Z1S. ifeuilko.
0 umm, o petek zi septembra 19Z3.
Leto LVI.
izhaja vsak daa popoldne, lzvzaaiftl nadel e In praznike.
laMTOfl: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, orekticl  petit vrsta   3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne oonudbs beseda 75 a. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek nosebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se milo*: znamka za odgovor
Unravništvo „Slov. Naroda' ia „ffarodaa tiskarna*' niflora ollca št 5T pritlično. - Telefon it. 104.
Dredniatro „3lo7   tfaro**" «W»«eva oUcj *L 5, i- r dstropja
Tola'^n šle-. 34. Dopisa .tirejcni *e *i«isieeiw ia ZHda<si«o franko« an©-v    R*>tto-j*S3v ia r,a vnfa. v5Q
a«gr Posam^zrife Številka: ~^9B
v lnozens»;u niyfl'Ji3 rfil Din I, nadefije Din 1-25
„Slovenski Narod**	velja:				V inozemstro
		t LtuH7i*-u	po		
		Din 144*—	Din	J 44--	Din 264*-«
6      , ...	•   • .	. 72—		72-—	.    13*2- —
3      •         ■  • .	m      m m	36 —	■	36*—	. 6<v—
		. 12--	•	12-—	*■>■>._ •     * — —
Pri morebitnem povišanju se ima dalsn naročnina doplata o. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno po nakarn d.
Ma <?amr» nismena naročila Hrt?, poetatve denaria <;e ne moremo ozirv:.
11 1 'i^iiinwaaeaeaeeeaeeMeaenieniii» u
—-nik:
Ali se da paRslarzeni i!resrr"5!ti?
11.
Panslavizem je bil nam Slovanom že kot gola ideja neizmerno koristen. Tisto »hejslovanstvo«, ki nekaterim dandanes tako preseda, ni bilo in tudi sedaj Še ni brez vsakega pomena. Kje bi že bili manjši slovanski narodi, kje bi bili zlasti že mi Slovenci, ako bi ne bili v svojih borbah proti trem sovražnim narodom, ki nas obdajajo in ki so nam vedno stregli po življenju, imeli zaslombe in opore v zavesti, da nismo sami, da stoji za nami več kot stomilijonski narod in da vsled tega naš boj ni boj brez upa zmage! Samo to zavest imamo zahvaliti, da nismo poginili in samo ta zavest more rešiti one naše brate, ki še danes zdlhujejo pod tujim jarmom!... Odvračati se od panslavizma, bi bilo vsaj za manjše slovanske narode toliko, kot vdajati se samomorilnim mislim! Radflč in njegovi kompanjoni devljejo s svojim separatizmom sami sebi vrv za vrat! Ni treba kdovekake bistroumnosti, da uvidimo, kaj nam je v korist in kaj nam ni v korist. Dovelj je, ako poznamo želje naših nasprotnikov! Ti pa ne žele ničesar bolj, kot da smo mi razdvojeni in needini!___
Samo ako se bodo Slovani zavedali svoje skupnosti in izvajali iz te zavesti vse posledice, je upanje, da napoči nekoč dan, ko bomo Slovani s ponosom lahko trdili o sebi: zdaj se začenja slovanska doba, zdaj bomo mi daiali zgodovini smernice, zdaj je v naših rokah usoda človeštva!
Žal, da svetovna vojna, ki je bilo v njej prelite toliko slovanske krvi, nam Slovanom ni prinesla takih uspehov, da bi mogli že zdaj govoriti o začetku kake slovanske ere. Da je tako, zato so poskrbeli, kakor že omenjeno, v bratski slogi naši prijatelji m neprijatelji! Res da so nastale vsled zadnje vojne tri nove slovanske države: Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Gotovo je tudi, da bi te tri države, ako bi nastopale enotno, tvorile dokaj imponu-iočo silo. Toda to bi še vedno ne bilo Slovanstvo! Če bi se te tri države združile brez Rusije v neko celoto, bi bilo to za Slovanstvo prej nesreča kot sreča. Nastal bi na ta način v slovanskem svetu nekak razkol, ki bi bil vsega obžalovanja vreden in bi imel za Slovanstvo nedvomno najusodnejše posledice. Pri obstoječih razmerah bi smatrala namreč Rusija, da je taka zveza naperjena proti nji in odtujila bi se slovanski ideji še bolj, kot se je itak po zaslugi boljševizma. In v kakem položaju bi bile Poljska. Češkoslovaška in Jugoslavija — z Bolgarijo kot slovansko državo za enkrat ne moremo ra-
čunati — kaj bi se jim obetalo, kake nade bi stavili lahko na bodočnost, ako bi ne imeli Rusije na svoji strani? Mislim, da bi se vsem trem odpirala le malo razveseljiva perspektiva. Rusija bi se naslonila še tesneje na Nemčijo, a kaj bi pomenili Rusija in Nemčija v prijateljskem objemu čez nekoliko let za Evropo in ves svet, to je jasno vsakemu, ki zna misliti!
Za to morajo biti obrnjene oči vseh Slovanov brez razločka prej kot slej na Rusijo, zato mora iti stremljenje vseh merodajnih slovanskih krosov za tem. da se velika Rusija prej ko mogoče pridobi zopet za Slovanstvo!
Toda kako?
Pri nas je že deli Časa na dnevnem redu vprašamo, ali naj stopi naša država z boljše viško Rusijo v diplomatske stike, ali naj vstraja še dalje na svojem odklonilnem stališču. Jaz se čudim, da se zdi odločitev v tem pogledu mnogim tako težka. Stvar treba samo malo pre-udariti! Kaj dosežemo s tem, ako stojimo še dalje samo pasivno ob strani? Ali se bodo stvari zaradi tega v Rusri kaj izpremenile? Najivno bi bilo, kaj takega pričakovati! Ako hočemo, da ne bo za nas v Rusiji vse izgubljeno, treba, da nastopamo aktivno! Vojne Rusiji ne bomo napovedovali, to bi bilo blazno, a treba, da rešimo na drug način, kar se rešiti da. S samim opazovanjem in čakanjem ne dosežemo ničesar. Zato treba, da se naša diplomacija nemudoma loti dela. Mi moramo svoje zastopnike tudi že zaradi tega imeti v Rusiji, da se takorekoč na lastne oči o tem prepričamo, kaj se godi v Rusiji in kake so ondi razmere pod sovjetsko vlado. To, kar smo doslej v tem pogledu čuli, ''e morda res. morda pa tudi ne! Ako bodo druge države mimo dopuščale, da bo Nemčija sedanje ruske razmere neomejeno izkoriščala, potem je vsekakor mogoče, da se vtr-di nemški vpliv v Rusiji tako, da ga ne bo mogoče nikoli več izpodriniti.
Anglija se je hitro izpametovala! Videla je, kako Nemci v Rušiti žanjejo in hotela je biti pri Žetvi deležna! Začela se je približevati boljševikom, ne plašeč se niti pred dejstvom, da tiči v tem nevarnost za prijateljstvo, ki je i vladalo doslej med njo in Francijo. Prav zaradi tega se je začela laskati tudi Nemcem, da bi JI ne delali pač preveč neprilik pri boljševiški vladi. Od tod izvira vse nesoglasje med Anglijo in Francijo v reparacljskem problemu! Šele v drugi vrsti je napotil Anglijo k temu strah, da bi Francija ne postala premočna. Sicer pa je ta strah prazen in samo pretveza, dokler Francpa ne
zahteva nič več, kot da se ;i poravna prizadeta Škoda! Lastno korist nad vse! Tega načela se držijo drugi, tega načela se držimo, kadar gre za splošne interese slovanstva, tudi mi!
Gotovo je položai naše države v tem ozira nekoliko težaven. Če se ne motim, sem že izvajal nekie. da je — vsaj zaenkrat — Francija naša naravna zaveznica. Ali ne smemo prezreti, da navzlic prratelistvu, ki obstoja med njo in nami, vendar le samo s kislim obrazom posreduje za nas v sporu, ki ga imamo zaradi Reke z Italijo. Da bi se energično zavzeli za nas,   tega ne
pričakujmo! Zakaj brezpogo.no ozir
bi se mi potem na   njene želje?
Vsaka zveza ima svoje meje in ne sme nikdar segati tako daleč, da bi prišel eden zaveznikov v popolno odvisnost od drugega. Ako Francija noče priznati ruske sovjetske vlade, ima za to svoje posebne razloge, ki nas ne tangirajo! Sicer pa ne vem, kaj si Francija obeta od tega svojega negativnega stališča, le verujem prav, da bi se dalo fia ta način izsiliti kaj, ker je Rusija vsled svoje razprostranosti nekak svet zase in laglje izhaja brez stikov z inozemstvom kot vsaka druga država na svetu. Mislim, da bi druga pota tudi Francro prej privedla do cilja! Toda ako Franciia že vstraja na tem stališču, aH naj tudi mi? In čemu? Zgolj zato, da so zahteve Francije na ta način nekoliko bolj poudarjene? S tem Francija pač ne pridobi mnogo, nam pa je stvar lahko v veliko škod-:: Sicer pa — ali je res, da Francija sovjetske vlade noče pripoznati? Nikakor! Pod gotovimi pogoji bi to takoj storila — ako bi se namreč sovjetska vlada hotela zavezati, da poplača Franciji predvojne dolgove! Tu ne gre torej za nikaka načela, temveč zgolj za gmotno korist Francije, kateri, na ljubo pa naša država pač ne sme žrtvovati onih interesov, ki jih ima Slovanstvo na razvoju razmer v veliki Rusiji!
To bi morala Francija uvidevati in vpoštevati. ali uvideti bi morala rudi še nekaj drugega! Odbiti Rusijo od sebe za vselej ali vsaj za dolgo vrsto let, Franciji nikakor ne kaže. Dolgotrajno nasprotstvo RuM:e bi postalo lahko usodno zanjo! V njenem posebnem interesu je, da si pribori iznova prijateljstvo ruskega naroda. Sicer ruski narod in sovjetska vlada nista identična a Franciii bi se odtujil polagoma ves ruski narod, ako bi neomajno vstrajala pri svojih zahtevah. To bi pa bilo tudi krivično! Morda je baš Rus<;a največ pripomogla k antantini zmagi! Saj sta se najprej proti nji vrgli osrednji državi z vso vehemenco, ona je morala vzdržati najhujše udarce. Z odkritosrčnostjo, ki jo je težko ločiti od cinizma, je ob začetku vojne priznal neki angleški veljak: »Mi posežemo šele takrat
v boj. ko bodo moči vseh vojskujočih že izčrpane!« Rusija je morala prenesti prvi sovražni naval, ona je z neprimerno požrtvovalnostjo in gigantskim naporom zadrževala in motila sovražnika toliko časa, da so bili zavezniki zadosti za boj pripravljeni. To bi morala Francija primerno ceniti! Rusija za vse svoje žrtve ni prejela ničesar, njo je zadela izguba za izgubo, dasi je v polni meri storila svojo dolžnost. Ako bi zahtevala Francija od Rusije povrnitev vseh predvojnih dolgov, bi bilo tem bolj krivično, ker so se dotična poso-'ila vsaj v veliki meri porabila za oborožitev, torej v svrhe, od katerih je imela baš Francija in z njo drugi zmagoviti zavezniki nedvomno svojo korist. Brez vsakega pridržka lahko trdimo: brez Rusije bi ne bilo antanti-ne zmage! Pusija ie s svojimi udarci sovražnika toliko oslabila, da je bila potem možna zmaga nad njimi! Zato pa zahtevata pravica in poštenost, da dobi odškodnino v tej a1i oni obliki in če ne drugače, pa vsaj na ta način, da se ji odpišejo dolgovi. Te dolgove bi morali poravnati premaganci m napačno je bilo, ako Francija pri sklepanju mirovnih pogodb ni še tudi na to mislila.
Par milijard več bi Nemčija Še vedno ne ugonobilo, ki bi tudi s temi milijardami še davno ne plačala one vojne odškodnine, kot bi to bila zahtevala ona od Francije v slučaju« da bi se bila vojna sreča nagnila na nieno stran.
Našo diplomacijo čaka tu lepa naloga, da posreduje v napomir.anom smislu in pridobi FrancHo za sporazum z Rusijo. Saj s tem. ako c* ptme v stike s sovjetsko vlado. Še r; rečeno, da smo postali prijatelji boljševiškega režima. S te:n dobimo samo možnost za udejstvovanje v lastno korist In v korist slovanske stvari. Uspehi so seveda odvisni od mož. ki bi jim pripadli naloga, da zastopajo našo državo v Rusiji!
Res je nemarnost, da odbijemo 1 tem, ako se pribli - imo Rn«!ji. pa Poljake od sebe. Toda to bi b:.!a samo epizoda! Saj tu ne gre za dva, tri mesce! Tu gro za dec^nre' Tekom Časa se izravna vse. Sb-ari stoje namreč tako, da se Poljska prej ali slej mora sprijazniti z Rusijo, ker ie sicer njen obstoj nemogoč. A. da se to čim preje zgodi, v to morajo zastaviti svoje moči vsi ki čutijo slovansko, zlasti pa osebe, kJ so jim povereni diplomatični posli! —,
Enotna akcija na naši severni meji.
Z menoj vred je najbrž veČina trez-nomislečih rodoljubov in politikov, ki dvomimo, ako bi bila naša nadvse zaslužna C. M. D. prava firma za izpre-obračanie narodnih odpadnikov in mlač-nežev. iMed renegati je že samo njeno ime isto, kar je za hudobca blagoslovljena voda. Ime C. M. D. zbuja odpadnikom grešno vest.
Kulturno in prosvetno akcijo med izgubljenimi našimi dušami na severni meji bi bilo treba započeti z drugačno akcijo, v prvi vrsti s podrobnim lokalnim delom. Niti C. M. D. niti Jugoslo-venska Matica, pa tudi Orjuna, Sokol-stvo ali Orlovstvo ni za uspešno prodiranje ob mejah. Zapeljano ondotno ljudstvo je skrajno nezaupno proti vsemu, kar prihaja iz naše centrale. Ne smemo pozabiti, da so ti ljudje še vedno pod direktnim ali indirektnim vplivom iz Gradca oziroma Celovca. Fdino krajevne organizacije z nepolitičnimi cilji in reprononsiranimi imeni bi jih mogle pritegniti, kakor bralna, izobraževalna, predvsem pa razna strokovna društva. Pri snovanju in vzdrževanju takih društev so pač lahko v ozadju večje narodne organizacije, ki dajejo moralno in gmotno pomoč.
V prvi vrsti je torej potrebno, da poiščemo v vsakem kraju na meji vse zaneslive. neoporečne tn ra narodno probujo sposobne domačine brez razlike stanu in strankarske pripadnosti. Ti liudle bi naj tvorili pripravljalni odbor.
a !e sami naj po krajevnih potrebah raz> sodijo, kakšna organizacija so naj osnuv je, da bo pritegnila čim več dosedaj narti Še odmičnih elementov. Člani naj dobah vajo v roke le take časopise, ki zastopajo strogo narodno in državno edini, stvo. Po potrebi naj se tak list osnufe specijalno za obmejno prebivalstvo. Ke$ v vsakem kraju ni mogočo ustanoviti lastne ljudske knjižnfce. naj bi se zasnovalo vsaj par potujočih knjižnic, ka* kršne je imelo društvo »SOdmsrk« rne<J Slovenci. Pri izberi kniig bi bilo tudi treba velike rigoroznosti. Društvom naj bi se ob nedeljah preskrbljevala lahko umlfiva predavanja. V začetku naj M bila predavanja le strokovna (kmetijske panoga, za obrtne stroke, za delavce, za starše itd.). Govorniki bi že našli priliko, da udarijo polagoma tudi na nar rodno struno.
Vse problematično razpravljanje rjo časopisih in sestankih o sanaciji na ue> ?ih mejah pa ne bo dovedlo do poziftfr-nega uspeha, dokler nimamo za vso ofc-mejne pokrajine enotnega zaupnika iti organizatorja, ki bi bil v pravem pornj-nu besede obmejni komisar in irvidnut, ki bi res temeJfito poznal vse krajevne prilike in dušo obmejnega prebivalstva, Ta zaupnik bi moral imerl dalekosežna pooblastHa oziroma splošno zaupanje vlado in državnih oblasti, obenem pe tudi vseh naših narodnih in kulturnih in* stttucij. Ljudstvo bi moralo videti e. njem prijatelja in blagohotnega ter ob*
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman. 34
»Vse se konča,« je dejal Torral.
»Na svidenje v krožku.«
Že se je oddaljil, a se spet vrnil.
»Sicer pa pazi na vozove. Ti imaš nevarno nagnenje do koles. To pa je bolj resno kot omotica.«
XIV.
V Torralovi kadilnici je vladala tema, ker so široki senčniki branili dostop žarkom popoldanskega solnca. Le opijska svetilka je žoltila strop in r.ave vijuge so se težeče zvijale po zraku, ki ic dišal po praških. Torral je kadil, pri nogah sta mu spala njegova boya.
Paleča ura brezsanjske, tope opoldanske tišine. Saigon spi in po praznih ulicah vlada moreče solnce. Le še kadilci životarijo v svojih zaprtih kadilnicah in nit njihovega mišljenja, ki ga je opij čudežno razgibal, se vije daleč preko zemeljskih mej, segajoča tja do dobrotnih in svetlih carstev. ki jih je hotel nekoč Kuang-Cen dati svojim učencem.
Torral je ležal na levi strani, z desnico je držal iglo nad svetiljko In se pripravljal na svojo šesto pipo. Pod sabo si je nagrmadil kambodžan-skih blazin iz sveže riževe slame. Skozi njegov
razpeti pyjama se je svetilo njegovo zarjavelo oprsje, ki je bilo v primeri z njegovo veliko glavo prešibko. Ta trup je bil orjaški, pa tudi zgrbljen, trup civiliziranca. ki brez prestanka izoblikuje svoje podedovane možgane, dočim zaničljivo meče svoje telo v žrelo razuzdanosti.
Torral je kad;l svojo šesto pipo.
Vdihnil je ves črn dim, ne da bi za;el zraka. in raje bi se zadušil, kot da bi ga izpihal. Glava mu je omahnila nazaj na blazino, pohotno se je stegnil in vsi čuti so mu drhteli kot napet lok. Topel vonj strupenih praškov mu je napolnil nozdrvi in okajena svetiljka je opasala njegove kovinske oči. Lahno dihanje spečih dečkov mu je vztrepetavalc po ušesih kot sladko plakanje gosli.
