biti zelo previdni in se zlasti varovati hudobnih ljudi, da ne pridejo pod njihov vpliv. Izogibali se morajo tudi raznih duševnih poskusov, kakor hipnoze in drugih takih reči. ker prav lahko podležejo sugestiji. V tem znamenju rojeni •ljudje so večinoma dobri mediji. Pri ženskah se to stanje rado stopnjuje do histerije. Ker so v marcu rojeni ljudje zelo občutljivi in trmasti, pridejo radi navzkriž s svojo okolico. Tisti, ki so sprejeli ugodne aspekte nebesnih znamenj, se odlikujejo s plemenitim, dobrim in kremenitim značajem. V svojem nehanju so pravični, udano in potrpežljivo izpolnjujejo svoje dolžnosti. Gostoljubnost jim je prirojena. Ne znajo se obvladati v izražanju svojih občutkov. Često postanejo mili in magnetično privlačni. So nadarjeni, med njimi naletimo na mnoge duševne raziskovalce, umetnike in literate. Tudi v finančni stroki lahko dos-ežejo večje uspehe. Tisti, ki so sprejeli neugodne aspekte sozvezdja, so pa malomarni in površni; baš ti podlegajo močnejšim vplivom svoje okolice in postanejo taki, kakršne napravijo razmere, v katerih žive. Boje se stvari, ki jih često sploh ni. V bistvu so pa dobri ali si vsaj prizadevajo postati dobri. Njihovo zakonsko življenje navadno ni mirno, večkrat je nesrečno in do nesporazumov pride s sorodniki, bodisi s te ali one strani. Cesto zlezejo dvakrat v zakonski jarem. šola atentatorjev Iz Kalkute poročajo, da je odkrila policija zelo razširjeno teroristično organizacijo in aretirala glavne kolovodje, vendar pa organizaciji sami še ni prišla do živega. Vsak politični atentat je več mesecev viaprej skrbno pripravljen. Indijska propaganda je izbrala skupino mladih fantov in deklet, ki jih uče in pripravljajo za politične atentate. V ta namen imajo posebne psihološke in hipnotične tečaje. Ko so slušatelji dobro pripravljeni, jih odpeljejo v džunglo, kjer se uče še streljati z revolverjem. Bina Dasova, ki je hotela ustreliti bengalskega guvernerja sira Stanleva Jacksona, se je pripravljala in vežbala več mesecev, dokler ni znala dobro streljata z revolverjem. Teroristi gredo tako daleč, da poskrbe, da dekleta, določena za politične atentate, pravočasno zanosijo, da jih ne morejo obsoditi na smrt. Vlada nastopa proti teroristom ne samo z nasiljem, temveč tudi z vzgojo. V Indiji imajo več potujočih kinematografov, ki kažejo domačinom vzgojne filme in prehajajo polagoma v politično propagando. _ Grozna tragedija Iz Stockholma poročajo o pretresljivi rodbinski tragediji 24-letni slušatelj juridične fakultete v Upsali Frede-rik Sydow je umoril svojega očeta Hjalmara Sydowa, znanega švedskega politika, obenem pa tudi njegovo 60-letno gospodinjo in 20-letno sobarico. Po trojnem umoru se je mirno vrnil v Upsalo, kjer so ga aretirali v nočnem lokalu v družbi njegove žene. Popival je in bil zidane volje, kakor da nima na vesti treh umorov. Ko so ga detektivi pozvali, naj jim sledi v sosedno sobo k zaslišanju, je že slutil, da je njegov zločin odkrit. Poslovil se je od žene in naglo potegnil iz žepa revolver, še predno so mu mogli revolver iztrgati iz rok, je ustrelil najprej ženo, potem pa še sebe. Sin je umoril očeta, ker se ni hotel omejiti v svojem burnem življenju. Po- licija je pa kmalu ugotovila, da je Pre-derik Sydow nedavno umoril tudi svojega upnika Zetterberga, znanega oderuha, ter njegovo ženo in sestro. Policija domneva, da je studentova žena vedela za moževe zločine. Pri morilcu so našli po samomoru denarnico njegovega očeta, ki mu jo je bil po umoru potegnil iz žepa, kar priča o neverjetni moralni propalosti. Zaman je odpuščala Pred londonskim sodiščem je bil ločen zakon gospe Gillilanove, rojene Curzonovo, in