Z6S. številka.
I MiMJiii, i piriiljik, U. mraln
XIV. iBlfl.

.Slovenski  Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:                        v upravništvu prejem«:
eelo leto.......K 24*—          celo leto.......K  22»—
pol leta   .....   #   .    .  12-—           pol leta........   11 —
četrt leta     •••«••    .    6*—          četrt leta     ......    .    5*50
na mesec......,    2"—          na mesec    .   .       ....    1*90
Dopisi nsj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:  Knatlova ulica it. S (v pritličju) levo, telefon št 34.
lakaja veak dan svecer lsvzeemai nedelje in praznike.
Inserati   veljajo:   oeterostopna  petit  vrsta za enkrat  po  14 vin.,  za   dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije,  inserati itd.
to ie administrativne stvari.
-----------------   Posameana številka velja 10 vinariev.  ----------------
Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št 8S.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                   ■                       za Nemčijo:
celo leto.......K 25*—          celo leto.......K 3(r—»
pol leta   ....   4   .   .    .   13-—
četrt leta     ......    .    6*50             za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec     .:....    .    2*30          celo leto......K 35»—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišfvo 'spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica: št 5 telefon št. 85
Zopet enkrat razkrinkani.
D u n a j,  17. novembra.
Te dni se je zopet odigrala ena onih političnih komedij, katerih smo doživeli v zadnjem času že toliko, da nam gnusijo.Kakor se gnusijo človeku stokrat   ponavljane    židovsko-neurrme    glume  v dunajskih    pred-mesinih gledališčih. Toda — blagajne dunajskih      talija - špekulantov    M vendarle polne in vsak dan jim gredo tisoči na spretno nastavljen lini. Naši klerikalci so se popolnoma uživeli v viogo gledaliških  prirediteljev. — Svoji publiki zaigrajo od časa do časa malo komedijo s skrbno opremo in vzorno režijo, s svojo politiko priredijo -teater    in zadovoljno štejejo dohodke, nemoteno vežejo za ami svoje spletke. Slavna publi-_ v gledališču, se tam zabava in vdira, in se ne more zanimati za ar se godi zunaj v resnem živ-;u.
pride tu in tam nesrečen stoter razdere umetnosti režije. Ne emo, da  klerikalna  publika  spre-zahteva      denar nazaj    — sklicani smejo ob takih pri-ah   vendarle  nekoliko  globlje  pojati  v tajni    kabinet    klerikalnih Stikov,  ter  jim   potrkati   nekoliko !n smejo ne vsaj nekoliko zabavati.
Takole se ?e zopet enkrat zgo-\o:
lir                               klub je pri-
em parlamentu z divjo V tcnmtk*, ko se trese svet pred dogodki bodočih dni. spreminja Evropa svoje lice. me-gg. Jarc in Gostmčar tintnike in mrmra    g.  Verstovsek    v lici   obstrukcijo . izjavlja   Slo-lec . da bo konec parlamenta, ako da  ne ustreže hrvaško - sloven-zahtevam.    Kaj hočejo ti Hodne vprašale javnost.      Obstruk-proti    parlamentu je v sedanjih iiii  časili  skoraj  zločin,    premije končno že tudi dr. Šusteršičcv voiilec  Stvar postaja  kritična.
fn v letu trenutku naznani kleri-:o - pravaška oficijafna     Kroati-sche Kor      p   ndem   urni et ortri, da ; isteršičev klub prešel k odločilen            eiiam proti vladi. Stavil je hl   Stiirgkhu   ultimatum,  v  katerem  zahteva  amo^aciio    Čuvaja   in lenie ustave    na    Hrvaškem, in
korenite reforme v vilajetu Koroškem in Štajerskem. Visoko zavihti Kroatische Korrespondenz panir: Brez sabora nima parlamenta.
Sledi splošni aah. Torej vendar enkrat. Sedaj vemo, dr. Šusteršič je končno premagal vse pomisleke, zavrgel vse spletke in moška njegova beseda, dana hrvaškim pravašem, se bo izpolnila. On in njegovi razdrobe vse. Če vlada ne izvede stavljenega ultimata. Trema Bisanzo! Živel hrvaško - slovenski klub! Živeli naši katoliški voditelji!
Toda eden je bil, ki ni hotel igra-ti.Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je čutil omalovaževanega, da ga dr. Sns v § tako meni nič tebi nič nastavlja pri svojem teatru.
In hladno je dal izjaviti v vladnih listih: »Ni res, da so mi slovenski klerikalci sporočili kake zahteve, ni res, da bi mi bili rekli, da hočejo Čuvaja proč in da le pod tem pobojem odnehajo od svoje obstrukciie.«
Kulise no se podrle. Pas Spiel ist aus. Komedija se je končala že po prvem dejaniu. Ne vemo, dobi li občinstvo kupljene vstopnice nazaj, ali ne; toda to vprašanje ni tako interesantno, kakor drago: Če klerikalci ministrskega predsednika niso obvestili o svojih zahtevah, če mu niso rekli to in to hočemo, radi Čuvaja, radi razmer na Štajerskem in Koroni 'in. če se sme pripomniti, na Kranjskem in Primorskem) obstru-iramo ter bomo ustavili svoj boj le, če vlada temu našemu ultimatumu ustreže. zakaj pa obstmirajo potem gospodje?     __________
Vojna na Balkanu.
Mednarodni položaj.
V obče se sodi, da bo mednarodna kriza mirno iztekla.    Na    pritisk Italije in Nemčije se kaže,    da hoče striki v svojih  zahtevah    napram Srbiji   znatno  odnehati,  tako.  da  bo Srbija skoro vse d^secrla. kar je prvotno zahtevala..    Poskusi  Avstrije, naščuvati Bolgarsko proti Srbiji, Romunsko pa proti Bolgarski, i    smatrajo vobče za ponesrečene. Na avstrijske zahteve srbska vlad,   še ni govorih  —  ker  še  niso  končana -veto van ja balkanskih drž*     o tej zadevi.
Posebno značilna in važna sta dva pojava. V Italiji se je začela velika agitacna n-rr: vladi. češ. da de-
la Avstriji tlako. Italijanska vlada je na to agitacijo odgovorila v »Tribuni , kjer poudarja, da hodi skupno z Avstrijo le v albanskem vprašanju, sicer pa da je za to, da dobi Srbija pristan ob Jadranskem morju in da ne pride v gospodarsko odvisnost od Avstrije. — Ruska Reč' pa je priobčila iz peresa ruskega diplomata članek, v katerem je rečeno, da sta Angleška in Francija popolnoma solidarni z Rusijo in zahtevajo, da se morajo vsa vprašanja glede razdelitve Turčije odobriti od vseh velesil skupno z balkanskimi državami. Brez privoljenja vseh velesil tudi nobeni separatni dogovori ne bodo veljavni in so poskusi Avstrije, izsiliti separatni dogovor s Srbijo brez realne podlage. Končna razdelitev Turčije med balkanske države pristoji skupno vsem velesilam, ki stoje na stališču, da dobi vsaka balkanska država, kar si pribori z orožjem.
Nemčija in Turčija.
Ves svet je edin v tem, da je poraz Turčije strahovit in skoro brez primere v zgodovini. To ne boli nikogar tako hudo kakor Nemce in nemši listi store vse, da bi zmanjšali zasluge balkanskih držav. Neprestano samo pišejo, da je turška armada bila povsod tepena, ker ni bilo za hrano preskrbljeno, ker so hiH vojaki lačni in tudi slabo oblečeni. Pa tudi vojaštvo balkanskih držav je stradalo in trpelo, a je zmagalo, ker je boljše, hrabrejše in vztrajnejše. ker ima boijše generale in ker se bori za veliko idejo. Toda nemška bolest nam je umljiva. zakaj Nemci so največ krivi, da je bha Turčija tepena. Nemci so se na tri načine udeležili balkanske vojne: 1. kof učitelji turške armade: 2. kot liferantie topov in pušk: .3. kot bojevniki. Celin 20 let je dajala Nemčija turški armadi inštruktorje in jemala titrške oficirie v nemško armado, da so se izvežbali; nemški generali so zgradili vse velike trdnjave na Turškem in izdelali načrte za vojne. Vse topove in puške za turško armado so dali Nemci A tudi sedanje vojne se udeležujejo Nemci aktivno na ta način, da so poslali celo vrsto visokih nemških oficirjev v turški generalni štab. A kaj je opravil nemški polkovnik, ki je sta! ob strani Ah-dulah paše pri Lile Burgasu? Kake dobre svete je dajal nemški major Hochwachter   Mahmut   Muktar   paši
v bitki pri Lozengradu? Kako je izvrševal nemški polkovnik Tupehcr-ski svojo dolžnost kot nadzornik top-ničarstva pri Mahmut Muktar paši? Kaj je z nemškim polkovnikom Vei-tom, ki je pri Lozengradu poveljeval eni brigadi turške kavalerije? In kake nauke so dajali številni nemški oficirji turškemu generalnemu štabu, s katerim so imeli tik pred vojno toliko konferenc? Če bi bili Turki zmagah*, bi bili Nemci zase reklamirali vso čast in vso slavo — zato pa je samo pravično, če se tudi pribije, koliko so Nemci pripomogli, da so bili Turki tepeni.
•i
Bolgari  pred  Carigradom.
Corriere della sera« je dobil iz Sofije dne 15. novembra ob polu 3L popoldne odposlano Brzojavko, v kateri je rečeno med drugim: Že dva dni se je vedelo, da je veliki vezir Kiamil - paša brzojavil bolgarskemu carju Ferdinandu ter izrekel željo za direktna pogajanja za mir. ker pride intervencija velesil dosti prepozno, a cenzura ni dovolila to poročati, ker vest še ni bila oficijal-no potrjena. Zdaj je to uradno razglašeno in dostaviti je samo, da ie bolgarsko vojaštvo že dospelo čez San Stefano notri v Makri kioj. ki je predmestje Starnbula in sodi se, da utegnejo že jutri vstopiti v Carigrad. V ta namen so hi?e že poslane paradne uniforme in opreme za dva eskadrona sarde carja Ferdinanda, ki se nahaja v Čatalzi. Poslane so bile tudi gate - kočije in za vsako šest belih konj.
Lahko si je predstaviti, da je bolgarsko časopisje navdušeno videč Turčijo prisiljeno prositi za mir. ko prej v svoji ošabnosti na noto balkanskih držav še odgovora ni hotela dati. Vsakdo se spominja, kako brutalno so Turki vedno delali z Bolgari, kakor da bi bili brezpomemben narod, dasi je Turčija živela v Evropi samo vsled podpore velesil. Zdaj po 21 dneh vojne je Turčija prisiljena prositi za mir in Nizam-paši ne bo treba potruditi se v Ca-talžo, ker pridejo Bolgari sami v Carigrad. V bolgarskih političnih krogih se zatrjuje, da so predpogoji, da se sploh začno mirovna pogajanja sledeči: 1. Turško vojaštvo se umakne iz Fvrope: 2. Bolgarska armada se zbere vsa pri San Štefanu; 3. Kakor Nemci L 1871. v Pariz, ta-
ko pojdejo Bolgari z enim delom svoje armade v Carigrad; 4. V Carigradu se določi razdelitev zavojeva-niii turških dežela med balkansko zvezo, vprašanje o usodi Carigrada in Soluna pa se reši na poznejši konferenci. — O bojih pri Čataiži še ni podrobnih poročil. Boji so trajali štiri dni: Bolgari so zavzeli štiri izmed petih trdnjav in sicer najmodernejše in najbolje opremljene. Potrjuje se, da je bila bitka strašna. Zavzemši trdnjave so Bolgari zasledovali bežeče; podili so jih s tako silo, da je moral turški glavni štab, ki je bil V Hademkoju. sam bežati. V položaju sem zagotoviti, da je bilo med vojnim plenom, ki so ga napravili Bolgari pri Čataiži, tudi 80 najnovejših Kruppovih topov, še zavitih in zabitih v skrinje, kakor so prišli šele pred nekaterimi dnevi čez Kostanco v Carigrad. Bolgari pravijo: Škoda, da bo vojne skoraj konec, ko imamo zdaj več kakor preveč pušk, topov in municije.
aie
Carigrad.
Vojaški gubernator je odposlal 13.000 mož iz San Štefana proti Ka-rabunarju in jezeru Derkos, da prepreči nadaline prodiranje bolgarskih čet.
V petek je dospel iz Trapecun-ta transportni parnik s 1800 vojaki in drug parnik s 1000 vojaki iz Ama-sre ob Črnem morju. Sedem transportnih parnikov iz Erzeruma. Er-singjana in Vana ima nalog prepeljati tri arniadne zbore v Midijo. V Samsumu so se uprli vojaki in zahtevajo, da naj se imenuje Mahmud Šefket paša za vrhovnega poveljnika. Upor je brez dvoma posledica hujskanja mladoturkov.
Iz Carigrada poročajo, da se je vnela včeraj zjutraj med tremi turškimi divizijami in bolgarskimi četami pri pozicijah Hademkej ia Ješil-kej in Ferbij pri Bujuk Čekmedži ljuta bitka, ki še traja. V Carigradu se sliši neprestano grmenje topov in z višine Šišli je mogoče zasledovati i dobrimi daljnogledi celo premikanje turških čet pri Hadernkeju.
Kakor potrjujejo iz Carigrada, ie zasedlo 9000 Bolgarov postajo Čataldžo.
Turško glavno taborišče se je umaknilo iz Hademkeja v' Sandžak tepe. Od Hademkeja sem je slišati neprestano grmenje topov. Tudi tur-
LISTEK.
Sapho.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t
Prevel Oton  Župančič.
(Dalje.)
In ta beseda   malega,   zapuščenega sirotka, ki  jo je zapisala  Fani ginljivem pismu, je    padla   težko fjaussinu v srce. In misel, da živi v _haviliu, ga je tako morila, da ji je etoval, naj se preseli v Pariz, da Je malo med ljudi.    Žalostne   iz-nje je imela Fani z moškimi in s mi razdori, zato je videla v tem vetu   samo  strahovito   sebičnost, o. da bi se je za vedno odkrival, .nim tistih burnih  sklepov, ki jih ie le predobro poznala; in o tej stva-■c mu ie odkrito izjavila:
Saj    veš,    kaj   sem    ti    rekla •j... Tvoja žena ostanem vkljub -emu, tvoja ljubeča,   zvesta   žena. Ina mala hišica me    obkroža    s jim duhom, in za nič na svetu se ne bi hotela ločiti od nje... Kaj pa počnem v Parizu? iMoja pretek-. ki te odganja od mene, se mi i;  in potem, premisli,   kam   naju aš, mene, in malčka...    Saj    se ii za čvrstega moža? Pridi torej, porednež ... enkrat, samo edino enkrat ...«
Ni šel; a neke nedelje popoldne, ko se je zaprl sam s svojim deiom, je slišal, kako je dvakrat nalahno na vrata potrkalo. Zdrznil se je. zakaj spoznal je oni nagli način, kako se je javljala, kakor prejšnje čase. Bala se je, da je spodaj kdo ne zavrne, zato ni prašala pri hišniku, nego je v eni <api prihitela gor. Približal se je vr n tiho, po preprogi, in je slišal s         špranjo njeno dihanje.
Jean, ali si ti? —
O. kakšen ponižen, strt glas!... Se  enkrat, ne    kdovekako    glasno: Jean!...     in   potem   pridušen   jok, šumenje pisma, in nežno slovo s poljubom z roko.                          n»
Polagoma, stopnico za stopnico, kakor bi čakala, da jo pokliče" nazaj, je odhajala. Toliko da je bil Jean sam, je pobral pismo in ga je odprl. Dopoldan je bil pogreb Ho-checoruove male hčerke, ki je umrla v otroški bolniščnici. Zato je prišla z očetom in par ljudmi iz Cha-viila v Pariz in se ni mogla premagati, da ne bi bila stopila k njemu, da bi ga videla ali mu pustila par vrstic. ki jih je bila že prej napisala ... Ali ti nisem rekla? ... če bi živela v Parizu, bi me videli Samo na tvojih stopnicah . . . Zbogom, dragi moj, sedaj grem domov, k nama . . .
Ko je čital te vrstice z rosnimi očmi, se je spomnil istega prizora v rue de V Arcade, bolesti zavrženega ljubimca, pisma, ki ga je bil poteknil pod vrati v sobo, in brezsrčnega Fa-
ninega smeha. Torej ga ljubi vse bolj nego on Ireno! Ali pa moški, ki je zapleten bolj nego ženska v družabni in življenjski boj, nima tiste izključenosti v ljubezni, tiste pozabnosti in brezbrižnosti za vse. kar ni zvezano s strastjo, ki popije ženski vse druge duševne moči?
