das nun »obet. ^ ln praznikov. . «uw ««pt sat®**, """^y, holktaj. » PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote I U rad n liki In upravnlAkl prostori: Mat South Lawndala A v* OtOoa of Publication MOT South Lawndaia An Talaphona. RockwaU 4804 00-YEAB XXXVHl , iiii Mo* Ja HOP To^'mStZ^'Si j^T^lS S SLS'i^gg CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 22. NOVEMBRA (NOV 22). 194S ' Subecrtpllon 88.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 228 HI I n Acceptance for malHn* at special rate of postage provided for In section 1102. Act of Oct 1. 1B17. authortied on Juna 4. 1818 ' ........ In L. Lewis pozvan pred sodišče zagovor; rudarska stavka popolna Obravnava se prične v pondel jek pred zveznim [sodnikom; posledice stavke so se že pokazale radi nizkih zalog premoga Ifrfiington. 22. nov.—John L. predsednik rudarska uni-•jjjVV j« bil včeraj formal-^obtožen kršenja injunkcije in oa zagovor prad zveeno Obravnava se bo priče-[Tpondeljtk dopoldne pod ci-s^o obtožbo, ki predvideva ve-i bolj elastično kasen ko! pod nalno obtožbo. Možno ie. bo Lewis dobil porotno o- ivo. rks na mehkem premogov-polju ja popolna a strani if UMW. Raitegnila se Je i u antracit no polje, kjer Je pustilo dalo okrog 10.000 rjtr, ko se je med njimi govorica, da Je bil Le-j aretiran. Simpatična stavka i j« pričela razvijati tudi med Progresivne rudarske uni-i? IUinoisu, ki ima pogodbo s rji, n« z vlado, lice premogarske atavke i e pokasale prvi dan. in to na železnicah, ki ao od-i drastično znižanje prome-kiekateri ca polovico. Draaii* i nižanje produkcije ae obe-Itadi t Jeklarski industriji, kar i prizadelo druge industrije. : Vuhington, 21. nov. — Medico se justični department ripravlja, da nastopi proti L. Lewisu na sodišču pod da je kršil sodnijsko ved, sta se postavili proti akciji obe delavski fede-jT,Cl0 in ADF in'obsodili in-tcijo. [Konvencija CIO, ki zboruje v itic Cityju, je ožigosala in oliila vlado, da je z zatekom ijunkciji kršila Norris-La-dijev zakon, ki je bil sprejet * kongresu pred 15 leti vsled bijanja unij z injunkcijami. nvencija CIO je sprejela re-"šjo v obrambo Lewisa kljub da je on danes odprt na mk te delavske federacije, je pred desetimi leti- sam »ovil. Zdaj je UMW zopet I ADF. [SLčno stališče kot CIO je v nu ADF zavzel tudi njen inik William-Green, ki je da vlada z injunkcijo ne [dosegla mč drugega kot še odpor med majnarji—po i nasprotni učinek kot misli, vojaški bajoneti, ne sodnij (prepovedi, ne zapiranje maj-njih predstavnikov— •tone bo produciralo niti to-! premoga. To morejo storiti tebam, pogumni in svobod pjjnarj., k, se ne boje riski-avljenja pri tem delu dan Idftem." I Vrtanju, da W je bil Lewis pvem ali v zmoti, ko je pre-ttezdno pogodbo z vlado '»»gnili predstavniki obeh federacij. «* na drugi strani pri * na drastične omejitve transportacije. V slu UjMne paralize premogov jaoustr.jo bo v prihodnjih /-dar , odredba za embar-blagovnega promeU po ,cah raztn živeža, obleke, K''f -va m nekaterih neobhodnih. potrebščin. Jvtdbg b' ^jt-^ier buiTtn,<., fco ta T, trčit ret Uu Prav, z«'lo prizadela ndustnj, ki bo-produkcijo ali vrata. Najprej kvarne z maj-' darjena bo ze-r»ka industrija, o n< ka Vest iz teh t t.an H,,*-' svojega opazovalca na konferen-Pariz. 21. nov. Julian Huxloy je dejal, da obžalu- ley, angleški znanstvenikje n* ker „ Ruijlja ^ n. konferenci kulturnih organize- J«1 - . . . _--- cij Združenih narodov povabil Rusijo, naj se pridruži tej mednarodni organizaciji za dosego skupnega napredka in fbližanja. Huxley je predsednik kultur-ne organizacije Združenih narodov. V svojem govoru je nagla-sil razliko, ki obstoji v ideolog«: jah Rusije in Amerike, kar otez-kočuje odnošaje mednarodnega znanja. Te razlike se morajo izrekla za sodelovanie na tem polju, kajti brez sovjetske Rusija ne more kulturna organi-zacija postati resnična svetovna zveza na polju vzgoje in znan- * Glavni cilj orgnnizacije je, da se preuredijo šolske knjige z namenom. da se zmanjšajo mednarodna trenja; da s* ustanovi mednarodne poletna šola za de-lavce; da s«' odplavilo medna- Molotov zahteva pravice za Jugoelavijo POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO New York. 21. nov.—Zunanji ministri so se lotili dela o sta* tutu tržaškega ozemlja, neglede na poskuse, da sporno vprašanje glede Trsta in meje rešita Jugoslavija in Italija sami. Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je zahteval, da dobi Jugoslavija na tržaškem ozemlju posebne pravice, ostali ministri pa v to nioo hoteli pristati. Med tem po se je vršila seja med jugoalovanskimi in italijanskimi zastopniki, ki skušajo doseči medsebojni sporazum izven velike četvorice. Pietro Quaroni, italijanski poslanik v Washingtonu, se je prto delavnico." Kako daleč bodo republikanci Šli s svojo protidelavsko gonjo, se bo videlo čez dober mesec, ko se zberejo v kongresu. Znamenja kažejo, da bodo Šli do Konvencija CIO se postavila na stran rudarjev; zahteva minimalno letno mezdo ni ki. ; I __________ _ Agent, divizije vojaške vlade; i"^f"vao'kakor |>e'Jih~ moštvo ao ugotovili, da operatorji delajo m VKlt|0 ^ j. v Ultf. nt' oopnaeijo premostiti. t tI ... . | 'rnAw zapreke glede kulturnih Uon Blum, b,vi, ^''''"^' ^»VvJn); d.'« uvH, mH-premier Fr.ncije In ntf'M- P"' „ t„kan), k„M. rr.neo.ke delegat* n. te) I "*r<7 „,f»nilir.jo klub. .ve-ferenci. Je bil izvoljrn ^ P^ " ,)ri.vl).furtv. v M.h in .ednika zborov.n). T J ,.„,„•-,u,."H. u/IMJi In .e. d. bo.L glavna " 'ume.n.ki >er rtr..kovni.k. m*, načelnika kulturne in »»mrtve u (lb,,„tanj« madn.-, ne organizacije Mruien.h n.r» , dov Huxley in Franc. Bwi'lie. d, b,, „,vj. t,k» bi v« ameriiki Ju.tifnl '.vila .vo,r .odelov.- Huxley ,e ™ " .i,a Odpru, pot v ekMkut nj 0 dHov.n)u m«ln.-| .....ku,iu,n'u,,Jnov, ogromne profile. Črna tržiš+ pr »stavljen pred s'»diAče, ki ga je spoznalo ra krivega In obvidilo na eno leto zapora In plačitev 15,000 fhjps Je ie v Ječi, v ka ter i čaka na obravnavo. Pričakuje ae. da bodo nadel J nji ameriški častniki aretirani. noblu ob 0 dopoldne. Med rešilnimi letali, ki kroži jo nad visokimi Alpami, Je tudi ameriška "leteča trdnjava" H 17, ki je priletela z Dunaja. Druga letala ao prihitela na pomoč iz Francije, Anglije in Italije Ponesrečeno letalo je p.lotiral stot nik Halph Tate iz Hurfsida, Calif Gray zahteva odpravo kontrol Chuago, 21, nov.