V	^
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 170
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 24, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L
Anglija namerava zamašiti Hitlerju usta i ogromnim denarnim posojilom
London, Anglija. — Angleški diplomatski krogi se pečajo z načrtom, kako bi potolažili Hitlerja. Zdi se jim, da bi ga najlož-je pridobili, če mu ponudijo veliko posojilo. Sliši se, da namerava Anglija pri tem prositi za sodelovanje tudi Zed. države.
Kakor se govori, nameravajo zavezniki ponuditi Nemčiji posojilo do vsote '$5,000,000,000. Za protiuslugo bi pa moral Hitler garantirati, da bo ukazal splošno razorožitev in da bodo
lovati orožje.
Uradno se sicer o tem še ni razmotrivalo, toda iz zanesljivih virov se je dognalo, da se Chamberlain resno bavi z načrtom tega posojila, ker hoče za vsako ceno preprečiti vojno, ki bi lahko imela za Anglijo kaj neprijetna posledice.
V istem času se pa tudi širi govorica, da delajo vodilne evropske države na tem, da se podpiše premirje za 25 let. Podpisale bi ga Anglija, Francija, Nemči-
nemške tovarne prenehale izde- ja, Italija in Poljska.
—o—
Na Jugoslavijo se zanašajo, da poravna spor med Romunijo in Bolgarijo
Bukarest, Romunija. — Razmere med Madžari in Romunci so vedno bolj napete. Madžarsko, italijansko in nemško časopisje piše o velikem zatiranju, ki ga morajo prenašati Madžari v Romuniji. Romunska pa pravi, da so to same izmišljotine. Naj-brže je vse to podpihala Nemčija, kateri se ne zdi Romunija dovolj pokorna.
V Romuniji so vsled tega precej nemirni, ker se'je Romunska zadnje čase zelo trudila, da se spoprijazni z Madžarsko in Bolgarijo. Romunska se je zanaša-
maga, toda kot se vidi ne bo uspeha. V kratkem namerava posetiti Bolgarsko jugoslovanski zunanji minister in takrat, tako upa Romunija, bo lahko vložil kako dobro besedi pri bolgarski vladi za svojo zaveznico Romunijo. Romunija bi rada ostala nevtralna, čeprav jo berlinsko -rimsko osišče na vso moč snubi. Zato bi se Romunija raje zvezala s svojimi ožjimi sosedi. Bolgarija bi pa rada dobila nazaj Dobrudžo, ki jo je izgubila po svetovni vojni v korist Romunije, Madžarska bi pa rada od Romunije Sedmograško, kar je tu-
Jugoslavijo, da pri tem po- di izgubila po svetovni vojni.
105 poročnih parov naenkrat poročenih
Montreal, Kanada. — V nedeljo je bilo v mestnem stadionu 105 mladih parov hkrati poročenih po katoliških obredih. Nad 20,000 ljudi se je udeležilo te izredne slavnosti. Popoldne je bila zabava istotam, pri kateri je bilo menda preveč mehke pijače, sladoleda in razburjenja, pa je zbolelo kar 200 oseb hkrati. Ambulance so delale "overtime" in bolnišnice so bile prenapolnjene. Vendar pa ni bilo resnih posledic.
Sredi stadiona je bil postavljen oltar. Tukaj je pokleknil en par, drujgi so pa klečali v pripravljenih klopeh okrog. Pri vsakem paru je bil po en duhovnik. Poročne obrede pri oltarju je izvršil nadškof Gauthier. Po mikrofonu se je njegove besede slišalo po vsem stadionu. In ko je par pred oltarjem rekel "da," so isto ponovili vsi ostali pari. -o--
Zlato je zakopal
Coldwater, Colo. — Na neki farmi, ki jo je svoje čase la-stoval Canary Philipps, so izkopali že tretjič zlat denar. Sumi se, da je zakopal cekine še leta 1904, katere je hotel skriti pred svojo sitno ženo. Sedanji lastnik farme, Frank Selote, je denar izkopal. Nekaj denarja so našli pod verando, nekaj pa ga je farmar izoral. Vsega skupaj so našli zlatnikov v vrednosti $3,000.
-o--
Ne pozabite!
Jutri je 25. dan v mesecu. To
eden najvažnejših dnevov, ko vas vaše društvo prijazno opominja, da poravnate asesment. Društvo je vaš prijatelj, ki vas zapusti v potrebi. Toda tudi Vl ?a ne smete zapustiti!
Snežni plaz zasul 25 hribolazcev
Glacier, Wash. — Na 10,750 visoki gori Baker se je utrgal plaz, ki je potegnil za seboj 25 hribolazcev, ki so napravili izlet v hribe. Bili so to profesorji in dijaki iz poletne šole v Belling-hamu. Med izletniki je bilo 13 moških in 12 žensk. Ko je za-bobnel plaz v dolino, je zajel razen sprednjih treh vse. Koliko smrtnih žrtev je bilo, se še ne ve. Dve trupli so že izkopali izpod snega, nadaljne štiri pa še pogrešajo. Vsi drugi so se rešili.
--o------
Vesel rojstni dan Naš dolgoletni zvest naročnik Steve Nestič, rodom Zagrebčan, stanujoč na 443 E. 160th St. je v soboto v družbi svoje družine in prijateljev slavil svoj 63. rojstni dan. živi ves čas med Slovenci ter dela kot mehanik pri NYC že 37 let. Naše čestitke in še na mnogo let !
Na obisk v domovino Miss Vera Marn je sinoči odpotovala proti New Yorku in se danes vkrca na parnik Bremen Potuje v Trebčo vas, Jugoslavija, da obišče svojo mater. Vse potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Steve F. Pirnat & Co. Mnogo zabave in vesel po-vratek.
Brazilija bo pomagala Zed. državam v vojni
Rio de Janeiro. — Vplivni voditelj i republike Brazilije so mnenja, da je imel predsednik Rdosevelt popolnoma prav, ko je zahteval sprejetje nevtralitetne postave. Brazilijanci so mnenja, da bi morale biti Zed. države glavna vodilna sila na svetu, ki bi držala v šahu fašistične države. V slučaju vojne ne bi imela Brazilija nobenega orožja ali mu-niči je naprodaj, pač pa bi imela mnogo surovin, kar bi prodajala za gotov denar. Odločno so se izjavili Brazilijanci, da bo ta republika stala z vso močjo na strani Zedinjenih držav v slučaju vojne.
AMERIŠKI ŽUPANI SVARIJO KONGRES
Washington, D. C. — Vsi člani kongresa so dobili od koncila ameriških županov svarilo, da kongres še pred zaključkom zasedanja nekaj ukrene glede zmanjšane vsote za relifna dela. Če kongres nekaj ne ukrene v tem oziru, bo zavladal kaos v vseh večjih ameriških mestih, ki nimajo sredstev, da podpirajo one, ki bodo odslovljeni od WPA del.
Kot znano, bo do 1. septembra odslovi j enih od WPA 650,000 delavcev, ki bodo padli V breme posameznim mestom, ker ne morejo dobiti zaposlitve v industriji. Kongres namreč ni dovolil dovolj velike vsote, da bi se moglo zaposliti pri WPA vse delavce, ki so zdaj tam zaposleni. Roosevelt je svaril kongres glede tega, toda kongres ga ni poslušal.
Mesta ne bodo mogla skrbeti za te odslovljene delavce, ker pač nimajo sredstev, torej je dolžnost kongresa oziroma vlade Zed. držav, da skrbi zanje, dokler ne pride v deželi zopet do boljših časov, ko bodo dobili delavci zaposlitev v privatni industriji. -o--
Proti delavskim vohunom
Washington, D. C. — Senatni pododbor je odobril predlog, da se bo smatralo v bodoče nepostavno pošiljati vohune med delavci, ki potem poročajo delavsko gibanje kompanijam. Enako bo v bodoče prepovedano rabiti v delavskih nemirih plinske bombe in municijo. Sprejetje te postave je priporočal La Fol-letov komitej za civilno svo-bodščino. Zvezni generalni pravdnik Murphy je včeraj rekel, da bi rad videl, da je ta komitej še nadalje na delu. Ta komitej je med drugim tudi dokazal, da so privatna podjetja potrošila v zadnjih dveh letih $2,000,000 za najemanje privatnih detektivov.
o--
To in ono med našimi rojaki
ŽENSKA MODA V NEMČIJI JE DOBILA MOČNO BRCO
Berlin, Nemčija. — Uradno glasilo nemških črnosrajčni-kov je zlilo mrzlo vodo na nemško ženstvo oziroma na njih modo in zlasti na klobuke. "Nemško ženstvo," pravi list, "se mora naučiti, da se obleka zavrže šele takrat, ko je ponošena in ne kadar pride iz mode." Nazijci vidijo v neprestano menjajoči modi samo zapravljanje denarja na račun narodne ekonomije.
Nazijsko glasilo dalje pravi, da medtem, ko se po svetu prirejajo tekme raznih lepotic z lepimi nogami, z lepimi rokami, z lepimi očmi, z najlepšimi udi sploh, pa nemško ženstvo tekmuje v materinstvu ter s tem dela čast sebi in vsemu nemškemu narodu. Saj je to, materinstvo, edina pot za obstanek nemškega naroda, ne pa modni klobuki in drugo.