sicer zaradi zakonolom-stva njenega moža kapitana Hugha Percva Gillilana, Id se je speoal z neko Prudencijo Ciarkovo. Nezvesti mož pred sodiščem ni bil zastopan. Zakonca Gilli-lanova sta slavila poroko v juniju 1919 in 5 let sta živela v srečnem zakonu, čeprav nista imela otrok. Pozneje se je pa začela žena pritoževati, da lazi mož za drugimi. Opetovano ga je zalotila z drugo in dobro je vedela, da ima ljubavna razmerja na strani, pa mu je vedno odpustila. Pre štirimi leti je postal mož naenkrat molčeč in nekam čudno zamišljen, žena ga je takoj obdolžila, da ima ljubavno razmerje s Prudencijo Ciarkovo, kar je mož tudi priznal, obljubil je pa, da se bo poboljšal. Proti koncu 1. 1928 je bil poslan službeno v Kennie in po povratku v London je živel v svojem klubu, žena je pa zvedela, da je imel v Kennie drugo ženo, od katere se je ločil in je bil obsojen na plačevanje ali-mentov. Potem je v Angliji živel s Prudencijo Ciarkovo ne glede na svojo zakonsko ženo. Tako je bila končno ta vzorno potrpežljiva žena prisiljena zahtevati ločitev. Proiesor ostane profesor. Profesor sreča na ulici svojega učenca in ga vpraša, kje stanuje njegov kolega. — Prosim, gospod profesor, tu na" sproti v onile hiši. Profesor: Dobro, sedite. železobeton v bližnji bodočnosti Zanimivo predavanje vseuč. prof. ing. dr. Kasala na zaključnem večeru tečaja o železobetonu Ljubljana. 14. marca. V soboto zvečer se je v restavraciji xZvezda^ vršil intimen večer, s katerim je Organizacija absolventov gradbeno - rokodelske Sole zaključila lepo uspeli tečaj za železobeton, ki je trajal od 1. februarja do 12. marca in na katerem je univ. prof. dr. inž.. Miroslav K a s a 1, znani in ugledni strokovnjak za železobeton, predaval članom te organizacije. Poleg predavatelja in zbranih učencev se je večera udeležU tudi direktor tehniške srednje šole R e i s-n e r, ki je dal na svojem zavodu predavalnico za tečaj radevolje na razpolago. Direktor Reisner je s toplimi besedami slavil vnemo in požrtvovalnost, s katero se prof. Kasa!, ki je v državi in v inozemstvu uva-ževana kapaciteta svoje stroke in ki je avtor znanega dela o teoriji in praksi že-lezobetona. ukvarja tudi s tehničnim napredkom manj šolanih gradbenikov, predsednik organizacije pa je v imenu učencev hvaležno podčrtal zlasti dejstvo, da je g. profesor za vodstvo tečaja odklonil honorar. Za zaključek je povzel besedo prof. Kasal in učinkovito predaval o perspektivah za razvoj železobeton« v bližnji bodočnosti. Naj iz zanimivega, splošno poučnega predavanja podamo glavne misli: Malokaten gradbeni materijal se je razvil tako hitro kakor železobeton. Ni tega de 30 let, ko se je smatral železobeton za neko nevarno novotarijo ter so bili ugledni strokovnjaki, ki so svarili pred uporabo tega nevarnega materijala. Rad se spominjam svojega profesorja na visoki tehniftki soli v Pragi, ki nam je tedaj predaval, da je videl železobetonski strop in se je prepričal, da drži, toda kljub temu je uverjen, da ta stvar ne more držati. Danes pa se uporablja povsem druga krilatica. Ako hočemo označiti, da neka stvar prav dobro in solidno drži, rečemo: to drži kakor železobeton. V teh dveh primerih se prav dobro označi ne samo ogromni razvoj železobetona, ampak tudi razvoj v mišljenju o vrednosti tega materijala. Danes smo prišli tako daleč, da se obče priznava, da je brez železobetona moderna gradbena tehnika nemogoča, in m je več še tako male zgradbe, kjer ne bi bil železobeton vsaj deloma uporabljen. Teorija in tehnologija železobetona je danes praktično in teoretično-znan-stveno tako obdelana, da bi marsikdo mislil, da smo dosegli v krivulji razvoja vrhunec ter da