T PROSVETA LKTO-TEAH XXIL ■»«" j"«« P. UU. M UM ____ *»**«< Cw«»w> of Hank t, irrt NARODNE PODPORNE 1'redslšld lu upre valila prooteri: NIT 8. UwMUk Am Of Me« of Publication: -M>57 South Lo»ndsl« Av.. I « lt*l>hoiu . Kim k*ïll 4004 _Chicago 111., potek, 1 avgiists (August 2), 1929. fir —IMag 1 mwfcl reU of pwUgo prortéad far ' la soctio» UM. Act of Oct. 3. |>lTt oythorimoS o» Ju—18, 1S1IL ^pärtptu.n looo YoMt Kitajski ina pravico do ■Mdžurske železnico! To stališče je zavaeia eksekutiva socialistične delavske internacionale; obenem počiva delavstvo v Mandžuriji, naj nastopi proti obema spornima strankama.— Sovjeti pozvali sibirske rezerve v službo. Konferenca na meji. ^^m —-- Curih, Švica, 1. avg. — Kkse-kutivni odbor druge ali socialistične delavske internacionale, ki se je tu sešel na seji, je včeraj na temelju sprejete resolucije zavzel stališče, da je Kitajska v pravem glede prevzet j a ruskega dels vzhodne mandžurske Železnice. Resolucija obenem urgira delavce v Mandžuriji, naj preprečijo dobavi j anje streliva kitajskim in sovjetskim četam v slučaju, da izbruhne vojna. Eksekutiva urgira mirno poravnanje spora s pogajanjem ali s razsodiščem. — Sedemintrideset socialističnih voditeljev in 22 dežel je bilo na konferenci, ki je trajala dva dni. Ameriike socialiste je zaatopal Morris Hillquit iz New Yorka. Vladivostok, 1. avg. — Sovjetska oblast v Sibiriji je včeraj Vpoklicala v aktivno službo vse rezérviste do 27. leta starosti. Ta korak je bil storjen radi ogro-žujoče prisotnosti belpgardistič-nih tolp ob sibirski meji. Vpoklicani so tudi vsi častniki ne {dede na starost. Réserve se bodo zbirale v Vladivostoku in Citi. London, 1. avg. Kakor poročajo iz Harbina, so sastopn Sovjetske unije in Kitajlke i čeli včeraj pogajanje* v obmejnem mestu Mandgullju glede rešitve spora radi vzhodne železnice. Konferenca se vrli v vagonu vlaka, ki stoji na meji. Dalje poročajo, da so kitajsld reprezentantom, da je kitajska vlada voljna vspostavitl "status quo ante" (vrniti pol uprave na železnici sovjatom), če dobi zadostne garancije, da ruski Železniški nameščenci opuste komunistično propagando v Mandžuriji. ««hmummmmrnmmmmmmm Zadragarji v poletni ŠoU v Brookwoodu. Katonah, N. Y. — Pretekli teden se je vršila v Brookwoodu konferenca vzhodnih zadru-garjev. Trajala je en teden. Na njo so prišli zastopniki raznih zadružnih podjetij is New Yor^ k«. Pittsburgha, Philaddphlje, Uwrenca, Mass.) Maynarda, Mass.) in Bluenberga, N. Y. Konferenca je t>lla izobraževalnega značaja. Na nji so predavali rasni odllčnjakl na polju delavske ln akademlčne izobrazbe o zgodovini ln principih zadružništva. Zastopniki so razpravljali o praktičnih problemih zadrugarstva. Razpravo so vodi" J. P. Warbasse ln Cedric 'x>ng od American Cooperative •'ge, profesor Bowmen iz Colum-Mje universe, Violet Holloway "d angleškega zadružnega gibanja, David., J, Saposs Iz Brook-w°odl in profesor A. E. Kazan iz New Yorka. Potttika ptiča noja. Nigara Falls. — Urednik u-KMnega tednika "Labor", gla-M|ia železničarjev, je videl potre-j* igrati politiko ptiča noja. Novico o organiziranju delavce stranke v Niagara Fallsu je vnrel v koš. Videl je pa posebno, da je pisal pismo vodi-kijem stranke, v katerem so o-pravičujt. Pravi, da novice ni Priobčil is razloga, "ker so šo-Itzničarske unijs nasprotne u-KUnoWtvi neodvisne delavske *trwike v tem času." 1'odjetafli nima orače a afcoM. N«w York. — Pleteninerski Ujetnik, bosa Zuckerman. ni-"reče s skebi. Prod par dno-! je druga skupina zapustila njegovo tovarno. Tudi škode oo Ju Precej napravtil na strojih. 1 Oizkus državnega posredovalca u končnaja stavke ss ni obnese!. straaijo v Evropi Protivojni protesti issvali spopade in prelivanje krvi. Dva delavca ubita v Sarajeva. Izgredi v Parka ia drugje. London, 1. avg. — Na odredbo tretje internacionale v Moskvi |o bile danes komunistično demonstracije v mnogih industrijskih mestih Evrope. Demonstracije proti vojni in imperializmu so bile napovedane po vseh deželah, toda oblasti so malone povsod prepovedale pohode in druge javne znake demonatrira-nja. To je povzročilo spopade s policijo in prelivanje krvi že pred določenim dnevom. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Na Angleškem ni bilo nobenih prepovedi, a ni bilo tudi nikakršnih maanih aktivnosti Bilo pa je nekaj smešnih incidentov. Sinoči je osem komunistov stopilo v omnibus v Londonu. Sli so ne gornji krov in se priklenili z verigami k sedežem, na kar so začeli peti "Internacionalo." Moje odpeljal omnibus pred policijsko postajo in ga tam pustil. V istem momentu se je uli-la ploha ln komunisti so prepevali v dežju. Končno so jim pg^ lica j i prepilili verige, in jih po- *; - mm [ j*bHe Patentante v osebi ameriškega Ika. To največ radi dejstvi, ker im* Standard Oil is New Jerseyja obsežen trg v ss-padni Evropi. Za ta trg ss bori tudi Royal Dutch Shell (angleški oljni trust), ki ga šsli dobiti po svojo kontrolo, osiroma skuša Izpodriniti svojega ameriškega konkurenta. Ker pa sta oba konkurenta močna ln ker nista brez "common senaa" — kadar se s tem lahko več doseže kot pa s brutalno močjo — so v osnutku že konference v svrho poravnanja diference. Na takih konferencah so seveda tudi vlade reprezentlrane, navadno indirektnim potom ali "nootflcislno." In ker senator Edge pozna šelje ameriškega oljnega truata — ki so tudi njegove želje — bodo Imeli Rocke-fellerjevl interesi v senatorju iivrstnega zastopnika*tudi v Parlsu. ¡KV DELAVSKE DIVIDENDS. Jolie t, III. — Enajst delavcev v livarni Pratt Manufscturing Co. jO bilo v sredo opečenih, pet težko, ko Se je i pripetila ekeplo-zija v skladišče premog*. Premogov prah je » prfvsročil rsz-strelbo. Pittsburgh. — Ker mrtvi ne govorijo, da bi povedali, kako Jo nastala eksploolja v Mellonovi tovarni, jo preiekovalna komisija dala družbi. "dean bili of health". Kako je prišlo do eks-pioclje, v kateri je bilo ubitih sedem delavcev, vodo to le ponesrečenci, se glasi poročilo komisijo. 1. "Graf ZippsHn epet v proti AamrikL Friedrichahaven. Nemčija, avg. — Veliki zrakoplov "Graf Zeppelin" jo danes zjutraj od-plul proti Ameriki. Krenil je v južno smer preko Sredozemskega morja in Španija. V kabini je U potnikov, med katerimi je oaem Američanov i šest moških In dve ženski. Unija mašintutov napreduje. Ctyeago. — Po več letih je Mednarodna unija etrojnlkov zopet pričela plezati navzgor. V preteklem letu'Je njeno članstvo naraslo za okrog sedem tisoč članov, po izjavi njenega predal nika A. O. Whartona. On je pretekli teden govoril na shodu či-kašklh mašlnistov. Članstvo u-nije je sedaj okrog sto tisoč, ali leta 1920, predno se je pričele okrog 50 tisoč manj kot jo bilo openšaparaka kampanja. PIEIETEM BAVES 'REŠIL' Dominikancom svetuje, da morajo poetatl boljši goapodarjl; priporoča, da Isročljo državne Induetrlje privatnim Intere- Ameriški mttjenarjš « siji Moskva, 1. svg. — Skupina sto ameriških mtlljonarskih In buržuasalh turistov je dokončala plovbo po Volgi. V Stalingra du so Aaieričani zaeedll vlak In se odpeljali v Tiflis v Kavkazlji. PrehibUnik wbli. Harlan, ¡fr. — Skupina mieden i£ev je v sredo na päd la iz lade zvefnega prohiW^nika Ad-renn Motsaifa. kl je oblelal mr-tev s krogio v sreu. Njegov sin Roy In sdlia aepedalcev sta bila t^.kr. raajena. Math I Turk, bivši gl. Uj. SNPJ, So je preselil U Bergerje-ve hiše, kjer je Imel zemljiško ln notarsko pisarno ves čss, odkar jo pustil tajništvo pred mata več kot dvema letoma. Pisarno Ima sdsj v svojem privstnsm stanovanju v hiši zraven starega prostora. — Miss Mary Lucille Shalts Calumetu, Mich., hči snanegs naprednega rojaka Pavla 8hal t za, klr je bil delegat na ladnji konvoncUi 9NPJ,. je pravkar graduirala kot učiteljica na Teachers Collegu v Marquottu. — Smrtna koea; V Pueblu, Colo., je umrl Frank Kogovšek, star 45 let in doma od Planine. Zapušča družino. — V Kleinu, Mom., je umrl Joe. Pečovnlk. po domače Pavčkov Is Luče na Ata-jmskem. Zapušča soprogo. Isto-Um Je umrla mrs. Ksn^ii — V Waaksganu Js umrla Mary Ce-leroo, doma od Vrhnike. Bila Jo šlanica.dr. št. 119 SNPJ. Zapušča soprog« in šest odrastllh o-trok. — V Kationu, Nevada, Jo umrl po operaciji za vnetjem slepiča 17-letnl mladenič Frank Re-bol, Id Je bil rojen v Denverju, Colo..