Poganski obredi pri krstu v Nemčiji
Copenhagen. — Iz Nemčije Glasilo KSKJ poroča, da se je prihajajo poročila, da nemški v tednu od 5. do 12. julija pove- nazijski pastorji krščujejo otro-čala zavarovalnina v tekoči kam- ka s tem, da jim posipljejo na panji za $19,000.00. Skupna za-'glavo prst. To je edini pravi na-varovalnina v kampanji znaša čin krščevanja, pravi nemška dozdaj $371,650.00, kar je zelo'vlada. To že eden izmed obredov lepo in kaže na popoten uspeh' v nazijski religiji, ki jih je uka-kampanje.	j zal Hitler, ki hoče uvesti v državi
Na 6. avgusta bo v Pitts- poganske šege in navade izza ča-burghu, Pa. dan 28 društev, ki | sa, ko je nemški narod še častil spadajo h KSKJ. Zjutraj bo ob stare tevtonske bogove. Zato pa 10:30^ Rev. M. Butala, duhovni Hitler preganja zlasti katoliško vodja KSKJ daroval sv. mašo v Cerkev, ker hoče, da bi ga narod slovenski cerkvi, popoldne se pa1 častil kot boga, kar upa doseči z vrši program v Dells parku, I uvedbo starih poganskih običa-Wildwood, Pa. Slavnosti se ude-J jev. leži gl. predsednik John Germ, gl. tajnik Jos. Zalar in še nekateri drugi gl. odborniki.
V	Homer City, Pa. je umrla Mary FerenČak, doma iz Podloga pri Leskovcu. Bila je stara 62 let. Zapušča družino.
V	West1 Forest Hill, L. I. se je težko poškodoval slovenski ognjegasec John Maček. Odpeljan je bil v bolnišnico.
V	Milwaukee, Wis. je umrla Mary Peich, stara 40 let, doma iz Novega mesta. Zapušča md-ža, dva sina in hčer, v stari domovini pa mater.
V	Calumetu, Mich, sta eve ponesrečila Leo čop in Jos. Zorič, ki sta se vozila na motornem kolesu. Zdravita se v bolnišnici.
V	Strabane, Pa. Se je podala na operacijo Rose Kralj.
Na Eveleth, Min«, se je ustrelil 83 letni Martin Marolt. Vzrok samomora ni znan.
Na Ely, Minn, je umrl Jakob Golob, star šele 25 let. Zapušča starše, 3 brate in 3 sestre.
V	Keewatinu, Minn, je umrl Frank Valenčič, star 53 let. Zapušča družino.
V	Milwaukee, Wis. bo deportiran Ilija Milovič, ker je vodil gostilno, v kateri je imel ženske sumljivega karakterja. — Istotam sta obhajala srebrno poroko Jos. Marn in njegova žena.
V	Sharon, Pa. je umrla Mary Lončar, stara 22 let in rojena v Ameriki. Zapušča mater, tri brate in tri sestre.
Blizu Girarda, O. je bil po nesreči ustreljen Mike Lužar, star 63 let, doma iz Zaloga pri Ljubljani. Tu zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere ter brata. V Ameriki je bival 37 let.
V	Clinton, Ind. je zadel mrtvo-ud rojaka Jos. žerovnika. Zadet je po desni strani in izgubil je tudi glas.
Na Ely, Minn, je nagloma preminil John Stubler. Pri delu v rudniku mu je postalo slabo, šel je domov in umrl.
V	Pittsburgh, Pa. je umrl Alojzij Hlad star 59 let in doma s Planine pri Vipavi. Zapušča ženo in brata.
V	Virginiji, Minn., je prenehal z poslovanjem rudarski sklad, v katerem je še približno $100,000. Sklad je obstojal od leta 1900. Rudarji bodo dobili iz sklada procentualno, kolikor je kdo vanj vplačal.
V	Lewistownu, Pa., je umrl Frank Mestek, star 55 let in doma iz Roba pri Vel. Laščah. Tukaj zapušča družino, v starem kraju pa tri brate in sestro.
--o—-
Zadušnica
Cikaški škof se poganja za pravico delavstva
Rusija se nagiblje ocividno k Nemčiji
Moskva, Rusija. — Po radiu se je razglasilo iz Moskve, da se vrše pogajanja med Rusijo in Nemčijo. O tem se je že dolgo šepetalo, čeprav sta Anglija in Francija trdili, da se bo Rusija gotovo priklopila zaveznikom proti osišču Rim-Berlin. To radio naznanilo je prvo javno priznanje, da se vrše pogajanja med Moskvo in Berlinom. Hitler mora biti gotov, da bodo ta pogajanja zanj ugodno izpadla, sicer ne bi tako svojeglavno nastopal v gdanskem vprašanju.
-o--
Poročilo prodajnega davka
Vsak, ki izdaja odjemalcem znamke za prodajani davek, mora podati tozadevno šestmesečno poročilo do 31. julija. Za vsak dan potem bo država zahtevala $1.00 kazni. V poročilu mora biti navedeno sledeče: ves promet od 1. januarja do 30. junija letos, število prodajnih znamk na rokah 1. januarja, koliko znamk je kupil v teku teh 6 mesecev in koliko jih je imel na roki 30. junija. To poročilo se lahko položi v glavnem uradu, 320 Engineers Bldg., ki je odprt vsak dan od 8:30 zjutraj do petih popoldne in v soboto do 12, v okrajnem sodnijskem poslopju na Lakeside, ali, kje drugje v mestu, kjer so ti uradi začasno nastanjeni.
--o--
čestitke!
Čestitam vsem Jakobom in Ančkam k vašemu godu. želim vam vsem srečo, zdravje in veselje— to so moje srčne želje. To vam želi iz dna srca vaša udana prijateljica — Tončka Jevnik.
Radi asesmenta
članice društva \sv. Helene so prošene, da plačajo asesment na 24. in 25. julija v Slov. domu na Holmes Ave. Naj nobena ne prinese plačat na dom tajnice, ker je ne bo doma.
Chicago, 111. — čikaški pomožni škof Most Rev. Bernard J. Sheil, je imel značilen nagovor na delavce, ki spadajo h klavni-šlci uniji. Škof je v svojem govoru vehementno branil pravice delavcev ter izrekel upanje, da bo delavstvo kmalu dobilo svoje pravične mezde, do katerih so' upravičeni za pošteno življenje.
"Ako ima človek pravico do življenja," je rekel škof, "potem ima tudi pravico do poštenih pripomočkov, ki jih potrebuje v življenju. Nasprotuje si domneva, če se pripozna pravico do življenja, pa se obenem odrekuje pravica do obstoja v življenju. Delo je tisto, s čemer si človek služi kruh za življenje in za ohranitev onih, ki so od njega odvisni. Delo da človeku sredstva, ki so potrebna za življenje.
"Zato pa ima delavec pravico, da dobi od svojega dela ugodnosti, ki mu zagotavljajo pošteno preživljanje. Kadar mu delo ne daje več potrebnega vzdrževa-
nja za življenje, potem se ustvari nezadovoljiv položaj in pravice delavca so pogažene.
"Toda delavec ni individualno bitje, ampak je družabno bitje z družino, brez katere je človeška družba nemogoča. Edini vir delavca za njegov obstanek in za njegove družine, je njegov zaslužek. Zato pa mora biti njegov zaslužek dovolj velik, da pošteno preživi sebe in da lahko pošteno vzgoji svoje otroke. Nepravično nizka mezda je pogaže-nje delavčevih naravnih pravic.
"V očigled tega je potrebno, da vlada med delavstvom sporazum in da skupno nastopa za svoje pravice. Ako bo delavstvo razcepljeno, bo imel od tega koristi samo sovražnik delavstva.
"Zato je pa želeti," je končal škof, "da se doseže sporazum med delavci in industrijo, ker le potem se bo človeštvo dvignilo do ekonomske blaginje in varnosti, ko bo vsak lahko dosegel svoje naravne pravice in blagostanje."
Mnogo se ugiblje, že bo sel Roosevelt na obisk v Anglijo
Washington, D. C. — Dasi mu Francije.
prijatelji odsvetujejo iz političnih ozirov, pa se tukaj trdi, da se Roosevelt resno bavi z načrtom, da bi vrnil obisk angleške kraljeve dvojice in sicer zdaj, ko je še predsednik Zed. držav. Mnenje naroda v deželi je proti temu, da bi šel predsednik v Evropo. Kakor je bil proti takrat, ko je šel Wilson čez morje.
Rooseveltovi nasprotniki so mnenja, da bi Rooseveltov obisk v Angliji zelo poslabšal nevtralno stališče Zed. držav v evropski situaciji. S tem bi namreč Roosevelt pokazal svetu, da so
Na drugi strani se pa trdi, da hoče Roosevelt pokazati fašistični državam, da so Zed. države na strani demokratskih držav, četudi ni kongres sprejel nevtralitetne postave po Roosevelto-vem okusu.
Roosevelt je mnenja, da bi tak obisk predsednika Zed. držav zelo oplašil Hitlerja in Mussolini-ja in da bi prav to preprečilo vojno. Oni pa, ki so absolutno proti temu, da bi se Zed. države vmešavale v evropsko situacijo, pravijo, da bi si Roosevelt s svojim obiskom v Anglijo uničil vso
Zed. države na strani Anglije in svojo bodočo politično kariero.
Lorain napreduje
Lorain, O. — Mestni avditor Frank Ayres in župan Albert R. Matuszak napovedujeta ea to mesto preostanek v mestni blagajni za to leto. Razni mestni oddelki so dali proračun za letošnje stroške, ki bodo znašali $693,546, za kar se bo dobilo kritje v obliki davkov in prejemkov od države. Vse je preračunano tako, da bodo dohodki večji od stroškov in da bo v blagajni koncem leta lep preostanek, ker mestna administracija vodi posel na pravi gospodarski podlagi.