Zunaj, prav daleč pa je na ulici, ki je molčala kot Sahara, odmel korak, in nihče drugi kot kadilec bi ga ne začul tako hitro. Torral je pozorno prisluhnil prišlecu, — bil je moški, ker so bili koraki močni in počasni; kadilec je igraje preizkusil ostrino svojih čutov. Mož je obstal in šel spet naprej. Po petah, ki so bile ob tlak, je Torral uganil, da se sprehajač obotavlja in da je moral zapustiti senco dreves, če je hotel prekoračiti ulico. Pred vrati so koraki umolknili in ob potrkanju samo s prstom, je Torral prepoznal Fierce-a. čeprav ni bil Flerce za popoldanske prlgrevice še nikdar na cesti.
Torral je sunil 1 nogo v kup spečega, rjavega mesa. Dečka sta se razpustila in se pretegnila. Le-
žala sta kot dva brončena kipca. Sao je vstal; oči so se mu vsled opija nabrekle in se pordečile. Iskal je svoj kai-hao iz belega platna, ki ga je, predno je zaspal, vrgel v kot, ko je Fierce že drugič nestrpno potrkal. Tedaj pa je zletel boy kar nag, da mu odpre in si je pričvrstil samo lase pod svojim črnim turbanom.
Vstopil je Fierce, vrgel čepico vstran in se molče vsedel.
»Kaj je?« ga je vprašal kadilec.
»Nič.«
Vlegel se je desno od svetiljke. Torral je napolnil pipo in mu jo ponudil. Fierce je odkimal z glavo. Torral je kadil sam. nato sta dremavo kramljala. Bova pa sta spet zaspala.
Črni dim pa je spet potemneval preproge iz riževe slame na steni. Skozi goste klobčiče dima so se svetile enačbe na črni deski in kadilec je čital v njih srebrne izreke iz nezmotljivega evangelija.
Točno ob štirih se je Torral dvigml. Optjeve saje so mu pocrnile obraz in roke. Otrl Jih je s ko-linjsko vodo in tudi Fierce-u je ponudil ateklenlčico,
»Deset pip m dve uri odpočltka po deseti. V vsem mora vladati red.«
Odvrgel Je svoj pyama in se oblekel Fierce si je nažgal cigareto. Torral se ie radenski vsedel na rak lopni stol.
»Čemu si prišel k meni pladnovat?«
»Izgnali so me.«
>Kdo?« »Liseronova.«
Torral je pričakoval kske^a pojasnila, Fierce je stri cigareto v opijevi skodelici.
»Zgodba je prav kratka. Od časa do časa se poigravam s tem dekletom, ki jo v glavnem zdr** žuje M6vil. M6vll seveda ne ve.. *
»Kaj za to!«
»No, vsaka stvar se pač konča, in te dni sem hotel z Llseronovo obračunati. Pri tem pa so se pojavile nekatere težkoče.«
»Za ločitev je treba dveh.«
»Bil sem sam. OklenUa se me j . trajalo ji je« da je z mano vred varala Mevila. Moji obiski sr> bili poredkejgi; poiskala me je doma; izmišljal sem si odsotnost; Čakala me je pred vrati. Včeraj zvečer pa mi je bito vsega dovolj m sem jI pisal.«
»Jasno?«
»Ne dovolj; proefl sem Jo, naj ne pride več k meni; pa se je baš ob uri oddiha zaletela vame.«
»Kot soctjallaem v meščanstvo,«
Ni to sala: bil sem v PT7*mi m spal. pa sem B moral odpreti«
»Sitno.«
»Vstopila je, V trenutku mi je priletelo v obraz tristo pijaatrov, ki tem jih priložil k svojemu včerajšnjemu pismu i — nato pa te mi jo gola ženska vrgla v naročje. Prišla je v nočni belile
»In ti se pritožuješ?«
Stran 2.
»slov nr« e- p* i     i* * k O u*    a u t 2i septembra .*zo
Aktivnega posredovalca za dosego svojih teženj. Vsako imenovanje za obmejne kraje, vsako napredovanje ali preme-ičenje, vsaka podelitev koncesije, vsaka državna ali privatna pomoč, vse bi moralo pasirati njegovo odobrenje oziroma njegov nasvet. Ako bi bil mož resen, uvideven, pravičen in strogo objektiven — in vse te lastnosti bi moral Imeti — pridobil bi si kmalu splošno zaupanje vseh slojev, tudi tistih, ki nas in našo državo danes še nezaupno po strani gledajo. Kot takemu bi bilo potem lahko organizirati in poučevati.
Zaupnlkovo poizvedovalno in na-svetovalno delovanje bi razbremenilo Jupanstva, orožništvo in finančno kontrolo. Oblasti pa bi obenem dobivale informacije hitro, točno in res strogo zaupno ,ker bi jim bil zaupnik vedno pri roki ter bi se napotil nemudoma na lice mesta, ako bi ne bil že itak o stvari dobro poučen.
Zaupnik bi moral biti tako situiran oziroma plačan, da bi bil res popolnoma neodvisen, t. j. od nikogar podkupljiv. V sedanjem poizvedovalnem aparatu Čestokrat manjka ta predpogoi. Imamo sicer popolnoma spoštovanje in zaupanje do naših orožnikov in organov finančne kontrole ter znamo ceniti njihovo naporno službo, toda njihova krivda ni. ako niso povsod in vselej neodvisni. Krivda in sramota pada na vlado, ki jih še vedno tako beraško pla-
čuje, da morajo čestokrat lačni in zanikrno, nezadostno oblečeni opravljati odgovorno službo. Prav nič čudnega ni, ako tak obupanec, posebno ako Ima doma nepreskrbljeno rodbino, sramežljivo sprejme kako dariio. Sila kola lomi. Beda in morala sta si zavistni tekmovalki. Morda sicer darilo ni bilo sprejeto kot podkupovanje, toda obdarovancu so že vezane roke za strogo nepristransko postopanje v bodočnosti ne le napram darovalcu samemu, temveč tudi napram njegovim sorodnikom In prijateljem. To velja posebno pri podeljevanju raznih koncesij, ko pritiskajo za prosilca navadno vsi sorodniki in znanci po raznih ovinkih. Znani so nam slučaji, ko so dobili v obmejnih krajih za ves okraj odločilno koncesijo ljudje, ki so s svojim srcem in tajnim delovanjem še vedno onostran naše državne meje. Oblasti so podelile koncesijo na priporočilo poizvedovalnih organov, a ti so postopali proti svoji dobri volji pod pritiskom razmer in odvisnih zvez.
Popoln ni nihče, toda gotovo je lažje najti enega moža z zgoraj zahtevanimi svojstvi. kakor pa pričakovati vse neoporečne lastnosti od obsežnega aparata sedanje izredne službe.
Morda se najdejo vplivni činitelji, kl bodo o stvari resno razmišljali in znali za uresničenje načrta zainteresirati me-rodajne kroge.
Cirilmetodar.
Telefonske fn brzoleons nnrotfta
Narodna skupščina in reško vprašanje,
— Eeograd, 20. septembra. (Izv.) Narodna skupščina in reško vprašanje. Snoči in danes zjutraj so prispeli skoraj vsi narodni poslanci, da prisostvujejo današnji dopoldanski seji narodne skupščine. V kuloarjih narodne skupščine je postalo danes zelo živahno. V vseh klubih razpravljajo o nafaktuelnejših dogodkih zunanje politike.
Demokratski klub je imel včeraj pod predsedstvom Ljube Davldovića sejo, na kateri je obširno razpravljal o zunanji in notranji politični situaciji Klub je sklenil, da v smislu člena 73. poslovnika narodne skupščine predloži nujno Interpelacijo o naših odnošailh napram ItaUJL Interpelacija ima za predmet zadnje dogodke na Reki. Izvoljen je bil poseben odbor treh članov, posl. dr. Gri-sogona, dr. SumenkovKa in dr. Krizmana, ki je popoldne sestavil zelo obširno interpelacijo. Interpelacijo bo v zbornici prečita! posl. dr. šumenkovič. Podpisana je od vseh demokratskih poslancev ter naslovljena na ministrskega predsednika g. Paš?ča in pa na namestnika zunanjega ministra dr. Ninko Pe-rfča. Intemelacija med drugim zahteva ▼ petih točkah, da vlada poda precizno •tališče, če je bila z imenovanjem generala Giardina za reškega guvernerja kršena rapallska pogodba, dalje Interpelacija vprašuje, če je res, da se prično nova direktna pogajanja in končno zahteva interpelacija pojasnitev našega mednarodnega položaja.
V krogih demokratskega kluba vlada za interpelacijo veliko zanimanje. Demokratje so predvsem radovedni, kakšno stališče bo zavzel napram tej interpelaciji radikalni klub, ali bo glasoval ea nujnost ali ne.
Opažati je dalje, da skušajo demokratje izrabiti reške dogodke   v svoje
parlamentarno-taktične svrhe. Demokratski krogi angažira:o vse opozicijo-nalne skupine, da bi skupno nastopile proti sedani vladi zaradi neuspehov napram Italiji. V parlamentarnih krogih obširno razmotrivaio vsebino prof. De-polijevega pisma Mussoliriiu, ki mestoma priznava, da so mu razne stranke na Reki, posebno fašisti, onemogočili vsako organizacijsko delo na T?eki. Indirektno Depoli obtožuje fašiste raznih neredov v upravi.
Obširno se tudi razpravi;aio v parlamentarnih krogih napol ofciielno objavljene točke italijanske vlade glede Reke. Za najvažnejšo točko poloficrel-nega rimskega poročila smatra'o točko 3., ki govori o Delti in Barošu. Glavno je vprašanje reškega konzorcija, glede katerega je svoječasuo iziavifa naša delegacija v paritetni komisiji, da ne more biti govora o kakem konzorciju Reke z Barošem in Delto. Sedaj je ta predlog Italija zooet stavila v nekoliko spremenjen! obliki. Naši državi naj bi služilo reško pristanišče kakor vsa ostala pristanišča. Po mnenju parlamentarcev pa se nadal-'ne točke in predlogi medsebojno izključujejo in je nemogoče pričakovati, da bi ti predlogi bili predmet konkretnim razgovorom in posvetovanjem.
Demokratski poslanec dr. Grigoso-no vloži danes na ministra zunanjih del vprašanje, če smatra kralievska vlada poslednji akt Italije na Reki, to je imenovanje generala Giardina za guvernerja, kot kršitev rapallske pogodbe, ali je bila vlada o tej akciji od Italije pravočasno obveščena ln kaj hoče kraljevska vlada ukreniti v obrambo naših interesov na Reki. Na ta vprašanja zahteva posl. dr. Grigosono nujen odgovor.
Stacionaren položaj na Reki.
VSEBINA PASIĆEVEGA PISMA.
— Beograd, 20. septembra (Izv.) Poseben kurir zunanjega ministrstva je odnesel v Rim pismo ministrskega predsednika Pašlča kot odgovor na Mnssolinijevo. Vsebina, kakor je bilo že Javljeno, je strogo tajna. Kjub raznim naporom beogradskeza tiska In raznim poizvedbam beogradskih ■ovfriarjev do danes ni uspelo, da bi se saznala vsebina tega pisma. Tekom današnjega dneva namerava zunanje mlnlstr-•tvo izdati posebno izjavo na znane točke poloficijclnega rimskega poročila. Pismo, kakor je doznal vaš dopisnik, v prvi vrsti naglasa, da naša vlada privoli samo v taka direktna pogajanja, ki temelje na ra-pallski pogodbi.
VLADNI SVET NA REKI.
— Peka. 19. sept. (Izv.) Vojaški guverner Giardino je sestavil nekak vladni svet, ki ga tvorijo: dr. Arturo Chio-pris (notranje zadeve, nauk in socijalna skrb), dr. John Stiglich (justica), Gvido Depoli (finance), inž. Bescocca (javna služba). Predsedoval bo vladnemu svetu guverner Giardino. Izdan je dekret, ki potrjuje vse upravno osobje za nadaljnje službovanje. Guverner je imel daljši pogovor s senatorjem Grossi-chem, kateri Je zelo zadovoljen z ukrepom vlade, ki je poslala svojega guvernerja na Reko.
GIARDINO V POGOVORU Z NOVINARJI
— Feka, 19. sept. (Izv.) Guverner Glardrno je »prejel novinarje i« raznih de-gel, katerim Je Izjavil, da ima od narodne vlade nalogo, upravljati mesto In poskrbeti za njegovo gospodarsko prerojcnle. pričakujoč, da sporazum med Italijo ln Jugoslavijo slednjič reši reško vprašanje. Dopisnik lista »Corriere della Sera« pravi, da je Giardino v pogovoru posebej mnenja!,
da treba ukrepov proti nezaposlenosti. Nezaposlenih je na Reki nad dva tisoč oseb, ne glede na Jugoslovenske delavce, ki se ne javljajo pri magistratnemu uradu. Nezaposlenosti se pridružuje obup ljudstva radi jugoslovenske sovražnosti, ki le preprečila Reki vsak promet ln ustavila celo železnico.
(Ako bo general Giardino tako govoril ne bo uspela njegova misija ugodno. Nikar naj ne misli, da so pravi Rečanl srditi na Jugoslavijo, češ, da je ona krrva reSVe nesreče zbog svoje sovražnosti do Reke In Italije. Na jug^slovenskl strani se ni kazala nikdar nlkaka sovražnost, marveč vedno je bilo Jugoslovensko nastopanje koncllljantno In ako bi rimska vlada res tako koprnela po lepi bodočnosti Reke, bi bila reško vprašanje že zdavnaj lahko rešila ugodno za Reko In njeno pristanišče baš radi Jugoslovenske naklonjenosti Rek!. Samo pogodbe treba spoštolatl ln Izvajat) jih! To moramo znova pribijati vsak dan v oči Italijanom in vsej evropski javnosti, da se bo reški spor pravilno presojal. Sovražen le Reki en!, ki ne Izpolnjuje svojih obveznosti do Reke In se noče držbtl podpisanih pogodb In ta le — Italllanl
MIRNA PRESOJA RESKIH DOGODKOV.
— Rim, 19. sektembra. (K.) »Message-to* poroča, da jufoslovenski vladni krogi in vladni tisk zavzemajo glede Italijanskih ukrepov na Reki korektno in mirno stališče. Kdaj bo izročen odgovor na ItaPJnnske predloge In kakšno bo njegovo besedilo le n! mogoče domnevati. Anrleške oblasti so bale obvestile Italijansko vlado, da le Angleška pri reškem rnraf>nlu nov«em de'In-ter*slran«. Samo del angleške« tiska tndi pri tej priložnosti nadaljule kamo^nlo prori Italiji. Francoski listi skušale oprav'čiti italijansko stališče ne da b' pri tem kompromitirali francosko - jugoslovansko vojaško prijateljstvo. Poiaeare ttojl slej ko prej ni Istem •talličei :
Nobene Intervencije t reškem vprašanju In nasvet Jugoslaviji, naj ne vztraja na brezplodni negaciji In naj Italijanske predloge presoja v miroljubnem smislu.
— Praga, 19. septembra. (K.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča Iz Bcoerada: Vest o koraku Italije na Reki je vzbudila v tukajšnjih krogih presenečenje. Pojasnilo, ki ga Je dalo italijansko poslaništvo zunanjemu ministru, ni moglo pomiriti javnosti. Ministrski svet se So posvetoval o sedanji situaciji na današnji večerni seji, kjer bo bržkone sestavljen odgovor na pismo, ki ga Je poslal Mussolini zunanjem ministru. Listi pozivajo vlado, naj reško vprašanje nemudoma predloži v svrho rešitve mednarodnemu forumu.
ZANELLA PREDLAGA MEDNARODNO KOMISIJO. —Pariz, 19. septembra. (Izv.) »Matin« priobčuje pogovor svojega dopisnika z Za-nello. Zanclla pravi, da so provzročili zadnje nerede na Reki tuji elementi, večino-na došli iz južne Italije po okupaciji Reke s strani D' Anmmzia. Prebivalstvo trpi strašno bedo. ni Hvfl in ni dela. Zanclla misli, da bi bilo najbolj^ sredstvo za zagotovitev reda in miru na Reki imenovanje mednarodne komisije.
PO STOPINJAH AVSTRIJE.
— Pariz, 19. septembra. (Izv.) »Journal des Debats« pf*e k reškemu dogodku med drugim: Mussolini hoče postaviti pod svoje virstvo .Tngosjovene ln balkanske države. Fa*lstovski listi so pisali po okupaciji Krfa: »Sedai prevladujemo balkanski polotok«. Mussolini nadaljuje Sonninovo politiko, da zavzame Ttalila na tlalkanu mesto Avstrije. Mussolini se obnaša proti Jugoslaviji tako, k-tkor svolčas Berchtold in Achrcnthsl proti Srbili Ako bo nadal^vrl to pot, pride do m»*lo*mlh rezultatov. NIČ bi ne bilo žalost-nrl*r»ra za svetovni mir fn z* Italijansko politiko. Imrnovarjc grnrrala Oiardina vzbuja vrnem! rj en le. Mussolini uvaja nove diDloma-HČne metode in meče okoli sebe »ultimate«. Vsl*d splošnega neodobravanja zadnjih dogodkov le dovolil Jugoslaviji podaljšanje roka za odgovor. Naj bodo njegove Intencije take al! take. so+ovo Je. da so dobili bolgarski šovinisti vtisk. da Je prišel čas da se po-sk't*| dr*avnl erevrsl v Jugoslaviji.
ITATJ.TANT 7APIRATO JUGOSLOVENSKE ŠOLE NA REKI.
— Susak. 20. septembra. (Tzv.) Novi italijanski guverner na Reki je priče! ureievati socijalne razmere na Peki. Prvi korak Je bil, da je dal zapreti vse na ozemlju Reke se naha^aioče jugosl o venske šnle. Sofa v Katrldl |e zsprfa. Druge č'sto Jugo« Jo venske Sole v okolici so spremenjene v šole z Italijanskim učnim jezikom. Jugoslovensko uč?tel]s*vo le odpuščeno.
Sestanek n. Pašića z Mussolini jem.