— V New Yorku je umrl roJsk Pavle Ogrlne. (keen bo govoril v Chicago. Chicago. — William Green, predaednik Ameriške delavske federacije, bo prihodnjo nedeljo dne 4. avg. govoril na shodu, ki ga priredi bratovščina Železniških postrsščkov. Green l>o govoril o vprašanju Črncev In A. D. F. Shod Ima organizato-ričen namen. Mlada orgsnizs-clja črncev skuša dosači stood-stotno organizacijo in potem prisiliti Pullman kompanljo v pogajanja. Ta unija Je bila sprejeta v A. D. F. pred per meseci, Ima 5 lokalnih organizacij in okrog deset tisoč članov. 50 ranjenih v venàlh Izgredih v Indiji. Bangplore. Indija, I. avg. — Tu so Jibruhnlli veliki Izgredi med budisti in mohem^lsncl. Policija je strsljala na fanatika obeh strank In 50 oseb Je bilo ranjenih. Chicago. — Ko je "Hell ln Marije" Dawes, prejšnji podpredsednik Združenih držav, prejel koncem meseca februarja povabilo od predsednika dominikanske republike Vasquesa, da pride v Santo Domingo in uredi državno gospodarstvo, je ilm-iko ozračje Amerike pretresal velik hulabalu. Komplimintno mišljenje o Dawesovi sposobnosti js tekom noči poskočilo tl-sočodatotno. General pawes je v par dneh ibral oktrog sebe komldjo "ekspertov" — 12 po številu In Jo mahnil proti Jušnl Ameriki i velikiip bravadom. In sakaj ne? Bil je načelnik dvanajstih apostolov, ki ao dobili nalogo, da pokašejo barbarskim Domini-kancem — tako *o jih nalivali pred let(, ko io ameriški pomor« ščaki okupirali Santo Domingo — kako h vodi moderna vlada. Ko io domačini livedell, da so ti spostdl predstavniki rasnih ameriških korporacij, so postali precej nvaupnl, ker v mošgano se jim JSVrinlla misel, da ja to predstraša novega navala s strani ameriškega kapitallama. S svojo duhovltoitjo Jih je general Dawes v par dneh potolažil, češ "nI tako kot vi mislite, ml vsm hočemo Is pomagati." Komlilja Dawssovih "okiper-tov" j« Šla na dito in delala 22 no poroSfo o dominikanski po- lltlčni ekonomiji in ga Izročili predsedniku Vasquelu. Poročilo viebuje tudi budžet, v kate-rem so fsntsstičnl proračuni, po mnenju Roy Vestchs, ki m precej'razume na ekonomske ln ft nančne rssmere Santa Domlnga, kar Ja rsivldno Ii njegovega članka, ki Je priobčen v reviji "Nation". Za naa Jo najianimivejše pri poročilo gensrslovs komisije glede državnih utlllčnlh industrij. Dominiksnci so precej čuden nsrod; od Amerlksncev ss nijveč razlikujejo v tem, da skušajo potom vlads razviti gotove induatrlje, predvsem utl lične. Država poseduje del še-leinic, radlopostajs, telefone nekaj vodovodov in družbo, k zalaga moito Puerto Plato i a lektrlko. (Zadnjo čase Js vlsda modernizirala nekaj teh Indu strlj, kar Je seveda stalo preee. denarja. Ker ae dežela Indu strlalno šele rasvljs, nI nič čud nega, ako nekatera teh utlllčnlh podjetij ne delajo dobička. Nova Industrija Ima v vsaki deželi težak boj ss obstanek. Na pri mer, ameriška privatna Industrija se je razvila s pomočjo vis-de, potom subvencij In drugih olajšav. In ker Jo generalova komisi ja "ekspertov" — v kateri nI bi Io nobenega ekonoma In treni ranega proučevalca na polju politične ekonomije — Imela nalogo, da reši domlnikfnako gospodarstvo pred bankrotom, je svojem priporočilu enostavno obsodila princip državnega o-bretovanja Industrije. Priporočila Je vladi Vasquesa, da ix ročl državne industrije privatnim Interesom, "ker ti so bolj sposobni uvesti vsrčno upravo in jI dati boljše vodstvo kot pa država." , Ako se |g> vlada ozirala na to priporočilo Daweaovo komisije, Je gotovo, da bodo od tega priporočila Imeli koristi ameriški kapitalisti, v katerih possst bo-do prišle domin!kansks državne industrije. Veetch pravi, da bo to škodilo deželi, ker, ako držav, na industrija danea še dela de-fielt In ga bo delala mogoče še v prihodnjih par letih, ne bo to 8TEV.-NUMBER 180 Neodvisni tovarnarji ao tadl sa-pri! tovarne pod pritiskom de-lodajakke organizacijo. London, 1. avg. — Vse kaše, da bo industrijska vojna msd tekstilnimi baroni in delavci v Lancaahiru trajala dolgo časa. Neodvisni lastniki tovaren, ki ne spadajo k organizaciji močnejših magnatov ln ki io nadaljevali obrst po neinišsnl mezdi, so včeraj zaprli tovarne pod pritiskom magnatake organizacije. S tem je nadaljnih 8000 delavcev ln delavk ostalo brei dola. Delavci so medtem tudi odločni. Ustniki tkalnic ln prsdllnlc so danea skušali po svojih zastopnikih priti v zvezo s delavsko organiiacijo, dobili pa io odgovor, da pogajanj o meidni redukciji ne bo. Rok« S!. Lawronoo Mporlobo io kmal« Profeoor Moulton ara vi da ja projekt ►ulton pra nepraktič tičen. Waahington. JL (F, P.) — Ve-dno bolj Ugleda, da bo že veliko vode iiteklo it roke 8t Lawren-ce v Atlantlško morje, predno pričnejo roko poglabljati, ako iploh pride do tega. Zadnji napad na projekt je prišel od profesorja Moultona, načelnika Brooklngs Institute of Bconom-les, ki je spisal obširno knjigo,, v kateri dokaiuje, da bi bil na-v meravani kanal nepraktičen i gospodarskegs stališča. Kot Jo inano, Je Hoover naklonjen projektu, osiroma zvezna vlada. Proti vellkemji kanalu, ki bi spajal vsllka Jezera In Atlsn- ln skupina newyorŠkih kapitaH-stov. Msd ivssno vlado ln Kanado še tudi ni prišlo do spors* ■uma največ radi vprašanja a otroških. Znano Js tudi, ds js profssor Moulton ' prijatelj ameriškega trustš elektrike.. Nlkakega dvomu nI, da is to prljatsljatvo precej vplivslo, da J« Moulton nastopil proti prajsktu In da li njegs govorijo magnatjs elektrike. N n JkIoI^ii^JAI CaCo Chlcago. — Najilobnejši tat dneva je bil netnanec, ki Je Md-njo sredo v kopališču na 12. ea-stl odnssel 18-letnemu hromemu Joe Berlinskemu hlače, nogsvl-ce, vse njegovo dsnsrno premoženje v znesku M In berglje. Deček Js slrots bril staršev In prs-šlvljs se s prodajanjem šlvank. Dsnsr, ki ga Je s težko muko sprsvll skupaj, Je bil namenjen za stanarino sobe, v lufcerl stanuje. Revčku Je bilo najhujše, ker mu Je tat odnašal tudi berg-Ijs, brez katerih ne more hoditi. Ko Je deček povedal svojo nesrečo policaju, ga je ta odpeljal v okrajno bolnišnico, kjer Je dobil nove berglje. Prva aretacija v papeževi državi Rim, l, avg. — Prvi "zločl-nec," ki je bil te dni aretiran v Vatikanski državi, je Mario Al-bertelli. Prestopil Je mejo papeževe države i fotografsko kams-ro pri sebi, kar Je proti pepeže-vemu zakonu. KodnjJska razprava v Vatikanu ae vrši v prvi polovici tega meseca. Vročina odnehala v Chicago. Chicago. — V noči od areda na četrtek ae nenadoma pri valovili severni vetrovi In tempe-' ratura Je |«dla od 90 aa 90 sto- plnJ ■ '»-i:. večno,trajalo, On vidi, ds bo v bllinjfliudočnosti induatrija pričela noaiti dobiček, kar Je tudi vzrok, da Jo tele pograbiti ameriški kapitaliatl. Zgleda, da je bil strah Doml-nikancev pred generalovo komisijo opravičen, ker, ako tudi je volk v ovčji keši, ho bo ras* delil plena med druge, na pa possbll. i mm PROSVETA TWK FNI.UiHTKN M FN T ______raiMi far U*M Mato (i m4 Caat* «J« /mt. C*Jmw> —d C tam 9TM •Mi »« Cm A4*ot4Mm ««tai asiwwwit.