Ta muka, ta bolezen, izhajajoča iz njegovega usmiljenja, se mu je potolažila samo v Irenini bližini. Samo tu mu je odnehal strah, in se tajal pod miiimi modrimi žarki njenih oči Prevzemala ga je velika utrujenost, prijelo ga je. da bi naslonil glavo na njeno ramo. ostal tam, da ne bi govoril, da se ne bi rrenil; zakaj pri nji je bil kakor v varnem zavetju.
Kaj ti je?     mu   je   dejala , . . Ali nisi srečen?«
O, pač. zelo srečen. A zakaj je v njegovi sreči toliko bridkosti in toliko solza?*In včasih bi ji bil najrajši vse povedal, kakor razumni, dobri prijateljici; in ubogi bedak ni prav nič pomislil, kakšno vihro vzbude podobne izpovedi v popolnoma nedotaknjenih dušah, kakšne neozdravljive rane bi utegnile zadati njeni udanosti. Ah, da bi jo mogel vzeti s seboj, da bi mogel zbežati z njo! Čutil je, da bi se potem njegove muke končale; ali stari Boucherau ni hotel popustiti niti ene ure od določenega časa.
Star sem, bolan sem . . . svojega otroka ne bom videl več, ne vzemite mi še teh par zadnjih dni . . .«
Pod osorno vnanjostjo je bil ta veliki mož najboljši človek. Imel je neozdravljivo srčno bolezen. Katere napredovanje je zasledoval sam; govoril je o nji Čudovito hladnokrvno, nadaljeval je svoja predavanja, čeprav ga je hotelo zadušiti, in je lečil ljudi, bolj zdrave nego je bil on. Eno samo slabost je imel ta široki duh, iru v tem se je kazal pristnega potomca tourainskih kmetov: veliko spoštovanje pred naslovi in plemstvom. In spomin na casteletske stolpiče in staro ime Armandvjev, oboje je pripomoglo, da je bil tako hitro pripravljen, sprejeti Jeana svoji nečakinji za moža.
Poroka bo na plemiškem dvorcu, da ne bo treba premikati uboge matere, ki je pošiljala vsak teden svoji bodoči snahi ljubeznivo, prisrčno pismo, ki ga je narekovala Pi-vonni ali kateri malčici. In sladko-veselo mu je bilo pri srcu, da je govoril z Ireno o svojcih, da je našel Castelet na Vendomovem trgu, in da je opletala njegov<i ljubljeno nevesto ljubezen vseh.
Samo to ga je begalo, Ker se je čutil tako starega, tako utrujenega v primeri z njo, ko je videl, kako po otročje se zanima ona za stvari, ki njega niso več veselile, za radosti skupnega življenja, ki jih je on imel že za seboj; tako recimo zapisnik vsega, kar bosta morala vzeti na konzulat, pohištva in blaga, ki ga bo treba izbrati; pri sestavljanju tega I zapisnika   se je nekega večera usta- l
vil, pero se mu je upiralo, prestrašil se je toka svojih misli, ki se je vrnil k opremljanju stanovanja v rue Amsterdam, in k vsem prijetnim slastem, ki so se končale po petletnem bivanju poleg Fani, da se začno iznova v drugem zakonu in drugem gospodinjstvu.
XIV.
> Da. dragi moj, nocoj po noči jft ugasnil Roži v naročju . . . Ravnokar sem ga nesel šopat.«
De Potter. glasbenik, ki ga je srečal Jean, ko je stopil iz neke šta-cune v rue du Bac, se je obesil nanj, ker je čutil v sebi potrebo, da se izgovori, potrebo, ki se je kaj malo podala njegovim neprodirljivim, ostrim potezam, razodevajočim preračunljivega trgovca, in mu je pravil o mučeništvu ubogega Bichita: pariška zima ga je ubila, mraz ga je stisnil, naj so ga še tako v bato za-viiali ter žgali dva meseca špirit pod njegovo ozko kletko, kakor delajo s prezgodaj rojenimi otroki. Nič mu ni Pomagalo, tresel se je in tresel, in zadnjo noč, dočim so bili vsi okrog uitga zbrani, ga je stresla zadnja zona oc glave do repa; storil je dobro krščansko smrt, zakaj mati Pilarka so oblivali z blagoslovljeno vodonje-govo zgrbančeno kožo, po kateri so se prelivale in izpreminjale barve kakor v prizmi; in ko je ugasnilo v njem življenje, je zavila starka oči proti nebu in je vzdihnila: »Dios Ioni pardone!«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
265. štev.
ško vojno brodovje je stopilo pri Bu-jek Cekmedži zopet v akcijo.
Londonska »Morningpost« poroča iz Odese, da sta odpluli iz Seba-stopola v Carigrad še dve topničar-ki, tako da bo imela Rusija pred Carigradom 4 vojne ladje. Ruska pomorska uprava pa ima poleg tega še pripravljene 3 vojne ladje in eno tor-pedovko.
V Carigrad je dospela tudi še nemška vojna ladja »Goeben«.
Kakor poročajo iz Carigrada sta bila poslana na angleško veleposlaništvo dva voza s patronami za strojne puške, ki so tam že pripravljene. V Kiatani, kjer je etablirano vojno sodišče, so ustrelili dne 14. t. m. 18 dezerterjev, med njimi enega častnika. Mnogo drugih dezerterjev je bilo obsojenih na 8 let ječe v trdnjavah: »Dailv Mail« poroča iz Carigrada, da bodo tuje vojne ladje, katerih je pred Carigradom 12, pri prvem znaku nemirov v Carigradu izkrcale 4800 mož. Evropski del mesta Pera, je v ta namen že razdeljen v okrožja.
Strahovito razsaja kolera med turško vojsko. V taborišču pred Carigradom je zbolelo za kolero nad 5000 vojakov. V izoliranih bolnišnicah v Tuzli leži nad 1800 bolnih. Tudi iz San Štefana poročajo o vedno bolj se razširjajoči bolezni. Bolniki umirajo na cestah, ker ni nikjer več prostora. Tudi turški artilerijski general Ali Rizza paša je zbolel za kolero ter dospel s 1600 za kolero zbolelimi vojaki čez San Stefano v Ezub. Sanitetne naprave v turški vojski so škandalozne, proti koleri pa se sploh ni mogoče več ubraniti. Vsak dan umre pod najgrozovitejši-rni bolečinami kakih 2000 vojakov. Do sedaj je ta strašna bolezen zahtevala med turško vojsko že nad 10.000 žrtev. Carigrad pa ničesar ne ve o teh trašnih razmerah. »Dailv Chronicle« poroča, da so v Carigradu odprta gledališča in varieteji celo noč, kakor da bi ne stal pred vrati sovražnik.
*     *     *
Mirovna pogajanja.
Poročevalec »Malina« v Sofiji poroča, da je izvedel, da so Bolgari popolnoma opustili svoj namen zasesti Carigrad, najbrže ker bolgarska vojna uprava noče izpostaviti svojih vojakov, da bi se začela v njih vrstah širiti kolera. V Sofiji se domneva, da bo mir sklenjen pred Ča-taldžo.
Glede mirovnih pogojev Balkanske zveze poroča turinska »Štampa« iz Sofije, da je Bolgarska v imenu Balkanske zveze sporočila Turčiji sledeče mirovne pogoje: Bolgarska sprejme ponudbo glede premirja pod sledečimi pogoji: 1. Turška vojska se uda ali pa jo pošlje turška vojna uprava kod kontrolo bolgarske armade v Malo Azijo. Ta pogoj ima za posledico tudi predajo Odrina, Bitolja in Skadra ter mora Turčija odoosfati tudi turške čete, ki so se umaknile v Carigrad. 2. Oto-mar.sk i civilni in vojaški uradi morajo garantirati, da se vzdrži v Carigradu mir in red. 3. Car Ferdinand pride v Carigrad. To so pogoji za premirje, kateremu bi sledila šefe mirovna pogajanja na podlagi sledečih pogojev: 1. Turčija se odpove vse? svoii evropski posesti. 2. Kalifat prenese svoj sedež v Bruso. 3. Bosporus -Marmarsko morje in Dar-danele tvorijo bolgarsko mejo. 4. Morske ožine se pod kontrolo Bo!-garske odpro vojnim ladjam. Bolgarska ii pa pridrži pravico morski ožini utrditi.
Poročevalec »Matina pravi nadalje, da bo Solun proglašen za prosta mesto pod grško upravo.
Če Turčija teh pogojev ne sprerne, izjavljajo v Sofiji baje. da bodo Bolgari te svoje zahteve iz lastne moči uresničili.
Odrin.
Iz Mustafe Paše poročajo, da se položaj od dne do dne slabša. Položaj v Odrinu je naravnost obupen, ?lasti vsled neprestanega deževja zadnjih dni. ki je provzročilo velike joplave. Prebivalstvo je obupano. Ker skoro ni mogoče dobiti živil. Vsak prebivalec dobi vsak tretji dan samo majhen hlebec kruha. Mnogo prebivalcev se je zateklo k Bolgarom, ki pa so jih poslali v mesto nazaj. Ob svitu reflektorjev je videti, kako se prebivalci iz Odrina in okolice plazijo po bojišču in iščejo pri padlih turških vojakih hrane, seveda zaman ker trpi tudi turško vojaštvo strašno lakoto.
Vojni poročevalec berolinskega lista »Lokalanzeiger« pa hoče slikati položaj pri Odrinu kot neugoden za Bolgare ter pravi, da so poplave zadnjih dni ustavile bolgarsko prodiranje. Bolgari so hoteli izpočetka napasti Odrin od južne strani, ker so tam utrdbe najslabše, toda povo-denj. ki je dosegla krone dreves ob Marici je izpremenila bolgarski načrt Bolgari so se obrnili nato   proti
zahodni strani Odrina. V zadnjem času imajo Bolgari mnogo izgub. Turki, ki so bili izpočetka apatični do smešnosti, se bojujejo sedaj z nepopisno hrabrostjo. Slaba je bolgarska oblegovalna artilerija, od katere so poslali glavni del pred Čataldžo. Kljub zmagam ni prijaznega razmerja med vojaki in častniki (?) vsled česar bo imenovanih mnogo podčastnikov za častnike. Tu se je poročevalec hudo urezal. V bitkah so namreč padli pri nekaterih polkih skoro vsi častniki in je popolnoma naravno, da jih je treba nadomestiti s podčastniki, kakor se to dogaja tudi drugod. Znano je namreč, da so imeli Bolgari doslej 20.000 mrtvih in 40.000 ranjenih, kakor poročajo iz Belgrada in da je med mrtvimi in ranjenimi veliko Število častnikov. Poročevalec pravi nadalje tudi, da se bolgarski in srbski častniki ogibijejo drug drugega; dasiravno so ravno srbski častniki bolj  sposobni.
Skader.
Avstro - Ogrski vojaški ataše na Cetinju je prinesel dne 5. t. m. odgovor črnogorskega vrhovnega po-veljništva na protestno brzojavko konzulov proti obstreljevanju mesta pod belo zastavo v Skader. Negotovost, ki vlada glede odgovora med katoliškim prebivalstvom, provzroča v mestu veliko vznemirjenje. Glasom vesti iz okolice kralja Nikolaja je odklonil kralj vsako odgovornost in je ponudii konzulom, da hoče dati prepeljati njih rodbine v Črno goro na varno, kar pa sta avstro - ogrski generalni konzul in francoski konzul odklonila, ker bi to vzbudilo med katoličani, ki so se dali pomiriti po bombardiranju z dne 29. in 30. oktobra le z zatrdilom konzulov, da ne bodo zapustili mesta.
Dne 14. in 15. t. m. so Črnogorci zopet obstreljevali Skader. V mestu so popolnoma razstrelili neko vojašnico. Turki so morali zapustiti važno baterijo Galeni.
V neki bitki pri Malguši tik Sv. Ivana Medue se je posrečilo Črnogorcem pregnati Turke in zasesti tri vasi. Turkov je bilo kakih 3000 mož, ki so bežali in zapušili skoro vse svoje orožje in vso svojo municijo.
Iz Rjeke poročajo, da je general Vukotič sporočil, da upa najkasneje v treh do štirih dneh dospeti pred Skader, nakar se lahko prične odločilna akcija. Njegova brigada se nahaja že v Malisiji. Srbske pomožne čete pa so na poti proti soteski Kiri.
Solun.
Iz Carigrada poročajo nemški listi v Berolinu, da so se dogajali pred padcem Soluna gnusni prizori. Turški častniki so baje navdušeno pozdravljali Grke in vojaki so prodajali svoje puške po 5 piastrov. V sredo zvečer so baje bolgarski četa-ši razstrelili turška skladišča pri Solunu, pri čemer ie bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Med ujetimi Turki je izbruhnila panika, tako da so morale grške straže celo streljati. Govorica, da hoče Avstro - Ogrska zasesti carinski urad v Solunu je popoHoma neutemeljena in je tudi tako i vstopanje popolnoma nepotrebno. Pazen avstro - otrrskega konzulata je avstro - ogrska mornarica zasec-'a na prošnjo ruskega konzula samo " neko privatno hišo.
Veliko zadovolinost vzbuja v Atenah vest iz Soluna, da je ruski generalni konzul sporočil grškemu prestolonasledniku, da ruska vlada nriznava zasedenje Soluna od strani Grške in da je podredila svoj generalni konzulat v Solunu kompe-tenci ruskega poslanika v Atenah.
Albanija.
Narodni listv poročajo iz Sofije, da je predložila Angleška sledeči kompromisni predlog: Črni gori in Srbiji se odstopi skupaj 12 km široko ozemlje med LeŠem in Sv. Ivanom Meduo do Jadranskega morja. Avstro - Ogrska pa dobi zagotovljeno kontrolo železniške zveze med Bosno in Solunom.
Belgradski poročevalec lista »Corriere della sera« je imel razgovor s srbskim trgovskim ministrom, ki je izjavil, da Srbija ne zahteva in nerazumljive častihlepnosti izhoda do Jadranskega morja. Če bo imela Srbija nove trge za izvoz svojih poljedelskih produktov, ji ne bo treba delati konkurence Avstro - Ogrski in prenehale bodo težkoče pri sklepanju novih trgovskih pogodeb. Ker želi Avstro - Ogrska odkritosrčno ozke gospodarske zveze s Srbijo, bo iz istega vzroka morala tudi dovoliti, da dobi Srbija pot do morja. Srbiji ni treba zagovarjati svojega stališča pred Evropo, ker vsi, Rusija, Francoska in Anglija ter balkanske države razumejo njene vitalne interese, zaradi katerih preliva srbski narod svojo kri na bojiščih. Tdeja avtonomije   Albanije ni    vzrasla   med
albanskim ljudstvom, marveč samo v glavah pretendentov in ljudi, ki ne marajo imeti miru na Balkanu.
V Belgradu pričakujejo prihoda ministrskih predsednikov balkanskih držav, da se skupno posvetujejo glede konflikta med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Govori se, da se v kratkem sestaneta tudi kralj Peter in car Ferdinand. Oba vladarja se sestaneta baje še ta teden.
Grki zasedli Chalkidtko.
Vrhovni poveljnik grškega vojnega brodovja v Egejskem morju poroča, da se je posrečilo grškemu brodovju v soboto ob 10. dopoldne izkrcati na polotoku Chalkidiki več stotnij vojaštva, ki jo je zasedlo.
Prodiranje Srbov.
Posebni poročevalec pariškega »Matina« brzojavlja iz Prilepa z dne 14. t. m., da so Srbi odložili nadaljne prodiranje proti Bitolju za 2 do 3 dni, ker artilerija na nepopisno slabih cestah ne more tako hitro naprej. »Dai-ly Telegraph« pa poroča iz Skoplja, da je zadela neka srbska kavalerij-ska divizija, ki je operirala med Pri-legom in Bitoljem ob turški pešpolk in eskadrono turške kavalerije z baterijo turške artilerije. Srbi so napadli Turke v bližini Dobromira in so vrgli sovražnika v močvirja pri Novaziju, kjer se je udal.
Kakor poroča »Pester Lloyd« iz Belgrada, so preizkušali tam v petek oklepe firme Schneider, ki pokrivajo prsi in čelo do nosa. Oklepi so težki 3 kg in ščitijo še na daljavo 250 korakov pred kroglami iz nušk, pred kroglami iz vojaških samokresov pa še na razdaljo 10 metrov. Firma je ponudila 100.000 oklepov po 45 dinarjev oklep. Te oklepe je naročila baje izprva turška vojna uprava, sedaj pa sta jih nakupili Srbija in Bolgarska.