— Beograd, ID, septembra (Izv.) V političnih krofih se danes potrjuje vest, da se sestane predsednik kraljevske vlade g. PašIc" z Italijanskim premferjem MussoMnt-iem. Sestanek Ima b!tl prve dneve meseca oktobra. Sestanek je bil naznačen od strr.nl g. Pašića v njegovem pismu Musso-Hnlju.
— Beograd, 20. septembra (Izv.) Sestanek med obema državnikoma Italije In Jugoslavije se ima vršiti po neki verziji v Opatiji, po drutrl v Benetkah. Na sestanku, kakor trde politični krogi, pridejo v razgovor rudi formalnosti glede obiska našega kralja Aleksandra I. v Rimu in protl-oblska Italijanskega kralja v Beogradu.
— MIlan. 20. septembra (Izv.) »Corrle-re della Sera« javlja iz Rima, da se naj vrši na Intervencijo angleSke diplomacije, ki zahteva člmprefSnJo rešitev reškega problema potom direktnih pogajanj, sestanek ministrskih predsednikov g. Pašića Jn g. Mussolinija. Temu sestanku prisostvuje tudi Jugoslovenski zunanji minister dr. Nlnčlč.
— Rbn, 19. septembra (Izv.) Oficijelni Italijanski krogi ne demantiralo sedaj vesti o skorašnjem sestanku med PaSfčem In Mussolmljem. Zatrjujejo, da se sestanek vrli prve mesece oktobra v Banetksh. Tam se »estaneta poleg obeh državnikov tndl znnnnfl minister dr. Nlnčic* In pa senator Ouartlert.
Seja ministrskega sveta.
Zunanjepolitični problemi. — Ureditev plač železničarjem. — Beograd, 20. septembra. (Tzv.) Na včerajšnji popoldanski seji je ministrski svet razpravljal o vseh aktuelnih zunanje-poIiUčnih problemih. Na dnevnem redu so bili: Reka, Bofgarska In solunsko pristanišče. Glede Reke je bila kratka debata v zvezi s pismom mi-•nistrskega predsednika g. PaSića Mus-soliniju. Vsebina tega pisma je tajna. Vlada čaka na odgovor iz Rima. na kar slede direktna pogajania, katerim bo poleg ministrskega predsednika prisostvoval tudi zunanji minister dr. Nlnčil
Prometni minister dr. Velizar Jan-kovlč ln trgovinski minister dr. Kojlić sta poročala o solunskem pristanišču. Ministrski svet je po kratki debati sklenil, da se podpiše sporazumna pogodba, sklenjena med naSo državo in OrSko glede svobodne pristnn^ke cone v Solunu ln narodni skupščini predloži v odobren ie.
DaJjSa debata se Je razvila o nas*ih odnoSaiih napram Bolgarski. Konstatiralo je bilo. da Je bolgnrjk* vfndi na u't'mativno noto. nas'ov??eno ni rlo od stran' n**e vlado nkre^"s vse pogrebne odredbe, da zadovolji naSo vlado v njenfli zahtevah. Bolgarska vlada je da-i lie odgovorila« da ie pripravljena nada-
ljevati konkretna ln praktična posvetovanja, kako izvesti v Nišu 12. marca sklenjeni sporazum s preišnjo vlado Stambolijskega.
Končno je ministrski svet razpravljal o notranjepolitični in parlamentarni situaciji Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovic je naproŠen, da prične razgovore z vsemi žefl strank, kako omogočiti redno parlamentarno delo in določiti delovni program za bodoče jesensko zasedanje.
Prometni minister dr. Velizar Jan-ković je dalje predlagal, da se prizna iz-vrševalnemu prometnamu osob'u na železnicah 20 odstotkov višja plača kakor ostalemu železniškemu ~sobju Iste kategorije. Ministrski svet ie po kratki debati odobri! ta predlog. V smislu tega predloga se določa tudi aktivnemu tzvr-sevalnemu prometnemu osobiu 25!etno službovanje za končno pokojnino, dočirti ostalemu doba 35 !et.
Notranji minister dr. Vujičič je poročal o razmerah v Južni Srbiji. Sklenjeno je, da vlada podpira prebivalstvo v organizaciji samoobrambe proti bolgarskim razbojniškim četam.
FEDERALISTIČNI DLOK.
— Zagreb, 20. septembra, (izv.) Po zaključku zadružnega kongresa so se včeraj v prostorih HRSS sestali zastopniki federalističnega bloka. Dr. K o-r o š e c kot vodja SLS, za muslimana pa dr. S p a b o, dr. B e b m e n, H a d -ž 1 K a d 1 ć, A 1 i ć in M i 1 k o v i č. Konference federalističnega bloka, ki je trajala dopoldne in popoldne, so se v velikem številu udeležili Radičevi poslanci pod vodstvom dr. Mačka. O posvetovanjih je bil izdan kratek komunike, ki konstatira, da se je federalistični blok posvetoval o sedanji politični situaciji, navaja dalje razloge, zakaj so se pogajanja z radikali prekinila ter končno oficijelno lziavlja sklep konference, da bo federalistični blok sporazumno nadaljeval pričeto akcflo proti danainjomu režima v Beogradu.
Demokrati* nanovptlniejo boj
— Beograd, 20. septembra (Tzv.) Iz razgovorov, ki jih je Imel val dopisnik z uglednimi demokratskimi poslanci, je posneti, da demokratih pripravljajo ostro opozlcllcko borbo proti dosedanji radikalni vladi. Ugleden m vodilen demokratski prvak je Izjavil: Opažam, da se od strani vlade Šlrito vesti o nekaki koncentracijski vladi. V resnici so bfle tekom včerajlnje-
dnevm forsirane vesti o koncentracijski vladi z ozlr. na sedanji tef avnl mednarodni položaj ntie države, moram pa pripomniti, da demokratska stranka nI pod nobenim pogolem pripravljena vstopiti v kako koncentracijsko vlado, ker ne mara Imeti nlkaklh zvez z g. Paglcem In njegovimi ljudmi.
Kakor Je v parlamentu opažati, forsl-rajo demokratje akcijo za ustanovitev močnega opozkljonalnega bloka s pomočjo katerega računajo demokratje, đa vržejo sedanjo radikalno vlado. Demokratje so precej bojažellnl in obenem forsiralo vzpostavitev normalnih odnošajev s sovjetsko Rusijo.
NEMČIJA NA UMIKU.
Nemška vlada pripravljena na koncesije.
— Berffn. 19. septembra. Prieet-Irom tega tedna Je državni kancelar doktor Stressemann Imel daliSe razgovore z belgijskim poslanikom. Predložena le na podlagi teh razgovorov spomenica, ki vse* btiie tri točke: I. NemČifa }e priprm'ifena prenehati s pasivno retintenco v ruhrskem ozemlju, če se dajo garancije Ea obsnfencc in za izgnance iz ruhrskega ozemiia; 2. Nemčija ie pripravljena se razgovarjeli o reptrractfskih nnnudbah: 3. v varstvo repa* racifskih plačil je pri nravi i ena zastavili pri* vatnn in imrno premoienje.
V političnih krogih so splošno prepri« Čanl, da bo sled'lo ukmjenje pasivne resi* stenee tekom neka i tednov In da se prično pocraiania s Franciio.
TRGOVINSKA POGOTKA MED POLJSKO IN AVSTRIJO-
— Variava, 19. septembra (T^v.) Avstrijski ziin»nil nr'nistjr \r. *lr'inhcrrcr ?e js napram novinarkam %3'.i povoji!.") izrnzll o poteku pogajanj sklenitev nove trgovinske pocodbe med P'j!j*;ko In Avstrijo. Nova pozodba vsebu5« iovs olrtjš.iva za Avstrijo, kar se tiče njene nproviznciit. posebno jrlede dobave premog Indusn rsklm podletiem. Obe držaji se v go^poJarskem ozh*u IzpcpolnJnJete. Pollaki 'e sedaj nujno potrebno, da ustvari zospodar^k? enotnost med prej razkosanimi nokraf'n*»m!.
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
PROTIRfVOLUCIJE NL
— Beoirrad, Tfl. septembra (Izv.) Po toffnfh poročIHh lz Solile le bo!r*rsk! vlad! Cankova uspelo z oboroženo silo onemo-fočftl vsako revoludjonamo gibanje komunistov In remneradnUcov. Vodja komunistične stranke Bla«o|ev Je bil aretiran, strankin tajnik Kolarov Je pobegnil v Rusijo. Prva vesti o Izbruhu protlrevolucfle na Bolsrarskem so b'la mo^no pr^t'rnne. Ore samo za posamne konflikte vlade s kom'?nl«tl.
BOLCMP«f(A VI.ADA  SB F70OVAR.IA.
— Soflta. 10. septembra. (Tzv.> Bolgarska vlada J* obvr*?cna di se na b^lsarsko-jnroMnvfrrk! m*n ,r ttdnlem (asa zbira litc"*s1ovr»Ti«-Vi voljki z nqm"nom d-» nre-preči vnnd kOfnttaStv v Juzo^Iavljo. Vlada kategorično Izjavlja, da nI In ne bo dovolila formiranja čet na bolgarskem ozemlju ln da le kljub slabi oboroženi sili, a katero ra*»
pobsra. storila najstroži? korake. <l • zatre vs?.k poskus formiranja Iti vpada k kršnih-koli čet in drurih nevam h elementov ru tuje ozemlje. Ona se prej boli možnosti, da bi se utegnile zbrati čete na srbskem oz?sili u. obstoječe iz bccuncc', zcmljerad;-. K v in komunistov, z namenom, da povzročijr neljube incidente n.i meji.
GRŠK0-ITALIJAN?KI KONFLIKT PORAVNAN.
— Rim, 19. septembra (Izv.) St?fim iavlja lz Pirr.v OrSko b rodov Je z Italijansko zastavo je danes ć^poldne Izkazalo italijanskemu bro:!ovju ob prisotnosti angleške krlžarke »Comus« fn francoske ki-žarke »Muhlhausen« vojaSke časti z 21 povskimi streli.
Politične vssti.
= Povratek zunanjega m'nlstra. M;-
nistrstvo zunanjih del je obveščeno iz Ženeve, da se zunanji minister dr. M. Ninčlč povrne v Beograd soboto, do« 22. t. m
= OđUkovan-e. Pomočnik zunanjega ministra Panta GavrUovlć je odlikovan od predscdni'.a Poljske republike s trakom poljskega reda »Polonla resti-tuta«. G. Gavrilovič je svoječasno % pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Poljsko in našo državo.
— Vprašanje oborožitve vojske. Po poročilu iz Beograda je včeraj g. PaŠM dlje Ča^a razpravljal z ministrom volne in mornarice generalom PeŠlČem gledi vprašanja oboroževanja naSe vojske.
= Predsednik »Slavensko banke« o svojem političnom stališču. Te dni je izšel v »Obzoru« članek, v katerem se znanega zagrebškega industrijca in predsednika Trgovsko zbornice v Zagrebu g. Vladimira Arko spravlja v zvezo z r.ovoustanavljajočo se stranko. Zaradi tega je poselil zagrebški novinar g. Arka, ki mu je podal nastopno Izjavo: »Nisem še ničesar zvedel o ustanovitvi nova politična stranke. Ako se jo v resnici namerava ustanoviti, tedaj sem jI jaz popolnoma tuj, ker nisem nikdar nastopal v politiki aktivno, kar tudi sedaj in niti v bodočnosti ne maram it -riti. Doslej sem se zanimal samo za gospodarska vprašanja. Tudi v bodoČ3 sa nameravam samo na tem polju udej-stvovati. Pač zaradi tega. ker sem prepričan, da moramo samo na tem polju iskati pravilno rešitev uspešnega razvoja in resničnega napredka države ln nacije, torej Hrvatov, Srbov in Slovencev. Iz tega razloga sem tudi prevzel težko dolžnost predhodnika zagrebško Trgovske hi obrtno zbornice, da na ta način v zvezi z vsemi naSlml gospodarskimi krogi delujem za najširšo gospodarsko In upravno dekoncentracijo, kl se Je zlasti v zadnjih lotili izkazala kot nujna. To so smernice, ako hočete, mojega javnega udejstvovanja brez ozira na dnevno politiko te ali one politične stranko. Ako se kljub temu pri gotovih izpremembah nekega velikega zagrebškega časopisnega podjetja navaja moje ime, tedaj izhaja to lz tega, ker sem stopil kot predsednik Slavensko banko s tem podjetjem v stike, kakor morajo pač storiti bančni zavodi, ki prevzemajo financiranje svojih podjetij. Kot tak sem se pridružil nazlranju, da Je skrajni čas prenehati s politiko, ki podpihuje sovrn-štvo med Hrvati In Srbi, ln da Je treba poizkusiti spravno pot, kar nI samo v Idealnem državnem Interesu, marveč predvsem v realnem gospodarskem interesu Hrvatov, Srbov in Slovencev, pri Čemer imam kot Hrvat in Zagrebčan seveda v prvi vrsti interese Zagreba in Hrvatske pred očmi. To je vse. kar vam morem reči na vaše vprašanje.«
= Svetozar Prlblčevič in centralizem. »Obzor« poroča: »V nedeljo je prispel v Sarajevo Svetozar PriblČevtt, Imel je sestanek s svojimi prijatelji in je V razgovoru obžaloval, da je tako zagovarjal — centralizem. Povdarjal je: »Jaz sem se nadejal, da nam bo Preča-nom, ki smo kulturnejši, centralistična ureditev države omogočila vzeti državo v svoje roke in jo urediti na evropski način.« — Radovedni smo, kaj poreče Svetozar Pribičevič na to »Obzo-rovo« vest. Ne verjamemo, da bi bila ta »Obzorova« vest točna.
= Tri legije lašlstov v Trlpolitani]! Iz Rima poročajo, da odidejo te dni tri legije italijanske prostovoljno milice z« narodno varnost, rekrutirane iz Abruc, Sicilije in Sardinije, v Tripolitanijo v pomoč tam se nahajočim rednim četam. V teh legijah je mnogo vojakov iz zadnja svetovno vojne.
= Makedonci in Društvo narodov.
Predsednik nacijonalncga odbora makedonskih eimgrantov v Bolgariji Kusev jo poslal te dni predsedstvu Društva narodov brzojavko te-le vsebine: Grška oblasti v Makedoniji neusmiljeno preganjajo bolgarsko in turške elemente ln jih silijo, da so izseljujejo in zapušča o lastno imetje, hrano in pohištvo, ki fc dajejo grškim beguncem iz Anatolš j Srbske oblasti so začele znova preganjati v Makedoniji Bolgare in Albanc?. ki trumoma prihajajo v Bolgari-'o. N makedonski begunci so v nepopisn > mi-zernem stanju. Ti fakti govore ne pa o kršitvi temcl nih določb mirovnih pogodb in konvencij glede narod,lih manjšini, nego o teptanju r.ajelcmentarncjSLh človeških E>$Y% Makcduuskjl jucijo-
•
štev. 215.
•SLOVENSKI   NAROOtJ'ne 2i septembra 1923.
Stran 3.
lalni odbor, bolgarska sekcija, ki predstavlja 78 makedonskih dobrodelnih društev, vljudno prosi Društvo narodov, naj zaščiti najelementarnejše pravice in svobodo zatiranega makedonskega prebivalstva.
= Ljubljanski mandat in demo* kratski klub. Iz Beograda nam poročajo, da je demokratski parlamentarni klub odobril stališče načelstva JDS, da še ni nastopil čas, da bi moral poslanec Josip Reisner v smislu dne 19. febru* arja t. 1. z narodno^napredno stranko sklenjenega pakta odložiti svoj mandat, češ da še ni — uzakonjena službena pragmatika v celem obsegu. Kakor se v krogih demokratskih poslancev govori, se je klub postavil na to stališče samo zategadelj, ker se boji, da bi Reisnerjev naslednik dr. Ravni« har ne vstopil v demokratski klub. Beležimo.
= Poslanik dr. Smodlaka pri škofu dr. Jegliču. Beogradski listi poročajo, da je novoimenovanega poslanika v Vatikanu, dr. Smodlaka, sprejel pred njegovim odhodom v Rim ministrski predsednik Pašić in mu dal izčrpna na* vodila glede zaključka konkordata s sveto stolico. Nato je dr. Smodlaka po* setil tudi ministra ver dr. Janjića, s katerim je takisto konferiral o konkordatu. Minister mu je naročal, naj pred odhodom v Rim poseti še v Zagrebu nadškofa dr. Bauerja in v Ljubljani škofa dr. Jegliča. Dr. Smodlaka je bil te dni v Zagrebu in tudi v Ljubljani.
= Klerikalci bodo nadalje\'ali po* Rajanja z radikali? Beogradska »Tribuna« poroča, da se bodo ta teden nadaljevala pogajanja med dr. Korošcem in radikali zaradi skupnega postopanja v narodni skupščini. Od dr. Korošca je odvisno, ako bodo ta pogajanja imela uspeh, ker so radikali odločeni, da sprejmejo vse klerikalne pogoje, ako bodo količkaj zmerni. V političnih kro* gib. z velikim zanimanjem pričakujejo ta pogajanja, ker je od njih uspeha odvisno redno funkcijoniranje narodne skupščine. — Kakor vse kaže, iz pogajanj med klerikalci in radikali ne bo kruha, razun ako hoče dr. Korošec delati dvorezno politiko. Po poročilih iz Zagreba sodeč, bi človek moral sklepati, da se klerikalci ne samo ne bodo več pogajali z radikali, marveč bodo celo pričeli z najenergičnejšo opozicijo proti radikalni vladi v parlamentu, da morda posežejo celo po abstinenci.
