IMMMHiMnMaHHI Največji iloranaki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3 00 2 Za New York celo leto - $7.00 GLAS NARODA Ustislovenskih .delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. baaed every day except 3unday» and legal Holiday*. 75,000 Reader*. —_________________________________________— ~_. —-— . _^^^__— —^___ _ __TMPneHBWWBS" iii i* 'i --: PS-H........ TRLKPONj CHalMWi 3—387« Entered m Second Claw Matter September 21. 1903, at th* Port Office at New York, H. Y„ under Act of Oongr— of March 8, 1870 TELEFON: CHelaea 3^3878 HO 268. — STEV. 268.__HEW YORK, MONDAY, NOVE MBEB. 14, 1932. — POKDEUKK, 14. NOVEMBRA 1932__VOLUME XL. — LETNIK XlT H 0 0 V E R JE POVABIL ROOSEVELTA V BRO HIŠO HOOVER JE MNENJA. DA BI NE BILO PRAV, ČE BI SAM ODLOČAL 0 VAŽNIH ZADEVAH Francija in Anglija »ta obvestili vlado Združenih držav, da ne moreta zadostiti svojim finančnim obveznostim. — Poslanici se sklicujeta na Hoov-jeve in Lavalove izjave. — Zaenkrat se še ne ve Če se bo Roosevelt odzval Hoover je vemu vabilu. Južna Evropa se zanaša na Roosevelta WASHINGTON. D. C., 13. novembra. — Državni department je danes objavil besedilo dveh not ki sta mu jih izročila francoski in angleški poslanik V notah je rečeno, da sta Francija in Anglija prišli do zaključka, da ne moreta zadostiti svojim obveznost m napram Združenim državam, kar se tiče vojnih dolgov ter da je treba vprašanje vojnih dolgov čimprej nanovo uravnati. Dne I 5. decembra bi morali plačati znatne vsote, toda to jima baje nikakor ni mogoče. Ta korak francoske in angleške vlade ni nikogar presenetil. Ze dalj časa se je splošno govorilo, da bosta prosili za podaljšanje roka. "" MacDonaldov in Herriotov kabinet temeljita svojo prošnjo za revizijo vojnega dolga na izjave, ki jih je dal predsednik Hoover francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu, ko ga je obiskal v Beli hiši. Hoover je tedaj rekel: — — Kar se tiče finančnih obveznosti, obstoječih med raznimi vladami, bo najbrž treba moratorij podaljšati. Tako podaljšanje bo dosti pripomoglo k odpravi svetovne gospodarske krize. Združene države imajo dobiti dne I 5. decembra od Francije devetnajst milijonov, od Anglije pa pet indevetdeset milijonov dolarjev. Italija, Belgija, Cehoslovaška, Poljska, Finska in Litavska morajo plačati od $100,000 do 3 milijone. Vse te države so že sledile oziroma bodo sledile vzgledu Anglije in Francije. RUDNIŠKA . NESREČA V ANGLIJI V rudniku je nastala eksplozija. — 24 maj-nerjev mrtvih, štiri še pogrešajo. — Druga nesreča v enem mesecu. London, Anglija, 13. novembra. JWKJ čevljev globoko pod zemljo jo v rudniku W i pran v Lancashire okraju nastala eksplozija, nri kateri je bilo ubitih 24 majnerjev, J 4 pogrešajo in so najbrž«* tudi u-biti. Tekom nekaj tednov je bila to že druga eksplozija v tem o-lcra ju. Sto šest majnerjev je bilo v rovu ob easu eksplozije, ki je pretresla okolico. Delavci izven rova so slišali pod zemljo močno bobnenje in pod no^jjnii se jim je tresla zemlja. Takoj si poklicali sosednje rove in jim naznanili nesrečo. Poleg vhoda v rov se je zbrala velika množica ž^na in otrok in odigravali f-o se nad vse žalostni tere je posegla tudi policija. NEMIRNA i BOLI VIJCI ____IRSKEM OBSTRELJUJEJO Na dan premirja so re- SOVRAŽNIKA publikanci priredili pa-1 ------- rado. — En moški je bil Eo iV1^1 bombardirajo iz ubit. — Angleško zastavo so strgali. Dublin, Irska, 13. novembra. Nemiri na dan premirja so trajali do zprodnje jutranje ure. V spopadih je bil en msla-vo dneva premirja. Demonstrant je, ki so nosili znake z napisi "Doli z angleškim blagom" in rso klicali: '"De Valero bomo kronali za irskega kralja". Demonstracije so se pričele, ko so nekateri voditelji irskih republikancev pozivali ljudi, da sna-mejo angleške zastave. Ljudje so trgali cvetlice z oblek, vsled česar je prišlo do spopadov, v lca- NA POSEBNEM VLAKU PREDSEDNIKA, — I 3. novembra. — Predsednik Hoover je povabil svojega naslednika, governerja Roosevelta, v Belo hišo. Poslal mu je dolgo brzojavko, v kateri pravi, da bi njim razpravljal o vprašanju mednarodnih dolgov, kajti vsled not, ki sta bili danes objavljeni, je postalo to vprašanje skrajno pereče. Ker je Hoover prepričan, da ta zadeva ne bo rešena pred potekom | njegovega termina, se mu zdi potrebno, razpravljati o tem s svojim naslednikom, predno da kongresu kaka priporočila. ALBANY, N. Y., 1 3. novembra. — Novoizvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt je sprejel Hooverjevo brzojavko, toda za enkrat še ni defi-nitivno izjavil, kdaj se bo odzval povabilu in če se mu bo sploh odzval. Splošno prevladuje