280 itevilka.
Ljibljiia, ? četrtek 7. decembra 1905.
IXXVni. leto
Szaaja  vuk  esn zvečer,  tetini! zzžzljz te prauft«, ter vzUz po poAtt »rajazsaB u ezatro-ograke azizle m »m tete t5 K; n t*i tete lt at, si £«trt Iztz • K" 60 a, za  z*   sem  t K 80 k.   Za Ljubljano c **$rO»n)**e   »z do» ** žal »te »4 K, aa azi lata IS R, za Satrt lata a K, a* a;   ziazec t K. Kaaa haoi iui panj, placa aa vsa lata lt K, za azi iata il K, n eetrt lata 6 K 60 b, aa aa aiaaaa 1 K 90 h. — Za tuj« delala tolike »aa, kolikor ».-* 5 p©*tn»n» £a zaveda* aren Uteaabna vazSitiatva aaza&aJaa       na zaira, — Za oznanila aa pla&aja za petareataana aztlt-vrate pa lt k, £z »z »z azoantta tiska znkrat, p« 10 k, da aa dvakrat ia pa 8 k, it m  tiska trikrat ali   v*A«.c»>. — Ozzts *sš aa Hvale frankavattt — Bakzpia! za na rrzekja, — Urednlatvo te upravnlatvc )a z Kaaflevia zlteab it. d,  te rizar araajtiitvz z I. aaoatraaja, nprzzsiirvz pz ▼ pritličja. — Upravaiirva azj »• blagovolil*  zzSiljati naročnin*,  rokhuvaa* *
aanaaila, t j. aaZziaiztratteaa ztvazi.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne Številke po lO h. »Narodna tiskarna" telefon dt, 85.
mm
Po deželnozborskem zasedanju.
IV.
Narodno napredna stranka je ta* grečiia t tekočem zasedanju de neko drugo taktično napako.
Cim se je pokazalo, d« prenehajo klerikslei z obstruic jo, se je indi vedelo, da bodo 5e tekom tega zasedanja skušsli doseči za svoje vo-1 lce, kolikor največ mcgcče. Saj je znano, da se je v zadnjem času oelo klerikalnih voiiloev polastila nevolja proti poslanci m ki so s svojo brezvestno obstrukoijo zavirali delovanje deželnega zbora, ki bi imel rt ž,ti toliko nujnih in važnih gospodarskih zadev, ki bi bile v prvi vrsti v prid in korist kmetu, katerega edini poklicani zastopniki so baje klerikalni poslanci, kakor so opetovano izvolili
Obstrukaija je že med klerikalnimi voiilci, ki se baš ne morejo po-
.tt s posebno razsodnostjo, p:vt-racala huio kri ia ne motmo se, ako trdimo, da je bilo to dejstvo najbolj odločilno ic merodajco sa to, da bo prenehali s svojo ebatrnkcijo. Vmljivo je torej, da so klerikalci zastavili vse svoje sile, da dosežejo za s t nje volilce koliko največ mogoče v tem zasedanju in jih na ta način l:mirijo in zadovole.
To kažejo številni njihovi predlogi, ki so jih v)ož«ii z očitnim Da-mencal, da pokažejo, kako zelo jim je pri srcu blagor voUlcev.
In priznati se mora da so s svojimi predlogi tudi res veliko dosegli, k«r bi se jim pa ne bilo v toliki meri posreč'lo, ako bi narodno - napredna stranka uravnala svoje postopanje po taktiki klerikalnih poslancev.
Po naši sodbi bi ee moralo ▼spričo stremi enja klerikalne stranke, da Usvojuje dim največ ugodnosti za svoje voiilce, z narodno - napredne etrani postopati drugače nego se je v resnici.
Ko se dc znalo, k a; nameravajo klerikalci s svojimi številnimi predlogi, bi morala tudi narodno-napreJna stranka vložiti čim največ predlogov in prt vsaki stvari, za katero ao se klerikalci zavzemali, zahtevati kompenzacij; pri vsaki zadevi, ki bo jo zahtevali klerikalci, bi morala naša stranka predlagati junktim s kakšno svojo zahtevo.
Na ta način bi bili napredni poslanci dosegli še to in ono, poleg tega bi pa še znatno omejili kleri kalne uspehe. Pri nekaterih točkah se je tako postopalo in sicer s polnim uspehom. N. ta našin so je na primer izvojeval vodovod v Kranju, ki bi bil sicer prav gotovo pokopan.
Deželni zbor je dovolil v tem zasedanju naravnost ogromne svote v razne svrhe. R3Zpolsg*l je s svo-tami in razmetaval denar, kakor da bi bile vse deželne blagajne do vrha polne bleščečega zlata.
Mirne duše je dovoljeval podpore in raisipai denar, ni pa vprs-s■*j, kje se bodo dobile te ogromne svote in kje se bode našel denar v njih pokritje. Poleg raznih podpor, ki znašajo naravnost velikanske svote, so se dovolile dragirj<ke dc-klade delu učitsljstva in deželnim uradnikom, kar je bilo brez dvoma pravično, umestno in nujno. Te dra-ginske dozlade so se pač dovolile, toda tako brez vsakega preudarka, da jih sedaj deželnemu odboru, kakor Čujemo, ni niti mogoče izplačati, ker ee pri dovolitvi doklad ni obenem poskrbelo, da se dobi v izplačilo teh tudi potrebno pokritje. Ta slučaj kaže, da se je v deželnem zboru pod pritiskom klerikalcev, ki bo na vsak način hoteli spraviti svoje koristi pod streho, na marsikaj pozabilo, ka? bi se moralo zgoditi, »k se je hotelo zadevo, o kateri se je sklepalo, tudi uresničit?. Jzeen dokaz v to bo dragirjike doklad* in obžalovati je treba, da se baš ta zadeva, ki je mjbolj pereča, ni obravnavil« a
t< sto vestnostjo in tf m t ljUostjo, kakor si jo zasluži.
Kranjska nsŠa dežela je uboga in revna in se bori, kakor vse druge avstrijske dežele, tudi najbogatejša, neprestano b financijalnimi neprili kami.
Kar je letoa dovolil deželni zbor denarja v r»zne serhe, bo deželno gospod&rstvo silno . bremenilo in bo brez dvoma usodepolno vplivalo na deželne finance. Finsncijalni položaj ntše dežele smo lani obširno in temeljito pojasnili v polemiki proti Šukljctu. Na te razprave se sklicujemo tudi pri tej priliki!
Veled letošnjih dovolitev v deželnem zbora bo treba o tem se ne da dvomiti, v dveh ali treh letih povišati drželne doklade.
V par letih bo izčrpan deželni kredit, dežela ne bo mogla več najeti potrebnih posojil in končno si ne bo mogla pomagati drugače, kakor s tem, da bo povišala dokiade za 20 do 30 odstotkov'
Državni zbor.
Na Dunaju, 6 deo. Posl. vitez B e r k s je interpeliral pravosodnega in brambovskega ministra zaradi aretovanja mnogih prebivalcev v Vidmu na nezanesljivo ovadbo zaradi požiga in ropa. Nadalje je vprašal isti poslanec ministra no tranjih zadev glede državnega prispevka za regulacijo ceste skozi L u č n i Š k o dolino do kranjske meje.
liram bovški minister je odgovarjal na interpelacijo glede skrajšanja orožnih vaj pri dež. brambi. Rekel je, da se orožne vaje ne morejo skrčiti, pač pa ; se v novem brambnem zakonu name-i rava število orožnih vaj pri deželni brambi z enačiti s številom vaj pri stalni armadi.
Potem se je nadaljevala d e b a t a o ministrski izjavi.
Posl. H e r o 1 d je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za splošno
volilno pravico, toda Nemci bodo skrbeli, da jih Čehi s pomočjo volilne praviee ne zadavijo. V nadaljnem govora je grozil Čebom, pri Čemer mu je Wolf sekundirah
Posl. Klofač je govoril največ o dogodkih v Pragi ter dokazoval, da so prelivanje krvi provzročili J policaj i in orožniki.
Glavni govornik grof Sternberg je polemizoval dve uri v zmedenem govoru proti Adlerju, Kramafu in in ministrskem predsedniku.
Jutri je zopet seja.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 6. decembra. Proračunski odsek je v nocojšnji seji dognal proračunski provizorij. Seji so prisostvovali vsi ministri. Načelnik dr. K a t h r e i n je predlagal, naj se razpravlja tudi o k o n g r u i, dasi je poročevalec dr. F u c h s pozabil načrt podpisati. Proti temu so odločno protestovali Perner-storfer, Schalk inSteinvvender. V debati o proračunskem provizoriju je zahteval posl. dr. Barnreither, da mora vlada izjaviti, da bo plačevala le tedaj, ako bo tudi Ogrska plačala redno kvoto; nadalje, pa zahteva vlada o vseh svojih plačilih svoječasni obračun.
Ministrski predsednik bar. G a u t s c b je izjavil, da so dosedanja avstrijska plačila le posojilo, o katerem st bo moralo svojeČasno dati obračune. Ako bi dalje časa ne imeli delegacii, bo vlada dala pojasnila tudi glede visokosti gkapnega proračuna.
Posl. Pernerstorfer je izjavil, da sedaj, ko je volilna reforma prišla v tir, nima vzroka, delati vladi zaprek.
Za proračunski provizorij so nato glasovale vse stranke, razen Mlado Č eho v.
Poljski minister odstopi?
Dunaj, 6. decembra. V današnji zaupni seji poljskega kluba je prišlo do hudega konflikta med ministrom dr. Pietakom in vit. K o z lovski m. Dr. P i o t a k je ves razburjen izjavil, da odstopi. Da bi mu dali zadoščenje, sklenil je klub takoj ministru
zaupnico, s čimer pa se dr. Pktak najbrže ne zadovolji.
Zagonetno mobiliziranje.
Dunaj, 6. decembra. Dasi so češki, kakor nemški poslanci iz Češke zagotovili, da se za sedaj ni bati nemirov na Češkem, vendar dobivajo še vedno nove garnizije ukaz, naj se pripravijo na odhod. Tako je polovica garnizije v Inomostn konsignirane. Na kolodvoru Že čaka vlak. Tudi garnizija v Hallu je pripravljena na odhod.
Budimpešta, 6. decembra. Tukajšnji polk št. 38 je dobil ukaz, naj bo pripravljen na odhod. Kam je polk namenjen, ni znano.
Kriza na Ogrskem.
Kej   se   zgodi   z državnim zborom ?
Dunaj, 6. decembra. Bivšemu finančnemu ministru dr. Luka c s o sa je baje posrečilo, pregovoriti voditelje koalicije, da pritrdijo, dasi s protestom, zopetni «» d godi t vi državnega zbora 19. t. m. in da se po odgoditvi razidejo. Med odgoditvijo se bodo nadaljevala z voditelji koalicije pogajanja za kompromis, da se kriza reši.
štrajk erkoartavcev.
Budimpešta, 6. decembra. Da je očitanje v manifestu opozicijskih strank, 8 katerim se zvrača krivda za štrajk Črkostavcev na Fejervarvjevo vlaj do, neopravičeno, dokazuje dejstvo, da izmed listov, ki javno podpirajo vladno politiko, le eden ni izšel, dočim koalicijski listi sploh ne morejo iziti. Štrajk se je zanesel tudi po deželi, n. pr. v Debrecin, Vel. Va-radin itd. Med štrajkujočimi in tiskarnami se vrŠc pogajanja, da listi prineso
izjavo, da ne bodo več napadali splošne volilne pravice in s tem delavcev.
Konflikt s Turčijo. Seuvanje proti kristjanom.
Carigrad, S. decembra. Na hišah mnogih visokih dostojanstvenikov se našli zjutraj nabite plakate v turškem in francoskem jeziku: „Kršćanski
Ruski profesor o Slovencih.
Poroča A. Aškerc.
Gospod Peter Aleksandrovič Zabo-lotskij, profesor v Varšavi, ae je mudil » svojim rojakom in kolegom po poklicu, g. Nestorjem Memnonovičem Pe-trovskim iz Kazani letošnje poletje dalje časa v Ljubljani. Oba gospoda sta študirala v licejski knjižnici staroalovenske knjižne spomenike.
Nestor Memnonovič študira sedaj našega Kopitarja in izda na stroške kazanjBke univerze posebno monografijo o našem jezikoslovcu. Peter Aleksan-drovič1) pa je pogledal tudi vmes v uaše moderno življenje ter napisal v
9 G. Peter Aleksandrovič Zabolotskij ima rzsko državno štipendijo za potovanje in je „komandiraou — kakor pravijo na Rnikem — v slovanske dežele, da proučuje ondod jezike in literature. Iz liusije je bil odpotoval najprej med Belgare, potem med Srbe, bival Je par mesecev v Zagrebu, odkoder je bil prišel v LjabOano. Sedaj se mudi v Pragi. Napisal je Že več študij iz Btarejae ruBke literature ter izdal tudi essave e Kekrasovu in Gogolju.
„Varsavskem Dnevniku"2), (Bap-maBCKii .ImmuiKf.), ruskem vladnem listu, celo serijo člankov o Slovencih.
Peter Aleksandrovič je eden tistih še redkih Rusov, ki se sploh brigajo za nas, ki se trudijo, da bi pogledali nekoliko bliže na naše narodno živo-tarjenje. Iz vsake vrste, ki jo je napisal o nas ta mladi ruski profesor, čutiš bratovsko ljubezen, ki pa vzlic temu ni slepa, kajti on piše popolnoma objektivno ter nam brez ovinkov očita mareikako napako. V šestih številkah „ Varšavskega Dnevnika" je objavil Peter Aleksandrovič svoje vtiske pod zaglavjem „Iz Sloveniji". Že naslov sam nam je simpaticeu, ker dokazuje, da ima naš prijatelj Peter Aleksandrovič zmerom slovenski narod pred očmi, ne pa morda samo kak kos nje govega ozemlja. Nekateri raski turisti se pozabavajo par dDi na Bledu, pojedo par kranjskih klobas, videli so celo kje kako belo pečo — in potem napišejo fulminanten Članek „o Krajinje"; vsi drugi Slovenci zunaj Bleda pa so jim „fremdes Gebiet", qaantite negli geable . . .
Da bi  videli  čitatelji, kako lepo
\) Z dne 26. avgusta, 9. sept., 13. sept, 24. sept., 6. in 19. oktobra t. 1.
piše o nas Peter Aleksandrovič, bi mo ral prevesti pravzaprav ves Članek. Ker pa je preobširen,  hočem iz hvaležnosti do avtorja samo poročati o njem.
Članek ima petero oddelkov. Prvi oddelek nosi napis: „Lj ubijana". V uvodu naš profesor odkrito priznava, da Rusi vse premalo poznajo druge Slovane. Vzrokov tej nevednosti je več. Med drugimi poudarja posebno to, da ruske šole niso tako osnovane, da bi ge Rusi v njih mogli sploh seznaniti z drugimi slovanskimi narodi, t. j. z njih literaturo in zgodovino. In jaz bi si dovolil dostaviti tudi vzrok, zakaj so ruske šole tako „ceslovaoske". Kriv je bil absolutizem. Ruski carji, ki sami itak niso bili nikoli zavedni Slovani, ampak samo pravoslavni samodržci „vserossijskiu, tudi niso dalje videli, nego segajo meje ruske drŽave. Piscis a capite foetet. Višji državni nraduiki, popolnoma odvisni od samodržca, so bili po veČini samo birokrati brez širjega duševnega obzorja in brez narodne zavednosti. Velikokrat so imeli na Ruskem celo Nemci odločiluo besedo. Kako naj potem ruska inteligencija pozna Slo vane ?
Pa prišla je velika, neobhodno potrebna kriza — rmsko-japonska vojna,
ki pomenja začetek nove dobe za ruski narod. Rusi, piše Peter Aleksandrovič, so v težkih dneh strašnih račkih bojnih porazov na suhem in na morju spoznali, kdo je njihov prijatelj, kdo njihov sovražnik.
Peter AltkeaudroviČ piše, da ne pozabi, kako so takrat pisali o Rusiji Čehi, Srbi, Hrvati Bolgari in Slovenci.
Za tem uvodom omenja prizade vanje med Slovenci, da bi se seznanili i z rusko literaturo ter imenuje vte tiste pisatelje in žurnaliste, ki so delovali ali še delujejo v tem zmislu medsebojnega spoznavanja. Veselijo ga seveda tudi „ruski kružki.u
Nadalje opisuje Ljubljano, zuuanjo ia „znotranjo" tj. duševno. Moram reči, da,Še noben Rus ni dozdaj tako lepo opisal naše bele metropolejkakor g. Zabolotskij, ki ne more dovolj prehvaliti krasue planinske lege našega mesta ter njegovega lepega razvoja. Avtor omenja vse šole, vse knjižnice, vse redakcije, literarne zavode in vsa društva, ki pospešujejo kulturni razvoj slovenskega uaroda ter imenuje tudi njegove pisatelje in umet-aike. Ker se je mudil največ v c. kr. licejski knjižnici, omenja, kake zaklade za slavistiko  hrani v sebi  ta zavod.
Ne more pa se dovolj načuditi, da ge ti dragoceni književni zakladi ne shranjujejo v dostojnejših prostorih ! Lokali ljubljanske Hcejske knjižuice s » naravnost kričeč škandal, ki so ga ožigosali že pred leti u. pr. Jagie v arhivu za slovansko filologijo in drugi. Licejska Čitalnica je v kabinetu, ki ima prostora komaj za enega Človeka, a v tej luknji morata sedeti kustos in skriptor, dva 8lugi in poleg teh naj Študira pri majhni mizici šc par učenjakov, ki se pripeljejo semkaj od Volge, od ladoškega jezera ali ii Skandinavije nalaŠČ, da bi Študirali v ljubljanski licejski knjižnici. Koliko spoštovanja ima naučno mini strstvo do književuosti in zuanosri, sa vidi najjasneje v licejski knjižnici ljubljanski ! Kak nov pasji hlev na dvorišču kake kosarne bi se moral sezidati kar Črez noč, stare slovanske knjige, uuica, pa leži jo deloma v kleti II. gimnazije v Bee-thovenovih ulicah, kjer jih čuvajo miši in podgane. Slovenski državni poslanci, kje ste V —
T III. oddelku se peča g. Zabolotskij izključno z našim časopisjem ter našteva vse važnejše politične časnike ter beletri8tiČno-znaustvene mesečnike, pa naj izhajajo kjerkoli.
Seveda omenja tudi smer in stran-
pii jemljejo našo zemljo!" Policija je plakate naglo odstranila.
Turčija kapitulirala?
Dunaj, 6. decembra. Danes zvečer je došla iz Carigrada brzojavka, da je turška vlada avstro ogrskemu poslaniku baronu Calice dostavila noto, v kateri naznanja, da sprejme finančno komisijo z raznimi spremembami evropejskega reglema. Delegatom velesil se prideli tur 2ki komisar. Mednarodno bro-dovfe ie» baje jutni odpluje domov« Vojni minister Riza paša ni hotel podpisati turške note, temuč se je napravil bolaega. Sele na izrecni sultanov ukaz je podpisal.
Dogodki na Ruskem.
Vesti o napadu na carja zlagane.
Petrograd, 6. decembra. Dne 4. t. m. je bila v Carskem sela velika vojaška parada, h kateri je prišel car v spremstvu velikih knezov Nikola-ječa iu VI adi mi rja. Pri banketu je
ear napil vernemu in požrtvovalnemu častniškemu zboru.
Vitte pade?
London, 6. decembra. „Timesuu poročajo iz petrograjskib političnih krogov, da bo Štrajk vrgel Vit-teja. Kot njegova naslednika se imenujeta Aleks. Gouhkov in profesor Migal in. Oba imata v programu: razdelitev državnih posestev med kmete in preskrbo delavcev za starost.
Voja&fci punti.
Petrograd, 6. decembra. V
tukajšnji garniseiji le fe^n? vre. — V Vvhergu se puntat* 7. in 8. fia-Bki polk. V Petrograđu so je garni-*ijs f pomnožila. Z* Llutaj nemirov ja celo mesto razdeljeno v štiri dele, ▼ vsakem delu ima po en naj-odločnejSi general povolje
O J e s * , 6 decembra. V K i -j e t u sa je spantalo več stotnij vojake?. K ;zaki bo na puntarje streljali ter ubiii SO do 40 vojakov. Šie-vilo rar-jecih ni znano. Prebivalstvo beži iz mesta.
Švedska za s?oia podanike na Ruskem.