NOBENEGA GLASU NI 0 UJETEM AMERIŠKEM PASTORJU
že od zadnjega torka ima neka beduinska roparska tolpa ujetega pastorja Rev. Rerould R. Goldnerja iz Magadore, O. S. svojim očetom in nekim arabskim dečkom, ki jima je bil za vodnika, sta se v torek vračala V cerkvi sv. Vida se bo brala proti Jeruzalemu, ko jih je zaje-jutri ob 6:30 sv. maša za pok.lla tolpa 300 beduincev. Očeta in Uršulo Rakar. Sorodniki in pri- vodnika so izpustili s pogojem
jatelji so prijazno vabljeni.
* V Mehiki je povodenj pri Puebli zalila ozemlje, kjer je utonilo 16 oseb.
da oče prinese $5,000 odkupnine za sina. Generalni tajnik YMCA v Jeruzalemu je bil pripravljen položiti odkupnino, toda roparji
so z ujetnikom brez sledu izginili.
V Lakewood, O. živi 29 letna ž^na ujetega pastorja in njun 9 mesecev star sinček. Oče ujetega je v Jeruzalemu ves izčrpan od skrbi nad usodo svojega sina. Ameriški konzul v Jeruzalemu si prizadeva na vse kriplje, da bi izsledil roparsko tolpo in se je obrnil na lokalne oblasti za pomoč. Oblasti mislijo, da se nahaja tolpa nekje v okolici Hebro-na.
Od vseh strani romajo v London po denar
London, Anglija. — Anglija, ki nima denarja, da bi ga plačala vsaj za obresti na dolg Zed. državam, ga daje na razpolago vsaki evropski državi, ki ga hoče. Seve, če ima Anglija kaj koristi ocl tega. Tako je Anglija posodila zadnje dni Poljski pet milijonov funtov šterlingov. Turčiji je obljubljenih 20 milijonov. Jugoslovanski regent princ Pavel je že govoril z Chamberlai-nom za vojno posojilo v znesku 60 milijonov funtov šterlingov. V Londonu je bil te dni zastopnik bolgarske vlade, Mochanoff, ki je mimogrede, takole slučajno, povprašal če bi Bolgarija dobila posojilo v Londonu. To je vse še poleg ogromnega, posojila, ki ga namerava dati Anglija Hitlerju.
Socialisti proti McNuttu
New York, N. Y. — Norman Thomas, vodja socialistov v Ameriki, je pisal predsedniku Rooseveltu in ga svari, naj ne protežira McNutta, katerega smatrajo kot bodočega kandidata demokratske stranke za predsednika Zed. držav. Thomas pravi, da bo delavstvo nastopilo solidno proti McNuttu, ki je še kot governer države Indiane poslal vojaštvo nad stavkarje.
AMERIŽKA DOMOVINA, JULY 24, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio ,___________ Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaJalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. UJ3. and Canada, »3.00 lor fl months Cleveland, by mall, »3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for fl months. European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c	I
Namen se spolnjuje
tako jaz vidim.
še vedno trdim, da pričakuj e-
lenij je dolenjska korenina, gospa pa je doma iz Sodražice p. d. Oštirjeva Mary. Kot se je fant izrazil nas je čakal dve uri in pol na postaji. Res potrpežljiv človek.
Bila je precej dolga vožnja, a,
Entered as second class matter January 6th, Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878.
1009, at the Post Office at
"83
No. 170, Mon., July 24, 1939
Privatna lastnina
Marsikdaj slišite ali čitate besedo kapital. Kaj je kapital? Kapital je lastnina, ki se rabi v produciranju bogastva. S kapitalom dobi človek stvari in predmete, ki so koristni za življenje. V svojem prvotnem pomenu kapital niti denar ni. Privatna lastnina pošteno pridobljenega kapitala se popolnoma strinja s fundamentalnimi krščanskimi, moralnimi in etičnimi principi.
Ali pomeni kapitalizem pravico, da lastujete privatno premoženje? Odgovor bi bil, da to ni potrebno, dasi ljudje v splošnem mislijo, da pomeni kapitalizem ena samo stvar, namreč pravico lastovati privatno premoženje. So pa na svetu tudi drugi principi v soglasju s krščanskimi nauki in principi, toda vsi odobrujejo privatno premoženje, ako je' bilo pridobljeno na pošten način. Pravica lastovati privatno premoženje ima svojo podlago v človeški naravi.
Kaj prav za prav je kapitalizem? V strogem pomenu besede lahko ta izraz definiramo kot sistem, potom katerega ena generacija lahko izposujejo denar na obresti v produktivne svrhe. S tem seveda nastajajo dolgovi, katere morajo plačati bodoče generacije. Ako bi bil kapitalizem vselej pošten, tedaj bi smel posojevati denar samo v produktivne svrhe in za primeroma nizke obresti.
Toda kapitalizem kot prevladuje danes, ni vselej ali mnogokrat v harmoniji s krščanskimi in moralnimi principi. Moderni kapitalizem je v zadnjih desetletjih naredil sledeče kapitalne napake: Moderni kapitalizem posojuje denar na obresti, in to za dela, ki ničesar koristnega ne produ-cirajo. Nadalje, moderni kapitalizem, dočim naznanja svojo vero v privatno lastnino, osredotočuje bogastvo v rokah maloštevilnih in tako oropa mase orožja, da bi producirale.
Moderni kapitalizem je prepričan, da ljudje lahko privatno regulirajo in izdelujejo denar. Moderni kapitalizem posluje za profit, plačuje maloštevilnim lastnikom industrij letne dividende, dočim plačuje delavcem le tedaj, kadar v resnici delajo. To je na več načinov nepošteno.
Nasproti kapitalizmu pa trdita socializem in komunizem, da bi morala vse bogastvo lastovati država, kar je napačno. Ako kapitalizem dela napake, tedaj je dolžnost države ta, da popravi te napake, da spravi kapitalizem na pošteno in v resnici produktivno pot, ne pa da država zapleni ves denar in vso privatno lastnino kot uči socializem in komunizem.
Na primer, vrhovni apostol socializma, Karl Marx, je učil, da se mora odpraviti vsa privatna lastnina in da mora država lastovati vse narodno bogastvo in narodno premoženje. Tak nauk je eden glavnih vzrokov, da se socializem ne more širiti med ljudmi, kajti sleherni, ki dela, hoče imeti zaslužek. Pri tem so nekateri izredno pridni, marljivi, varčni, dočim so drugi zapravljivi, leni in delajo le prisiljeno. Da bi se marljivim in varčnim vzelo privatno premoženje, bi bila ogromna krivica.
Socializem ali komunizem se v Ameriki nikdar ne bosta razširila ali pa pregovorila večino naroda, da sledi njih naukom, ker sta oba sistema proti-ameriška, nista demokratična, ker kradeta svobodo posameznika in ne dovoljujeta razvoj individuelnosti, pač pa povzročata, da človek postane nekak stroj, ki ima nad seboj tisoče vladnih uradnikov, ki mu zapovedujejo. V takem položaju zgine svoboda, in kakšno je življenje, to vidimo predvsem v Rusiji, kjer danes sicer vse dela, toda ogromna večina ljudi strada in hodi v umazanih oblekah, dočim se voditelji, ki so svoječasno hodili v gostilne za pet centov pelco pive, vozijo v razkošnih avtomobilih.
Da se popravijo razmere in se ustvari življenje, ki je spodobno povprečnega človeka, se moramo predvsem zanimati za poslovanje naše vlade. Ob volivnih dnevih se ne sme ostajati doma, tekom leta se pa mora zasledovati vse, kar se godi pri vladi. Ameriški narod zna prisiliti svojo vlado, da posluje tako, kakor narod želi in to je že tudi večkrat dokazal.
če človek izgubi ključ od hišnih vrat ali avtomobila, ni nič čudnega. Ampak, da se je izgubil v Modesto, Cal. ključ, ki je tehtal 100 funtov in je bil šest Čevljev visok, to je pa že novica. Poročilo ne pove, kdo ga je nosil v žepu. Ključ je bil narejen, da so ž njim odprli nov most preko reke Tuolumne.
m • *
Vsak pes ima svoj dan, pravijo. Tako so imeli tudi nekateri stanovalci v Painesville, O. svojo radost, ko je ugasnila elektrika za pet ur. Do veljave so namreč prišli tisti, ki ne marajo poslušati radio. Polnih pet ur so njih ušesa uživala nebeško tihoto.
# * *
Nemški narod je bi! te dni osrečen z'novo knjigo, katero je spisal feldmaršal Goering. Naslov ^knjigi je "Aufbau einer Nation' 'porast naroda). V tej knjigi se poveličuje Hitlerja, da je nezmotljiv, če to velja za Dolfeta v preteklosti, naj že bo. če pa knjiga govori o bodočnosti, se bo pa nekega lepega dne videlo, kako se je Hitler urezal.
V mojih dopisih za slovensko banko The North American Bank Co., sem odločno poudarjal, da je bila banka reorganizirana, da bo pomagala likvidirati zamrznjeni denar vlagateljev. Kdo so ti vlagatelji? Mi Slovenci, ki smo sedaj delničarji tudi nove, poslujoče trgovske banke. Tudi moj pristop v /direkttorij lin v predsedniški urad sem sprejel največ v namenu, da bi banka banki pomagala do zaželjenega cilja.