—Ruhard J. Gray. pred»«*dn,k dfpartmente stavbnih unij Amerike delav ske federacije. Je zahteval odpravo vseh kontrol glede grad nje stanovanj. Atlantic City. N. J.. 21. nov — Konvencija CIO je danes ostro obsodila injunkcijo, ki jo je vlada izdala proti Johnu L Lewisu, predsedniku UMW Obaodba vladne injunketje Je vključena v resoluciji, ki je bila sprejeta In ki obsoja vse protldelavske Injunkcije. V resoluciji Je rečeno, da člani CIO obsojajo akcijo federalne vlade proti rudarski uniji za-Ur, ker injunkclja krši znani Norrls-La (iuardljev zakon o ne- Vari A. Bittner, predsednik resolucljskega odseka In pod-nredaednlk CIO, Je opozoril de« legute predno so glasovali, da se CIO ne bo spuščala v spore ru-dai ake unije. 'Tu gre le za nele-galnoat injunkcij," Je naglasll Bittner, Konvencijo CIO Je jasno Izprl* čalu, da bo vrgla svoj vpliv proti vsaki nameri, ki bi ogražala pravice organiziranega delavstva Na isto stališče se Je postavil t uril William Ureen, pred- legalnosti Injunkcij ali aodnij- sedruk ADF, katere del je tudi sluh prepovedi proti delavskim rudaiaku unija, 'inljam. "Ameriška demokracl- Včeraj je pozdravil konvenci- ne more tolerlrati ekonom- jo gen Eisenhower, ki Je pohvo- J» akega suženjstva a tiranskimi protidelavsklml prepovedmi," poudarja reaoluclja. Norrls-I^i (luardl)ev zakon omejuje moč federalnih sodišč o izdajanju aodnljskih prepovedi proti delavskim unijam Konvencija CIO, ki yboruje v tem mestu In na kateri Je ftOO delegatov, se Je odločno postavile ne stran rudarske unije. lil doprinos ameriškega delavstva k /mag! nad osiščem in ur-glral delegate, naj podprejo napote Združenih narodov za dosego svetovnega miru. Konvencija je aoglaano sprejela resolucijo o uveljavljanju letne minimalne mezdo, penziji (n bolniški podpori Delegacije je tudi obsodila kukluksklonov-ce in rasne hujskače. PROSVITA PETEK, 22. NOVEMU A ^ UiJtSfLO I« Oifw oi and __ H ARODRZ PODPORNE pnhltsbod bj Sloveae MUli—I in okolico Naročala« so Tdrašops države (Uro« aa loto. SMO sa pel leta. SIJO sa četrt lote« sa Ceofc Ca- r^O aa oolo lote. $3.7» «a pol lote; aa Subscription ratesi lov the Ualtod States (eaeopt Ctesepo) Caaoda UM por yoa«, CMcoge aad Cook County UM 9— 1 foreign countries UM por yoox. Cono oglasov po dogovoru^-Rekopiei dopisov la lii n ■» i 00 aa vračajo. Rokopisi literarne vsdMae (črtico, por—ti pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v Slučaju, če Jo ptlloiU end uneolicitod articles will not be returned, as storiee. plays, poems, etc- wtU be accompanied by soll-addroasad aad to aa vse. kar baa sdk s PROSVETA SS&7-59 8a Lawndale Ave- Chicago 23, Lewisova nevarna igra—II OD JOHNSTOWNA DO PHOEJIIXA Phoenix, Arizona. — Vem, da bodo rojaki v Johnstownu, Pa., vprašali, češ, kaj pa vrag Go rentza nosi po Arizoni.' Naj takoj pojasnim. V Phoenix sem se podal iskat zdravja, prav tako kot so ili pred mnogi leti Slovenci iskat zlata v zlato Califor-nijo. Ali mnogi so bili razočarani in tako bom mpgoče tudi jaz. & . Na potovanje sem se podal 23. oktobra in dospel v Phoenix 31. oktobra. Prevozil sem devet držav: Pennsylvanijo, V. Virgini-jo, Ohio, Indiano, Illinois, Missouri, Oklahomo, Texas, Arizono. Vozil sem se 82 ur z avtobusom družbe Gray-Hound. Daljava znaša 2,665 milj. Včerajšnji uvodnik smo napisali še predno je prišla vest o akciji I Moja prva postaja je bila v justičnega departmenta proti Johnu L. Lewisu in drugim vodite- j Chicagu. Hotel sem se peljati 8 1 jem UMW, Ta akcija nas ni presenetila, kakor gotovo tudi ne taksijem v glavni urad SNPJ, Lewisa. V dani situaciji vladi sploh ni preostajalo drugega — ra- ko pa sem pokazal vozniku na zen ako bi enostavno kapitulirala pred Lcwisom. Toda kaj takega slov, je dejal, da je daleč in da ni mogoče pričakovati od nobene vlade, pa naj bo kapitalistična mi bo računal $5. Cena se mi ali delavska, kajti na eni strani gre za veljavnost pogodbe, katero je videla ravbarska, zato sem jo je Lewis sklenil z vlado za toliko časa, dokler premogovna indus- mahnil s poulično. Ker pa je trija ostane v njenih rokah, na drugi strani gre pa za interese Chicago večje mesto kot Novo d^k|c mesto n* Dolenjskem, me je In interesi dežele so višji kot pa interesi kakšnega posameznika vzelo nič manj kot tri ure, da ali skupine. V kapitalistični družbi je to zdravo načelo sicer bolj sem našel Slovenski delavski na papirju kot pa realnost, kajti pri "free enterprizerjih" so njih center. Potrkal sem na vrata lastni interesi višji kot interesi dežele, interesi skupnosti. Intere- in prišla je mrs. Beniger in me som skupnosti so se pripravljeni podvreči le v izjemnih primerih, I obgovorila v angleščini. Kaj na primer v vojni, ko je dežela v nevarnosti. Toda še takrat ao to sem hotel, odgovoril sem Ji pripravljeni atoriti le pod pogojem, da jim vlada zaščiti njih in-1 slovenščini, terese, njih profite. Dokler ne dobe takega zagotovila od vlade, so pripravljeni riskiratl tudi interese dežele. To so amerilki "free enterprizerji" pokazali tudi v začetku zadnje vojne, ko so bili v "sedeči stavki" toliko časa, dokler niso od kongresa dobili take zakone in garancije glede profitov, kakršne so sami zahtevali, Šele potem so se vrgli v vojno produkcijo, to- rednik Proletarca. Povedal sem da tudi to pod pogojem, da jim vlada zgradi potrebne nove to-1 mu ime in me je takoj spoznal, varne in jih na svoje Stroške opremi s stroji, etc. Poleg svojih so saj sem bil pred leti zastopnik potem obratovali tudi te tovarne in želi mastne profite, zdaj pa 1 Proletarca. Omenil sem mu, da te tovarne, najmodernejše in največje v deželi, kupujejo od vlade je urad SNPJ najbrže že zaprt, z modernimi stroji vred po kvodru na dolar, ali pa še manj. In- ker je bila že štiri ura, zato ne teresi skupnosti? Puj! ' bom mogel najti J. Raka da bi * I mi preskrbel postelj. Zaitz me Te "free enterprizerske" psihologije se drži na vsej črti tudi 1 j® takoj potolažil in dejal da Lewis s svojimi