bo nadaljnji razvoj modernega železobetona ostal na tej višini ali da se bo razvijal vnaprej samo še prav počasi. Jaz sem v tem pogledu velik optimist in sem uverjen, da bo v razdobju kratkih 10 let izgledaj železobeton povsem drugače kakor danes. Možnosti razvoja vidim zlasti v razvoju kvalitete gradbenega materijala, v razvoju uvedbe strojev m mnogih metod v praktičnem izvrševanju, v ekonomiji novih načinov od ran j a ter v razvoju teorije gradbene mehanike, ki bo vpeljala v življenje nove gradbene sisteme. Se do čaoa pred svetovno vojno je znašala po predpisih dopustna napetost betona okoli 30 kg na kvad. cm, napetost železa pa okoli 800 kg na kvad cm. Po nemških predpisih iz leta 1925, ki veljajo dandanes tudi za Jugoslavijo, je dopustna izraba betona do 60 kg na kvad. cm. železa pa 1200 kg na kvad. cm. Že v teh številkah se vidi ogromen napredek, ker je dopustna izraba betona dvakrat večja kakor pred vojno, m tudi izraba železa je višja za celih 50^. Napredek je bil mogoč v prvi vrsti zaradi tega, ker se je kvaliteta gradbenega materijala, zlasti cementa zelo dvignila. V današnjih časih se posveča prav posebna pažnja tudi kvaliteti gramoza, pravo razmerje v velikosti posameznih zrnc ali tako imenovana pravimo granulacija gramoza je danes povsem znana zahteva. Nadaljnji razvoj v tej smeri vidim v razvoju vujokovrednlh ali specijelnih cementov. 2e danes imamo cementne marke, ki daleč prekašajo norme, ki so predpisane za visokovredni cement. Ako bodo taki specijalni cementi cenejši kakor danes na trgu, jih bomo mogli izrabljati v veliko večji meri, napetost betona bo mogla biti znatno višja, kakor je dopustna po sedanjih predpisih, zaradi česar bodo konstrukcije veliko nižje in lažje, kakor sedaj ter bo mogoče premostiti z železo betonskimi konstrukcijami veliko večje proste razpe-tine, kakor danes. Namesto navadnega železa se že danes začenja uporabljati jeklo ter razna specijalna železa, ki se izrabljajo do napetosti 1800 kg na kvad. cm. V pravilni kombinaciji betona iz specijalne-ga cementa z armaturo iz jekla vidim novodobno železobetonako konstrukcijo, ki se že začenja razvijati. Taka moderna konstrukcija bo primeroma nizka, zelo lahka in bo v svojih oblika> zelo podobna modernim železnim objektom Ako posvetimo še posebno pažnjo kvaliteti gramoza in bomo uporabljali gramoz iz trdega materijala v pravilni mešanici zrnc. bomo dobil: povsem drugačen beton, odnosno železobeton, kak« r ga izvršuiemo danes. Razvoj železobetona je zelo odvisen od uporabe modernih strojev. S strojno opremo stavbišoa silno pocenimo izvedbo železo ,etonskih zgradb ter tudi njih kvaliteto, ker ie strojno mešanje neprimerno bolj zanesljivo, kakor staro mešanje na roko. Od neokretnih strojev Mm mešanje betona iz predvojnega časa smo dospeli do modernih strojev z lastnimi motorji, ki obenem mešajo beton in ga tran<=-portirajo v poljubne višine raznih nadstropij, odnosno etaž. Pri zgradbi modernih betonskih cest so že danes v rabi modemi stroji, ki beton mešajo, ga polagajo na cestišče in obenem tolčejo ter se avtomatično sami pomikajo naprej, tako da tak moderni stroj betonira cesto tako rekoč sam popolnoma zanesljivo in avtomatično. Ti stroji so tako popolni, da lahko rečem, da je pred strojem navadni cestni planum, za strojem pa se ustvarja že gotova betonska cesta. Ze danes imamo stroje za strojno pneumatično tolčenje betona. So tudi metode, s kojimi se celotni opaž in oder na umeten način stresa tako, da je mehka betonska masa v gotovem vibriranju, s cimer se doseže beton prav posebne kvalitete. Iz teh kratkih črtic je razvidno, da je v bodoče pričakovati razvoj boljše kvalitete betona in s tem železo betonskih objektov v razvoju strojev, ki se uporabljajo na stavbiščih. Vzporedno z razvojem železobetona se razvija gradbena mehanika. Težko je reči ali vpliva razvoj betona na razvoj gradbene mehanike ali narobe. Gotovo pa je, da nam je znanost, L j. gradbena mehanika pokazala povsem nova pota. Znanstveni razvoj železobetona se ra?