L o n d o n j 6. d oembra. Švedsko ministrstvo je poslalo dve vojni ladji na Rusko v varstvo švedskih podanikov. Obenem ž njimi odide tudi Štfcdski konzul na ovoje mesto.
Dopisi.
fz Žir^tr. (Sokolska ideja pri nas.) Da tadi mi Zirovci korakamo z duhom časa naprej dokazujejo naši javni nastopi, kakor volitve, še bolj pa naša društva. Da obstoje v naši kmet 8ki občini tri gasilna društva, štiri mlekarne, dvoje bralnih, dvoje pevskih društev, podružnica c. kr. kmetijske družbe itd., kaže, da tudi nas preveva moderni svetovni duh. Ni Čuda, da se je pri tolikem zanimanju za društveno življenju rodila v dušah naše mlade in
krepke generacije krasna in vzvišena sokolska ideja, koji namen je, krepiti in spopolnjevati posameznika, s posamezniki pa eelekupni narod. Kaj je pač lepšega in svetejšega za človeka, kakor zdrava želja po kreposti ter kolikor mogoče vsestranski popolnosti. Namen sokolstva pa je, podpirati ter krepiti to človeško koprnenje. Razume se, da ima ta „novotarija", kakor sploh vsaka vselej in povsod, obilo nasprotnikov, ki prihajajo na dan z različnimi argumenti, rekoč: čemu nam je tega treba, mi se moramo pri delu dosti mučiti, za gotove ljudi je morda to koristno; a za nas neumestno itd. No, naši krepki, navdušeni možje iu fantje se pač ne bodo ozirali na modrovanje teh starokopitneŽev, vedoc, da potrebujemo tembolj mi z delom in s skrbmi obloženi kreposti in poleta, kar velja posebno za obrtnike, katerih Živi med nami precejšnje število. Tudi v novem sakolskem društvu tvorijo veČino. O potrebi tega društva smo prepričani večinoma vsi razumni Žirovci, kateri to mlado gibanje zadostno pozdravljamo. V začetku prične društvo delovati kot odsek „Idrijskega Sokola", pozneje, kadar se okrepi, nastopi samostojno. Društvo bo gojilo razmeram primerno telovadbo, posebno pozornost pa bo obračalo na izobrazbo in duševno povzdigo svojih Članov, kar je ter tudi mora biti namen i cilj sokolstvu. V boju za obstanek odločuje Človeku dandanes znanje, t. j. duševna moč, ne surova sila. Vsak pravi Sokol bi moral biti tudi Sokol z globokim in širokim duševnim okrožjem. Človeštva dub se razvija neprestano, vedno nove ideje prevevajo svet. Stari svetovni nazori izumirajo ter propadaja povsod, a novi se Širijo zmagoslavno. Kdor se noče po gubiti v valovanju napredka, mora nastopiti njega pot. Tako tudi mi! Živeli bratje!!!
Sokolski hočemo polet, ustvariti na novi svet, bratstvo, jafcorti, prostosti,
streti pogubne vse slabosti
Bratje smo med sabo,
Vsak, kdor je za rabo,
imamo ga radi,
po duhu vsi smo mladi;
podajmo bratski si roke
naj v bratstvu bije nam srce!
SoKolovič,
Most na državni cesti pri glasiji v Celju.
Most čez Sušnico na okrajni cesti Ga-berje - Lava, takoimenovani Dečkovi cesti" na Lavi je širok 10 metrov, in most pri protestantski cerkvi in k vilam na „oto'-u" v podaljšanju Karolinine ulice v Celju je širok celo 11 metrov. Most na državni cesti pri glasiji v Celju v sredi med tema mostoma je pa Širok le 5 m in je še obokan, tako da Su-šinca, ki, naj je še tako visoka, čez okrajni most na Lavi gladko steče, med tem ko tisto vodo državni most tako zastavlja, da Sušinca prestopi brege ter polije celo glasijo, okrajno cesto Celje - Šmartno ter vsa poslopja ob tej ce3ti.
Že leta 1887. je zahteval okrajni odbor celjski, naj se razširi ta most. Leta 1888. je odredilo c. kr. namestni-štvo poizvedbe. Poizvedbe so se izvr Šile še tisto leto (1888) ter se je spo znalo, da je most res preozek in da ga je treba razširiti, ali pa da -e napravi za gladek odtok vode poseben most, Čigar stroški so se prerač i i 1 i na neznatno vsoto 2500 gld.
Ker se most ni napravil \l vzrokov, ki bodo spodaj razvidni, a je Su-
šinca vsako leto po 3 do 4krat omenjene objekte preplavljala, je vložil g. dr. Ivan Dečko dne 23. aprila 1904 interpelacijo na c. kr. namestništvo, zakaj se ta prepotrebni most za odtok vode še vedno ni aapravil in kako da more vlada mirno gledati, da prebivalci trpijo vsako leto toliko občutljivih poikodb vsled velikih povodnji.
Ta interpelacija pa ni našla od strani g. c. kr. namestnika nobenega odgovora. Ne bev, ne mev!
Ker pa ima g. dr. Ivan Dečko za razna oblaatva malo prijetno lastnost, da zadeve, katere se je enkrat lotil, ne izpusti več iz oči, dokler se ne ugodi opravičenim željam prebivalcev, je vložil v seji deželnega zbora dne 23. novembra t. 1. v tej mostni zadevi sledečo novo interpelacijo ;
V seji dne 23. aprila 1904 sem vložil s tovariši na Njeg. eksc. g. c. kr. namestnika vprašanje:
,Ali je c. kr. vlada voljna v najkrajšem časa potrebno ukreniti, da se pri mostu v km. 128/4/6 tržaške državne ceste omogoči zadostni odtok velike vode Sušince, da ne bo več povodnji.'
Že z vlogo od 1. septembra 1887 Štev. 237 je okrajni odbor celjski vložil pritožbo, da zastavlja zgoraj omenjeni most pri vsaki visoki vodi Su-Šince toliko vode, da povzročuje Su-Šinca velike povodnji sevemozapad-nega dela celjskega mesta.
Z ukazom od 9. februarja 1888 Štev. 22.139 je c. kr. namestništvo v Gradcu odredilo preiskave. V tehničnem umen ju od 3. aprila 1899 poroča stavbni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, da se je dognalo, da ta most zares zavira odtok Sušince ter povzročuje preplavljen je glasi je ter okrajne ceste Celje-Št. Martin, kakor tudi sosednih posestev in hiš.
C. kr. namestništvo je z dopisom od 28. maja 1899 štev. 8889, izjavilo, da mora priznati, da je res ta most ozes, da v resnici povzročuje povodnji, da pa je ta most tako trdno in solidno obokan, da ga ne kaže razširiti, ampak da kaže napraviti poleg nov most za odtok vode. Stroški za ta novi most so se preračunili na 2500 gld. ali 5000 K, pa c. kr. namestništvo je stavilo zahtevo, ki je skoraj neverjetna in za državo celo nedostojna in ne-zmiselna, namreč, da morajo trpeti stroške tega novega državnega mosta interesent je, t. j. tisti ljudje, ki so vsled krivde države, ki je sezidala preozek most, tako da sedaj povodnji po trikrat do štirikrat napravljajo „interesentom" velikanske škode, ki znašajo večkrat večji znesek, kakor bi stalo enkrat za vselej, če bi se ta most za odvod povodnji napravil. Država bi pa dala velikodušno nlepo" subvencijo za ta svoj lastni most v znesku — čujte — 211 gld. (!) tako, da bi ostalo za interesente od 2500 gld. 211 gld samo 2289 gld.
interesenti so pa ta „nobel" predlog z razburjenjem zavrnili, češ, da mora in lahko stori pač država, da svoje mostove sama zida in plača iz svojih dohodkov, da ni spodobno za državo, da bi zahtevala subvencije, zlasti, ko se gre vendar le samo za neznatne stroške.
C. kr. vlada je izvajala iz te izjave interesentov posledico tako, da nalašč noče tega vodoodvodnega mosta napraviti \ c. kr. naraestništvu se še niti ni zdelo vredno, da bi se oziralo na našo interpelacijo le z najmanjšim upoštevanjem, kako šele, da bi na interpelacijo odgovorilo, ali celo „kolo saluo" delo izvršiti dalo.
Okrajni zastop celjski je pri na-pravi ceste Gaberje Lava na Lavi moral napraviti most 10 m Širok, ravno tako je mesto Celje nižje od tega mosta
v podaljšanju Karolinine nlice dalo napraviti čez Susinco na takoimenovani otok most v širokosti 11 m; vlada pa vkljnb temn noče svojega 5 m širokega mostu razširiti, oziroma napraviti poleg tega mosta potreben most za odvod povodnji ter prepišča brez usmiljenja prebivalstvo vedno se ponavljajočim povodnjim.
Da bi se pa dobilo nekako opra
vi Cen je za tako postopanje, se je reklo, da je naprava takega mosta za odvod vode v tesni zvezi z regulacijo Savinje in da se sme tudi le „ misliti1* začeti na ta most šele tedaj, če se je začela Savinja pri Celju regulirati, akoravno to reguliranje nima ničesar opraviti z državnim mostom, ker je v oskrbi edino le države same, doČim mora Savinjo regulirati in plačevati za regulacijo drŽava in dežela Štajerska.
Takojšnja naprava tega mosta za odvod povodnji bi imela sicer gotov pomen za vodovje Savinje, pa le v toliki meri, da bi potem kratko Sušinca vse svoje vode že v par urah odpeljala po Savinji navzdol proti Laškemu in Zidanemu mostu, torej davno prej, kakor bi povodenj Savinje iz okraja gornjegradskega od Letuša itd. do Celja dospela, kjer za to potrebuje 12 ur. Zaradi tega tudi Savinja ne bi za-naprej nikdar mogla vod SuŠince zaustavljati in povzročevati povodnji. Sedaj pa zadržuje preozki državni most vodovje Sušince, da pride potem Savinja do Celja, nakar njeno divje v a lovje daljni odtok Sušince zastavi, da SuŠinca tako naraste ter napravlja pre-plavljeuja za toliko Časa, da se odteče Savinja!
Dovoljujemo si torej staviti vprašanje:
1. Zakaj c. kr. namestništvo ni na podlagi priznanja, storjenega v dopisu od 28. maja 1889 št. 8889, da je most res preozek in da je nov most za odvod povodnji neobhodno potreben, tega mosta dalo že davno, oziroma pred 6 leti napraviti?
2. Zakaj se c. kr. namestaištvu ni videlo potrebno, na našo interpelacijo od 4. novembra 1904 tudi le odgovoriti, da bi vse svoje mnenje razkrilo, ali bi ljudstvo vsaj izvedelo, da stoji c. kr. namestništvo še vedno na stališču, da se nov most za odvod povodnji čez
! državno cesto mora napraviti iz pri -j spevkov ^interesentov14 in iz javno na-j branih prispevkov?
3. Ali če končno c. Kr. namestništvo morebiti v priznanju nujne potrebnosti tega vodo odvodnega mosta vendar le za primernejše sodi, da se most napravi na državne stroške, in
4. če, ter do kdaj  se sme pričakovati, da se bo ta most za *»dvod po vodaji napravil, da se  ljudstvo vsaj reši večnega strahu pred daljnimi povodnji mi f
V Gradcu, dne 22. listopada 1905.
Dr. Ivan  Dečko, dr. Hrašovec, dr. Ploj, Vošnjak, Kočevar.
Upamo, da se državna oblast ne bode zopet postavljala na stališče slaboumnega kljubovanja ter navzlic temu potrebnega mosta ne hotela zidati, češ, ljudstvo slovensko in celjsko, Če hoče hoče biti rešeno daljnih pi»vodnji, naj bi prišlo s ponižnimi deputacijaini milo prosit, naj se vendar tudi za Slovence in Celjane vsaj nekaj malega stori, ker se je mesto milih prošenj v deželnem zboru energ'Čno nastopilo, pa Že nalašč nič !
Slovensko gledališče.
V petek se poje prvič nt slovenskem odra kresne, po svoji i* redni melodijoznosti so odlikujooa komična opora glasovitog« italijanskega skladatelja G i o a o h i m a Rossinija — »Brivec sevilj-s k i«. Opfra je že stara, pala sa je prvič z velikanskim uspahom v Rimu 1 1816, a je vkljnb svoji starosti ohranila prvotno svežost in privlačnost vsled svojega bogastva na krasnih oč&rajočih melodijah da ja ša dandanes stalno na repertoarju vseh večjih in uglednejsih evropskih g'e dališo.
Opera obsega dve dejanji o tremi
slikami.
V prvi sliki naatonl gre>f Al-maviva (g Orželaktja svojim služabnikom Fiorillem in jredcij dražb« poje podoknico lepi Rocini, varo vanki doktorja Bartola. V tetu bipu aa jim pribbža brivec Figaro (gosp. O ufodoik). Gr f Almaviva g% na prosi, da b: rou pomagat prib?riti si Risino, nn katero pasi r»jen varuh dr. Bariolo kot na aeZMoo svojega O špan, ker ima namen! da sa sam porodi s bogato svojo varovanko. Fi garo, ki ga je grof pridobil n% svojo strofi z b"*g=*t»m darilom, napravi nac-t, kako bi grof najložje prišel v dr. Bartolovo hišo. V Seviijo dospejo vojaki in s« rasdele po privatnih hišah Grof se naj pr;.-oblfcče v jaka in s? naj nastani v Birtolovi hili, kar a* mu bo tem loSje p^s-e-Ailo, ker |e prijatelj poUovn'&> do-tišn^ga sjoika.
V drugi etiki nastopi Rozina UdČ R In d ova) in iziai* v ptsrn. svoja arČna Čutila napram Lind--.ru, pod katerim imenom so ji jo pred stavil gref Almaviva. Silene na pisati pisni). V tam h»cu prideta v sobo njen varuh dr. B»rtolo (.rosp. Rs nek) in glasbeni uč.telj B*silio. Roilna odhiti prestal >na it sob*. Bartola in Btiilio (jp Bo te t to) ssu jota načrte, kako bi grofe c ©breko-v*n;6stt isr.n.U iz Roainiaega ©rc*. [talina ia fUie ? sjfeo 4 spremstvu F gara, ki ji govori o L'ndaru ia skuša v nji zbuditi ljubezen dn grrfa. Pri tim 003zš, da RosilUl žo vsa gori ia grofa in da i.na ž) ceio zanj pripravljeno pia&o. Ves vzradoŠČen odhiti Figaro b pismom. Bartolu opazi, da ss je pravkar rabil njegov peresaifc, a dasi mu Rjzina potuži reki popisani listek, feadai ji ne verjame in sumi, da je pisal« neka) drugega. Rjfiioa odhiti, zt njo zapusti sobo tudi Bsrsoio, kiič^č gospodinjo Mirociino. Maroelica (gdč Ko 6e7arjeva) prihil:, a zopet prestrašena beži, ko |i stopi s *&bljo v rozi nasproti grof, preobučen v vojaka in navidezno silno pijan. Almaviva jtma silno rasgrajmt?, da prestrašana pri h i sita v sjDj B^rtolo in R->r.n&. BivtMj ee hoče vsiljivca odkrilati s tem, da mu pokaža dovolilo, ki g* eprošca dolžnost, jemati na sta . vanje vojaštvo. Orcf ki se je medtem dal apozuati Rozin?, se ne briga za to dovolilo   K^r  hočo BaVtolo
! grofa s aiio odstraniti, nastane solen hrup, ki privabi na poio>UČa zapored Marelico. Ftgara, B*iil<& in drucr* ljudi. Končno pr de častuifc (g Z a c h) s stražo, k* h^če g odpeljati. A'rn3viva se «4 lastniku ppozuati in strsia s> umakne, kar e Ino i.r senati Bartola n B«sUija in provircči solcšou zmedenost.
stav.: i ----- '--"' : —
karsko barvo posameznih političnih dnevnikov. Veseli ga pa, da, čeprav so si pri nas slovenske stranke Često v laseh, vendar so njihovi organi napram Rusom pisali lojalno in bratovsko, da bi vojna prinesla končno ruskemu narodu — politično svobodo izpod abso-lutistnega tiranstva.
O. Zabolotskij vidi pri nas napredek tudi v tem, da imamo že svoje domače slovenske knjigarje in to enega v Ljubljani v Prešernovih ulicah, enega pa v Gorici . . .
Najbolj navdušeno pisan oddelek „Ljabljane" je tisti, ki govori o „ot-krytju pamjatnika poetu slovenskago vozroždcnija, Fr. Prešernu". Tukaj govori pisatelj samo o slavnostnem dnevu 10. septembra, saj se je bil Peter Aleksandrovič udeležil sam osebno odkritja, kjer je na Marijinem trgu v imenu Rusov prvi stopil na govorniški oder ter z globoko premišljenimi in občutenimi besedami označil pomen slavnosti in Prešerna samega. Peter Aleksandrovič pravi, da je bil on prvi, ki je govoril v Ljubljani javno v ruskem jeziku in to ga je navdajalo s posebnim ponosom in navdušenjem. Naš Peter Aleksandrovič pa je govoril tudi res lepo. Govoril pa ni kot pooblaščenec in mandatar   kakega vseučilišča,   nego kot
——"* «•
privatnik v svojem imenu in v imenu roškega naroda vobče. . .
V svojem   opisu slavnosti našteva ' vse številne deputacije drugih slovanskih
naiodov — izvzemši Poljake. Omenja tudi, da je bil prišel na našo slavnost ; sam veliki češki pesnik Jaroslav Vrch-Iicky.   Težko pa mu je bilo pri srcu, ; pravi, ko je videl ob spomeniku toliko I krasnih vencev iz Prage,  Zagreba in i iz Belega grada, a is Rusije ni bilo j nobenega! Peter Aleksandrovič želi, da bi Rusi čimpreje položili, oziroma poslali kak  venec Prešernovemu spomeniku. No, mi pač ne zamerimo Rusom, da tega niso bili  storili; imeli so in imajo še doma toliko skrbi, da pač ne utegnejo misliti sedaj na — Prešerna.
V V. oddelku opisuje Peter Aleksandrovič lepoto naše domovine, in to v prvi vrsti prirodne lepote kranjske dežele. Ne more se nadiviti našim planinam. To mu radi verjamemo. Rusija je po ogromni večini svoje ploskve ravnina, gore in to najvišjo gore v Evropi, so samo na Kavkazu. Gorat je tudi Ural, gore ima Sibirija in nekaj tudi Krim, A koliko milijonov Rusov umrje, ki niso nikdar videli takega hriba, kakršen je ljubljanski Rožuik! Zato tako imponira Petru Aleksandroviču naš krasni Triglav.  Svojim rojakom pripo-
veduje tudi pravljico o „Zlatorogu". Na Bledu je preživel par mesecev in zato citira Prešernove stihe: „Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolco ta podoba raja." Seveda si je ogledal tudi Vintgar, romal je v Vrbo, rojstno vas Prešernovo, ter se vpisal v spominsko knjigo, ki leži na razpolago pri „Ribičevih".
V sklepnem Članku pa pripoveduje, kako ga je očarala Postojnska jama s svojimi stalaktiti in stalagmiti.
Piedno se poslovi s svojim pere som od nas, ozre se Peter Aleksandrovič še s kratkim resumejem na ves slovenski narod po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Pravi, da naša borba na podlagi narodne zavednosti in naše najnovejše kulturno delo traja Šele kakih 50 let in vendar se nam je že precej posrečilo povrniti poprej ponemčeni slovenski zemlji slovenski značaj, za kar da imajo zaslugo slovenski pisatelji in politični dejatelji začenši z Vodnikom pa do najnovejšega Časa.
G. Zabolotskij našteva tudi tiste Slovence, ki so zasloveli v Širokem svetu kot učenjaki, n. pr. Kopitar, Miklošič, Krek in nekateri še živeči. Takisto omenja nekaj upodabljajočih umetnikov,  ki so bili ali so še na dobrem
glasu. O slovenskem šolstvu je g. Z. dobro poučen, morebiti veliko boljše nego marsikak domač prvak. Obžaluje, da nimamo še nobene popolne slovenske šole, ne gimnazije, ne realke. Boli ga, da tudi naša ženska mladež nima dosedaj Še nobeuo popolne srednje šole. Da imamo v Ljubljani trirazredno slovenska višjo mestno dekl'ško šolo, je g. Z. menda prezrl. Ta ženska šola se po najuovejšem sklepu občinskega svetu (meseca novembra t. 1.) spremeni, Čim ; bode dograjeno za to potrebno poslopje, v šestrazredni licej s penzijouatom. j Sicer pa piše g. Z. o našem žeustvu zelo pohvalno ter pravi, da imajo Slovenke vsa potrebna intelektualna svoj stva, da bodo lahko napredovale z duhom Časa, saj so med njimi nekatere dobre pisateljice in javne dejatcljice, ki pospešujejo narodno delo.