Balkanska zveza.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza, da je dobila pariška kovarna za denar nalog, da naj skuje spominske medalje za vse, ki so se udeležili vojne, poleg tega pa tudi za promet namenjene zlate in srebrne novce z obrobnim napisom Canfederation balcanique«. Za balkansko palačo, ki jo hočejo zgraditi v Skoplju, in v kateri se bodo sestajali delegati vseh 4 držav Balkanske zveze enkrat na leto, bo izdan arhi-tekturski tekmovalni razpis.
Carigradski »Tesver i eskiar« hoče vedeti iz zanesljivega vira, da se bo končala vojna z ustanovitvijo Balkanske zveze, ki ji bo pripadala tudi Turčija. Bolgarska se bo baje zadovoljila s pokrajinami, ki ji dovoljujejo priti čez Dedeagač ob Egejsko morje. Odrin in Dardanele bodo ostale Turčiji. Ostali deli Makedonije in Albanije bodo tvorili avtonomne provincije. Celo ruski veleposlanik baje podpira to morsko kačo.
Avstrijska eskadra.
Avstro - Ogrska torpedovka /•Uskok -, ki je prinesla dne 14. t. m. v Solun poŠto, je zopet odplula v Smirno. Vojna ladja »Zrinvi«, ki je priplula v varstvo avstro - ogrske tobačne manufakture pred Kavalo. ie dobila povelie, da naj odplove v Solun, ker so Bolgari zasedli Kavalo in vlada tam sedaj popolen mir in red. Vojna ladja »Marija Terezija« ostane do preklica v Solunu.
Avstrija in Italija.
Kakor poročajo iz Rima je začela cela vrsta italijanskih listov živahno agitacijo proti skupnemu nastopu Italije z Avstro - Ogrsko v albanskem vprašanju. Za nedeljo je bil sklican velik shod proti takemu skupnemu nastopu. Shod naj bi sklenil resolucijo, ki poživlja italijansko vlado, da naj prekliče svojo udeležbo pri trozvezi in sklene entento z balkanskimi državami. Tudi demokratični listi, zlasti »Avandi«, »Me-naggero« in »Secolo« ščuvajo s sodelovanjem poslancev Bisolati, Bar-zilai in Gortano proti Avstriji.
Danev o položaju.
Turinska »Štampa« prinaša dopis svojega poročevalca v Sofiji, kateremu je dal predsednik bolgarskega sobranja Danev glede svojega razgovora z grofom Berchtoldom sledeče informacije: Avstrija se ne protivi zahtevi Srbile po pristanišču ob Jadranskem morju, pač pa zahteva Avstro-Ogrska, da priklopi Srbija svojo železnico iz Mitrovlce na bosanske železniške proge. S tem dobi Avstro-Ogrska izhod do Egejskega morja. Ker teče zadnji del proge proti Solunu na levem bregu Vardarja, tedaj na bolgarskem ozemlju, privoli Bolgarska, da omogoči avstro-ogr-sko-srbsM sporam«,   da m) ostane
ta del proge kakor oni del proge, ki gre po srbskem ozemlju, last družbe »Compagnie des chetnins de fer orlentaux« dokler ne poteče pogodba s to družbo, tedaj za nadaljnih 35 let. Ker so akcije te družbe večidel v nemških in avstrijskih rokah, pomeni ta koncesija veliko ugodnost za nemške in avstro-ogrske interese.
Manifest proti vojni.
V  Sarajevu so imeli srbski deželni poslanci dne 15. novembra zvečer konferenco, katere se je udeležilo 28 poslancev. Sklenili so sledečo resolucijo:
Povodom konflikta monarhije s Srbijo zaradi izhoda Srbije na obal Jadranskega morja, so podali Srbi bosanskega sabora sledečo izjavo: Brezprimerne žrtve in sijajne zmage srbske armade in visoko kulturno in državno življenje Srbije upravičuje-jo popolnoma, da Srbija zopet zasede stare srbske pokrajine, ki se raztezajo do obali Jadranskega morja. Stališče monarhije, ki se zavzema za nekultivirane Albance kljub temu, da ne priznava Jugoslovanom v lastni deželi njih pravic in skuša Srbom prepovedati uživanje svojih sijajnih zmag, vzbuja največje ogorčenje v vseh slojih srbskega naroda v Bosni. S tem, da izrekajo srbski člani bosanskega sabora svojim bratom v Srbiji in Crni gori svoja bratska čustva, izpolnjujejo samo svojo najsvetejšo dolžnost. V saboru so pričakovali nemire, galerije so bile gosto zasedene, vendar se je seja bosanskega sabora končala popolnoma mirno.
Na drugem mestu poročamo o velikih protivojnih demonstracijah v Zadru. Preostaja nam poročati samo še na kratko o manifestacijah v Pragi in v Berolinu. Na 2ofinu v Pragi so zborovali včeraj češki socijalni demokratje za ohranitev miru. Manifestacije se je udeležilo kakih 10.000 ljudi, ki so korakali nato čez Pfiko-pe do reprezentacijskega doma. kjer so se razšli. Na 2ofinu je manifestiralo dne 15. novembra tudi kakih 5000 ljudi proti vojni ter so govorili na tem zborovanju po^nnci Klofač, Fresl in Stribrnv. Na Va ■avskem trgu je policija manifestante razgnala. O podobnih manifestacijah poročajo tudi iz Brna.
V  Berolinu so se vršila včeraj v šestih največjih dvoranah mesta ma-nifestacijska zborovanja socijalnih demokratov proti vojni, ki so se končala popolnoma mirno. Govorili so tudi odposlanci iz Londona, Pariza in z Dunaja. Berolinska policija je hotela preprečiti, da bi bila govorila Anglež in Francoz, ter je izdala ukaz, da se sme na teh zborovanjih govoriti samo nemško. O' Gradv iz Londona in Jaures iz Pariza pa sta preprečila vmešavanje policije s tem, da sta govorila v nemškem jeziku. Vsi govorniki so se zavzeli proti vmešavanju Nemčije v vojno.
Novice s Črne gore.
(Od našega posebnega poročevalca.)
C e t i n j e, 14. novembra. Kralj na bojišču.
Kralj Nikola je včeraj že v drugič prišel na bojišče južnega odreda. Sestal se je na Katrkolu z generalom Mitrom Martinovićem, komandantom primorskega odreda, in se je z njim dolgo razgovarjal o vojnih operacijah, nakar se je vrnil v svojo primorsko vilo na Topolici, general Martinovič pa v svoj štab v Muri-čane.
■
Osvajanje Plava in Gusinja.
»Cetinjski Vjestnik« poroča danes z Gusinja:
»Danes (20. oktobra) se dovrši krvava borba osvajanja Plava in Gusinja. danes je slobodno dihnilo ole-denelo srce naših dragih bratov plavsko - gminjskega okrožja. Strašna azijska hijena je goltala ponosno srbsko pleme. Kriki naših nesrečnih bratov, ki jim je že odbila dvanajsta ura, so izzvali bolne čute naših bratskih src. Boli je bilo treba dati zdravila, bratom je bilo treba obrisati solze in težke vzdihe izmučenih bratov pretvoriti v veselo pesem. Treba je bilo uresničiti zaob-ljubljeno misel našega vzvišenega gospodarja: »onam\ onamo .. .« Prišel je usodni pričetni dan, 6. oktobra, ko so se bataljoni sinov srbske Sparte našli združeni, da prično krvavo borbo za osvojenje in ujedinjenje naših neosvobojenih bratov, črnogorski barjak se je vil nad ponosnimi glavami Basovega plemena od Gusinja do planine Bjelasice. Strašni vik topov in jek pušk je prodiral Komske planine celih deset dni. Naša artilerija pleza po strmih stenah, počenši od Grebena nad Gusinjem, potem doli na Vizitor - planino do reke Lima, dalje po zapdni, strani Gornje Ržani-ce do planine Štita; dalje po štitskih grebenih do Mokre planine in odon-
dot po vraganičnih višinah preko Čakora proti zapadnemu kraju Dijela na krvavo bojišče kule »Djevojački krš,« kjer je bila krvava bitka, ki je rešila vprašanje osvajanja Plava in Gusinja, kjer je z njenim padcem opuščena tudi poslednja kula na Crvenem kršu nad Plavom, zvana kula na »Šumarcih«. Naši hrabri bataljoni so z nepopisno hitrostjo jurišali s planine na planino in so z junaškimi prsi udarjali v prsi sovražnikov in osvajali neprijateljske prirodne trdnjave in utrdenja. Komandant vazojevičke brigade, gosp. Kom. Ve-šovič je drvil na svojem besnem belcu od topa do topa, od enega bataljona do drugega skozi svinčeni dež sovražnikovih krogel in topovskih granat in šrapnelov, s čimur je dajal vzgled in vlival moči podrejenim četam za vztrajno borbo.
Po desetdnevnem krvavem boju je bila dne 18. oktobra ob dveh popoldne zrušena in ognju predana poslednja nada obrambe Plava in Gusinja. Gosti oblaki dima na teh, so bili porok Plavu in Gusinju, da ju bo zadela ista usoda, ako se mirno ne uklonita orožju hrabre črnogorske vojske.
Komandant vojske, gosp. Vešo-vič, je ponudil starejšini Plava in Gusinja, da se mirno ukloni črnogorskemu orožju v roku 16. ur; v nasprotnem slučaju da bo izkusil gorke posledice svoje napake. Ali ošabni ponos tega starega sleparja ni smel dopustiti, da ga najde črnogorsko orožje s svojimi Plavljani; on je izdajalsko pobegnil.
Drugi dan, dne 19. oktobra ob 10. dopoldne, je bila črnogorska vojska gospodar Plava, kjer je iz zapuščenih dvorov Feroviča dajal (Ve-šovič) nadaljne odredbe za osvajanje Gusinja z okolico. Toda zviti Gu-sinjani so, z izjemo malega števila uradništva, ki so po vzgledu Feroviča, Riza bega in drugih zapustili Gusinja, pri vhodu mesto s hlebom in soljo pričakovali zmagovito črnogorsko vojsko.
Tako je bilo Gusinje dne 20. oktobra ob pol 12. dopoldne svobodno črnogorsko mesto, in se je na strehah državnih uradov dičila Črnogorska zastava.
Ko se je odslužila v tukajšnji kapeli slovesna služba božja za dol£° življenje našega vzvišenega gospodarja, se je oril topovski jek turške kasarne in vesela pesem hrabre črnogorske vojske, objete z brati gu-sinjskimi Srbi, po gusinjskih ulicah poleg gromoglasnih vzklikov: 2ivic kralj!«
Pošiljajoč ta kratki dopis, to bledo sliko krvavih desetnevnih bojev, bom skrbel, da kmalu v poedino-sti opišem osvojenje Plava in Gusinja po osvobojenju dvanajst moderno utrjenih trdnjav.«
Slovenec v službi črnogorskega »Rdečega križa«
Pred nekoliko dnevi je dospel na Cetinje priprost mož iz Šore na Ce-tinje in prosil, da se mu odkaže mesta v »Rdečem križu«, da streže ranjencem, kar se mu je drage volje ugodilo in se ga nastavilo v vojnem stanu, kjer vrši večinoma nočno službo pri ranjencih.
Velikansko darilo črnogorskemu »Rdečemu križu«.
Srbski milijonar Lazar Dungjer-ski je podaril črnogorskemu »Rdečemu križu« ogromni znesek 150.000 K in istotoliko srbskemu. Tako poroča »Naše Jedinstvo«.
*                     *
*
Konec snega na Cetinju.
Južno vreme, ki je nenadoma nastopilo in silni nalivi so raztopili snežno odejo cetinjske planote in črnogorskih brd. Cetinje je zopet otvorjeno prometu, od katerega je bilo toliko časa popolnoma izključeno. Danes je šel prvi poštni avtomobil v Kotor. Tudi položaj črnogorske vojske se bo mnogo izboljšal in marsikateri preje nemogoči pohod bo sedaj igrača.
*     *     ■
Kako ie sedaj v Kumanovu? B e 1 g r a d, 16. novembra.
V »Samoupravi« opisuje dr. P. Dj. vtiske s svojega pota od srbske meie do Kumanova, kjer se je bila znana velika bitka, tako - le:
». . . Od Preševa vozi vlak mimo Tabanovca, kjer je bila dne 23. in 24. oktobra obupna borba, v kateri se je odločila ne samo usoda Kumanova, marveč kakor se zdi, usoda vse vojne na zapadnem bojišču. V tej bitki (pri Kumanovem, fronta se je namreč raztezala 20 km daleč do Tabanovca) je bila popolnoma razbita turška vojska, v kateri je zavladala takšna panika, da je bežala v divjem strahu, pustivši ne samo najboljše pozicije, marveč tudi celokupno artilerijo.
Kako velika panika je morala zavladati med turškimi   četami,   se
265. Itev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
vidi najbolj iz dejstva, da se nahaja-\o ob vsi progi od Tamanova do \umanova, ostavljeni na polju, turški ipovi.
Videti je tu najrazličnejše prizore: Na enem kraju se nahaja cela aprega turške baterije, malo dalje eži top aH voz z municijo, ki je razsuta in raztresena na vse strani.
Semtertja se še vidijo mrtva rupla turških vojakov, dasi jih ie bilo že nebroi sežganih in pokopanih.
Čim bolj se človek približuje <umanovski železniški postaji, tem bolj izginjajo sledovi vojne.
Kumanovska železniška postaja e popolnoma nepoškodovana in v njej se že redno opravljajo tekoči posli. Toda na cesti od postaje do mesta se še sedaj vidijo sledovi obupne borbe in ogromnih turških iz-.:ub.
Na obeh straneh ceste leže topovi, vozovi, municija, razsuta na vse strani.
Turški vojaški tornistri. torbice, deli turških šotorov, vse to še vedno leži v največjem neredu raztreseno po polju ob cesti.
Mesto samo priča že po svoji zunanjosti, da se je nedavno tega vršila tu najljutejša borba.
Zlasti v turškem delu mesta se vidi veliko število razrušenih hiš, iz katerih so Arnavtje streljali na srb-e vojake celo v času, ko je mesto f.e padlo v srbske roke in ko so srb-i voji bili že več kakor 24 ur v mesti.
Te hiše in sama džamija (turška cerkev), iz katere so Turki in Arnavtje najbolj streljali na srbsko voj-\ so mnogo več trpele, kakor vsa *ala poslopja.
Zanimivo je videti, kako se je -čanski živelj kot tak legitimiral, jdno je srbska vojska osvojila Ku-
MOVO.
Nad vrati svojih prodaialen in 10 napravili s kredo velik križ in
^ali poleg besedo > krščanskih, hišah samih pa so razobesili srb-i trobojnico z velikim križem na di.
V  Kumanovem je pravo tabori-.: množica vojakov neprestano prihaja z železniške postaje, v mestu pa
tda r.ajživahnejše življenje   pozno •
V  beiediji (v občinski hiši) se že nahajajo srbske oblasti.
Za poveljnika mesta je imenovan
ipatičen  major in dosedanji adju-
prestolonaslednika     kraljeviča
andera — Jasa Nenadović, za
mestnega župana pa eden izmed ku-
Ianovskih meščanov. Obema je desna roka tamošnji svečenik in dober Srb Stejič. katerega je srbska vojska pravočasno rešila iz turških rok ove smrti. Zapustivši Kumanovo.    sem    si :iedal vzhodne pozicije, kjer se je in 24. oktobra bila ona    strašna , katere pomen smo spoznali še-■-koliko dni kasneje, ko se je vilo, da so bili Turki tako temeljito :eni, da niso niti mislili več na odpor, marveč so bežali v div-n begu, preganjani od srbske konice.
Turška vojska Je bila utrjena na
j Zebrnik, kakih 7 do 8 km od
nanova. Tu ie bila nameščena tu-
rurška  artilerija,  takisto tudi    na
oziciji. imenovani Zabovce, na des-
od Zebrnika.
Pehota je taborila na holmu Ploče, jugovzhodno od Zebrnika. Na tu južno od Zebrnika v mali doli-je Še sedaj videti več  topov in ovskih vozov, ki so jih Turki pri •i z Zebrnika tu ostavili. Na Plojevcu, od koder je operi-i turška pehota,   v   smeri    proti uo-Nagoričanu. se nahaja ogrom-količina izstreljene municije. Sa-a eni mali zasedi sem našel sto .iznih  patronov,  ki jih  je izstrelil no en turški, vojak. Tik pri Plojev-Šuplji Kamen, od koder se stre-i Turki z najtežjimi topovi na srb--    pozicije pri Mlado Nagoričanu. Glavno    srbsko tiborišče je bilo holmu    Buzinska    Mala    imeno-anem.