—«SI art ka Zaslužek George F. Baker, »Ur bankir v New Yor-ku, ie v enem dnevu "neredfl" »edemnajet milijonov dolerjev. Ksko je to naredil? On ni neredil nié. de s prstom nI ganil. Morda je ves da» spal ali pa je čepel kje y hladni vodi v kopelišču eli v svoji privetni mrsmorni kopalnici. Ne« redili so drugi — oni, ki delajo in producirejo bogastvo dežeh? — Bskerjevl msnežerji pa so enostavno vieil in pripisali na njegovo imo. Ali je bile tatvina? Ne po kapitalistični etiki, U ae naslanja na krščansko moralo; po tej etiki je stari Baker "zaslutil" 17 milijonov dolarjev v enem dnevu. Delevci pojmujejo zaslužek kot plačilo sa dslo. Noben delavec ne svetu — tudi naj-dražje plačani operni pevec eli filmski igralec—ne zasluti sedemnsjst milijonov dolarjev v enem dnevu. Trsba je 1,700,000 delavcev, ki Imajo po deset dolarjev dnevne plače, de zaslutijo to ogromno vsoto. Pomislite: mi-41 j on sedemstotisoč delavčevi En sam stari bankir, ki nič ne dala in ssmo počiva, ps lahko zasluti sedemnsjst -milijonov dolerjev v enem dnevu. Kako je to mogoče? Lahko, če imai kapital Bekerjeve del-nice so sa toliko porastls v vrednosti na borzi. To je vee trik ali čudeft, če hočete. Dslaiee predstavljajo bogastvo poslopij, kovin, šivU, obleke, rude, premoge ln drugih dobrin, ki jih proizvajajo dela vel. Cim bolj raste kup tega bogaatva. tem bolj raete vrednost delnic, ki so prlvstns lastnina rasnih krftčaneklh in nekr-tčsnskih ljudi. Previčao bl'bllo, da se s miKÉeitjsm bo-gestve množi tsdl issluiek onih, ki bogastvo stvarjajo In ga msože. Kapitalistične etika ne pozna te pravice. Stvarniki bogaatva, delavci, se mora/b tepsti ze vsako drobtino povečanega zsslužka. To js soclalmC krivice moderne industrijski dobe. Jedro Irivice je v tem, ker je družba razdeljena v proizvajalce ia akumulatorje (koplčnlke, kl nič ne delajo, ssmo kopičijo bogastvo), to jedro pa Izvira is privatnega lastništva kapitala sa prolzvsjsnje dobrin. To je ket>ltall4m. * »as1"" ' ' i Rekordomaniji Dva letalca v 8t. Loulsu sta krožila nad mestom 420 ur sll več kot sedemnejst dni: 8 tem sta loeegle svetovpi rekord ln čast, da o njima pišejo vel čssepkri deiele; dobile sU tudi priblišno $80,000 nagrade, kar jima pri-voščimo. V zednjih per mesecih js bilo Šs pol ducata takih Mjksra, kdo dalj čass vzdrži v zraku. Dva letalce sls pri tem isgubila življenje. Ee-kord seintlojAke dvojice bo morda imel to dobro posledico, da naredi konec tej meniji, kl šs postaje nesmiselne In bedasta. Kdor hoče sdaj dosegi nov rekord, mora viaeti 18 dni v »raku — tn marsikdo se prej premisli. Rekcardomanije te vrste je nesmiselne zaradi tega, ker uspeh »sviti od dobrega motorja In ne toliko od sposobnosti pilota. Lahko Je krožiti nad mestom v mirnem vremenu ln računetl "koliko milj" Je to »nealo. Seint, lojška letalca sta "naredile okoli 2ft,000 milj", to je toliko kot okrog sveta na ekvatorju, kjer je »emeljska krogla najšitja. Redovedni smo, kako deleč bl letaka prišle, če bl merile ekvator v — viharjih ln vseh drugih ovirah in kjer bi ne bilo vsek čas pri roki pomožnega letale, de bi Ju seloAllo s gorivom in drugimi po-trebščinemi. Ako že mora biti menija se rekorde — navsezadnje Je to potrebno — naj krene v koristnejšo smer, ne primer v lspopolnjeveaju aeroplene. V Ameriki nem diktirajo kaj bomo Jedli Is pili. V J ur «lavi jI diktirajo kaj amejo pi-sati ln fovoritl. V Rusiji diktirajo kaj smejo misliti. V Italiji diktirajo kaj je treba verjeti. V Južni Afriki — oh. what'a the uae! LJUDSKI GLAS čleaet SL ii^. J* r»Q8V»T« KrtUS k, tTÎÛ. »U pripHmSml» TSTm! m «Jmu S prrim l*J«v« S. N. P. J. Uati pravijo, de je papeš Pij XI. blegoalo-vil vee svet. ko je stopil is VaUkane na trg 8v. Petra. (Pravzaprav ni stopil » nogami, ker so ga nesli ne troou) Kako je sdaj » vsem ave- tom? mmmm^ V člkaikem bogataškem predmeetju Wi-nettki je sevretp, ko as ja tja naselil boget zamorec. Čudno, kako ao nekateri beli ljudje črni pod kolo. _ Malo ipojeanlla. ' Detroit, Mick. — (Konec.)— Komunisti so glasovali tudi proti Izletaema uradu, ki dela ne to, da se članom Jednote ln drugim Jugoslovasom, kl žele ob-ielcetl staro domovino, preskrbi potovanje z manjšimi stroški, kot Jih računajo druge agencijo. Urad jim preskrbi, ds si lshko oglodajo tudi prijazne kraje drugih dežel, medtem ko potniki, ki potujejo posemezno, nimajo vse-lej te priletnosti, ker jih vržejo v New Yorku ne pernlk In se potem več ne brigejo zanje. Komunistični progrselvci so glasovsll tudi proti lastni banki, s katero bi članstvo pomagalo sebi, mesto da kopiči s svojim denarjem bogastvo judovskih in drugih kapitalističnih bankirjev. Pomislite: s štirimi milijoni denarja podpiramo kapitalste namesto sebe. Proti vsem tem ustanovam so komunistični progresiva! glasovali soglasno samo radi tege, ker je te predloge predložil Jednotin blok, ali kakor ga oni imenujejo "socislistlčne ma-šlna.", Dalje ss jsse, ker ni bila sprejeta njihova resolucija, da bi jednote ustevils diktaturo v Jugoslaviji la vrgla Keradžordže-viča na Ua. Kako smsftaol Naj mi brst Kotar pojasni, kolike bi bila jednota aa boljšem, ata» bi sprejela tisto resolucijo. Moje mnenje je, de bi bile jednota na slabšem, ako bi bila sprejeta re-solueijs, jter bl bili naročniki Prosvete v starem JfraJti oškodovani, ako bi list ns smel. prihajati v Jugoslavijo. S predlogom, da jednota izdaja koleder se interese članstva, so skušali blufeti ljudi, toda no vseh. Vsak tresnomisleč član ve, da so s predlogom nameraveli &koddati liru/.úiski'tnu kolfder-Jü, ki gs izdaja JOT, ne pl Koristiti jednoti. Vzemimo, de so oni ia*H v resnici s predlogom sa izdajanja koledarje kprist je-dnote,pred očmi. Kje pa »te bili in kj^ste dane», da ne agltlrate sa razprodajo resnih knjig, ki jih ime jednota v zalogi? Za te knjige »o bili založeni tisoči. Koliko pa vas js, da sts kupili knji-ge ls zaloge Književne matice 8-NPJ?. Po vašem mnenju bi bilo v korist Jednote, ako bl še sa ko-ledazje zalotila par tisoč dolarjev, da bl potem gnili v »hrambah gl. ursds kot druge knjige, kl jih je dossdsj izdala Književna matica. Yes, br. Zaje ima na vidiku koristi SNPJ in js storil sa ajo vsč kot vsi komunistični razgrajači. "Socialistična malina" je spravila jednoto do vrhunoe, jo brenlla pred nepedl v preteklosti ln jo bo tudi v bodoče. Vsm jo le se Jednotlne novoe, da bi z njimi pomsgsll svoji propagandi in taktiki. Ali nI bolje, da Mi par á«oč jednotlnege denerjs v hlagajfei kot pa de ga bi sapra-vlll ras način, kot ga je brat Kotar predlagal? Med nami je še veliko ljudi, kl ss ae sentmejo se nobeno jcnjlgo. Kot vi kričite, so soeielistl nasprotji jednotlnlm Interesom, kar pa vsek resumen človek ve, de to nI resnice. VI hočete s svojim goyarančenJem oblatiti socialiste, ker ae ne strinjajo s vašo taktika Zakaj je 8NPJ preko-alia vas druge slovenske jednote in »vese finančno In v članstvu. kakor tudi s izobraževalnim delom pod vodstvom socialistov? Vem. ds boete to prisnali s pripombo, da Jednota nI sa tedanji ča » dovolj revolucionarna. O tem pa apregovorim