mnenje, da bo takoj odpotoval v Washington, kakorhitro se bo iznebil težkega prehlada, ki se ga je nakopal na kampanjskem potovanju. Roosevelt ne more do 4. marca prihodnjega leta ničesar ukreniti, vsekakor je pa dobro, ako'ga Hoover že prej uvede v državniške posle. Govorice, da bo Hoover že prej odstopil in napravil prostor Rooseveltu, so bile brez podlage. LONDON, Anglija, I 3. novembra. — Ako bi se začela med angleško in ameriško vlado pogajanja glede nove ureditve vojnih dolgov, bi bil moratorij avtomatično podaljšan. Takega mnenja je že vsaj angleška vlada. , Nova ureditev vprašanja vojnih dolgov bi utrdila zaupanje po vsem svetu in bi izvedla ugoden vtis na trgovino. prizori. Iz rova je pobegnilo 78 majnerjev toda 3 izmed njih so morali biti prepeljani v bolnišnico. ker so bili ožzani. Tudi nekateri rešilei so bili ranjeni. Po več urnem zelo naporaem delu so spravili iz rova 24 mrtvih majnerjev. ki so jih nesli skozi jo-kajočo množico, Vsled majnerske | navade so tudi rešilei stavljali v nevarnost svoja življenja. Vzelo je celih sedem ur. predno so mogli izkopati mrtva trupla izpod velikega kupa premopra in kamenja. Wifcan, Anglija, 13. novembra. Komaj po enem mesecu, ko je rudniška nesreča zahtevala 19 človeških žrtev v rudniku v Leigh, je zopet drtwra nesreča pobrala še več žrtev. V rudniku je bilo ob času nesreče 106 majnerjev; v normalnih časih jih je bilo po 500. Med rešitelji je bil tudi ravnatelj Edgefield Colliery Co., ki je vstal iz bolniške postelje, si nadel plinovo masko in odšel v rov. Nad tisoč vojakov irske armade je korakalo po ulicah in so demonstrirali proti dnevu premirja. Policija jih je napadla vsakih par niinnt. V mogih letih je bil to največji nemir na dan premirja. Proti večeru so ise ljudje razšli, toda zgodaj »zjutraj so se nemiri zopet ponovili. Po ulicah so se med seboj suvaJi in pehali ter borili s policijo. Mnogi so klicali: "Hočemo republiko!" •Xavalili .so na mnoge trgovine in razbili okna. Policija spočetka ni nastopala strogo, konečno pa so se denionstrantje razšli. Bolnišnice so bile zelo zaposlene obvezovanjem ranjencev. Zračni škadron je letel nad močno posadko v trdnjavi Xa-i nawa. jo bombardiral in Para-j g vaje i so imeli občutne izgube.) Mnogo vojakov je bilo ubitih. j Trdnjava Xanawa je najvaž-j nejša paragvajska postojanka v i Pilcomavoo kraju. Tu je bilo zbirališče paragvajske vojske. Tu- I kaj so se pripravljali na napad na 1 bolivijske trdijave Ague Rica. Murguia in .Saa vedra.. ( Bolivijska javnost je zelo hvaležna čilskemu poslaništvu, ki je priredilo veliko zabavo, ki ima namen zbrati sklad za bolivijski Rdeči križ, ki ravno serlaj zelo | potrebuje raznih potrebščin za svojo pomoč na fronti. ŠESTNAJST LETS0VJET0V Industrija je zelo napredovala. — Tudi Rusija čuti depresijo.— Kmetje bodo trpeli pomanjkanje. AVTOMOBILISTOM Moksva, Rusija, 13. novembra. Sovjetska unija, pričenja svoje 16. leto v primeroma boljšem stanju kot pa ostali svet. toda tudi njej ni-prizanesla depresija. V primeri z drugimi državami ima Rusija to prednost, da vlada v njenih mejah popolen mir. j V Rusiji ni stavk in bojev med kapitailom in delom intudi ni političnih prepirov, ki ovirajo napredek naroda. ■Xa zunaj je Rusija zadnje leto Vendar pa je nekaj upanja, četudi se ne kaže v javnosti, da b«j novi predsednik Združenih držav, ker ima za seboj celo velifto deželo. prevzel vodstvo, da reši narode jugozapadne Evrope gospodarskih in političnih posledio medsebojnega nezaupanja. Xarodi južnovzhodne Evrope si ne žele vojne, temveč bi radi med seboj trgovali in bi radi plačali svoje dolgove, da čim prej pride v deželo blagostanje. Pred leti so nagrmadili orožja in municije in so hoteli eden drugemu razbiti vse imetje, zdaj po uvidevajo, da jim bo težko plačati velikanske dolgove tujim državam. Rooseveltu se mogoče dolg držav južnovzhodne Evrope, nr; zdi velik problem, vendar pa dolgujejo Zdr. državam $500.000.000, Angliji 100.000.000 funtov šter-lingov in Franciji štiri bilijon« frankov. Ta posojila so jim bila dana za popravo škode po vojni, toda skoro vse države so mnogo V S F, P O V S O D" Pr^obila na svojem ugledu in tu- posojil porabile za nabavo novega 1 di položaj na Daljnem Iztoku ne orožja. Los Angeles, C al., 13, novembra. — Pod tem naslovom je nfk ogroža več njenega obstoja. Dvomi v nekaterih državah, da ' Države tega dol pa ne morejo odplačevati in prosijo za odgodi- „ _ i , » • » , tev. moratorij, znižanje obrestni; oee, cigar s.n je umrl pod kolesi j bi Rusija mogla plačati svoje ob-j ^ ifd v drfavah< kot avtomobila, objavil pismo, ki Ka ( veznosti. so se razpršil., ker