Prav je, da naš Peter Aleksandrovič ne zamolči niti naših napak, in Če nam jih pove v obraz, vemo, da nam jih očita iz najboljšega namena kot pravi brat. G. Z. piše, da je pri nas vse preveč razvit strankarski duh, da so strauke nespravljive in nestrpne druga proti drugi ter da veliko Slovencev nekoliko preveč ljubi polno vinsko Čašo . . .
Vnanjoat slovenskega tipa je napravila  ua  ruskega  profesorja Zabo-
lotskega   najprijetnejši vtisk. „NeŽna ženstvenost in  velikokrat   izredna le pota slovenskih žensk  ter močna po stava moških", to da so tipične potesfl slovenskega plemena.
*
Povedal sem poglavitne misli go spoda Petra Aleksandroviča Zaboloi-skega člankov, za katere smo mu Slovenci hvaležni. Pisatelj ni nameraval napisati znaustveue Študije o nas, nego v poljudnem tonu poučiti svoje rojake o slovenski domovini. Žalibog se Rusi, kakor sem že omenil, sedaj ne utegnejo pečati z „zagraničnimi" razmerami uiti z drugimi Slovani, ker imajo v Rudiji sami skrbi čez glavo. „Zloba dne" je tam prikipela do vrha. Mi samo želim", da bi se proces prenovijenja izvršil čimpreje in brez prevelikih žrtev. Da bi se tam kmalu podrli zaduii stebri starega in zastarelega, auahronistue^ absolntistnega režima ter da bi potem izpod razvalin stare Rusije vstala nova, lepša, svohodua, ne odvisna od volje enega samega človeka ali kake aristo kratiČne oligarhije, nego na ramah ruskega naroda in njegove naprednomis-leče inteligeucije stoječa slovanska Ru sija, ki bode pravična vsem svojim na rodom !
t. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 280, dne 7. decembra 19Q6
V tretji sliki nastopi Alma viva kot namestnik baje obolelega B%zilij8, ki poučuje Rozino v glasbi. B»rtolo ora sprva ođpođi, ko pa izve, da je Baiilijev nsmestnik man z gre f o m Almavivo, ga prijazno sprejme in pokliče Rozino. Pouk bo prične. V tem hipu pride F garo, da doktorja obrije. Par trenotkov kasneje stopi na pozornioo ludi Bazilio, ki seveda ni bil bolan. Grof ga i denarjem podkupi, da se takoj poslovi. F.gato jame Bartola brili, grof in K zina pa sedita ob klavirju in se isupoo posvetujeta, kako bi bilo naj-ložje Rozini utefii iz varuhove oblasti. Nenavadno zaupnost med navideznim učiteljem glasDa in Rozino opa»i končno Bartolo. Raz«arjen skoči po-korci, r^r»;e oba in jih spodi is sobe. Sara pa boče odbiteti k notar u, da iji mu napravil ženitno pogodbo, ki bi mu naj za vedno zagotovila posest Rozine in njenega bogastva.
Ž* se boče odpraviti k notarju, ko mu pride nasproti Bazilio. Ker ima 8*ro še druge posle opravit), naprosi Bizilija, naj gre po notarja, boa zf*ous%ita sobo, v kateri ostane dama Rjzina. Medtem se prikradeta saozi okno grof Almaviva in Figaro v sobn. Skoro nato se vrne Bazilio i notarjem, ki napravi žen too pismo med grofom in Rozino. Basiiio, od grefa podkupljen, poopiše kot sve čok ženitno pismo. Ko se dr. Bsr toio vrne, je vsa zadeva že končana. Da?i sprva rszjarjen, ee skoro poto-) ž;, ko m a grof prepusti Rozinino doto.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. decembra.
—  ŠubJje   in dolenjska železnica. Pisali smo že o zadnji samohvali, s katero si dela banke-rotni dvorni svetnik na Kamnu reklamo za doTga svoje kosti. Povedali smo že tudi, da je Šaklje pri ti pri liki debitiral s svojimi sinčki, Krpan čki.   Vidi  pa  se  nam koristno, da ponatisnemo  iz »Slovenca« eeli dotični odstavek, ker kaj takega še ni rodila humoristična literatura cslega sveta Dotični odstavek slove: »Kaj poreče poštenjak — in  bedi si še tako velik nasprotnik mojemu političnemu nastopu, — zlasti o prst; panja znanega novomeškega terorisla, kojemu so vsa gori navedena dejstva  le predobro   znana  in kateri navzlic temu izliva smrdljivo golido svojih čenčarij v »Narodu« črez moj politični značaj,  češ, Š u k 1 j e nikoli ni ničesar storil za našo železnico!   Mene  pač  ne spravi is duševnega ravnotežja.   Njemu in njegovim  sotrudoikom nasproti se držim vekovitih  Dantejevih bese-1: »Non ti onrar di loro, ma guarda e p&ss&!« Ia tako daleč sega moja pri-£&nfcsljivcst, da mu celo postreže:?* z dobrim svetom.   Pred tedni nasio-ril je ta časnikarski franc tireur v enem  svojih   klavernih člankov v »Slov. N»rodu« mojim sinom s'edeče drzne b-sede: „Sinovi, sramujte se svojega očeta!" Svarim g*,
naj odale) opusti jednake šala! Naj pusti pri miru moje fante, v svojem lastnem interesu! Moji sinovi ao hvala Bogu od prvega do zadnjega dostojni, pogumni, krepki fantje. Novomeški »Knallpvoti« jim kav nifi ne imponuje, atrahopetnoati ne poznajo, tembolj sem jim hvaUžen, da bo uvaževaje izrecni nasvet svojega očeta zaničljivim preziranjem molčali na njegovo izzivanje. Toda trajnega poroštva za njih hladnokrvnost ne bi maral prevzeti. In tedaj naj ae mojster zabavljač onstran Krke ne oglasi ved z enakim apele m na moje sinove, sicer se utegne pripetiti, da enemu ali drugemu mojih fantov mine potrpežljivost ter da kaznuje širokoustneŽa na oni način, kateri je po mnenju dostojnih mož najbolj prikladen enaki pasmi!« Comu smo ponatisnili komični ta izbruh bolne duše ? Najprej zategadelj, da se vidi, kako surovo piše g. dvorni svetnik, dasi »surovosti« našega lista vedno na svojem jeziku noBi. Tak človek naj nam še kdaj govori o dobrem tonn! Drugič pa zt»teg#de)j, da se svfct prepriča, da srno moža po vsi pravici v Mozirje pošiljali. O i sedaj no, se kaj takt g* ne bedemo več upal?, ker se tresemo pred starega Sukljtta mladini Krpanški!   H ! ha!
— Komedija.   Veakomur je jasno, da se ogrevajo naši klerikalci za splošno in enako volilno pravico le radi tega, ker si upajo 2 njo pridobiti večino v deželni zbornici, in morda tudi v mestni zbornici ljubljanski. Da je položaj tak, da bi klerikalci pri splošni in enaki volilni pravioi izgubili svojo pozicijo v deželi, bi škcf in Susteršič omenjeno volilno pravioo prav grdo preklinjala! V tem osiru  nam  je  položaj četa jasen, in gotovo je, da  bi klerikalci nikdar ne abdicirali s tistim veseljem, s katerim gotovi krogi našo stranko silijo, da naj abdicira na ljubo splošni in enaki volilni pravici. Mi ne igrazao na tem polju nikake komedije; za splošno in enako volilno pravico smo le tedai, ako prinese Slovencem kaj narodnih korist).   Ce teb ni, ali pa Če cam prinese škodo, potem pa naj tudi splošno in enako volilno pravico vzame vre g! Klerikalci pa igrajo veliko  komedijo,  katere  se  je sedtj adeležil tudi škrl Jeglič. Će je le na sveta  kaka smešnoat  mogoča, ta človek jo takoj reklamira zase! Sedtj je razhobntl v svet, da je izstopil iz kluba  desnice  v  gosposki zbornici, ker je grof Thun govoril proti splošni in enaki vol 1 ni pravici. Ta izstop je smešen, ker je član ravno istega kluba, profesor Limasch govoril ta splošno   in  enako   volilno   pravico. I Smešen pa je tudi zategadelj, ker je i čist^ vseeno, je-li taka ničla,  kot je ! Jeglič v goBposki zbornici, pri tem ali onem klubu. Radovedni smo, pri k&terem klubu b"de iskal sa^aj ze-
vetšČa? Morda pa ostane Škot Jeglič »divjak«, ker bi se njegovemu naturala brei dvojbe najbolj prikladalo. Bog daj srečo!
— Kako hvalo tanje dr. Krama F. V svoiem zadnjem govoru ae je dr. Kr&mtf, ki je svoj Čas bil za to, da naj ae davčna moč pri splošni in enaki volilni pravici tudi upoštava, silno sladkal dr. Adlerju, voditelju internacionalne socialne demokracije na Duoa.u. V njegovem govora \e kar d-ž v*lr. aukrenth • der hoehv^rehrt^ H->rr V irredoer, d*r ttb«rtfU8 fjreenrtr H rr Vorr*da***« itd. Dr. Adler, ki je pod b^n 'L dom iz nekdamtg* i-r^štena g*to, je ta bizantinizam ć -«k -ur govornika opazoval z velikem amZtiosadovol j-Stvom. V parlamentu namrv.fi! Zunaj parlamenta pa je prisilil socialne demokrate v Brnu, da so ae morali sdruiiti s nemško buržoazijo, in sicer v ta namen, d& 50 000 Čehov v Brnu no dobi niti enega zastopnika v brnskecn mestnem svetu. Ii tako se je tudi zgodilo: s pomočjo Adior/eve socialne demokracije so bdi Č hi pobiti. So cialna demokracija hoče biti int*r-n*ci)onaln», a če se gre, Siov&nu kaj odnesi*, se dr Adier in dr. D'E »ert w**aoj bratita Moria bode to tir. Kra-m*i v kratkem sam spreviiisJ, ter prišel do prepričanja, da Slovanstvo v Avstriji od kakega dr Adierja ničesar pričakovati nima!
— Lampe se pere. Včeraj se je zastopnik slovenskega ljudstva na zadnjem   katoliškem   shodu vendarle oglasil k besedi in k odgovoru na že večkrat omenjeni ,,Mirovu članek. Lampe se sedaj izgovarja, da se tega vsenem-Škega shoda, ki so ga per nefas rsz-vpili za vsekatoliškega, udeležil v prvi vrsti radi tega, ker je moral kot tajnik pripravljavnemu odboru za tretji slovenski katoliški  shod videti, kako se taki shodi prirejajo na Dunaju. Torej radovednost ga je gnala na Dunaj. Zakaj pa ste potem sploh nastopali otici-jalno, če ste hoteli pravzaprav le „zijala prodajati".   Ta argument je tedaj povsem piškav.   V drugi vrsti pa je hotel Lampe priboriti svojemu narodu ugled pred svetom!   Ta je dobra. V dokaz  temu  navaja  Lampe različna zborovanja,  pri  katerih je — kakor pravi — pošteno, odkrito in uspešno zagovarjal vseskozi slovensko stališče. Na resnici te samohvale pa moramo mi prav zelo dvomiti, ker koroški Slovenci in duhovniki o vseh teh Lampe tovih nastopih prav nič ne  vedo povedati in poročati.   Pri tem pripomnimo, da se je glasom „Mira" udeležilo tega katoliškega shoda 65 Korošcev, medtem ko so vse ostale slovenske kronovine poslale na shod kakih 20 oseb. Vprašati je  te<taj:   Kje  pa   ste  g. Lampe sploh nastopali, kako ste zahtevali po polno enakopravnost itd., da Vas niti eden izmed 65 koroških Slovencev ni
mogel slišati ? To je vendar zelo čudno. Tega vendar ne moremo misliti, da so vsi koroški Slovenci, od prvega do zadnjega. Šli „ molčat in se skrivat na Dunaj"! Lampe seveda sedaj lahko piše in poroča o svojih nastopih, ko likor in kar hoče. Saj ga, kakor trdi „Mir", nihče ni slišal in ga tedaj tudi nihče kontrolirati ne more. Ali tega tudi s svojimi sicer nekoliko prikritimi napadi na celovški „Mir" ne bode mogel zatajiti, da je bil katoliški shod strogo tendencijozen in nemški katoliški shod, pri katerem so Slovenci z Lam-petom vred delali le stafažo. Lampe vsled tega sicer ni tako zelo potrt kakor koroški Slovenci in tudi ne tako odkritosrčen. Ali vendar se tudi med vrsticami njegovega zagovora prav jasno čita globok vzdih: Pater, peecavi!
— Občinske volitve v IdViji so pred durmi. Priprave se od nasprotnih strank vrše le bolj natihoma. Socijalni demokrati imajo v nedeljo, dne 17. t. m., shod, da se pomenijo o občinskem gospodarstvu, klerikalci pa bodo svoje delo že opravili na prižnici in v spovednici, največ pa njihovemu značaju primerno — zahrbtno. Upanje na zmago imajo pač samo v tretjem razredu in tu se bo bil najhujši boj. V prvem in dragem razreda so v tako ne znatni manjšini, da se v odkritem boja niti poskusili ne bodo. Pač pa bodo poskušali v zvijačnem boju in z intrigami doseči kak uspeh. Tudi to se jim gotovo ponesreči, če bodo znali narodno napredni pristaši prekrižati jim njihove zlobne nakane in se ne zakrivijo zopet kake nerodnosti od napredne strani, kakor pri zadnji dopolnilni volitvi. Skli-čejo naj se shodi volilcev prvega in drugega razreda, da si uradništvo kakor meščanstvo more samo izbrati od-bornike-kandidate. Napredna misel pa zahteva od mnogih somišljenikov, da prenehajo 8 pasivno rezistenco in vstopijo zopet v boj za narodno in napredno Idrijo.
— Nima sreče idrijski katebet Os\vald s svojimi večnimi pritožbami. Zopet mu je okrajno glavarstvo odbilo pritožbo proti razglasu idrijskega županstva o razpoložitvi volilnih imenikov. Ni mu bilo prav, da je županstvo po § 17. obč. vol. reda določilo rok za vlaganje pritožb proti sestavi voMnega imenika  v  prvem  tednu razpoložitve.
i Skrpucal je v svoji brihtnosti in potem, ko je dobil po Arkotn Daravnost od
i deželnega predsednika zagotovilo, da postopanje županstva ni pravilno, pritožbo na okrajno glavarstvo v Logatcu. S to je v znani svoji nadutosti zahte val, naj glavarstvo kar kratkomalo razveljavi razglas županstva. Seve Oswald si predstavlja, da je županstvo metla, s ko o glavarstvo kar tako lahko pometa, no, in če on reče, potem se mora to itak zgoditi, pa naj se vse zakone na glavo postavi. Saj škof tudi komandira vlado, in Oswald je vendar v službi škofovi, kje se mu more tedaj glavar-
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
(Dalje.) V.
Vojni načrt devinskega vladarja je bil jako preprost Juri Bi je ho;el v Daviau ohraniti najmočnejša za« vetišče in zato se je umaknil v Senožeče, veđoč, da mu patrijarhova armada gotovo sledi. Patrijarhu je bilo na tem, da dobi Jurja v roke, in sicer tekom štiridesetih dni, zakaj vedel je, da ee po tej dobi razprši večji del armade in zato se armada tudi ni mudila pred Devirfom, nego je odrinila proti SeDožeč&m.
Ko so se pojavili prvi oddelki P irijarhove armade v senožeški okolici, je Juri ektical svoje viteze in jih jo peljal na grajski stolp, odkoder je bil dober razgled na vse strani. Juri je bil mnenja, da kaže najbolje, ako naskoči posebe vsak oddelek patrijarhove Ermade, še predno bi se mogel utaboriti, ker bi tako najlaglje prizadel sovražniku občutnih izgub, ne da bi mu mogli pomagati drugi oddelki. Večinoma so vitezi pritrjevali tej misli, ugovarjal pa je Tomaž Katinski.
»Tvoja vnema, so spoprijeti s sovražnikom, je sicer hvalevredna ali
kaže, da si se doslej vedno vojakova! samo na ravnem polju in nisi vajen, čakati za trdimi zidovi na sovražnika. Cim zagledaš sovražnika, ti zavre kri in tvoja roka se oprijema meča. Toda pomisli in preudari, če ti more &j tako srečen napad na posamezne oddelke patrijarhove armade res kaj koristit'. Denimo, da se ti posreči uničiti te oddelke popolnoma — na vsak način izgubiš tudi ti lepo število krepkih sulic. Patrijarhova armada bi že prenesla to izgubo, ker je velika, ti pa bi te izgube ne prenesel. Na vsakega tvojega moža pride petdeset patrijarhovih — v takih razmerah pa moraš gledati, da ne izgubiš po nepotrebnem nobenega moža.«
»Prav ti prvi oddelki patrijarhove armade so za moje podložnike najhujša nadloga,« je ugovarjal Juri. »Ti poropajo in poplenijo vse«
»Će uničiš razbojniške tolpe, ki so se pridružile patrijarhovi armadi, izkažeš samo patrijarhu uslugo. Naša naloga je, poraziti tiste, ki so res nevarni, to pa niso ti razbojniki. Patrijarhov legat jih je poslal naprej, daprovzroČe med prebivalstvom strah in da izvabijo tebe v boj; jutri bi ti bil utrujen in tedaj bi te lahko s uspehom napadlo jedro patrijarhove vojske.«
»Prav praviš, Tomaž; tvoji sveti
so vedno mo«ir:. čakajmo torej do jutri — poten pa pojdemo v boj.«
»Tudi to bi bila napaka, ki bi se lahko bridko maščevalo,« je menil Tomaž R. tinski. Sulica proti sulici, meč proti meču — to je igra, kateri aa moramo mi izogibati. Denimo, da Tsak naš mož ubije pet nasprotnikov pređno sam pade — končni izid bi bil za nas obupen. Le če ostanemo za nasipi in ziiovi senožeškeg* gradu, bi se mogli uspešno braniti. Tu bo moral sovražnik vsak kamen, ki ga hoče zavzeti, drago in krvavo plačati in trdno smerno upati, da se bo naposled poražen moral umakniti.«
»Na nekaj pa vendar nisi mislil,« je dejal Juri. »C^ naskočimo sovraž nika, se lahko združimo, zmaga nam je zagotovljena, če napademo vsi posamičen oddelek. Tu pa smo napravili okrog vasi dolge nasipe in razdeliti se moramo tako, da ne bo nikdar mogoče udariti na sovražnika, nego se bomo vedno morali samo braniti.«
»NiČ zato! Se vedno bo časa dovolj, da osredotočimo vse svoje moči. Naj zavzamejo prvi nasip; to jih bo mnogo veljalo, mi pa se umaknemo za drugi nasip; če ga zavzemo, jih bo to zopet mnogo veljalo, mi pa se umaknemo v grad. Grajsko aidovje je visoko in trdno, nas pa bo toliko,
da noben sovražnik ne bo mog».l priti čez te zidove. S cer pa je čas naš najboljši zaveznik; Čimveč časa potrnrjo so^r&Žniki, tem sigurnejša je nrsa znvga.«
Juri se je zamišljen naslonil na svoj dolgi meč. Š .'le čez nekaj trenotkov je r»rkel:
»Da, Či>s je naš najboljši zaveznik, pa tudi naš najnevarnejši sovražnik. Toda naj vtlja tvoja misel. Sicer pa v eeli okolici ne vidim ne ene zastave, ki bi jo bilo vredno vzeti, če o^štsjem zastavo Otona Vi pavskega. Temu pa meni pač ni več treba dokazovati, da se ga ne bojim.«
Vitezi so z Jurjem vred zapustit stolp in so šli na grajsko dvorišče, kamor je bil dal Juri sklicatt senc-žeško prebivalstvo in kamor so prišli tudi prebivaloi is okoliških vasi, ki 80 bežali pred sovražnikom. Juri je zbrani množici povedal, kako misli braniti vas in grad do skrajnosti in je ljudstvo poživljal, naj ga pri tem podpira, zlasti ker je skoro gotovo, da napade sovražnik Senožeče ponoči.