Sedaj odkar je bila prva, da se lažje razumemo imenujem prej-šno banko "staro" banko in sedaj poslujočo pa "novo" banko, da ne bo potreba rabiti dolgega imena The North American Mortgage & Loan Co., kar je pravilno.
Tako imamo od tedaj, ko je bila stara banka zaprta in nova reorganizirana, vseeno dve banki. Več časa sta bili skupaj, zadnje čase sta pa razdeljeni, vsaka v svoje prostore, ker so bili nekateri mnenja, da bo to boljše za novo banko. To sem omenil samo mimogrede, da bo lažje razumeti bralcem to, kar hočem povedati.
Prvi korak za dosego obljube, da banka banki pomaga je bil narejen v torek, ko je nova banka prevzela od stare za $32,-401.05 vknjižb na posojila. Z drugo besedo rečeno, da smo prevzeli vknjižbe, ki so narejene na 12 različnih domov naših ljudi, ki plačujejo ali so plačevali stari banki obresti na dolg, za hišo ali dom.
Ker se stara banka pripravlja, da likvidira vse, kar je lastnine v posestvih na ime banke in izplača vse vloge vlagateljem čimprej mogoče, je bilo potreba, da smo se sporazumeli za odkup, kakor je bilo prej omenjeno.
S tem je narejen korak v dvoj no korist. Prvič je dobila stara banka $32,401.05 več za vlagatelje; drugič nova banka pa je dobila dob;re linvesitjicije jn' Jbo lahko za delničarje zaslužila na obrestih za njih v delnice inve stirarii denar. Tako je dvojna korist, poleg tega pa smo toliko bližje cilja, da bo stara banka hitrejše dosegla cilj likvidacije
To bi morali vsi delničarji nove banke vpoštevati. Samo na ta način bomo lahko pomagali vlagateljem, da bodo hitrejše prišli do svojega denarja. Ker sme skoro eni in isti prizadeti, bi morali storiti več v tem pogledu, da bi se vloge nove banke, ki je postavljena na solidno podlago : zavarovalnino, dvignile. Saj vi dimo, da z novimi vlogami lahko odkupujemo od stare banke dobre investicije, ki jih naša nova tanka potrebuje, stara pa jih mora prodajati drugim.
Sedaj pa poglejmo še drugo dobro stran in to je naša nova banka. Pisal sem žs, da je možnost v naši novi banki doseči velike uspehe, če se vsi delničarji zavzamemo, da pomnožimo svoje vloge.
Videli smo, da bi imeli koristi za obe banki, če bi imeli dovolj denarja, da bi lahko prekupili cd stare banke vse, kar je vrednega, ker ta mora prodati in izročiti itak vse drugim. S tem, da ji pomagamo z odkupovanjem si pomagamo samim sebi na dvojen način. Kolikor je nam v korist, da dobimo zamrznjeni denar, prav toliko bo nam v korist, ko bemo imeli več denarja v novi banki, ki nam na delnicah prinaša lepe obresti, kakor smo že poprej omenili. Kdo se nebi potem zanimal za lastno korist?
Vsak pameten človek se mora s tem strinjati. Kdor tega ne vidi in kdor noče na ta način sodelovati, je ali sovražen napram samemu sebi, ali pa nalašč noče, da bi imeli v naselbini lastno trgovsko banko. Eno ali drugo je,
mo zelo dobre bodočnosti za no- ko smo prišli k Tolenovim, smo vo banko, kar je pa seveda od-1 pozabili na vse težave, saj ni ču-visno od nas delničarjev. Iz na-' da, videli se nismo že 47 let, zavedenih poročil in dejanj, ste | res dolga doba. Nikakor ne mo-lahko spoznali, da gremo za tem, I rem pozabiti kako smo bili ulju-da se pomaga našemu narodu, i dno sprejeti in postreženi. Vse da pride zopet nazaj po banki do' nam je bilo na razpolago. Kako viška veljave katero je nekoč'se človek dobro počuti, ko pride jmel_	j k tako uljudni in postrežljivi kr-
Bodočnost je pred nami in ži-'ščanski družini. Tam je moli-veti moramo naprej! Če nočemo1 tev na dnevnem redu, kar se v Slovenci imeti svoje lastne ban-1 mestu tako pogosto pogreša, ke, bomo pa lepo ponižno hodili1 Srečni so starši, ki imajo tako pod tujo streho po isto, kar bi lepo v katoliškem duhu vzgoje-lahko ponosno in častno lastovali' no družino. Ko smo se enkrat sami in bi drugi morali hoditi k1 "ukvartirali," je prišla vsa dru-nam. Priznati moram, da ima-1 žina skupaj in eden je prijaznej-mo lepo število zelo finih kom-1 Si od drugega, panij, ki z nami posljujejo v če-j Mrs. Tolenij, kar ni vedela s kovnem prometu. Teh bomo do-j čim naj bi nam postregla, vse bili še vedno več, ker nam sami nam je hotela znositi. Mr. To-priznavajo, da je pri nas boljša j leni j je pa zares mož, s katerim postrežba kot kje drugje in to je res luštno občevati. Marsikaj
tudi nekaj šteje!
Ponos naroda tudi nekaj
zanimivega sem zvedel od nje-ve- ga, človek bi ga poslušal kar na-
do in to žalovanje nam ne bo nič pomagalo.
A. Grdina, predsednik.
---o-
Pri gostoljubnih ljudeh
Cleveland, O. — Ker smo mestni ljudje v vednem dimu in prahu, si človek zaželi, da gre včasih na deželo. Tako sva se tudi midva, z mojo boljšo polovico zmislila, da za par dni odpotujeva na oddih. Ker pa je bil Mr. Grdina nekaj dni pred odhodom pri nas, nam: je svetoval naj gremo na Willard, Wise. Pripomnil je, da so tam lepe farme in uljudni ljudje. No, Mr. Grdina je zanesljiv človek, smo mu tudi verjeli.
Korajža velja, torej na Willard. Sedaj pa nastane vprašanje s čim se odpeljemo? Za eroplan smo prelahki, naša kočija (avto) je tudi že v letih in mogoče nam kje na samoti odpove. Poslužili smo se torej bu-sa. Prvega julija smo torej odrinili ob osmih zjutraj iz Cleve-landa. Vožnja je bila dokaj prijetna do Chicage, posebno mladim je ugajala, ker so vajeni skakanja. šli smo namreč soproga, starejša hči Marie, in od hčerke hči Miss Vidmar in moja malenkost.
Ko se pripeljemo v Chicago =io bili že vsi busi polni, ker pa nas je ostalo še za skoro en bus, se nekdo domisli, da imajo nekje v garagi še en star bus. Ta je bil menda že več let na penzi-jonu, nekateri so mrmrali, pa kaj hočeš, pojdi ali ostani. Torej vstopili, smo in jaz sem bil toliko srčen, da sem dobil sedež, ker je bila cev za paro (starinska reč) ravno pri mojem sedežu, nisem mogel svojih nog ne stegniti ni skrčiti. Mislil sem si, to bo pa že pokora na tem svetu. Odrinemo, po mesto smo šli bolj počasi, je še bilo, sicer je cvililo in jamralo, bi rekel kot duše v vioah.
Prišli smo iz mesta in sedaj je pa tudi bolj pognal, nas je pa premetavalo, kot za stavo. Večkrat sem se prijel za želodec, da sem se prepričal če je še na pravem mestu. Najbolj pa sem se bal za mojo boljšo polovico, ker je bolj okrogla, saj veste, da so ženske bolj občutljive. Ko nas je, bi rekel pritresel, tisti bus do Madisona, smo vzeli drugi bus. Ta je bil pa že malo boljši, čeravno nas je tudi sem in tja včasih malo potresel.
• Ko pridemo na mesto, nas je že čakal Tolenov Joe s svojim avtomobilom, namenjeni smo bili namreč k Tolenovim. Mr. To-
lja. že radi tega bi morali malo Prej.
žrtvovati, pa bi dosegli veliko v Drugi dan smo šli na kosilo k napredku. Bodimo ponosni, da hčerki Mrs. Tolenij, ki se piše imamo lastno trgovsko banko. Po možu Lekan. Za obed so nam Sedaj, ko jo imamo, jo ne ceni- servirali celo srnjaka, ki ga ni-mo, če bi jo pa izgubili in to se'sem še nikdar prej jedel. Zelo lahko tudi zgodi, če se ne bomo prijazna družina je to. Tretji zanjo bolj zanimali, potem bomo dan smo pa obiskali Mr. Baju-tarnali zastonj nad lastno kriv-jkove (Mrs. Bajuk je sestrična č.
g. kanonika Omana in jo ravno takrat ni bilo doma). Mr. Bajuk nam je postregel s pivom domačega izdelka, sicer ne vem koliko procentov je imel, a dober je bil pa le.
Nato odrinemo k Lesarjevim, ki jih pa ni bilo doma, le hčerka nam je povedala, da jih ni doma in da se gotovo vidimo zvečer pri Peruškovih. Potem smo se ustavili pri čampovih, prava Ribniška korenina, doma je iz vasi Blate, on nam je postregel z dobrim vinom in pivom, čeravno že v letih, nam je marsikatero šaljivo povedal, da smo se kar težko ločili od njega. Zaključni večer, pa smo imeli pri Peruškovih. Tam so nam postregli z okusno večerjo in ker smo se dobro navečerjali, je bilo treba tiste dobrote tudi s čim zaliti. Mr. Perušek je takoj videl, da še nečesa potrebujemo, je takoj prinesel vina in pive, da smo bili kmalu vsi v rožicah.