je ( na pri v Xemciji so Xazijci zahte- v prestavi objavljamo v svarilo Rusija vse točno plačala. Poga-,^ izbrLs ^ tujeffa do, onim. ki vozijo avtomobile. j Janja ruske vlade z drugimi dr-, V istraaski opazovalei eVrop- - V spomin dragega sina. ki za vami za nenapadalno pogodbo 'ke mike so se preprii:.ali, da nam je bil tako kruto odvzet, čn-' dobro napredujejo, zadrzu.ie jih , - , , . j v t. . « države svojega dolga ne morejo ti pisec, da je njegova dolžnost,' samo se Romunska zaradi Besara- z I da objavi ta poziv. — Dvoje življenj je bilo strtih, eno pa uničeno, in vse po nepotrebnem. STARE IZKOPINE V NEMČIJI FRANCOSKO VINO ZA AMERIKO bije. V trgovini občuti Rusija največjo depresijo. V zadnjih treh letih j« izsrubila najmanj 500 mi — Ako se nam avtomobilistom Kjonov dolarjev vsled padanja, iz-kani mudi. mislimo na one male. voza. ki polnijo ulice; mislimo na smrt-1 Leta lf>30 je znašal ruski izvoz ni boj materinega srca. ako kate-150 do 75 milijonov dolarjev manj rega pohabimo ali pa celo ubije-mo. i — Avtomobil imam zavarovan da olajšam de-katerih o- Pariz, Francija, 11. novembri Odbor za izvoz vina v poslanski samo iz razloga, zbornici je naprosil vlado, da naj narno breme starišem t preiskuje razmere, v koliki meri troka se.m po nesreči poškodoval. „ . I bil° mogoče izvažati francoska toda kaj nai naredim, da bi od- Mainz, Nemčija, 12. nevembra. vina v Združene države. Franco- pravil srčno bolečino starišev. ka- Xemski arheologi izkopavajo va- ska javnost je mnenja, da ima terih izguba bo zatemnila vse dne- si v Ilunsbrucku. zapadno od1 Re- Francija vsled ameriških predsed- ve njihovega življenja? Xjiliova na. med rekama Moze » Xahe, niSkih vo,itev Z(i|o vHiko prilož ?roza bi me spremljala po dnevi ki so po starih sporočilih izginile nost za izvažanje svojega vina. j in ponoči, in bi legla ponoči po- \ srt*dnjem veku. | Francoska javnost je pi-epriča- lek mene na blazino, vsako noč in Kot pravijo stari zapiski, je bi- na (la bo vsjed aniPriškili volitev lo 58 vasi. k. so na nepoznan na- prohibicija odpravljena, čin izginile. Pred nekaj leti so v gostem gozdu zasledili prve zna-' Pariz, Francija, 11. novembra, ke teh izgubljenih vasi. Zaradi Poslanska zbornica je sklenila. kot pa ga je vlada pričakovala po svojem petletnem načrtu. Letošnji primanjkljaj bo najbrže še večji. Pod najboljšimi razmerami bo narod vsled petletnega načrta postavljen na hudo preizkušnjo. Pole** tega trpi trgovina vsleo slabih prometnih zvez. Kmetova volja je bila vpognjena vsled tega. ker za svoje poljske pridelke ni dobil drugih potrebnih stvari. Celo med komunistično stranko je bilo fdišati pritožbe, da je vlada napravila veliko napako, ker se je tako strogo držala kolektivne taktike. V drugem slučaju bi mogoče ta sistem zelo dobro deloval, toda lansko leto je vlada pobrala po kmetijah pridelke in živino za ojačenje svoje armade v Sibiriji, ker je bila velika nevarnost, da izbruhne vojna z Japonsko. Pri tem je treba pomisliti, da opravlja poljska dela samo ena? vsak dan, dokler bi živeL — O. prijatelji, v imenu naših malih, pazite na svoje avtomobile in pazite na otroke, ki gledajo .... . . . ., - - . , ., , k nam#za svoje varstvo, pomanjkanja denarja pa ni bilo «a napr<*u francoskega poslanika _ ^ . 7 razbi mogoče izkopavati. v Washingtonu Paul Claudela. da' • ° . .osnj.a d 1. julija jih je bilo na j je, da bo letošnjo zimo na deželi bvetovna trgovina znaša komaj polovico toliko t»ovo Zgrajenih 42. f primanjkovalo hrane in bodo ne- kot je znašala leta 1 929. 1 California v je na prvem mestu j kateri trpeli pomanjkanje, toda XT j • i i ji • i i vi- z letališči. Texas pa jih ima i industrijska središča in mesta i^aroam aonouiu sitoro vsen dežel SO se skrčili U7. Pennsvlv ania ima 103 leta-j imajo zadostne zaloge. na polovico. Na svetu je kakih petindvajset milijo-! A,aska ima 65 letališč. | Ker pa je vojna nevarnost na nov nezaposlenih. Vse to je treba vpoštevati pri^ je na i:etrtein Daljnem iztoku minUa, je npa- i - J.. . ••lil j s 96 letališči; med temi jih je 18 \ nje, da .bo vojaška nprava mo- konem ureditvi vojnih dolgov. I mestnih. I gia razdeliti nekaj živeža med po- plačati drugače, kot da omejijo oboroževanje in z denarjem, ki bi bil sicer izdan za orožje, plačajo dolgove. Dokler dolgov ne odplačujejo, ne dobe tujega denarja, kar pa je neobhodno potrebno, druirače se more prebivalstvo o-mejiti v svojih življenskih izdatkih. kar pa lahko dovede do nemirov in eelo vstaje. Ogrska porabi za oboroževanje 150,000.000 pengov na leto. Romunska 55 milijonov dolariev, Jugoslavija 40 milijonov, Cehoslovaška 50 milijonov