Ko se je naposled še domenil s vitezi glede različnih posamičnosti pri obrambi, je odšel v grad v svojo sobo, kamor sta ga spremila samo Komolja in H«san.
(Dalje prih.)
stvo zoperstavljati. Škoda le, da si to Oswald le v mislih predstavlja, v resnici je pa vendar malo drugače. Ni tedaj glavarstvo razveljavilo županskega razglasa, kar je Oswald tako oblastno zahteval, ampak razveljavilo je Oswal-dovo pritožbo v polnem obsegu. Os-wald je ostal na cedilu z obljubo deželnega predsednika. Kako to, da ni nič pomagala? Bog zna, kaj je dekan Arko predsedniku v svoji neomejeni omejenosti natvezil o stvari, ali pa ga je morda v svoji jezuitski nedolžnosti celo nafarbal, da mu je obljubil svojo pomoč. No, naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da je Oswald 8 svojim re-kurzom zopet enkrat obsedel. To mu iz srca privoščimo in tudi v bodoče mu ne želimo več sreče.
— Basen o vol Ssu in o v ci. Kakor smo  že včeraj omenili,  so priredili spodnještajerski neodrešenci, kakor Mravlag, Jesenko, Lenko itd. dne 5. t. m., t. j. zvečer, ko so parklji ropotali z verigami, pol. zborovanje v Gradcu. Napovedano je  bilo,  da se gre za obrambo  pred   slovensko nevarnostjo   na   Spodnjem štajerskem.   Vedeti pa je treba, da Nemci   obupno  stokajo  in  na pomoč kličejo  posebno   takrat,   kadar  se odpravljajo  na kako Jpolitično ropanje. S tega stališča ja treba presojati  tudi to njihovo zborovanje.  Bilo  bi nam le v ponos in zavest, ako bi bile nemške trditve o taki nevarnosti in prodiranju Slovencev resnične. Kdor pa pozna količkaj  politični  položaj  na Spodnjem Štajerskem, kdor je Čital v naših podlistkih o  slov. nemš&i meji statistično razkazilo,   kako   daleč   smo se morali samo v zadnjih 50 letih umakniti nasilnemu nemštvn,  temu mora res vzki-peti kri nad toliko nemško predrznostjo. Posebno nesramno je govoril dr. Mavrag, Čigar mati še nemško ni znala. Govoril je celo o predrznosti in prodiranju Slovencev na Gornjem   Štajerskem.    Res   je, da imamo  v  industrijskih  krajih Srednje in Gornje Štajerske močne slovenske delavske kolonije, toda ti naši rojaki so v narodnem oziru taki siromaki, da javno  med seboj   slovensko   še govoriti ne upajo, da volijo nemške kandidate, da jih pri ljudskem štetju sploh štejejo med Nemce. O slovenskem šolstvu seveda še misliti ni, saj jim Škof niti slovenskih spovednikov ne privošči. In taka zatirana in izmozgaoa raja naj bi pomenila nevarnost za Nemce! Da, ako bi bili to  Nemci  med Slovani ustvarili, bi si bili že davno svoj nemški   „otoku    s    svojimi    Župnijami in uradi.   —   Koliko  zgodovinske pravice imajo  Nemci  do  Štajerske  kot njeni „kulturonosci", so večkrat dokazali nemški zgodovinarji nepobitno. Da pa je Mravlag  res  imel namen,  igrati le vlogo  nemškega   volka proti slovenski ovci, je pokazal njegov poziv,   da morajo  Nemci na Spodnjem Štajerskem pričeti brezobziren boj ter Že enkrat zavreči čenčarij e o enakopravnosti.   —   Neki dr. Giirtler je hotel smešiti slovensko literaturo s tem, da je kazal neko nemško zmašilo kot bibliografijo vse slovenske literature. — Seveda je rogovilil tudi ljubljanski odvetnik Eger, t. j. tisti E g e r,   ki   ga   Žive skoraj izključno slovenske stranke.
— Državni uslužbenci pri miniatrakem predsedniku.
D.ie 5 t. m. je bila de^utaaija državnih uslužbencev avstrijskih pri ministrskem predsedniku Gautsaha in mu naznanila sklepe zadnjega zborovanja državnih uslužbencev. M nistrski predsednic je obljubil, da bo dal preštudirati avansmaske od-nošaje in povzročil po možnosti potrebno. Po*vtt3vanje o vpr»š*nju glede dobivanja aktivitttnih doklad v penziji se Že vrši in bo rešitev tega vprašanja izpadla ugodnejše, nego drž uslužbenci pr?čaku;ejo Deputacija je šla zadovoljna cd G*u-tsoba. Ča se te obljuba le res ures* ničijo !?
— Slovenske matrike na KoroNkem in knezoskof dr. Kalin. Ia Celovca so nam piše: »Gsioviki »Mir« piše: »Kakor se nam poroča od več strani in kakor smo čitali tudi v škofijskem uradnem listu, je knezoške fijski ordinarijat zaukazal, da se mo rajo župnijske matrike
tudi v popolnoma slovenskih krajih voditi ukijuSno le v nemškem jeziku, dokUr vlada ne izreče stoje bosede.a To je torej uksz knezoškof* dr. Kal n*, kateri Dttjodloonejse oporeka njegovemu v zadevi slovenskih matrik pr votno izr&ldocruu mnirju, češ, da imajo koroški Slovenci pr*. vico do slo ve s k i h matrik. T» ukaz koroške ki* r kalne avtoritete, ki svojo bsrvo nremu^a Ukl dobro nam znana živalas, ho da! Stovenoem neprijssni c kr. vlaii inicijativo, da se bo v svcji odločilni in vse.kako merodi'lni  razsodbi  zvijala  na vse mogoče in nemogočo načine in aku šala kolikor toliko sahraniti kerešk m Slovencem postavno in po dolgoletni praksi j:m zajamčen  pravico slovenskega vknjiftevanja. Kfliko s krvavimi žulji prisiusenih goldinarjev  je le isvab-i   knezoškcf K&hn  od svojih pobleTiiih slovenskih ovčis na Koro škem za svoje klerikalne akcije in zavede! V denarnih potrebah se dela namreč tudi Slovenoem prijaznega, a ko sa pa sledni ganejo in z*hte vajo svojs pravice, tedaj je pa ramo on prvi,  ki plane 1 ki razburjena z ver jad med svoje slovenske cv&se in prekosi v svoji nemškonacionalni nadutosti najzagrizerejšanra nemlko-neciooalnega agitatorja.   Ia t*k Škof uživa med koroškimi Sloveoci toliko zaupanja m spoštovanja, da s? mu celo h;Ir ij. \n delujejo za njegoveneru-škonaoionalne t-Tisti slovenski duhovniki  pa,  ki   klečeplazijo pred Kibnom, bo celo voditelji koroških Slovencev, katere navdušujejo za vse drugo poprej, pet-rn pa šeie za to, kar je koroškim Slovencem najbolj potrebno in koristno. Zadoji katoliški shod je jasen dokaz, koliko je nemškim klerikalcem in nemško-kieri-kalno mislečim slovenskim duhovskom ležeče na narodnem blagostanju in ugledu koroških Slovenoav. O*oli 70 koreških Slovencev se je vieslo na Dunaj samo zato, da so tam prevzeli vlego statistov.  Ai ni škoda onih 4500 K   katere so raztrosili — povprečno  rs*5ucsno — koroški S 0-veocl na Djnaju. Ia to vse zsto, da 80 jih nemški klerikalai kot Slovence Nemcem prodali in njihovo narodnost popolnoma ignorirali! Bilo bi p3Č koristneje, ako bi h ili
ti   pobožni   rn o l a k i d
ali
to vsoto šentjakobski šoli v Rcžu, za katero koesoškcf Kahn in nemški klerikalci dosedaj še niso darov&H niti najaanišega prispe v kp, ker jim za s-ovensko stvar cg gre ničesar izpod rok. Z* to prijaznost, ki so jO skazsli koroški S ovenci na zadnjem katoliškem shodu nemškim kle?ikalasm in šk(,fu Kshnu, ae jim je ta zahvalil s tem, d« jim je pri-zadel zopet cn ud&rec ia rned sroie ovčice zopet sprožit oni boj in eno nes'ogc, ki je tozadevno že hudo razgrajala med koroškimi Slovenei Škof Kahn pač ni pospešiteij miru in sprave, *&»pak gojitelj nesloge in s tem tudi sovraštva in gnus* do vsega, kar u3i po svojih podložnih pastirjih. Med slovenskimi ovč<c&r»i se pojavlja zmerom večja verska brezbrižnost. Vzrok tega pa je skr&jna
neprije*noefc škofa Kahna do koroških
Slovencev.
— Dalmatinski drž. poslanci in »Slovanska iveia11.
Naši klerikalci so, kakor je znano obsodili reško resolucijo. A vkljnb temu sede dalmatinski poslanci, ki so podpisali resolucijo, na Duntja v enem klubu z našimi klerikaloi in ae dado celo na zunaj zaat;pati po Šuklictu, na čigar predlog so se klerikaloi izrekli proti reški resoiuc ji. To je vsekakor Čudno postopanje. V tej zadevi piše včerajšnji »Novi List«: »Glede ogrske krize posnemamo iz časopisov, da je »S.ovan-ska zveza«, v kateri so tudi naši po slanci, določila za govornika Šukljeta. Stališče »Slovenske ljudske stranke« (bivše »narodno-klerikalne«) glede na krizo je docela avstrijsko. Izjava »htfrata« Šukljeta v dunajskem državnem zboru, a katero je zahteval, da bi dalmatinski poslanci v državnem zboru obsodili reško resolucijo, ako hočejo še nadalje ostati s slovenskimi klerikaloi v enem klubu, in njegova izjava dne 27. novembra
j v l.bllani o reški resoluciji ste tak% da bi jih naši poslanci morali odbiti -n  desaovirati.   »H fra t a Suklje bo torej govoril  v  imenu  kluba, kate r«mu   pripadajo   tudi   hrvatski poslane.   Torej ti klerikalni Avstrijec, nasprot-o.k hrvatskega stališča v ze-devi krize, bo zastopal v istem vpra-I nju sUli&fte onih, ki so podpisali r -ško resolucijo?!   Mi na noben nt -čin ne moremo  razumeti,   kako je t) m n gode.   Z%kaj: ako se naši po »Uno! ne strinjajo a stališem slovenskih   klerikalcev   in »hcfr<tt&« Šakljeta,   marveč odobravajo reško resolucijo, potnn ne smejo dovoliti, di govori šakl.e v njihovem im»?>u> al-   mordjo   izstopiti   iz kluba; ako se pa strinjajo s stal š5rm »hcf-rata« Su»i;et*, petem so se izneveril« reški resolus ji. Tcrtium Bon da-tur. Ca bi dovolili, da bi v njihovere a* opu »^'^ v c r: 1 Su-J) >■•.  bi s tem primali, da se ž njim strinjajo, in tako đesavoirali sami srbe in s tem pre varili narod, ker svojih podpisov nn rtški res laciji niso preklicali.«
— Carmen   Syltra   pa — slovenski  pisatelji. Romunska kraljica Elizabeta,  ki  slovi, kakor je znano, kot nemška pesnica iu pisateljica  pod   p8evdonymom „Carmen S y 1 v a",  prazuuje  maja   meseca pri hodnjega leta svojo petindvajsetletnieo, odkar je bila kronana za kraljico Romunije. No, pa, kaj nas  Slovence to briga? se utegne vprašati marsikateri Čitatelj „Slov. Naroda.u Zanima nas ta jubilej le v   toliko, v   kolikor zauima vsakega izobraženca literarno ime Carmen Sylve. Zanimali smo se za Schil lerjev jubilej,  za jubileje znamenitih francoskih,  angleških,   italijanskih in drngih svetovnih sloveČih literatov; zanimali smo se  za  Jokaja itd. To se razume samo ob sebi, ker smo pač tudi Evropejci, ker nas z ostalimi
kulturnimi  narodi veže j 0 kulturne vezi. V prvi vrsti nas pa vselej zanimajo slovauski jubileji. To je naravno. Torej zanimivo je tndi, če se nam na znanja, da bo praznovala Carmen Sylva prihodnje leto svoj jubilej. Brez dvoma je že več Slovencev  Čitalo kaj izpod njenega peresa. Carmen Sylva je Nemka in piše nemško,  čeprav   je romunska kraljica. Morebiti je spisala že tudi kaj romunskega, ne vemo. V nemški literaturi uživa precejšen ugled, pa zato čestitamo   Nemcem,   da  imajo kronano pesnico. In dalje?   Nič   več. Več nas Carmen Svlva in njen bodoči jubilej ne more zanimati, nas Nenemcev in Ncro-muncev! Drugih misli pa je g. Alfred von Lindheim, deželni poslanec na Du naju. Ta mož misli, da, ker je slavna Carmcu  Svlva   nemška  kronana pesnica, se ji morajo klanjati ob njenem jubileju tudi nenemški in neromunski pisatelji po vsej Avstriji in menda tudi Evropi. Gospod Alfred  von Lindheim bi menda rad dobil kak romi;uski „orden" pa razpošilja tudi slovenskim pisateljem   nekako „trtreng vcitraulick" okrožnico s priloženim finim kartonom, na katerega naj bi tudi slovenski pisatelji napisali karsibodi  lepega  v proslavo nemške pesnice  Carmen  Sylve! „Mit Zaversicht vrenden wir uns dem-nach an die Scbriftsteller- und Dicbter-welt Oesterreicha ohne Unterschicd der Nationalitat  mit   der   Bitte, nnserem Vorbaben zuzustimmen, ein Zeichen der Sympathie durch Aonahme  des nach-folgenden Vorschlages zu geben: 1. Es wird   ersucht,  auf   dem beifolgeuden Gedenkblatte, womoglich   mit eigener Hand, einen Sinnspruch ein Gedicht. .. niederzuschreiben ...  2. Die Gedenk-bliitter und Ibr Iobalt bilden das aus-SchlieCliche  Eigentnm   Ibrer Majestiit der Konigin ... Die Namen der Ver-fasser werden Ibrer Majestiit in einer eigenen Liste noch besondera bekannt gegeben werden ... 3.  Die Gedenk-bliitter vverden in einer entsprechenden KaBSCtte Ibrer Majestiit iiberreicht vverden . . .u Tako stoji na tiskani okrožnici gospoda Lindheima. Podpisani so tudi še: Marie von Ebner Eschenbacb, Peter Rosegger, Baronin  Jose Schnei-der Amo,   Dr.   Meyer-Liibke, Baronin Bertha von Suttner, Dr. Ludwig Gang-hofer, Dr. Kari Glossy. . . Prepričani smo, če bi Carmen Svlva ne bila kronana glava, bi g. Lindheim et consortes ne bili razposlali okrožnice. Pa, kakor smo že omenili, prav imajo Nemci, če
slavijo svojo Carmen Sylvo. Čast, ko mur čast!  Samo gosp. Lindheim ima nenemške  pisatelje vendar   za hudo naivne ljudi, Če si domišlja, da bomo Slovani delali štafažo pri nemški slavnosti ! Na slovaoske literature ni imela in nima Carmen Svlva absolutno nika-kega vpliva, zato tudi ni nikakega po voda, da bi  se slovanski  pisatelji in pesniki angažirali pri jubileja romnnske kraljice. Zato tudi ne verjamemo, da bi se odzvalo mnogo slovenskih pisateljev sladki  okrožnici   gospoda Lindheima. Ujel bo kvečjemu  kakega byzantiuca ali častilakomuika, ki mu  bo sila imponiralo, če bo ležal njegov avtograi v kraljičini misnici v Bukarešta ali pa v gradu Pelešu 1 To se uaoi je potrebno zdelo odgovoriti na usiljivo in naivno željo  nemške gospode, ki  hrepeni po rumunskih rodovih! Mi smo Slovani, gospoda!
— Katoii&teš župan Sm^c zop^t obsojen«  Slaboglasni med-vodski župan, oča Sinove jo je v svoji katoliški strasti spet enkrat izkupil. Ko je ljubljanski Škof tako nepostavno vzel sorsko faro g. župniku  Bercetu  in je vsled tega prišlo v Sori do znanih dogodkov, kjer so c. kr. bajoneti v službi Škofa Jegliča prelivali nedolžao slovensko kri, očital je Smovc nekemu svojemu so.bčanu, da je goljufal. Pozvan pred sodišče prijatelj Jegličev ni mogel podpreti z dokazi svoje trditve, zato ga je sodišče zašilo v zapor za šest dni, katera kazen se mu je spremenila v denarno globo 60 svetlih kronic. Ta Smovčeva kazen se kaj vredno druži k prejšnjim  njegovim  iu   Smovc si je v svesti, da to ni njegova zadnja!
— Slovensko gledališče.
Iz pisarne »Dramatičnega društva«. K*kor je bilo naznanjeno, boste v petek, dne 8 decembra, dve predstavi. Popoldne pride na vrsto l|ud ska igra sLegijonarji« — ob znižanih cenub, zvečer se pa poje prvič na slovenskem odru komična opera »Brivec sevilski«
— Nov list. Vsakega 1 in 15 v m * oa bode izbami v Liubljam nov alovenskf list »Občinska upr*vs« v pouk županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim lavnim organom List stane oaloletno 8 K polletno 4 K.
— Pevsko društvo ,,Sla-VCC" priredi v ned* 1 o dne 10 dec. pevsko-zabavni vf»5er v re šitavraci 9kih prostorih »Narodnega doma«, z jskG z&otmi? nv komičnimi prizori Vstop prost Zčetek ob pol 8. uri B)w^er Gostje dobro došli.
— Božične počitnice. Kakor se nam poroča, je vodja ministrstva za us in bogoSaatje odredil, da se letošnje boaiftae počitnice m-. onih er<?d »jih soleh in sorodnih usnih ZBVOfžib, k*t*rih a« &cl;ki pou-oreri Boš (čem sklene na^&dno 24 de-c mbrs, začno izjemoma že v petek, 22 deeenzbra, k»r ;»»d« leto<i BdžlČ na nedetSjo. R*vr»o t«tko s^ a godi ns i.udđkib in iiaea^ars*»h ^olah.
— Gdli>1co^«sn]e.Na mednarr-^ni uaafctcjflfei ;.n ametnoobrtni *sloib!. ki se je vršila v oktobru in novem bru t. L v Bmslju pod pokmviterj-atvem trti,* Leopo-da 11 in Častnim pved s »d ništvosa prestoioilailadlliks pr-jtrca Alberta belgzjskoga, ie tzlrž'1 vrsto unaetiiiško dovraenib fitegr-. fi večinoma kr&jfn in nekaj portreiov priznani slovenski umetnik, fotograf A Đ s r i h o 1 d i« Ljubljana
ter dosegel   trli k USpoh,   da mu larolila |»»y, kateri je prudsedovs! Emile Genin IssksVO Čast 10 di p i o m o ter zlato  kolajno kot veliko darilo vpriinanjeizrednih ometn Skth Vrlin.
— Nemci >n mf. Razui nemški listi brez razlike strank brez prenehauja vpijejo proti temu, če kaka nemška gospodinja kupi za par krajcarjev Češke Maršuerjeve čokolade. Tudi Yy-drova žitna kava jim leži tako pri srcu, da kriče: Proč z vsemi neuem-škimi fabrikati iz kubinje nemške družine! Iu mi Slovenci? Pri nas kupujemo skoraj vse brez izjeme od nemških čifUtskih tvrdk. In Če bolj po nem škem diši kak izdelek, bolj ga ceuimo t Za domaČe slovenske iu slovanske tvrdke se ne zmenimo, ampak podpiramo dosledno taji živelj in tuji kapital, s čimur se nas potem toliko lažje ugo-nablja ! Kje si geslo „Svoji k svojim"?
— Poštene ljudi blati neki zakotni slovenski list, katerega pa ne maramo imenovati. Uglednega in čislanega gospoda Rozmana v Novem mestu je vzel na muho in ga grdi ter sramoti. Obžalujemo, da se najde list, ki gre na roko Človeku, ki ima le namen delati zdražbo med ljudmi in uganja po raznih slovenskih in nemških listih svojo revolver žurnalistiku. Bera Čiti novice za nSlovenca", „Tapespo-što" in druge liste, ni težko, metati na
vse strani zlobne in lažnjive besede, pa tudi ne. Sramotno pa je, ob ugled spravljati moža, ki je spoštovan pri vseh dostojnih ljudeh. Zato pričakujemo, da be g. Rozman že potrebno ukrenil, da se zavežejo jeziki klevetnikom in se jim pritisne na čelo pečat laži.