Te srbske pozicije    so    napadli urški voji z Zebrnika, Prićinske Ma-, Supljega Kamna in s Klačevaške-i Crvenega Kamna.
Smrtonosne    so    bile operacije ške artilerije s pozicij Klačevaš-a Crvenega Brega vse dotlej, do-er se srbskemu topništvu ni posre-lo ponoči zavzeti pozicije na   Bu-^ki Mali. Od tega momenta se je hitro me-ijala situvacija: srbski voji so pola-r ma, a nevzdržno potiskali Turke iz ovih izredno ugodnih in utrjenih /icij, dokler ni turški vojski končno ;il pogum, da je jela v neredu be-. ostavijajoč za sabo    ne    samo omno število mrtvih in   ranjenih, ^rveč celo vso svojo artilerijo, mudijo in velik del svojih šotorov.
Tu je še videti 300 do 400 mrtvih urkov, strašno    razmesarjenih    od "apnelov, samo na pol zakopanih ... Pri Kumanovu je bilo maščeva-Kosovo in Turkom je bila odplačna ne samo glavnica, marveč tudi I -ober del obresti.                                I
Štajersko.
Iz Celja. (Zadnja sodnijska imenovanja za Spodnje Štajersko) so taka, kakoršnih smo Slovenci pod Hochenburgerjem že navajeni. Povsod samo preziranje in zapostavljanje slovenskih uradnikov. Za predstojnika okrajnega sodišča v Rogatcu je imenovan dr. Josip Oswatitsch, za sodnika v Šoštanju Friderik Jaklitsch, za Velikovec dr. Franc Furstbauer, dočim sta bila Alojz Nendl in Ivan Kralj imenovana samo za sodnika v graškem okrožju brez stalnega sedeža. Dr. Franc Furstbauer je sicer starejši, kakor onadva, pa slovenščine sploh ni zmožen. On slovenščine niti ne lomi, ter lahko trdimo, da ga ljudstvo ne bode razumelo in on ne bode razumel ljudstva. Velikovški okraj, kjer bode sedaj služil, pripada po svoji veliki večini slovenski narodnosti. Zares ubogo ljudstvo, ki je takemu sodniku izročeno! Ministrstvo bode v naprej moralo istočasno z imenovanjem takih uradnikov imenovati dobre tolmače za slovenski jezik, ki se takim uradnikom še posebej pridelijo. Ako to državo tudi nekaj velja, nič zato; denar imamo, posebno, kadar ga je treba za Nemce. Jaklitsch je mlajši, kakor Nendl in Kralj. Ta sicer zna kolikor toliko slovensko, čeprav je njegogo jezikovno znanje še vedno zelo pomanjkljivo. Nepoučeno ljudstvo misli, če bere taka imenovanja, da so čisto pravilna, n. pr. Oswatitsch, Jaklitsch so vendar slovenska imena. Da, da, Oswatitsch je rojen Slovenec, pa hud nasprotnik slovenskega jezika. Jaklitsch pa je iz Kočevja Kranjskem doma in ravno tako naš nasprotnik. Nendl in Kralj sta Slovenca, bodeta pa morala biti zadovoljna, da bodeta vsak čas od enega sodišča hodila k drugemu pomagat. To se nalašč tako godi. Ved-nega potovanja in nestalnosti sita bodeta končno sama prosila za kako stalno službeno mesto in bodeta na ta način po ovinkih čez eno ali dve leti vendarle prišla na Kranjsko, kamor ju justična uprava namerava spraviti, samo, da sedaj še zaradi lepšega tega ne stori.
štajerski deželni šolski svet je imel dne 14. novembra sejo, v kateri je stalno upokojil def. učiteljico Jožefo Wutt pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in ji obenem izrekel priznanje za njeno delovanje, dalje stalno upokojil nad-nadučitelja Božidarja Weinhardta na Domovi pri Ptuju in začasno upokojil def. učiteljico v Šmarju pri Jelšah, Leopoldino Hoschewar, def. učitelja v St. Petru pri Mariboru Rudolfa Mencina in def. učiteljico v Št. llju nad Mariborom Marijo Danko. Def. učiteljici v Hočah Ceciliji Teržan je dovolil začasno upokojitev še eno leto.
Celjsko gimnazijsko vprašanje. Poseben šolski odbor, ki se je v Celju sestavil za pospeševanje naše gimnazijske zahteve, je izdelal obširuo spomenico o celjskem gimnazijskem vprašanju in jo izročil vsem slovenskim in menda tudi slovanskim poslancem. V tej spomenici se obširno navajajo nedostatki sedanjih „nemško-slovenskih gimnazijskih razredov" in ob enem vzroki, ki govore za upravičenost slovenske zahteve po slovenski višji gimnaziji v Celju. Spominjamo se te zadeve toliko bolj, ker pravkar beremo v listih poročilo „Hrvatske kore pon-dence", da je predsedstvo hrviško-slovenskega parlamentarnega kluba zahtevalo od ministrskega predsednika za ustavitev obstrukcije „uredite razmerja med Slovenci in Nemci na juž. Štajerskem in Koroškem". To je po našem mnenju povedano presplošno; na kako ureditev razmer bodemo mogli namreč tod še le takrat mislili, ko bo eden ali drugi del politične uničen. Nacijonalna nasprotstva so pri nas prehuda, sedanje razmere za nas pre-krivične, da bi mogli misliti na kako njihovo ureditev v smislu kakega premirja, katerega bi zahtevali Nemci gotovo  na   podlagi sedanjega   statusa
Iquo. Ali kake spremembe sedanjega že itak za nas zelo krivičnega stanja v prilog Nemcem bi naši državni poslanci ne smeli pripustiti pod nobenim pogojem in ravno to bi bila enostranska rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja. Nemci bi naj dobili za svoj zavod novo poslopje, mi bi pa naj s svojimi ponižnimi gimnazijskimi razredi nadalje regetirali v odvisnosti od raznih nem-škonacijonalnih Proftov in v zasebnem poslopju, ki ni bilo nikoli zidano v šolske namene? Nemci so ustanovili v Celju na tihem trgovski šoli za dečke in deklice, za kateri dobivajo od vlade ogromne subvencije. Od iste vlade, ki ne privošči Slovencem v Celju Šol, ki pusti hladnokrvno poginjati v slabem šolskem poslopju 400 slovenskih šolarjev, ki nam ne da višje gimnazije in sposobnega poslopja za njo! Ali Nemci še nimajo dovolj! Zahtevajo še nemško državno obrtno šolo v Celju! Celjsko šolsko vprašanje bi nudilo pozitiven, pravičen in nedvomno popularen povod za naj-ostrejšo taktiko spodnještajerskih drž. poslancev   v parlamentu l   Apeliramo
na nje v imenu cele nase javnosti, da naj na celjsko šolsko vprašanje ne pozabijo!
Iz Celja. (Vprašanje »Slovenskega Branik a«.) Ravno te dni berem po narodnih časopisih poziv C. M. D., naj bi Slovenci naročali njeno glasilo »Slov. Branik«. Ne bom apodiktično trdil, ker nimam pri roki letnega računa C. M. D., pa zdi se mi, da družba pri listu precej doplača, ne da bi imela od njega kak poseben dobiček. »Slov. Branik« je razširjen kvečjemu med gospodo, ki vspodbujanja za delovanje v prid C. M. D. ne potrebuje, med najširše ljudske sloje pa prav malo pride. Ali ne bi kazalo listovo obliko spremeniti, znabiti po vzgledu klerikalnega »Narodnoobr. Vestnika« in ga potem prilagati vsem narodnim časopisom vsaj vsak drug ali tretji mesec? Potem bi moral dobiti »Slov. Branik« poljudnejšo vsebino in odgovarjal bi nedvomno veliko bolj svojemu namenu, osobito pa potrošku C. M. P. za ta list. Čitali bi ga najširši ljudski sloji po vseh slovenskih pokrajinah; mali provincijalni listi pa bi bili prej ko ne veseli, da bi mogli svojim bralcem ponuditi na ta način kaj več koristnega čtiva. O stvari sem že govoril z več prijatelji, ki so bili vsi istega mnenja. Morda bi bilo C. M. D. mogoče ta nasvet upoštevati.
Iz Celja. K jezikovnem konfliktu v tukajšnji »nemški« cerkvi smo dobili sledeče pojasnilo: »V stari klo-Šterski cerkvi, ali kakor jo per nefas imenujejo, v »nemški« cerkvi je opravljal vpokojeni župnik Sattler po maši običajno molitev v slovenskem jeziku. Nekega dneva pride neka mlada ženska v sakristijo in zahteva to molitev v nemškem jeziku. O. S. ji je odgovoril, da je cerkev namenjena Slovencem ravno tako, kakor Nemcem (drugi duhovnik itak moli dotično molitev po svoji maši v nemškem jeziku) in da ne gre političnega prepira nositi v cerkev. Od tega časa naprej pa so se ponavljali v nemških listih napadi na župnika Sattlerja in se je pozivalo opata, da naj to »razvado« odpravi. No, dasi-ravno je prihajalo k Sattlerjevi maši slovensko ljudstvo in dasi je klošter-ska cerkev podružnica v celjski župniji, ki šteje več ko tri petine slovenskega prebivalstva (med takozvani-mi Nemci je še morda tretjina protestantov), je vendar opat prepovedal Sattlerju maševanje v »nemški« cerkvi, dasi je bil ta celo pripravljen opravljati dotično molitev poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku. Ponavlja se kakor pri škofu tako pri vseh njegovih podložnih vedno ena in ista prikazen: če nemški, celo protestanski renegati le z mazincem zganejo, se jim vselej vstreže, četudi se pri tem tlači narodne pravice katoliških Slovencev. Tako mirno pa celjski Slovenci ne bodemo vtaknili zaušnice, ki nam jo je dal naš »slovenski« opat, v žep, temveč se bodemo vedeli braniti.« — Nimamo navade, da bi se vtikali v cerkvene zadeve, ta zadeva je pa po pisanju nemških listov postala zanimiva tudi za nas. zlasti vsled sramotnega popuščanja našega ljubega g. opata. Zato bodemo radi eventuelne korake, ki se bodo v tej zadevi storili, podpirali.
Iz Slovenske Bistrice. (Ogenj) je izbruhnil v Pirchanovi tovarni za vato. a so ga k sreči hitro opazili in pogasili. — (Mrtvega) so našli v Šmartnem na Pohorju bivšega mesarskega mojstra Antona Korena, po domače Povha.
Iz »Gonobic« se nam piše — tako poroča Dan« o neki ženski, ki je hotela iti namesto druge v kajho. Da slovenski dnevnik»Dan« ne ve, da so »Gonobic« slovenske Konjice je naravnost sramota. Bolje, da »Dan« iz graških nemških listov pobrane novice opusti, kakor da pači naša lepa slovenska imena, kakor to dela navadno nemškutarski »Stajerc«, ki pozna samo Petavo, Maksavo itd. namesto Ptuj, Makolje itd. Pri nas je »Danov« »Gonobic« provzročil povsod veliko smeha in celo Nemci se smejijo. Svetujemo torej »Danu«, da pusti nas iz »Gonobic«    pri miru.
Aškerčeva slavnost v Šmarju pri Jelšah se vrši dne 8. decembra. Priredi jo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjan-ski okraj«. Slavnost obsega dva dela: prvi (resni) del z raznimi koncertnimi, pevskimi (šentjurski pevski zbor) in godbenimi točkami (celjska narodna godba), slavnostnim govorom (dr. Fr. Tlešič), Aškerčevo eno-dejanko in z deklamacijami Aškerčevih pesnitev. Drugi (zabavni) del bo obsegal srečolov, ples in razne druge zabavne točke. Seveda se bodo tudi med prosto zabavo vrstile razne pesmi. Prireditev se bo pričela ob 5. popoldne. Obeta se velika udeležba iz šmarskega in sosednih okrajev. Aškerčeva slavnost v Šmarju bo edina te vrste, edina proslava velikega pokojnika na Štajerskem sploh. Zato je gotovo umestno, da se zbero ta dan v Šmarju ne le ožji domačini (katerim te soornin   na Aškerca kot
nekdanjega šmarskega kaplana še vedno drag!), ampak vsi Aškerčevi čestilci iz cele Spodnje Štajerske. Slavnost se vrši v veliki dvorani Mabjanovega hotela, ki obsega več sto ljudi.
Poročil se je Josip Kodre, ži-vinozdravnik v Žalcu, z gdčno. Julko Brinovc z Vranskega.
Drobne novice. Iz Konjic nam poročajo: Naši občinski očelje so sklenili, da se bode pobiralo 1. 1913 60% občinskih doklad. Sedaj gospodari že novi občinski odbor. In g. urednik, ali je mogoče, da eksistirajo celo v Ljubljani časnikarji, ki ne vedo, da pomenja nemška spaka Gonobitz slovenske Konjice? Nek ljubljanski dnevnik, razume se, da ne „Slov. Narod-, je namreč pred kratkim imel neko notico „Iz Gonobic*. — Od Sv. Miklavža pri Ormožu nam poročajo: Obesil se je v Vinskem Vrhu 77 let stari viničar Blaž Hovat. — Iz Ptuja. Mestna občina misli prodati erarju takozvano malo vojašnico z nekaterimi bližnjimi poslopji za 70000 K. Ta poslopja mislijo potem podreti in na dobijem stavbišču zidati poslopje za okrajno sodnijo. — Iz Maribora. Kakor poroča „M. Z.", je ustrelil g. Hittl v revirju g. Kormana v Čin-žatu lepega, 35 kg težkega divjega kozla.
Koroško.
Brez primere . . .   Amtschimmel pri  c. kr.   deželni   vladi  v   Celovcu je spal  spanje  pravičnega  celih   18 mesecev;   vstal   je   zdaj   prenovljen,   — ogrnjen z novim plaščem. Dobili smo novega deželnega  predsednika.   Kako je tako dolgo spanje mogoče?   V našem   časopisju   so   bile   že   dostikrat popisane šikane  deželne vlade,   kakor tudi okr. glavarstva   napram Borovelj-skemu Sokolu,  kateremu se je prepovedalo    nositi    kroj,    kakršnega    sme sicer nositi vsak državljan   in prirejati veselice, katere niso posebej v pravilih označene.   Če  bi   pa  ne  bilo društvo dovolj tudi oprezno, doletela bi ga že davno usoda razpustitve. Naj omenimo v kratkem zdogovino cele afere.  Mar sikateri bralec,  se bode z ogorčenjem posmehnil: Ko se je Boroveljski Sokol ustanovil   leta   1909,   ni  bilo   nikakih zaprek od vladne strani.   Sokol  se je mirno razvijal,  prirejal izlete,  nastope in veselice. Koncem  leta  1910 je nastopil službo c. kr. okrajnega glavarja g. pl. Reiner, dne 5. majnika  1911 je priredila G. S. Ž. h kateri pripada tudi Boroveljski   Sokol   izlet   na   Koroško-Kranjsko mejo. Tudi B. S. je naznanil pri   c. kr.  okr. glavarstvu   svoj   polet. Toda to pot smo se vračunali!   Pozabili smo, da je med tem nastopil novo vlado   pl.  Reiner  —   zvest   ljubljenec „Volksrata". Le-ta nam je kratkomalo izlet v kroju  prepovedal češ:  da sokolski    kroj   ni    pri   koroškem ljudstvu v navadi in  da, prejšnji  glavar,   kaje  nam  dovolil nositi kroj,   ni  pomislil,   kako nevarna   da   lahko   postane   ta noša za mirno (!) korošk o ljudstvo. — Da  si pa mi kroj za vedno zasiguramo,   obrnil   se   je   odbor   na župnega  odbornika  br. dr. Kušarja v Kranju kateri je takoj   vložil  pritožbo na notranje ministrstvo, prepis iste se je pa izročil g. drž. poslancu Grafenauerju. Med tem, ko smo mi čakali poldrugo  letu  na  odgovor, so si prizadevali gg. poslanci Ravnihar, Rybaf in Grafenauer,   da nam izvoju-jejo pravico  nositi  kroj.   Prvi je  radi te zadeve   uložil  celo   interpelacijo v drž.   zboru   na    notranjega   ministra. Naš   zastopnik  je  osebno   prosil  pri c.  kr.  dež. vladi   za   pospešitev  naše pritožbe.  A vse zastonj!   D a n e s p o preteku   poldrugega   leta   smo dobiliod deželne Koroške vlade,   pri kateri je nastopil službo novi deželni  predsednik,   prepoved   nositi društveni kroj, brez ne da bi bil naveden kak vzrok. Pričakovali smo že vsaki trenutek ministrski odlok a dobili šele  prepoved od dež. vlade, proti kateri se  lahko tekom 4 tednov  pritožimo   na  ministrstvo   notranjih zadev.   Ker se  bode  pritožba tudi na vsak način naredila, se nehote vprašamo:   Ali  smemo  sploh   še kaj zaupati našipravičnivladi? Kje jenaša pritožba, katera se je pred poldrugim letom poslala na ministrstvo, žalibog potom c. kr. dež. vlade??   Ali  ne bode dež.-vladni Amtsschimmel vozil naše ponovne pritožbe po predalih zopet tako dolgo,  da zamenja    sedanji    predsednik svojo   suknjo   in   potem   bode šla   zopet   za  —   gotova   sredstva? Kje da je pritožba radi prepovedi    tombole   in   veselice,   se sploh ne ve. In ko je odhajal predsednik Hein, so pisale Celovške „Freie Stimmen", da je bil prijatelj tudi mirnih Slovencev (nemškutarjev). Na tem mestu se  pa   ponovno   naprosijo  gg. slov. poslanci, naj posvetijo v kotičke koroške   —   mecedonske   vlade.   Več članov Boro vel jskega Sokola.