in Avstrija 15 milijonov dolarjev. Večina naroda v teh državah želi. fla bi se izdatki za vojsko znižali in odplačeval dolg. zato žele. da bi se novi ameriški predsednik postavil na čelo temu gibanju. BOJI V MAHČDKUO London, Anglia, 13. novembra« Ob kitajski južni železnici so se obnovili vroči boji med Japonci in uornimi Kitajci. V eni sami bitki je bilo ubitih 500 Manču-kuov in 13 Japoncev. To poročilo prihaja iz Harbina preko Tokio v London na Daily Express. trebne. Uporaba mesa, masla ii< ma*ti je po mestih že omejena. Vlada pa je mnenja, da bo ta položaj trajal samo nekaj časa in da zaradi tega ni treba izpreme-niti politike. Ugledni komunistični voditelji, ki so p^ leti kritizirali vlado, so 1)ili izključeni iz stranke iH izgnani. Jeseni 86 J6 industrija znatno izboljiada in jesensko obdelovanje zemlje je doseglo višino lanske g^ let*, Om _ _ _ _ ^_ i________^_- _____«__...... . . • r .. HEW YORK, MOKDAY, NOVEMBER 14, 1932 THE LARO*8T ILOflRI DAILY il V. I. 1 BORAH IN ZAVEZNIŠKI DOLGOVI Lansko poletje je bil predsednik Hoover proglasil enoletni moratorij na zavezniške dolgove. Vvaževal je te-šaren gospodarski položaj evropakih držav ter je donme-val, da se bodo po preteku enega leta toliko opomogle, da bodo že vsaj deloma zadostile svojim dolžnostim. Moratorij je ie davno potekel, sedaj so se pa začele evropske države oglašati in zatrjevati, da ne morejo plačati.. Prvi sta se oglasili Anglija hi Kram ija. (? . . L , . f ... o _ 4 r, , i,-, . | istočasno pri obeli, to ti- Italija, oenaior i5oran, predsednik senatnega odseka za zuna- Knkrat Italija zagovarja n-m- uje sadeve, je rekel, da bo pot, ki sta jo ubrali Anglija j ta i wtianke, intrijAf m bol- Franeija, dovedla do uničenja etafisadfc Prošnje za M-!*?"** ** rrvizUi niirov" « ... . ' 1 I nth pogodb ter zatrjuie. tla so bi- daljsanje moratorija je treba vpostevati le v slueaju. reji,, mirovne zgodbe krivieue tu-bodo narodi, ki nam dolgujejo, zmanjšali svoje vojaške si- di 7a "J®- kor niso (la,,> toliko. Ie na kopnem in na noriš. - koIi,kor bi .,ma * m»- J. . i r mi kr\nnni žrtvami. (hu- se mo- Dejstvo, da Velika Britanija zaenkrat ne more rajo <*>obito v koionijalnih vpra- plaeati, — je rekel senator Borali. — ni tako velikega po- ^"J11' »M>Praviti v korist Italije. mena kakor immW.I.L.. li..;......; i; ^ Istočasno pa ista Italija, ki je po NEMŠKI ODGOVOR FAŠISTOM Značilno je, da je Mussolinijev, umeti. kaj pomenijo za Slovane _ . , . in za Nemce v rtlijamkih mejih govor v Turinu. v katerem je po- . ... 1 • svetinje materinega "jezika m narodne «kulture! Fašist s stisnjenimi ust ni i zasleduje vsakega Itali- veličeval 10-letno ustvarjenje fa šizma in pndtil aklamirati cisto idejo italijansko ga načijonalizma. ki da je najlepši biser v kroni fašističnih nape hov, izzval v nem-Skih naeijonalistirnih krogih prav strupene komentarje. Kljub temu. da se je šef fašistične vlade izrecno postavil /.a nemške težnje in proti francoskim načrtom v vprašanju enakopravnosti v obo-rož«vanju. si nemški naeijonali- jana v inozemstvu in pazi. da se ne kratijo njegove kulturne pravice. Zakaj pa ne uveljavi istega načela pri občevanju 7. narodnimi manjšinami, ki prebivajo poleg Italijanov v fašistični drža-vi? Evropa zarude.no gleda na fašistično Italijo, danes ravnotako. stični listi niso pustili vzeti pri-' kakor »,ref1 10 ,eti Brezna rein«* Jike da Italijo spomnijo na neka- in nrzoačajnost njene zunanje. t*ra neljuba dejstva in na vsako- kakor niene Stranje politike ni pomanjkanje logike v njeni zn nanji in notranji politiki. ! so zamenja, ki bi dokazovala so- i lidnost državnega organizma. Xe I morejo biti. Tn tudi privlačne si-Tako piše "Deusehe AUgemei- ],. nimajo za onega-, ki bi iskal ne Zeitung" v uvodniku, katere njenega prijateljstva. Tudi v zg«»-niu je dala naslov: "Olkrita be- dovini narodov pridejo datumi, seda Italiji", da prevladujeta dan-j ko se vršijo obračuni in takrat danes v Evropi dve veliki struji. mora navadno drago plačati Ena skupina držav hoče na vsak ' vsaka neanačajnost. ki jo je na-način oliraititi 'in^clotakijivost ! roti zagrenil. Ravna pot naj-vseh mirovnih pogodb ter strogo : boljša pot in fašizem bi bil lah-p»zi. da bi se ja nič ne izpreme- j ko otekel velikanske zasluge za nilo na zemljevidu, katerega so > obnovo mednarodnega reda. ako narisale mirovne pogodbe, s ka-1 terimi se je zaključila svetovna vojna. T>rugo skupino po tvorijo države, ki bi rade ravno j>te mirovne pogoVlbe odstranile, čes da ne odgovarjajo načelom prava in pravice, ampak so bile poraženim državam proti njihovi volji usi-l.H'nc. Toda poleg teh dveh izrazitih skupin se nahaja v Evropi še ena država, ki hoče sodelovati bi brezkompromisno in dosledno v svoji notranji in zunanji poli- PEVSKA D&UdTVA v Zedinjenih državah Amerike P O Z OB ! NOVE PESMI Sede« moških ifcorav ia en me*an 1.) Materinski j<<7.ik moj. ^ I'od Tvoj i Mi wkuom. 