> vija v tej smeri, da nameščamo polne masivne betonske profile z votlimi profili. Ta razvoj opazujemo zlasti v mostnih zgradbah in to še prav posebno pri francoskih strokovnjakih, železo betonski most čez Ti-bero v Rimu, ki ima proste razpet ine 100 metrov, se je do zadnjih let smatral za neko čudo železo betonske tehnike. Toda predlanskim je zgradil Francoz Frenssv-nett most pri Brestu preko Loire, ki ima S loke, od katerih vsak izkazuje 196 m proste razpetine. Pa še o tem mostu se ie izjavil Freussynett v razgovoru z nekim žurnalistom, da mu je žal, da je ta most zgrajen, ker če bi ga imel graditi še enkrat, bi napravil samo en lok v razpetini 600 m. Ta ogromni napreoek je dosegel gori imenovani francoski inženjer le zaradi specijalnega znanja gradbene mehanike ter z uporabo votlih profilov. Obenem je uporabil še tako imenovano rektifikacijo osi loka: vpeljal je v objekt umetno napetost. O tej metodi ne morem govoriti na tem mestu, vidim pa v vpeljavi umetne napetosti v žclezobetonsKc objekte nadaljnje možnosti razvoja modernega železobetona. Nadaljnji razvoj železobetona je odvisen tudi od načina odranja in naprave opa-žev. Opazi, kakor Jih delamo danes, podra-žujejo konstrukcijo. Razvoj železobeton-skega stavbarstva stremi za tem, da konstruiramo univerzalne trajne opaže, ki se zlagajo iz posameznih delov po potrebi m gredo iz stavbišča na stavbišče. Z zeljo, da bi bili tečajniki udeleženi čimprej pri zgradbi kakega mostu, ki bo premostil našo Savo ali Dravo v eni sami odprtini, je univ. prof. dr. Kasal ob burnem odobravanju zaključil predavanje. Najbogie, na|trafne0&, H toda videla ga ni, ker je bila preveč zatopljena v svoje misli. — S svobodo amo prodrli v Anglijo, — je nadaljevala, — in skušamo uničiti tam delo reforme; še eno stoletje svobode in reforma se sesuje v prah. Isto velja za Francijo; pozor, monsignore: Revolucija je odpihala vse tako, da niti na dnu duše ni ostalo nič. Svobodomi-selci se vesele v svojem ponosu; toda ponos ne zadostuje ljudskim množicam, ki so jih osvobodili in zbudili v njih velik nemir. Naša družba pogreša vere in vodstva. Baš zato se tako navdušeno ustanavljajo novi redi, gode se novi čudeži in množice romarjev vstajajo v Franciji. To je sila razvoja. Vse rede poznam, nekateri so odlični, toda razkosani so. Samo eden je zares močan in delaven, ker je zatrl v svojih članih vse samoljubje, ker se je brezpogojno podredil papežu, ker ne razdružuje, kar je bog združil, ker objema dušo in telo in jU presnavlja v istem objemu, ker je v svoji sferi edina popolna slika dobro urejene družbe: to je Jezusov red, jezuiti. Jezusov red se stalno Siri, ker nastopa proti revoluciji z najboljšim revolucionarnim zdravilom — z izobrazbo. Nihče ne poučuje tako dobro kakor jezuiti V stoletju svobode bodo oni go- spodarji Francije. Toda to še ni dovolj; oni ne bodo imeli samo moža... Abbe je zamahnil z roko. — Razumem vas, monsignore, — je pripomnila Athenais. In ko je sladko riagnil glavo ter si natresel v nos tobaka, je nadaljevala: — So spovednice za ženske, vem; rodbine se posvetujejo s svojimi duhovniki o zakonskih zvezah; toda to so samo osamljeni poskusi, ki jih je treba združiti in o tem sem hotela govoriti z vami Abbe je zamižal in še bolj nagni1 glavo. — Potrebujemo jezuitski red za