Kadar je pa človek dobro razpoložen, pride na vrsto tudi petje. Začela je mladina in potem smo pa še "oldtajmarji" pritisnili, da se je kar hiša tresla. Da j'3 bil večer še bolj zabavem, smo imeli v naši sredi č. g. Murna, čeravno je mož bolj rahlega zdravja, je vseeno kakšno šaljivo povedal.
Bodite vsi skupaj najlepše pozdravljeni in hvala za vljudnost!
John Gornik, Giddings Road. -o-
jih mladih let. Hvala tudi Mo-drijanovim na Keewanee Ave. posebno za one okusne črešnje, katere sem na njih vrtu trgala in zobala. Hvala uredniku Glasila br. Iv. Zupanu, ker me je tako prijazno sprejel v svojem uradu, tako tudi Mr. Fr. Tureku, uredniku glasila SDZ., mojemu sodomačinu. Obiskala sem tudi v uredništvu Mr. Louis J. Pirca, ki je bil zelo prijazen z menoj, par dni zatem sem pa čitala o njegovi nepričakovani ali nagli smrti. Bodi mu ohranjen najblažji spomin! Potem izrekam zahvalo urednici Zarje Mrs. Albini Novak, ki me je vozila o-koli, k Mrs. Josephine Lausche-Welf in k Miss Mary Udovich; tako tudi lepa zahvala obema tema znanima pevkama, ker sem jih imela čast osebno videti, saj njih plošče tukaj najraje poslušam. Hvala tudi moji sosedi ali sodomacinki Mrs. Mary Hochevar ter njenemu možu za naklonjenost; pri tem ne mislim Mrs. Hochevar iz Euclida na Miller Ave. Obiskala sem tudi Mr. in Mrs. John Adamich, moje sosede in Mr. Antona Korošca na Addison Rd., ki je pa žal bolan, da ne more hoditi. Hvala vsem tem, Mr. Korošcu pa želim zopetno ljubo zdravje. Živeli nepozabni mi Cleveland-čani! Kristina Kolcir. _-o-
IZ DOMOVINE
ZAHVALA
Gilbert, Minn. — Predzadnji teden junija t. 1. sem se že četrtič na obisku mudila v naši znani ameriški metropoli, Clevelandu, O. Tam se vedno počutim, kakor v svojem rojstnem kraju, ker imam on-di dosti znancev in nekaj sorodnikov iz naše vasi Mala Slevca pri Vel. Laščah. Cleveland se mi vedno bolj dopade in sicer tako, da bi najrajše kar tam ostala.
Povodom mojega zadnjega obiska izrekam nastopnim lepo zahvalo za izkazano mi naklonjenost, postrežbo in prijaznost: Mr. Antonu Grdina, ker me je prišel na postajo z avtom čakat, me vozil po mestu in mi razkazal Jugoslovanski Kulturni vrt. Hvala mojim sorodnikom Mr. in Mrs. Louis Kraus na Keewanee Ave., potem moji sodomačinki in sosedi Mrs. Jennie Levstik na 1124 E. 77th St., kjer sem stanovala; potem sorodnikom Krausove družine na Tracy Ave., katero poznam še iz mo-
—Iz Cerknice. Naš kraj in vso Notranjsko je pretresla žalostna novica, da je v ljubljanski bolnišnici po hudi operaciji na ledvicah umrl Janez Lovko, po d. Vrdjan iz Cerknice. Huda bolezen, ki ga je dajala že dolga leta, a je odhod na operacijo odlagal iz meseca v mesec, ga je vzela rodbini, domu in vsemu kraju.
Pokojnik je bil pristni primer pravega Notranjca, ki sta ga skopa zemlja in stiska v mladosti pognali v tujino, v Ameriko, kamor je šel prvič leta 1905., drugič pa 1913. Toda brž ko je mogel, se je zrel in skušen vrnil v rojstni kraj ter živel tu v delu za svoj dom in za druge. Bil je poštenjak, vzgleden gospodar, mož, čigar preudarna beseda je vedno zalegla in odločujoče pomagala ob vsaki priliki, pa naj je bilo to pri političnem, organizacijskem, gospodarskem ali prosvetnem delu, pri poravnavanju sporov ali pri pobudi za nove reči.
Pokojnik je bil od leta 1934. načelnik hranilnice in posojilnice in je plodna obnovitev tega največjega denarnega zavoda na Notranjskem v veliki meri zasluga njegove preudarnosti in pametnega dela. Bil j.e občinski odbornik, odbornik v krajevni organizaciji JRZ, pri Kmetijski podružnici in Kmetijski zadrugi. Ta je prav za prav njegovo delo in je v najhujših časih krize pomagala lajšati stisko obmejnega prebivalstva s tem, da mu je oskrbovala poceni žito in moko in druge potrebščine.
Pokojnik Lovko je bil mož, kakršnih na Notranjskem žal ni na izbiro, njegov odhod se bo hudo poznal v cerkniškem živjSjenju, če že ne omenjamo bolečine, ki jo bo ta izguba prizadela ženi in hčerki ter ogromnemu številu njegovih znancev in prijateljev po vsej Notranjski. Umrl je mož, čigar življenje in delo je bilo vsem vzgled in bo ostalo zapisano v kraju, z,a katerega je delal!
—Smrtna nesreča Slovenca v Beogradu. V nedavni noči se je v bližini Kolarčevega ljudskega vseučilišča v Beogradu smrtno ponesrečil 46-letni delavec Slovenec Alojzij Kubec. Večer je prebil pri nekem prijatelju, ki ga je proti polnoči spremil do tramvaja. Niso pa še prišli do tramvajskega postajališča,'ko je pri-brzel mimo tramvajski voz s priklopnim vozom. Kubec se je pognal nanj, pa mu je spodrsnilo na stopnici zadnjih
vrat prvega voza tako, da ga je zaneslo pod drugi voz, ki mu je odrezal obe nogi. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnišnico, kjer je še ponoči umrl. Zapustil je dva otroka.
Če verjamete al' pa tie
amimmtmmiammmmmmmimai
Veste, nemški feldmaršal Goering je umrl. Se reče, saj ni še umrl (dasi bi ga ne bilo nič škoda), ampak recimo, da je umrl. Pa je, kakopak, marširal naravnost pred nebeška vrata, ker on hoče tudi po smrti najboljše.
Pred vrati je mogočno zaka-šljal in se je zelo čudil, da ga niso čakali že z bando. Menda ja! Pa čisto malo odpre vrata sv. Peter, da vidi, kaj za ena duša bi rada notri. Ko zagleda Goe-ringa, ki ga ima na kotumacu radi njegovega preganjanja katoličanov po Nemčiji, mu reče:
"Kaj bi pa radi?"
"Kaj bi rad!" se mogočno zadere Goering. "Kakšno vprašanje! V nebesa hočem!"
"Ne vem kako bo s to rečjo," pomišlja nebeški vratar, "malo počakajte, grem vprašat nebeškega Očeta." Pa odhiti pred božji prestol do svojega Gospodarja in mu reče:
"Zunaj je feldmaršal Goering, tista desna roka kaprola Hitlerja. Na vsak način zahteva, da ga moramo spustiti v nebesa. Po mojem ne zasluži. In tudi nevarno je. Kakor hitro mu odpremo vrata, pa stavim, da se bo vsedel na moj stol, odkoder ga živ krst ne bo več pregnal. Saj ga poznam, ošabneža in mogočneža!"
"Peter, kar pusti ga notri," mu dobrohotno reče Oče. "če bi se pa res vsedel na tvoj stol, ga bom pa že jaz spravil doli."
Peter gre nazaj k vratom in odpre Goeringu vrata, čeprav se mu je videlo, da mu njegov prihod ni prav nič všeč.
Goer i nt? ošabno stopa po. nebesih, si ogleduje vse zanimivosti, pa reče Petru: "No, saj imate lepo tukaj. Skoro tako lepo kot v našem rajhu." To rekši se vse-de na Petrov stol in se komodno nasloni nazaj.
Sv. Peter je kar poskočil, ko je to videl in takoj je letel k nebeškemu Očetu, da se pritoži. "Vidite," je rekel, "kaj nisem vedel, da se bo vsedel na moj stol! že sedi, pa se ne premakne."
"Pojdi lepo k njemu in ga izle-pa pregovori, morda bo pa kaj pomagalo," ga tolaži Oče.
"Bom šel, pa ne verjamem, da bi kaj zaleglo." Gre nazaj in prijazno reče Goeringu: "Vi, gospod feldmaršal, morda ne veste, ampak ta stol je moj in meni odločen. Bodite tako prijazni in mufajte!"
"Kakopak!" se zadere Goering, "tukaj meni ne bo nihče zapovedoval, če je moja beseda veljala na Nemškem, bo tudi tukaj. Veseli bodite, dani Hitlerja tukaj, on bi vam že pokazal. Jaz ostanem, kjer sem in basta!"
Sveti Peter gre nazaj k nebeškemu očetu in mu toži: "Ne premakne se pa se ne in se tudi ne bo, kolikor ga jaz poznam. Kje bom pa zdaj jaz sedel?"
"Kar potolaži se, bom že jaz napravil, da bo prav. Kar lepo nazaj pojdi in pazi, kako se bo zadeva rešila."