3.1 Pozabljen. 4.) Sen mkitlosti. 3.) Se »tare ceste so. »>.» Večerna peseni. 7.» Smeje -se ti. 5.» Kadar korakaj« vojaki. Cena posameznih zbirk je $2.50. Pri vetjem naročilu S - -J 4 in vir I»a J1J>0. (Poštnina jc pri teh ee-nuh všteta. > Pri vsakem naročilu ne ;rleu rje v i kovačnici. Ko se je u-nje posušilo in se je napravil na njem trden negativ kovanega srebmjaka. je izvrtal na enem delu negativa majhno luknjico. skozi katero je vi »I raztopino. Trn. ki j»> ostal po vlivanju, je nato odpilil. novec pa odrgnil z nekim prahom. Te po»kuse je delali Zor,- že v juliju in avgustu. | Jij|o je par let pozneje v veli-kar Zore tudi sam priznava, trdi ki dvorani ljubljanskega Tnion pa. da je vs,- ostalo le pri pesku-j hotela. Ne bom rekel, koliko ms sili. ki se niso obnesli. Odločno ; jft bilo. toda trli .smo se. Galerija zanika, da bi napravil kak falzi- j ptfna. dvorana, hodniki in fikat in ga dal v promet. Materi- i»j| j,, praznik petdesete obletnic« jal. iz katerega so napravljeni fal- i Peter Zgaga O PETJU IN NAVDU&BNJU. le na kopnem in na morju. — Dejstvo, da Velika Britanija zaenkrat lie more plačali, — je rekel senator Borali. — ni lako velikega pomena kakor vprašanje, zakaj Velika Britanija misli, dsi ne more plačati. Kaj je do veil lo •• civilizacija u-ničena, če bomo še naprej korakali \*t tej poti. — Lstega dne, ko je časopisje sporočilo. s^K>darska kriza še 11 i dosegla svojega viška, ampak da se mu sedaj približuje. Anglija in Francija ne bosta osamljeni v svoji trditvi, da jima ni mogoče plačati. Kakšnih rt-presalij naj se posluži Amerika V gospodarskem i »ogledu ne more Evropi vee škodovati kot je škodovala sebi in Evropi s svojo carinsko politiko. Vojakov pa menda tudi ne bo pošiljala v Evropo, da % orožjem iztirjajo dolg. Novi grobovi. V Rodici pri Domžalah je umrla Mariea Šmonova. — V Kristininem dvorcu v Me-dlo^u pri fVlju je umrla v stari»-sti 78 let za se h niča Te<>dora Fran-ko'va tašča polkovnika v pokoju. l»an«"nega direktorja in graščaka kolikor bi ona zaslužila .s »Vf>ji- Kvarternika. mi krvnimi žrtvami, (hu- se mo- j — Po dolgi mučni bolezni je rajo osobito v koionijalnih vpra- v SJovonjgradcu umrla Marija šanjili popraviti v korist Italije. • Chiades. vdova''po deželnem arhi-Istočasno pa ista Italija, ki je po varjti iz Gorice, tašča slovenjgra-kriviei in proti volji prebivalstva | skega župana in odvetnika dr. ter brez vsakega zgodovinskega Uratkonča, ali strategičnega razloga zasedla velike pokrajine, kjer pr»*l)ivaj«» j Dr. Anten Jerovšek umrl. Nemci in .slovanska plemena, ne' X* večer pred praznikom Vseh samo .surovo odklanjaj* vsak. Se Svetil, se je po daljšem boleha-tako rahel migljaj na revizijo, nju preselil v večnost Monsignor ampak tem tujim narodnostim odreka vsako pravico celo vsako možnost, da bi izrazili s-voje ]ui-tožbe. Italija ^je ostala zvesta svojim tradicijam. V zgodovini je o-na vedno bila na strani močnejšega vedno je imela dve železi \ ognju, vedno s<> je okoristila. Sodobna Italija je produkt neznan-čajno-ti in nenačelnosti njene zunanje politike. Ali se Italiji še zdi čudno, da niti ena niti druga od imenovanih evropskih skupin nima pravega navdušenja, da bi sprejela njeno sodelovanje.' dr. Anton Jerovšek. ravnatelj mariborske Cirilove ti-karne. ustanovitelj in načelnik Spodn.jesta-jerske ljudske posojiLniee. pred- setlnik ravnateljstva mariborske Mestne hranilnice, marljiv gospodarski delavec in politik. Doma je bil iz Spodnje nove vasi pri Slovenski Bistrici, kjer s«- j<> rodil 23. maja 1874. Že kot kaplan v Vojniku s«- je začel ude istvovati v javnem spo-V tej zvezi je .potrebno omeni- J darstvenika so prepeljali iz Mari-ti še eno čudno dejstvo. Italijan- j bora v Sloven ko Bistrico, kjer ski fašizem je nacijonalni ideal se je vršil pogreb, pomaknil na najvišjo stopinjo vrednot. Kako je mogoče razu-meti. da zopet isti fašizem tujim narodnostim, ki morajo živeti v njenih mejah ne dovoli niti naj-' rahlejših nacijonalnih čustev! Ka vno fašist bi moral najbolj do- BWMABMA NAKAZILA IZVBfiUJSMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKMt VAM POKAŽE NA- STOPNI SEZNAM ▼ maoBunio ■ /t italijo BteM-----------— $ 3.50 Lir 100 \_____________$5.70 ---------- $ 5.00 ur aoo................$11.20 $ «-T5| Ur 900_____________$14.40 $ ras |f Ur 400------------------------------------$11.75 UtJS i Ur 500_________$26.75 $7*401 Ur 1000 ..................