kolegi vred. Tudi on se požvižga na interese de- bom lahko P^pal eno ah dve žele in skupnosti in s« bistveno, to je po političnem mišljenju nič I noci v Slovenskem delavskem ne loči od wallstreetarjev. Sploh je on med najbolj vnetimi apo- centru .To je bila zame večja stoli kapitalističnega sistema in vsled tega v Wall streetu ter med JJ8 u*a kot bl mi j** republikanskimi veljaki tudi izredno dobro zapisan. Vsled tega | I tudi na vsej črti nasprotuje javnemu lastništvu ne samo premogovne Industrije, marveč tudi vsake druge industrije in naravnih zakladov. Zato se tudi na vsej črti že leta bori proti Tennessee Valley Authority, proti poglobitvi reke Ontario v svrho preko-morske plovbe z Velikih Jezer, proti zgradnji javnih elektrarskih naprav in proti vsemu, kar diši količkaj po — socializmu. Iz njegovih ust še tudi nismo slišali ene same besede o potrebi. splošnega zdravstv«e|t zavarovanja, dasi bi bile to zavarovanje SNPJ. Takoj sem zagledal Johna najboljše tudi za majSarje - veliko boljše in popolnejše kot pa **** ga bodo mogli dobiti od avojega blaglnjskega sklada, ki v resnici \™™> d"kler ™ ^.Tl^o ne predvideva nobo^dravatvenega zavarovanja. . O tem skla-|^ tiskarno. Peljal me je k pred- "Kaj ste Slovenec? Potem pa le notri," je dejala in bila sva precej domača, kakor da bi se že dolgo poznala. Hvala, mrs. Beniger! Nato je prišel Frank Zaitz, u- Slovenci, kadar obiščite Chicago, ustavite se v Slovenskem delavskem centru, kjer vam bodo postregli vsi trije: mrs, Beniger, urednik Zaitz in oskrbnik Vidergar. Vsem trem najlepša hvala! Drugo jutro sem obiskal urad lurvu utiuiiir^iVAiiavRitviivK« *"« «»w »>-»•• »mu ■ . , du, ki so ga majnarjl dobili s sedanjo pogodbo od vlade, je mogoče 1iT ™ reči le to, da je bolje kot nič. Ne nudi jim pa tistega kot bl jim JUtano.Pe^sl me J® k pr nudilo zavarovanje kakor ga na primer predvideva Wagner- ^ ™ ' , Murray-Dingelov Jakonaki osnutek, napram kateremu pa je Lewi. indiferenten, ako ne nasproten. _jaz gem Dolenjec in Gorenjec. , . * , I Potem greva h glavnemu tajni- Kot tipičen "free enterprizer", kateremu so interesi dežele razen I ku yidru Mislil sem> da je on v izjemnih slučajih španska vas, deveta briga, se je tudi sedaj stJtf moi,ček ali temu ni tako, vrgel v ta boj, da majnarjem demonstrira, da mu niso zaman po-L . m(). s;ednjlh let in rftVar< višali plače (»d $25,000 do $50,000 na leto (poleg atroškov, ki so obl- kot 2o-lctm mladenič. Torej se čajno znašali skoraj toliko kot plača). Ce bl mu blU pri arcu in-|ni čudlU da ni imei protikandi-tereai dežele, bi zahteval podržavljenje premogovne industrije in dftU na zadnjl konvenciji, demokratično obratovanje iate v interesu skupnosti, katere del so I ^^ sem izrazil ieK0 da bl tudi majnarjl kot vsi ostali delavci. Ampak Lewis na eni strani ^ n ^^ grmi proti "oslokraciji" ("bureaucracy") in vladi, od katere je do- L ^tona Gardna Veš XonCt bil najboljšo pogodbo-~"the greatest economic and social gains nobena ^ k ČIq. registered by the UMW in a aingle wage agreement alnce the birth vek kol yg. d edmo nf?kaj of the union in 1890" - na drugi strani pa zahteva vrnitev pre-L {[ mflnjku na u a oboje mogovne industrije "free enterprizcrjem , čeprav slednji ncčejol more. imell_lase in pamel> pristati niti na sedanjo pogodbo, še toliko manj pa na nove Lewi- Sre^al tudl Emahj0 Thomas sove zahteve. .1 Johnab.wna. Kar obstala je, Pri tem se Lewis tape sam sebe po zobeh, ko se ogreva inJ™du- T me jc ogledala. in ti menda šuje za kapitalizem, od katerega pa ne more dobiti niti toliko kot 1 mlllija kaJ .e teKa ienuha pri-od "oelokratov". In od njih ne more dobiti tistega, do čeaar ao 1 nefjQ y Chicago majnarjl upravičeni niti tedaj ko vržo vso deželo na rob goapo- urad SNpj ycUko darske paralize in milijone delavcev ob delo »n poalopje. vzl.c temu pa pravijo, vsled tega je morala vlada intervenirati zadnjo pomlad - ker ope- jhno Rak mi je latorji niso hoteli majnarjem dati tistega, do čeaar so bill "Pra-L^, ^ { kjer gQ vlčenl, čeprav so vedeli, da ne bo šlo iz njihovega žepa. marveč draK(^nc Utme, za hiš kot v Novem mestu. Nisem vedel kam bi se obrnil, boječ se, da bi se izgubiL V soboto zjutraj pa sem se odpeljal proti St. Lotiisu, Mo. Imel sem naslova od Cirila Medveda in Jožeta Hočeverja. V St. Louis smo dospeli po 12-umi vožnji. Ali tem sem imel zopet smolo. Možu postave sem pokazal Medvedov naslov, on pa je pogledal v knjigo, nato p* dejal da ni dotične'ulice v knjigi. Potem sem ga vprašal za naslov Slovenskega doma. Pogledal je v knjigo in ga tako; našel, nato pa mi dal navodila, kako se naj vozim, da pridem tja. Dospel sem tja, toda našel nisem Slovence, ampak Čehe! Oni so mi povedali, da so Slovenski dom prevzeli pred dvema letoma* kajti Slovenci niso mogji kjriti stroške in so ga prodali Čehom. Vpra&al sem jih, če vedo, kje žive Slovenci, toda nihče mi ni mogel povedati. Potemr sem, pokazal Hočeverjev nasloy, toda on se nahaja v bolnišnici, katera pa ni odprta ponoči za obis kovalce. Končno pa sem našel človeka, ki mi je dal navodilo, kako bom našel Hummel ave. Toda ko sem prišel tja, sem videl, da se imenuje ulica Hum-melshain. Po treh urah pa sem končno našel Medvedovo hišo. Potrkal sem na vrata in pokazala se je mrs. Medved. Razložil sem ji moj položaj, ona pa me je takoj potolažila in dejala, da imajo posebno sobo in bom lahko prenočil pri njih. Kmalu nato je prišel domov Ciril Medved in sva se nekoliko pogovorila, nato pa 'sem šel k počitku, ki sem ga bil zelo potreben. V nedeljo zjutraj, je Ciril po telefonu poklical Hočevarjevo hčer in jo obvestil, da jo pridemo obiskat. Med tem je imel Ciril društvene opravke, jaz pa sem si ogledal malo slovensko naselbino. Rojaki imajo lepe hiše, toda sestal se nisem z dri*-gim kot z družino Gialusi, katero mi je predstavil Ciril. • Po kosilu sva se s Cirilom odpeljala v bolnišnico k Jožetu Hočevarju. Njegova žena je u-mrla pred letQm in pol in od tistega časa se nahaja v bolnišnici. Doma je it iste vasi kot jaz, namreč iz Maharovca pri Št. Jerneju, Dolenjsko. Zdravje se mu izboljšuje in za božične praznike bo že doma pri svoji hčeri Frances. Jože, to ti tudi