Potem je nebeški Oče poklical nekaj korov angelov in jim nekaj zašepetal na uho, ki so potem vzeli svoje pozavne, trobente, bobne in piščali, pa odhiteli ven pred nebeška vrata. Kmalu zatem se zasliši zunaj najlepši marš, ki si ga more človek misliti. Komaj to Goering zasliši, ostrmi, potem pa skoči pokonci in jo vlije skozi nebeška vrata, spotoma,' kričeč: "Hitler je prišel! Hitler je prišel!" Komaj pa je Goering izginil skozi vrata, jih je sv. Peter hitro za njim zaklenil in se zadovoljno zopet vsedel na izpraznjeni stol. Kam je pa potem Goering šel, pa ne vem povedati, če ni mar poskusil doli v kleti.



WINNETOU
Po nemAkem Isvlrnlk« K, May«
teiuta:
Santer je torej zvedel, da je v bližini ležišče zlata —.
In davi je eden izmed njih splezal na drevo in se ogledoval po ravnini. Videl je, da sta odšla Inču čuna in njegova otroka —.
In pustili so konje v grmovju in šli za njimi —.
Winnetou je bil v nevarnosti! Nšo či tudi in njen oče tudi —!
Ko j, nemudoma sem moral za njimi!
Nisem se vrnil v tabor, mnogo časa bf bil izgubil. Brž sem od-vezal enega izmed konj, šinil v sedlo in skokoma oddirjal po sledi roparjev.
Med potom sem pi^mišljeval, kako si naj pomagam, če bi sled izgubil. Kako,, bom našel kraj, kamor je odšel Inču čuna po zlato —?
Winnetou je pripovedoval o hribovju, imenoval ga je Nugget cil. Nugget je zlato v zrnih, cil pa je apaška beseda in pomeni hrib. Nugget cil je bila vsekakor višina, hrib ali pa gora. Oziral sem se po ravnini. Na severu, v smeri sledi, se je dvigalo hribovje, poraščeno z gozdovi. Eden tistih vrhov je bil gotovo Nugget cil, o tem nisem prav nič dvomil. Saj daleč zakladnica Inču čune ni mogla biti, peš so potovali in opoldne so se že mislili vrniti.
Vse prepočasi mi je dir j alfa mrha, ki sem jo v naglici zagrabil. Utrgal sem mimogrede vejo z grmovja pa konja pretepal, da se mi je že kar smilil. In dirjal je, kar je bilo v njegovih močeh.
Sled Santerja in njegovih tovarišev je trčila ob sled Apačev in se z njo združila. Višine so rastle vse bolj iz ravne savane, ^ftpina je prešla v gubast svet, zaje'zdil sem v dolino, hribovje % se mi je odprlo.
Sled je peljala nekaj časa po dolini, pa se izgubila v gramozu, ki so ga hudourniki nanosili iz višin. Nisem se ustavil, nisem šel iskat sledov. Saj je bilo samo po sebi umljivo, da so Apači jezdili v hribovje, torej po dolini navzgor.
Pa kmalu se je iz doline odprla na desno soteska. Tla so bila kamenita. Ali so se obrnili na desno po soteski, ali so jezdili dalje po dolini —?
Skočil sem s konja in preiskal prod. Ni bilo lahko najti sledi, pa našel sem jo le, dobrega učite-.Ija sem imel. Peljala pa je sled v sotesko in po njej navzgor. l|g Spet sem zajahal in jezdil za sledjo. Toda spet se je pot cepi-
poznal sem njen glas.
Hvala Bogu! živ je še! Kajti kdor je mrtev, ne more več streljati.
še nekaj silnih skokov. Na jasi sem bil.
Obstal sem kakor od strele zadet.
Jasa ni bila razsežna. Sredi nje sta ležala Inču čuna in Nšo či. Ali sta bila še živa, tega v tistem trenutku nisem razločil. Nekaj v stran je ležala velika skala, za njo je čepel Wfnnetou. Pravkar je nabijal puško. Na levi sta stala dva človeka, skrita za debli, s puškami v rokah, vsak hip pripravljena, da ustrelita, če bi se Winnetou prikazal izza skale. Na desni pa se je nekdo previdno plazil med drevjem. Obkrožiti je hotel Winnetoua in mu priti za hrbet, četrti napadalec pa je ležal na trati pred menoj, mrtev, zadet v čelo.
Tista na levi sta bila Winne-Louu trenutno nevarnejša ko oni tretji. Dvignil sem medvedari-co in oba ustrelil. Ni bilo časa, da bi puško spet nabil. Tretji, ki se je plazil med drevjem, je cul strele, obrnil se je in me zapazil. Ustrelil je, vrgel sem se na stran, ni me zadel. Planil sem nad njega. Santer je bil. Pa ni ni čakal, skočil je v gozd.
živega sem hotel dobiti, pognal sem se za njim. Pa razdalja je bila le prevelika. Izginil je med drevjem, še preden sem prišel blizu.
Kajpada je pustil sled za seboj. Poiskal sem jo in hitel za njo. Toda tako sled pobirati po gozdu je zamuden posel. Uvidel sem, da ga ne dobim več.
Obrnil sem se nazaj na jaso. Morebiti me je Winnetou potre-j boval.
Klečal je pri očetu in sestri in ju preiskoval. Ko me je videl, je ^ vctal. Vse življenje ne bom po-. zabil njegovega pogleda. Blazna bolest je govorila iz njega.
"Moj brat Old Shatterhand vidi, kaj se je zgodilo!" je tožil. "Nšo či, najlepša in najboljša hčerka Apačev, ne bo potovala v mesta belih ljudi —. še je živ-1 Ijenje v njej, p-a oči ne bo več
odprla —."
Nič nisem rekel, nič nisem vprašal. Kaj bi naj bil tudi govoril _? Saj sem videl in vedel, kaj se je zg»dilo.
Oče in hčerka sta ležala v mla-ki krvi drug poleg drugega. In-' ču čuna je bil zadet v glavo. Nšo či pa v prsi. Oče je bil takoj mrtev, Nšo či je še dihala, težko in
hropcče, nežni srebrnobronasti j
dih njenega obraza je bledel,:
K OLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
30.—Društvo Sloga št. 43 SDZ, Niles, O., priredi piknik na John Samual's farmi. Igral bo Jack Pershinov orkester iz Warren, O.
AVGUST
5.—Fara	Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
6.—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Slovenskega doma na 6818 Denison Ave.
12,—Društvo	Bled št. 20 SDZ priredi zabavo na Zornovih prostorih v počast novim Članom, ki so pristopili tekom kampanje.
13.—Društvo	Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Loi'ain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
20.—Piknik Zveze društev Naj sv. Imena na špelkotovi farmi.
20.—Skupni koncert odraslih in mladinskih pevskih zborov pod avspico Slovenskih narodnih domov.
27—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27. —Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Proslavo 45-letnice KSKJ priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Pintarjevi farmi.
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, BarberWri, O.,' praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Do-
ma na St. Clair Ave.
9.—Eddie-Kovačič-for-Coun-cil ples v Twilight Ballroom.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. ....10.—Proslava 10-letnega obstoja podružnice št. 32 SŽZ v cerkveni dvorani sv. Kristine.
23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ, ples v Twilight Ballroom.
24.—Plesna	veselica SŽZ v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
OKTOBER 7.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom.
7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica.
7.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—-Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
14. — Društvo žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom.
14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1.288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.—Accacia Club, ples v Twilight Ballroom.
28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Little	Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance."
29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom.
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—Koncert	mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
7.—Zbor Adria, koncert v društvenem domu na Recher Ave.
11.—Cvet hrvatskih sestava, ples v Twilight Ballroom.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avdito riju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.—Young	Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
19.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples
dvorani.
30.—"SDZ	dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd.
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
3.—Društvo	Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—Slovenska	mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow	večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
FEBRUAR 3.—/-Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom.
MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
Križ v Sahari
v avditoriju 'S."N. Doma.
26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi
la in iznova sem moral iz sedla, j ljubka polna lica so ji upadala m
Najbrž bo treba še nekaj krati razjahati, sem si mislil, in ker je bila povrh pot še precej strma, mi je bil konj napoti. Privezal sem ga k drevesu, poiskal sled in hitel peš dalje
Pehal sem se po ozki, kameni-; h ti drči navzgor, suha je bila in: ia. strma. V skokih sem se žaga-' njal, da mi je sape zmanjkovalo.
smrtne sence so legale na nje.
Zganila seje. Obrnila je gla-j vo k očetu, oči so se ji počasi od-; prle. Videla je lužo krvi in silno! se je prestrašila. Pomišljala je. j 1 Spomnila se je, kaj se je zgodi-1
Globoko, hropeče je vzdihni-
Pokleknila sva k njej. Nšo či — moja ljuba, dobra se-,
Vrhu drče sem zasopel obstal j strica —!" je bolestno tožil Win-1 na strmem grebenu, da si oddah- netou. Iz njegovega glasu je do-i
Na Poljskem so demonstrirali dijaki, Iciso napisali napise: Gdansk je bil, je, in. bo
nem. Pa dolgo nisem počival, ne '4ijan strah me je gnal dalje. Planil sem na drugi strani grebena po strmini navzdol. Sled je krenila v gozd.
Pohitel sem med drevje. Na-gosto je stalo, pa se je kmalu
nela brezmejna žalost in potr tost, ki se popisati ne da.
Obrnila je oči k njemu.
"Winnetou — moj — brat—!" je šepetala. "Maščuj — maščuj — me —!"