$5250 -—. >tot y*J »^tol v «tnar|ih «11 aruCiu ▼ AJmsiteiB boubihi WaCAlo t 500 morau poslau_$ ».70 M IZ tun - — m*o, " - $41-10 " > $81.10 kraja tepirtllo v dolarjih.. LtTTtR mm pia>|M»i ti. TEL BUBEAU ffWW 8AKSEB) VOfkK. li V. TJvAft MADATVA i • - .i . ^ ._* . CWWmm^^ . M«^ JulJIC. j|H|BNrBOBst^SSU B$rOQft . i —i • ' * * Preiskava o ponarejanju cev. bankovcev, imajo zopet presenečenje s ponarejanjem kovanih 10 in 20-dinarskih srbnijakov. To pot ne gre za tako resno in obsežno zadevo kakor pri ponarejanju papirnatega denarja. Kakor se vidi z dosedanjih rezultatov preiskave in iz majhnega števia Klabo ponarejenih kovancev, ki so prišli v promet le ob prvi nepazljivosti prodajalcev, m- je stvar že v prvem počet k u pokazala kot prav slab in neuspel poskus. Kamniški orožniki >o vložili mnogo truda, da čimprej izsledijo falzifika/torje srebrnih kovancev. Kakor poročajo. jim je v kratkem času posrečilo prijeti razpečeval ko v osebi žene tovarniškega ključavničarja Oeepka iz Kadomlja. Oeepkova še vedno taji. dax ni razpečevalka falzifika-tov. čeprav so vsi spoznali v njej žensko, ki je ponujala ponarejeni denar. Orožniki kljub intenzivnemu poizvedovanju in preiskavah niso mogli dognati, kje je ženska dobila falzifikatc in kdo jh izde-1 u Pri poizvedovanju v Itadomlju pa so prišli na drugo važno >led. Neki dfflavec je izpovedal, da je prišel pred kratkim k njemu na obisk sorodnik iz moravške okolice in mu povedal, da se je pred kratkim oglasil pri njem 32-letni t posetnikov sin Anton Zore. vulgo jTominčev iz Stegne pri Moravčah, kovan- pokazal mu je polno pest drobi- Ni treba. «la bi iin^l človek dar za i»et je pa ga pet jo prevzame. Ža vsaj incne. Trikrat me je tako mogočno prpvzHo. da sem se smatral za trepetajoč«« bilko |M»Ieg mogočnih, šumečih hrastov. Vv-lfj mi je bilo žal. tla mi ni dat Bo^ daru. x katerim je nekatere tako bogato obdaril. Zelo mlad sem bil še. ko me je zanesla usoda v Trst. iu neke lepe -nedelje visoko gori na Opčine. Nedeljsko popoldne, ki je >arao ob Jadranu mogoče. Spodaj mesto. ki so j,- polenilo v poletni vročini. Od <»beliska na Opčinah je krasen razgled po Jadranu, polnem malih čožotskib ladjir s pisanimi ja!nik j«-dvignil taktirko, in zajcrmelo j»* "Morie atlrijan.sko". /o vtčkrat prej in neštetokrat pozneje sem slišal to pesem, pa ni bila nikdar tako zapeta kakor t»>-daj. Zdelo so mi je. da je morje ostrmelo in vem** poslušalo zapoved. ki je v pt-smi vsebovana. Ko smo pozno zvečer dospeli v Tr.st. so nam pravili, da so slišali, kot bi čudno grmenje odmevalo tam daleč otl istrske obali Slo-venr«' je navdalo grmenj«* z nadn. Tjahc pa strahom. In roti Mariboru. Okoli 2se jo prip«-ljal do Zlatoličja. kjer je bila preko ceste potegnjena 4 mm debela žica v višini 1.23 m ter bila na enem koncu pritr- sl o venske him.ii" "X a prej zastava Mla ve!" Mojster Hubad st«»pil i»red zbor (Jlasbene Matice ppv<-i so tako zapeli našo narodno himno, da je šlo vsem skozi kosti. Takrat sem drugič občutil, kakšno moč ima pesem <'e bi takrat ktlo tla 1 šepetajoče povelje: — Pojdimo! — pa bi napovedali tedaj mogočni Avstriji vojno in bi šli pr«»ti nji. Zgodilo s»* jt> vse nekaj bolj pomembnega in veličastnega. Peso m je utihnila, mojster Ilubad so je priklonil in poka »a! v prvo vrsto. S klopi .se jo dvignil sivolas- starček sedemdesetletni Davorin Jenko. ki je bil da! v z«jnni mladosti slovenskemu narodu bojno pesem. Istočasno >»o se odprla stranska vrata na desni, na otler je prišlo petdf-set «'-lan«»v zagrebškega jena ob brzojavni drog. ua drnPevskega društva "Kola", in nji fjem koncu pa ua jablano. Sirno- . . " . med katerim je bil tudi 10-di-mič. ki ovire ni pravočasno zaq>a- Iz kamniškega okraja prthaja- ( narski srebrnjak. za katerega je sil. je z vso silo zavozil v njo. pri jo vedno nove senzacije. Komaj, trdil, da gaje napravil njegov čemur se je žica pretrgala na dvo-se je nekoliko pozabila ponareje- brat Ivan (>niwijpni s0r0(ln valska afera 10 in 1000 dinarskih nioravške doline je tudi iz, lik iz je tudi izpove-tlafl. da je prišel Anton Zore h kovaču Vineencu Burji na Sela in ga prosil, naj mu napravi klešče za ponarejanje denarja. Kovač Tiurja, ki je pošten in priden o-brt-nik. je odkloni! njegovo prošnjo. in ga fivaril. naj se ne peča s tako nevarnimi rečmi. je. K sreči ni bilo hujše nesreče, kakor da mu je razbilo pri volanu dve šipi. Simonič je vzel del žice s sebtjj in zadevo javil orožnikom pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Orožniška potruija se je tak«>j na pot M a na lice mesta, a ni več našla drugega dela žice. pač pa j en telovnik. Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N.Y. Mali Oglasi I imajo velik uspeh i | 8 I I •-' ' ' ' * J ~ ' I Prepričajte se! | I ZZZ^SSmw——j hov načelnik je izročil J« nko !«»-vorjev venee rekoč: — Veliki Jenko. Hrvati so ti klanja ju! .Minila .s«j leta. liilo je meseca septembra leta. 1918. V ne\vyor-ški Carnegie IlaH. Par tisoč ljutli je bil«> v ogromnem prostoru. Sedel sem med poročevalci, tik pod odrom. Xa odru je bila pa najbolj pestra slika, kar sem jih videl v življenju. Ob strani so st**ii češki legijo-narji, ki sa dospeli iz Sibirije pre-k«> Vladivostoka v Ameriko. Fantom se je poznarfo. kaj so prestali. Pred legijonarji so pa sedeli: senator Hitchcock, ki je vodil "Wilsonovo zunanjo politiko. Tomaž Masarvk. sedanji predsednik čehoslovaške republike, najalav-nejši .pianist Ignac Padere^vski. poznejši poljski predsednik, in Hrvat Hinko Hinkovič. ki se je bil v zloglasnem avstrijskem procesu sijajno zavzel za preganjane Hrvate. In vstajali so drug za drugim ter so k temeljitimi dokazi in strašnimi obtožbami rušili Arstrijo. Naposled je pa stopil na oder Kozak Adam Didnr. član npw-vorške Metropolitan Opere in zapel z gromovitim glasom slovansko himno "Hej Slovani!" Kdor je bil takrat navzoč, rt. kaj pomeni umetno ustvarjeno navdušenje za domovino in za na* rod. t "Gk» Naroda" j Owned and PnbU^tod by (A Corporation V mak Sakaer. Pratitat L. Baiit, Tnma, m W. mk Btnet Bfafk al Manhattan. New Ymk City. N. Y, •GLAS NAIODA* ___iVafaa rfthaPte—le)__ land Bvery Day Except Buniays and Holiday« la «rto Mm* wnm aa Ameriko ta Z* Mew Tort, wm celo leto ......$7iM M« po do...................... $6 00 Za pol leta....................$3.50 t* pol ifti ...................... 00 Ka hwinHtTV sa cdo Mc S7.06 ta iatrt leta ..................$1.50 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $8.00 ▲drerttannoat oa Aftecsent "Olaa Naroda" l«lwja mkl dan lafaea« nedtlj ta praialkoT. Doplal brea podplaa ln oaebnosti m ne prlob^njejo. Denar naj te blagovoli jtUJiti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se aa» tudi prejMOje blvsliMe naznani, da hitreje najdemo naclovnlka. "CUU® MA10DA". tit W. iftlh Stmt. M«f Mu N. Tckfkm; CHelaea 3—»78 •ItAI mopr 1TEW TOU, MOTOAY, WW»MHB 14, 1939 TD LilOBT HOfl 9MKLY fcP.tK KRATKA DNEVNA ZGODBA JAKU R02ESCYET: MLINAR IN KRALJIČNA /'r« f' /«kal mli- narja, ker mu je bil Mari uiurl. Bili pa so dobri časi. dela in zaslužka povrnil donti in za mlinarja v samotni grapi se je bil prišel ponujat samo eden. Kmetu ni bilo posebno \weebno po volji. Tako gladko ali ostro, in natanko tako prvo. drugo in tret.io moko. kakor katera želi. Gospodinje so zdaj same prihajale v mlin naročat, kako in kaj hočejo imeti. Gospodarju pa je merica kazala, da zmelje njegov novi mlinar skoro še enkrat več, kakor rajni stari. Tiste čase je prevzela v deveti deželi vlado |*> kraljevi smrti njegova edina hči. Prelepa kraljična je bila in |k> takratni modi je dala razglasiti, da vzame ah moža one-na, ki bo znal prav odgovoriti na tri vprašanja, pa naj b » visokega1 ali nizk'ga renin in od koderkoli. I Seveda, kdor ne odgovori i»ra*. .1 zapade glavo, zakaj tudi to je takrat moda velevala. Veliko jih je po-kiisil<> svojo j -rečo. a v* i so /,al">stno končali. L«'-1 pi fantje .-> bili vmes. razumni in /Jahtnega rodu. ali skoraj sleherni je prišel že po prvem vprašanju in j odgovoru pod rabljev meč. Ali jt 1 kdo prav odgovoril ali ne. je »nalila kraljična sama. ki je vprašanja '.a-j .stavljala z zakritim obrazom. Pno Mfiraaanje je bilo: "Kaj j je najdražje ua svetu V Snubci s> odgovarjali j>o svoji pameti: mati. zlaio. pamet, neumnost. u«*sr»s'-a. oblasr. samota, čast. ženski jeiik. mir itd. Vsak je |m» vedal. zakaj .-e um zdi to ali ono uajtlražje. iu kolikor bolj zal in postaven 1'aut je bil. tem iflasneje j« ljudstvu pritrjevalo: "Dobro je povedal !** Kraljična [ta je na vse take -odgovore dejala mrzlo; "Nisi |>ogo-dil?" in nesrečne*« snnhe* je odvede I rabe I j na uwriaee. Ije eden. ki je na prvo vpraaa-njh odgoxwil: "(ioreče sr«-e*\ je čiil tudi drugo vprašanje: "Kaj človek najtežje najde!" Ta »ntthee je imel precej velika in občutljiva .