Koroški učiteljski zakon — sankcijoniran. Zakon glede reform učiteljskih   plač,   katerega   ie  sprejel
koroški deželni odbor že skoro pred enim letom, je ostal kljub raznim prošnjam učiteljev in drugih korporacij še vedno brez sankcije. Stvar je bila zelo mučna za učiteljstvo, kakor tudi za druge merodajne kroge. Končno je prišla iz Budimpešte vest, da je cesar podelil zakonu sankcijo.
Obsojen predrzen vlomilec. V mesecu avgustu je prišel v Celovec 32 letni zidarski pomočnik Peter Velja-čič iz Hrvaške, kjer je presedel večletno ječo zaradi  številnih  tatvin,  ki jih  je
I izvršil   na   Kranjskem   in   HrvaŠkem.
; Veljačič je silno predrzen in nepoboljšljiv tat. V Celovcu se je takoj zopet lotil svojega rokodelstva. Ko se mu je posrečilo več manjših tatvin, je postal podjeten in še bolj predrzen. Nekega večera se je pripeljal s tovornim vozom pred neko prazno vilo ob Vrbskem jezeru ne daleč od Krive vrbe. Vlomil je v vilo in začel nositi razno blago, kakor perilo, posodo in končno tudi opravo na voz. Malo je še manjkalo, da ni izpraznil cele vile, ko ga slučajno zaloti hšnik. Veljačič je pobegnil v Rožno dolino, kjer so ga aretirali. Pri obravnavi je cinično vse tatvine priznal in le obžaloval, da se mu ni zadnji poskus posrečil. Sodišče ga je obsodilo v 2 leti težko ječo in v izgon iz vseh avstrijskih dežel.
Primorsko.
Potovalno knjižnico je ustano« vilo tolminsko učiteljstvo. Knjižnica ima do sedaj 10 serij in približno 200 knjig, ki jih bodo razpošiljali po tolminskih vaseh. Za prihodnjo zimo se razširi knjižnica še za 5 serij.
Zadeva Faganelov v Mmu se je končno popolnoma pojasnila. Preiskava je dognala, da se je v začetku, kot je to običajno — preveč govorilo o raznih hudobnih načrtih Faganelov in da se je cela zadeva pretiravala. Med drugim se je družino celo sumilo, da so hoteli ubiti enega svojih upnikov. Toda tudi to se je izkazalo kot neresnično. Na predlog državnega pravd-ništva so izpustili iz zapora mater Karolino Faganelovo, sina Janka in knjigovodjo Vugo. Državno pravdništvo je ustavilo nadaljno postopanje in je tožila brata Teodorja in Pavla Fa-ganela ter dirigenta Ivana Kondarja le zaradi konkuza.
K aretaciji tržaškega bankirja Neumana. V Florenci je policija že dalj časa vedela, da se nahaja v mestu iz Trsta pobegli bankir Neuman. Toda iz lastne inicijative ga policija ni hotela aretirati. Kmalu na to se je odpeljal Neuman v Pariš, od tam v Rim in se je na to zopet vrnil v Florenco. Med tem časom je dobila florentinska policija iz Trsta poziv, da naj Neumana aretira. Neuman je stanoval s svojo enoletno hčerko prr neki floren-tinski meščanski rodbini. Pet ostalih otrok pa je pustil v Trstu pri svojih sorodnikih. Ko so vstopili v njegovo sobo —■ bilo je precej zgodaj zjutraj — policijski komisarji, je Neuman najprej skušal utajiti svoje pravo ime. Toda končno se je udal in je, začel bridko jokati. On zanika krivdo in pravi, da je polom povzročil njegov kompanjon Jovanovič, ki je tudi pobegnil in o katerem nimajo še nobene sledi. V ročni prtljagi Neumanovi so dobili več kot 100.000 kron v raznih vrednostnih papirjih. Neumana bodo v kratkem pripeljali v Trst, kjer se bodo nadaljevale preiskave in kjer se bo vršila na to obravnava, ki bo gotovo precej zanimiva.
Iz strahu pred vojno je pobegnilo, kakor poroča „Edinost", iz Pulja minoli teden okoli 50 mornarjev. Od teh begunov sta dve tretjini ogrskih Židov.
Zastrupljeno mašno vino. Kakor smo že poročali, so izvršili neznanci atentat na škofa dr. Antona Mahniča s tem, da so mu zastrupili mašno vino v kelihu. Slučajno pa škof tega vina ni pil, marveč njegov tajnik dr. Palčič. O tej zadevi pravi dr. Mahnič sledeče: Vino za maše mi oskrbuje moj večletni zvesti in udani komornik, o katerega nedolžnosti sem popolnoma prepričan. Tudi na predvečer atentata je prinesel vino v zakristijo. Ker sem bil zjutraj nekoliko bolehen, prosil sem dr. Palčiča, da on opravi prvo mašo namesto mene. Komaj je dor. Palčič pred altarjem pokusil pripravljeno vino, napadli so ga silni krči, prekiniti je moral začeto mašo in prenesli so ga domov. Njegovo stanje je še vedno zelo slabo in ni še „gotovo, če ga bo mogoče rešiti. Škoi trdi, da so morali zločinci vlomiti s ponarejenimi ključi v zakristijo, kjer je bilo pripravljeno mašno vino. Ostanek zastrupljenega vina so poslali na graško univerzo, kjer bodo vino kemično preiskali. Škof pravi tudi, da je mogoče, da ne zadene nikogar kazen.
Protislovanske demostracije v Zedru. V soboto so priredili Italijani v Zadru velikanske in zelo hrupne demostracije proti Slovanom, demonstracije bi bile lahko postale za marsikoga usodne, da niso bili Hrvati, Srbi in Slovenci toliko previdni in pametni, da so laške razgrajače pustit:
Stnn 4.
SLOVENSKI   NAROD.
265 štev.
popolnoma na miru in se niso pravnic zmenili za njihove sovražne in grozilne klice. Povod za laško demonstracijo je dal LIoyUov parnik, ki je peljal v Črno goro močno ekspedicijo ruskega Rdečega križa. Na pomolu so se zbrali Slovenci. Hrvati in Srbi, ki so navdušeno pozdravljali severne brate, ki hite na pomoč slovanskim junakom v boju za pravico, za njihovo prostost in svobodo. Sprejeli so jih z navdušenimi klici med petjem Črnogorske narodne himne. Obenem pa so se zbrali na pomolu tudi Italijani, ki so začeli strašno kričati. Vpili so med prepevanjem laških pesmi: Doli s Srbijo! živela Italija, živel avstrijski Zagreb! živel Čuvaj! živel avstrijski Zader! Doli z vsemi Slovani! Hrvati Srbi in Slovenci, kakor rečeno, na ta izbruh italijanske kulture niso reagirali in so jih pustili popolnoma na miru. Pozdravili so Še enkrat dostojno ekspedicijo in Šli mirno domov. V primerni razdalji so jim sledili demonstranti, ki so uvidevši, da ne dosežejo svojega cilja, šli pred namestniško palačo, kjer so še enkrat začeli kričati. Toda zaman, nihče se ni zmenil za nje in rašzli so se hripavi  in  odšli poparjeni  domov.
O hitrosti goriške pošte priča dejstvo, da so dobili adresati, stanujoči v neposredni bližini poštnega poslopja v nedeljo dne 17. novembra t. L časnike in pisma ob 11. dopoldne v roke. Zakaj to? Ker je navadni pismonoša obolel. Ves promet se je ustavil v tetn okolišu za 1 in pol ure. Res lep red vlada na poštnem uradu, kjer menda dela vsakdo kar hoče. Zgodilo se je že. da so bila dostavljena pisma ob 2. popoldne, ker je bil pismonoša klican k sodniji za pričo. Gotovo ni ii i kakega nadzorstva, pismonoše prihajajo v urad kadar hočejo, uradniki jim nič ne rečejo, ker se boje. da dobe nos »radi preostrega nastopa«, kakor se je že pripetilo nekemu zelo vestnemu uradniku slovenske narodnosti. Red mora biti na goriški pošti, za to hočemo poskrbeti.
Aretirali so v Trstu na pred l reške policije 1/letnega mehanika Ivana Basela iz Ljubljane. Base! je ukradel na Reki zlato uro z verižico v skupni vrednosti 160 kron in pobegnil.
Napredek Slovanstva v Istri. V Hazinu se je sestavil poseben kura-torij pod načelstvom župana dr.Kure-liča, ki si je stavil nalogo, da ustano-V Pazinu privatno žensko učiteljišče. Po dolgem in napornem delu se je kuratoriju posrečilo, da se je to učiteljišče ustanovilo. Prvi tečaj ženskega učiteljišča v Pazinu se otvori že dru^i mesec, kandidatinje za ta tečaj se sprejemajo do 30. t. m
Zavedno slovanska občina je vsekako mestna občina v Dubrovniku. Deželna zveza za tujski promet za Trst in Istro je pisala občini v Dubi ovniku italijansko pismo glede nekih informacij. Občina pa je vrnila italijanski dopis s pripombo, da je uradni jezik te občine srbsko-hr-i aški. Lahi se seveda silno zgražajo nad to dozdevno predrznostjo, pišejo v njihovih listih dolge članke o tem ziodejstvu. toda vse jim nič ne pomaga. Slovan - tlačan gre na dan. Italijanom postaja na slovanskih tleh vroče in če še tako tarnajo ali napadajo, ne bodo dosegli v očigled slovanske samozavesti in vzajemnosti prav nič.
Dnevne vesti.
Za tlačene    in    zaničevane.
* Slovenec je priobčil v soboto govor, ki ga je imel prof. Jarc v državnem zboru. Ta govor nas ni razočaral, ker nismo mnogo pričakovali. Prof. .larc skrbi predvsem, da se občinstvo ne razvadi in da so njegovi volilci tudi z najskromnejšimi go-vorčki zadovoljni. Za tlačene in zaničevane je govoril prof. .larc; to se pravi, prijemal ie Čuvaja. Hvalimo in odobravamo vsak nastop proti Čuvaju, a ker ie prof. larc že imel besedo in torej priliko, povedati marsikaj koristnega, zato prav obžalujemo, da se ni bolje spomnil tlačenih In zaničevanih Slovencev. Novi pa-v Koroškem vilajetu je že pokazal svoje kremplje. Pred par dnevi je prof. Jarc nahrulil nemškega poslanca Pantza in je njegov takratni nastop pokazal, da so slovenski klerikalci zadovoljni z novim koroškim deželnim predsednikom. A komaj je novi paša zavzel svoje mesto, je napram boroveljskemu Sokolu pokazal, da se neče nič razlikovati od svojega prednika. A vendar ni prof. Jarc v svojem govoru >za tlačene in zaničevane z nobeno besedo omenil te stvari, kakor tudi ne mnogih drugih, ki bi zaslužile, da se iih v državnem zboru ožigosa. Čudno previdni so ti klerikalci pri izbiranju tistih, ki so tlačeni in zaničevani ali pa še pri obstrukcijskem boju ne znajo zatajiti svoje iakajske nature.
+ Osvežujoča nevihta. Ko je izbruhnila vojna na Balkanu, je v svoji številki z dne 27. oktobra pisal >Oesterreichs    katholisches    Sonn-
tagsblatt«: »Temeljita nevihta osvežuje in čisti težko ozračje in smo mnenja, da bo končno nravstveni in gospodarski dobiček Evrope zelo velik, ako pride do splošne vojne . . Nemška klerikalna gospoda si torej želi splošno evropsko vojno, češ da bo od tega imela Evropa dobiček v moralnem in gospodarskem oziru. Da bi bile v moralnem oziru vojne koristne, doslej še nismo čuli, pač pa je vsakemu šolarčku znano, da zlasti vsled dolgo trajajoče vojne ljudje podivjajo. Iz človeka postane v vojnem času zver, kar pa menda ni v načelih morale. In gospodarske koristi! Ob Času aneksijske krize L 1908. in 1909. smo imeli v Avstriji samo delno mobilizacijo, a vendar je nas ta akcija stala toliko, da še sedaj komaj dihamo. Denar se je tako podražil, da ga je težko dobiti celo proti najvišjim obrestim. In sedaj naj pride še do splošne evropske vojne, v kateri se bodo majali temelji držav! Naj se ta vojna konča tako ali drugače, eno je gotovo, da je v tem slučaju gospodarski polom, bankerot na vsi črti neizogiben! To bo ves moralni in gospodarski dobiček Evrope«, o katerem sedaj sanja klerikalna gospoda okrog lista Gester-reichs katholisches Sonntagsblatu! Bauchingerji na delu. Kakor je znano, se je nižjeavstrijski poslanec Bauchinger ob začetku balkanske vojne v delegacijah izrazil, da si nemški klerikalci še niso na jasnem, kdo jim je bližji, ali mohamedanski Turki, ah pravoslavni Bolgari, Srbi in Grki. Od tega časa je že pretekel približno en mesec in v tem času se je malo zjasnilo tudi v glavah raznih Bauchingerjev. V navzočnosti poslanca Bauchingerja se je namreč te dni vršilo v Dunajskem novem mestu zborovanje nižjeavstrijskih kmetov, na katerem se Je med drugim sklenila tudi ta-le resolucija: »Nižjeavstrijski kmetje izražajo svoje simpatije in zadovoljstvo kmetskemu bolgarskemu narodu zbog njegovih svetovnozgodovinskih vojnih uspehov, ker hoče ta narod v svoji modri previdnosti z našo državo negovati odnošajc dobrega soseda. Torej po enem mesecu so Bauchingerji že odkrili svojo ljubezen do Bolgarov, dočim uboge Srbe še vedno sovražijo bolj kot Turke. Za to so ti Bauchingerji sklenili tudi resolucijo te-le vsebine: -Politični emisarji in agenti Srbije, ki se prištevajo celo med člane avstrijskega državnega zbora, opravljajo v zadnjem času z naše parlamentarne trihune čisto nemoteno posle Srbije. Mesto da bi v tem veleresnem času svetu kazali svojo moč in odločnost v obrambi proti zunanjemu sovražniku, opravljajo veieizdajalske posle v avstrijskem parlamentu samem. — Duhovita ta resolucija, ki nima ne glave, ne nog. sicer ni. toda kaj pametnejšega se od Bauchingerjev pač ne more zahtevati. Saj so se v enem mesecu že toliko spametovali, da so odkrili svoje čuteče srce za Bolgare. Počakajmo še en mesec, morda jih v tem času razsvetli duh sveti, da bodo tudi v »srbskih emisarjih in agentih- zazrli prave avstrijske patri jote!
Iz sodne službe. K.mclist Teodor T o f a n t pri sodišču v Ilirski Bistrici je postal pisarniški ofi-cijal.
- Odlikovanje. Cesar i odlikoval vpokojenega šolskega slugo na državni realki v Ljubljani Ivana Skubeta s srebrnim zaslužnim križcem.
—  Danes zvečer je javno predavanje v Mestnem domu. Predava profesor dr. Fr. 11 e s i č o kraljeviču Marku v jugoslovanski pesmi in zgodovini. Vstop prost. Prosto vol ini prispevki za zavod sv. Nikolaja v Trstu.
—  Nabiralna pola št. 653 za Balkanski rdeči križ izkazuje \27 K 12 v. Darovali so povečini uslužbenci Sarcove pralnice, Bonačeve karto-nažne tovarne in knjigoveznice. Lep zgled človekoljubne požrtvovalnosti. V kateri drugi hiši se bo nabrala še taka vsota?