— Mestni zrjlaševaini urad. Kakor snano, ja i b*'uaki s^et l.uo-Ijaoski pred neksj časom, fc?r se z pokazala nujn* potreba, zglafievalni urad pr^csnoral. Uradniki tega ur»da so sa^aj gotovi » revizijo, ki je d*-J a ogromno d*>ia in konžtatnraio ee jp, d* je sglalenih seda] 35 012 sfvtlnifa ^sčb,?- pr^d pr?osnovojibJebi!okorjia] okoli 20 000   Ker ja'hilo pa is ~r zedujern   l|udsk>m   Itetju drgotao v*6;e število prebivalstva, jo vsokaao gotovo, da ic mnog > ni zgUš*n;h. Vsak gospodar sam |e oddrnvf;ren, da so njegovi nalnihenai zg!f.s*?ui «a o ^ glaleni, kakor tudi z* one,  ki pri njem atannjnia  N« s^dc-sti torej, tu ko gre posel is alašbe, mu da go spodar Ii«flek, 5^:^, seda] s« pa 5^ na magistratu oglasi   Ne, to ja gospn-darjeva dollttOSt. Zglalevalni ur-^d j« ca vse pri?b'<vaice  tako potreben, da se  brez  njega ne da izhajati in v interesu vseh je; da je vsakdo tgla-6G£> Pripomniti pa je če,, d a se vsa&dc, ki to dolžnost opusti, oziroma zine-mari, nezatni sodišču, kjer je gotovo kasnovan.
— Samostanska pustolovka. N?fc* dozdevna Mar ja R >-tsajev?, daje se tuli zaWolfovo, rodom nekje pri Trjatu je začutila v sohi netrau$i nagon, da ji ni mogoče drug e liveti, kakor v samostanu, kjer vladata mir in tiaios ter gospo duje nežna nedolžnost. Sklenila je, se odtegniti posvetnemu h>upu in mirno Živeti v samostanski cei ci Imela je srečo, kolikor je desedsj znanega, da je poskušala to srečo pri u?miljenk«tk v Brež*b, L ub ijani in Iacmostu, pa nikjer ji ni bilo vse po godu. Kcmsj je vstopila kot začetniss, Že }e nsšla kak iigovor proti prednici, s kojmse ji je de bolj prikupila in mislilo se je, dokler je bila Se v redu, da postane vzor-Best'a
V Inomostu n. pr. je prosila, da bi jo atransferiralia še v strožji red, kar se ji je sicer obljubilo, n dosegla bi bila to Sdle pot'-m. ako ee uverijo, da je res tafcega vredna. No, »pobožni« sestri se je pa kolcalo po zlati prostosti in rekega iepega (?oe je izgi mla kakor kafra, in nihče ni vedel kod bodi. Kusalo n*;o se je pojavila
V L ub'jftni, toda tudi tukaj ee ni mrg!a otreSdti posvetnega duha in ravno tako je nekega jutrr. ko so bile :v r.t 6ovr8tnic3 pri ra^š , *&2e-l«la po boijse>n zraku in jo odkuriia. Tudi v Btž.-ti se ]e taka godila. S*?6tre so pa po cdhoda »pobožne* sovrsliciod pogrešil« povsod ved obleke in drugih reč', ks&er^ je ta seveda, ko ja »pokukala« snpet v prostost, porabila s.tma z*«e Tudi ko je b v »civilu«, se jo delala baje z«lo pobožno in ljudje, ki so pr.sli z njo v dutiko, so mislili, da govore 8 samo svetnlso. SltdajtČ ji je pa Bog vendar »izpolnil« žsljo, k\ \o je teo j>l« pri usfniijeftk&h v I toniostll, nam-rs6 to, da je priSla v stvoftji red. Biž v 4» m iTi^siu **«&)o namreč še strož,i rad, Kakor »»5 OL1, V LattT^m i« h' H do tedaj in se imenuj : »C kr ds> žolr.o aadi^Čsa in bas* v t m »rr-dn« si Oode itorala izbrisati iz vesti gr»»h?k ki jih je v drugih redovih in cšviiu nr'traviln.
— Javna vinska ^okusnja v toJksjioji deželni vui^ai jJt*ti |e noooi, od 7 do 9 ure. Sedaj je čt z 25 vinskih vzore** in sioer od Al. Ferjsndiča, A. Hrovatioa, grofa Lantiory<H, M Perhnuoa, A. Ulma, V. Pfeiferja, Fr Ker in 3, J LavrenČiČa, J. Lenarčiča, J Pre8ečkega in V tiobrmanna.
— De^ka ljudska vola v Kamniku in Miklavžev odtvor priredi Šolsko Vtsstioe ia razdelitev Mikiavžev?h d»ril v kon^l šču, v nedeljo 10 decembra. Saoatek ob 3 uri pr poldne. PH veselici 8'deiuje iz prijazne8H »S bonski orkeitir«.
— Vinski semenj w Krškem. Včeraj-oj; 11 i«t?ei»ii jasen szt semenj v Ktškem, je bi siaer prav dobro aaviopan, toda gled?> prodaje je za prejšnjimi r^kolko «»-otšt*l Razprodalo s3 j-> približno 1000 hektolitrov. Temu vtegne biti krivo prepogosto pr!rejau;e takih, se na popolnoma vdo<\t£Čenih semnjov, kajti, ča vpoStevamn tudi videm*ki semenj, ae ja priredilo na Doleujskam, odnoano preko Save na Štajerskem, v teku 6 tednov kar 5 vinskih sem-niev in aicer 26. oktobra v Kšieoi. 16. novembra v Vidmu in Novem mestu, 3 decembra v Črnomlju in s daj t. j. 6 decembra zopet v Krškem. VeČina trgovcev je nakupila vina že popred; dokaz temu Živahni vsakdanji promet. Z ozirom na mnogobrojno udeležbo od strani produ-centov, se sme računati, da je sedaj v krškem okraju če več tisoč hektolitrov vina naprodaj. Na tena semnju so vina kupili: Josip iiafuer, Igaa-oij in Anton Guze!j,  Fr. Preles-
nik in M nka Kalan, vsi v Škofji Loki; J. Thaler, Ž-1-zniki; Jernej Grad, Dragfomlie; Al Žlajpab, Ve-žika Loka; Fr. Dolžan, Radovljica; J Spunt, V»l Mrak, Antonija Zajeo in J C Juvančič, Ljubljana. Vina so večinoma že č'sta in splo&no Drav dobra.
I. vinski sejem v Črnomlju  dne 3. t m. jo pos*t:)o okoli 100 vinogradnikov,   ki so prines'i pokušaje  svo>ega  izvrstnima Kstof-ni* era prideika seboi in ponudili nad 1000 hI vina v prodaja. Tujih feupcev ni bilo,   pač so pa domači gostilni-carji  in drugi interesenti noku9>l vina in so si zaznamo'ali  mana dotičnih produo^ntov, katerih v na so jim na>h~]je ugajala, da po stari be-lokran>ski   navadi    Uhko sklenejo kupčijo v »hr^ma pri lajti« Inena vseh   ponudnikov   30 evrntuairum naročnikom pri mesenom žup^n^t^u r«a razpolasr-t Ponujena vina so žeU od strani -ntj-r^sert0/, med katerimi smo opazil' tuli uradnike, rnefiJla^-itd. ob«lo pehvale. S*jam je p časti! s svo,o  ns^sodnostfs  g. okr. glavar Parma    Tu'!* s'-Rrdmh Hrvatov ni manjkalo P*Č pa SSSO cpaz'ii, ds so mn< gi boljši posestniki, osobito ta^.i župani  iz okolice izostali iu s tem pokazali, da nimajo pravega smisla za  napredek  vinogradništva  in za zboljšanje vinskega  prometa ter 1 njim tako potrebnega pogpodarsfeega napredka B^lokrajine. Upamo, da so t* prihodnjič n« brde zgodilo. Po hvaliti pa  moramo kočevske vinogradnika, ki imajo v našem okraju svoje vinograde in kateri so bili v obilnem št*viiu navzoči. Pred sejmom je predaval g. q. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky o umntm kletarstva in o pomenu umskih sejmov ep'ot. zlasti  pa  za  Belokrajino, kateremu je s zanimanjem sledil   mnogo pro docentov.   Državna   vzorna   klet v Novtm mestu je pa dala nekaj svojega pravilno kletarjec^ga belokran, škrga  vinskega   pridelka   na razpolage, da so se navzoči lahko prepričali o tem, kako uspešno vpliva pravilno kletarjenje na  kvaliteto naša vinske kapljice
— Pri kosilu umrl. V petek je pr šel Olletni Valenttn Hi ©bajna iz Mojstrane v gostiloo Ivana J*nš* v Dovje in naročil tam kosilo in pijačo. Komaj je pa povlil juho ia izpil nekoliko 9ioa, agiudil se ;e mrtev na tla. Za^el       je mrtvoud.
— Nove  določbe  za časovne listke in družabna potovanja na avstrijskih drž. železnicah. S 1. januariem 1906 3^ upeiifjo v osebnem tar fu avstri;-! skih državnih železnic nekntere dol loČOe,   ki  imajo  namen  ugoditi Žel opetovano izraženim željam potuj>| č ga chćinatva Predvsem ss uve^e.or letni listki, ki bodo veljavni za d vel osebi, ki pripadata eni tvrdk J Gena teh voznih listkov se poviša le za tretjino ssb6, ki )e določena u isto d&liavo za eno osebo. Vptl ; se poleg tega tudi polletnivo^uj listki za er;o osebo. T; stanejo pri bližro dve tretjini cene letnega listki Cone bštmov^ki veijsjo za r& z dalji največ do 40 km, ae bodo c s stopnjevale od 5 do b km in ss datno zn^aajo, kar bo zlasti an pripomoglo   ^a   pospeševanje iokt:.-nega prometa.  Določne g;ude dr. Saanth potovauj  se razširijo uzodnj v t * na zmiRJu,  da se dovol*. 40 M 50°/a i-Opuat, kadar ee pprantira-, d| ae  og  pei)a!o  najm >nj  300 -III. razredu. Z* vožnjo rnan;ših dr je dovoljan pooust 20 do 30%
— Prodaja mleka v ko2< dvorskih restavracijah lcZiiišzo ministrstvo je :»aroč o nateijstvom državnih in upravam p: VKtnih železnic, naj poskrbs, da D| Ijejo najemniki kolodvorskih rasti r&o)    prodajanje    mleka   in drugI culek^r^kih izie.kov v svojih resu' r&oijab,  kar  bo gotovo v ratair; mlekarstva spim. Da ae^skrbi za da   dobe  potu ki   dobro mlsko pripraven način, bilo bi kosSStSM bi se mlečni producenti dogovor-restavrater.i, da  bi  prodajiil m:,» Ob železniških tir h.
— Krvav praznik sv. B2* bare. Sv. Barba« je patrona rud|
kopov, ki praznujejo njen pr^z tem, da poMva vsa delo. Tu« Ssoreo pri C^lju je ta navada, ki spojena večkrat s popivanjem p3 stilnab. Rudokopi Gor še k in H" d eo v š oto!i nta na ta nadir* Pr1 novala sv. Barbaro. Ko sta g" že precej v lasen, je nastal mod nji prepir, v katerem je Goršek &"E Hudoa z nožem v stegno. Gioršet, je bil zaradi uboja te 4 leta s« ter zaradi telesne poškodbe 13 sesev, je zdaj še na varnem in os^j tudi še neSaj 6asa.
— Nečloveški sin. V deljek  proti  večeru  je v Gj^I*' pri  Podsredi  31letnt oženjem MaksKelhar a gnojnimi vilam' deloval svojega odeta; na tleh že če mu  je  zaaadil  en r~
■V Dalja v prilogi* JQ0\
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 280, dne 7. deoembra 1905.
▼ U pri desnem ušesu s tako silo v glavo, da je leta pogledal na levi strani pod orado sopet ven. 05* je ponoči v hudih mukah umrl. S n je tudi mater »nabutal«, vendar bode de okrevala. Vzrok temu nečloveškemu dejanju so bili vedni prepiri in tožbe med »mladimi in starimi« saradi užitka.
— žrtev alkohola Preteklo
nedeljo se je oevljar Ignaoij Gorjup it Štofje vasi pri Celju v Vojniku tako napi), da se ni mogel ganiti s mesta in da je na klopi v gostilni zaspal. Drogo jutro so ga našli trdega.
— Prijet tat. Pred kratkim je bil gostilničarju Pregliu v Gradcu pri Litiji ukraden znesek nad 1000 kron. Sumljiv tatvine je bil tovarniški delavec Iran Stan ga r, ki je bil dotični dan v gostilni in potem pobrgail. Zdaj so Star girja aretovali pri Mariboru in ga izročili sodišču v Litiji. Stangar trdovratno taji VBakc tatvino.
— železniški promet a Trstom« C. fer. sklad.Sem proBte iuke v Trstu so sopet sprejela promet za Trst presto luko. Sprejema in odpošilja se od danes naprej vsakovrstno blago za Trst prosto luko iužae in Trat prosto luko s. kr. državne Železnice. Isvsete so le peši-jjatve ltsa za Trst c. kr. državna ž?)eznioa, kojih sprejem estane še ustavljen
— Drago Ifubimkovanje. Neki S. V. v Trstu ima doma Ženo in kopico otrok. Vkljnb temu se ta S. V. ni navadil na zakonsko življenje, da bi se izogibal vsakega drugega, ampak še vedno rad pogleda po mladib stva-ricah. Pred par dnevi je srečal zvečer neko Živo dekle, ki ga je s plameni svojih oči tako očarala, da se ji je pridružil in ji razložil svojo iskreno ljubezen do nje. Z vidnim veseljem je sprejelo dekle to naznanilo naznanje — in parček je preživel srečen, pre srečen večer in prelepo noč, katero bi mu bila kalila vsaka tretja oseba, Če bi bila prišla zraven. Proti jutru sta se ljubimca ločila v najlepši slogi iu med mnogimi poljubi. Ko pa je nezvesti mož domov prišedši pretaknil vse svoje žepe, je uvidel, da mu manjka denarnica s 170 K; njegov sum je letel seveda le na toli oboževano dekle. Tako jo je naznanil policiji, ki jo je kmalu izšle dila v osebi Ivane Mlinar z Bleda. Mlinar si je ta Čas že knpila par Čevljev in klobuk, ostanek so pa še našli pri njej. Tatvino je priznala brez vseh ovinkov, nakar so jo spravili v zapor. S. V. si bo pa zapomuil, kako grdo se maščuje, Če oženjenec lovi mlada de kleta, ki ga znajo do živega oskubiti.
— Aretovana uzmosića V Trstu so aretovali  19 letnega kovača Josipa Furlana in 22let nega voznika Jakoba Ćerneta,
er sta izvršila tatviui pri nekem brivcu in v neki gostilni. Pokradla sta precej denarja in več vrednostnih reči
— Hotel  „Ilirija11  vabi na
konceit, katerega priredi ib r »Š > šUnjske   narodne   go^be«.   I. v četrtek 7. t. m. 1 F/. Waflrner: »Ach Us«, koračnioa o. in kr 87 pešpoika 2 Supj.6: »Diohter und Bauer«, ou vertora.   3. Jafcscb:   »V mornarskih kregb«, valček.   4 Parma: A-u* it optre »Ksenija« 5 L*ibold: »Hrvat szi dom«. 6  # 4 *: »Pozlrav iz da Ijavev, polka s koruetovim solom. 7 Ls-rhar: »Pfe fl ed*, p*sem   iz operete »F unliags ufi«.   Pol ure odmora. — 8.   M. verbeer:   »Faokeitaoz«.   9. V Parma:  »C»nčine   Amazonke«, pot-oourri. 10 Gleimer:| »Gazela«, galop II. v pete* 8. t. m : 1  V*: »H rnifc marsob«, koračnioa. 2 Sapj.ć: »Leiobte Cavallerie«,   ouvertura    iz operete -tega imena. 3. V. Parma: »Pozdrav Gjrenjski«, valček. 4 Lulw:k: »Slovo vojaka«, pesem.   5  K »run: »V*šza cvetka«, mazurka. 6 Zikcff: »Rom t tieska«, fantazija. 7 L utuer: »Posti-ljon«,polkaskornetovim solom. Pol ure f d mora.  8.   Mubovič:   »S'oveneo in Hrvat«,    potpourri.   9. Wd!dtetfel: »Miadeniški   sen«,   valček.   10   K • eobat: »Varijacije  koroških narodnih pesmi«. Za nameček ima godba b! z 100 komadov sabo. Začetek ob zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. — V petek dopoldne bo istotam zajtrko-valni koncert od  li ,10. do 12 ure s sledečim sporedom:   L \ *: Topni carska  koračnioa.   2. Adam: »Straž *ralovny«, ouvertura. 3 A. Li Gu&r-dia: »Na zalivu Napolja«, valček 4 Leutner: »Postiljon«, polka   5 Lei bold: »Hrvatski dom«, venček slovanskih in hrvatskih pesmi. 6. Lud wik:  »Slovo  vojččaka«,   pesem. 7. Rasni komadi za nameček. Vstop mna 30 vinarjev. — Pri večernem konoertu isti  dan  se  spored spremeni, namreč v 4. točki pride na vrsto: Parma, arija is opere »Ksenija«.
— Po dolgem času pojasnjeno. Se noeaees avgusta je pomotoma vzel na južnem kolodvoru neki gospod kot prtljago kolo in je oddal postreičku, d« js odda hišniku
v »Narodnem domu«, češ. bode prišel potem že sam ponje Postrešček je res tako storil, in ker po kolo le ni bilo nikogar, ga je hišnik odda) mestnemu magistratu. Sedaj se je pa oglasil lastnik koless in po obvešče-n|u južne šelesnise se je dognalo, da je pri magistratu spravljeno kolo isto, katerega je lastnik že od 7. avgusta pogrešal. Kolo, as katero seje mislilo, da je v nepoštenih rok«h, se le menda pomotoma pripeljalo v Ljub !.auo in je sedaj, ko je etvar pojas-njena, dobi pravi lastnik nazaj.
— Nesreča. Včeraj je padel v Kočevju premogar Fran Vesel t«ko nesrečna, da si je zlomil desno roko in se tudi po obrazu močno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolmšnion.
— Tatvina. Včeraj popoldne so   bili  usradeni   natakarici Marij Dermeljevi na R maki c«sti šttv 24 novi črevlji, vredni 11 K Tatvine je sumljiva neka kmetska žentka.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpel|alo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Črnogorcev in 2 Slo venca, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov. V Heb je šlo 25. v ImmostlO, nazaj pa je prišlo 40 Hrvatov.
— Izgubljene in najdena reci. Delavka Marija Stanovnikova
e našla tri zastavne listke. — Dijak Jožef Križaj je našel moški dežnik.
— Šramel-godba konoertuje danes zvečer v Savanu »P r e š e r e n«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prost«. — Jutri, dne 8 t. m. je za|trkovalni in večerni koncert v gosaki p i varni na Sv. Pttra eeeti. — Dalje konoertuje v soboto, dne 9 t. m v restavracijskih prostora hotela pri •Južnem kolodvoru«. Vstopnina
vsakokrat prosta.
— Jugoslovanske vest!.
Hrvatski sabor. Včeraj je imel brvatski sabor sejo, v kateri 80 vložili dr. Banjavčić iu drugori oajui pred log, naj imunitetni odbor predloži svoje poročilo o izročitvi sodišču posl. drja Vinkovića, drja HarambaŠića in Tu-škana radi veleizdaje. Dokler se ne predloži to poročilo, se naj saborsko zasedanje prekine, ker ni poslancem zajamčena svoboda govora in mnenja. Predlog sta zagovarjala dr. Banjavčić in dr. Mažurani e. Sabor je sprejel prvi del predloga, drugi del pa je odklonil. Nato sta govorila v svoji zadevi dr. Vinkovićindr. H aram-b a š i ć. Dr. V i n k o v i e je rekel, da je bil na vse pripravljen, ko se je dal voliti kot opozicijonalni poslanec. Bil je celo pripravljen na to, da se bosta najeli dve propalici, ki bosta pričali, da je koga ubil, da ga bo na ta način mogoče obsoditi. Govornik je sklenil svoja izvajanja z besedami: Mirno bom čakal na odločitev sabora, ako se pa dela na to, da se me izroči; Evo me! Dr. HarambaŠie je naglašal, da hoče prevzeti nase vso odgovornost brez ozira na imuniteto. Odtočno pa prote »tuje proti temo, da bi se ga proglašalo za veleizdajnika in če se to tudi godi pod zaščito imunitete.