pozneje. Ako bl bili toclalistl, kl vodijo SNPJ šs petlndvaJeet let, rea delali proti njenim Intereaom. bi to »devnej zaspala. Pojdite se solit In nikar se v Javnosti ns smešite a vašo bebavostjo. lie Jenka, ¿lea št. 181. euskoj, I Rngleskoj, pa što redaiei imaju od tih tako SOCUALISTA, na papfcru, f-što skoro istu mizeriju, kao keo što i drugi radniot jpod kapitaluatičkim aiatemonu:idakh iz ovoge se može vidjeti i suditi. koji Je blok , ispravniji MSoci-jalističd u kojega spede I br. Spoljarjll pa taj prokleti (PROGRESIVNI), u kojega spedeju. »vl iskreni radnici bez razlike kakovej vjerekoj i li političkoj orgavizaciji apadali. Dalje br. Spoijsr kaže, da kako je blo se njega osodni dan i to na isvan radnoj sjednici, na ko-jej seje davsjo izvjesče konve clje, 1 da kako je imeo priUku čuti, od br. Letina, veliko i aei-stinitih riječi, 1 de nije ništa ao-voge povedal, je znam br. Spo-Ijeru da kade koji od p(rogre#l-vaca ^že istlnu i načjera te k vidi dtf ti^flerujdš nove ideje, i naprMUk radničke klaee kao cijeline, Idttje br. Spoljar kaže, de ih Je p latin haj više okužil, za to "bij sir sodelovali, u ■1 "il _-jai. ■ v tmw. ' IÜvljenje. V slučaja, da bi se za fort Arthur, Te*. — Pred par [to ftejo čitetelji zanimali, vea ■■■■iMrečel v PreeveU e teksaških delavskih, farmareklh ie oljnih razmerah. Na omenjeno poročilo ae je oglasilo nekaj I gssovali proti" BR. Kotara predloge, se isdsjne Jednotinega Kolendara, latins je br. Spoljaru dasam govorio protiv ove akcije, na pr-vom mjestu kad bi tebi bilo u iteresu ze nepredak i progres, onsd je tvoje mjeeto bilo u I (PROGREBIVNOM BLOKU) a ne u socljeliatlčkom, drugo kad bi tebi isbiljs bik S. N. P. J. toliko na arcu, i kad 1 tebi uzbllja bilo za napredek i za porast Same JEDNOTE, onda si ti kao talcev trebso de gleeaš, za predlog br. Kotara. stlm ja misli reči da kad bi predlog br. Kotara bi usvojen on bi ne ssmo blo dober za aamu Jednotu ,1 njezlne članstvo, --nego uopče se agita- ciju medju drugim, Jutfoelave-sJ4m radnicima, usmimo si semo' za primjer da svski Član use po-Jedan KALENDAR), a i više 1 dlih proda medju svojim prijav teljima 1 znanci, jedrfom rlječu to bi bila dobra agitacija za pri-doblvajnem novog članstva a JEDNOTU, a druge atrane mogli bl da podlgnemu, nešu blagajna« 1 td. ali tuaeje pokazalo, kome je izbilja »telo ze napredek i bo« dučnost, aeme JEDNOTE, 1 nje-zinoge Članstva, nego tuaeje predvidjalo noš to drugo, ako ee to učlnl za JEDNOTU, onda sv*, kako značl udarec za tu okorje» nulu tvoju, aocljaliatičnu, partl-ju, isvakeko 1 za »em tvoj gLOK, 1 onde br. Spoljar ako ti misliš dsje ovo isprsvno, 1 asv tvoj pri-Jsšnl i sedejni red, onde ti i Ja Čestitam, — i »ede sko če br. Spoljar, i nadalje ovako postu-peti sa članetvom, svoga društva i ne uslmati u obzir one zeVlučk*, ■večinom od dobri je kiŽem, da ne-zajedničkog i pra^ kod našeg društva, po-■lills S.NJP.JMumetf prava, bei^razlMte ka» kovna mlšlejne blo Jedan 111 dra# gi član, i prema tome ae moramo da ravnamo ako nam je uzbilja atslo se dobrobit. S.N P J. 1 n je-»inoga člaatva u opče. tollkoH sede, ako čs trebet jevit čemo te drugI pute. J. Letin. člen društve 181 SNPJ. V He rede. majae krttfce DetreH. Mick. — ( Konec. Evo nem takosvanl h (SOCVA-1.I81UJ u NJemečkoj 1 Fran LISTNICA UREDNIŠTVA. J. a, Springfield, III.: Knjige, »e katero vprašate, nimamo v »slogi. Obrnite ae na naalov Prp. ie tarča. 888» W 28 »t., Chkego, 111., morda vem Um untratejo. -—- vl> ■ssevilljevs meatelk uHe. Po* llcijaki poročnik U Reynie je 1, 1887 uvedel v Parizu za ras»ve-tilo sveče, seprte v leternah. To je issvalo toliko navdušenje, da se skovell svetinjo, kl predstev Ija boginjo s plamenico v roki la s napisom: Securite et splendeur de le vlile (vamoet ln aijai me-ata). Postavili so ne vsak konec in na sredino prometnih oaet po eno s veti IJ ko sa varnost "Po ulicah ao švigali ponoči a gorečimi treskam!, e katerimi i ai svetili tako pogoetokret. da je moral magietrat to razvado leta 1800 ostro prepovedati." rojakov, ki mi pišejo ze natančneje pojasnilo o delavskih plačah, farmareklh in v oljni industriji Ker bi mogoče zanimalo ¿itatelje Prosvete, sem ae odlo-čil, da površno opišem omenjene razmere in mezde. .tffeir ae tiče dela, je kot menda po celi Ameriki, ker niso delavci organizirani, nimajo nika-ke pravice do drugega kot trdo garali za nenasiten kapitalisem. Plače se tu, kot sem že zadnjič omenit» to je, od 40c do 90c na uro. Kar se tiče farmarstva, je veliko odvieno od znanja ia zemlje.'Našim rojakom nikakor ne svetitfem, de bi se lotili obilnegs nakupa zemlje, ker pri tem bi mogli, imeti moderne stroje za obdelovanje poljskih pridelkov. Moderni stroji stanejo toliko, da jih enemu delavcu skoro ni mogoče kupiti. Ako leži zemlja neobdelana, ne prinese nikakega dobička, ker sabora plačevati davke o* zen^,£4or si želi veselit* ee v4T*la*»u,pa farmo, bi mu svetovfL da naj bi al poiskal primerni prastar v bližini večjege mesta in 0b dobri ce-ati. vV takem krajr./bi zadosto-vabiod 16 da 20 a ¿rov zemlje, in bl as dalo naredit udobno življenje. To aem sam videl v okolici Houetona, ki šteje čez 250,-000 prebivalcev in zraven lega ima tudi dobro železniško in pa-r ob rod no zvezo. Pri tem mestu je veliko krmarjev, ki se peča« jo s pridelovanjem zelenjave. Ti farmarji Imajo skoraj skozi celo leto kaj za trg. 16 do 20 akrov bl tudi zadostovalo za kokošjerejo, ki ae tu dobro izplača, ako ima človek znanje v tem. Ker tu grade veliko novih ceat, aem zadnje čase opazil, da ai veliko ljudi naredi dobro življenje. Kupijo nekaj a-krov semljjft ia si postavijo gaso-linsko postajo, nekateri pa tudi prostor sa turiste. Pri tem imajo Vrt za zelenjavo in nekaj kokoši' ln malo grocerljako trgovino. To se da vse prodati turi atom,' kl jih vedno veliko potuje akosi me je Is Sabga pri Vrhaiki (M rt nočeva) —— Pogreb se vrš v soboto, dne 8. avgusta, ob t. Delavsko ¡¡¡bmijt (Kratek zgodovinski nrefttoi.) Sicer eo se tudi pri Labour party, jwiavik-sprva težkoče, toda vodstvo jim je bik> ko« Stranka je izrabite liberalizem, ki ni mogel ukrotiti svojega nasprotnika v konservativcih. PjiiArtsila ^ IIUAM^IMI^ o^MAnkA aa V^M __a A rvu|n m jv hmh ■mu avvwimvf m pn vtfn ZHnit- vala koncesij, ki bi jil v odprtem boju idkdti ne atogia pod takimi pogoji, kot so hfli takrat i*o|eveti. Nove volitve leta 1910 se prtneiilt zmago sicer eopet liberalcem, toda delavska stranka j* napredovala od 29 sedeftev, ki jih je imela Maj v spodnji zbornici, — na 42 mandatov! Porast delavske stranke ae je v pravcu te kompromisne politike z liberalci ¿lobro renti ral in stranka je postajsla od dneva do dneva večja. V tem, torej predvojnem čaeu, se je labour party odločila voditi politik«, ki je bila usmerjena za ohrano brittkega imperija. Zato to bile vse njene težnje usmerjene proti vedno bolj grozeči poplavi od strani nemškega in & vHtroogrskegu imperializma. Stranka, ki je sicer imela popolnoma federativno podlago tn strukturo, poleg independent labour party, so-cijalno-demokrstične federacije, socijalističn«. Mge, posebne polmerxistične grupe Fabian Society ter strokovnih odnoano tudi zadružnih de-lav ski H organizacij, je v ogromnem številu strokovno organiziranih imela za to svojo politiko veliko ¿odpora. To te je potebno dobro epeztto ob izbruhu svetovne vojne lete 1914, ko se je velika večina labour party izrekla proti imperializmu centralnih velesil in je radi