—    Krasne razglednice državne obrtne šole in pa rimskega zidu na Mirju je založila tvrdka Iv. Bonača. Posebno lepa je slika rimskega zidu, v čegar ozadju se ponosno dviga državna obrtna šola.
Oficijalni kandidat S. L. S. Vin-tar pogorel. Iz Novega mesta: Usoda Vintarjeve kandidature za prečinski županski stolec zopet kaže, da je nekdaj »železna« disciplina v klerikalni stranki razmajana in da so avtoritete izgubile veljavo. Prof. Jarc sam je na shodih Vintarja oficijalno proglašal za županskega kandidata. Vintar je na ta račun zapravil blizu 1000 K za agitacijo, zdaj pa pri volitvi župana tak — fiasko. Komaj 6 glasov pravijo da je dobil Vintar. med temi 6 glasovi je bil tudi njegov. Njegov nasprotnik je dobil 18 glasov, torej dvakrat več kot Vintar. Izgovor, da se je šlo stranki samo za tot Vintarja sploh spraviti v odbor, je zelo piškav in diši po prav*
Ijici o lisici in kislem grozdju. Kajti stranka si daje sama sebi slabo spričevalo, če ji gre že tako slabo, da bi takega ^katoliškega« poštenjaka kot je Vintar ne spravila tudi brez posebne agitacije, ne da bi bilo Jarcu samemu prirejati shode za Vintarja in zraven so najeli še pomočnika iz sosednje občine, očeta štemburja, na županski stol. Sicer pa je Vintar na shodih in pri agitaciji izrecno nastopal kot kandidat na županski stolec, vsaj je na ta račun Zaločanom in Ločanom obljuboval mostove Čez Krko, saj je v zadnjih dneh po občini slepomišil celo z obljubo, da če bo on župan, preskrbi občini 30.000 K podpore, ki mu jo je Jarc za ta slučaj že obljubil. No, in kaj je bilo tik pred volitvijo? Župnik sam se je potrudil v gostilno, kjer je bil zbran cvet Vintarjevih kandidatov in župnik je Vintarja pokaral, čes. »Vintar, kaj pa vendar mislite, da nam nagajate, saj ste že bili župan, pa ste odstopili, čemu bi zdaj zopet radi bili župan?« Vintar. vse zmeden je na to odgovoril: »Gospod župnik, kaj pa čem, če me pa ljudje hočejo imeti za župana.« — No, kako so ljudje Vintarja hoteli imeti za župana, se je izkazalo, ko je Vintar moral sam sebe voliti, da je dobil 6 glasov proti 18 za nasprotnega kandidata. Omenjamo to, ker se Vintar izgovarja, da on na noben način ni hotel biti župan in če bi bil tudi izvoljen, bi se bil odpovedal in raje plačal globo. Ni torej zmagala oficijalna S. L. S., nego zmagal je župnik, ki je to pot držal svojo besedo, da Vintarja ne mara. Zakaj ga ne mara, to smo že povedali. Značilno pa je še to: Pred vo-litvijo so bile tri stranke, vsaka s svojim kandidatom. K Vintarjevi in Turkovi stranki se je od napredne strani še pridružila ona za bršlinske-ga Drenika, v čigar hiši se je še pod očetom dolgo let županovalo. Pred vstopom na volišče so imeli vsi trije kandidati precej enako število glasov, po 8. Župnikov pa je dosegel, da je Turku pridobil večino tako, da ie celo od napredne strani za Drenika ostal samo en glas (baje g. Faleski-nija). Vintar baje niti za podžupana ni bil voljen, marveč Osolnik. Tako mislimo, bo zdaj enkrat mir s to tako slovito postalo občino Prečino.
V Idriji pogrešajo od četrtka — kakor poroča Tagespost — učitelja na ondotni rudniški šoli. Avgusta Šabeca. očeta treh nepreskrbljenih otrok. Šahec je bil več let blagajnik bolniške blagajne. Ker pri zadnji volitvi ni bil več izvoljen, se je branil izročiti knjige. Šele vsled intervencije okr. glavarstva v Logatcu, so dobili knjige, ki so pa baje zelo v neredu. Sumijo, da je to vzrok, da je Žabec izginil.
Ubegli blazen. Pred kratkim je pobegnil 45 let stari posestnik Martin Repovš, rodom iz Selc pri Litiji. Repovš je bil že pet let interniran v deželni blaznici. Ubegli ima polno sivo brado in je oblečen v rjavi obleki, z enako čepico in zimsko suknjo.
Fnaist aretacij. Mestna policija je aretirala včeraj enajst oseb, in sicer 4 moške zaradi beračenja in vla-čuganja, 5 moških pa zaradi brez prenočišča in brez sredstev, dva pa zaradi razgrajanja.
Nesreči. Včeraj je padel delavec Anton Kenda v Zagorju ob Savi z okoli 60 metrov visokega skalovja ter si pri padcu zlomil levo roko in se tudi -po životu hudo poškodoval. — Posestnikov sin Valentin Tušar je pa na Javorniku pri Jesenicah na cesti padel in si zlomil desno nogo. Oba so pripeljali v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko 2 Slovenca: iz Nemčije se je povrnilo 50, iz Inomosta pa 20 Hrvatov. 200 Lahov je šlo domov iz Kranjskega in Ogrske.
Izgubil je gospod Ciril Globoč-nik črn polsvilnat dežnik. — Hlapec Fran Borin je izgubil višnjevo konjsko odejo. — Kuharica Marija Roj-škova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja.
Izgubila Je neka gospodična ročno torbico, v kateri je bilo 6 kron SO vin. in sicer rokavice. Pošteni najditelj naj to odda v upravništvu »Slov. Naroda*.
Kdor hoče zadeti glavni dobitek, temu priporočamo nakup srečke pri zastopstvu slovanske Češke industrijske banke v Pragi, ki se za jugoslovansko ozemlje nahaja v Ljubljani, glasom današnjega oglasa.
Dputiena naznanila.
Češki tečaj. Sokola I. je na željo več članov radi koncerta Glasbene Matice preložen za en teden, od 19. na 26. t. m. ob 8*m.
Koncert „L*. Zvona". Svojčas v našem listu naznjeni koncert sloven. pevska društva „Ljublj. Zvon" v prid Rudečemu križu balkanskih držav se je moral radi raznih ovir in tehtnih vzokov odložiti na nedoločen čas.
Prosietn.
Iz gledališke pisarne. Jutri v torek 19. t. m. bo izven vsakega abonementa prva delavska kronska predstava. Najdražji sedež samo eno krono. Uprizori se ^drugič v sezoni velezabavna burka „Če frak dobro pristoji". Začetek točno ob osmih zvečer. — V četrtek (nepar predstava) premiera Verdijeve velike opere „L a Travi a ta". — V soboto (par predstava) repriza opere „La Traviata". — V nedeljo popoldan velika tujska operna predstava „Večni mornar" če okreva gdč. Orlova, sicer „La Traviata". — V nedeljo zvečer dramska predstava, burka.
Slovensko gledališče. V soboto in nedeljo večer so ponavljali „Bo-ccaccio", v nedelo popoldne je prišel prvič letos na vrsto „Revček Andrej -ček z g. Verovškom v naslovni vlogi. Igra je lepo uspela, obisk je bil dober.
Zakasnevajočim gledal škim po-setnikom. Odredba, da biljeterji zakasnelih posetnikov med uprizoritvami ne smejo spuščati na prostore, je ponekod povzročila protest, češ, da se itak že od nekdaj nekoliko počaka. To pa ne velja, ker je intendanca odredila, da se imajo predstave začenjati točno ob napovedanem času. In predstave so se doslej izvzemši en sam primer, ki ga je povzročila hipna neprilika, začenjale točno in se bodo točno začenjale tudi poslej.
Slovensko gledališče je bilo snoči, ko se je šestič pela Suppejeva opereta „Boccaccio", zopet do malega razprodano. Edino nekaj lož ni bilo zasedenih.
Gledališki rekv«ziter. Čestitim strankam, ki slovenskemu deželnemu gledališču v Ljubljani z veliko požrtvovalnostjo posojajo rekvizite, javlja intendanca tem potom, da je dosedanji rekviziter svoje mesto odložil in da sta poslej kor rekviziterja slovenskega dež. gledališča legitimirana edinole gg Franc Habič in Franc Lauter, ki se lahko izkažeta s potrebnimi  legitimacijami.
Prva delavska kronska predstava v dež. gledstava. Ker je v torek 19. t. m. koncert „Glasbene Matice", priredi „Slovensko gledališče" na ta večer izven vsakršnega abonementa delavsko predstavo, da morejo čestiti abonenti brez oškodovanja posetiti „Matično" prireditev. Kakor za dijaške predstave, velja tudi za delavske predstave najdražji sedež v parterju, po ložah in na balkonu samo eno krono, ostali prostori so še cenejši. Da se more delavstvo teh specijelno njemu namenjenih prireditev udeležiti v čim največjem številu, je začetek delavskih predstav določen na osmo uro zvečer. Izrecno povdarjamo, da je toaleta poljubna, da nam je delavska obleka prav tako spoštljiva kakor katerakoli druga, da pa je strogo paziti na snago. V torek se uprizori izborna burka „Ce frak dobro pristoji", zgodbe prebrisanega krojaškega pomočnika, ki se je znal dokopati do mesta državnega ministra. — Prihodnja delavska-kronska predstava bo v sredo 27. t. m. zvečer ob osmih.
Muzejska predavanja. Ravnateljstvo kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani in odbor »Muzejskega društva za Kranjsko« sta sporazumno sklenila prirejati predavanja znanstvenega značaja pod skupnim imenom »Muzejska predavanja-. Njihova vsebina bo kulturna, zgodovinska in prirodopisna. Prireditev zgodovinskih predavanj je prevzelo ravnateljstvo deželnega muzeja. Sodelovanje so obljubili: c. kr. prof. dr. C e p u d e r. c. kr. prof. Fr. Koma-t a r, muzejski asistent, dr. Josip M a l, muzejski ravnatelj, prof. dr. Josip M a n t u a n i in drugi. — Prirodopisna predavanja je prevzelo »Muzejsko društvo za Kranjsko«; za letošnje leto so obljubili predavanja: gim. prof. Fr. Dolžan, lic. prof. dr. Pavel Grošelj, dr. med. L e -v i č n i k, gimn. prof. dr. Gv. S a j o -v i c, c. kr. realčni prof. F. S e i d 1 in univ. docent dr. B. Z a r n i k. — Otvoritveno predavanje bode imel muzejski ravnatelj prof. dr. Josip M a n t u a n i dne 29. novembra o »Smotrih in nalogah kranjskega muzeja«. — Izmed prirodopiscev bo prvi predaval lic. prof. dr. Pavel G r o -š e 1 j o »Moderni planktonologiji s posebnim ozirom na nase razmere« dne 7. decembra. — Muzejska predavanja« se bodo vršila vsak mesec po večkrat v neobveznem razdobju v predavalnici deželnega muzeja, ki jo je dal kranjski deželni odbor na vpo-rabo. Vstop je brezplačen. Šolski mladini je poset dovoljen samo s posebnim dovoljenjem zadevnih ravnateljstev. Neposredno pred vsakim predavanjem izide posebno obvestilo v dnevnikih.
Za „Rdeči križ balkanskih držav".
25 zabojev s steklenicami želez-natega vina in ribizljevega soka, kar
je daroval gosp. lekarnar G. Piccoli za črnogorski »Rdeči križ«, je spedi-cijska družba »Balkan« popolnoma na svoje stroške poslala na Cetinje. Gosp. Iv. Lovšin v Ribnici je poslal po naročilu dr. Schiffrerja 5 sukenj, 3 telovnike in 4 hlače.
V blagajnikov izkaz se je urinila neljuba pomota. Prispevek 500 K ni poslala ženska podružnica Ciril-Me-todove družbe v Trstu, marveč v Tr* bovljah. Takisto je 102 K poslal iz Brežic gosp. Ant. Koštomaj in ne Kostevc.
Včeraj sta odpotovala v Sofijo naša zdravnika dr. Mavrici] R u s in dr. Gabriel Hočevar.
Prvi v Sofijo poslani zdravnik dr. Fran S a b e c je prideljen. kakor smo obveščeni, vojaški bolnici v P 1 e v n i.
Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav.
(I. blagajnik dr. T. G o s a k.) Dne 16. novembra: Stranke hiše Slomškova ulica 7, 6 K. Robert Ste-novc, posestnik, 10 K, Nežka Topli-šek, kuharica, 1 K, tvrdka Souvan na popustu obračuna 200 K, uredništvo »Slov. Naroda« 90 K °0 v. nabiralnik gosp. Jožefa Bitenc. 30 K 10 v, županstvo občine Iška vas po gosp. Kramarju 10 K. Ludovik Plavšar, Št. Jur. nabrano po ge. Julki Plav-šak, 81 K 10 v, M. Vavpotič, Loka pri Zidanem mostu 40 K 70 v, uslužbenci c. kr. dvorne kobilarne v Prestrane-ku 17 K 40 v. Iv. Koželj. Krško, 6 K. Cirila Ježovnik, Velenje, 91 K, I. Mo-dic, Nova vas. 50 K, Josip Vrhunc. Bled. 16 K, Lojzika dr. Celestina, Črnomelj, 10 K, Richter iz Slapa oh Idriji, Marije Terezije cesta 15, 5 K, G. Bezenšek oddal 220 K 40 vin., upravništvo »Slov. Naroda- 51S K 50 v. dr. Fran Novak iz kazenske poravnave Kernc-Spitzer v Ljubljani, 20 K. I. Kristan-Orehek, p. Prestra-nek. 30 K 80 v, »Balkan« špedicijska in komisijska delniška družba v Ljubljani 100 K; skupaj 1558 K 90 v preje izkazanih 27.836 45. Vsota doslej nabranih prispevkov 29.395 K 35 vinarjev.
Razne stvori.
*     Smrtna obsodba na Franco* skem. Iz Nanevja poročajo: Porotno sodišče je obsodilo 30Ietnega mornarja Gerarda, ki je zlorabil ter umoril neko 71etno deklico, na smrt.
•  Družinska drama. Iz Draždan poročajo: V soboto ponoči ie poštni tajnik Pavel Riimmler ustrelil 361ei-no soprogo, svojega 11 letnega sina, svojo 91etno hčerko in nato še samega sebe.     Vzrok temu groznemu
činu ie neznan.
*  Ruski revolucionarji obsojeni. Iz Petrograda poročajo: Vojno sodišče v Jekaterinodaru je obsodilo petnajst oseb na smrt, dvanajst pa v prisilno prisilno delavnico. Obtoženci so člani revulucionarnega društva, ki je z orožjem v roki pridobivala sredstva v revolucionarne sorte.
tt Kultura nemških dijakov. Podivjanost pijanih nemških dijakov je prišla že v pregovor. Največje junaštvo teh nemških kulturonoscev so pač razni čini, ki jih izvršujejo v velikih pijanostih. V Strassburgu je prišlo v soboto ponoči do velikih ekscesov, ki so jih povzročili nemški dijaki. Prevrnili so stražnico pred generalnim poveljništvom ter dejanske napadli vojaka, ki je stal na straži.
•  Nesrečna šala. Z Dunaja poročajo: Pri igri je dal 17 letni praktikant Karel Powolny kot zastavo 17 let-nemu  zobozdravniškemu  vajencu Ro
! bertu Kratkemu revolver. V šali si je ta nastavil revolver na sence ter rekel: „Zdaj se ustrelim". V tem trenotku je počil strel in Kratkv se je mrtev zgrudil na tla.
■ Češko slavje slovanskih zmag. „Cesko Slovo" piše: „V Pragi in na deželi splošna razsvetljava in okrašenjt z zastavami! Zopet opozarjamo svoje prijatelje, naj v trenotku, ko brzojavna žica potrdi poročilo o padcu Odrina, pred katerim solidarno stoje Bolgari in Srbi, takoj gredo na občinski urad tei poskrbe, da se kar najbolj navdušeno izrazi naša upravičena radost nad zgodovinsko, slavno * zmago Slovanstva. ki je tudi naša zmaga. Nikjer ne sme biti hiše brez zastave, nikjer okna brez razsvetljave! Če je treba, naj se poziv k tej oslavi plakatira in podpiše od vseh vplivnih činiteljev."
- Upor v ženskem samostanu. V suraškem samostanu v Arhangelsku je prišlo pred nedavnim do velikih škandalov, ko so nastavljali novo opa-tinjo. Nune niso hotele priznati nove opatinje, ki ni imela ravno prelepe preteklosti, na kar sta prišla škof in opatinja ravno, ko se je vršila božja služba v samostanu, v spremstvu stražnikov. Stražniki so surovo postopali z nunami, vlekli so jih za lase ter jim trgali kapuce z glav. Več nun je omedlelo, druge so dobile zopet histerične
I krče. Vsled tega škandala je pobegnilo
I mnogo nun iz samostana«
265. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Telefonska in brzojavna poročila.