— Nov roman Š a n d o r j a Gjalskega. O božiču izide nov roman slavnega hrvatskega pisatelja Šandora Gjalskega. Snov bo mu vzeta iz slavne hrvatske prošlosti iz 1. 1848. Knjigo izda „Društvo hrvatskih književnika" in bo stala 4 K. Naroča se v knjigarni G j ure Trpine a v Zagrebu.
— „Srpska Zastava" v Bel-gradu, glasilo srbske narodne stranke, posnema v glavnih potezah naš članek o avstrijski politiki na Balkanu, ki smo ga priobčili pretekli teden. Kakor se nam tudi z druge strani poroča, je ta Članek napravil zelo ugoden vtisk v Belgradu.
— J n g o si o v a n 8 k a čitalnica v Belgradu Po inicijativ- ,,Slovenskega Juga" ee je osnovala v Belgradu jjjugoslovaoskla čitalnicakjer se bodo dobivali vsi jugoslovanski listi. To je zelo umestna ideja!
— Jubilej ,,Novega Srbo-brana". „Novi Srbobran ki izbaja v Zagrebu kot glasilo srbske samostalne stranke, je slavil v soboto „jubilej'1 Bvoje stote zaplene. Izhaja tretje leto, a je bil v tem Času Že stokrat zaplenjen !
— Najnovejše   vesti. —
Pasivna res>Bhr>noa poštnib uslužbencev. Osrednje društvo avstr. poštnih pomožnih uradnikov in aspirantov je Bkleniio, da počaka le do danes na odgovor vlade. Ako se ne izolnijo njihove zelje in sabtere, začnejo že pred Božičem z obstrukcijo.
— Dunajska občina za nemški Auiferain. K«k)r man), je leta 1898 sklenil dunajski občanski svet, da odtegne nemškemu šul fersjnu podporo. Ssdsj so si gospodje atvar pr*m'slili ter dovolili šulfarajnu sopet 4000 K podpore.
— Velika nesreča se je pripetila v Londonu. Zrušila se je streha na kolodvora mestne želesnioe ter ubila šest oseb.
— Veliko poneverjenje. Ravnatelj nemške kmetijske zbor-nioe v Sohneidemuhlu pri Poznanju
■e poneveril 900000 mark ter po nagnil.
— Parnik se potopil. Blizu N »ve Šsotske se je potopil parnik »Lt!aenburg« s lastnikom in 10 o*e basni.
— Splošna volilna previsa v Italiji. Zbornica je vzela na manje predlog republikancev sa splošno velilno pravico tudi analfabetom, Ž9nskam in v Italiji Živečim podanikom drug'h dri* v.
* Japonka promovirana na nemški univerzi š evilo zdravnic ae množi aioer neprent-homa. vendar je promocija no«** doktonoe meiioine, J p oko gdč T*d* Urade i* Kam mote, ki je dobila doku raki diplom na univerzi v Marburgu na Neraškem, kjer ae je posvetila očesnemu zdravilstvu, vtbudila svetovno pozorn^at.
* M U Dr Miaa Torn. ki je promovirala pred sratfcim na univerzi v Svdm-vu v Avstraliji, je ianašla, kakor pravi, zdravilo proti tuberkulozi. Preparat je poslala na Angleško, da ga noitkueijo oriznane avtoritete
* Goapica Flemingova, »si-••ieiitka v zvezdami na univerzi -11 r ward C o I lege« v Cambridge v Zjedi njenih državah severoameriških, je odkrila novo zvezdo v ozvezdju Agoi. Zvezda je zlasti zanimiva radi tega, Ker hitro in močno izpreminja svojo svetlost. — lita irospica je odkrila že preie zvpsdo v ozvetdiu Ona.
* Šolska superintendentka
U&iteljStvo v G ti0»gu je raftdraleuo, ier je izvolil šolski svet velikanskega *ega mesta v poslednjem svojem za sedanjo enoglasno ženo za pretiden »■njo aGilleges« za učitelje in uoite-ijice. Ta žena )e gospa E le A J mn •rova, ki )e pričela Bvoje učiteljsko delovanje v svojem osemnajstem letu kot Ijudskošolska učiteljica Naglo je □ostala ravnattljioi in nato nadzor-nca Sedaj je delovala kot docentki ia univerzi v Goioagu. — M an su-^erintendentke nese letnih 5000 dolarjev.
* Žena — poslanec Mesto Eiuipura je izvolilo poslancem miss b\oro Stevensonovo zaradi njenih ve likih zaslug sa mesto in za šolstvo Dan njene izvolitve so praznoval* vse šol«.
* Ubogi Miilfer*. Neki nemški posiaoeo je imel v Moravskem Sobo' ibergu volilni shod tar se je pri tem izrekel zoper splošno volilno pravico. Delavci so si vsled tegs ; rivošoili pred r jegovo hišo običajne demonstracijo Pri t- m je nekdo uti -raklioai:   »Proč s  kamarilo!« Nm
<j deltvoi so najbrže to besedo prvikrat bi š»ti; ne da bi razunneli, z* kaj ee gre, kričali so vsi pov^r^k: »Proč s kamarilo!« Ker pa je v Sat 5 ibergu trgovce z žt-lezmno K - ri Viti ler, pretvorili so de(a«oi v t-tu -pitja kamarilo v K»rl Mil ler. Množica se je valila pred imenovano t-govino, demonstrirala in vse po-b I«. V c s prestrašen je pribež«! Kari Mil ler k poslancu, z »kaj je mšoovaf delavce nanj, ki se je vedno izog b. 1 vsaki p' 1't.ki.
* Sin zaklal očeta. V vasi M'ttert-<crm pri H -:>u je prišel kamnosek Sjblegel ponoči pijan domov t r je zagrozil ženi, da jo ho ubil, k.ikor tu ii vseh devet otrok. Ko je >>ato prišel res s sekiro v sobo ter hotel zamahniti proti ženi, ekoč 1 je vmes nj*. gov 191etni sin s kuhinjskim nožem, da bi, kakor pravi, zabodel ■■'eta v roko. V tem trenotku pa s<? je oče zasukn 1 in nož se mu je za sad*I v seno*«, da «e je mrtev zgrudil.
• Kof etarji. Posebno ijuistvo je na Francoskem v lile de Cro x P"»
0 valstvo  tega otoka sestoji iz 3000 ljudi, ki pa porabijo latno 40000 kg *ave. Kava j m nadomestuje vse ra len kruba.   Pijo jo komaj porojeni
1 troci, mlada dtk'eta grizejo kavna iraa kot pri nas sladkor Nasledki t ga se kažejo pri prrbivalcib Bledi so. tresejo se jim roke, suše se in k nalu umiralo.
Književnost
— Rusks moderna. Gorkij, Andrejev, S k i t a 1 e c, B u n i n, 0 i r i-k o v. Novele in Črtice. Prevela Mmka Gevekarjeva. V Ljubljani 1905. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Hamberg. Cena broširani knjigi 4 K, elegantno vezani G K. Knjiga obsega 398 strani. Pisateljica je pridejala svojim prevodom daljši uvod, v katerem govori o najnovejši ruski literaturi in opisuje pisatelje, katerih dela podaja v prevodu v knjigi. Knjiga je prav zanimiva.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Otrok v luži utonil. TomaŽ Š a b e c, posestnik v Grobšab, ima pri svoji hiši nezagrajeno lažo. Due 16. vinotoka t. 1. je v tej luži utonil njegov 31etni otrok v Časa, ko je njegova lena na ognjišču ogenj uspravljala. TomaŽ Šabec je bil obsojen na 7 dui strogega zapora.
Uro je ukradel. France Kun s tel j, poljski delavec iz Že j je izmaknil Mihi Kalanu v Spod. Zadobravi ni kelnasto žepno uro z verižico, vredno 19 K. Ker je bil Kunatelj že dvakrat zaradi hudodelstva tatvine kaznovan, obsojen jc bil ta na 8 mesecev težke ječe.
Lesni tat. Matija M i k u 1 a n, oženjen zidar, rojen v Beljaku, je tekom letošnjega leta na Jesenicah podjetju Gross & Comp. s stavbnega prostora izmaknil lesa v vrednosti 70 K. Miku lan je bil obsojen na 1 mesec ječe.
Tatvina. France Pavlic, delavec bres stalnega bivališča, je v Mojstrani svojemu soblapcu vzel 22 kron gotovine, slat prstan iu par črevljev. Posluževal se je do svoje aretacije tuob, na ime Janeza Drolca se glaaečth knjižic Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Krivo pričevanje. Anton Dekleva, posestnik v Malt pristav?, je neko popoldne pred svojim podom zagnal stol za Andrejem £}pil»rjem, ker se je norčeval iz njega. Spilar te zato Deklevo s kamnom do krvi otolkel. Ko se je saradi tega vršila pri okrajnem sodišču kazenska raz prava proti Šjilarju, je Dekleva ve doma krivo pričal, da je padel, in da ga ni Spiiar nič udaril. Obsojen je oil zaradi krivega pričevanja na tri tedne ječe.
Z nožem ga je sunil. An t Šuštar, tesarski pemačnik v C~š n|toah, je neko nedeljo v Habičev> ^ostilui v Malem Lpoglavu situost -stresal. K) m a je t.red gostilno Jožef Bjštanjčič rekel, nai bode miren ia irra domov, g* je obdolženec sunil t ooŽem v levo stf&n prsi Oaaojen je ;):! na 5 mesecev težfte ječe.
Kazenske obravnavo pred okrajnim sodiščem.
K o r a i ž a velja. I Bi z jen U Prano Glavič iz Š 'iee pri Do bravi še nista v društvu »Abst^nentt, zato pa imata še pravico navleči Si žganega. Tako je bilo 18 pr. m Znanje je pa fantoma dalo pogum m moč in oborožena s ko'oam st-•lapadla I. Drolca ter ga po glav: o%m!atila, da je bil ves v bulai. M ada 5noi>8arja bosta sedela vsak on teden t*»r sa postil« enkrat.
Nemško nacijonalni dijaki tukajšnje realke se kakor divji stekli psi zaletavajo v svoje slovenske tova riše in ji pri vsaki priložnosti psujejo, sujejo iu tepo. Ni čudno, da naposled tudi sicer miruemu slovenskemu dijaku zmanjka potrpežljivosti. Bogdana F e r 1 i d c a je Nemec Pava i pred mesecem napadel prav po germanski Šegi in mu z udarci pokazal grozovito nemško moč, pred katero naj bi se vsak Slovenec klanjal. Ferlsnca, ki je drugače zelo miren in priden dijak, je zavrela kri in v hipni razburjenosti je vrgel kamen v šulferajusko šolo. Ferline je bil oproščen.
Popadeni solicitator. Nadin-žeairjeva vdova Stanger ima zelo hudega psa, ki jc že večkrat popadel ljudi, a ga je njegova gospodarica vkljub temu pustila letati okrog. V nedeljo 12. novembra je prišel v hišo, kjer stanuje omenjena gospa, odvetniški solicitator g. M. C i ra e r m a n. Na stop-njicah sta se srečala z divjim psom, ki se je takoj pri prvem pogledu zakadil vanj in mu raztrgal sukujo. Ker je go spodar odgovoren za Čine svojega psa, obsojeua je bila Stanger na 50 kron globe oz. na 5 dni zapora, Cimerman pa dobi za prestaui in še nc docela minuli strah tudi 50 K.
Bušo sta prikrila. Živinski trgovec Miklavž D.dinar je izgubil 22. oktobra med Kranjem in Medlem dve buši. Eno sta našla zakonska Erjavec iz Stanežič iu ker jima je živalica ugajala, sta jo pridržala kot svoio lastnino. Er jevčeva sta se buše tako privadila, da sta jo sprva, ko je prišel orožuik poizvedovat po njej, zatajila in se šele pozneje vdala, da je buša v njunem skrbuem varstvu. Za to iskreno ljubezen do tuje buše bo sciel oče Erjavec 4 dni, mati Erjavčeva pa 2.
Ljubezenska konkurenca. Franc Šubelj in I. Semrajc sta mlada fanta, vsa polna ljubezenske krvi do ženskega spola. Zagledala pa sta se oba v eno dekle in oba eno „štema!a.u To je pa dandaues velik križ med mladimi fanti, ki ne marajo imeti v svojih srčnih zadevah prav no bene konkurence, in zgodilo se je že premnogokrat, da je ta ali oni obležal s počeno glavo nod dekletovim oknom. Ker je ljubica Šublja in Semrajca vedela, da bi znalo med njenima čestil-cema priti do kakega preostrega na stopa, zato je molčala, kar ji je Semrajc povedal, proti šnolju, pa tudi Semrajcu ni povedala, da ji je Subelj prisegel večno ljubezen. Urška — tako je bilo ime temu dekletu — je imela pri tem silno kratkočasne ure iu veselja se ji jc smejalo lice, ko je pomislila, da je njeuo govorjenje dvorezen nož. To pa je bilo le do 5. novembra 1905. Tega dne je okoli devete ure zvečer odkladal Semrajc pod Urškinim oknom svoje srčne težavi, kar ti pride tja ne-
povabljen Šubelj, oborožen z volovsko žilo. Dusi je imel plavo polno najideal-nejše ljubezni, je vendar spoznal vso realnost položaja in hip pozneje je že žvižgala bikovka čez SemraiČev hrbet, glavo in sploh, kamor je padlo. Semrajc sicer ni odgovoril s primernim odgovorom na bikovkine udarce, pač pa sije poiskal pravice pri sodišča, ki je uslišalo njegovo prošnjo in dalo Sablja zašiti 3 dni.
Med gostilničarji. K gostilničarju Dolničarju v Šmartnem ob Savi je bilo neko nedeljo prijavljenih več gostov, ki so se namenili okrepčati s fazanom, zajcem in jerebico. To je vedel Mihlič, tudi gostilničar v Šmartnem, pa je šel in ukradel omenjeno divjačino Dolničarju. Za ta prestopek je dobil MibliČ 4 dni zapora.
r«leftiska ii brzojavna
Dunaj 7. decembra. Današnja seja poslanske zbornice je jako slabo ob:skana. Poslansko klopi so večinoma prazne V zbornici ni nikogar, ki bi se za razprave, ki so sedaj na daevnem reda, zanimal. Razpravlja se o nujnem predlogu glede razmerja z Ogrsko. Sedaj govori dalmatinski poslanec D u i i b i (' Seja še traja Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Dunaj 7 decembra. Med člani a Poljskega klubau kroži v podpis resolucija, v kateri   se  izraža za upnica ministru   dr. Pientaku.
Dofrčna zaupnica se mu namerava izročiti danes dopoldne. Od te zauprrca je odvisno, ako dr. Pjentak obdrži svoj portfelj ali ne.
Dunaj 7. decembra, Ministrski predsednik baron G a u t s c h je sprejel danes deputacijo dunajske židovske občine, ki ga je prišla vprašat, kaj misli vlada storiti vzpričo izjave župana drja. L u e g e r j a, ki je rekel, da se bo proti Židom postopalo po ruskem vzorcu. Gaiitseh je odvrnil, da bo odgovoril na tozadevno interpelacijo posl Noska v parlamentu.
Dunaj 7. decembra Posl. Wolf in tovariši vložijo na ministrskega predsednika interpelacijo zaradi brzojavnega pozdrava, ki ga je poslal prestolonaslednik Fran Ferdinand katoliškemu shodu na Dunaju. Inter-pelantje zahtevajo od vlade, da ga opozori, da kot prestolonaslednik ne sme žaliti čuvstev državljanov, ki so drugega prepričanja kakor on, in da ne sme kršiti državnih temeljnih zakonov: vlada naj tudi povzroči, naj cesar vpliva na nad vojvodo, da se bo bolj oziial na svejo odgovorno dostojanstvo.
Dunaj 7. decembra V dobro poučenih krrgth se zatrjuje, da poda baron Gautsch v najkrajšem čisu svojo demisijo.
Carigrad 7. decembra. Pri vhodu v Bospor je nastavljenih več torpedo v k, a turška vlada razglaša, d i se to ni odredilo zaradi mednarodnega demonstracijskega broiovja, t3tnuo da se zapre pot vsakojakim revolucijskim ladjam.
Petrograd 7 decembra. V Saratovu je neki neznanec trikrat ustrelil iz revolverja na bivšega vojnega ministra generala Saharo v a in ga usmrtil.
Petrograd 7. decembra Morilca generala Saharova so prijeli. D^tičnik je član revdacijo-narno socjalisbične stranke. Izja vil je, da je generala usmrtil vsled ukaza revolucijonarnega odbora.
Bern 7 decembra. Švicarski narodni svet je sklenil, da se v Petrogradu in Tokiju ustanovite poslaništvi.
Pariz 7. decembra. Zbornica je sprejela zakonski načrt o preskrbi delavcev za starost. Pravico do starostne reate dobe delavci, ki so dosegli 60 leto.
Pariz 7. decembra. Senat je sprejel zakon o ločitvi cerkve od državo s 171 proti 103 glasovi. Z ozirom nato priobčujejo listi navdušeno pisane članke, v katerih slave ta dogodek kotedm izmed najepohalnejših v francoski zgodovini.
Zdmvlla, kl ustavijo kašelj razkrajajo slin« In povlažujejo, se v mrzlem letnem času naj boU potrebujejo. Med mnogobrojnlmi različnimi ljudskimi sredstvi je najbolj preizkušen vedno z dobrim uspehom rabljen v inseratuem delu tega lista naznanjeni prsni sok, kije sestavljen iz ekstrakta s pio a ste na trpotca in apno nega železa in ga ima v zalogi Frančiškova lekarna (Kranciskua apotheke) na Dunaju, V/2, Schonbi-uner-a trasa e št. 107. Ta prani sok odpravi kašelj, raakraja sline, blaži in odstrani hripavost. Že-leanate primesi izboljšajo iu tvorijo kri, e k s -traktivne snovi pa pospešujejo tek. Cena 2 20 K. (Več v in s era tn.)
Ojrnjn in *loii»» vnriir I blag J k*I i*   H>*ky Litvin) j   ta iliBiitM XVII 3. 14
JŠ-^-V ^| SO.000 jih je v rabi od let* 1S80. Izdelek
tt -ffS     prve vrste, ki sejo obnescl aijajuo. Co-upje nego povsod drugod. 2S51
„Le D6lice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice r~
Dobiva ee povsod.   1079—18| Glavna zaloga: Dunaj, I., Predlgergasse 5.
'in-
strjeno in tek\oc<
napravl/a Jypžo
belo in nežno*
Dobi se povsod.
Saroc "a fflicerin miilo
so za odrasle kakor za otroke naj nežnejše starosti Izvrstno rlstilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd   6b7 10
L. LUSER-jev ohliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-$8b      Jim očesom, žuljem Itd. 41
Glavna zaloga!
L
Dun aj -Meidliug *
f Laserje?-fl*
Dobiva se v vseh lekarnah.
Po vseh kulturnih državah registrirana
15
Na drobno
ne prodajava.
V-
srajce ovratnike
in manšets
I.Joss&LiJvvenstein
c. in kr. dvoma dobavitelja
PRAGA
lajattčene pristal vinski destilai pod stalnu kfiniskin5 sađsorstvofli. Destilerija
Trst-Barkovlje.
•, ftekiaiilca K S* - . 1 a steklenica K 2*60. — Ia prodaj % tn\\i\t frssvinak 100
Proti prahajem. luskinam in izpadanju las
delaj« najboljše priznana
Taio-cMii tirnaoi
katera okrepeuje Ia«!«*«-, odstranjuje luske in prepreeuje Izpadanje lan.
1 atenlenlea z navoiloin I H.
Razpošilja so z obratno poŠto no mani kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio. mil! medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka f Ljubljani, Resljeta cesta it. 1
poteg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubiL mostu 21—49
ožuhovin
za gospodo in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, I.,
Dominikanerbastei 19.
Najboljše iu najcenejše nakupo-vališče za darnskc plašče, Žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Prsni so
napravljen  iz trpotčevega izvlečka z apnenč. železom.
1'blažujo kašelj, r»/.krrtja aliuo, izpušča vittgo, OiUtran.iuie hripa-vuat iu je zaradi vaeli:ue Jelena cbenem isvrttno ojačujOL-«* i« kri tvoreče sred*tvo.