tega podpirala politiko liberalcev, ki to vodili Attglijo za četa tvetovne vojne. Toda posledice prvih let krvave morije, ki eo bile likio uničujoče tudi za Anglijo samo, ao delno priailile angleško delavztvo, da je pričelo o vojni misHti nekoliko drugače. Na čelu tega protivojnega gibanja te je prva postavila delavska stranka in začela protiyojno akcijo šeileta 1916, torej že dve leti pred koncem tvetovne vojne. Da te je to gibanje v labour stranki pričelo, je pripisati žilavi agitaciji malih mencisttčno orientiranih delavskih združenj v stranki in to predvsem socijalno-demo-kratičhe federacije, socijallatične li*e ter vod-stva bivšo independent labour party in tako-zvena "fablčne družbe", katero sta organizirala Sidney te Bmtriee Webb. Pacifistične ideje to pronikle v jedro ttrenke in še pred koncem vojne leta 1918 je labour ttranka tvojo taktiko popolnoma izpremenila hi jo usmerila as mir med nsrodi. Toda te diferenc* ki ae te ob izbruhu vojne in še potem pojayile mad članetvom ln posameznimi organizacijami, sestavlja joči mi delavsko stranko so imele predvsem nji pomen. Stranka ae zate ni razbila in ki je vela med članstvom je pri-omogla, da je po vojni toliko bolj napredovala ideja delavske razredne zavesti. . V tem času se je' med vodilnimi možmi pojavil Artur Henderson, sedanji zunanji minister Velike Britanije. On je bil namreč naj-odločnejfti zastopnik pecifisma v stranki in ne je odlikoval v tem, da je predlagal tedanjim razmeram primerno nsjboljšo ureditev v zu-nanje-političnem pomenu. Bil je tudi v Rusiji in rutke rezmere ter gibenje rutkega proletariate sta mu pokazala delno direktive, v katerih te je kretala ideja delavske zavesti in toHdarnotti ruskih delavcev v boju proti bur-žoaziji. Labour party je seveda stopila v oposlcijo. S tem momentom pa Je bil položen temelj poznejšemu gigantskemu^ razvoju stranke. Kajti povojna doba je tudi antfleške delavce delno zrevoLucionirala, posebno pe vsadlle v angleški proletariat zahteve po miru. Deleveke množice ao potrebovale miru, da so mogle razviti »vo-jp delavnost na političnem, kakor tudi n» gospodarskem polju. , ; Kot smo žs omenili, je stranka bazlrsls n» federativni podlagi. Po letu 1918 pa »o delavsko stranko preosnovali, ker so se zsto pok»-zale nujne potrebe. Preje so mogli biti člani stranks le oni delavci, ki so bili tudi člani ttro-kovnih organizacij ali pa člani onih organizt-cij, ki to bile kot tettaven del priključene la-beor party. To članttvo js torej bilo indirekt no. V tedanjih razmerah te je pokazalo to kot delno škodljivo in zato te je pričela reforma z namenom, da te ta način združevanj» članatva v labour party predrugači. (Dalje prihodnjič.) AFORIZMJ O UMETNOSTI. Nekega dne ss sprehaja lajlk s umetnikom po cvetličaem vrtu. "Prijatelj, poglej to kraeeto narave! Ksko čudovit užitek občutim, ko gledam te rote. kolik užitek moraš občutiti, umetnik- še-le tir Otožno mu odgovori slikar: Glej, tudi pogled ae te cvetje ste trapi čutiat, kako ssm v stvar jaaju svoje m* kot jO nosti pred silo to meni al dano, uživaš U.H-- da bl ulhral Umetnost ee druži našemu živUenju šs v jutranji pesmi mladosti s nežno sveaečlm< avoid, giasao naa spremlja v dan življenja sti, v trpljenju Me dviga, čiatl nam duša rw mirt. da občutimo v sobé ne večer ajea glsbok akord ... • ^ Zato hočem umetnoet. de grem v ajej ,r ona v meni it sladke peemi v najnižji akord, i najailnejše harmonije — miru .. • Cd K AGO AUtOtA AK» WLOtM MWOA» flam Ljubljana, 1* julij« Da je naša L rudimi, priča Lnje zanima telo i pital, ki ¡«a kupu» kakor drtavo svoj® preiskujejo nov« L o tem v svetu, dil v Jugoslaviji nedavno Lni direktor fraacoak rudarskih podjetij in! Kupalley- Ta inženir j« L je sklenila ta 18 francoskih I ustanoviti novo -------» ——- L 20 milijoni irankov kapitala n» raziskovanje rudnikov «lata in petrolejskih vretoev v Jugoslaviji Dejal je: "Vrta sem pet let tanja in preiskavama v Jugo-L vi j i na področju 3000 km Ugotovil, da je feološka for-:ija tfega področja zelo slična §v Galiciji. 4ugoslov«nsU pe-Itrolejaka i>olja prično v Prek. urju ter segajo preko Medjl-mrja do seVhrttega roba Bosne, lugoslsvija nudi prav toliko šans m produkcijo tistfoleja kakor ialicijs in RuiDUnij* Posebno ozarjam na Medjimurja Selečo. Ludbre» Vlnfc* in Ptuj, ki jejo vse pogoje za bogate plati nafte. Doeedaj so vsa doma-podjetja obratovala s primi-ivnimi sredstvi in kopali male ijake vendar so ie na 150 m >ine dobili 400 do 500 kg pe-jleja dnevno. Na nekem kraju, jer so kopali do 700 m globo. ■ se jim je posrečilo dobiti 7 I ton premoga v 24 urah. Vaš jtrolej ima v sebi va|ike kolid- bencina in parafine. Ko sem ■ to dognal, sem skušal zain-• n->i ruti kapitaliste one akupi- veda tudi jugoslovanski kapital. Ista zveza se je začela intere-lirati pri vas tudi za najdišča »ta. Kar se tiče bogastva zlata ^ idi pri vas najmanj petkrat ji od odstotka v Tranavsalu." Tako trdi torej g. Rupelley, p ima Jugoslavija prav za prav več zlata kot ga imajo v frahs- nilu. Je vsekakor gotovo, d» je na- država bogata z rudami, ka% Eor je malokatera država v Ev-Ipi le da nismo ie odkrili vseh M rasnih rud niti jih skušali dobivati, izkoriščati. Saj «e [ms Slovenija, 4 ki je majhna, zpolaga s tolikim! rudami, da ¡¡ja zs eno najbogatejših de-v tem oziru v Evropi. Za živo srebro imamo samo nik sv. Ane, ki pa ne obratu-Za baker imamo rudnik Slo-ija, ki prav tako ne obratuje, ielezo imamo 9 rudnikov, a ,4den ne obratuje. Za svinee mo 10 rudnikov, od teh sta ratovala 2 in sicer v Mežici, t neke angleške družba in v v skupni vr^no.sti "tO, 180,tU D!n po povprečni ceni 1$.22 Din za q na pridobivališču. Od enega izmed 8628 delavcev odpade oa cele produkcije povprečno 217$ q rujavega premoga v vrednosti M,427 Dih. (Dočim zaslutijo de-lavci letno povprečno 8000 U 10,000 in še manj!) Posamezni rudniki so dali rujavega premoga: q Trbovlje 8,277,500 "USV» (|Mt(Mt*M|«||MII««Mt .2,588,000 Hrastnik 1,495,000 Velenje • «•imtltmhmittlmtmm 1.264,880 JretntJiuda jama —1,612.000 Ml,000 878,600 77*744 665,000 sujao mjm 102,180 t®» 169 67,114 62,066 68,845 da so Mé*MMM* Pridobili is te-fudnika Qijff q šeaplaa« radi •uki, 29,442 Din. Vss ta ru-* * oddala tovarni ss bar-J. Mozirju po povprečni ceni "tn za kg. JV^nian imamo 8 rudnike, L?1? n« Obratuje. U ¡¿^nik v Breftniku pri Ml»-U^Jil bil v obratu. — rudo 2 rudnika. je pri nas s« ga izkoritta premogovnikov jih 24. S skupno 9f28 de» ln 246 Pazniki so pridobili kor tudi v«č šolskih sakonov, ki ■•J M is s novim šolskim lotom stopili v veljavo. Občinski tajnik zažgal občinski urad. V Osjek so pripeljsli v sodne zapore občinskega blagajnika v občini Cetlrte ln sodnega iztirjevalca. Aretirana ¿ta bila pod sumom, da sta zažgala hote občinski urad, kjer so se nahajale blagajniške knjige. Občinski alugs je opazil požar ter so ga te pravočasno pogasili, take ds so vse blsgsjniške knjige o-h rs njene. Zdaj posebna komisija pregleduj* blagajniške knjige in blagajno, da m prepriča, alf je morda blagajna v neredu in je blagajnik mogoče poneverb M dtnarja. pa je radi tega hotel uničiti blagajniške knjig« ter s tem tudi uničiti dokaze o Aretirala j« policija v Senti in ifMšIfts drtavnemu pravdaittva Cedomira Nsstasoviča. šefa brodarske agencije, ki je obtošc da je poneveril 160,000 Din. 2e pred mssessm ja Ml v preésk valnem zaporu, a so gs izpustili. ss smatrali spet za potrebna da m zapro. — KoMko j« tega v naši državi! V celjski javni bolnici «e smrti: 7T letni pre-vžitkar Janez Sram « Polzele. 