jaz želim iz vsega srca. Drugi dan sem se poslovil od prijazne Medvedove družine in se odpeljal proti Arizoni. Cirilu Medvedu in njegovi ženi se prav lepo zahvaljujem za prijaznost in prenočišče! Moj dopis se je precej zavlekel, zato ga je treba skončati. Ob priliki bom opisal to pod nebje in kako se počutim, odkar se nahajam ^ Phoenixu. Ako bi kdo želel kakšna pojasnila o tej državi, mi lahko piše na naslov Jerry Gorentz, 906 N. 8th st., Phoenix, Ariz. * Jerry Gorents. iz žepa konzumentov. eno pa mi povedal, da baš radi teh listin imajo preglavice, ker Jih je i vsakim letom več. a pra vega prostora nimajo,, da bi jih varno shranili. Priporočam, da Ker je lx»wisu dobro znano, da od avojlh "free enterprizersklh" kolegov tudi sedaj ne bo mogel dohiti tistega, kar zahteva --skrajšanje delovnika brez znižanja zaslužka — Je "oalokratom" nastavil na »ence revolver z zahtevo: Priznajte mi to in to, P°-1 V poklicali kakšnega R.bmčana. tem pa vrnite premogovno industrijo privatnim interesom, da|d|| bl po^opj* modobna stanovanja In naselbine kot Jih morejo dobiti od "free Ako bl se hill premogarjl držali tega programa bl lahko prišli da enterprirerjev", katerim gre le za profit. nes s nJim na dan in v deJeli hi bil drugačen sentiment. S to igro Pred 25 in več leti ao ae organizirani majnarjl navduševali za pa Lewis le igra v roko reakciji. Ta igra ae zna bridko maščevati podržavljenje inmagpinr industrije in pod direkcijo Johna nad vnem ameriškim delavstvdVn. kajti le gladi pot represivni anti- Brophyja tudi izdelali dober načrt. Toda Lewis Je tiati načrt delavski zakonodaji. je opešal, tako da ne sliši dobro in ne vidi na eno oko. Tako sva oba počasna. Seveda so pa drugi toliko boljši lovci, kot na primer Tone Klemenčič. Clevelandčan Želodec je prinesel s seboj svoj meh, namreč harmoniko. Zaigral je nekaj komadov, mi smo mu pa pomagali s petjem. Naš stari znanec Joe Fabjančič pa rad plača za pijačo. Veste, kadar nas obiščejo Clevelandčani, takrat naš pennsylvanski denar nima nobene veljave. To je resnica. Pred dobrim mesecem so nas tudi obiskali Clevelandčani, o katerih še nisem poročal. Spominjam se sedaj še samo dveh imen, nam-rejč Franka Pluta, ki poje kot slavček in je eden najboljših slo-venških pevcev v Ameriki, in mr. Zakrajška, ki je tajnik kluba društev SND v Clevelandu, obenem pa izdelovalec "copa kov". V mašinco je vtaknil čisti papir ,nato pa vrtel in ven so leteli dolarji. Nato je zaklical: "Fantje, le pijte, tukaj je denar!" Mnogi nifto verjeli, da so tisti copaki dobri, toda čim več jih je dobil toča j, temveč nam je dal pijače. Še v stari domovini sem cul, da je neki mož znal delati denar. Kajne, znati je treba, mr. Zakrajšek! Med temi obiskovalci je bil tudi dobro poznani Clevelandčan Janko Ro gel, glavni predsednik ABŽ. Z njim je bila tudi soproga. Vsi so bili imenithi fantje. Upamo, da nas zopet obiščete. Če bomo imeli, vam bomo dobro postregli. Nazaj k prvotnim obiskovalcem. Ko so se vračali proti Clevelandu, smo jih povabili na proslavo društva 262 SNPJ, ki se je vršila 9. nov. Ker so se zavedali, da obljuba dela dolg, so res prišli in s seboj privedli še druge. Spominjam se le teh oseb: Frank Hribar in soproga, on je bil eden izmed ustanoviteljev društva 262 pred 30 leti, Jqe Fabjančič in soproga, Carl Samanich m soproga in Cam Zarnik, drugi gl. podpredsednik, od novega leta naprej pa glavni porotnik. Program smo imeli pester. Mladinski krožek nas je kratkočasil in za-otvoritev zapel ameriško himno. Po programu pa smo imeli večerjo, a udeležba s strani našega članstva je bila tako majhna, da je sramota. Za naše člane-veterane smo pripravili brezplačno večerjo in darila, a žal, udeležilo se jih je samo nekaj. Živeči ustanovitelji dru štva so bili vsi navzoči, in sicer Anton Valentinčič, John Novak, Jerry Okorn, Frank Hribar, John Novak (Šiškar), Frances Oorenc, Mary Biček. Navzočega pa ni bilo Franka Cimper-mana, ki živi v New Castle, Pa. Ustanovitelji smo se vsi že precej postarali in ne potrebujemo cvetja, kajti z vsakim dnevom nam rastejo na glavi lepše šmamice. Nekdo pa se je poša lil, češ, nič zato, kakor hitro se ti prične delati pleša na glavi, toliko hitreje ti raste pod nosom. Menda je to res, kajti sedaj se moram dvakrat na teden obriti, če hočem zgledati fant od fare. Povrnimo se k programu. Med večerjo nas je kratkočasil s petjem mladinski krožek. Igrali so tudi na harmoniko in plesali u metne plese. Potem pa je dru št veni predsedink br. Garm po zdravil vse navzoče in predstavil ustanovitelje. Br. Kramar, ki je bil stoloravnatelj, pa je i-mel daljši govor o pomenu dru štva in čestital ustanoviteljeni. Med drugim je tudi omenil, da je naše društvo precej finančno pomagalo našim bratom in ses tram v stari domovini. Nekaj besed je spregovoril tudi br. Carl Samanich in pozdravil navzoče v imenu elevelandske fe deracije SNPJ. katere je zapis nikar. Tudi Frank Hribar je spregovoril nekaj besed. Glavni govornik večera pa je bil Cam Zarnik iz Clevelanda. Pisali smo v gl. urad. toda odgovorili ao nam pozno in sporočili, da pošljejo brata Matta Petrovicha. Obenem pa smo pisali Petro vichu. on na je nam odgovoril, da radi nujnih opravkov ne more priti. No in kaj sedaj* Ta i koj smo se telefonično obrnili na " C!T to izredno ustvaritev z dru(?l glasbenim vzporedom. SeziU vstopnicah in pridite tega d med Zarjane v Slov. nar. d<1 Trljo republikanski aaplrantl sa pr®daednlka^Od . no ao: Senator Vandanbarg la Mkhigana. newjo » ^ Dewey In aanator Tail U Ohio. Republikanci * * I računajo na predsedniško srnago hm* dve letL lsg'~» ^ ^ nekaj let reakcija ostala v eedlu-dokler Je voliici ^ vrgli ven. Kar delala potrebuje Je nova masn- P S programom demokratičnega socializma. novembra^ FROSTITA LIL, I, a1 Ljudstvo je pokazalo svoje uspehe v kmetijstvu, industriji, fiz-kulturi, prosveti itd. ter narodne običaje (kmečka ohcet). Popoldne je bilo tekmovanje raznih pevskih, plesnih, fizkul-tumih in drugih skupin z Vrhnike in okolice, od katerih so mnoge pokazale prav lepe uspehe. Festival je zaključilo ljudsko rajanje. Odkup žitaric v Slavoniji in Baranji kaže, da prednjačijo v vojni