VOJNA  NA  BALKANU.
Solun. — Colovićev polk. Belgrad, 18. novembra. (Posebno poročilo.) Iz Skoplja poročajo, da je zaeno z bolgarsko in grško vojsko dospel v Solun tudi srbski konjeniški inlk dunavske divizije prvega poziva pod poveljništvom Colovima. Na Turke je imel sam prihod srbske konjenice velik vtisk. ker so bili prepričani, da prihaja za njo cela «rH«ka vojska. V Solun je srbska konjenica svečanostno prijahala dne jO. t. m. z zastavami in godbo na čelu. V vseh glavnih ulicah, koder se je prikazala, je bila navdušeno pozdravljena. Pred srbskim konzulatom jo je pozdravila srbska kolonija, ki se je bila tam zbrala. Poveljnik je napisal v en izvod Miroslavljevega evangelija datum prihoda srbske vojske v Solun. Po odpočitku je krenila nato srbska konjenica drugo jutro proti Prilepu, kamor je dospela tretji dan. Vobče je nastopala ta konjenica v vojni kot poseben oddelek. Po bitk! pri Kumanovu in Skoplju in po zavzetju Štipa se je oddelil Colo-vićev polk od glavne armade in krenil proti Demirkapiji, kjer je trčil ob rurški oddelek 7 častnikov in 600 mož. Vnela se je bitka, v kateri so bili Turki poraženi in so se morali umakniti. Polk je zavzel Demirkapi-io in vzel Turkom ves provijant, nakar je krenil proti jugu. Pri vasi Hii-dovi je ujel ta polk turškega stotnika in 130 mož, nakar se je razdelil v dve koloni, od katerih je ena krenila proti Dievdjeli in Vardakeju ter ujela 5 turških častnikov in 900 vojakov, druga pa proti Dojranu, ki ga je zavzela in ujela 300 Turkov. Kmalu nato ie razbila neki turški oddelek prt Kilindaru   ter zasedla železniško
• in zaplenila več lokomotiv in \a20nov. namenjenih v Carigrad. Vo sta se obe koloni zopet združile so se stavile na razpoiaganje grškemu poveljniku, kar je napravilo najboljši vtisk ter je ta polk obenem z Grki zasedel Solun. Po tridne%ni naporni ježi do Prilepa je krenil nato polk dalje proti Bitolju.
Obleganje  Odrina. Belgrad.  IS. novembra. (Poseb-- oročilo.) Iz oblegovalnega tabo-.    pri Odrinu    poročajo vrhovne--oveiinistvu v Skop   :.    da    so Torki    poskusili    dvakrat    izpad   iz Odrina in sicer   prvič   dne   9. t. m., -ugič pa 13. t. m.   Dne   9. t. m. sta okusila izpad dva turška polka, ki pri tem izgubila 270 mrtvih in ra-- .-'h. drugič pa je poskusil izpad en I          ki je izgubil 130 mož mrtvih in
i njesik. Srbi so imeli prvič 22 ra-I njenih in 2 mrtva, drugič pa 1 ranje-ln 1 mrtvega. Turki so hoteli preizkusiti pazljivost in pripravljenost srbske oblegovalne armade. Srbi pričakujejo v kratkem velik turški izpad iz Odrina.
Bitka pri Bitolju. Belgrad,  l& novembra. (Postb-p ročilo.)   Bitka   pri Bitolju se je da v petek. Že v četrtek se je vr-boj srbske kavalerije z oddelkom ;kih    čet pri Dragincih.    V petek Pa se je začela    bitka    na    celi črti. rkt so imeli    zasedene vse višine, ponekod do 1200 m visoko, dočim so H!e -rbske    čete v popolnoma    ravnem terenu, poplavljenem   vsled na-r'c!ih rek.  Srbi pa so premagali vse težkoče in pred večerom zasedli več xa-i krai Beranice:    Ćrnoboski    vis 1200 m. Oblakovo in Topes. S tem je f~o!ožai srbskih čet znatno izboljšan za boje,  ki so se vršili v soboto. ^ -oboto  se je razvila nato bitka na celi črti pod    boljšimi predpogoji za 5rh^ko vojsko. Zjutraj so začeli Srbi Prodirati,   vojaško navdušenje je izborno.   V četrtek    so   dobile    grške čete v Solunu nalog, da krenejo proti Bitolju.   ne ve se pa še, kdaj bodo rcocjie prispeti.
Belgrad.  18. novembra.    Včeraj ^oldne   so Srbi   po dolgi   krvavi bitki predrli turške pozicije pred Bi-em. Turki so se začeli umikati.
Boji za Carigrad. Carigrad,    18.    novembra.    Ves dan se sliši grmenje topov. Grmenje ^ihaia z okolice Derkosa in Hadem-Ka. Artilerijski boj je trajal od 5. zju-do 5. popoldne. Povprečno je bilo t* 120 strelov na minuto. V Carica J prihaja   na   tisoče   okoliškega P^bivalstva.
Carigrad, 18. novembra. Vrhov-elinik    turške    armade Nazirn poroča,   da se je včeraj zjutraj boj turške artilerije in infante-rie z bolgarsko infanterijo, ki je lio-a predreti turške pozicije. Do večera se je Turkom posrečilo Bolgari so napadli središče turških po-z*cij pognati nazaj,   ter  zapleniti tri sovražne baterije.
Carigrad, 18. novembra.    O bori obrambni črti od Cataldže do črnega morja prihaja v Carigrad do-s -i še popolnoma    nepotrjena vest, da ie bilo levo bolgarsko kriio pora-
ženo in da so je vrgli Turki nazaj do Muradli. Tam so Turki cernirali bolgarsko divizijo in zajeli ter iazoro-žili 8600 Bolgarov. Večina teh je stala prej pri Derkosu. Topovi turškega vojnega brodovja so uničili bolgarsko artilerijsko municijo. Turki so baje zopet zasedli tudi Servijo ob grški meji. Veliki vezir Kiamil paša je odšel proti Cataldži.
Berolin, IS. novembra. Wolfov biro poroča iz Carigrada: Inozemski častniki, ki so obiskali turške pozicije pri Cataldži pravijo, na je položaj turške armade popolnoma brezupen. Turki so vsled kolere strahovito onemogli. V pozicijah stoje samo posamezni vojaki, na polju pred turškimi pozicijami pa umira na tisoče Turkov za kolero. Ob železniški progi je vse posuto bolnih, umirajočih in mrtvih turških vojakov. Njih število gre v tisoče. Častniki so mnenja, da pomeni bitka pri Cataldži velikansko nevarnost tudi za Bolgare, ker je skoraj gotovo, da se bolgarska armada v slučaju zmage, ki ne more izostati, sama okuži.
Italija in vojna na Balkanu.
Rim, IS. novembra. Italijanski poslanik na Cetinju je izjavil kralju Nikoli, da se Italija sicer noče vmešavati v vojne operacije Črne gore, da pa že zdaj opozarja Črno goro, da bo mogla Italija pri sklepanju miru privoliti samo v tako razširjenje teritorija, ki ne tangira avtonomije zadosti velike Albanije.
Rim, IS. novembra. Ageneia Štefanih poroča iz Rjeke: Nasproti v inozemstvu razširjenim vestem, da sta Avstro-Ogrska in Italija protestirali pri balkanskih državah, se konstatira, da niti Avstro-Ogrska, niti Italija ali kaka druga velesila niso nikdar zahtevale od kateresibodi balkanske države, da omeji svoje vojne operacije.
Zasedenje Sv. Ivana Medue.
Rjeka, 18. novembra. Včeraj ponoči je dospela sem vest, da je general Martinovič zavzel Sv. Ivan Meduo.
Runi, 18. po\.   Tu sem so prišla poročila,   ki   pravijo,   da so skupaj s Črnogorci   zasedli   Sv.   Ivan   Meduo tudi Srbi.
Srbske  zahteve.
Belgrad, 18. nov. Avstrijski poslanik Ugron je imel s srbskim ministrskim predsednikom Pasićem včeraj dolgo konferenco. Zanesljivi politični krogi zatrjujejo, da vztraja Srbija pri svojih zahtevah za pristanišče ob Jadranskem morju, na katero ne more resignirati. Bolgarska je pripravljena to srbsko zahtevo z vso svojo silo podpirati.
Sestanek balkanskih ministrskih
predsednikov in vladarjev.
Belgrad, 18. novembra. Oficijozno se dementirajo vesti o sestanku balkanskih ministrskih predsednikov in vladarjev. V političnih krogih pa se te vesti obdržujejo ter se govori, da se sestanejo ministrski predsedniki že prihodnji teden. Kralj Peter se ne vrne iz Skoplja, predno ne pade Bitolj in Skader.
Grk; pri Bitolju.
London, 18. nov. Angleški listi prinašajo čez Bukarešto poročilo, da so bili Grki, prodirajoči proti Bitolju 30 km južno od Bitolja poraženi. Turki pod poveljništvom Djavid :^aše so napadli nič sluteče Grke ter jim vzeli 16 topov in mnogo municije. Mladoturki.
Carigrad, 18. nov. V mesta so odkrili zaroto Mladoturkov, ki so hoteli strmoglaviti Kiamil pašo. Mnogo je bilo aretiranih. Vojaško sodišče je obsodilo tri bivše mladoturške poslance in urednike mladoturških listov vsakega na 107 ječe.
Kolera   v   Carigradu.
Carigrad, 18. nov. Kolera v mestu strahovito razsaja. V ljudski jedilnici blizu Hagvje Sofije je včeraj opoldne zbolelo nad 100 ljudi za kolere. Sestavila se je mednarodna sanitetna komisija iz francoskih, avstrijskih in ruskih zdravnikov.
Ruska mobilizacija.
Belgrad, 18. nov. (Posebno poročilo.) Glasom zanesljivega poročila iz Petrograda je izjavil ruski vojni minister, da je Rusija popolnoma pripravlje na na voj no ter je odklonil odgovonorst za eventualne neuspehe ruske politike. Govori se, da se gode predpriprave za mobilizacijo 6 voj nih zborov.
Poročilo „Reichspošte".
London, 18. novembra. Specijalni poročevalci velikih angleških listov konstatirajo, da so podrobna vojna poročila „Reichspošte" v toliko zlagana, ker ni mogel odpošiljati njen poročevalec teh brzojavk, ker je bil ravno tako, kakor drugi poročevalci brez informacij v Svilenu.
Turška prošnja za mir.
Sofija, 18. novembra. Balkanska zveza še ni odgovorila na intervencijo velesil glede turške prošnje za mir. Vršiti se morajo šele posvetovanja med kabineti*
Odrin padel?
Sofija, 18. novembra. V mestu se z vso gotovostjo zatrjuje, da je Odrin že padel in da ga je Že zasedel poveljnik oblegovalne armade general Stepa  Stepanović.
Balkanska zveza In Turčija.
Sofija 18. nov. Oficijozno glasilo bolgarske vlade „Mir" piše: Turčija ima sedaj priložnost, da v pravem trenotku porabi pravo pamet. Ako pristane tedaj na pogoje, ki jih stavi balkanska zeza, bodo postale balkanske države in Turčija pravi prijatelji, da, v bodočnosti celo pravi zavezniki.
Premirje ali padec Skadra.
Cetinje, 18. novembra. V črnogorskih vojaških krogih zatrjujejo, da bo v najkrajšem času sklenjeno med Turčijo in balkanskimi državami premirje. Operacije pred Skadrom so od snoči ustavljene. Mogoče je torej samo dvoje : aH bo v resnici sklenjeno premirje ali pa stoji Skader tik pred padcem. Situacija v Evropi
Dunaj, 18. nov. Mednarodna situacija se presoja danes silno resno. Prvič po daljšem času je padla med diplomati zopet beseda o vojni nevarnosti med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Stališči obeh držav sta diametralno nasprotni. Vedno bolj pa se pojavljajo tudi diference med velesilami samimi. Tripelententa poudarja vedno odločneje, da ne priposti nobenega speci-jalnega dogovora med Srbijo in Av-stro-Ogrsko in da se mora spor, če ga ni mogoče uravnati kakor s koncesijami in privilegiji poravnati pred evropsko konferenco. Avstro-Ogrska pa se konferenci z vsemi silami prolivi. Na drugi strani pa stoji dejstvo, da je Avstro-Ogrska vBelgradu pačsporo-čila kaj noče, ni pa sporočila kaj hoče in da niso podani vsled tega razlogi na podlagi katerih bi se mogel zgraditi avstro-ogrsko - srbski sporazum. Norddeutsche Allg. Ztg. piše : Poklicani zagovorniki so se mnogo trudili vzdržati sporazum velesil in pri dogovornem postopanju je upati, da se Evropa ne bo razcepila na dva tabora in da se bo dosegel mirni sporazum. V prilično istem tonu je pisal ta list, ki je glasilo zunanjega urada tudi pred izbruhom vojne na Balkanu. Tudi dunajski oficijozni listi so v poslednjih dneh opetovano zatrjevali, da je tripelenteta s trozvezo v albanskem in pristaniškem vprašanju edina Francoska, Anglija in Rusija so svarile v Belgradu pred prodiranjem na morje.
Glasilo petrogradskega zunanjega urada pa daje tem listom sledeči odgovor: Ruska vlada se ne bo ravnala po tem, kakor ji vsiliujeje gotovi krogi (dunajsko zunanje ministrstvo), temveč ravnala se bo po tem, kakor to odgovarja ruskim interesom.
Glede akcije in načrta ni ruska vlada v nobenem oziru na nobeno stran vezana.
Tudi pravljica, da bo Balkanska zveza pustila Srbijo na cedilu razpada. Poročevalec nemškega lista »Lo-kalanzeiger<, Oottberg, ki se vrača iz Belgrada in je dospel v Budimpešto, pravi: Z začudenjem čitam v nemških listih, da so Srbi glede svojih zahtev ostali osamljeni in da balkanske države ne bodo podpirale njihovih teženj. Vsak Bolgar je prepričan, da mora priti Srbija na Jadransko morje. V Sofiji se mi je reklo: Balkanska zveza je v dveh mesecih spravila skupaj en milijon vojaštva in postavila to armado pod orožje. Vedela bo priboriti Srbiji tudi pristanišče ob Jadranskem morju. To je ljudsko in splošno prepričanje, kateremu se bo bolgarska vlada tudi. Če bi hotela, zaman zoprstavljala. Zdi se mi, da traja nevarnost avstro-ogrske srbske vojne še naprej.
Politik, katerega je tozadevno vprašal naš dunajski urednik za mnenje, se je izrazil, da je treba presojati situacijo kot skrajno resno ter poudarjal: Zgodi se nesreča, katere posledice bi bile za nas vse izredno žalostne.
»Reichspost« zopet filozofira. Dunaj, 18. novembra. Današnja Reichspost« pravi med drugim, da je srbska vlada ostro posvarila bel-gradske liste, da naj ne pišejo sovražno proti Avstriji. Srbski ministrski svet ima vsak dan dolge konference ter se posvetuje o odgovoru na avstrijsko stališče. (Katero?) Do sedaj še ni nič odločenega.
Srbija ne odneha.
London, 18. novembra. »Daily Telegraph« javlja iz Belgrada, da se je ministrski predsednik Nikola Pa-šić izrazil o srbski zahtevi po jadranskem pristanišču tako-le: Naj se zgodi karkoli hoče, srbska vojska bo marširala na jadransko obal in okupirala Drač in Leš. Za nami stoji vsa balkanska zveza kakor en mož.« Boji za Čataldžo.
Sofija, 18. novembra. V vojaških krogih so mnenja, da se v liniji asa Čataldžo še ni bila odločilna bitka, marveč da so se vršiti samo večji boji, v katerih so bili Turki poraženi. *     *     *
Dva   shoda   na   Spod. štajerskem.
Celje, 18. nov. Pri Sv. Bolfenku in v Središču sta se vršila včeraj dobro obiskana shoda Narodne stranke, na katerih je govoril o razmerah na Balkanu in o drugih aktualnih političnih vprašanjih deželni poslanec dr. Kukovec.
Na obeh shodih so izrekli zborovala svoje simpatije in čestitke zmagovitim jugoslovanskim bratom na Balkanu in se izjavili za mirno poravnavo nastalih nasprotstev med Avstro-ogrsko in Srbijo.