70 letal dninar JcM (s okolice St Jurja ob Wn\ že-leznici In 48 letaa prevžitkarica s Pismo iz JuiUtke Krajine 14. luttjt. SlMMna vejnil^ dobrovoljcsv ls TriJsaU je pg^tila nekatera bi vda bojišča ns Goriškem. podgorski Kal vari j 1 so odkrili spominske stebre v čast tam pa« dlim dohrovoljcem. Navzoč je bil voditelj dobrovoljsklh skupin| Coselscbi (Kozelski). PoK»g ita-lijanskih zastav je stala n« Kal-varijt tudi dalmatinska. Ifbslanec Suvich je povedal novinarjem o tržaški industrij-»ki coni, da je pretek dober, kar j« toliko vsftMjie, ker ja in. duattljska cena nastala v teikt dobi tržaškega gospodarstva, kan je vplivalo tudi na propagandni program, ki ga je bilo treba precej modificirati. Koncesij j« bUo doslej izdanih okoli trideset, n* kaj ssb važnih. Prispelo je do nes v svobodno cono nad dva tisoč ton materljala, pri katerem H j« prihranilo carinskih stroškov okoli treh miliionov lir, u kratkem pride dva tisoč ton ma-terijala i oprostitvijo skoro poldrugega milijona lir. V Trstu in posebej je treba poudariti vlada dobra volja in iniciativu trucl za tehnično izboljšanje starih podjetij po najnovejših metodah. V Trstu "pretvarjajo ptfimke v italijansko obllkoM nadalje takole: Bizjak Bial, Kovači* CSveU li, Dobrajc, Debonl, Dolenc D* leni, Germ Geri, Hodnik Minil Krašna Mlini, Lašči tMtik Usta. Marolt Godnič Godenigo, Velišček Ve-ttse, Grbac Gerbaci, Godila Godi. Maharčič Maooorai. MaliČ Mallini, Mihevc Micheli, Palčič Palci, Pirnat Pirnetti, Bremeo Bremini, Hrovat JRovatti, nik Giaooni, Janko Jenco, nič Crini, TrUtman LumianC gelj Pregi, Prinčič Principa dan Prodi,, ftenčelj Renzi, Sva-gelj ZageUi, Vrč Vercelli, Vrabec VerazzL - , . Spravni sli posredovalni sodniki (giudice conclUstore) prično v kratkem delovati v vsaki občini v novih pokrajinah. Za nekatere občine so imenovanja Že izvršena. Na primer: za Ri-hemberk je Imenovan za "ljudskega sodnika" postajni načelnik Lodolo, namestnik mu j« učitelj Pappalepore. V Ajdovščini je ljudski sodnik notar Culot, nam. Inž. Veli-cogna. V Lokvi na Krasu je ljudski sodnik Anton Muhs, nam Praprotnik. V Postojni js sodnik notar Miglioretti, nam. Fr. Kutin. "Ljudski sodniki," kakor jih hočejo imenovati Slo-venci, imajo važno nalogo: poravnati spor« med strankami ne glede na vrednost spornega predmeta in soditi ter razsojati spore, če vrednost ne 400 lir. Predvsem «s mora sodnik potruditi, da stranke pomiri. Ci se ne doseže sprava, se določi dan razprsve. Razsodbe ljudskega sodnika o sporih do 160 lir so končnoveijavne, proti ras-sodbam nad 160 lir ps je dovoljen rekurz na okrsjno sodišče. Peti vzorčni sejem ns Reki se otvori 14. svgustt 11. Zastopana bo Industrija is vseh Italijanskih provinc. Rasstsve se udeleži tudi Madžarska. FaAiatični tisk naglaša, da haše italijanska politika uveljsvlti srečno posici-jo, kstero ims Reks med BtVO-po in morjem. iMÉttà ftim l>ne 28. hinHi je predsednik Hoover podpjtai proglaa, s katerim se izvršuje sklep kongres^ glede zgradnjs Boulder Canyon nasipa, ^áfjñ iM^OS je sam kot bivši trgovinski tajntk pomagal izdelati ta p|4jekt v sodelovanju s zastopniki sedmori-ce držav: Arizona, California, Colorado, Nevada» New Mexico. Utah in Wyoming. Dasl je zaksAski -pr^ihig q zgradnJi Boulé» oaaipa l^tal zakon *« 21. decembra i<>*8. ko je predsednik Coolidge podpisal dotični zakon» ai zakon stopil v veljavo dp sedaj, in to r«di okol-Hosti, ker je kongrea dal intere-siranim državam šest maaecev časa. da sprejmejo nogoje glede distribucij« vod« reke Colorado. katere s« U nasip tiče. Kongres j« bil sklenil, da zakon stopi v veljavo, čim šest Izmed sedmih drŽav ratificira projekt in v njem navedeiie pogoje, Ker le država Arlsona nI sprejela vseh pofojev tega dogovora, ostalih šest držav pa je ratificiralo projekt, jé predsednik potom proglasa objav)!, da zakon stopi v veljavo. m .I)Xh iff ta prejektpteiUtfiJa sttošek ' kakih 166 mIMj ono V 'tiola r jév ss kprsdajo največjega nasipa na avetu ob reki Colorado; . Nasip b» zajezil največji re. Lesea, j>«ervois vede ha suela. Gat un je-Maroldi^zero na panamskem kanalu je dsndsnss največje umetno j«*-' ro in «branja 4,419,000 "aere-feet" vode (Acre (oot pomenja toliko vode, ds bi pokrivala a-ker semlje sa óevsU globoko). Novi jez ps bo ustvarjal reservoir, ad *t milijonov "sere-feet." Približno bo sto mUJ dolg. Meets ss bodo rnsvUs ob obalih in r doaedaj nI bilo drugega kot pulntva. Porečje osiroma «wemlje, od koder reka Calorado dobiva svojo vodo, znaša osmino Zdruše-nih držsv, Isvir Grazne Riv«r-ja, najbolj oddaljan« vaj« tega vodnega «latama, a# nahaja v divjih planinah Wfootfnga. Ta reka teč« v južno spisr In m združi i Grand Ri ver jem v državi Utah, od koder skupni tok Mí RAZNO bi Od kdaj se rebuai? jih potisnili do ogiptskih pisov sli ps š« dalj«. Pisava» nest varm i izražaš svoj emisM, sega v dobo prve omik«. Rimljani svana prvotno 44in rebus", ker « «o imeli rebus sa navihano razvedrilo. Clcero j« pogostoma zapisal svoje ime Marcus TaMus, za njim pa narisal grašek, k! se j« pri Lstincih I meno vsi ckor. Podobno so goriški Slovensi kli-caH nekega gospoda s glasom I, vzdigni vil pri tem svoj pslec ns dssnici, pri čemer «o v mislih 1 izrekali kot e. Tudi na rimskih denarjih zaslediš zagsuet-ne snekovnieo. Vsi penezo«levci poznajo novce s podobo imperatorja Cezaria ln z likom slona, ki se mu je v Mavritanlji reklo Zédje r sovjetski Raslji. isjsvak sovjetskih oblasti v Raslji IM milijona Židov. temijOi je 28 odst. 25 odst. delavcev odst. trgovcev in —----- tov. Ostali izvršujejo r ste poklice. V vojski In d je le male ttdov v višjih položajih. med vrhovnimi poveljniki je samo eden (v Ukrajini» Med dijaki je IS dobiva liae Colorado. River. V državi Arizona raka krene sa~ padno in teka skoti Canyon dr žsva Colorado, eao miljo globok ln trinajst milj širok klanec. Ta isredna razpoka se smatra a nim največjim svetovnih čudes Trebalo je miljonov let, prodno se j« voda pravila «kosi toliko plasti zsmljs, Stene klanca obstojajo od rdé&kastlh in črnih •L -i ■ Ll Pravijo ko so belokožcl prvič zagledali canyon bili «o to Spanci pod vodstvom Coro-nade — ostali so osupnjoni nekoliko ur. Metali so hMane v prepad, ali odmeva niša slišali. Ko reka zapusti Canyon of Colorado ali Grad Canyon, teka skosi Boulder al Black Canyon potem kren« južno ss kakik 800 milj in se izliva v Kalifornijski v. i Zadnjih 60 milj svojsga »toka preteka skosi mebikaasko oaemUâi • y . Porečje rek« Colorado, odsekano od morskih vetrov is vsho-da po RockyrJtousUi«p šn od merskih votre« is zspsdfti po Sierra Nevada, js saha puščavs Pogorje Wyominge Ima najvsé vod«, ali v nekaterih pokrajinah Arisons skoraj ni dežja. Ariso-New Mexico, Nereda In vzhodni del Californije tvorijo veliko jugesepedno puščavo Prst ps je izredno rodovitna, ali radi pomanjkanjs vode Is najdrobnejše rssUin« morejo rasti Tojeresalčsi WlldWsst. Pred petdesetimi Isti je tu bilo torišče Indijancev ln co*boy-sov. Sedaj b svtomobil la »aH order Catalogue prinesti «lvlli-zacl jo skoraj v vsak ketlček. Voda r jugosapadu pomenjs življenj«. Na MŠU Sait River v Arizoni j« bU s«reJ«n velik jas, takosvsnl RooasvsU Um, »e dolina pod niim je sedej ena izmed najplodovltejšlh pokrajin na svetu. Ameriška vlsds je oate-jUa količine semlje, ki jo vsak sms posedovati, da m « tem sa-prečl retvoj «alepeaastev pe e-vropskem načinu šelostnefs spe-miaa. Ai cek> mala količina b^pto ssmlj« pomenjs I bo služil tudi dragim ko-Reke Colora ^oeaa. wv reka dostikrat rszllvn č«e «roje korito. Dež, k! nadu na kame-nlte planine, odteka v kotlino reke» kj«r nt rastHnstvs, ki bi ga zadrževalo. Zato j« soseščina j ako nevniHo bivališče. V naj ve»'11 n«varnosti je pre-valstvo v znfvi kalifornijski Imperial VaUey. V dav-niti Čksih j« reka tekla akozl to I ino v Kalifornijski zaliv ia la za seboj plasti rodovitne prsti. Potem ie reka spremenila «voj tok. Tekom vekov si je reka sama «gradila svojo korito vedno višj« in višje iz svo-Jih lastnih blatnih usedHn. Tako se j f zgodlto. ds po preteku dolgih dpb je dolina Imperial Valley, ki dsndsne« leži pod morsko višino, poatals nižja kot reka, ki stalno dviga svoje korito. Imperial Valley j« dandanes napredna poljedelska pokrajina z dvema živahnimi mestoma ln čez 10,000 prebivalcev, Calexlco in El C#ntro< ali prebivalci živijo v stalnem strahu pred po* reke. V Imperial jena Irlgacija, voli po kanalu, ki toku ameriškem in deloma po msMkanikem ozemlju. Na* ravno j^da prihaja dostikrat nesporft«umlj«nja med Ame-rlkancl ln Mshfkanct gl«de njihova deleža na vodi. Boulder Dam zakon stremi po odpravi nevarnosti povodenj v tej dolini in drugod. Povrh pa dolofla zgradbo povsem amerlžkega irU gacljaksfa kanala v Imperial ValHy. Mehiki je sagarsntlrs- podlagi dogovora Od l 184& A-merlkanel «a dostikrat zatrjevali Mehikancem, ds se jim voda ne bo prikrajšala, radi česa ta vseameriški kanal utegne biti vir bodočih nesporazum IJ en J. Od svojega Izvira do Izliva pada reka Colorado 10,600 č«v-lj«v. Zato ss coni, ds rsks mo- vod bi S al delo re sala geti « šestimi milijoni konjskih sil. Vsl«d novega jsaa l., i», n m i» i^i itak. ----hlaél —— ow rnoa*'*.» ir mm iThivrimttii »*#i iHUjOn konjakih sil, kar je več boš kateri dragi vir vodne sile na svetu. Zgodovin« zakona Je napolnjena s spori. Reka Colorado služi kot odtok sa sledeče drža-V«: Wyoming, Colorado, New Mexico, Utah, Nevada, Arizona in California. Problem Je bU v tem. da se to države sporazumejo glede deleža na vodi. Arizona je napravljala največ sitnosti. 48 odsto rečne kotline se nahaja v Arizoni. Druge drža-vè Imajo majhen odstotek te kotline y svojem ozemlju. Ari-«on« n« more ra«um«tl, zakaj naj bi California dobivala v«č vode kot ona. California zahteva vodo ne le za Imperial Valley, marveč tudi za svoja cvetoča mesta. Les Angele« j« to razpisal poaojllo sa dva milijona dolarj«v v svrho vodovodne t«vl I« rek« Colorado. Proti zakonskemu naÇrtu so agltlral« velike električne družbe, ki niso hotele videti tako 0-gromno vodno silo v rokah vlade. Povrh tega ni moglo priti do sporazuma, da-ll naj vlada sli privstniki izgradijo centralo. Končno se je Šlo mimo te sporna točke s tem» da se je to prepustilo odločitvi tajnika sa notra-nje zadeve. ' * * si Tekom dolgotrajnih wprav se je kraj, kj[«r Wu se postavi ]•«, spremenil od" Boulder C«-nyon ns Blsck Canyon. Ker a js občinstvo prlvsdllo ns prvo Ime, j« ime velltege vqflnega projekta ostalo ¿označeno pO prejšnjem Imenu. Black Canyon Ss «mstrs idealnim krajem V to svrho. Deroča rsks «I je tu Izkopal« korito ako«! brds ¿rnth skal. f Zdi ss kot ds je tu oama narava hotel« zgraditi jez. vd tisa r«ks se bo dvliral ogromen jez ksklk 610 čevljev visok 1n desetino milje dolg. Večina vode m n« bo vporab-Ijala v bližini Jeza, marveč ka- pmUedtfl Coolidge klh dvesto milj de čas, Inženirji odprlo in določena koSUn« vod* d< na odrejen» i Ko ja podpisal Boulder Dam prebivalci mesta Las Vi Mežica posrnviU dogodek t zahvalno molltvij* pod miUm nebom. AU tudi druga skupina je proalavlta dogodek. Tq Je skupina ' špekulantov s neprl-mičninami. Rasni "reai as tate'' uredi so m pojavili naenkrat preko noči. Ljudje ao saNi kupovati vrhov« gora In hame» de peščene puščavo stati a milj daleč od veake mogoče irigaelj«. Počenjssjs teh švindlerj«v 1« vzbudilo poztuiioit kalifornijske legislaturc. Rsdi tega 0 občin-st vo opozarja, naj pri nakupu ponujen« z«mlj« pasi ns viŠiAO •levacijo) semlje, kajti pumpi* nj« vod« j« Jako dragocena stvsr. Naj ne pozabljaja da voda ns teče navkreber. Pojavila m j« tudi drufca nevarnost. Razne družb«, ki «o baje v zvezi z gradnjo nasipi, ponujajo ljud«m posredovanje ie delo. T tem pogledu Je tf. 1. Employmeot Sorvlc« objavil sledeči nasvet: "Ql>člnstvo se opourja, da lo na projektu ne bo potrsbovalo večjega števila delavcev vsaj n« za leto dni Onim, ki Iščejo <*-la daj« h na znsnj«, ds al potrebno zaprositi agencije, ki no-dljo informsclje o gradnji jeza. Ne troaita svojeg« denarja 1 Informacijami od privat ' dovalnlc dela v zvasl Jazom. Ves delo po pod stvom Reclamation Ssrvica partment oi th« Interlor, W ingtea, D. C., ki )e voljno ti v«sko lnformi RED 3 URAMI N 2E LAHKO BIU DOMA —ako bi se posluzilt brezekrbne potit" NI ¡V .1 ' Ebktrifícirana iëUzna cista /i vrnimo odprta! ds vam hiMiyae prometas g«ječa pskvari vss rožajsT NJHl ss bresskrbaim 70 milj aa ura tja—70 milj m are s svtae vešsje al ireba premeajavaU fa rosni vala al Irebe hHcU_Vhdü prikajaje Ija sH sesaj. — * i a JM •>/1 ifutmitjt Ml rr»i, rwTtf ,n mw p»/»wr»«w •> teUfmdrefte RANDOLPH MM Naznanilo. Društvenim tajnikom ia ti da morajo nameniti vie tf atembe naslovov Članov In C nie, naalova norih članov, I Imena ln naslove odstopi Črtanih ln izobčenih Članov i gnanltl upravnlštva Prosu da as lahko taino vredi ima Imena in nsaiove, katere poil ta glavnemu tajnika ostaa tam v arhivu In jih «pravni* ne dobi. Torej Je selo važno, vatla j pošljete na nalašč s pripravljenih Minah vss nsi va npravniitv« Proeveta pc hej. Pri vaaki spremembi nsi va naj ae vaelej omeni stsri pori naalov. Upravnlštvo sij too apelira, da dnriMveai taji ln tajnice to «psštarajo^-Pk Godina, tpravtUU. Milen Pagelj: Vladni uradnik Lev Petrič »e je udeležil komisije na Skrjan-čem, kjer so tudi mnogo in tež-ko pili, in se pelje zdaj domov. Sedi do vratu v kočiji, zadovoljno pomežikuje in grize smotko. V ploščati Obraz je rdeč, klobuk ima bolj na tilniku kakor na glavi, levo nogo je prekrižal z desno In s stopslom bije takt )»esmi, ki mu zveni po glavi. Včasih vzdahne, vzame smotko is ust in zakašlja. Kočija drči po beli zaviti cesti. Na desno je gozd, na levo gozd in povsod samo prelepo zeleno bukovje. Solnce zahaja. Soj zatona barva travo, debla, mah, jarek ln cesto, da je vse kakor polito s kristalno vodo raztopljenih rdečih rož. Tiho je, hladno, prijetno. . — Cesta se vzpenjs v klanec, konj preneha teči, počasi prestopa, maha z glavo in vle*e. Petrlč gleda med debla in krat vidi rožnato tančico, prelepo dekle, kl *a vabi ( nato roko in z drobnimi Vila je, si misli, gozdna Dvigne se, negne naprej, da kočijaža in zspszi, da dremlje. Upre oči med debla In vidi, da vila le vedno vabi. Vstane, položi nogo na železo ob kočiji, drli se ns desni in levi in stopi previdno ln srečno ns cesto. Kočijs se enakomerno počas-da nekaj časa za njo, nato pre-no oddaljuje, gospod Petrič gle-skoči jarek in gre proti deblu, kjer vidi rožnato tančico in belo roko. Smehlja se, izredno je zadovoljen in govori: Ne boj se, Is nobeni nisem storil želega. Ljubil sem vedno vse, poeebno brez izjeme tiste, ki so lepe. Ti spadal med krssotice, to spoznam oddaleč, zato počakaj. Petrič gazi med preprotjo, razmika vejice mladega bukov ja, zdrsne včesih po spolzki korenini, toda ujame