Zagledala je mene. Vesel
—ju	i---	-	i —o----------
zredčilo, jasa se je zasvetila pred smehljaj ji je za trenutek šinil nienoj.	I po licu.	|
Ali so na njej moji prijatelji? j "Old — Shatter — hand —-!", Strašna slutnja me je podila da-1 je dahnila. "Ti — si — tukaj! Ije.	| Sedaj —- umrjem — tako —." j
Nisem še prispel na jaso, ko Več nisva čula. Smrt ji je za počili streli. In koj nato je vedno zaprla oči. •ifcknil po gozdu krik.	j Bilo mi je, kot da se mi trga
Kakor oster nož me je presu- (iz telesa. Neznosno me je duši-1 «ilo. poznal sem krik.	j lo. Planil sem na noge in za-;
Bil je smrtni krik Apačev —• kričal, zakričal, da je jeknilo po ■ ^isem. več hitel, nisem tekel, hribovju.
p°gnal sem se na jaso, kakor se Tudi Winnetou je vstal, počasna roparica vrže na svoj plen. si, kot da ga gora teži. Oklenil Spet je počil trel in še eden. se me je z rokama krog vratu in ^innetouova dvocevka je bila, tožil:
Dr. James Smith in njegove, 'ičhu, ki so ga zaprli v' Loui&iani radi poneverbe $100,-000 univerzitetnega denarja.
Znanstveno raziskovanje Sahare, neznanske puščave v Afriki, je še dandanes nedovršena naloga. Kar nemogoče so ovire, ki odrivajo raziskovale in marsikdo je v deželi brez vode in peščenih viharjev svojo vnemo poplačal z življenjem in je umrl kot žrtev inanstva.
Dosti je še hrabrih mož, ki se upajo na pot, da bi prodrli do dna skrivnostim, ki jih vsebuje Sahara. Niso geologi, meteorologi, zoologi in botaniki, ki gredo v puščavo na raziskovanje. Vprav v novejših časih se je več raziskovalcev za versko zgodovino posvetilo delu v Sahari, da bi dosegli svoje uspehe.
Tako so, na primer, preiskovali vprašanje, kako daleč je v črni del zemlje prodrl rimski vpliv vstoletjih, ko so bili stari Rimljani gospodarji Severne Afrike. Zastopniki verske vede so se zanimali za to, ali je mogoče pri samotnih plemenih Ber-berov in drugih nomadov tudi po prihodu islama najti še ostanke krščanstva. Saj je živelo vprav v Severni Afriki ob času prvih stoletij krščanstva kaj vneto krščansko življenje, ki so ga šele v osmem stoletju uničili "sinovi preroka." Francoski raziskovalec Rene Pottier je nedavno poročal o jako zanimivih dognanjih, ki jih je izsledil na svojih potovanjih po Sahari in ki vsebujejo dragocene prispevke za omenjene probleme.
Kar čudno se je, na primer, zazdelo, ko je dognal, da ženske v bližini Tonggourta (1000 km južnovzhodno od Alžira) naredijo križ čez živila, ki se lahko pokvarijo: kruh in presno maslo. Seveda ne pravijo, da delajo križ, ampak pravijo temu znaku "Gabrijelovo znamenje." Kakor je znano, ima nadangel Gabrijel jako važno mesto v moha-medanskih legendah.
Pottier pa si to čudno stvar takole .razlaga: "Kakih 40 km južno od Tonggourta so razvaline vasi Sidi-Hania. Tjakaj pridejo vsaka leto procesije in romarji vsega plemena Oned-Riga. Kakor je mnogo domačinov povedalo, so ondi našli kamen, v katerem so bile vdolbene črke jezika, ki ni bil arabski. Arabci so imeli ta kamen dolgo za talisman, potem pa so ga, žal, izgubili."
"Ali ni prav, če mislimo," poroča Pottier dalje, "da je bil mogoče v Sidi-Bai-Haniji nekoč sedež onih škofij, ki jih je bilo toliko v Severni Afriki!"
Kakih 90 km severno od E1 Ueda je Pottier na starih, posebnih vratih našel znamenje križa. Tem vratom rekajo domačini "romanna." Tudi v tem primeru si Pottier vse to razlaga tako, da so to ostanki iz rimsko-krščanske dobe. Torej je kr-
ščanstvo prodrlo dosti bolj na jug, kakor pa so doslej mislili!
A celo v kraju, ki mu človek tega res ne bi prisodil, je francoski učenjak našel zveličavno znamenje krščanstva — in sicer v mošej i mohamedanske zveze Djaretov! Ta mošeja stoji v vasi Adjakil, ki je ena od najbolj zagrizenih zvez vsega islama na svetu. Ona je zatočišče poslednjih Senusijev, ki so najhujši gorečniki Mohamedcfvi. Tu je kar v večjem številu znamenje križa.
Jako čudno je, da križ celo ono vdolbino krasi, ki je obrnjena; proti Meki. Kadar se ti fanatični Mohamedanci v svojih molitvah klanjajo Meki, se zaeno priklanjajo križu. Pottier ju je žal, da je pozabil, s kakšnim izrazom imenujejo križ ti molilci iz mošeje. A po pomenu jim je križ izraz "za vse najčudovitej-iše" kar je na svetu. Pottier meni, da so ti znaki križa spomini na križanje iz armade kralja Lu-dovika Svetega.
Pin Ued Rigih je Pottier našel križ tudi na hišnih vratih: prebivalci pravijo, da jih varuje hudobnih duhov, da ne pridejo v hišo. Beseda, ki jo imajo Arabci in Berberi za križ, pomeni po naše "srečo."
Povsod, kjerkoli je najti križ pri narodih v Sahari, pravi francoski raziskovalec, ima križ ta pomen, da ščiti kakega človeka ali kaka stvar in pripomni: "Ali ni že to velike važnosti, da znamenje zveličanja še ni popolnoma izginilo iz mohamedanskih dežela? Ali ni zaeno tudi znamenje upanja, da bodo ti številni "verniki," kakor se mohamedanci s,ami imenujejo, tudi nekoč deležni odrešenja v znamenju križa?"
•--o-
IZ PRIMORJA
—Hrbtenico si je zlomil. Trst, julija 1939 — V ladjedelnici sv. Marka se je preteklega tedna zgodila težka nesreča. 32 letni delavec Andrej NoVak je padel z 10 metrov visokega ogrodja. Pri pradcu si je zlomil hrbtenico in zadobil težke notranje poškodbe. Rešilna postaja ga je takoj odpeljala v bolnišnico na o-peracijo. Operacija je sicer popolnoma uspela, toda njegovo stanje je še vedno zelo resno.
DNEVNE VESTI
Zastrupi jevaleš na sodbi
Philadelphia. — Mrs. Micci-chi, ki je obtožena obenem z več drugimi, da je zastrupljevala ljudi za zavarovalnino, bo danes prišla na obravnavo, še dvanajst drugih je obtoženih umorov,, toda za te se prične obravnava šele jeseni. Kot znano, gre Luka j za več kot 200 umorov, žrtve so bile vse zavarovane in mcrilci so dobili lep denar za njimi. Zaprt je tudi nek zdravnik, ki je dajal strup.
--0-
Kralj Karol v posetih
Bukarešta, Romunija. — Na vsem tihem se je odpeljal romunski kralj Karol proti Turčiji in pozneje gre še na Grško. Vlada sicer pravi, da je šel samo na počitnice, pa splošno se sodi, da je to velike važnosti v sedanji situaciji v južni Evropi. --o-
Brez domovine
Varšava, Poljska. — Nemška policija je izgnala 150 Židov čez mejo na Poljsko. Poljska policija jih je pognala ročno nazaj. Zaostale so pa štiri stare ženice, ki niso mogle več naprej. Ostale so v gozdu, kjer se preživljajo že en teden z divjimi sadeži. Nemška policija jih ne puhti nazaj, poljska jim pa tudi ne I dovoli naselitve. Kaj bo ž njimi, se ne ve. _
i Mali oglasi
Soba se odda
Poštenemu fantu se odda v najem soba. Prost vhod in kopalnica. Naslov 6606 Shaefer Ave.
(171)
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 24, 1930
Na newyorslci razstavi re-
Ne wyorski snažilci čevljev, navdušeni častilci rokoborca Dempseya, so ^brcili 75 centov, kupili šopek rož in jih 'prinesli Jaclcu v bolnišnico.
bo popolen uspeh, ako ga
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih
Konstantin je hotel zvedeti od Vladimira, kje se skriva Baku-njin in kje imajo nihilisti svoja skrivališča, toda Vladimir ni hotel izdati nihilstov.
Zato ga je obdržal Konstantin kot ujetnika v svoji hiši.
BAKIJNJ1N BEG
Po atentatu na carja je odšel Bakunjin v vojašnico, ker je bilo določeno, da se uprejo častniki in zavzamejo Petrograd.
Toda nekateri častniki so preprečili ta upor.
S težavo je ubežal Bakunjin ter se zatekel k Petrovni!
—	Petrovna, zasledujejo me, edino vi me morete rešiti!
—Na kak način?
—Dali mi boste žensko obleko ter me spremljali v Nemčijo. Ali ste pripravljeni!
—	Za vas z največjim veseljem !
—Dobro torej. Odidi te na policijo po potne liste.
—Na čigavo ime.
—Zahtevajte potni list za Rožo Sander, Ruskinjo.
Petrovna pohiti.
Po daljšem izpraševanju ji je dal uradnik potni list.
Pol ure pozneje sta se peljala naša begunca z vozom na kolodvor.
Mrak se je že,spuščal.
Na kolodvoru sta kupila vozne listke za Berlin.
—Od tam se bova odpeljala v Hamburg.
Nato sta stopila v restauraci-jo in naročila čaja.
Pazljivo se je Bakunjin oziral.
Povsod je pričakoval špijone.
In ni se motil.
Detektivi so bili v bližini.