prizadete vasi V prejšnjem tednu so v Slavoniji in Baraniji zabeležili največji odkup previškov žita, ječmena in ovsa. V treh dneh so na področju daruvarskega o-krožja odkupili preko 140 vagonov pšenice, 22 vagonov rži, 14 vagonov- ovsa in pet vagonov ječmena. Ako pomislimo, da je ljudstvo tega okrožja v času narodno osvobodilne vojne težko trpelo v materialnem pogledu, ker so bile cele vasi zravnane z zemljo, potem je jasno, da je ta rezultat zelo zadovoljiv. Poudariti je treba, da so ravno prebivalci požganih vasi pred njačili v izročanju obveznih, ka kor tudi prostovoljnih previš kov. V Baraniji je bil dosežen najboljši uspeh na področju osi-ješkega okraja, kjer so dosle(j odkupili okoli 3 in pol milijona kg pšenice, 138 tisoč kg ječmena in okoli 10,000 kg ostalih žitaric. Odkup bo v tem okraju verjetno zaključen do prvega oktobra* Potrebni prostori za hram bo odkupljenih previškov so za gotovljeni. V Prosveti so dnevne svetov ne ln delavsko vesti. All iU tttaie vaak dan? Razmere na Bolgarskem Zofija. — ONA. — Bolgarija sicer ni bila aktivno udeležena v drugi svetovni vojni, vendar vsi kraji, ki leže na prometnih potih, so polni ostankov nemških pohodov po vzhodni Evropi in severni Afriki. Povsod je najti tanke in topove, ki so obležali — zdaj se otroci igrajo na njih. Starejši ljudje pa jih komaj pogledajo sem in tja — kot spomin na nesrečne dobe, ki so zdaj končnoveljavno za njimi. Sploh je težko najti v Zofiji ali drugje na Bolgarskem manifestacije bojaželjnosti. Nasprotno pa ie povsod opaziti velikansko žejo za znanjem in odloče-nqst, da mora nova republika postati "uspeh". Univerze so prenapolnjene. Mnogo srednjih šol zidajo in nekatere so že do-gotovljene in odprte. Mladi in stari se udeležujejo večernih tečajev najrazličnejših predmetov. Ruski radio poziva vse svobodoljubne narode na sodelovanje v cilju trajnega svetovnega miru in splošne varnosti. Ponekod je čuti zagotovila o nezlomljivi slogi slovanskih narodov, obenem pa je dan nasvet vsem narodom sveta, da izkoreninijo Še zadnje ostanke fašizma. Vsi narodi naj zatro govorice o novih vojnah in preprečijo tozadevno hujskanje. Vojakom in mornarjem sovjetskih oboroženih sil je naslovljen poziv, Aaj pazljivo in odločno branijo konstruktivno delo sovjetskega naroda, V to svrho naj se uče in gledajo na to, da bodo svoje vojaško znanje poglobili. Delavci, ki obnavljajo deželo, so dobili poziv, naj vrše to svojo nalogo z vsemi svojimi silami. Znanstvenikom pa je naročene, naj obogate znanost z novimi izumi in odkritji. Pisateljem in drugim delavcem na kulturnem polju svetuje radio, naj ustvarjajo ilova kulturna bogastva, prežeta z najvišjimi Ide- do zaščite pred popolno razlastitvijo, ki mu jo je zakon priznal, da bi se kot kulturno zgodovinska znamenitost mogel ohranje vati. Iz tega razloga, podprtega z gospodarskimi in političnimi motivi, je ljudstvo ponovno za htevalo od oblasti, da stiski samostan popolnoma razlasti. Na nedeljskem sestanku je podprlo svojo zahtevo z vrsto važnih dejstev. V času obnove so ogromni prostori in pet obratov samostana popolnoma neizkoriščeni, drugi pa le delno. Majhnemu številu samostanskega osebja niso potrebna velika poslopja. 1 Pasivno—večkrat celo aktivno nasprotujoče—zadržanje samostana do ljudske oblasti ovira obnovo in dvig kraja. Zaradi, morda celo namerno, slabega upravljanja razpadajo stari, znameniti zgodovinski spomeniki. Ob zaključku je ljudstvo izbralo iz svoje srede petčlansko zastopstvo in ga pooblastilo, da soglasno zahtevo po popolni razlastitvi stiškega samostana zastopa pri oblasteh in skrbi, da bo po zakonskih možnosti tudi izvedeno. bil za monarhijo, "ker imamo že primerno katoliško dinastijo Habsburžanov." Oglasil se je tudi Rožman, ki je z obžalovanjem ugotovil, da je 70% LJubljane aa OF ln da vsi ti ljudje pričakujejo Tita. Glede odnosov do Angležev je dejal, da so med njimi ljudje, ki pričakujejo od Angležev odrešenje. "Ne pričakujmo od tam ničesar, ne pozabimo, da so Angleži prostozidarji, da je angleški kralj predsednik prostozidarske lože in da so Angleži protestanti. lato velja za Amerikan-ce." Ustanovitev "Srednje-evropske katoliške države" je bil načrt tudi Winstona Churchilla, ki je na vsak način zahteval, da se "druga fronta" prične z invazijo skozi "ljubljansko odprtino". To Je preprečil pokojni Roosevelt. Angležev In Amerikancev ao pričakovali v Ljubljani tudi drugi voditelji domobrancev, ki ao do zadnjega sanjali in verjeli v "katoliško drŽavo" In ločitev od Jugoslavije. Z vsem tem Je povezano tudi vprašanje Trsta, poleti anglo-ameriških letal nad Slovenijo, propaganda proti Jugoslaviji v zvezi s Steplncem itd. Čl-tateljl naj čitajo najnovejšo Izdajo Adamičevega T & T in skibno prečita jo vso vsebino. (Dalje prihodnjič.) Poljska in Čehoslo* vaška in pogajanja glede Hemtije Britanske čete ostanejo na Grškem London.—ONA—Ii zanesljivih virov prihaja vest, da Je angleška vlada ugodila prošnji grške vlade, du bi britanske čete ostale "še nekaj čaMa" v deželi. Grška vludu je baje utemeljila svojo prošnjo z rariogom, da Je sedanji položaj na Balkanu tako napet, da nobene predvidnoatne mere ne morejo veljati kol pretirane. Angleži so baje numeru-vali zapustiti deželo takoj po plebiscitu. Omenjena odločitev, du bodo ostale angleške čete "Še nekaj časa," Je padla najbrže potem, ko je angleška vlada odločila, da n« more ugoditi grški prošnji, du bi pomagala oborožiti del civilnega prebivalstva kot neke vrste novo orožniško silo. Mogoče Je tudi, da ae je angle-ška vlada tako odločile radi dogodkov zadnjih dni v prekopu, oziroma prelivu, ki deli celino od otoka Krfa. Najprej je zadela v tem prelivu angleška vojna ladja nu mino, Pozneje so prišla poročila, da je bila neka druga angleška ladje obatrelje-vana. Ta poročil« je pozneje dcmeritiml britanski komandant te Udje. »r volivcev zahteva totitev stiškega loitana "»■-V nedeljo, dne 8. sep- W so se zbrali ob 10. do-* Pod lipo pri Gradičku 'J« n delavci iz Stične in »okolice. Čeprav imajo se-n veliko nujnega dela, se ■*»lo okoli 300 volivcev, "K>vno pod pro svojo zahte-J) oblast napravi konec go-J™1 moči stiškega samo-je bil