= Francija in Italija. Poseben poročevalec »Ere Nouvelle« piše iz Rima: Moramo priznati in odkrito Izjaviti: Francija je izgubila tu simpatijo, ki je obstojala med obema narodoma, — italijanskim in francoskim — pripadajočima eni rasi in spojenima s krepkimi vezmi izza 3 letne skupne vojne. To ni samo utis, ki ga dobi slučajen tuj popotnik v Italiji. To je ugotovitev razpoloženja med posamnimi sloji italijanskega naroda, ki se je rodilo pred nekoliko meseci. Ta protifrancoska atmosfera ne izvira iz stališča vlade. Nasprotno, vlada je prisiljena, da usmeri svojo politiko tako, kakor zahteva javno mnenje. Nepriljubljenost Francozov v Italiji je v zvezi s Poincare-ievo politiko glede okupacije Poruhr-ja in vprašanja definitivne razmejitve z Jugoslavijo. Italijanski tisk je že davno zavzel stališče glede okupacije Po-ruhrja. Edini italijanski list, ki že od početka okupacije trdi, da je Italija zainteresirana na tem, da podpira Francijo v Porurju, »Messagero«, je sedaj sam odstopil od te politike in piše že več mesecev tako, kakor ostali italijanski listi Italijanska politika glede Poruria se opira na trditev, ki jo listi ponavljajo dan za dnem in ki jo priporočajo Mussoliniju kot edino mogočo politiko napram ^prevelikemu apetitu Francije«. f
Ne smemo dovoliti Franciji, pravi ta trditev, da Se naseli v Porurju. To bi pomenilo, da se ji osigura skomine po tem ozemlju In da se ji prepuste za nedoločen čas vse materljelne pridobitve. Zanimivo je, da reparacijskl problem sam ob sebi Italije ne interesira tako zelo in da ne vzbuja takih strasti, kakor rursko vprašanje. V Italiji kakor Nemčiji so prepričani, da intenzivna težnja Francije nikakor ne gre za tem, da si zajamči svoj nacijonalni obstoj, nego, da postane gospodar položaja v Evropi. Vsak Poincarejev govor povzroča tu novo razočaranje. Ko je prišel na krmilo Stresemann. so italijanski politiki upali, da se začenja za hancosko-nemške odnošaje bolj ugodna faza. Kmalu pa je znova prišlo razočaranje in sedaj že izgubljajo v Italiji vsako upanje, da bi bilo mogoče spraviti to krizo, ki je težko prizadela tudi Italijansko trgovino, mirnim potom s sveta. Vse grehe pripisujejo tu Franciji in njeni zunanji politiki. Dočim izgubljamo radi svoje politike v Porurju simpatije, ki smo jih dosedaj uživali v Italiji, nas slika splošna politika napram Jugoslaviji v očeh italijanskega naroda kot najbolj trdosrčne ljudi v Evropi.
za
Zbirajte znamke ioslcvenskojitico"]
Gospodarstvo.
Mm.
—g Hmelj. XIX. brzojavno tržno poročilo. Nurnberg, 18. sept. 1923. Plačuje se 10—13 miljard za 50 kg. 2atec, 18. sept. 1923. Tendenca mirna, kupčija velika — 3000—3200 CK za 50 kg.
—g Zagrebška blagovna borza dne 19. septembra. Na produktivni borzi notirajo: Pšenica, bačka, 78/80 kg, ponudba 355; sla« vonska 76/77 kg, ponudba 350; oves, slavonski, rešetani, ponudba 245; rešetani Pri» jedor, ponudba 235; originalna. Prijedor, ponudba 225; koruza, Srem, ponudba 280; Srem 8 do 10% defektna, ponudba 270; Srem, 12 do 15% defektna, ponudba 260; Srera 40 do 50% defektna, ponudba 180; bačka, ponudba 270; moka, bačka, baza »0« povpr. 555. ponudba 565; banatska baza »0«, ponudba 555; otrobi, pšenični, juta, Zagreb, ponudba 161.
—g Novosadska blagovna borza dne 19. septembra. Na produstni borzi notirajo: Bačka pšenica 79 do 80 kg, 2%, 4 vag. 350 do 355, sremska 79/80 kg, 2%. 2 vagona 350; ječmen, bački, 64/65 kg. 2 vagona 567VS; bački 66/67 kg, 2 vag. 570; bački 67/68 kg, 12 % vag. 580; oves, bački, Suho* tica, 4 vag. 250; koruza, bačka, ponudba 265; bfička v storžih, za oktober, 5 vag. 12714; bačka v storžih, za oktober, pariteta Zenta, 5 vag. 130; bačka, defektna, 1 vag. 180; beli fižol, bački, 2 vag. 505 do 515; beli, bački, izbran. Novi Sad, v jutenih vrečah, brutto za netto. 1 vag. 545; moka, bačka. »0«. 2 vag. 555 do 560; »0* 5 vag. 562Mi do 580; »2«, ponudba 505; »5« ponudba 450: »6« 1 vag. 380: »6^« 1 vag. 365; »0« 2 vag. 565 do 570; »6M« 1 vag. 365; »6« 1 vag. 380; krompir, slovaški. Novi Sad. du* plikat kasa 1 vag. 140. — Tendenca čvrsta.
—g Tedenski živinski sejem v Zsffrebu. Navzlic temu, da je bil sejem običajni tedenski, je bilo nanj prignane več živine nego na letne sejme, in sicer radi tega, ker je bil to prvi jesenski sejem. Promet je bil živahen. Razen domačih je nrišlo tudi nre* ccj kuncev z Dunaja in iz Trsta in je bilo za izvoz kuplienih okoli 150 komadov naj* lenše živine. Cene so se nekoliko spreme* nile in v splošnem padajo, zlasti za vole, in to radi velikega prigona bosanskih buš. Teletina je obdržala svojo ceno, medtem ko je cena svinjam narasla, in sicer radi podraženia železnic. Za kilogram žive vac*e se je plačalo v dinarjih: voli I. 13 do 14. TT. 11 do 12, bosanski povprečno 0 do 12, krave 12 do 13. bosanske 8.25 do 11. teleta T. 22.50 do 23.25, TT. 21.25 do 23.25, II. 21.50 do 23.25. ITI. 21.50 do 22. sremske svirne 26 do 27, n. domače 22.50 do 23.25. ITT. 21 do 22 dinarjev. Na sejmu je bilo tudi nekaj konj.
—g Proti zvilanju železniških tarif. Na poziv Trgovske in obrtne zbornice je Trgovski gremij v Mariboru dne 18. t. m. ob 20. v salonu gostilne »Kosovo« sklical sestanek interesentov industrije, trgovine in obrti. Proti navadi v Mariboru, je bil sestanek zelo dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik gremija g. W e i x 1, nakar je tajnik Trgovske in obrtne zbornice g. Mo« horič podal zelo zanimiv referat o zvišanju blagovnih tarif na železniških progah naše države od 20 do 100%. Po poročilu g. Mo-horiča se je razvila zelo živahna debata, katere so se med drugimi udeležili gg.: Džamonja, dr. Pipuš, Kejžar, Pinter, Pire, v imenu obrtnikov pa predsednik Slovenskega obrtniškega društva g. Novak, ki je ostro kritiziral postopanje Beograda napram Sloveniji. Posebno zanimiva so bila izvajanja g. Džamonja, ki ne najde z ozirom na ugodno stanje valute nobenega razloga za tako samovoljno povišanje, najmanj pa da bi železniška uprava iz povišanja krila svoje dalekosežne investicije za popravo voznega parka itd. Zahteval je, da se že ob tej priliki stavi resolucija, v kateri se izraža protest proti absolutističnemu načinu ubijanja gospodarskih krogov. Po pojasnilu g. predsednika, da ta sestanek ni še primerno mesto za resolucije, je Džamonja stavil soglasno in po g. Kejžarju modificirani predlog, da Trgovska in obrtna zbornica skliče vse interesente cele države na tozadevno anketo, katera naj med drugim zahteva udejstvitev tarifne komisije, brez katere železniška uprava ni upravičena do samovoljnih zvišanj blagovnih in tarifov za osebno vožnjo, in katere naloga naj bo tudi izenačenje blagovnih tarifov. G. dr. Pipuš opozarja na zvišanje tarifa na opeko, ter sploh gradbeni materijal. S tem bo pri nas že itak občutna gradbena pasivnost Še bolj trpela. Na njegov apel, naj tajnik Mohorič pojasni, kako zadene povišanje posamno vrste blaga, oziroma podjetja, pojasnjuje g. MohoriČ nekatere slučaje, v ostalem pa apelira, naj posamniki vsak po svojem slučaju to povišanje preizkusijo in rezultat poročajo gremiju. O utemeliitvi vlade za to povišanje nimamo dovolj avtentičnih podatkov, le Iz izjav posameznih zastopnikov vlade ob posebnih prilikah se da posneti, da so bili glavni vzroki ti: restavracija voznega parka, poprave pragov ter sploh zvišanja potreb v železniški upravi. Na to so še govorili gg. Kejžar, Pire In Novak, na kar je g. Weixl posvetovanje zaključil.
—g Delniško društvo »Narodna tiskarna« v Ljubljani naznanja, da prične dne 1. novembra 1923 izdajati nove kuponske pole za leto 1923—1924. Izdajale se bodo v pisarni »Narodne tiskarne« v Knafllevi ulici št. 5 proti oddaji talona zadnje kuponske pole.
—g Nabava deviz za potovanje na Nemško. Po raznlsu g. ffnančnega ministra z dne 17. jul. 1923 1. br. 27.876 sme Izdajati finančna delegacija v Ljubljani trgovcem industrijalcem In obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz pri potovanjih v svrho po-sečanja inozemskih tržišč do najvišjega te-nosa 10.000 francoskih frankov v valuti države, v katero se namerava potovati. Spričo Izrednih valutamfh razmer v Nemčiji je generalni inšpektorat mmlstrstva financ v Beogradu na inicijativo trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani z razpisom z dne 18. septembra 1923. I. br. 34152 odločil, da sme finančna delegacija trgovcem, industrijalcem m obrtnikom, ki potujejo na Nemško, Izdajati pooblaščenja za nakup deviz tudi v drugI nego nemški valuti.
—g Konvencija o prometa z vinom In pivom s Češkoslovaško je ukinjena. Ministrski ekonomsko-finančnl komltć Je pooblastil ministra trgovine, da ukine v narodni skupščin! sprejeto konvencijo o prometu t vinom in pivom med našo državo In Ccjkoslovaako, .»
—g Cena pšenice In mrke stalno pada. Beogradski »Trgovinski glasnik« to nanaša z opombo, da je cena padla za cel dinar pri kg ali v Beogradu se vseeno plačuje še dalje črni kruh po 5, beli <pa po 6 Din, dočim so v notranjosti dežele peki znižali cene kruhu.
—g Dalmatinsko vino. Iz Dalmacije poročajo, da letošnja trgatev ni sicer najobil-nejša ali mešt je Izredno dober. Cene so 250 do 300 D za hI. Prve cene novemu vinu se bodo gibale okoli 359 D za hI.
—g Uvoz primorskega vina v Avstrijo. Med Italijo in Avstrijo se je svojčas sklenila trgovska pogodba za vvoz 50.000 hI vina s Primorskega in Tridentskega. Določene so posebne tarife. Avstrijsko ministrstvo dovoljuje za sedaj uvoz samo 35.000 hI. Uvažati se sme vino, ki ima manj kot 13 stopinj alkohola.
—g Davek na poslovni promet za T. In II pridobninski razred za dobo od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922 je odmerjen. Tozadevni Izkazi so na vpogled iprl davčni administraciji na Bregu, pri mestnem magistratu in pri davčnemu uradu za mesto do 20. septembra 1923. Več na mestni uradni deski.
—g Tobačna tovarna v LfublJanI bo prodala na ustmeni dražbi dne 22. oktobra t. L 4000 kg kartona od »Mh-Jam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novinah« in »Uradnem Listuc ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne.
—g Delniške družbe s statutarnim sedežem v Sloveniji (s Prekmuriem) se poživljajo, da predlože podpisanemu nadzornemu oblastvu računski zaključek in morebitno poslovno poročilo za leto 1922, v kolikor se to še ni zgodilo, nalkasnele do 10. oktobra 1923 z navedbo občnega zbora delničarjev, ki je odobril letni račun in bilanco.
—g Dobava pisarniškega materijala. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 29. septembra ti. ofertal-na licitacija glede dobave raznega pisarniškega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava litih cevi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v SubotlcI se bo vršila dne 29. septembra ti. ciertalna licitacija glede dobave 140 komadov litih cevi. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava bandaž za kolesa In faso-nlranega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 29. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave bandaž za kolesa In fasoniranega topljenega železa v palicah. Predmetni cglas. je v pisarni trgovske hi obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Harrv Piel
pride v
KINO TIVOLI
—K Dobava blaga »Segeltuch«. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 2. okt. t 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 m8 blaga »Segeltuch« — Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava desk Iz mehkega lesa. Pri
upravi drž. monopolov v Beogradu se bo vršila dne 2. okt. t 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine desk iz mehkega lesa. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava desk za tla. Pri upravi <lr2. monopolov v Beogradu se bo vršila dne 3. oktobra t L ofertalna licitacija glede dobave lesa (desk itd.) za tla Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
— Dobava Ilnolenma. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotlci se bo vršila dne 2. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 750 m* linoleuma. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornico v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Kal |e vzrok draginje? V Ttaim so na predlog nekega poslanca tzvedli anketo strokovnjakov o draglnjskem vprašanju. Po rezultatu ankete je vzrok draginji nepravo razmerje med nabavnimi In prodajnimi cenami na drobno. To razmerje gre od 50 do 100 m dalje 200 do 300 In celo do 400% od izvozne do prodajne cene blaga In to glede žrveža, kakor ostale robe. Z vprašanjem draginje bi se lahko pri nas malo bolje In resnejše bavili na pristojnih mestih.
ODPRAVA POTNIH VIZUMOV
— Dunaj, 20. septembra. (Izv.) Zveza trgovskih gremijev je predoffla kancelarju spomenico, po kateri zahteva odpravo potnih vizumov. Obenem avstrijsko trgovstvo predlaga sklicanje mednarodne konference na Dunaj, ki naj bi rešila vprašanje potnih vizumov za vse nasledstvene države.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV NA POLJSKEM.
— Varšava, 19. septembra, (Tzv.) Mini« strskl svet je sklenil s 1. oktobrom t. 1. povišati železniške osebne in tovorne tarife ra 100%, ravnotako se podalo poštni, br* zoiavnl In telefonski tarifi za tuzemstvo za 200% in za Inozemstvo za 250 %.
— Varšava. 19. septembra. (Tzv.) Gor* niešleziiski rudniki so sklenili oovišati cene premogu. V odobrenje je vladi predloženo 40 % povišanje. Za inozemstvo znaša cena go<mjeŠlezijskemu premogu 2,950.000 polj« tkih mark m tono.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v LJcMJanl.
Sobota, dne 22. septembra: »Israča viharja«. Nedelja, dne 23. sentemb.: »Icrrača viharja«.
V soboto dne 22. septembra se otvori sezona 1923/24 na Šentjakobskem gledališkem odru. Kot otvoritvena predstava se v?rizori UI. Denadinija izvirna hrvatska drama »Igrača viharja«. V nedeljo dne 23. sept. se igra ponovi.
* •
— Ruski igralec Eh!:!j kot Hamlet na našem odru. Ne več mnž prve mlidosti. Neizpoznavajoč se na naše mo.\o gledališče, kjer bi iz parterja igralca lahko skoro za. nos prijel, je bil premalo šminkan, da bi zadostno zakril brazde, ki so mu jih lota, zlasti pa telesne in duševne bridkosti za« orale v lice. V skoro gracilni Figuri dobra hamlctska prikazen. Tgralec zelo finega oku* sa, temeljitega znanja ter izvrstne Izkušnje v svoji stroki. T*ra nam aristokratskega Hamleta: princa, ki mu je stara, pristna in plemenita kri izplaknila vsako napikanjc do neestetrkih izbruhov srda. do preglasnega dviganja glas", do nruglajenih gest. DNri* paniran kavalir, ki celo svoie najgorše ob* čutke napram kralji? in kraljici odeva raie v elegantno, a silno žgočo ironiio in v skoro koretno vedenie, ne«o v sikajočo g-ožnio. A ravno to lahko In svetsko vedenie dela njegova namigavania krivcem morda dokai groznega. Nikjer <?a nimajo prijci, njegova vljudnost, ta peklenska umetnost, kakor jo naziva Nletzsche. ne nudi sovraž* nikom nobene golote. Čutilo, a ne morejo mu dokazati, kaj nosi v duši. Njegovo ra* lezovp.pic zločincev in grozničavo njih iz* noznanje. da Hamlet ve nrav vse, o^''":-i krivee kakor neviden fhudum. .Tih sprorolia čez dan. jih ne zapušča v snnlnh. Vsekakof eden izmed zelo verjetnih Hamletov. Mor« da si je umetnik to pojmovanje osvojil de* loma t'rdi v ozirom na silo svojerfa tenor* sko pobarvanega, mehlcega glasu, ki nt ve* lika. CPas mu ne sega v nlžavo. ^Te na rav* natl ž ntim mojstrsko in se Izogiba vsake* mu preglasnemu naporu. V svoj mer-*« vo* ce, ki ga povečini ohdržava brrz rezkejših izprememh, zna polagati vsak učinek, ki rta namerava doseči. Vsekakor točno prevda* ren. dobro razumen govorniški umetnik. Sploh je pa pastozni ruski jezik zn o :"r prekrasen. Shakespearove stihe je pa Elskij jemal povsem naturalistično, a z dfskret* nim naturalizmom, ki ritmiki ni v kvnr. Po* sebno mikaven je bil v lahkem kramljanju, zdaj tu sem, zdaj tjekai. Izvirno ie nio* govo vedenje nanram očetovemu duhu. Nič teatralne groze pred njim. Ko izpozna oče* tovo obliko, ji mirno sledi v sinovski lju* bežni In zaupljivo poklekne k nogam fan* toma. Ta dvh mu ne more boteti zlega. — Elskli je žel močen in pr;«*on anlavz od razprodanega gledališča. — Gildenstcrna je po odhodu Zeleznika prevzel Skrbinšek ml. in se je kot začetnik doveli dobro reševal iz afere. Ostala sestava je znana. Vendar omeniam še odlično komiko Linahovepa Polonija, ki ga je celo zavedla, da je enkrat proprlo motu zasakramcntiral. — Dvorjani — to je pa užas svih užn*a. Moški bi še bili; toda »dvorne dame«! Hoditi ne znaio, zato na oder priracaio. Stoje pa s skrivite* nim hrbtom in vpadlim oprsjem, kakor iz* mučene delavke v odmoru. Saj reve teca ne vedo. A režija bi jim morala priti vsaj nekoliko na pomoč. In pa frizure. V Ham* letu ni nobenega nočnega lokala in nobene damske kapele, ki bi te frizure opra vi če* vala. Naj jim vsaj pokažejo kake slike; saj se bodo gotovo rade prečesale nekoliko primerneje. AL Z.