se pravočas-no za deblo in krepko nadaljuje svojo pot de dvajset ali petia dvajset korskov je do nje, do vile, in zdajci zagleda na mahu njeno belo stopalo, Kot dijak je bil Petrič pesnik Opeval Je nekaj svojih sošolk in pri teh Je slavil posebno nog« ne da bi jih kdaj videl drugaf< kakor v čevljih In nogavicah Njegova pesniška ljubezen je o-stala nesrečna, njegovo poetično hrepenenje neizpolnjeno. Toda danes' se stvar sasuka, Petrič stoji in gleda tisto nogo, o kateri je ssnjal kot mladenič v vezani besedi. —. Ne-gani se, kliče, oetani tako le trenotjel Gleda, gleda In ves je navdu-len. Kakšna lepota, kakšna slast! Prsti so pravilni in vitki, isdolbina elegantna, peta kakor žogica in gleženj kakor popek rdeče rože t In od njega dalje se nese linija, tisto silna linija lepih ženskih meč, pred katero bila prej rožnata, je zdaj popol-je trepetalo že toliko junakov, noma hala kakor rahla tanka Tudi Petrič trepeta in jo gleda meglica. Smm kakor bošanstvo. Petriču je vroče, ker stopi en- /daj se premakne, stopi dalje krat globoko in enkrat plitvo, med praprot, toda tudi rdeča | ker zdrsne tukaj in tam ln se Io- tančica se zgane kakor v dihu vi z rokami za debla. Toda po goodnsca vetra in zaplava dalje gjgvl mu roji odločna misel in pod zelenim bukovjem. Gresta polglasno si govori: Eneržijo, oba ln Petrič spotoma govori: eneržijo! V tivljenju zato ne — O vila! Vse življenje ho-|doeežeš tdga, kar hočeš, ker podim za vsem nikoli nisem pri! sim te, bodi ti izjeme, se in me počakaj! . Zdaj se zasmeje vile s svojim srebrnim smehom, da odmeva po gozdu. ■ _ . _ — Da hodiš vse življenje za I čelo in Hca. Mrakovi so se že tem, kar je lepo, in da še nikoli zelo zgostili, debla eo ae strnila niei prišel do cilja, to je res. I in razločevati jih je mogoče le Priznati mi pa moraš, da si se še iz najbližje bližine. Tančica zadovoljil z vsem, kar ti je pri- «predaj postaja negotova, izgu-šlo samo od sebe pod roke in bi se, ee spet prikaže, ali je še najel je bilo tudi popolnoma od- sploh tam, ali jo rti več. kar je lepo, in še puščaš. Popuščaš na vseh kon rikel do cilja. Pro-kih in krajih in meeto srebra ti r stavi padajo v žep črni železni denarji. Naprej! i > ln FWrič prestol» ter se ne prijetno briga, ga pot, ki se mu nabira po proetfjanl pleši i* »Pušča na daljeno od lepote. Sanjal si lepih ženskah, a imel si grde.| — Ne izprašuj mi vesti, prosi — Ali greš še pred irtano, vila? vpraša zasopljeno Petrič. — Se, še, se glasi lodgovor Petrič. Prelepa si, da bi se mo-1 Hodim vendar že vse življenje gel pričo tebe baviti s svojo mi- pred tabo, kako da me ne po- nuloetjO. Povej mi samo, kam znaš? greva. I —.Kako te nebi, se domisli — Haha, se smsje vila, to je Petrič, poznam te. Ali niai bile popolnoma vseeno. Naši konci |tl tisto Anica, ki je hodila z ma so odlošenl vnaprej, to pa» kako nota gfapnazijo?^ in kod priti do nji* anj aa dele efn, nikomur skrbi. Usd*j< hodiva» vilami • Gresta in gresta, solnce zaha- ja In zaide, in Iz \jsjevj vi, redki in In kdo je hila Lucija, m^ Izmed dabei iz tal je gospodinje hči T evja prihajajo' mrako- — Haha. kdo drugi F. M. MajeveMJi ZLOČIN IN KAZEN "In žaljivo Js, žaljivo! Razdmem te! To-da govoriva že enkrat breg dvinkov, kar me ja- leo veseli, ti lahko odkrito prlsnam, da sem davno opažal pri njih to misel, vss ta čas, seveda le jedva občutno, le na tihsm ln skrivoma; a zakaj tudi le tako? Kako se upajo? Kje imajo svoj s razloge, kje? Ko bi U vedel, kako sem le beenel zbog tega! Zato ker ubog dijak, oslabel od revftčlne ln hlpohondrlje, kratko pred težko mrzlično boleznijo, ki se morebiti že pričenja, nesaupen in samoljuben človek, ki posna svojo vrsdnost ln je tičal lest mesecev v svo-jsm kotu, ns da bi bil s kom občeval, v cunjah In v škornjlh brez podplatov * stoji pred taktnimi uradniški ln poeluia njihovo slrovost, ko mu vtikajo pod nos nepričakovano terjatev, prolonglrano menico in dvornega svetnika če-bsrova; duh po barvi mu tišči na prsi, soparno je, vročina trideset stopinj Reaumurja, ljudi cel kup, ln vrhutega more poslutstl le govorjenje o umoru oeebs, pri kateri je bil par dni poprej — vse to pa s lačnim želodcem! Komu bi se tu ne pripetila omedlevica! In na to, na tli se opiralo v vsem! Vrag jih nosi! Verjamem ti, da mora vse to jeslti človska, a Jas na tteflotn iftsstu, Rodka, bi se jim sasmsjal pod nos ali kar bi bilo še boljše, pljunil bi jim vs*m v obraz, prtv mastno, veš; na vse strani bi rasdelU par tucatov pljunkov, lepo s premislekom, kakor Js treba, In s tem bi bila same stvar pri kraju. Pljunil Osrčl se! To js sramota!" "Dobro raslega svojs mnenje!" si Js mislil Rsskolnjkov. ' "Pljunem naj? Jutri pa nova saslllbar Js i spregovoril trpko. "Ali naj ss sačnsm prepirati s njimi? de to me jesl, ds sem se včeraj v goetllnl ponižal do Zametova ..." "Hudič naj ga vsame! Pa pojdem sam k Porflrlju! To ga prlmern, prav po sorodni-Ikl: vsi do zadnje koreninice ml mora obrazložit! I Zametova pa celot .. ." "Vendar se mu jo zdanilo!" je prlllo Razkol nlkovu na um. "Stoj!" je vzkliknil Razumlhin ln ga ne-nadurna prijel ze ramo. "Stoj!" Zmotil al se! Kaktna past Je bila to? Ti pravil, da je bilo vpralanje o delavcih past? Premleli, ako bi ti to storil, ali bi se mogel zagovoriti, da si videl, kako so barvali stanovanje — ln da si videl delavca? Nasprotno: ničesar nisi videl, tudi ako bi bil! Kdo bo izpovedal neksj v svojo lastno tkodo?" "Da sem Jas storilec, bi gotovo rekel, da s«m videl 1 delavca I stanovanje." mu je s nejevoljno in neprikritim studom odgovoril Ras-kolnikov. » "Zakaj si pričal v svojo lastno tkodo?" "Zato ker samo kmetje ali najnelzkule-nejli novinci pri preisksvsh tajijo naravnost vse od krsja do konca. Veak količkaj rasborlt In Izveden človek bo gotovo gledal, da prisna kolikor mogoče vsa sunanja In nepobitna dej-etva; samo nagibe Jim bo podtikal drugačne in spravil na dan kaj poeebnaga in nepričakovanega. kar Jim bo dalo takoj drugačen pomen in Jih pokazalo v popolnoma drugi luči. Por-firlj al ja lahko mlalll. da mu bom Uko odgo-' verjel In rekel, de sem jih videl, vsaj zaradi verjetnosti. In povedal kaj v pojasnilo . . "On bi U bil najbrž takoj dajal, da dva dni poprej nI moglo biti delaveev tam In da si bil potemtakem ondl na dan a mora. ob oemi uri. Z malenkoatjo bi U bil ujel." "Tudi na to je računal, da na bom utegnil premltljeti ter mu bom hitel odgovoriti kar tihi so ali» goste ae bolj ln bolj. Tančica/ vile, ld[je{«om feroo zasopljeno u o ja*a h 1 » T najverjetneje in posabll, da dva dni prej delav-cev le ni bilo tam." "Kako bi mogel pozabiti r* \ "Nič bi na bilo lažjega! Na takšne malenkosti se največji zviteži najčeiče lovijo. Cim svltejšl je Človfk, tem manj bo sumil, da mu hočejo na vsem lepem do živega. Lokavemu Oeveku je treba nastavljati najpreprostejše stvari. Porflrlj nikakor ni tako neumen, ka-kor si misliš ti..." "Torej Je podla duša!" Raskolnlkov se je moral nehote zasmejatl. Hkrati pa se je čudil svoji lastni gorečnosti in veselju, s katerim je izgovoril zadnje besede, dasi je trpel ves prejšnji razgovor le s mračno nejevoU/ioetjo in očivldno samo položaju na ljubo. "Ustrezam mu tupetom !" je mislil sam pri igebi. Skoraj obenem pa se. ga je polastil nemir, kakor bi ga bila presenetila nepričakovana in tesnobna misel. Njegova rasburjenost je naraščala. Prišla sta že do vbod* Bakalajevih stanovanj. "Pojdi sajn," je rekel Raskolnlkov, "jaz pridem tak