ženske, monsignore; to je naša naloga. Treba je mnogo samostanov, zavodov, društev pod skupno upravo. Rodbine pridejo, če se bo ravnalo z ljudmi mir* no, vljudno, pravilno; prinašale bodo darila, pomagale bodo reševati izgubljene duše in dajale nasvete. Človek našega stoletja hoče uživati v svoji nečimur-nosti in svojem razumu; polože preden j znanost, oblast, bogastvo, zakonsko srečo; na človeškega demona navale od vseh strani in po vseh potih: škod meso, dušo, srce, fantazijo, strast skratka, skozi vse. In demon se uda, ker je strahopeten in kratkoviden; ujame se v vsako past, ki mu jo nastavijo. Začeti je treba, monsignore; začetek pa mora hiti skromen, miren, tih. Pustimo revoluciji njena načela in sisteme, te muhe enodnevnice, njeno državo, ki se sesuje v prah po prvi izgubljeni bitki, njene ustanove, ki jih ma-škerada ljudstva raztrga. Moja nečakinja hoče vstopiti v red, vstopi torej v tistega, ki ga ustanovi. Meni je ležeče na tej slavi zavoljo našega imena. Moja nečakinja prinese svojo doto, okrog dva in pol milijona, in saint-vigorsko opatijo; po smrti mojega brata bo znašalo njeno premoženje nad pet milijonov; če bomo marljivo delali in če bo propaganda kaj vredna, bo Francija čez petdeset let polna naših samostanov. In naši samostani potisnejo v ozadje vse druge, ker jih prebite za celo stoletje. Uprava bo v Rimu, samo v Rimu. Ni treba, da bi se v to vmešavali naši škofje, ki mislijo preveč nase in na državo. Imele bomo generala, kakor jezuiti, z enakimi pravili in enako disciplino. Oba reda bosta delovala složno in paralelno. Oba bosta imela istega poglavarja. Ce se združimo, monsignore. bo imel naš poglavar tako moč, kakršne nima nihče drugi v Evropi. Skratka, on bo policijski minister duš. To je načrt, ki bi ga rada predložila Njegovi Emi-nenci kardinalu. Obmolknila je. Dotti je odprl oči. — To je velika ideja, zelo velika ideja, gospodična. Jaz sem samo siromašen duhovnik, toda vašo genijalnost občudujem. Vse tu sporočim Njegovi Emi-nenci. Njegova Eminenca na i odloči. Ali ste pa trdno prepričani, da čuti gospodična nečakinja v sebi veselje do samostanskega življenja? To, tako prostodušno izgovorjeno vprašanje, je padlo na Athenaidino glavo liki ledena prha. — O tem sem trdno prepričana. — Kaj pa gospod brat? Bože moj! Če vas vprašujem, gospodična, storim to zato, ker so vaše ideje velike, zelo velike, da pa moramo misliti na svobo-domiselce... Ce bi pa gospodična nečakinja slučajno izpremenila svoje nazira-nje... saj veste, da je še zelo mlada. — Izborna! Izborno! Zahvaliujem se vam za čast, ki ste mi jo izkazali, gospodična. Kar zanesite se na mojo molčečnost. Ta Dottijeva diplomatična previdnost je Athenaido razočarala. Pričakovala je namreč, da bo ves navdušen za njer načrt. — Pomislite, monsignore, da čas hi ti in da se je treba takoj lotiti dela. Moja nečaldnia bo prihodnje leto polnoletna in odločitev mora pasti že prej. ČISTITE VAŠE ČEVLJE Z NAŠO KREMO. Približuje se Velika noć gMđMMđM Vrsta 2851-05 Otroški Čeveljčki iz laka ali iz rjavega boksa. Izdelani fleksibl z usnjatim podplatom in stanejo velikost 23—26 samo Din 49.—. Z nastopom krasnih pomladanskih dni zavrzite staro ponošeno zimsko obutev in jo zamenjajte z novo. Vse nase prodajalne smo oskrbeli z novo nomladansko obutvijo, tako da boste lahko kupili pri nas čevlie no Vasem otn«n in Va*ih notrebah. Znižali smo cene obutvi posebno sedaj pred Veliko nočjo, da bi mogel biti na ta veliki praznik vsakdo dobro obut. Ne samo obutvi temveč tudi nogavicam smo znižali cene. da bi Vas tako no*tr*cr|i še bolje, še c*nei* in še dov^etHe. Posetite nas. hočemo Vas ljubeznivo sprejeti in Vam pomeriti vsaki par čevljev brez obveze za nakup. 