— Glede nedeljske matineje mi je v peresu ostala omenitev. da je tudi ob klavirju bil odličen umetnik, prof. Ravnik, ki je svojo umetnost dobri stvari na ljubo stavil na razpolago za važno, a pri občin* stvu malo opažano nalogo pevskega snr^m* ljevalca. M. Z.
— Šentjakobska Javna Hudska kni'žnlca Izposoja vsak delavnik od 5. do pol 8. zvečer najlepše slovenske, srbohrvarske, če?ke. ruske, nemške, Italijanske, francoske in angleške knjige, Vožarski pot 2. koncem Flo-rijanske ulice, električno postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig. Vstop v knjižnico ima vsakdo.
— »Jugoslavenska Njiva«. Izišla je druga sveska za mjesec septembar, bogatog I aktualnog sadržaja. Na prvome m'e-stu priopćen je autorizovan prijevod studije Eduarda Beneša, češkog ministra spolj-nlh poslova, »Spoljna politika I demokra-cljac o problemima i metodama spoljne politike. Od naših belestrista javlja se Ivo Andrlč* novelom »Ljubav n Kasabi«, Ktjz-ma TomašIČ pjesmom »Lastovo« i Zofka
Kveder-Demerrovlć crticama »TmpTesije«. M. MarjanoT'-fć' nastavlja svoju studiju »Vladimir Nazor kao nacionalni pjesn'k«. Llstak donosi čitav niz članaka: o Milanu Ogrizovicu o Jcvrejlnovoi drami »Ono Što je najvažnije«, o Repetitoriju povijesti dra. Preloga (od Luja Vojnovića), o nnšem književnom jeziku Itd. — »Jugoslavenska Njiva« Izlazi dva puta m'esečno, a stoji za cijelu godmu 120 Din. Pretplata šalje se upravi: Zagreb.Marovska ulica 20.
— Umetniške razglednice zaslužnih mož. Umetniška založba »Ažbe« v Mariboru je Izdala serijo razglednic (12) s slikami naših zaslužnih mož. Prva serfja vsebine slike tehle naših odličnih javnih delavcev: Anton Aškerc, Ivan Cankar, dr. Ljudevit Gaj, Simon Gregorčič, Vuk štefanovič-Ka-radžič, Ivan Mažirranic, knez Petar Petro-vIĆ-Njegoš. Nikola PaŠiČ, Radomir Putnik, Josip Juraj Strossmayer, Avgust Senoa, dr. Ivan Tavčar. Reprodukcije so Izvršene v barvah bolj aH manj srečno. Najboljša je Aškerčeva slika, vendar pa tudi ta ne podaja pesnika takšnega, kakršen je bil. Ko je Aškerc umrl, še nI Imel sive brsde fn sivih las, kakor ga predstavlja slika. Tudi slika dr. Ivana Tavčarja nI dobra. V letih, kakor ga predstavlja slika, dr. Tavčar še nI Imel sivih las. Osivel je šele med boleznijo. Tudi oči, ki so dajale obrazu tisti nepozabno simpatični Izraz, na sliki niso Tavčarjeve. SIceT pa je zbirka prav lepa. V nadrobni razprodaji stane serija 12 Din tj. komad po 1 Din. Razglednice so dobivajo v Narodrii knjigarni in po vseh drugih knjigarnah v Ljubljani, predvsem pa pri umetniški založbi »Azbe« v Mariboru.
_ Polisko-čcški kulturni stiki. Nekateri <poljskI listi so zadnji čas poročali o pozivu profesorja krakovske jmj verza dr j a
RIL Savkovskega na stolico poljskega jezika in literature na Karlovi univerzi v Praši. »Knrjer Poznanski« p 'se ob tej priliki, da ima to dejstvo velik pomen ne le za stike porjsko-češke. temveč tudi za vseslo-vansko idejo. Za kulturno zbiiianje zlasti z nami so naredUl Cehi doslej jako dosti: ustvarili so poljske lektorate na univerzi In praški t;!.r.:ki. v/■."7.:u;e;o profesorje č«.ške literature na varšavski univerzi, kakor tudi legacijskeca svetnika za kulturne zadeve pri varšavskem poslaništvu (Adolf čer-ny). Krona teh teženj je ustanovitev poljske stolice na stari Karlovi univerzi v Prag! In obenem so na::: r. '.' — }*:cz vsakega pritiska od n/še strani •— poljskega repre-zentanta poljske kulture na prostranem slovanskem terena.
C!?r" " vesinlk.
— Pcvc-ka šela prof. dr. PaWa Kozine. Pokrajinska uprava, oddelek za presveto In vero, je od; h ril a z Odi kom št. 3319 z dne 10. septembra 1923 II. del omenjene učne knjige, ki je namenjena za lj-.idske. meščanske, srednje in glasbene šole. V knjigi je nad 70 nar:dn;h pes::.i v daru in mola; na njih so pojasnjene vse stopnje dvo-, tro- in čvctcrccrlasncsa petja. Ker je podlima več-jrlasnemu petin dvo glasno petje, zato je to pos'avje naj5ir?e obdelan^. Začenja s »kanonom« ter preide v dvoglasno petje v teN cah In sekstnh; za tem so pesmi v r?7.\;i intervalih. V tem poglavju so pojasnjeni različni intervali in sorodstvo tonovih načinov. Da je knj^i harmonična podlag« je razvidno pri tro In čvctero^insnih pesmih. Troglasne pesmi imaio sledeča poglavja: 1.) tr.^^lasne pesmi s sprcmljcvanjcni tonike in donrinante, 2.) troglasne p:smi s sr-rem IJevanjera tonike, đomlnante in subd ml* nante in 3.) troglasne pesmi v sorodnih tonovih načinih. Pri prvih čveteroglasnih pesmih imamo tri zvoke na toniki, đommanti in subdominantl, pri ostalih s^» p^ uo^r.M'cne druge harmonije. Drugi del te knjice obravnava p^mi v molu. Pojasnjena le razlika fn sorodstvo med durom in mdom ter vrste molskih skal. Knjiga stane 26 D'n. Iz knjige so ponatisni ene dvo-, trn- in četverogla>ne pesmi V treh snopičih, od katerih stane vsalj 6 Din. Knjigo se naroča pri zal y?b[ »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 21. I. D. bi se Jo tudi po vseh knjigarnah.
— Poljski akademik? v Linblhnl. V ponede1iek, dne 24. tm. d"spo v Ljubljano pevski zbor akademikov nriverze v Kra-kovem v Ljublir.no ter priredi tu v velfkf dvorani hotela Union pevski koncert, na katerem bode Izvajal celo vrsto moških zborov In starejše in najnovejši pokske-zborovske literatrre. AkademiČnl zbor priredi namreč turnejo ter obišče skoro vsa večja mesta v Jugoslaviji. Prepričani smo; da bodo ljubljansko občinstvo simpatično pozdravilo poljske goste v svoji sredi ter številno obiskalo koncert, katerega prirede v ponedeljek zvečer. Vstopnice bodo od sobote naprej v predpro-aji v Matični knjigarni.
Sokoistvo.
— Sokolsko društvo Ljubllana II. naznanja vsem svojim telovadcem In telo-vadkam. zlasti pa roditeljem, katerih otroci so obiskovali pri njem telovadbo, da Je po neprostovoljnem odmoru, ko je bila telovadnica oddana v druge svrhe, zopet pričela redna telovadba vseh oddelkov, ki se vrši v telovadnici na realki po urniku, ki je bn prel v veljavi.
forlsflka in rport.
— Slovensko plmlnsko društvo v LJubljani naznanja svojim članom, da se 25. tm. zatvorijo Koča pri Triglavskih je^ zerih, Spodnja koča na Golici In K.idilnf-kova koča vrh Golice in koča na Kamniškem sedlu se zatvori 24. tm.
— Koča na Gozdu kranjskogorske podružnice SPD se zatvori v nedeljo dne 23-rm.
— Prešernova koča na Stolu se zopre v nedeljo 23. tm. Event. poznejši pcsetnlkl jo smejo pohajati le v spremstvu oskrbnika Fr. Avsenika, bivajočega v Valvazorjevr koči; slednja bo vse leto odprta in oskrbovana.
— LahkoatletiČnl   miting v Mariboru,
Dne 14. oktobra se vrši v Mariboru veliki lahkoatletični miting za prvenstvo mariborskega športnega okrožja. Tekmovalo se bode v sledečih disciplinah: štafeta skozi mesto, štafeta 4krat 00, tek na 100, na 2^0, na 400, na S00, na 1500 in 5000 m. metanje krogle, metanje diska, metanje kepja. skolč s palico, tek z zaprekami, si: k v višino z In brez zaleta, skok v daljino z in brez zaleta In eventualna peShoja. Miting razpisuje POLNP v Mariboru. Stvar bi moral prevzeti Ljubljanski lahkoatl. podsavez ter v mariborskem okrožju ustanoviti pododbor, izvesti verifikacije, vpise itd. ter sodstvo mitinga kot takega. Mariborsko inicijativo moramo pozdraviti!
— Vseru^ka ol'mntlada v Moskvi. 16. t. m. so se začela v Moskvi Športna tekmovanja na vseruski olimpijadi.
— Motokiub t> Slovenija«. Vsi cd uk$-njenja prepovedi. naprošaJo se vsi člani ki se mislijo udeležiti dirke Srpskog A. K. v Beogradu, da se vdeleie sestanka 21. tm ob 8.15 v Hotel Union »Rožice«. — Predsednik.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunal, 10. septembra. (Uradno vremensko poročilo.) Včeraj zvečer se je podnebje v Avstriji močno ohladilo, kar je obenem s silnimi vetrovi povzročilo v severnih Alpah cbilo dežja. Ponoči je pas deževja dosegel črto Pinsk - Stockholm, drugi pa se Je pomaknil od vzhoda do Solnograda. Med obema se je nebo nekaj ča<=a zjasnilo. Vreme se je v Evropi splošno poslabšalo. V Avstriii dežuje. Pričakovati je nekaj časa oblačno, deževno in hladno z zapadnimi vetrovi, jutri večinoma jasno, potem pa z^nova, slabo vrenje, i
42
siran 4.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 21. septembra 1923.
mevsie vesti
P Ljubljanu dne 20
Mestno gospodarstvo nekdaj in sedaj.
Pred leti, ko je stal na čelu mestne uprave še blagopokojni dr. Ivan Tavčar, je bilo mesno gospodarstvo tako vzorno, da bi lahko služilo za vzgled vsaki
občini.
Napredna večina se je zavedala, da mora voditi občinsko upravo tako, da bo vedno izhajala z rednimi dohodki ter se skrbno izogibala vsemu, kar bi preko mere moglo obremeniti mestne davkoplačevalce. Zavedajoč se, da se davčne moči ljubljanskih meščanov ne sme pre-napenjati, je župan dr. Tavčar dvakrat obrnil vsak novčič, predno ga je izdal, in to šele, ko se je prepričal, da je dotični izdatek v resnici potreben, Štede-nje je bilo geslo blagopokojncga župana. Pri tem ga niso čisto nič motile neprestane kritike nasprotnikov, da nima nobenega razumevanja za potrebe modernega časa in za napredek modernega mesta. Ne meneč se za napade Z nasprotne strani, je neomajno zastopal stališče, da morajo biti mestne finance V redu in da mora mesto najprej izločiti rane, ki mu jih je zadala vojna, predno lahko začne misliti na drage investicije za razne naprave, ki so mestni občini sicer potrebne, vendar pa ne tako nujne, da bi se jih ne dalo odložiti za nekaj let do časa, ko se davčna sila prebivalstva, ki je trpelo na težkih posledicah vojne, zopet ustali in okrepi.
In čim so nastale bolj urejene razmere, je bil dr. Ivan Tavčar prvi, ki je Sprožil velikopotezno akcijo, da se mestu preskrbe naprave, ki so glavni pogoj vsakega napredka. Na njegovo pobudo se je pričela akcija, da se dobi na Savi vodna sila, ki bi omogočala razmeram primerno razširiti mestno elektrarno. Dal je inicijativo za razširjenje, odnosno za novo zgradbo mestne klavnice In hladilnice, obenem pa Je v mestnem občinskem svetu predlagal najetje posojila v iznosu 20 milijonov za ureditev, popravo in tlakovanje mestnih cest in ulic.
Ko je bil stari občinski svet razpu-Sčen, je pok. dr. Tavčar zapustil na magistratu polne blagajne in Še 20 milijonov, s katero vsoto bi se naj tlakovale, popravile in uredile mestne ceste.
Pri novih občinskih vofltvah so zavladali na mestnem magistratu klerikalci in komunisti. V mestno gospodarstvo so takoj uvedli nove metode. Princip štedenja in ravnovesja med dohodki in Izdatki so takoj vrgli v ropotarnico ter postavili mestno upravo na princip najbolj brezmiselnega zapravljanja in razsipanja. Na to stališče se je zlasti postavila klerikalno - komunistična večina, ki je pri lanskih volitvah meseca decembra zavladala na magistratu. Najprvo je potrošila 20mllijonsko posojila, ki je ostalo še izza Tavčarjeve dobe, tudi v druge svrhe, v katere ni bilo namenjeno. Cisto nič se ni ozirala na razpoložljive dohodke mestne občine, marveč je gospodarila tako kakor lahkomiselni dedič, ki je nepričakovano prevzel skromno dedščino, pa misli da razpolaga z milijoni ter troši in zapravlja, kakor bi se dedščina nikdar ne dala izčrpati. Klerikalno - komunistična večina je sicer povišala trošarino in uvedla nove davščine, iz katerih si je obetala toliko dohodkov, da bo z lahkoto pokrivala ne samo vse redne tekoče izdatke, marveč še toliko, da bo lahko poravnala tudi še izredne stroške In izdatke, kakor so n. pr. zvišane prejemke mestnih nastavljencev. Toda v vseh teh svojih računih se je temeljito zmotila. Vsi ti dohodki niti od daleč niso zadoščali za kritje povišanih občinskih izdatkov. Namesto da bi se sedaj občina omejila na najpotrebnejši izdatke, je razsipala in trošila denar naprej: gradila je hiše brez vsakega kredita, zvišala je plače mestnim delavcem tako horendno, da dobiva danes mestni cestni pometač višjo plačo kakor dvorni svetnik 8 401etno službeno dobo. Ker za takšno gospodarstvo dohodki mestne občine seveda daleko ne zadostujejo, je klerikalno komunistična večina najemala posojilo za posojilom, ne meneč se za to, da s tem obremenjuje na nezaslišan način mestne davkoplačevalce, ker bo ta posojila ob koncu koncev vendar le treba vrniti.
In ta posojila mestne občine ljubljansko so dosegle seda] horendno vsoto okroglih 130 milijonov 1 In ves ta dolg je napravila mestna občina v teku dobrih šestih mescev. Kakšna perspektiva! Ako bo šlo to tako naprej In ako ostane mestna občina polna tri leta v rokah klerikalno-komunistične večine, je več kakor gotovo, da se bo mestna ob crna zadolžila za millardel Kako bo te miljardne dolgove občina poplačala? Naj je davčna sila ljubljanskega mesta še tako velika, vendar si nI mogoče misliti, da bi ljubljanski davkoplačevalci mogli prenašati takšna mestna bremena, da bi mogli plačevati samo obresti od tega ogromnega dolga!
AH je pokrajinska vlada poučena o tel horendni zadolžitvi mestne občino? Ako je, zakaj ničesar ne ukrene, da obvaruje pred ikedo ljubljanske davkoplačevalce?.
septembra 1923.
Ali bo mirno trpela, da pritira, tako gospodarstvo mestno občino do bankrota? Ne moremo verjeti!
m
— Spominska proslava septemberskih žrtev. Včeraj ob 6. popoldne se Je vršil sestanek raznih narodnih organizacij, katerega so se udeležili gg.: dr. Žerjav, škulj, Herbst, Brandner, Mah-kota, Prelovec, Daj želj, Galzinija in dr. Rape, da se posvetujejo, kako bi se počastil spomin septemberskih žrtev. Soglasno se je sklenilo: V nedeljo dne 23. t. m. ob pol 11. dopoldne se zbere narodno občinstvo ob grobu mučenlkov Lundra in Adamiča na pokopališču pri Sv. Križu. Najprej zapoje Zveza pevskih društev žalostlnko, nato nastopi spominski govornik, nakar še enkrat zapoje Zveza pevskih društev. Nato se bo polagalo cvetje na grob.
— Mestne finance so v takšnem derutnem položaju, da mestna občina s 1. oktobrom ne bo mogla Izplačati niti svojih uslužbencev, ako med tem časom ne dobi novega posojila. Kakor čujemo, mora samo za plače svojih nastavljencev najeti vsak mesec posojilo j v znesku 3 milijonov. To je gospodartvo!
— Odlikovanj«. Na predlog notranjega ministrstva Je NJ. Vel. kralj odlikoval z redom belega orla V. stopnje župana na Bledu g. Henrika Totnca, z redom sv. Save V. stopnje, okrajnega komisarja v Radovljici dr. Vladlmlrja Fona, s srebrno medaljo za civilne zasluge policijskega agenta pri tukajšnji direkciji g. Irana Močnika, z redom sv. Save V. stopnje pri poŠti na Bledu postnega uradnika g. Stanislava Kneza, peStarja 4. raz.Vlktorla Trevena In Jožefa Dularja, poštarja 5. raz. Mihaela Lnznerfa in postane 6. raz. Pavla Pablča In Amalijo Draksler; z zlato medaljo za vestno službo poštarja na Bledu Ivana Pe-ternela in Natalijo Zemljak In brigadirja agentov uprave Beograda Milana Travna.
— Iz poitne slnžbe. Za pomočnika kondukterja pri poŠti v Mariboru Je Imenovan poduradnlk Andrej Backon; za kon-trakhialnega poštarja v Bačkem Jarku le Imenovan Jakob Vurca. Vpokojena je po-štarica Marija Javor In poštni upravitelj Josip OandJnl. Iz državne službe je odpuščena Alojzija Kermc in Katarina Heler, kontrakrualne poStarlce v Jarkovcu.