Obenem so srediski deželnozbor-ski volilci izrekli dežel, poslancu dr. Kukovcu popolno zaupanje in zahvalo za njegovo delovanje. Vlada je poslala na oba shoda svoje komisarje.
Občinska  sveta v Šibeniku in Splitu razpuščena. —Župana se uklonita samo oboroženi sili.   —   Manifestacije prebivalstva.
Šibenik, 18. novembra. Včeraj zjutraj je prišel v občinski urad okrajni glavar Calebtch ter podal načelniku občinskega zastopa, županu dr. Krstelju, dekret, s katerim se raz-pušča občinski zastop in imenuje za komisarja okrajni komisar Luger. Namestništvo utemeljuje razpust s tem, da so bile na inicijativo občinskega zastopa prirejene manifestacije za slovanske narode na Balkanu, pri katerih so dejansko sodelovali tudi župan in občinski svetniki. Pri teh demonstracijah ]e baje prišlo tudi do državi sovražnih klicov in demonstracij. Namestništvo se sklicuje glede razpusta na § 110. dalmatinskega občinskega reda. Dr. Krsteli je na to izjavil, da razpusta ne pripozna, ker je neupravičen in nezakonit in ker manjka sr-glašanje dalmatinskega deželnega odbora, kakor to predpisuje S 110. dalmatinskega občinskega reda. Izjavil ie nadalje, da ne izroči občinskega urada in ne odstopi nikakor ter Ć9. se ukloni samo oborožen? sili. O! rajni elavar je nato poklical orožništvo, ki je zasedlo občinsko hišo in vse pisarne. Na opetovani poziv ie vstra»al dr. Krsteli na svojem stališču in je odšel, ne da bi bil predal občinsko upravo. Občinska hiša je blokirana od orožništva. Med prebivalstvom vlada strahovito razburjenje. Ogromna množica ie prirejala dr. Krstelju in občinskemu svetu ovacije in iz nova manifestirala za svobodo hrvaškega naroda in za balkanske narode. Razpust občinskega sveta je zedinfl vse narodnosti in vse stranke. Voditelji dosiej nasprotnih si strank so se sestali k skupnemu posvetovanju. Popoldne sta dospela poslanca Drinkovič in Trumbić. živahno pozdravljena od tisočglave množice. Na glavnem trgu so se vršile manifestacije za narodno edin-stvo. Voditelji vseh strank so nagovarjali množico ter jo poživljali, naj vstraja v borbi za narodne ideale in za svobodo. Mesto je zasedeno od orožništva. Vojaštvo je konsignirano in ulice izgledajo k2kor ob času obsednega stanja. Deželni odbor, mnogo občin in med niirni tud1 Dubrovnik so izrekli popolno solidarnost z županom v Šibeniku.
Split, 18. novembra. V soboto zvečer je okrajni glavar Silva izročil splitskemu županu Kataliniču dekret, s katerim se razpušča občinski zastop. Obenem pa imenuje za komisarja dr. Šporn. Tudi v Splitu je izjavil župan, da ne pripozna dekreta, ker z razpustom ne sogfaša deželni odbor. Ukloni se samo oboroženi sili in ne izroči občinske uprave komisarju. Okrajni glavar je to izjavo protokoliral in se nato odstranil. Vest o tem dogodku se Je hipoma raznesla po mestu. Na trgu se je zbrala množica, ki je prirejala županu in občinskemu zastopu burne ovacije. Orožniki so zasedli trg in vse ulice. Orožništvo je aretiralo tudi več odličnih oseb. Vojaštvo je konsignirano. Kakor občinski zastop, tako bodo razpuščena tudi razna društva. Tako splitski Sokol, hrvaška in srbska čitalnica in druga.
Šibenik, 18. novembra. Zvečer je orožništvo aretiralo več odločnih oseb, ki so bili policijsko takoj obsojeni na 14 dni zapora. Med njimi so Stolić, Klarič. Frankonan, Baranović, dr. Magazin, Anipcia in Barzetič.
Zader, 18. novembra. Dalmatinsko namestništvo je izdalo komunike, v katerem utemeljuje razpust občinskih svetov v Splitu in Šibeniku ter pravi: Oblasti niso imele ničesar proti temu, da ljudstvo manifestira v prilog balkanskemu narodu. Oblasti pa so morale poseči vmes, ko so se te manifestacije izpremenile v demonstracije z državi sovražno tendenco. Ker so se te demonstracije vršile deloma pod patronanco občinskih za-stopov in so ti zanemarjati svoje dolžnosti, skrbeti za mir in red, je morala vlada razpustiti občinska sveta, da tako prepreči vsako domnevanje, da bi bilo dalmatinsko prebivalstvo v zadnjem času popustilo v lojalnosti in v svojem dinastičnem čustvovanju. Izkrcanje tujih vojakov v Carigradu. Carigrad, 18. novembra. Pet tuHh vojnih ladij je izkrcalo včeraj vojaške detachemente, ki se zasedli
javna poslopja in zastražili glavne ulice. Avstrijska vojna ladja »Admiral Spann« je izkrcala 50, vojna ladja »Aspern« pa 30 mornarjev z mitralo* zami.
Veleposlaniki so odposlali ameriško stacijsko ladjo »Skorpjon« v Terapijo, druge vojne ladje pa v Be-bek, Rumelihisar, Jenikej, Bujukde-re, in nemško ladjo »Loreley« v Haj-darpašo, da ščitijo krščansko prebivalstvo. V veleposlaništvih so pripravljene brzostrelne puške. Avstrijski veleposlanik, obmejni grof Palla-vicni, je še včeraj obvestil turško vlado o sklepu veleposlanikov, da prevzame evropsko vojaštvo stražo na carigradskih ulicah.
Dunaj, 18. novembra. Dalmatinski poslanci so imeli danes sestanek ter sklenili, da bodo pričeli v parlamentu energično akcijo radi razpusta občinskih svetov v Šibeniku in Spljetu. Obenem so se odločili za intervencijo pri ministru notranjih del baronu Heinoldu.
Zader, 18. novembra. Deželni odbor je vložil protest proti razpustitvi spljetskega in šibeniškega občinskega zastopa.
Zader, 18. novembra. V političnih krogih so prepričani, da bodo hrvaški pravaši svojo obstrukcijo v parlamentu poostrili in da se jim bodo pridružili tudi ostali jugoslovanski poslanci. V nedeljo se vrši v Zadru sestanek vseh dalmatinskih poslancev.
Budimpešta, 18. novembra. Danes so imeli jugoslovanski delegati konferenco, na kateri so sklenili spraviti vprašanje razpusta občinskih svetov v Spljetu in Šibeniku tudi pred delegacije.
Službena pragmatika. Dunaj, 18. novembra. Kakor se govori v krogih članov gosposke zbor-niče, se vrši prihodnja seja gosposke zbornice dne 29. t. m. ter so bavila pred vsem s službeno pragmatiko. V tej seji pride na vrsto tudi v poslanski zbornici že rešena novela k meničnemu pravu.
Češki narodni svet. Prag?, 18. novembra. Eksekutivni komite in poslanci narodno-socijalne stranke so zahtevali z ozirom na dogodke na Balkanu sklicanje češkega narodnega sveta, da se morejo storiti definitivni sklepi. Narodni svet se sestane najbrže še ta teden. Novi srbski poslanik na Dunaju.
Dunaj, 18. novembra. Novoimenovani srbski poslanik na Dunaju Jovo Jovanovič nastopi svoje mesto še ta teden. V zadnjem času so trdili nekateri krogi, da ostane Simič na svojem mestu. Proti vojni.
Pariz 18. nov. Tu so se vršile včeraj velike manifestacije socijalnih demokratov za ohranitev evropskega miru. Na shodu so govorili tudi zastopniki drugih držav, za Avstrijo podpredsednik zbornice Pernerstorfer, ki je izrekel simpatije do sedaj tlačenim balkanskim narodom.
O poskušenem   zastrupljenju   škofa Mahniča.
Zader, 18. nov. Tu so aretirali nekega učitelja, ki je na sumu, da je hotel zastrupiti krškega škofa dor. Mahniča.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj  in odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar.
Lnsrnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. novembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913     .   .   za 50 kg 11'9*/
Rž za april 1913     ....   za 50 kg 10*50
Oves za april 1913     .   .   .   za 50 kg 10*87
Koruza za maj 1913   .    .   .   za 60 kg   7*87
W^jbfa»   množino«
letošnjega uinei
vsled pozne trgtave, peclanja in boljših vrst grozdia, izvrstne kakovosti, proda Fr. Tomšič Videni ob Savi
Vzorci se ne pošiljajo poskušnja pri sodu.
Učenka
z   dobrimi   Šolskimi   spričevali,   katera ima veselje do trgovine,      4163
se tabo] sprejme v modno trgovino   V   Ljubljani. —   Ponudbe   pod
„Prihodnost 1913** poštno ležeče, Ljubljana.
4163
■J j—I IM UBI! UP I 111*3^——g*-q
Izvoz svinjske mais
5 kg sveže surove masti naravnost iz klavnice razpošiljam po povzetju za 11 K. pa tudi razstopljeno svinjsko mast. Poštnino plačam sam. — V. HamŠk,
izvoz svinjske masti, Praga-Karlin, Češko.
Stran 6.
SLOVENSKI   NA ROP,
2S5 stev.
Bfi Jt4»w 1     V i u lil Iamii ' a Krasne novosti zimskih oblek In površnikov B     UUIZll     lilllMllClIlS              -r  4©*na6e*a  izdsltee.   ^w
"          •                 •                        Za naročila po meri največja izbira tn- In inozemskega blaga.
Mestni   trg    st.   19.   —   Stari   trg   št.   8.      Bre> konkurence.      Najnižje cene.      Solidna postrežba.
Manufakturna Irsora J. Kostevc
Ljubljana        W   Sv. Petra cesta štev. 4   "•»        Ljubljana
Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega blaga za zimsko sezono, ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo ::    solidnih cenah. — Vzorce pošljem poštnine prosto.    ::
Avtomobil
skoraj nov, eleganten,        4117
se ceno proda.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
■ |iy         v trgu,   ležečem ob   novi
S I -» j| g^ železnici   na Dolenjskem,
H \ f 2      v kateri te  s!ara mil     vpeljana trgovina,
S J         se zaradi bolezni pod   e!o
IIIVll ugodnimi  pogoji  proda.
Ponudbe pod :                4l °
aiia"    nnilnn  ležeče. Llnhlisna.
ItiS I UH 9i*If tj£$ i adra
Konfekcija
za dame in deklice.
Modna trgovine
i MIlana. Stritarieva el. 7.
jHOu. VialjO
sukno, platno, <?az-nl(are,   preproga, šerpe, rute, pletf ifđ.
z 2 sobama in prittklinami    4115
se ceno odda za februar 1913 na Do'en'sii   cesti   50   v   Liisbl^sni.
liai raari loiil
se spreime takoj.   4,3?
Kari Škof mesar   Bize!|sko.
Uo piodile
ali blagajničarke v kakem v^čiem kraju na deželi išče v trgovini mešane stroke vešča obeh deželnih  te/ikov -motna g»   r^orii^n i Ponudbe pod   šifro   „Zmožna   prodajalka** na   upravništvo    »Sovensktga    Naroda«
n 57
POZOr! M M itf ss unija IroiIDI
galanterijsko blago in petenine
^^^b^     iz   konkurzne   mase   Ludovika   Dolenca   v     ***»»-=» 1^^^        Prešernovi ulici pod tvorniškim: cenami.        ^»*-t.
jedilio in nsm zno crptije-Samo ena *a«a fca1
aaffeoliin-Dunaj 1.
Opernring I Heinrictefe**
20% do 30% znižane cene
radt preogromne zaloqe
oblek\ raglanor it? zimskih sukenj za ifo-spode m dečke, na j moder ne j kih damskih kostumov,   piaččer.   patefofor*   hluz   in   kriL
„JLngLeši-LO skladišče oblek"
O. BerrLCttoi^Lč,   Mostni trg ŠL 3.
Pozor! Basllinskieliksir čitaj!
je napravljen iz najboljših zdravilnih   gorskih   biij in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim
želodca, črev, jeter in vranice.
Zdravi najboij zastarele bolečine v Želodcu, odstranjuje krče, daje slact in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter Jači in krepi ve« ±i v O t. Zato naj pa naroči vsaka hiša Na razpolago mnogo priznanje in zahvalnic. PoŠilia se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice; ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi Še tri velike steklenice rastlmskega eliksirla.
Frančiška Potočnik, Kavče, z. p. Velenje Štajersko.
3   ve!,    ali 12 malih steklenic franko  na vsako pošto   5 K 20 vin. 9»       »36»          »              »»»         »12 »  80    »        355i
Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati.
Marna k Spasitelju, Koprivnica, Hrvaško.
Dna mlada             «■
mornariška častnika
želita stopiti ukorespodenco
z dvem* mladima gospic; rna
Ponudbe p. '.  „Albatros"         „ffau-
tilus",    poštno    ležeče,    F al?    S.
HaniShliii
s snažno pisavo   vojaščine prost, zanesljiv in polten,                4133
se spreme de 30. t. m.
Ponudbe poči „Zanesljiv" ?■ nave ibo starosti,   na uoravn »tvo   »5!   Naroda«
v !   nadstropju, obstoječe iz 3 vei k^h,
lepih sob  s   kuhinjo   in   zaprtim   hod-
n.kvjm, razjed na Ribjo ulico,
se oilda titei ili 11. mirni
Vpra-a  *e                    4117
¥ Stritarjevi ulici 7, II. nadsir.
j tso noč       ^S"^ ***■•* ^^-^^^Floiijan^ka ulica št. 6.
Hifiige rokavice pi toki M In vsi v to stroko spadajoči predmeti v nailfnefal kakovosti.
948         Za obila naročila se priporoča
OTILUA    BRAČKO
Ljobiiana, Dunajska cesta 12. i Mathianovi tiišL
'$Um\ Bpjjicpdds Buq3so(j
Posebna špecialiteta likerja.
iopilvB obcioe i Hoteirnd n liiils.:
naznanja tem potom slavnemu  občinstvu,   da  je ukreniio   vse   potrebno,   da se
dne   21.   novembra   izdatno   zboBjša«
Freskrbljeno je, da bode dosti živine in druzega blaga. — Ker je tukaj, kakor :    tudi v okolici krasna živina, se vabijo kupci in prodajalci    zzzzzzzi
V  Hotedrš'ci,  15   nov.  1912                                 Ivan PctkOVŠekt  župar.
Z n a j v i š j i m d o v o I j e n j e m    ^   Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva.
IM. L b. držuunn loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta imm loterij edina v Avstriji lak. iw\m, m 21.146 dobitkov v ptoTini v skupnem znesku 625.000 K. \
JW Glavni  dobitek znaša  200.000 kron«
Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo  pri  oddelku  za drž   loterije   na  Dunaju,   IIL,   Vordere
Z-oIlamtsstrasse 7, po loterijah,  trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in
železmčmh uradm, v menjalnicah   itd.,   igralni   načrti   za   kupovalce   srečk
zastonj. — Srečke se doposljejo prstni ne prosto.                 4C09
C. Ur. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo, (Oddelek drž. loterij).
MATEJ 0BL&K
LjubHono
Kongresni trg If. I
Velika zaloga
domačni in 'larniškili
čevltev
Naročeni čevlji se izdelujejo v lastni delavnici.
Gospod um pi. imnar. leKarnar v Ljubljani,     i
Na priporočilo 2. Medica  naročil sem bil   za   poskusno   1 zavoj Vašega   :
„Sladin čia".   Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo-   i
jemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim   •
»Sladnim čaiem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ca je tako privadil, da bi   ; sedai bre2 njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po
četrti pošiljatvi   takoj   še  6   zavojev  Vašega   »Sladnega   čaja«,   katerega   bodem   • vsakemu najtopleje priporočal.                       Odličnim spoštovanjem udani
Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec,
Škofljica, 10. n. 1912.                                                                                 J
Varčne gospodinfe!    j
Dočim  daste   za  vsa  druga   redilna  sredstva   1—3   K, velja    „Sladin"   !
ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladnl Caf«1 1 zavojček z    4kg samo 60 v tudi pri trgovcu.   s
Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna   ■
Trnkbczv, zraven rotovza;   na Dunaju v lekarnah   Trnk6czy:   VIN,  Josefstadter-   }
»rasse 25; HI, Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 1C9;  v Gradcu: Sackstr. 3.   ■
aaipoiillanfe po poati. — Prva naivećia eksportna tvrd k a.      Preizkušeno   E
•karnarako Mago. - Drogiitke ceno. - Mastln za živinorejce. - TeL 190.  i