Priateu   samo   a   puleg stoječo oblastveno   deponirano varstveno ni< o   Cen i originalni steklenici K 2 20, po posti 40 h več ca zavoj in vozni l>st (poatniuo no vračuuii) leilelovaliioe in glavna zaloga:
lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj V 2, Schonbrunneretr. (07.
V Ljubljani ga prodaja:
l". pl« Trata* cz?, Mmlni trg -a.
Boi tolažeče arr?£a mazilo. 371
To atitirevmatako mazilo u t pravljeno iz nromatakih rastiinskili sokov miri mišico in živce, krepča in poživlja. Samo pristno £ pole« stoječo oblastveno deponirano varstveno znamko Oritfiunlna atfklen'ca btane 2 K. Po pošti 10 h več za zavoj in vocno pi--oio (poštnine ne vračunši).
Izdelovalce* ia glavna zaloga:
lakaja pri s*. Frančišku
Dunaj V 2, Schonbrunnerstr 170.
mrm* pcrcfiila.
Uuttijamsfca sditna banka" » Ljubljani.
> decembra isos
i'/
L'iiš?' knrr- ine. Bwa*
majevi renta , srebrna renta : ( **atr. kronpfca rauf,> r    alatf , odrski krouafca , r        9    alat* „
i poaaJHa delale aTran} k*. . r( t' 0 aoaojilo mw-» Saflef .
.      Z»daf .
IVA aee. hv**.      P'J?. l^o? '•a-ka.        baok« k. ».
« - n
l*/*8 i  **t- dt&BII gSd. d. hi?, i P^t     kO«:,    U      O f
tO*/0 ar,.      .   .   • . r.zst. piarii? Ton* rst. hr.
r^vf.kč cen. <4^t. tli".  .   .   .    .   . .
,     *. pit,, ogr. hip. oan, . c-oi.   sgr.   Ickjilnih že tnsDit d. dr.....
»riar. Trst-Poreo lak. £«i.
prior. dol. tel.....
a    juž. i>l. kap. :;l,/f • M/i«/, if«t. po*, m «*L p- e.
keiki ad L 1»«'
e * s litsk«
-     xez5. krad. I. «aitijr
,    »gr. hip. >>anke
arbtka 4 Tt. ICO* — a     turSka   .   ,       • . laaSikl srafeka
ujiuoek«
frakovak« a
Vrat, rad. križa v
^>g'.    B     s *
{ndoltctvft i,    . .
ialcbarSka m    »   . .
-vdijaki ke-ft. *
ažne lalesnliee   .   .   .   . .
>riari?e ilel^n^ee ■ • • ■ >.?a?i.-ogrska ba9?n« dalnlve , 4.Tntr, kreditsv ">ju*k^ . • . J£rcka a , . - . 7ir;\0»t4"islia » . . . ^rociogokop ▼ (Brtz) , aipuisk« iBonuu* ..... >/   k4* /el. indr, dr.....
'■ach-Mif^uvi......
ti bo7l.Uk« praa. drolbo • • Iratr. orožne fcovr. dražba , • i sladkorna dinibc .   . .
vaaaae«.
J kr. «okln ... ...
10 franki ... 20 mark«.
irT3f«{g:;r Ifsrka .....
. -?k 1 baafeer«! .   . . Stiblji
>o.'arji........
99-70 99 6 i 99 70
U7«0 »6*16
\ 13 4f 99
«0o-6« i
ino -|
1(0»0 »9*76 99 76
:••() 4?»
loeiol
100-601
99 9 >\ 100-—
99 90 99 80 99*90 11780
95 35 11S 6n 101 -101*60 ICC*— 101*30 100 -
i o -
.01 45
f 09*10 101«M
i oo*— ; o-2o
9t b ;| T 0 50 100 2 SI 1 I 99 90]
99*60 315 - !
10 7«;
188 — *90 -Tfe7 ■ •
»o •
3 7 — 10170
190 —
S93 -59 9'j
296 -- 302
29
/57 (0 -
145 75 4 60
472 — 79 -91
64 -
62 -2
tO -•J2 _ r 27 - j
1 975
*60—) 1h34
—
783 -246 *5 «6 7 -
ifilO —
f 22 5 285 -
660 — 149 60
1 34 19' 4
2* 51 ?3'98
117*62 ^•70
«3 76 4-8«
303 50 S 62 60
07 — 141 75
«6 0 483 —
§#._
v8 — 70 — 54 -34 60 34 — 78— 628 —
20 5
61 — t ^.44 — 067* — 784 V4675 672 516 25 625 — 623 50 290' — 66 4-161-—
11-38 19- 6 23 69 2401
117-82 9"90
t64 76 b —
!>o« 7, decembra 19 16, TeraMin.
Piaaiaa aa april 1906  .   . „ 100 ,
„       „ oktober   .   .   .   „ 100 „
Rž        „ april   .   .   .   .  „ 1"0 ,
Heraaa   9 maj 1906   .   . » 100 ,
Oves     n april .   .   .   . B 100 ,
6 vin, višja.
1722 16-80 1420 13*77 14*40
Umrli so v Ljubljani;
Dne 3. decembra: Franca Smerekar, delavčeva hči, 14 mes., Ambrožev trg 7, Rbachitta. — Emil Ravnikar, črevljarjev ain, 6 dni, Sv. Martina cesta 1 , vnetje ledvic.
V deželni bolnioi: Dne 1. decembra : Jožef Legat, zasebnega
uradnika sio, 3 leta, Tubercul.
Dne 2. Amalija Marok, šivilja, 37 let, je-tika. — Adam Križmau sodar, 66 let, Oedema. chron pulm
Dne 3. decembra : Ivan Zgonc, delavec, 57 let, 8tenosia. — Marija Sivec, kajžarjeva Žena, 36 let, jetika.
r
(i'an uttd T**cr>7ft sc*-4«    Htt-liiH a^anol tlak 7ro'{? *»«
o a>
Q
Cap
opaao *ar»3**
Stanja	| f		
baro* metra		9utri*fl	
* vtrti	s ^		
6
7.
B m
^408
J42 7 7437
2 1
15 o2
el. jvehod oblačno
si. sdvzh.l ohla; -el. sever Ide.:, oblač
SrMfeia * čjrijfeiaj^ iauipaw«faam: 2*9', r^-^h' - 0 4b — Pa^avnft v ***it» 00
Frt*d poMrutfinn tednom icgfablla ee je naa}hoa ^rna
Ivana VelepIČ javlja v svojem in v imenu vseh otrok in sorodnikov potrtim srcem vsem znaa-cem in prijatelje on, da je Vsega« mogoCni poklical v boljše življenje dragega soproga, gospoda
Jakoba Velepiča
v visoki starosti £0 le*, previde-nega s svetotajstvi za umirajoč«, po dolgi in zelo mučni bolezni dne tt. grudna 19i)f> ob V. uri zvečer
Pogreb rajnika bo dne 8 grudna L 19v'6 ob polu 4 uri popoldne iz biSe žalosti, Privoz 7, na pokopališče pri Sv. KnStotu.
Dragega rajnega priporočamo v blag spomin in molitev. B923
V Ljubljani, 7. grudna 1905. (Brez vsakega posebnega naznanila.)
VO i
se ceno odda. YeČ se izve v Kolodvorskih ulicah j štev. 35 v Ljubljani. 3900—1
s 3 sobami in pripadla v Kolodvorskih uliceh št. 32 v Ljubljani, dalje
okala
primerna  za prodajalno ali pisarno v [ Sodnijskih ulicah št 4 v Ljubljani 8c  odda  s   1. februarjem 1906. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani.
39L8 -1
Dvorski trg it 3 3912
pod ,tNarodno kavarno11.
Od nedelje, 3. decembra do vštete sobote, 9. decembra 1905:
Iz Zagreba v Reko, odtod v Opatijo in dalmatinska mesta.
1
<9
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briijantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142   spadajoćih stvarij 50
po najnižjih cenah.
1 snemko leta 1905 Ste - k   652 bi sliS   na  ime „puci1
Oldft na) s«1* prf%\ nagradi n; Rimski cesti štev. 18 v pritOftgn na levo.
RUSKA^ MODERNA
Gorklj, Andrejev, Skltaleo, Buain, Čirikov. .-. /. /.
Hovelele in .-. .-. /. črtice.
Prevela
>I ?it?»?i. G^ovelmrjeva,
400 strani,  broširano  4 K elegantno vezano 6 K. .*. Založila
Ig. pl. Klsinmajfr & Fed. Bambargova buk v j-a v Ljub Jani. 3306 1
!! Božična prodaja!!
Smjr Očividno ceno! 500 liakitnih stvari samo i |gl<l-. 15 kr*
Prekr. pezlač. preciz. ura, ki natančno gre s 3Ietno garan in 8 prim verižico, mod. mosfta sviln. kravata, 3 ff. žepni robci, mičen moški pistan z imit kam nom, prekr, usnj denarnica, prekr. žepno toal ogledalce, par naanS gumbov, 3 naprsni gumbi, 31, „ dobie 2lato s pat. za-pono. fin nikljast pisalmk, presrčen album a :J6 sdfcami, najel, na svetu, deg. par. br^Sa I novost, par butonov iz sim. brilj., kaj podobno, 9 fealjtvi predm. v veselje mlaiim in starim, 20. važnih kor. predm. in Be 4iX) razi stvari pri h Si neutrpnih. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredua denarja, samo gld. 1 7d Po povzetju ali če se poSIje denar taprej 3935     razpošilja eksportni dom
A GELB, Krakov 11.
Brez rizika, k r se neugaj nazaj vzame.
sc sprejmo v bo!j$o družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in hrano.
Naslov   pove  upravniatvo „Slov. Naroda«. 388 i— 9
i Natakarica1
v »H* slovenske^s in nenaškeg« j *ika in  izurjena ▼ ra&nnntva, '*»5e» [ sluib - s 1. januarjem 1906 ood ,,žta-I jerka 30," p >st*3 restmt^ Zidan most.
'Lep stanovanje
I a štirimi sobami in pritiklinarai se odda s 1. februarjem 1906
v VVoifovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.     3824 4
Denar za ranžiranje.
Za vse. častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. NajkuiantnejŠi pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v «*0 do j 60 mesečnih obrokih. Btoe stroškov in hitra reBitev NajviSji zneski na obresti, užitke in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem Jeziku s poštnino Zi nazaj pod šifro ..Solide Geldqua Ia O11 na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I, Rotenturmstrasse 9. 3^t9— 1
Akviziterli
se sprejmo za jako dobro uvedeno zavarovalnico za življenje pod zelo ugodnimi pogoji. 3S64-3
Predstaviti se je od 9 —11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15,
v pisarni na levo.
Produ se
hišo s stoiarno
tik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljcanah bliza Želez, postaje.
Natančnejša pojasnila glede cene in plačilnih pogojev daje Posojilnica v Slovenski Bistrici. 3893—2
T
Bratje Sokoli!
Prihodnje leto bode ¥8«>-*okol-tkl ^Irt m Zatrfb. Ljubljanski S^kol mora biti častno zastopan! Dolžnost na$a je, da že sedaj skrb'mo, in nabiramo za potovalni sklai! V to svrho se bodo prodajali listki z napisom: „Sokolski sklad za z^et v Zagrebu 1 19 6a, po 2) vin, in dolžnost vaša je, bratje Sokoli da vsi delujete v to, da se kolikor moči veliko teh listkov razproda Za tiste brate Sokole, ki se bodo udeležili izleta, bode to obenem nekaka hraniinica. ker v-ak, ki se bode za časa izleta izkazal s temi listki, dobi denar vrnen. — Listki se dobe pri br. odbornikih in v ŠeSarkovi trafiki. Knjižice po ICO listkov ima v zalogi društveni blagajnik br. Pavel Skale. 3868 - 3 Na zdar!
Hotel „pri južnem kolodvora".
V soboto, dne 9. decembra 1905
koncert Jrnmer-jodbe
Začetek ob 8. zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi
3916
Vstop prost. Jtlfred Scidl
prej plačilni natakar „na juž. kolodvoru"
ranc3ožefe
' grenčica f
.pmvzaprav reprezenfenf grenčicr
(Vmedic odd splošne bolnice naJDunaiu.)
ZLT3-si3nL3Lri.ilo-
V nedeljo, dne IO. decembra I9Q5 se bode prodajalo potom javne dražbe iz proste roke
16 parcel travnikov
na katerih raste konjska in goveja trava.
,    Zemljišče leži blizu do'eujskega kolodvora.
Shajališče ob 12. uri opoldne pri prvem mostu na Ižanski oestl.
S Prodajalo se bode po volji dražilcev proti takojšnjemu plačilu ali pa na 151etne obroke.
Natančneji pogoji se zvedo pri lastniku tvrdki Ivan Perdan v LJubljani
ali pa na dan prodaje na licu mesta.
Vsak draiilec mora položiti postavni vadii. 3928
0.^B
mmm
mm
eiska
pisec
ki ima lasten strojepis, želi kot tak službo v kaki pisaroi.
Naslov  pove   upravnistvo „Slov. Naroda1*. 3785 3
Iki
in 5897—s j
1 učenko
za  trgovino   8   papirjem   in   galaute- j rijskim blagom sprejme takoj
Fr. Iglic, Mestni trg št. II. j
Išče si>
E891-2
odjemalec
za zaklane svinje
težke od 40 do 100 kilogramov.
Prijazne ponudbe na Teodora Gi*čićj Basn. Gradiška, (Bosna).
5D01 Mu i
n
norega in starega, lastnega proiz-Toda, izvrstne kvalitete ima riSL
prodaj 3^60-4
JOSIP RAUER
veleposestnik
Pošta Bedekovčina Hrvatske.
za
spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. 3790-9
?repotrebni roHai zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA:
Koledar za L 1906 Zivinozdravuištvo. Poštne določbe. Važne postave.
Živinoreja. Zapisnik za knji
Mlekarstvo. govodstvo. Vinoreja. Zapisnik   za be-
Kletarstvo. ležke. Sadjereja.
Gsna močno v platno vezans knjižice z  žepnicama 1  K 60  h, 3 pošto 2 K.
Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
NaroČi se pri založništvu
Iv. Bonač u Ljubljani.
za gospe m gospode
priporoča       3410 6
manufakturno Mina
LJubljana, Linsarjeve ulice.
Cene strogo solidne.
11 'lm ll UMI
Poff>i&£xica « CELOVCU.
I4.upcj • In prodaja
vse vrste cent, sastavnih pisem, prijoritet, ko rnonalnik obligacij, srečfc, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
n i
ban        ^ v,--:
I D
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K zoo.000"—
Zamajava li ^iGsptuji OaU orsduttns aa vraifnostna papirja,
iszrebane vrednostne   papirje in * ^rvt^o  srečice proti
vnovfiuje zapale kupone. ^exLxznJL isgrv-Toi.
Vinkuiuje in devui&uluja   vojašise ženitnmsKe kavcije.
Podružnica v S P LJETU.
Ilrnnrn«   vi o ko   ttpr«Je:»a    •   "■-1
v te*očoin račana ali na vložno knjižice proti •agodnim obrestim.  Vloženi denar ooreataia od čne v-og6 do dne vadiga.       8—? 41
Promet s ček) in nakaznicami.
najboljši čaj na svetu,
3C^3-20
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
Izvrstno proženje kune električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva Čist, do-brodiseč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse Škodljive tvarine, ki so nevarne živcem i tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavi janje in zdravje.
en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih  novega pražeoja proti  zastareli metodi.   Za pra-Ženje so odločilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—10
2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote.
3) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
i
Čudite se!
600 nakitnih predmetov
samo fl. 1-95.
Prekrasna pozlačena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospođe, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustnifc za emodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usnjata denarnica, žepni nož 8 pripravo, 1 coli Čudovito lepih orijentalskih ovrat-nih biserov, par maošetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°/0 double-zlata s patent, zaklepom, prima niklj. tintnik, par bu-tonov s širnih briljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant, zelo slično, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za Salo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in Se 520 drugih različnih v hiši nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1-95. Razpošilja proti povzetju ali če 8« denar naprej pošlje razpošiljal nica S904
8. Urbach, Krakov št. 363 A
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej rizik o izključen.
-i Nizke cene 1 ^fred. T"***
1088
komartditna družba
prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
"S, • 2 i
stifljetni &m'
trpežni   90 kfi
Bogata izbi
guam8Kiijiri|i! BamsKi
■ ceviji
J na trakov«
stifljetni
močni    BO l(F. ! ?*rj*7.ulZ}a 80 kli
lOO lastnih prodajal-
nih zalog
aa trakove
močni
uli
na trakove usnje box.
na gumbe crni
Otroški in dekliški čevlji na trakove
Iz močnega usnja 9d
mW Ufomi
■jški
čevlji
i. trakove, crsTTre&u, ffc-&ye&r, šivani
75 kf,
na trakove,
elejr- in liftni     rn [
goGvaar, siv,     JU rvli
Otroški in
dekliški čevlji na gumbe
ga ali
a us.ija od
mTml
Zastopnica; H
iiuiM urnim.
Velika bo
na Reslleui cesti It 3 pri
rimožlču
bo nudila to leto nekaj izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine oddajalo za vsako sprejemljivo ceno.
Božična prodaja ae začne v soboto, 9. decembra m traja do 20. decembra vsak  dan od  9 ure  zjutraj  do  12. ure opoldne, pa od 2. popoldne do 7. zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa obleka že od g?d. 1*50 naprej!
Svilnato blago za bluze čudovito  ceno.  Svilnate prešite odeje, priložnostno darilo! Ravno tako preproge in posteljne garniture.   150 "tueatov angi batist. robcev s širokim ažurskim  robom, tacat gld. T40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos.  Batistasti predpasniki od 17 kr. naprej.
Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj.
Moško blago je še v veliki izbiri in v zalogi in se bo oddajalo ceno. Ravnotako tricot-perilo, juponi, svilnate šerpe, moške in damske srajce itd.
£J*P"* Videli bodete, čudili se in kupili!
751R
Prepričajte se!
09
Najboljši in najnovejših vrst gepeljni in motori za bencin, mlatilnrce in slamorez icaf trombe, cevi, k lilije in žage dobite v skladišču
Fran zemana* u LJubljani, Poljanska cesta štev. 24.
; 9*0-1
Vdod sklepa o. kr. okrajne sodnije v Ljubljani x dne 19. septembra
1905 opr. Štev. E 2344/5/1 ee bodo
■
J
ijaie picie
konkurzne tras« J. J. Kantz r?arr»»eS obrtno in gospodarsko blago in pohištvo in sicer : 15. eventualno 16   decembra 1905 • L uDlj^m na K mak cesti fcžt. 16, 18 d*«enabra 1905 v Kožarjih JbSt 49 vsak dan od 9.—12. ure
dr poldne in od 3.—5 ure popoldne.
Stvari se i.-hfcc pregledajo na licu mesta in jih mor* dotični, ki jib izdr&žt, takoj plsfati in odstranit*.
V Ljubljani, dne 6 đeeensbra 1905. Dr«   FVclIl Vok
o. kr n tar ko* sodni koroisar
HOTEL „ILIRIJA".
V četrtek, dne 7. in v petek, dne 8. decembra
„Narodne godbe" iz Šoštanja.
Začetek ob   »8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr.
V petek, dne 8. decembra ob poiu 10. zjutraj
zoltrkoualni koncert.
3901-1
"Vstopnina ±5 3sr.
Za mnogobrojni obisk prosita
Olepševalno društvo
v Šoštanju.
Fric Novak
hotelir.
im
klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje
v prui modni trgovini za gospode3247
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Pred škofijo št. 19.
Primerna božična darila!
Največja izbera osebno na Dunaju izbranih
m Klavirjev in pianinov m
najbolj renomiranih firm, pri
Ferdinandu Dragatinu
trgovcu s klaulrji m zapriseženem cenilcu c. kr. okraj, sodišča.
Oddajam klavirje po najnižjih cenah  in vabim strokovnjake, da si jih ogledajo.
V zalogi imam prav dobre pre-igrane klavirje in pianine za prodaj ali za posojanje
Prevzemam tudi ubiranje in S918-1 popravila.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico se odda za februar 1906.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3H42-3
za okoli 30-40 glav živine se odda v bližini Ljubljane v najem
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3888 -2
TaTŽuŽenca
krepka, ne pod 14 let stara, zmožna tudi nemškega jezika in s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme v trgovno z mešanim blagom J. Razboršek v Šmartnu pri Litiji. 8896—8
Vabilo
na
■
1
ki se vrši
dne 14. grudna t. I.
pri Su. Barbari u Halozah na Štajerskem
(želez, poatuju I?l«> igranj t*l).