— Prvi spomenik kralja Petra v Jugoslaviji. V drug! polovic! meseca oktobra se na svečan način na drugI strani oslje-škega mostu čez Dravo odkrije ob navzočnosti Njeg. Vel. kralja ta zastopnikov vlade prvi spomenik kralja Petra v na SI državi. Spomenik je že skoro dovršen. Do pod-vrnožja osem metrov visokega obeliska, katerega vrh Je kronan od belega dvogla-vega orla, vodijo Štiri Široke stopnice. Spomenik nosi napis v srbskem, hrvatskem m slovenskem jeziku: Kralju Petru I. Velikemu in Osvoboditelju v spomin na Osvobo-jenje In združenje od hvaležnih Baranjcev. Na zadnji strani spomenika je pritrjena mramornata plošča s kratkimi simboličnimi verzi v cirilici. Prednja stran je okrašena z reliefom kralja Petra, ki ga je vili profesor Hrtko Iz Zagreba. Spomenik sam je postavljen od Vladlmlrja Malina In Je zelo lep tet okusen.
— Novi Škof Srebrni C je sm osnovnošolskega učitelja. Njegova sestra Je učiteljica na Goriškem. Sprva se je Srebmlč posvetil profesurl. Ima Izpite iz klasične fl-loglje bi je bU več let ugleden profesor na goriški gimnaziji. Kasneje je pustil profe-suro, stopil v semenišče ter postal duhovnik. Srebrnlč je mož blagega srca in Iskren narodnjak.
— Jubilej dela. Dne 22. t m. praznuje čil in zdrav 401etnico svojega službovanja g. Ivan Dober le t, strojevodja Južne železnic« v Ljubljani. Redki so jubileji, ki Jih praznujezo strojevodje, ker po večini zbog težke in odgovorne službe omagajo tako zgodaj, da niti ne pridejo v položaj uživati zasluženo pokojnina Jubilant izhaja še Iz one generacije železnih mož, ki so bili zmožni s sivimi lasmi na glavi še opravljati težko službo na stoju, ki so sedaj zelo redka prikazen. Društvo strojevodij kraljevine S. H. S. mu priredi v znak počaščenja in spoštovanja časten večer v hotel Tivoli Istega dne ob 8. zvečer. Upamo, da bo tudi naši državna uprava juž. žel. znala ceniti ta izredni slučaj ter storila za čast dela svojo dolžnost v večiem razumevanju kot smo jo bili dosedaj vajeni. Julilantu naše najiskre-neiše časti tke. Čast delu!
— Invalidom In rodbinam padlih vojakov. Na podstavi ČL 35 zakona o budžetskih dvanajstinah za julij, avgust in september 1023 je prevzelo Deželno sodišče, odd. XIV. v Ljubljani reševanje invalidskih pokojnin za vse vojne invalide in rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov v smislu zakona o začasni pomoči tem osebam z dne 28. XII. 1922. Radi tega je z dnem 6. septembra 1923 prenehal poslovati pokojninski referat invalidskega odseka oddelka za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani Prizadete stranke in uradi naj se odslej v pokojninskih zadevah obračajo na Deželno sodišče, oddelek XIV. v Ljubljani, ki posluje začasno 5e v dosedanjih prostorih invalidskega odseka v 5t. Pe-terski vojašnici, I. nadstr. Gažlsti — neinvalidl In njihovi svojci naj se odslej obračajo v pokojninskih zadevah na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge vrste državne pomoči po invalidskem zakonu ostanejo se nadalje v delokrogu invalidskega
— Smrtna kosa. Umrl je po daljšem bolehanju g. Raimund Ranzlnger st. špediter in hišni posestnik. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znan in je vžival v krogu svojih znancev velik ugled. Bil je dolga leta član Kreditnega društva in Kranjske hranilnice. Z veliko svojo marljivostjo in •podjetnostjo si je ustvaril cvetoče špedi-tersko podjetje. Pogreb bo v soboto 22. tm. ob 15. pop. s ceste na Južno železnico na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin. — Snoč! je po težki bolezni v najlepši moški dobi umrl g. Lojze Grilc, delovodja tobačne tovarne. Pokojnik je vžival v krogu svojih znancev In prijateljev splošne simpatije. Zapušča ženo Marijo. Pogreb bo v petek 21. septembra ob pol 17. Iz deželne bolnice na pokopališče na Viču. Bodi mu lahka domača gruda.
— Povoji za prestolonaslednika. Znana prodajalka novin v Beogradu Anka NI-kollčeva Je te dni odnesla v dvor In Izročila dvornemu maršalatu povoje za kraljevega prvenca. V košari Je bflo po srbskem običaju poleg povojev ena pogača, ena kapica, par nogavic, ena košuljica Iz srbskega svilnatega platna tn eden petdl-narsk! srebrnjak s sliko Karaglorgja ln Petra Velike ga, ena glavica čebule In nekoliko soli. To vse Je bilo zavito v trobojno ruto. Na dvoru so to skromno darilo preproste Srbklnje za novorojenega prestolonaslednika seveda z radostjo sprejeli.
— Kongres arhljerejsfcega sinoda. V Sremskem Karlovcu Je bil 16. t. m. otvorjen kongres arhijerejskega sinoda. Otvoritvi so prisostvovali ministri dr. Janjlč, dr. Peleš, dr. Srkič in dr. MiletiC. Patrijarh Dimitrije je refcrlrai o novem cerkvenem zakonu, ki ga Je ministrstvo za izenačenje zakona že izdelalo. Ministri fn svečeniki 10 bili soglasnega mnenja, da se mora zakon zelo spremeniti, ker se ne tiče samo pravoslavne vere, temveč vseh veroizpovedi v naši državi.
— Policijski uradniki morajo nosTt! uniformo za časa službe. Minister notranjih del Je izdal naredbo ,po kateri morajo policijski uradniki cele drŽave nosit? enotno uniformo za časa službe. Za one, ki se ne bi pokorili odredbi. Je odrejena stroga kazen.
— Borza dela za Ženske. V ministrstvu za socijalno politiko le bil Izdelan načrt, po katerem se dovoljuje beogradske-mu ženskemu društvu ustanovitev lastne delavske borze. Državne borze dela bodo od sedaj naprel priobčevale poročila samo
0 moških delavnih močeh.
— Celjske vestt Gospodinjski Šol! so zopet taslgrminl dosedanji prostori v meščanski Soli. Ko boste Imenovan! še dve strokovni učiteljic! za šrvanje In kuhanje, se bo šola takoj otvorila. — Mestno gledališče. V torek zvečer te Je v drugič uprizorila Medvedova tragedlta »Za pravdo In srce«. Pod režijo g. R. 2elezn*-ka te Je tudi to pot igralo dobro pred skoro razprodanim gledališčem. ~- Z1 o b-nost. 15 letni delavec Avgust Srame ter njegov 13 letni brst. šolar Alojz Srame sta dne 11. avgusta ti. blizu Šmarja pri Jelšah položila čez železniške tračnice nov hrastov prag. Strojevodja Je to pravočasno opazil, ter vlak ustavil. Lahko bi se bila zgodila velika železniška nesreča. Te dni sta se oba zagovarjala pred celjskim okrožnim sodiščem. Avgust Srame le prejel 3 tedne strogega zapora, Alojz pa Je bil oproščen, ker se Je dokazalo, da ga je k sodelovanhi zabijal starejši brat. — Glasbena Matica v Celju Je podaljšala vpisovanje do dne 2. oktobra. Občni zbor Glasbene Matice se vrŠI Jutri v petek dne Ž!, septembra ob ML zvečer v ravnateljevi pisarn! v mestni hiš! nasproti župne cerkve. — Planinske kofiev Savlnskfh Alpah, k! so bile letos prav dobro obiskane so se z 20. septembrom zatvorile. Odprto ostane samo Piskernfleovo zavetišče v Logarjevi dolini.
— Mariborske vestL Trlflt cene v Mariboru. Od tržnega nadzorstva novo Izdelani trfnl cenik, ki agotavlja cene od 13. sept. fzkazule nasproti ceniku od 1. septembra v glavnem sledeče spremembe: Podražilo se Je: goveje meso III. vrste od 17—20 na 23, teletina I. vrste od 31.50 na 32.30, II. vrste od 23 na 90—31. salo od 36—37, svinjska glava od 20 na 25, pa-prlclrana svinjina od 42 na 43, prekfljena od 41 na 42, 1 kg masi! od 37—40 na 39— 40, prekaleno meso od 37—40 na 48—55,
1 kg prekalenega Jezika od 46 na 48, 1 kg kranjskih klobas od 45 na 50, 1 kg konjskega mesa od 12—15 na 15, 1 kg goveje kože od 20 na 21, telečje kože od 30 na 31— 32.50. Pocenilo se je: kg govejega mesa I. vrste od 25—27 na 25—26.50, možgani od 22—24 na 22, kg slanine od 39—40 na 38— 40, kg svinjske kože od 8—10 na 7.50—10, mleko od 3.30—4 na S—3.50, kg surovega masla od 47—43 na 46—48, kg kave I. od 70 na 65, kg pšenice od 4.25 na 4, kg rži od 4 na 3.75, kg Ječmena od 3.50 na 3. Kakor razvidno kaže tendenca vpliv zvišanje železniške tarife fe sedaj, ko povišanje Še nI moglo vsled dosedanjih zalog vplivati na podrafenje blaga, kf se pri trgovin! dosedaj v resnfcf tudi le nI vršilo — Nesreča prf delu. Stevo MatJašiČ mizarski pomočnik Pri Kotarju na Koroški cesti v Mariboru se je vsled eksplozije bencina ožgaj na obeh rokah. — Viharno vreme na štajerskem. Kratki nevfht!, ki se Je v sredo popoldne pojavila tuđ! nad Mariborom. Je proti večeru sledilo nenadoma več hudih ploh. V prvih urah ae je po celem okrožju bliskalo — za ta čas nekaj nenavadnega. Nekaj Izrednega Je na večer bilo vfderl na Pohorju. Potem, ko so te malo preje naglo drug za drughn menjaval! vsi Iflrji glavni vetrovi. Je naenkrat pripirhal sever s tako gostimi črnimi In nizkimi oblaki, da Je bilo eelo Pohorje do vznožja zavito — ne v meglo, nego prav v t« črne oblake. Ta Izreden prizor, kakoršnega ne pomnijo v Mariboru, Je Iz mostu opazovalo več oseb.
— Vlom v Beogradu. Te eni Je bi! v ulici Kapetana Mišinoja v Beogradu Izvršen v tri stanovanja vlom. Iz katerih Je bilo odneseno razne obleke za 50.000 Din. Vlom Je bil Uvršča pri belem dnevu.
— Zopet aretacija madžarriega vohuna. Novosad'ka policija je preteklo sob »to v nekem osebnem vlaku aretirala že dolgo Iskanega madžarskega vohuna Istvana Szaho. Za prijetje njegove osebe je bila razp.sana visoka nagrada.
— Kaznovani tihotapci. V Dolnji Lendavi Je b!l aretiran neki Franc Rcich radi tihotapstva igralnih kart. Karte so bi!e zaplenjene in Reich obsojen na globo 1,300.000 Din. Ker ni mogel vsote plačati, se mu Je kazen spremenila v eno leto ječe. V zvezi z afero sta bili prijeti še dve osebi, ki sta bili isto-tako obsojeni ena eno leto ječe.
— Krvna osveta. V črni gori Je pri?lo međ plemenoma Slšklč in Čulafi radi krvne osvete do krvavega Spopada, pri katerem Je Interveniralo tudi orožništvo in vojaštvo. Na bojišču Je obležalo 10 mrtvih in veliko število ranjenih.
— Drzen razbojnik. Iz Pule poročajo o drznem razbojniku Kolariču, katerega orožniki ne morejo prijeti. Pri belem dnevu je ustrelil nekega orožnika. V uredništvu lista »Az?^ne« v Puli se Je pojavil Kolarič Že dvakrat, kjer je razlagal svoje postopanje in Izjavil, da ga policija ne vjame Živega, Kvcstoriu je pisal, da ima še nekaj računov poravnati 2 orožniki. Ko je bil Kolarič v nek! hiši v okolici Pule, so jo obkolili orožniki in poveljnik je zahteval od KolariČa. da naj se uda. Kolarič je planih Iz hiše v ozadju in izginil pred orožniki. Skril se je in vse iskanie je bilo zaman. Razpisana je nagrada 5000 lir za onega, ki bi pomagal, da se vjamo KolariČa. V Trstu je bila te dni umorjena in oropana neka Jo«ipina Pemonto. Sodi se, da bi bil Kolarič s svojo bondo v Trstu, ker je bil napad izvršen vse-kako po njeerovem načinu.
— Smrt glasovite** roparja. Znani roparski glavar Čerlna ki le strahoval vse prebivalstvo Južne Srbije, le bil te dni v bližini Prištine od bombe, ki Jo Je nosil pri sebi In ki je eksplodirala, popolnoma raztrgan.
— Na lovu strellal na kmete. Občinski blagajnik Falanič v Fericanclh pri Osijeku, je Sel te dni s tamoSn'hn lastnikom mlina Kordljem na lov. V bližini vasi Peljevfna sta se oba sprla s kmeti, nakar le Falanič streljal v zrak. Kmetje pa so nato skušali navaliti na oba lovca, nakar je Falanič, kakor sam zatrjuje, v sllobranu streljal v maso kmetov In Je enega usmrtil In štiri težko poškodoval. Falanič je bil aretiran.
20., 21., 22. In 23. septembra
M A C I S T E IN KITAJSKA SKRINJA
KINO
TIVOLI"
— Poskusite specijalna vina v steklenicah tvrdke GJttro VALJAK. Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Sirom naše domovine.
KOT NASLADA TN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
— Hlgljenlčna cesalnlca za dame O. rCTTCm - FRANKHEIM, LJubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje z L'Oreal rienne". EL masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje Izpadle In odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja.
— Sporočilo ceni. odjemalcem! Krasna rzbrra modnih klobukov za Jesen, »Bor-aaltno« dospela. P. Magdič, LJubljana.
— »KINO IDEAL«. Da se vstreže splošni želji p. n. občinstva se film »Most vzdihljalev« L del predvaja izključno še danes v četrtek. Predvajanje II. dela tega filma se prične v petek 21. tm. m traja do vStevSI nedelje Ž3. tm, Predprodaja vstopnic vsak dan dopoldne od 10.—12. pri blagajni.
— Javna tombola Športne zveze je
preložena na nedeljo 23. tm. Tablice so še na razpolago ter opozarjamo občinstvo, da sega pridno po njih. Dobitki so krasni, ter bodo nedvomno vsi zadovoljni z njim!. Tablicam Je cena Din 2.50 za komad ter se dobe v trafikah ln v nekaterih treovrnah. Kupujte tablice v prospeh sporta I
— Vpisovanje v tečaje živih Jezikov (srbohrv. nemSč. anglešč, francošč. italijanščine) ki Jih vod! že peto leto prof. S. Je-ras, se vrši vsak dan do zaključno 22. tm. od 5.— pol 7 zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje na levo (zgradba ček. urada).
Julijska krajina.
— Z Goriškega. »Piccolo della Serac poroča, da se vrši v Gorici In v okolici veliko »čiščenje«. Kdorkoli se zdi oblasti količkaj sumljiv, mu napravijo hišno preiskavo. Umevno, da so »sumljivi« v glavnem SlovencL List poroča, da so bile številne hišne preiskave v zadnjem času pri Slovencih izvršene z uspehom. Pri nekaterih so našli knjige s »proti-italijansko propagando«, ponekod tudi prepovedano orožje. Nekaj oseb Je aretiranih. — Gostilničarjem po deželi se odjemljejo koncesije, celo v takih krajih, kjer oblast lahko vidi, da je gostilna glede na Številno prebivalstvo res potrebna. Koncesije se odvzamejo seveda Slovencem, zajedno pa se izdajajo nove koncesije tujcem. Tako se hoče uničiti slovenskega gostilničarja in postaviti na njegovo mesto Italijana. Službeni organi vrše svoje delo strogo po instrukcijah politične oblasti. Tu ne gre za kako pobijanje pijančevanja, marveč za to, da se onemogočijo Slovencem sestanki In da se udarijo tudi razna društva. Italijanski gostilničar bo nasilen propagator vitaJijan$tva in ovaduh Slovencev^
Borzna poro5i!a-
ZAORECSKA DORZA. Dne 20. septembra. Spreieto ob 13. Zaradi židovskega praznika dnncs borza ni poslovala. V prostem prometu ie bilo, razen Pariza, ki se je mednarodno zopet ojv.rstil. dovolj blaga.
Ob zaključku notirajo  v prostem prometu:
Devize: Curih 16.55 blago, Parli 5.40 denr.r, London 424.5 bla^o, Berlin 0.00005 denar, Dunaj 0.1310, 0.1315, Praga 279.5 roba, Trs: 4.13 blago, Ncwyork M.—-
( 93.25, Buvi::npcš:a 0.535 biaso.
INOZEMSKE BORZE. — Curih, 2j. septembra, (Izv.) Današnja prećborza: Beograd 6.15, Berlin 0.00 i 2 Amsterdam 222.5 \ Newyork 565.50, London 25.6S, Pariz . " . n 25.27, Pr;L« 16.96K, Budimpešta 0.031/«. Bukarešta 2.55. Sofija 5.33, Varšava 0.0020. Dunaj 0.00795/«, avstr. žlz. krone 0.0080.
Društvene vesti.
— Javna zahvala. Ob priliki prircv 15-letnice skupščine  CMD v Ptuju ste *e
združili malone vsi sloji narodnega prebivalstva, da bi ta prireditev uspela mor in gmotno kar najboljše. Oba podpisana odbora moSke in Ženske podružnice C.MD v Ptuju se iskreno zahvaljujeta vclkcmu delu lepo organizirane jednore, ki ste Jo tvorili cb tej priliki narod. s!oji skupno. Posebej še Po-vdarjamo velike zasluge nas«.4 r^sadke r d vodstvom g. podpolkovnika Božiča ln majorja Kovačiča. ker je vse VOjaStvo ik ?\ cel teden pred prireditvijo vr?ilo delo na slavnostnih prostotih. Nadalje k. stavbenika Macuna, ker Je na lastne stro'ke postavil gotore, g. lekarnarja Orožna, ker Je vodi dekorativna dela na slavnostnih prostorih in plačal vse izdatke, ee. akademikov, ker so prevzeli znatno partijo opravil prireditve in vseh narodnih dam, ki so bile pravzaprav požrtvovalne voditeljice vso prireditve. — Vam vsem velja v Imenu narodne stvari naša Iskrena zahvalal Moška podr. CMD; dr. Tone Gosak L r. — 2encka podr. CMD: Vida Horvat 1. r„ predsednica.