m je že danes 1 "krikahzma na Dolenj- New York. — ONA - Poljska in Čehoslovaška bosta zahtevali, du jih zunanji ministri velike četvorlee povabijo k vsem razpravam, ki bodo posvečene mirovni ureditvi z Nemčijo — In fcloer vaa) v toliko, v kolikor se Imelo ta pogajanja tikala vprašanj, ki ao zanje važna. Govorice na heidnikih hotela Waldorf Astorija zatrjujejo, da te prava pogajanja glede nemške mirovne pogodbe ne bodo začele letoa. temveč šele prihodnje leto, najbrže v Bruslju Francija je namreč zapretila, da ae vprašanje Nemčije odloži na pozneje, ker francoaki zunanji minister Hidault ne more odpotovati Iz Francije rudi notranjih |x>litlčnih razmer. Kar ae tiče Poljake ln Ceho-»lovaške, ne more biti nobenega dvoma, du sta obe deželi neposredno in v veliki meri zainte-lesirant nu vprašanju, kako bo utrjen mir z Nemčijo. Do zdaj ^e ilobtlu le Poljska s strani 8e>-vjetske unije zagotovila, da bo podpirala njene sedanje meje t Nemčijo. Čehoslovaška, ki hoče nekaj manjših popravkov meje, ni bila deležna nobene take obljube, |M du ae vrnejo nazaj na Polj-sko. Nekatere govoric* trdijo, da nem« rava gvtiural Anders kupiti posestvo v severni Irski, do-člm si te |>o diugih vesteh že nabavil Ii * A<> v bližini Hima, kjer baje nsmersvs živeti v /stišju, ! ne ds b' se bsvil s politiko London. — ONA - I/ poljskih be gunskih krogov prihsjs veat, da je b»lo naznanjeno generalu Aoderau in drugim vlaokim poljskim častnikom, da Jih angleška vlada ne bo postavila pred izbiro — kot večino | »oljskih vojakov Anderaove at made — da se ali pridru/ljo i/aeljenikom, ki bodo nastanjeni v eieželah, ki se* pripravljeni, da jih »prejmejo, ali PROSVETA V ZALI Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) S Ukimi lepimi besedami sem jo pregovoril tem lažje, ker je tudi starka neprestano režala vanjo in ji pripovedovala, da bo drugače prav gotovo beračila na stare dni. Kako bi se ubožica he ustavljala? Ali naj bi ila služit? Kam pa z otrokom? Vsakomur je hudo, če je v taki stiski, najhuje pa ženski, kadar se je prej spečala z moškim, ki ni nič vreden, kakor ni bil nič vreden Pečarjev Miha. No dobro! Vdala se mi je, in h gospodu sem šel, da na-. ju je dal na oklice. Prismode so se smejale, ko so naju poročali pred velikim oltarjem svetega Martina; pametni ljudje pa so govdrili, da je storila prav, ker me je vzela. Pametni ljudje so namreč vedeli že takrat, da sem dobrega srca, da bi vsaka ženska lahko izhajala z mano. Tudi Lenčka bi bila, samo da je hotela. Pa ni hotela, ubožica, ni hotela! V pondeljek je bila poroka. Godcev nisem najel, nekaj poličev vina sem plačal pričama v gostilni, pa je bilo vse opravljeno! Tako sem bil oženjen in prav srečen sem bil, ko sem pripeljal ženo pod svojo streho. Pa se je tudi precej poprijela gospodinjstva, da je bilo kar veselje. Pometala je, pomivala in brisala, da se je kar izpremenila vsa hiša, da je malone nisem poznal! Kdor je pameten, naj se oženi! Moja prva in zadnja beseda je ta. Ože* njen sem bil, pa se ne kcsam. Že zaradi tistih prvih dni po poroki ne, ker so bili vsi lepi dnevi! V pondeljek je bila poroka. V četrtek potem mi je dejala žena: "Vzemi samotežnik in pojdi po balo v Inharje!" Vzel sem torej samotežnik in se odpravil na pot. Pri veži je žena še zaklicala za mano: "Pa otroka tudi pripelji!" 'To je ena, da ga pripeljem!" sem odgovoril veselo. Po pravici povedano, tudi jaz sem si želel otročiča v hišo, ker je bilo to ponižno, tiho in človeku tako vdano otroče! V Inharji ni bilo kaj naložiti. To sami veste! Starka mi je sicer nekaj trobila na uho, da Lenka po materini smrti že dobi svoj dežel, da ne bo zapuščena in da ne pride praznih rok pod mojo streho. Pa so bile same prazne besede in drugega nič! Vesel sem bil, da sem dobil ženo, in še tako, kakršna je bila moja Lenčka! Za drugim pa nisem gledal. Čemu neki, in kje naj bi se bilo tudi jemalo? Naložil sem majhno, plitko skrinjico in v nji malo, prav malo prazniških cunjic. Tudi staro zibko sem naložil, da bi imelo otroče kje spati. Pa sem jo nekaj založil, da je ni opazil vsakdo, ker sem predobro vedel, da se bodo zijala prodajala za mano, kadar bom vozil "balo" po vasi. Tudi sem si mislil, da bi ji ne bilo všeč, če bi se zibka ne skrila. Če je človek v nesreči, so takoj neslani ljudje z neslano besedo pri rokah in se šalijo s siromakom! Pač pa sem vzel otročiča na voziček; v skrinjo živalce nisem mogel zapreti, ker bi se bila zadušila. To je tfitovo. Zatorej sem mislil: "Kaj mi je do poljanskega sveta!" Pa sem otroka naložil na voz, da ga je opazil vsakdo, komur se je poljubilo. Od veselja je dekletce vriskalo, ko sem drdral s samotežnikom od Inharjev niz-dol in pri tem še vestno pazil, da mi ni padlo z vozička in prišlo v kako nesrečo. Pri otrocih moraš vedno paziti, to vem dobro, najsi nikoli nisem imel svojih! Ko pripeljem svoje breme—živo in mrtvo— tam doli do sredi vasi, je stal človek na vaškem mostičku. In njemu na ljubo je bilo vse pokonci! Na mostičku je stal in imel poslušalcev, da se je kar trlo. Stari Prodovec, stari Primož, stari Zrinec in še obilo drugih je tiščalo tja, kjer je omenjeni človek prodajal svojo modrost. In otročaji, ti pa so kar zijali zgolj od strmenja. In to po vsej pravici! Možak je nosil od nog glave čisto novo opravo. Pa kakšno! In na zelenem telovniku mu je visela veriga, lahko rečem, da ne manjša od tiste, ki z njo pri Stemburju vlačijo vedro iz vodnjaka! Samo da je ta železna, ona na zelenem telovniku pa je bila vsa srebrna! In nekje na prstu mu je tičal srebrn obroč, kakor jih nosijo najbogatejši mesarji. Če me s takim prstanom udariš v sence, pa sem lahko mrtev! Prav lahko! In v levem ušesu kar tri murčke'in na novem klobuku krivce, pogumno na spredaj zasukane! Ni čuda, da je vse drlo k njemu, da ga je gledalo in se mu čudilo. Ko me ugleda, zakriči name: "Hoj, Tinač, ali doto voziš?" ' Jezus, ti se me usmili! Res bil je Pečarjev Miha, in naravnost iz Amerike je bil prišel. No dobro! Ni se mu smililo otroče, njega rodno otroče, ki je v siromaštvu svojetn sedelo na plitvem zabojčku, kjer je bila spravljena še plitvejša balica njega matere! In širokoustno je vprašal: "Kaj doto voziš, Tinač?" In bingljal je s svojo veliko verigo, da je kar zvonilo, Mn dečki in možaki okrog njega so se grohotali, da se mi je zdelo, kakor bi čul tolpo vran, če nepričakovano ugledajo ptico kanjo. In grohotal se je tudi Pečarjev Miha, ta poštenjak! Kaj sem hotel! Tiho sem peljal svoj voziček mimo njih in na vozičku otroka, ki ni bil moj, pač pa njegov, ki me je sramotil in smešil vpričo vse vasi. Sam v sebi pa sem dejal: "Ta ne bo prida, in to mi bo napačho hodilo!" Ko sem doma odložil in v hišo znosil vse, kar sem bil vzel v Inharjih, sem molčal in ne z besedico nisem Črhnil ženi, da je prišel Pečarjev Miha iz Amerike. Čemu bi ji bil pravil; saj se kaj takega zve samo po sebi, in dobri sosedje že skrbe, da pride novica pod streho! No dobro! tOaljt prihodnjič.) 