Veliki knez Konstantin je u-kazal najboljšemu ruskemu de-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Kauška
ki je preminil 24. julija 1938
Spavaj mirno v jami tihi, ljubi oče in soprog, večna luč Ti naj sveti, dokler nas ne združi Bog.
Žalujoči ostali:
KAROLINA, soproga JOSEPH, MARIJA, KAROLINA, VERONIKA, JOSEPHINE in ALICE, otroci
Cleveland, Ohio, 24. julija 1939.
Prijatel s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
t Pripeljemo na dom.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
6FRAVLJA notarske posle. •
Kollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
tektivu Rusteevu, da na vsak način zgrabi Bakunjina.
Zato je poslal Rustčev več sto detektivov na kolodvore da bi pazili na one, ki se mislijo odpeljati iz Petrograda.
Tudi Rustčev se je nahajal na kolodvoru.
V restavraciji je sedel slučajno pri isti mizi, kot oni dve ruski dami.
Kot detektiv je vse okolne ljudi pazljivo opazoval.
Ruski dami se mu nista zdeli sumljivi.
Vratar je javil odhod vlaka.
Obe dami vstaneta.
Dama v modrem kostimu se skloni in pobere svoj majhen kovček.
Tedaj je postal detektiv pozoren.
Opazil je, da je dama dvignila kovček z nenadavno lahkoto.
Tako ne dvigne nobena žena breme s tal.
Samo mož lahko dvigne na ta način kovček.
Hitro je šel detektiv za obema damama na peron.
Vlak za Nemčijo je že dospel.
Obe dami sta stppili k vlaku.
Rustčev ju ni spustil iz oči.
—To je mož — pomisli Rustčev — ta me ne more prevarati.
—Tako stopa samo moški v vagon, nikdar ženska. — Jasno je, da se je Bakunjin preoblekel.
Približa se k vagonu.
Toda Bakunjin je že opazil, da ga nekdo opazluje. Spoznal je Rustčeva ter takoj vedel, zakaj se nahaja najspretnejši ruski detektiv na kolodvoru.
—Mene išče — pomisli veliki zarotnik — toda moti se, ako misli, da me bo ujel.
Hitro stopi v kupej ter potegne Petrovno za seboj.
Toda čim je zaprl vrata, zaše-pfeče modistinji:
—Petrovna, sedaj morava biti odločna!
Tukaj je najslavnejši ruski detektiv in ako se ne motim, me je že spoznal.
—Izdan sem!
Vidim po njegovih očeh, da me smatra za Mihajla Bakunjina.
—Samo na en način se lahko rešiva, Petrovna.
—Sedite sem in držite vrata, da jih ne more nihče odpreti.
A jaz bom med tem na drugi strani pobegnil.
Tam stoji vlak, ki sicer ne gre v Nemčijo, toda ki bo odšel pred najinim.
Poskusi^ se bom tam skriti, a pot me naj odvede, kamor hoče.
Na vsak način moram uiti detektivu.
—Zbogom, Petrovna!
Hočem se vam samo zahvaliti za vse, kar ste storili zame.
Mihajlo Bakunjin stisne še enkrat roko Petrovni, a nato pohiti k drugim vratom, odpre jih ter skoči iz vagona.
Vlak na drugem tiru se je pravkar začel premikati.
Bakunjin skoči v neki vagon.
Oddelek je bil prazen.
Sedel je v kot, — lokomotiva ga je vlekla z veliko hitrostjo v neznan kraj.
Med tem je opazoval Rustčev kupej, iv katerega je vstopil Bakunjin in njegova spremljevalka.
Oftyezno se približa k vratom.
Sedaj je stal pred vratmi.
Srce mu je tolklo od veselja.
Našel je onega, ki ga išče policija že tako dolgo, — ki so ga preganjali vsi detektivi leta in leta brez uspeha, — po silni Rusiji, na čigar glavo je bila razpisana velika nagrada.
Sedaj je konečno našel človeka, ki je bil vodja nihilistov.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
O L F F HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Kobash
Steve Trebeč Jr. pravi:
Kar prosim prijatelje je to, da mi dajo priliko dokazati, da jim prihranim dosti na pohištvu in posteljnini.
Prihranite najmanj
Lahka odplačila! Zastonj spravimo!
Odprto zvečer, razen ob sredah
THE FURNITURE MART, INC.
15428 Waterloo Rd. KE-1405
Nasproti Slov. Del. Doma
Dvakrat na leto napravimo od svojih nizkih cen, še večje znižanje, da se izne-bimo zaloge na rokah. Nič rezerviranega. Izberite si pohištvo in prihranite najmanj
25%
Poslušajte naš radio program slovenske godbe vsako soboto zjutraj od 9:05 do 9:30 na postaji WCLE.
Pošljite priporočila.
Cela vojska detektivov je preplavila Petrograd in iskala nevarnega Mihajla Bakunjina.
Toda vse zaman.
Policija se je kmalu prepričala, da se Bakunjin ne naha-
ja več v carskem mestu.
Tretjega dne je zvedel Rustčev, da je nameraval Bakunjin odpotovati v Nemčijo.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Podpirajte slovenske trgovce!
Rustčev je že videl v duhu, da ga je car imenoval za po licijskega ravnatelja v Petro gradu.
Sedaj je moral biti odločen.
•Hitro potegne iz telovnika malo žvižgal ko.
Rustčev zažvižga.
Takoj so se zbrali okrog njega vsi detektivi, ki so imeli službo na kolodvoru.
Deset močnih ljudi se zbere okrog njega.
Rustčev ie hotel odpreti vrata, toda nekdo jih je od znotraj držal z vso silo. Petrovna je vedela, da gre z:; Bakunjinovo življenje in to- ji je dajalo moči.
Tako je preteklo nekaj minut.
Petrovna je s svojimi slabimi rokami krčevito držala kljuko na vratih kupeja.
Med tem je odpeljal vlak na sosednem tiru.
—Odprite — zakriči Rustčev jezno.
Z vso silo odpre vrata. .
Detektiv je padel na tla, ker ni pričakoval, da se bodo dala vrata tako lahko odpreti.
Kot tiger se vrže v kupej.
Ko je videl, da ni Bakunjina v kupeju, je zakričal dd jeze.
V kotu je sedela Petrovna. Prekrižala je roke in povesila oči.
Delala se je nedolžno.
Vse žene se lahko pretvarjajo, ako je potrebno. Vsaka žena je nekaj igralke, rojena komedijantka.
Zato se je tudi grbava mo-distinja lahko pretvarjala.
Rustčev stopi pred njo.
—Kje je druga dama, ki je. stopila z vami v ta kupej — vzklikne on.
Petrovna ga pogleda.
—Katera druga dama?
—Ona dama, s katero ste vstopili!
— Moj Bog, na kolodvoru sem videla mnogo dam. Ne vem, katero mislite!
Takole se pa "norijo," kadar pride do mednarodnih zapletij a jev med igralci žoge.
Sunny Kole, star 6 let je preplaval reko Mississippi v 19 minutah. Reka je široka eno in pol milje pri Edioards-mlle, lil.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 24, 19-39
... — .....	p.. . -	r-T - ■ n Vn • ^ 'MM• I—n - I —— m I	III I ——J
reče Petrovni.
—Aretiral ? — vzklikne ta, — zakaj?
—Vi ste so nahajali v družbi n a j nevarne j šega s o v r a ž n i ka carske hiše, Mihajla Bakunjina, — odvrne Rustčev. — Pojdite z menoj na policijo!
Petrovna je šla z njim.
Na policiji je trdovratno vse tajila.
Radi pomanjkanja dokazov so jo morali konečno spustiti.
Med tem je preiskal Rustčev celo mesto.
—Mislim ono gospo, s katero slo sedeli v čakalnici ter pili čaj, ..... reče Rustčev besno.
-	Imela je modri kostim, a bila je visoka in močna, — odgovori. detektiv.
—Take dame nisem nikdar videla, — reče Petrovna mirno.
—	Niste videli? — prikne Rustčev. — Ali mislite, da me boste z lažjo prevarali? Videl som na lastno oči, kako je stopila dama z vami v ta kupej.
—Gotovo so je skrila pod klop.
—Poglejte, morda je tu, — Petrovna.
—Možje, preiščite kupej!
Detektivi vstopijo.
Petrovno so prisilili, da je šla ven, a nato so preiskali celi vagon.
Iskali so povsod, toda nikjer niso mogli ničesar najti
Rustčev je bil divji.
To je bilo za njega bridko razočaranje.
N a p r e d o v a n j e, odlikovanje in slava, vse je padlo v vodo.
—-Pobegnil, — zamrmra. — Torej je res pobegnil! Toda kako je bilo to mogoče?
—Kako, za vraga, je mogel pobegniti Mihajlo Bakunjin!?
—Videl sem na lastne oči, da je vstopil v kupej.
—Ne more biti drugače, kot da je tukaj vstopil, a na drugi strani zopet izstopil.
Opazil je, da ga opazujem.
Žal da se nisem preoblekel, a on me je gotovo poznal.
Tako je pobegnil s tega kupeja in gotovo mirno odšel s kolodvora.
Detektiv Rustčev se ni motil.
Toda na eno je pozabil.
Ni vedel, da je stal ob vlaku za Nemčijo še drug vlak, km or je Bakunjin pobegnil.
Bil je prepričan, da se je vrnil Bakunjin v Petrograd.
—Sedaj bom vas aretiral, —
publik iz Južne Amerike, je bila proglašena Elira Laine za 'lcavino kraljico.