69.- 59.- Vrsta 3661-00 Za Vaše ljubljenčke, ki se najbolj veselijo ko jih popeljete na izprehod Čeveljčki iz najfinejšega usnja črne ali rjave barve, velikosti 23—26 stanejo samo Din 49.—. Vrsta 9375-03 Za neverjetno nizko ceno evo lepih ženskih čevljev iz satena. Za malo denarja velik luksus. Ravno taki iz baršuna za isto ceno. 129. Vrsto 97154» Zelo priljubljeni čevlji za ples in za družbo. Iz belega ali črnega atlasa z visoko peto. Znižali smo jim ceno od Din 129.— na na Din 99. Vrsto J842-05 Otrok gre ponosno v Šolo. ako ima nove Čevlje. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa velikosti 27—34 samo za Din 69— da 1ih lahko vsakdo kupi. etev. 3o—38 Din 89._. ŽENSKE NOGAVICE: bemberg svilene prej sedaj Vrsta 2945-11 Cevi ji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149.—» prej sedaj Prej sedaj bombažne prej flor Din 49.- Din 35.« Din 35.- Din 25.. Din 25.. Din 19, Din 15.. sedaj Din 9.- 199.- i 199.- Vrsta 3162-00 Za dečke, ki najbolj trgajo obutev smo napravili močne čevlje z gumijastim podplatom. Prodajamo velikost 27—34 samo za Din 69.—. Vrsta 3635-18 Za trg in mesto ter za vsakdanje nošenje porabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto. Vrsta 1675-19 Z raznimi kombinacijami okrašen čevelj iz finega boksa rjave ali čokoladne barve. Isti iz laka kombinirani z raznimi vložki Din 199.—. Vrsta 2605-67 Aparten dekoltiran čevelj za Izprehod, a prešitim jezikom In perforiranim okras jem. MOŠKE NOGAVICE: svilene prej Din 25.-sedaj Din 15.- flor prej Din 15,- sedaj Din 9.« iz sukanca prej Din 9.« sedaj Din 7.« bombažne prej Din 7.-sedaj Din 4.- 199.- Vrsto 2947-00 Baodale ne zulijo niti nog niti žepa. Otroške B*. 22—26 Din 39.—, št. 27—34 Din 49.—. ženske št. 35—38 Din 59.—. Moške Št. 39—46 Din 69.—. Vrsta 1937-22 čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa z gumijastimi podplati. Prej cena Din 169.—, sedaj Din 99.—. Vesta 9637-21 Eleganten soliden čevelj trn finega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjatim podplatom za Din 199^—. Iz laka znižana cena od Din 229.— na Dm 199.—. Vrsta 9637 26 fteffjl sa lzprehode In Izleta, perforacija daje čevljem elegantno zo-Imajo močan usnjati podplat m peta Zahvala Vsem, ki ste se me kakor' koli spomnili ob težki izgubi moje nepozabne Ančke in mi stali ob strani, moja iskrena zalivala« V Ljubljani, dne 12. lil. 193* DR« LJUDEVIT MERČUN > m/Hali o£fasf< Vsaka beseda SO psu?* Plača se lahko tudi ta odgovor znamko I — Na vprašanja ■ nd&tvnrtamA - KoJmanfH o£la» TO' v znamkah. ZAHVALA. Za dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega Viktorja K»A se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se gospodoma dr. Rusu in dr. Misu za zdravniško skrb ob času bolezni, stolnemu župniku gosp. dr. Klinarju za tolaži ln e besede m čč. duhovščini za spremstvo, Skalašem za udeležbo in tovariško slovo, kakor tudi udeležencem iz Tržiča, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi v sredo, dne 16. marca 1932 ob 7, url zjutraj. V Ljubljani, dne 12. marca 1932. Žalujoča rodbina Kvedrova. ČEVLJI NA OBROKE ? TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T KOLARSKO DELAVNICO kupim ali vzamem v najem v mestu ali v bližini mesta. Valentin Bohinc, kolar, Srednja vas 3. Gornik, Slovenija. 1172 KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — WARBINEK, Gregorčičeva 5, Rimska, cesta 2, 1166 POSESTVO na katerem se lahko redi štiri glave goveje živine, z vinogradom, zelo ugodno prodam. -— Pojasnila daje Povse Alojzij, posestnik, Planina 14, pošta Tržišče pri Mokronogu. 