06 premieri dokumentarnega filma "Jugoslavija" la rasgovora s režiserjem Leonidom Varlamovim V Beogradu je bila pred kratkim slavnostna premiera sovjetskega dokumentarnega filma "Jugoslavija". Premieri tega filma o borbi jugoslovanskih na rodov proti fažizmu je pnsostvo val tudi avtor filma, režiser, lau reat dveh stalinskih nagrad, polkovnik Leonid Varlamov. Film "Jugoslavija" vrtijo v Sovjetski zvezi te nekaj mesecev, v sami Moskvi pa brez pre stanka že dva meseca in pol. Predstave, ki na njih predvajajo ta film, se povsod spreminjajo v prisrčne manifestacije bratstva med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi. Film je sinhrom-ziran na 22 jezikov, ki jih govore narodi Sovjetske zveze, ta ko da vsi sovjetski narodi lahko v svojem jeziku spremljajo film. V naši državi bodo sinhronizirali film na slovenski, makedonski in italijanski jezik. V Sovjetski zvezi je film "Jugoslavija" vzbudil povsod veliko navdušenje in zanimanje za Ju goslavtjo. Strokovna filmska kritika se izraža o njem kot o enem najboljših dokumentarnih filmov, kar so jih izdeluli v Sov jetski zvezi. Za sovjetske ljudske množice ima ta Mm velik pomen, ker bodo ob njem spo znale jugoslovanske narode in njihovo borbo za svobodo. I)s leč na jugu Evrope so se v najtežjem času domovinske vojne dvignili jugoslovanski narodi, da bi pomagali svojim bratom na skih narodov in občudovanje njihovih junaških dejanj v štiriletnem boju proti skupnemu sovražniku. Zaradi visoke umetniške vrednosti in notranje sile, ki je lastna filmu "Jugoslavija", so film predlagali za stalinsko nagrado. Režiserju filma, Leonidu Varla-movu, je uspelo vzporedno z vojno kroniko dogodkov prikazati tudi žilavi, neuklonjivi duh jugoslovanskih ljudskih množic. In prav psihološka poglobljenost dviga film "Jugosalvija" nad o-stale dokumentarne filme, ki se omejujejo v glavnem le na kronološko prikazovanje dogodkov. —Leonid Varlamov se Je začel udejstvovati na področju film ske umetnosti že leta 1930. Kot dijak kino instituta se je učil in istočasno praktično delal. Za svoj dokumentarni film, ki v njem obdeluje snov iz aovjetsko-finske vojne, je dobil stalinsko nagrado. O filmu "Jugoslavija" pravi Leonid Varlamov: "Ta film J* samo ena stran v zgodovini o borbi Jugoslovanskih narodov.— &c ko smo se borili prt Stalin gradu, mi Je prišlo na misel, da bi i/delal film o osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Tako se Je ideja filma "Jugosla vija" rodila še pred Stalingra dom. Kmalu nato je odšla v Ju goslavijo posebna skupina kino operaterjev, ki Je pod najtežji mi pogoji snemala dejanja jugoslovanskih partizanov. Prt sne manju filma so sodelovali naj vzhodu. Tako vzbuja Mm pri boljši kino operaterji Sovjetake sovjetskih gledalcih globo k o armade Eden irmed njih, Vik« fcraUko ljubezen do Jugoslovan tor Muromcev, je padel pri Tr stu, ko je snemal osvobojenje Trsta. Kino-oj>eraterji so skupaj s partizanskimi borci preživljali težke in slavne dni med narodno osvobodilno borbo." ' Spomladi 1944 se je neko noč spustilo v Bosni pri Prijedoru le talo, ki je pripeljalo režiserja Varlamova in njegove sodelav ce. Kino operaterji so se razvrstili po raznih odsekih jugoslovanskega bojišča in tam sne mali partizanske borbe. Istočasno so snemali tudi vse zani mivejše dogodke iz življenja tamkajšnjega ljudstva. Režiser Varlamov si je zadal nalogo, iz delati Čim bolj stvaren in pre prlčljiv film, zato je bil stalno povezan z ljudstvom in borci Tako je lahko občutil in doumel domovinska čustva Jugoslovan skih narodov in prežel a temi jčuatvi svoje filmsko delo. Film je vsestransko popoln. Zanj so uporabili tudi nemške filmske kronike, ki prikazujejo nemške ofenzive proti partizanski voj ski. Leonid Varlamov Je eden Izmed najbolj znanih režiaerjev sovjetskih vojnih dokumentar nih filmov. Režiral je filme "Manerheimova črta", ki je zan dobil prvo stalinsko nagrado "Poraz Nemcev pred Moskvo,' "Stalingrad," ki je prinesel Var lamovu drugo stalinsko nagrado "Zmaga na jugu" in "Jugoslav! Ja". ki je tudi predlagan za sta linsko nagrado Poleg teh fil mov Je Varlamov režiral tudi nekaj dokumentarnih filmov, ki prikazujejo razvoj in izgradnjo Sovjetske zveze. Dokumentarni filmi l Dotiku ee A*FOMene«? TAKe 056D FAT T6TW« BOTCH«. Ti filmi so verna in resnična slika življenja, so izraz borbenosti n domovinske ljubezni. V njih stopajo v ospredje ljudske množice v enaki meri kot glavni junak. Z zgodovinskega in psihološkega vidika so Vdrlamovi filmi dragocen dokument o veliki borbi slovanskih narodov za svobodo in samostojnost. Varlamov je mojster dokumentarnih filmov in je v svojem ustvarjanju nedosegljiv. Sedaj pripravlja nove dokumentarne filme "Resnica o Španiji" in film "O Ivanu Mihailoviču Kalininu", ki o njem sovjetski ljudje pravijo, da je bil "za delavca delavec, za kmeta kmet, za izobraženca izobraženec." V svojem razgovoru se je Varlamov dotaknil tudi naše filmske proizvodnje. O njej se je izrazil :akole: "Vi ste na pravi poti in imate sposobne ljudi, pravilno razumejo popien in potrebo filmske umetnosti. Ko boste obvladali filmsko tehniko, bo jugoslo- R&zni mali oglati HIGHEST WAGES For Single Needle Sewing Machine Operators Spector Sportswear Co. 1123 Milwaukee Ave. WOODWORKERS AND MACHINE OPERATOBS Steady work / Free Insurance and many other benefits. Time and Vi o var 40 hours AfcS