— Udruženje gledaliških igrolcev ▼ LJubljani Ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 23. t. m. ob 10. url dopoldne. Prosim točno vsi ln vse! — Predsednik.
— »Bratstva« v Mostah Izredni obcVi zbor se vrši v četrtek 27. tm. točno ob 20. v gostilni »Mali slon«, v Novem Vodmatn. Dnevni red: 1. Volitev novega predse
j In odbora; 2.) Slučajnosti. Udeležba obvezna! — Odbor.
— »Klub napred. slov. akademikov v Celju« proslavi 15-letnIco septemberskih dogodkov v dneh 20. In 22. septembra ti. V četrtek, 20. septembra pobirajo ves dan v Celju »n v celjski okolici klubovi elani knjige za koroško mladino In razprodaiajo koleke v prid klubovhn ljudskim knjižnicam v obmejnih krsjlh. V soboto, 22. septembra priredi klub s sodelovanjem celjskih narodnih društev večjo slavnost v zgornjih prostorih Narodnega doma v Celju. Darujte knjige, kupujte koleke In udeležite se slavnostl v Narodnem domu. Pozivamo vsa narodna društva te CelJa In celjske okolice, da pošljejo svoje rastopni-ke na slavnojt Posebnih vabil ne razpošiljamo. Odbor.
Raznfi stvari.
• Italijanski kraljevski princetinjl bnlnt na Jegarju. V Racconlgi (poletno blv«li?č> itnlijanskc kraljevske rodbine) st« rboleli princerinjl Mafalda in Giovanna na lesarju Bolezen traja že drugi teden. Zadnja noro* čila naznanjajo, da ste princezlnjl Že izven nevarnosti.
• Usoda vijottnista Burmesfra. Po ro* ročHu berlinskih Hatov je usoda vijoliniati Buraoestra, ki je avojeČasno odpotoval na turnejo na Japonsko, popolnoma neznan," SploSno so prepričani, da Je postal žrtev veliko potresne kat?.stro!e na Japonskem.
* Kitajski roparji. Iz Kantona v sredini Kitajske poročajo o strašnem razboj-nlStvu roparjev, katerih Je vec" tisoč zlasti v provincah Kuang-Si ln Kulnz-Tung. Obkroženi so s puškami In odijo od kraja do Jcraja, kradejo denar In druge vrednosti ter Jemljejo seboj mlade lenske m otroke. V tere prodajajo v druge province ali Jih pošiljajo po morju v roke nlčvrednežev fn sicer kar po teži, libra po Stlrl francoske franke.
• Dvoboj dveh 80 letnih starcev ? ptskri. Pariški Usti prinašajo vesti o hi> morističnem duelu, kl se Je vršil v st : Montay pri mestu Lllle, ki pa Je tragik končal Dva starca Ps'av ln Leconvey, ki sta Imela vsak nič manj nejro 80 let sta ?e sprla radi neke devofke in končno se |e
I prepir spremenil v pravcati originalni dr-| el. Oba konkurenta sta se začela obde! i-vatl s kuhinjsko osodo in kuhinja se ic spremenila v pravo bojišče. Po zraku IC frčale »ročne granate« v obliki zajem-1-j »granate« težkega kalibra v podobi loncev i kuhalnice in sploh vse kar Je  prišlo p'ni j roke.  Pitko je  odločil  okrogel  lonec it napolnjen z žganci. Eden konkurentov. De-. lay ga je namreč dobil s tako silo v glavo, ' da se Je zgrudil na mestu   mrtev.   Dni ■' »Ženin« pa bo mnral na stara leta v sapor : Je že tako, Če se star panj vn^me...
♦ Glasovi preneseni s svltllml ž^r1' V LIverpoolu se bo vršil v kratkem letni
i zbor Pritfsch AssociatJon, ki organizira n j ta s!učaj znanstveno razstavo z raaaovr-j stnimi Iznajdbami. Med temi Je »fotofon«.
ki prenaša glas potom svetlih žarkov. I«* ; najditelj Je imel predavanje z aparatom n . je Irgovoril besede, ki so se slišale v dvo-; rani, ki je bila oddaljena par sto me , Aparat uporablja žarek električne luč*, v 1 katerem Človeški gl^s povzroči vibriranje, j katero zajame posebna steklena naprav*, j kjer se Izpremem v besede s pomočjo te-i lefonskega n?biratella in drugih prldatkov, ■; kakor se rabijo pr! radiotelefoniji. Ta iz-t na'dba le dolo-čena posebno za komunika-
clte med brodovi na morju.
Id
•SI DVfNSK l    N A Iv1 i s I >*   dn^ 21  septembra 15123
A
I
Jesenska sezona gob.
S >om!adanske in poletne fiobe so bile letos bolj sporadične radi suhega vremena Le ponekod po Gorenjskem, kjer so imeli rvl ("asa do časa nekaj dežja, so se pojavile gobe poleti v precejšnjih množinah. Po zadajam obilnem deževju se je pričela aploina sezona jesenskih gob, dasi ne tako bogata kakor je bila iani.
O važnosti r?ob v narodnem gospodar* atvu smo poročali o priliki, ko jc fzšla prva al^vmska in sploh prva jngoslovenska prak« tična knjiga o gobah.* Ker je pričakovati, da bo prihodnje tedne zbog zopet nasto* piv5e toplote vzniklo čimdalje več razno* vrstnih gob iz tal, je vsekakor potrebno, da ljudstvo splošno seznani z načeli o prak* tični uporabi gob. Seveda nimamo pri tem pred o"mi zelo zastarelih in omeienin naro* rov, ki še vedno obvladujejo širše plasti, da je edino dobra goba le užitni goban (jur» eck, g-obanja, vrganj). V naših krajih raste nad 100 vrst užitnih dob. med katerimi za* vzrma »jurček« po kvaliteti nekako peto mesfo.
Naša drŽava Ima za gobarstvo vse prvo* TT-ptne predpogoje: ugodno podnebje in tnnrvijo gozdov. Ako bi pri nas poznali in praktično izkoriščevali vse užitne gobe. kakor to delajo n. pr. v Češkoslovaški, Bavarski. Švici, Franciji itd., bi nam lahko donašalo gobarstvo dosti več čistih dohodkov, kakor nekatere dobro gojene panoge narodnega gospodarstva.
Znano je, da zgoraj navedene države fanjejo vsako leto težke milijone za gobe. Švica n. pr. je dobivala že pred vojno do 45 milijonov frankov vsako leto za gobe. še več pa dobi Francija, ki ima razvito umetno kulturo za šampijone, za druge gobe pa industrijski eksport. Tako so francoske tovftrne vsako leto pokupile po Nemčiji na ▼a^one takozvanih museronov (schlica. dro* bh) ter jih konzervirane razpošiljale kot frpneotko specialiteto. Obe gobi poznajo t^di v naših boljših krogih, saj se dobe za vi*<-»ke cene v delikatesnih trgovinah, toda malokomu je znano, da rastete obe obični vrsti gob tudi pri nas, čeatokrat v velikih mnofinah. Pisec teh vrstic je naletel lani na paznikih ob ščavnici na ogromne množine naiflnejsih šampiionov, ki jih je živina žrla ln teptala. Kako dobro bi se te gobe prodale sveže po mestnih hotelih tli pa izvažale povišene! Kdor si le enkrat ogleda slike treh užitnih šampi ionov (travnilVl, poljski ln gozdni kukmak), ta se ne bo mogel nikoli zmotiti, da bi te prvovrstne gobe zamenjal s strupenim VvVmtVom.
V sedanji dnh\ najdemo pri nas sledeč« užitne gnH*»: užitni g^fcan (jurftek, globanja ali 0olob«ia. kravla. špiceli, organj) brezjl goban (d*H. Varni cm arka. freenja, topo* !ovk*\ Kjr*V (kozaV, lcon)l\ pob), maslen*
1«*H goban, nel^nka, koštan ievka, ov* ca''-«, kravja, žemljevfM?, ovčjo vime., kuV« maH. Vnr^lj H>1agva. žrrlana\ pegasta in «*-*a milnica (^ht užitni le tedaj, ako se jim sleče kožica s kIob"V*), rame golobice, popevke, slivarica, aeMiee (musercriO, p1* rov'-^, pe**'^* Piru»vVa), Jf»**vk«u lt«'*xJre, griv« 'oarkelieO, pramice itd Tsmed hi naštetih so tudi za SnWtl vae, ra»en m**'*n* ke, Varžlia, muinlc, golobic, pol'evk, sirov« Ve in pečurke. Kmalu se pojavijo ItomvVe HarsO In jesensko kolobarnico v velikih n--rinžinah.
Kako In kdaj je gobe nabirati, priprav* Ijarl in uporabljati, Tcako je postopati ▼ slučaju zastrupljenja (kar pa se more zgo* diti le skrajnim neprevidnežem) vse to jo podrobno razloženo v omenjeni knjigi. Orne* nimo le, da v državah, kjer znajo res raci* jonalno izkoristiti gobe, te ncle sveže uži* vajo, ozir. prodajajo ter suše, temveč jih tudi vlagajo v kis za zimo, posušene meljejo v prašek ter sveže prekuhavajo v izvleček (ekstrakt). Katere gobe so za eno in drugo uporabo, tudi to zvemo iz omenjeno knjige.
V državah, kjer je poznavanje gob splošno, ker o tem poučujejo strokovnjaki s predavanji in učiteljstvo v šoli. so zastrup* ljenja z gobami dosti redkejša prikazen, ka* kor pri nas. Naši primitivni gobarji, ki hodijo na lov le za »jurčkom«, si čestokrat pokvarijo kosilo, ker pobero užitnemu go# banu zelo podobnega žolčastega gobana.
Ako hočemo povzdigniti izvoz s"bih gob je treba postopati pravilno po navodilih. Predvsem je potrebna snaga. Za sušenje se ne smejo rezati gobe ne predebelo in ne pretanko. V prvem slučaju se slabo presuše, v drugem slučaju pa se suhe zd-nbe. Kosi razrezanih gob naj se raztre«:eio, da ne leže drug na drugem, sicer ne dobe lepe barve. Sušijo naj se po možnosti na solncn, sicer pa v sušilnicah za sadje. S"hc naj se hranijo v suhih in zračnih prostorih, da ima vedno zrak dostop do njih. Kdor ima take shram* be, lahko s prodajo počaka do ugodnih cen.
Izpred sodišča.
POROTA V MARIBORU. Strašna tragedija v ruski rodbini v Ljutomeru.
Pri inženirju Aleksandra Ganusovu v Ljutomeru Je služil kot sluga ruski begunec Vasilij Cervenko nad eno leto. Ves čas svojega službovanja Je opravljal svoje posle sicer redno, kazal pa Je vendar neko trmo in svojeglavost. Bil Je tudi izredno spolno razburljiv. V svoji perverznosti Je šel celo tako daleč, da je v navzočnosti svojega gospodarja poljubil njegovo Ženo. (Nič hudega sluteč soprog Je bil uverjen. da stari sluga opravlja to med Rusi znano šego zgolj lz vdanosti.) Sploh Je obdolženec zasledoval mlado gospo na vsak korak ter bil na vse brezmejno ljubosumen, ki so prišli z gospo Oanusovo v dotiko. Tako ie sumničil ruskega kapetana Ivana Ovčarova zakono-lomstva radi dveh pisem, ki jih je pisala gospa omenjenemu čisto navadne vsebine, [n tako je tlela v nJem že dolgo časa želja, se polastiti lepe gospe v svoje nečedne namene. Do dejanja pa Je prišlo, ko se Je g. Oa-nusov, soprog umorjene, odpeljal v Južno Srbijo. V noči od 6. na 7. Julija so slišale stranke, ki bivajo v hiši, pretesljivo vpitje ter plač otroka, ki je kričal: »Mama. mama!« To Je trajalo le en hip. nakar le postalo vse zopet tiho. Zjutraj okoli 6. pa Je hitel sluga, današnji obtoženec, klicat soseda geometra Matošek, naj gre v pomoč, češ grozna nesreča se Je pripetila. Ko pridejo na lice mesta Matošek. zdravnik In pozneje orožnik, se Jim Je nudil grozen prizor. Sredi sobe. zraven postelje. Je ležalo popolnoma golo truplo JulIJane Ganusove. a malo vstran Je bil obešen na kos rute njen 31etni sinček La-
dislav. Navzoči zdravnik, kakor tudi pozneje sodnijska komisija, le konstatirala, da sta bila cba zadavljena, a otrok šc le pozneje cbešen. Sum je takoj padci na slugo Cervenko, ki je b;l takoj aretiran. P0 njegovi izpnvedbi so zaprli tudi kap. OJarova. ki pa Je bil takoj izpuščen, ko je dokazal svej alibi.
Obtoženec odločno taji vsako krivdo. Toda vse okolnosti potrjujejo že prvotno prepričanje, da Je Crvenko dvojni morilec. Porotniki so soglasno potrdili Klavno vprašanje na umor. Na podlac: tega krivdoreka Je porotni senat pod predsedstvom v. s. s. Stogarja razglasil obsodbo
smrt na vešefh. Obtoženec, ko je zaslišal obsodbo, je zatulil kot od strele zadeta zver.    l.dil je še trdovratno, da je nedolžen.
•   • •
Tatinski zanlečnik. Dne 6. avgusta se Je ženil v Dorfarjih Peter Košcnina. Med ženitovanjem je dobil ženin od svojega tasta 5000 Dn dote. Spravil jc denar v suknjič. Med plesom je bilo vroče, in rargret ženin je odložil suknjič in ga zaklenil v omaro. Pozabil pa je zapreti okno. Zanlečnik. L Kopač, Bajtarčkov iz Polj, jc to opizil, splazil se je pod okno, potegnil suknjič s palico k oknu, vzel denar in od£~I domov. Izdale pa so ga bele hlače. Nek gost je
opazil, da je skočil nek Jo z okna sosedne sobe v belih hlačah, in drugi dan so Ko* pala aretirali, ker je imel samo on na žc* nitovanju hele hlače. Obtoženec je tatvino do konca tajil, cbsojen pa je bil kljub teinu na šest mesecev tcike ječe in mora povrniti ukrad-no doto.
Obtožnica iz leta 1920. Aprila 1920 so Stavkali železničarji. Med njimi je bil na Jesenicah takrat tudi vlavovodja državne železnice Jakob Zumer, doma iz Koroške Bele. Ob priliki sestanka stavkarjev pred hotelom »Paar« je govoril tudi 2umer Da« našnja obtožnica mu očita, da je htljskal k nepokornosti in polival tovariše, naj le ie ostanejo doma. Tudi se ni odzval pozivu na orožne vaje Ker se 2umru, ki trdi na* sprotno, da je tovariše le miril, ta očitek ni mogel dokazati in ker civilno sodisCe ni merodajoo za vojaške prestopke, je bil Za* mer oproščen.
Razne obsodbe, čevliarski pomočnik I. Ahačič iz Tržiča si je izposodil od tov** risa Leopolda Smoleta v Naklem kolo. Mož je to kolo še isti dan prodal za 2000 Din. Obsoi~n je bil ra dva meseca težke ječe. — 1'žitkar Jakob Renko, stari »gmainar* iz Laz Je bil or tožen, da je hotel uničiti svojemu zetu Pavlinu tri p-a5iče s tem, da jim je vlil v korito ka-bolne kisline. Mož ie nripoznal, da je polil prazno korito s ki«lino. toda le zato, krr je hotel cbvaro* vati prašiče pred nalezljivo boleznijo, ki je razsajala po okolici. Mož jc bil oproščen
ln gotovo ne bo več tako nerodno desin* Utiral zetovih svinjakov.
»   • •
— Dre^a smetana. Danes ste bili obsojeni rad; naviian'a cen pri prod*:i smetana na imenskem trgu Frančiška Končsnova, posestnica. in 16ctna Marija Slrnikova, o"-e iz Dravelj. Prodajali ste smetano namrj i po predni'ani tržni ceni liter 15 do 17 Din, kar po 32 Din. Obsojeni ste bili nhc ra dl navijanja cen živil, prva na 12 ur rt - a in 50 Din gl )be, druga ps na 12 ur z&\>ct± in 25 Din globe.
izvedbe
— Izgubila se je IS tm. popoldne r<. č " i torbica — A'paka od 5' n ; ve ulice > podaljšane Miklošičeve ulice. Polten * :-dftelj naj jo odda v upravništvu »Slov. Naroda«
— V soboto 18. tm. ob 4. popol, je neka revna sluikinia zgubila Ustnic i svoto denarja od magistrata pa d c- -pomoči. Pošten naMltelj se prosi, da Izroči denar na stražnici na maglstr.v i.
Glavni mrtdnlk: RASTO PUSTOSLF.Utl-PL
OJsovomt urednik: VALENTIN KOPITAR.
t
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi le neizprosna smit ugrabila ljubljenega moža, gospoda
Loizefa Grilca
danes ob pol 9. zvečer po kratki, težki In mukepolnl bolezni, previdenega s tolažili sv. vere v 48. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 21. septembra t. 1. ob pol 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče na Viču.
V LJUBLJANI, dne 19. septembra 1923.
fiffarila Grlic, soproga.
Ertdltao društvo Eran's ta i:~ -nllnlee V LJubljani naznanja žalostno vest, da jc njega dolgoletni odbornik in častni načelnik, gospod
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pljateljem In znancem tužno vest, da je naš svak, stric, gospod
LOJZE GRILC
danes ob */* 9 uri zvečer po kratki mučni bolezni, previden a tolažili sv. vere v 48. letu svoje starosti preminul.
Pogreb dragega pokolniVa se vrši v petek, dne 21. septembra t. 1. ob '/* 5 url popoldne lz dež. bolnice na pokopališče na Viču.
Rodbina: Viktor Jeločnlkova.
Hotna dolina, dne 19. septembra 1923.
u star..
špediter in posestnik
izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vr5i v soboto, 22. septembra 1923 ob 15. iz hiše žalosti, Cesta na južno železnico št. 7,
Velezaslužnega člana ohranimo v trajnem hvaležnem spominu.