1167 KMETSKO POSESTVO srednje lepo, z zidano hišo in 4 gospodarskimi poslopji, blizu ban ovinke ceste — prodam po zmerni cenL Pojasnila v trgovini Narat, S t. VM - Grobelno. 1168 TOUGUBT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T 92.000.— Din HIŠA (VELA) 4 sobe s pritiklinami in kletjo zgradi stavbna družba » Jugro-grad«. — Informacije: Ing. Pust, Streliška ulica 33. 34JT TELEFON 2059 PREMO« SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. VI ŽELITE PRISTNEGA LJUTOMERCAN A ? Morda za praznike? Za god? Za veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem vinogradniku Bob. Košar, Sv. Bolfenk pri Središča. Najfinejše aorte, kakor trami-nec, muškatni silvanec, rizling. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. NaroČite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 1 naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler traja zaloga. 1169 ODDAM 2 STANOVANJI po 2 sobi, kuhinjo in pritiklinami v vili; elektrika in voda v hiši. Eno takoj na razpolago, drugo s 1. majem — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1191 MESARSKEGA POMOĆNIKA treznega in zaupnega iščem — Hrana in stanovanje v hiši. — Istotam sprejmem tudi UCEN-ca. Ivan Prahin, Savski marof, kolodvor. 1170 TOVORNI AVTO od 2^a do 3H tonski, po možnosti s polnimi gumi, malo rabljen, kupimo. Ponudbe na naslov: > Slavlja*, paromlin, Vukovar 1171 DIN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T GOSTILNO V ZAGREBU na najprometnejfii točki, z vsem inventarjem, kakor stoji, prodam za 20.000 Din zaradi starosti. Gostilna je v centru na križišču ulic Pojasnila daje A. Palčič, Nova ves 35, Zagreb. 1173 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgale«, Ljubljana, Gosposvetska c. IS (Kolizej) poleg skladišča >Alko«. 125 X* MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NARObfi, LJfibljima, Gosposvetstca cista 6t. 16 (pri Levit) 25/T VOLNO ZA MODROCE zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1066 KLAVIRJE, PLANINE svetovnih znamk — Vam nudi najugodneje MUZIKA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T MED zajamčeno pristen, hojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »Društvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 4, v bližini gostilne Novi svet. 2l/T Tednik »ZABAVNI LIST« Stražišče pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T Novodo£k> — spedjelno damsko vino iz kleti kneza Wln diseh j^ratza — toči se T AUTOMAT BIJFFETU Aleksandrovi (palača >Viktorija«; cesti it« 4 - TeL 2308 L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg IS priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. i Znižali smo cene malim oglasom, da stane beseda le SO p. Zunanji tnserentl lahko plačajo male oglase z znamkami. Na]cenejie vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK 8 MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, predtis kanje. — Na Izbiro krasne p red tis kani prtičl po Izredno nizkih cenah. Izdelujejo se najnovejši moden o-troeldh vozičkov, rsF.iia najnovejša ivokolesa, šivalni •troji In motorji. Velika izbira. Najnižje cena. Ceniki franka »TREBUNAc F. B, L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. VABILO k lil« rednemu letnemu občnemu zboru S A VINSKE POSOJILNICE V ŽALCU registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 22. marca 1932 ob 14. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1931. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče ob 15. uri istega dne drug občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelfttvo. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran JezerseJL — Za upravo in inseratns oei usta: Oton tairistec. — Vsi t i^ungam. 7