Ponujalo bode črez 100 vinog:ad-nikov do 3000 hI. pristnega vina iz najboljših vrhov slovitih Spodnjih Haloz.
Obiskovalcem stoje  ta dan brezplačni   vozovi   z   železniške postaje in nazaj na razpolago. 39-0—1 Občinski
MfiUnarofloa mm
Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastišKa umetn ška razstava I. vrste
V soboto, dne 9. decembra 1905: Zadnji dan razstave:
Zanimivo potovanje
Razstavljeno od II. decembra do 16. dscembra 1905:
Udoben oDish Bonna in izlet u krasno Ahrsho dolino
Odprto vsak dan od 9.   12. dopoldne in od 2.-9. zvečer.
Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstopnce v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; 100 aboni-ranih vstopnic stane 20 K. Otroci, di jaki in vojaki od nareduika nizdol plačajo polovico. 3921 ZvedenlMko mnenje,
Na željo rad potrdim, da mi jo oblek panorame intcnational nudil m ogo užitka m pou^a. Stereoakopske podobe, ki so ae nam kazale v lepi izbiri in izvrstni izvršitvi nam že v eni sami seriji nadomeste v naj-izdatnejši meri najtežavnejše m najdražje potovanje. Imenovana panorama nam pa vsak teden nudi užitek takega potovanja P. snetki, ki jih tu opazujemo, so reprodukcija najbolj izbranm prirodnih krasot in mojstrskih del Človeške roke, in sicer taka reprodukcija, ki nam je tudi najboljši opis ne more nuditi tako natančno in pri-rodnore8nično. Obisk take panorame je torej za pouk silno uspešno sredstvo
V Zagrebu, dne 4. oktobra 19J0.
Ivan •Ptininlelt}
ravnatelj kralj, realne gimnazije.
I
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca 8 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koli je iz on cul. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosnjiček, jako elegantni na stavek za »motke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff niklast žepni nožekt 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in 8e 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hi&i zastonj. Krasnih 326 komadov z uro. ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz poSujolnica
S. Koh&ne, Kvako v
mi. «*s.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3906 Mnogo pri/, nami h piše on.
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nadih  strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma.  —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 18 THOS. H. WHITTICK Ac Oo. Praga, Petrskš namSstf 7 156.  Trst Viaa Campanile 13 156„
Goesska p i varna.
Jutri, v petek, dne 8. decembra t L
zajtrkovalni in večerni
*9
A M B I*« GOD
Začetek ob 10. zjutraj in ob 7. zvečer.
=====  Vstop prost,
m
3914—1
Varat, znamka : Sidro.
* * *
* * *
XX  XX XX
Varst. zuamka: Sidro.
Linlment. Copsici comp.
nadomestilo za i
P399-7
priznano izborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo  ob pre hlajenju Itd.;  po 80 h. K 140 in K 2— ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravita naj ae jemljejo le  originalne steklenice v Skatljicah z našo varstvena znamko „sidro" potem ?e vBakdo prepričan \\ ie dobil orig. izdelek Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi Elščina c. *> nova
m *3
Razpošiljanje vsak dan.
• • m
*   m 9
Ces. Ki. avstrti*>*e
•
državne železnice.
C ki. ravnateliatvo dr*, ielezmee v Beljaka.
Sj&^ročL \SL voznega reda.
Veljaven od dne •   oktobra J 906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE in*, kol PROGA NA rRBlZ. Ob 12. ari 14 m p^o« c»o--rlak v Trbii, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Franzenafeate, Inomost, MoDakovo, Ljubno, če. Selsthai v Aasset, bolnograd, čez  Klen.-Reiiiing v  Ste7r, v Line, na DanaJ   via Amstett^u
- Ob 7. ari f n  fcjutrpj osobni vlak v Trbiž, Poctabel. Beljak, Celovec,  Maran, Manterndorf, Fransensfeste. Ljubno. Donaj{ Cea Seiztha  9 Solaograd, Inomost, čez Kiein-Reifiing v Steye Lino,  Badeje^ice, Plzen, Mari]«ue vare, Heb. Prancov« vare, Prago, Lipsko, čez AmdtettHT Dunaj. — Ob ll. ari 44 m dopoldne osebo   ?ia>  v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ceiovec   Mali Glod nitz, Ljnbno. Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jozera, Inomost,   Bregenc Curich, neva, Pariz, čez Anstetten na Ihiuaj.   —    >b 3 ari  68 m popoldne osobni vlak  % Trbiž Šniobor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, 5ez Klein Rsining v Stejr Lmc, Bndej.iace, Plzec, Marijine vare Heb, ^raneove vare, Sarlo7e vare, Prago  (v Prago 1] rektni  vos I. m  II  razr..   Ldp&ko,  na Dana j čez Amstetten.        Ob  i.0. ari ponoči osobo: vlak v   Trbiž, Beljak.   Francens/este, Inomost,   Monakovo  (Trst-Monakovo direktni   voz I. iz U  razreda). —  PROGA  V   NOVO MESTO !N KOCSVJH.   Osebni   vlaki.   Ob 7. on 1? m zjutraj osebni vlak t Noto  mesto, Stražo, Tophoe,   Kočevje,  ob i ari 6  m pop istorako.
Ob        un   &   a  zvečer * Novo  meslo.   Sočevje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO  jož. kol PROGA  IZ TRBIŽA Ob š   nri '43 m zjutraj osobni vtefc k rv.naj*       Amsretten, Mo^aA (Monakovo-Trst đirekt. voz 1.,   II. ras,).  Inomost, Fran?.ensfeste čk>mograd   Line,  Steyr, Ul Aait&ee, Ljubno^ Celovec, Mali Glodnitz, Beljak Ob 7. ari 12 m zjutraj oaohni vlak it Triuža.
— Ob 11. ari 10 m dopoldne oso n v i   v tal k Dsanja   čez   imstetten, Lipskok Prago (iz Pr direktni   voz   I.   in   II.   razred*;-,  Francove  t^re,   Karlove vare, Heb,   Mariine vare, Plat Budejevice,   Line,   Steyr,   PariL   Ženeva   Carin,  Bregea«,    luo^oet,   Zeli ob Jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljabuo,  Celovec,  Šmohor Pontabel. — QY 4. ar 29 m popoldne mebii viak s Dunaja. Ljnbna. Seiztnala, Beljak.-  Celovca, Malega Gioduitza, m ;ega, lB B Fransensfesta. Pontabla. — Ob 8 ari 06 za zvečer otobci via* iDoiuj«, Ljuba:*, Beljaka. Hnzrna Malega  G15dnica, Celovca,   Pontabla, čes Selzlbal od Iaomosta in  Solaograda,  čez Kleia-Reifln g iz Stevra Linca, Badejevic, Plana, Marijinih varov, Heha, Francovvih vnr.v, PragJ. Li^skega. — rKOGA  »i NOV&UA MESTA EN KOCfiVJA. Osobni viafci: Ob \ uri 44 m z/utja. osobni vlak te Nov&gd mesta n   iočevja, ob  i  ari 3- m popoldne iz Straže, Tophc, No ■ , mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m  uvečer tstofako.  — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK.   Mešani vlat::  Ob 7. tu   S* ca ajatraj,  ob  S. ari  5  m popoldne,  ob   7. uri 10 ar svečer. — Ob 10. an      m ponoč   samo ob nedeliah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž, kol. IZ   KAKN1KA tfefiani vlaki: Ob 6. uri 4» m zjutraj, ob JO. ari 69 ta dopoldne* ob  6. ari 10 m rvete;-   Ob ». ari 5& a BlTffiffffi  sam   ob ".edeljaij praznikih  in le v oktobra.   —  Srednjeevropski  č&s k n S mk        I krajevnim caacir
Zda j
■
--- ^
1
.... __K
4fi pred "inventuro se bodo prodajale kožuhovine veliko pod
flastno ceno, in sicer: damski kožuhovinasti jopiči, koljerjl in mufi, kakor tudi moške kožuhovinaste suknje, mikado, kožuhi za ulico in potovanje in čepice. — Največja izbera moške in ženske konfekcije po čudovito nizki ceni.
„Ansitfko skldillšče oblek*4
OROSLAV BERNATOVIĆ.
% 39U-1 JVJestni trg it. 5.
36
^48733680^
Razglas.
3838-3
Krajmi šolski svet t Radovljici proda javnim dražbenim potom: 1.) Stro šolsko  poslopje, ležeče v mestu  hiš. št.  24 z Irzkliono ceno 6000 kron in
S.) Stari šolski vrt (njiva), pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklikno ceno 500 kron.
Javna dražba se bode vršila na lici mesta dne 14. decembra ||. 1905 dopoldne ob 10. uri.
Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložiti 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri kraj. šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo.
Krajni šolski svet v Radovljici,
dne 29. novembra 1905.
i
Telofon 584.
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica S^R PBči in ognjišč
Ca Isr. dvorni  ^w rn.aširii©t
RUDOLF GEBURT
j
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
Ulj c J
2773-23
Zaloga ognjišč, štedil-1 sikov in strojnih ognjišč
za vsako $t«*r»at8»o.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
1/jLJ jjjjggftg \wtM IMZ,
%fi (ri105lik4iuj1. SUKAKJa'-J narisov in qr&ov .*»rk BR/ITd EBERLl
- UMon H. 154. -
$t. 1399«
3^66-
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službi okrožnih zdravnikov.
1. ) V Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 20O K.
2. ) Na Trati v Škofjeloškem okraju z ravno takimi užitki.
Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora do I. januarja 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, ueomade-Ževano Življenje, dosedanje službovanje in znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo ae bode na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolniščnici.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 23. novembra 1905.
I
I Za božična in novoletna darila!
Klobuke, čepice, razno moško perilo., kravate, ovratnike itd. itd.
priporoča
Varuj ženo!
z   K vi 13 i -
z   varstveno   znamko   „pišoc angel"    3616—8
r i vsako rodovino važnog /ilustrovano knjigo o prenino- J
' £em blagoslovu v. otroki raz-uoSUja b prepisi već tisoče?, aahvalnih  pisem tajno za 90 h v avstr. znamkah ' •OBPa A. HAlPA Berolin S W ^0^-£ Liadenstraise M.jgJ
3855-2
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 14.
se radi opustitve odda po
izdatno znižanih cenah.
a*- Kožuhovinn
r* « rxx o to 11
80 priznano najboljši in tudi vrlo primerni
ična darila.
Aparate od K 45 — naprej tudi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
urar v Ljubljani
na Dunajski cesti 20
nasproti kavarni „Evropa**
Jfttve slov* plošče za gramofon
močiti jrcIaso°il:
„Naprej zas.ava Slave", „U boj-, — „Slovenske pesmi". — „AV me boš kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi" — ,Kje so moje rožice".
T e iti b u rs* 11 Je t
„Sokolska koračaica", — „Liepa naša domovina".
Pariški svetovna razstava 19C0.
i
pBOCTEUR PIEBSE
Oznanilo.
Vljudno javim, da sem b 1. decembrom t. I. prevzel
■i!aliB,COIOiIA'iIuiu28l
za Kranjsko
ki se nahaja do 1. svečana 1906
IflP** ^oljanslri cesti što^r. SO
od tedaj naprej pa
Pismena  sporočila pa je nasloviti  v   Kolodvorske  ulice   atev> 26
Sprejmem tako] spretnega potovalnega uradnika.
Josip Christof
odvetniški • olicitator
3874 -2 glavni zastopnik zavarovalnice „Cncordia".
*R.Oitmar,c
. in kr. dvor. dobavitelj
Dtmaj.
Razsuefljsvalni predmeti
za električno luč, plin, petrolej, | špirit in olje. Prenosljive peči f za Kuhanje in kurjenje
• •it «3
ca
Tvornice: DunaL m. Erdbersstrasse 23. Milan, Uia Tazzoli.::::::
3679 4
~ *^^ja8gfe4.<A v*^***'^ S^eicvnosi&visa us$?:& vod««
Doniva 8« povsod.     3664 -10
mru«™*
1^
Poslano.
% trsoucem in obrtniliom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi še nekaj tisoč ličnih
Izdatno znižane cene!
!! Žepne r
Anton Sare
Sv. Petra cesta štev. 8.
sblatoih koledarjev.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseietna reklama.
Pri naročilu od 25 komadov naprej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad doposljem. 3717—6 >*<>♦<
V založbi imam tudi
Veliki stenski koledar
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
& - - 3%tel plame o.!
Dolgo gorenle!
MaiDaljše blego!
Premnoge ponaredbe etiketiranja naših že 70 let predobro uvedenih Millj-sveČ  so  nas  navedle,   da smo izpremenili obliko  etiket,  kakor zdolaj
razvidno.
_ Cm. tal], amtfj.
fVrT&Stena tvornica Mil!y*^vt]e6«-ttpmta I glicerina.
F. A. Sarga sin i drug, Beč.
cc mii. i7i"isn icoiT&fe
IV, Alleegassa 2*<ft r 9
Varujte se ponaredki
Nase
etikete,   beseda  Milly,   kakor  tudi znamko
zakonito varovane.
solnce so
MO—I
%reli«4» zaloga
božičnih
In
novoletnih razglednic.
Ivan Bonač
trgovina s papirjem
TT Xj*ULTDlJ3lXli.
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
2a
Razpošiljanje švicarskih vir na vse kraje sveta, trgovec ;i49i l7
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj slovečih znamk: Šathauaeo, Ornega, Roskopt, Urania i. t. d.
Zlatnine m srebmine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino m ceno je to, da ga razpošiljalo po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest.
Ravno je  izšel najnovejši
Nikelnaata an-
Št. *05.   Prava srebrna
ker remont  „Roskopf", ^11^1  cenik,   kateri  se  OOŠlie cilinder remont trpežno ! kolesje in z močnimi po-
krovi gl. 4 85,  ista z dobrim  anker - kolesjem gl  5 95.
trpežno kolesje gl. 2 45 enaka iz pravfga srebra gl 3 95, ista s S moč. srebr. pokrovi gl. 6.50.
zastonj in poštnine prosto.
Moške ure */. naravne velikosti!
išče -mm. 5,859
odlično ogrsko podjetje za Ljubljano in okolico. — Ponudbe pod ,,Polna provizija" uprav. nSlov. Naroda".
V najem se da s I. januarjem 1906
V pritličju je vsa za obrt potrebna oprava, v I. nadstropju pa 2 sobi iu kuhinja. 3S90- '6
Več pove lastnik Josip Robavs v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi.
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 3408-14 Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. i.
za postelje in puh
priporoča   po   najnižjih cenah F.    HITI    1433 32
Pred šlszoiljo št, 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Enonadstropna
nova hiša
z 2 prodajalnicama in kletjo za vinsko trgovino, se pod zelo dobrimi pogoji proda. — Pojasnila daje Franc Vo-dišek, gostilničar, Resljeva cesta 22 v Ljubljani. 3815-3
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
ysrjsvs umu
(letnik,
prirodni   pridelek   prve   vrste  iz kleti ekseelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja
D. Relchsmann sin u Djakouem
(Slavonija). 3744—7 Poštni zavoj z :1 litri Iranko  K 6'—. Pri naroČilih naj  se navede tudi kraj, kjer je pristojna tinančua straža.
		
^•1		
avarna
a
4ti» praznikih, sobotah In aecleljHli
vso noč odprla.
kavarnar 73—67 Kolodvorske ulice št 22.
r
NOVO !
Jvan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimaio tem boJ.j. ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,.Hi5a Marije Pomočnice*' in brani svoje umetniško stali&Ce. Izza Prešernovo ,,Nove pisanje'' ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se ie pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izfila v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—138
B Cena: broB. 2 K; po poŠti 2 K 10 v., S I eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v. j
v/cu« ■ V'Ui    «- ,    f ^ —----- I
eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v.
Založništvo i
t. Schwentner I
v Ljubljani I
Prešernove ulice št. 3. 1
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
IMJriNCJ3C
BARVE ZA UMETNIKE
amp scmoemklm k m. v oOsseldorpo
riNE OLJNATE BARVE ZA
5TUDI JE   •pp' SCnOeNr-CLDfl * KO. V DOSSft OORfu
flPflRflTE,  BflRVE  IN  PREDLOGE Zfi
ŽQdLNO 5LIK/JNJE
"iSVS^SS LESENIH IZDELKOV
FOTKEBiilNE     ZA VŽIG/RNJE iN P03LlkflN)rI
DRATA EDERL
TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV tfi FtRMEŽEV
MIKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA.
Čopiči.
bronce. — karbolinej.
lim.
Mihce na) ne zamudi usodne prililie!
Ker nameravam združiti obe trgovini na drobno, sedaj
= samo „Pred škofijo 1" Ez
in  ne  bom  mogel  spraviti pod  streho  ogromne zaloge, sem prisiljen k
bolni priložnostni prodaji i
Presenetljivo nizke cene: tek. preproge, garniture, plišaste odeje,
stenske zaščitne preproge, Iambrequini, prešite in flanelaste odeje.
Posebno ugodno, psililsa:
Blago za tamske obleke:
Modni barhenti  za bluze  in ponoene
suknje,  batisti, cottoni i. t. d. Kosi iz prejšnjega leta čudovito po eeni. Sezijske novosti po tvorniski ceni.
Sukneno blago:
za obleke, hlače, paletote, za zimsko ------- in leto
s o •/.
pod  originalno ceno.
Vsi ostanki za vsako sprejemljivo ceno.
Znižan     cene:  za perilo, sifon, posteljni gradi in žepne robce.
3862 — 3
čudovito    ceno:    volnene   in   svilnate   serpe,   naglavne   in   velike rute.
HSpKt^ tS^*=^-
Pred nakupom naj si vsakdo ogleda moje izložbe in zalogo.
Začetek prodaje v soboto, dne Z. decembra 1905.
J. GROBELIMl
samo ,Pred škofijo'1 V Ljubljani   samo .Pred škofijo* I.
Zunanja naročila $e izvršujejo točne.
K
s prodajo moke in časopisja v bližini mesta se zaradi selitve s 1. januvar jem 1906 pod ugodnimi pogoji odda
Poizvedbe na upravoižtvo „Slov Naroda14. 3867 i
Stenograf
se sprejme takoj v tukajSnjo piaaro«,
Pojasnila daje upravništvo nSlov Naroda". 3868-;
Na Kranjskem, Štajerskem ali PrimoN skein kje v mestu, okolici ali na deit v  bližini  kolodvora   in   farne cerkva prevzame takoj ali pozneje
II
v najem ali na račun gospodična, k| je dobra kuharica. 3830-1 Ponudbe na uprav. ...Slov. Naroda) pod „gostilna St. 3890".
Za večjo trgovino na debelo se išči
trgovski pomočn
ki je izuČen  v  špeceriji,   žHeznini i ako mogoče  ki ima tudi znanje v pred metih deželnih pridelkov.   Vatop tak j ali v G tednih, plaća po dogovoru. Mladi, čvrsti, pridni  iu   pošteni iroai prednost.
Ponudbe naj se pošiljajo upri.*| „Slov. Naroda". ?8*2
Pristni dobri
brinjeve
se dobi pri
3019 1
L. SEBENIKUvSp. Šiški
Naprodaj je
nova hiša
št. 178  v Cerknici z gospodar poslopjem, poleg tega nova žaga, k zelc i 8 okui iu živinski hlev, v-najboljšem sranju ter zemljišča, stoječa li T oralov njiv, 6 oralov tr.» nika in 20 oralov gozda.
Natančneja pojasnila daje lasu Anton Opeka, posestnik v Cerkr štev. 178.
PRIHRANITE 51 MNOGO
CASAinN0VCOJ.£
pridob/re prejšnje moći. ako vživate namesto dfuqih i z de I ko v
ZELEZNATO VIN
LEKARNARJA
PICCOLI-JAv LJUBLJAN
karero ima v 100 gramih 1l3miligramov železa
111
3(rasno izbero
l^onfcl^eijel
za dame k deklic«!
>H*J kakor tacB
i 1 manufakturno blago
t g
>
vsakovrstne preprogB
SL 4L m rlp«r«&m
kk Schuster
I
Spitalske *lkx> &tov. 7. < Solidno blago, v Mlzko cono- J
C * V
S
o
s
■
Isdaiatclj \u odgovorni uradnik: Dr. Itiu Tavftar.
Lattnina in luk aMarodn« uokaraf*.
KD
^97485^0280^