■
Ljubljana, dne 20. septembra 1923.
Odbor.
tim
BSSSI
Il^Jko Haa^laijer, špediter, naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Bsleao roj. Se5ioeppl pl. Sonnwaldrag svojih otrok Belnolla, liso In Haborla. svoje mačehe Zofije roj. S^Iaar vdovo KotteVt, svojih sester Marije Raazlager, Frleđo Fa«llczek> Ane Kornlg In Marjete Dosa9 svojih svakov Ivaaa Panliczek, Bomaaa Boralg in dr. mod. Jaslpa Daaa in svoje
nečakinje Marglt Daia žalostno vest, da je njegov predragi oče, oz. soprog, tast in stari oče, gospod
•:3ir-'.
sonioršof spsillcljsko tvrdke
Ranilagor
i		
		r.. c
Cd		1 '
		hb i
M Lra		
%		
danes dne 20. septembra ob 6-ih zjutraj previden s tolažili sv. vere v 73. letu svoje starosti po daljši bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v soboto, dne 22. septembra ob treh popoldne iz hiše žalosti Cesta na južno železnico štev. 7 k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Župni cerkvi pri Sv. Petru.
LJUBLJANA, dne 20. septembra 1923.
00
Stran 0
»SI  OVTN^M    N A
J I
priporoča
Harodna knjigarna.
QQQQQQQQQQ
Sprejme se
pomočnik
starejša moč, papirne in galanterijske stroke. Ponudbe z zahtevo plate na poitnl predal 8, Culjo. 9957
QQQQQQQQQ&
Ogromna kača
3m dolga, 15 kg težka, li Indije, ilva na ogled le kratek čas v Ti vol i i n. ravnateljstvo
proda) je
antiičen lesen lestenec (Luster) in dva antiična lesena stenska svečnika pri Ivanu Pennovu, Kolo- dvorska nlica žtv, 20,_
— Utemttljeno god. 1892.
Oblasno dozv. izvjestovnica za trgovinu 1 obrt.
UlMor Selinser I sin Zagreli mm
telefon br. 16-43, brxojawli Regnlles
Izvješćuje najbrže i najsavjesnije o bankom«, poduzećim«, tvrdkama 1 obrtnicima cijele države SHS, te onima naslednjih država, bivše Austro-ugarske monarhije, uz najumjerenije pristojbe. Raspolažemo nalbolflm preporukama.
Pozor!
talil streli. WMM
mehanična delavnica (popra vl|alnlea)
L. BAFiGA, Linbliana, ielenbnrgova nlica 6-L
Gillette. Mem itd, se sprejemajo v električno brušenje v parfumerin URAN, Meatni trg 11. Zunanja naročila hitro in tečno. 9.26
Športne, vojake
In
žBlBzničapslie cepce
Izdeluje P. Semko, krznar Križevniška ulica 7. 2712
Zidna opeka
normalno in močno igana, priznana najboljša kakovost ae nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R.  Smlelow.kl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Vicu. — Rimska cesta 18 Zaloga »»• drahmo nm Opekarski ..»« IS- 7915
j Pozor I
i
vozni RED
vseli železniških, poštnih In avtomobilnth
prog v Sloveniji apriklnčltvilo na Inozemske proge, s fcnrzno knrzno karto Slovenije v merilo 1: 475.000
Je ra^nokor Izšel!
V s e h 1 n as
L Splošni dsli Cene za poštne vo?Je. ZelezniSka tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine. Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniSke nosače. Važne telefonske številke
II. telezaUkl vozni redi : Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železnih prog.
m. Pocestni vozni redi i Poštni, avtomobilnl.
IV. Seznam postal«
V. Priloga i Kurzna karta Slovenije v merilu 1 :475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne
In avtomobllne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseli bnfloarnab tat traflkab za ceno 15 Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna In knjigarna v LJubljani, Wolfova ni. št 1.
ininuaiiiHniiiininnnnii
Dražbeni okiit.
1471/22
Dne 21. septembra 192S
ob 9. prodado se na Sv. Petra cesti št. 17 po javni dražbi razna hišna oprava, moška in ženska obleka, perilo, hišne potrebščine, dragocenosti itd.
Okrajno sodišče od d. V.f
29. avgusta 1923
Brzojavne
droge in tme
v vsaki množini franko vagon Slo-venija, kupimo in prosimo ponudbe pod: .Lombardija" na An. zavod Drago Beseljak In drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 10021
=Strojnika=
izprašanegs rabim za takojšnji nastop k 70 HP lokomobiil. Pogoj }e, da mora n.ti izuScn ključavničar ter imeti tozadevno prakso. Stanovanje dobi lahko samo samec istotam se sprejme tudi Žagar za polnojarm^nik. Vpraša se pri lesni industriji F. Ravnikar, Ljob-ljama, Linhartova ulica Stv. 25.
lisi se pila:
Nova, komaj dovršena vila. z 2 parketTanima praznima stanovanjema, k vili apada 950 m* ograjenega vrta istotam se prodajo stavbno parcele na Dvnalski cesti od
1800 do 4000 m*. Natančne   informacije  se dobijo v pisarni stavbenega podjetja Tavčar A Svetina, Ljubljana, Go-
snosvetsfca cesta 6
■■■■flaBBaBDBBMBSUflMBI
Ssnzaclla!
LfiTOR s
Senzadionalna Izaadba na pelin prezraEevaula BEHERHLnO ZHSTOPSTUO ZHKRHU. JUfiOSLRUUO
KHREL BHSTinnĆIĆ
strofi, .efinlEne in električne potrebščine LIUBLIHIIH, PflLHCH UHELJ. KREDITIIE BHEHE.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Za eijDvoro uprave naj so prifoSl 1 dinar.
predam
Baeseeeee.....♦#......h
Šivalni stroj
se proda. — Zaloška ce* sta 13. 10.009
Zbirka znamk
(manjša) za začetnika na prodaj. — Sodna ulica 5. 1. nadstr., levo. 10.006
Otroški voziček
(še na pol nov) se ceno proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.050
Babro v-?eljarc eksportno podjetja
za les in deželne pridelke v večjem mesta Štajerske takoj naprodaj z vsem inventarjem in stanova« mem. — Ponudbe pod »Velik dohiček/10029« na upravo »S!< v. Naroda«.
bcs«d Din 5* ; vsaki \ nacSaljaa bo:; -a 50 L par«, a d^vSčino vred I
Lovski pes
(fermač), čistokrven, š^st mesecev star, se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.027
Stavbna parcela
na krasnem prostoru na Prulah, približno 600 m* obsegajoča, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9990
Salonska obleka
fina, nerabljena, predvoj« no blago, se proda za 1500 Din. — Novi Vod* mat, Ribniška ulica 201.
10.024
Puch-motor,
2% HP in pomožni mo* torji različnih znamk, po nizki ceni naprodaj. — »Tribuna« F. B. L., Ljub* ljana, Karlovska cesta 4.
9880
Velika hiša,
pripravna za vsako večjo obrt in za trgovino, zra* ▼en več malih stavbnih parcel, naprodaj. — Po* izve se: Pavel Goljar, me* sar, Dravi je 79 pri Ljub* ljani. 10.003
Ugodna prilika!
Proda se lepa stavbna parcela po ugodni ceni v Podsmreki ob Tržaški eesti, obstoječa iz trav* nika in njive. — Več se poizve v Ljubljani, Sv. Petra cesta 8 (v trafiki).
10.004
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, na jako prometnem kraju, pri* pravna za vsako trgovino ali obrt, se proda za 225 tisoč dinarjev. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.025
Naprodaj so
trije avtomobili
(1 osebni 32 HP, 4 sedi* šča, Mercedes, komplc* ten; 1 osebni 12 HP, 4 se* diŠča, brez karoserije N. A G.; 1 tovorni 2 H ton, kompelten, z železnimi obroči) za pavšalno ceno 45.000.— Din. — Reflck* tanti naj si avtomobile ogledajo v Tovarni ce* menta v Zidanem mostu.
10.034
Lepa hiša
v Stožicah St. 53, pol ure pešhoda od Ljubljane, popolnoma moderno ure* jena, s prostim stanova* nJem, štirimi parketira« nimi sobami, kopalnico ter lepim ograjenim vr* tom. Na zahtevo se dobi skoro novo gospodarsko poslopje, prioravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri Iv. Frelihu istotam. 10.010
• af%n     »«■ •
Kir^-^ : To rli v*1-"*
v Ljubljani s prostim
no van jem  — Tiaram od
1,000.000 do 1300.000 K.
Lepa zrečna soba
(meblovana) 7. balkonom, v novi vili na Prulah 17 se odda mirnemu gospodu; event. dvema skupaj. — Naslov pove uprava »SI. Ni: oda«. 99S9
Kabinet
i električno razsvetljavo •n zajtrkom oddam t-?hni» ku proti dnevni instruk* ciji rcalca. — Naslov po. ve uprava »S!ovcnsker?f» Naroda«. 10.042
Posred
ciovalci
izklj:
.eni.
— P;cmoiin pnrvdhc na: J. Jclenič, Ljubljana, Sta« ra pot 1. 99S0
Eupim
večjo množino stihih bu» kovih drv do 20 % okrog* line in večjo množino stihih hrastovih drv. — Nainižje ponudbe naj se pošljejo na: F. Gnim, Ljubljana 7. 9932
51 *♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ »»fr*1*
1  Stanovnnia |
n
Profesor išče sobo
(tudi priprosto) za takoj. — Beethovnova ulica 7, (pri slugi). 10.040
Meblovana soba
s posebnim vhodom se takoj odda gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.007
Sobo išče
za takoj ali s 1. oktobrom mirna gospodična. — Na* slov pove uprava »Slovcn* skega Naroda«. 10.023
Iščem sobo
(elegantno, separirano) v sredini mesta ali bližini kolodvora. — Ponudbe pod »St. 100 10.015« na upravo »Slov. Naroda«.
Soba s hrano
se odda solidnemu go* spedu; event. dvema vi* sokošolcema. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 10.012
Iscem
mesečno sobo,
grem event. tudi kot so* stanovalec. — Ponudbe na: A. Babka, Ljubljana, Kongresni trg. 9940
Mesečno sobico
s posebnim vhodom in hrano išče gospodična. Najemnino plača naprej. — Pontidhe pod »Sobico od dam.'0092« na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano
se sprejme gospod ali gospodiona k boljši stran* ki. — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 9974
Dve sobi
(opremljeni), vsaka s po« nebnim vhodom, v novi vili v I. nadstropju v Sp. ^i$ki blizu cerkve ae oo* daste gospodom proti na* gradi. Električna razsvet* Ijava. — Naslov pove uprava »SI  Nar.«. 10.005
60.000 do S0.000 K
^etno plavam /a stanova* nje v sfari ali novi hiSi, obstoječe iz A—(S sob, ku* h"nje in priti1;lin. — Na* slov pove uprava »Slaven.
skega Naroda«. 10.022 Iščem erazno sobo
v kateri hi mogla izvrftc* vati šiviljsko obrt, po možnosti v sredini mesta. — Pismene pomidbe pod »Šivilja 1923'10.019«r na upravo »Slov. Naroda«.
Elegantno opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno lučjo oddam s 1. oktobrom solidnemu starejšemu gospodu. — N'as'ov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 10.041
Dijakinja
išče stanovan'e a hrano pri obitelii brez otrok, tako da bi imela svojo sobo. Predvsem se re* flektira na rodbine kake* ga učitelja ali profesorja. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9987
Lepa soba
v bližini univerze se išče ra boljšega dijaka* filozofa za 1. oktober. Cena s kurjavo, razsvetljavo in ev*»nt. jutranjo kavo Ponudbe pod »Lepa soba 9921« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Službe
Dober kleparski pomočnik
in vajenec se takoj sprej« meta pri K. Bocak, Tržič.
10.031
Vaji
enca
sprejme proti plačilu tvrd*1 ka Rcmžgar & Smerkol, Florjanska  ulica  St. 13.
10.016
Izučena vezilja
perila prevzame delo na dom ali v trgovino. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 10.011
Prodajalka,
prvovrstna moč, išče mesta. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »M. N. 0936« na upravo »Slov. Naroda«.
Dobra kuharica
išče mesto za samostalno kuharico ali natakarico v gostilno. Vstop 1. okto* bra. — Naslov pove trpra-va »Slov. Naroda« 10.030
Iztirjena šivilja
za obleke s večletno prakso, gre na dom. — Po« nudbe pod »Dolgoletna 10.002« na upravo »Slov. Naroda«.
Vzgopteljica
v.' snrejme k 2 in pol letni deklici in 9 letnemu dečku. — Ponudbe se nrosi na naslov: Gjtiro Valjak, Maribor.      999 1
Prod^lho, ~
ozir. vodkinjo oddelka 7*. čevlje, katera je v isti stroki že delovala, — se sprejme takoj v vele trgovini R. S:crmccki, Celje, 10.037
Knjigovodja,
zmožen Hlancc. z daljšo prakso, sposoben in ver* ziran, se sprejme v tvor* niči Narcissua Zagreb, poštanski    pretinac 227.
10.032
Dobro izvezb^r^ kr j i   vo dkir? j a,
ki je obenem vajena tudi trgovine, se sprejme. — Ponudbe pod »Samostojna moČ/10.038« na upravo »Slov. Naroda«.
Šivilja,
samostojna in izurjena, želi premeniti kraj. Gre tudi v trg ah kako večjo vas. Naselila bi se stalno. — Ponudbe pod »Stalno 9S17« na upravo »Slov. Naroda«.
Zlatarski
pomočnik,
le prvovrstna moč, se proti dobri plači takoj sprejme. — Lud. Cerne, zlatar.juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica 3. 9727
Dobra kuharica«
samostojna, čiita in poštena, stara do 35 let, z večletnimi spričevali, se pod ugodnimi pogoji ta* Icoj sprejme. — Več v trgovini Josip Peteline, Sv. Petra nasip 7 (od 8. do 10. dopoldne). 10.008
Absolven tinja
meščanske šole in trgovskega tečaja, pridna in vestna, išče primerne službe: prvi mesec gre tudi brezplačno. — Ponudbe pod »Zaneslijva 9991« na upravo »Slov. Naroda«.
lokali
Trgovina
s papirjem ali galanterijo, dobro idoča, ali primeren lokal, se išče. — Ponudbe pod Dobro mesto/9^45 na upravo »SL Naroda«.
Skladišče«
primerno za moko In ostale deželne pridelke v bližini glavnega (južnega) kolodvora, se išče. — Po* nudbe na naslov: Mirko Stefanovič, Gompova ul. št 3. II. nadstr. 9945
Dopisovanje \
Pomlad«
Vesel mladenič* želi znanja z istotako gospo« dično radi dopisovanja. 2enitev ni izključena. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. — Molčečnost zajamčena. 10.036
RijEi in fu:ja 9170
Mija javi se. pričakujem že teden dni. a od* govora ni. — Crezr.o ob Dravi. 10.035
Žen
[litna ponudba«
Slovenec, živeč v t :• jini, 32 let star, z večjim kapitalom, se želi ra li pomanjkanja znanja s • rr.aniti 7. g spodunn, | -., tera ima kako trp *vh . najraje pa na pr^metn m kraju g- stilno. — L^ res« ne ponudbe pod »Slov^« nec 0070« na upravo »^1. Naroda«. 9»;70
I**«.»•»«>»♦»» + <»♦».. r"»
poso'ila
\*v»e"riV*,"ci nozor'
Kdo posodi dobro situ*, iranemu trgovcu na sic!"r« no mesto, na prvo vkr |li-bo posestva 150.000 DI n proti visokim obrent''^. Sprejme se tudi brer ••delerbe družabnik ali da dam posojitelju krat stanovanie. — Ponudbe na upravo »Slov. N*. roda« pod »Varno nalo« ženo *9r>F0«.
Razno
x
?
a
Prva plesna voja
v nedeljo 23. t. m zvečer 10.026 Adolf Fračck.
Zastavice,
ralepke za srečo/ov In ialjtvo poŠto priporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
Otroški vozički
po znižani tovarniški ceni v veliki iibiri vsakovrst* nih modelov. — Tribuna, Ljubljana,  Karlovska rr.
sta št 4. 9879
Prvovrstne strune,
vijoline in glasbene pn« trebščine kupite najceneje pri Minki Modic, Ljub* ljana,   Kopitarjeva   ul. 1.
(Trafika nasproti Jugoslovanske tiskarne.) 9709
Išče se hlev
(zasebni) za dva konja s podstrešjem za seno v sredini ali najbližje na periferiji mesta. — Zgla-siti se pri: Mirko Stcfa-noviču, Gorupova cesta it. 3/IL 9943
Vstopim kot
družabnik,
sposoben sem za vsako stroko, agilen. neoženien, 30 let star, s kanitalom v gotovini 100.000 Din, Čez nekaj  časa še enk-at
toliko. — Resne ponudbe pod »Industrija ali večji trgovina '9944« na upravo »Slov. Naroda«.
priporoča
Narodna tiskarna
ijujmcc: mam
Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim inserentom naznanjam, da ostane moja pisarna na Starem trgu 19/11 vsled uničenja po požaru za siessc tiai zaprta«
Z odličnim spoštovanjem ccerč^f ta re^lanini zsvod MA?0IIi0"
B. Gclcb!ctv3!si & Coraji.
Pre^-iosiiasai
ipiBOinnilgii ii M. pridelki i lajei
Ista mora imeti vsaj Din 75.000*— mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. Če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni hiši.
Ponudbe do 28. septembra pod Takojftntl »rav-zam na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
Novo I
Najnovejša Iluzija.
Novo I
mr Pol riba - pol deklica
na ogled le kratek Čas v Tivoliju ob delavnikih od 2. do 9., ob nedeljah od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ogleda naj si vsaki ravnateljstvo
Brata PoSi!In I. dr.
A tvornica
II      vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t d.
LJubljana I, poštni predal 126 S^kTS
takoj in v vsaki množini izvrSujcjo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust 6865
«iriBKSflmBIIIBBC3BEOe9BBBBmiMCI|
3
I
■
!
B la čas Selške petreMCIns prlpo- B roCa pn znltanlb cenab ■
Rlsatal papir m'tslster panlr : liradal papir: : Ooeial papir:
m. Tffar, L
I i
72
L4