WOOD PRODUCTS 430 8. Green St. Hay. 4053 FOR SALE ALL MODERN STUCCO IVi STORY HOUSE 2 Garages 1 Acre Land with Fruit Trees For information call: LOMBARD 1590 or see owner MR. ANDREW LESTAK 35 St. and Meyert Rd. Downars Grove. III. Experienced SET-UP MEN • Drill Press • Punch Press Aluminum and Zinc Casting DIE CASTING CO. 1501 N. Halsted St. THANKSGIVING! Oeert at a U. a. Arm, m*m Sail lar »4 at S.r Q| HI —I leeleSee ,ii CVsrts*.;*-*-, vanski film nedvomno zavzemal lepo mesto. Potrebno bi bilo, da bi vsaka ljudska republika Jugoslavije izdelala film o življenju svojega naroda z vsemi značilnostmi in da bi te filme prikazovali v vseh ostalih ljudskih republikah. Na ta način se bodo jugoslovanski narodi med seboj najprej in najbolje spoznali. Taki filmi bodo opravljali pomembno delo v poglabljanju odnosov med jugoslovanskimi narodi. Filmska umetnost je ljudstvu najlaže dostopna in za ljudstvo najlaže razumljiva. Film lahko gledajo ljudje iz najbolj oddaljenih vasi in prav zato opravlja film med ljudstvom tako važno politično in kulturno nalogo." (Po "Borbi".) Razni mali oglasi DEKLE ALI STAREJŠA ŽENSKA za hišna dela in paziti na otroke.— Spi lahko pri nas ali doma. Kličite: INDEPENDENCE 9285 ali ALBANY 8144 GLEJTE GLEJTE PRIDITE . DANES Zdaj je čas, da zidate na vaši ali na naši loti. Izberite si iz • naših načrtov. V Aft KRASNI« IZ OPEKE ZIDANI "BUNGALOW" Nitk« cene—$5,950.00 in več ali pa $$00 naplačila kupi prijazni dom, široka lota, furnace gorkota, Cena $5,950.00 Po dnevu, večerih in ob nedeljah so uljudno vabljeni G. I.s na ogled. 355$ ARCHER AVE. . LAF. 0909 POCKET MAKERS Men's Special Order Coats Highest Rate of Pay IDEAL WORKING CONDITIONS Full or part time Overtime If desired K & M Tailoring Co. 2704 W. North Ave. WE NEED AT ONCE PETEK, 22. NQVEMBP » Razni mali oglati HELPERS WELDERS AND FITTERS 5 DAY WEEK DAY or NIGHT SHIFT EXCELLENT WORKING CONDITIONS GOOD PAY MAKE YOUR NEXT JOB GRAVER'S COME AND SEE US Employment Office Open from 8 to 5 P.M. Monday to Friday GRAVER TANK & MFG. CO. 4809 Tod Ave. EAST CHICAGO. IND. "PROLETAREC" —Soeielialično delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske toe. rveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angležkem Jeziku ■tane $3 se celo. $1.71 ta pol. $1 ta četrt leta. naroČite si gai Naslov: PROLETAREC chicago 23. ILL. 1301 South LawndaU Potrebujemo iskužene MRAMOR POUŠERJE Ročno In strojno delo PEERLING- SHEDD Y MARBLE CO. 4006 Wett Taylor St. UPHOLSTERERS WANTED Earn more than $60.00 weekly for 40 hr. 5 day week. Overtime if wanted. Excellent future. Report ready for work. A-I UPHOLSTERING COMPANY 1039 No. Ashland WANTED Girls or Women for Sewing SAUSAGE CASINGS PLANT Sewers—Musi have experience on Power Machine. For other departments will accept learnen. Steady work Good pay 40 hour week MAX SALZMAN, Inc. 4«1* 8. H«lsl*d St. GIRLS - WOMEN typists • STEADY EMPLOYMENT • COMPARABLE SALARY • IDEAL WORKING CONDITIONS 5 day—40 hour week American Optical Co. 10 S. Wabash 8th Floor See Mr. Gibson I Patchers Rubbers For Radio Cabinet Department Good Pay MOTOROLA GALVIN V Prosvetl so dnevne svetov ne la delavske vesiL All Jib Oiate rnk dan* JRaznijnali ogla,i MACHINISTS BENCH HANDS STEADY WORK - c;00U W.J 50 hour week - v2 over 40 k BLAC™ machine -_M?JL Albany Ave experienced ~ Lamp Shade Makei Inside or Horn. Work . Steady Good Pay 3fl*a ?AaRTfELD LAMP SHOP 391$ S. Ashland A v. Tri f -------*,»«nqie WE GUARANTEE UFEfiuf-EXPERIENCED ALL AROUM *i ,n yPH°L8TERER "" $1.70 per hour . Slead Bring Tools FRANK IBACH It SON Euclid 556 Qak Park. EXPERIENCED^^ SHEET METAL WORKER $1.95 ** hour In and Outside Work - stoa* GENERAL SHEET METAL W0 _1846 W. Carroll PACKERS EXPERIENCED or INEXPERIENCED Comparable salary 5 DAY WEEK Apply at once American Optical 10 S. Wabash Ave. 8th Mr. GIBSON AU GLEDATE ZA DOBL PLAČO IN STABILNOST?! Telefon kompanija ima n«J takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od tačtlkt plača 72 4 c | uro. po treh mesecih 77 ^c na i la po iettlh mesecih po I3H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do j ure ponoči. . Oglasite se pri ILLINOIS BELIl TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem urtdu is ie v pritličju 309 W. WASHINGTON SHEET METAL WORKER! AND GRINDERS EXPERIENCE NOT NECESSARY Steady Work - Good Pay - Time and One-Half Over 40 Hi ART METAL PRODUCTS 514 S.Green St. Mon.27 All ste naročeni a« dnevnik "Pregreto"? Podpirajte sto) Usti naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. redne konvencije se lahke naroči na list Prestalo It prttteje eden. dva. trt žtlri ali pet članov is ene družine k eni nan* nlnL List Prosveta stane se vse enako, se člane ali nečlane M 00 m eno letno naročnino. Ker pe člani ie plačajo pri asesmtntu II JO u tednik, te Jim to priiteje k naročnini. Torej sedtj ni vsrokt. red de Je list predre« ta člaqe SNPJ. Lltt Prosvett Je vtit »aitaiat gotovo Je ▼ vaški družini nekdo, ki bi rad čital lltt vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli pipč od družine In bo rahteval sam tvo) M tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tskoj nsznanitl uprsvniitvu UM In obenem doplačati dotično * vsoto listu Prosvett. Ako tr*a J* stori, tedaj mora upravnlžtvo znižati dttum i» to vsoto naročniku. Cen« lit tu Prosveta Jei Za Zdruft. države In Kanade $$.00 1 tednik In________ 4 JO S tednika ln____S.$0 3 tednike ln_____1.40 4 tednike ln_________1.20 $ tednikov In______nič Za Evrope Je - m Za Chicago ln okolico Jt ...J** 1 tednik la J tednika in---- 9 tednike in 4 tednike in f7* 5 tednikov in - u JBM Itpelnlte spodnji kupon, priložite potrebne esoto Money Order e pismu in ti naročite Protrelo. lltt. ki Je etla I ----------J)---- PROSVETA SNPJ 2$5T So. Lawndale Ave. Chicago t$. I1L Priloženo požllfam naročnino sa Utt Proseeto esoto • - -L Ime____________________________ČL druAtva U------ Nat lov Uattvite tednik ln ga priplžlte k moji earočnitl od članov moje družinet t. ______ČL družfet M----- _________________ČL druiles ž!---- • _____________ČL družm It. -— ČL črvkt*t ŽL —— ___Državs -- Metle............. Nov naročnik □ Beroč elk D