-topala. fMjr>voril je po svoji veri in i'.kuanjavi: **{>v-Ijarja. ki bi znal lepe in ne pn*tes-ue čevlje delati!" Po tem odgovoru je moral tudi on z rabljem na morišee. Pred smrtjo je dejal ljudem, da mu je le žal. da ni prišel raje v copatah snubit. Morda bi bil imel |H>tem več sreče. Tretjega vprašanja kraljičini III bila ie nikomur zastavila. Ljudje 1» od začetka vreli skupaj gledat, kako so na niorišeii j»od rabljevim mečem umirali --.inibači. Xekateri zares junaško, drugi po-.o ljudje, ki so nosili žit * v kmetov mlin. šele po M. letu izvedeli zgodbo o muhasti i in trmasti kraljični v deveti deželi. X'a dolgo in široko so o nji govorili. Marsikoga je od začetka mikalo. da bi šel poskusit srečo, a jc potem xlncltal. ko je premislil. da tolikim in tolikim, ki so bili lepi. pogumni, žlahtne krvi in učeni, ni uspelo. K«» mi pa ljudje vse zgodbe .> kraljični v deveti deželi že desetkrat premleli in nazadnje skoraj pozabili, se je nenadno raznese! •rlas: Xaš mlinar se je odločil, da pojde v deveto deželo kraljično snubit! "Ta jeJjveka!" .so se zakrohota-li moški. Ženske so |>a tarnale: "O, kilo nam bo potem mlel!?*" "Ne tarnajte. >.aj s<* l>o še premislil !" " N'e |*» se ne!" — so dejale v skrbeh gospodinje. "In če se prav ne. manjka zdaj v slabih časih mlinarjev!" .so menili možje. t. V deveti deželi »e zglasi pri dvornem ministru in pore. da je prišel kraljično snubit. "Xikari!" — mu reče minister. "Re> ni tvoj^i glava posebno lepa. a zate je vendarle nekaj vredna. Čuvaj jo in vedi. da je že dosti boljših in lepših zaradi kraljično padlo!" Mlinar pa ni odnehal in je samo dejal, da bi si rad izgovoril en pogoj. Kraljična je pri izpraševanju zakrita, da smrbcev ne m'»ti njena lepota. Tudi on bi bil rad odgovarjal zakrit, da ne bi njegova lepota kraljične motila. Minister se je nasmehnil in šel ; kraljično vprašat, če kdo lahko pod tem pogojem snubi. Kraljična je dovolila. Jo je že malo skrbelo, kaj ee ne bo nikosrar več. Drugi dan s»o postavili kraljični prestol z baldahinom *red na trg pred jrradom. Okrog prestola so se zbrali imenitniki in na trgu je bilo vse črno ljudstva, ki je čakalo na-I kj veda nega .snnl»ca. i In snubec je prišel, ali prav za \ prav priskakljal pred kraljično, j zakaj noge je imel v vreči, zadrg-j njeni okoli pasa. čez. glavo in život je imel pa nataknjeno drugo vre-j čo. Kraljična ga vpraša: ''Kaj je uajdražje na svetu!" Snubec «* 1 govori : "I.iubezeu. 1 '.akaj za ljubezen tvegam zdaj svojo glavo, ki jo za \\>e zaklade in časti na svetu ne bi!" Ljudstvo je bilo tiho. A ko je kraljična r;usodiia. da je snulyv modro odgovoril, so vsi pritrjevali: "Zares. modro je rekel!" Kraljična zastavi snubcu drugo vprašanje: "Kaj člo\ek najtežje najde ?" "Popolno žensko lepoto, zakaj križem sem prehodil svet in nisem je našel. Moje zadnje upanje je. da jo tukaj najdem!" —jc odgovoril mlinar. Kes ni co si pogodil!" je pritrdila kraljična in ves narod j*i njo. Kraljična zastavi tretje vprašanje. ki ga ni bil doslej še nihče čul. "Gora ima tri vrhove, na vsakem vrhu ra*te drevo s tremi vejami in na vsaki veji sedi ptica, ki ima tri zlata peresa v refrti. Kaj pomeni to?" Ljudje na trgu so prebledeli in si pošepetali: "Zgubljen je. tega ne ugane." Mlinar je *pa. malo pomislil in dejal: "Gora ima tri vrhove in na vsa-kem vrhu drevo s tremi vejami, kar je trikrat tri ali devet. Na vsaki veji sedi ptiea s tremi zlatimi peresi, kar je potem devetkrat tri. to je osemnajst zlatih peres, ki pomeni tvojih osemnajst zornih let!'* "Uganil si!" je vzkliknila kraljična in odgrnila pajčolan z lica. Mlinar pa je snel vrečo z glave, priskakljal k nji in vpričo zbranega naroda sta se objela in poljubila. V največji radoati so potem brž pripravili poroko in svatbo. Narod je bil vesel, da je konec nesrečnega prelivanja krvi. kraljična je bila pa tako srečna, da ae zapazila ni, da je ženin šopast in kozav. -pa da mu uhlji vatran štrlijo kakor .odprte vetrnice. Tako je mlinar postal kralj v 1 deveti deželi in pravijo, da je do pozne smrti pametno in arečno vladal deželi in ieai. Starodavno zdravilo pa—ga prati hrbtobeln "Dtp Irti kri trpel nrprrstaar bolečine itrtiatf* brbtobote. Puih ai 11 ■ •en Titkovntac liniancatc. p« mi nobeden ni potnafi' Prijildj mi je priporočil Anchor Pain-F.*peiler, in ko tem »e le oro<"*am Vam, gos}>od. da se je zaroka med mlado grofico de Mussidan in baronom i de Breulh-Fayerlayem /azdrla. Sieer pa mislim. da bi se itak ne bila vzela, kajti gospo-j diena se počuti zel<> slalio. Pavkar sem sli-' šal, kako so se zdravniki pogovarjali, da morda ne bo preživela današnjega dne. Florestan." Ob tej noviei, ki je ogrožala vse njegovo načrte, je obšla Masearota taka j* za. da je ]>ozabil na svojo običajno hladnokrvnost in udaril na vso moč po mizi. — (»romska strela! — je zakričal. — Sc t se je razdrla Sabinina zaroka. Za tem nekaj tiči. Toda kaj To moram zvedeti. O 1 pelje m ; se k Florestanu. — Nič bi se ne jezil. — je gmlrnjal, —; če bi šlo samo za <'roisenoisa. Toda gre mi! za Paula. Zadeva vojvode de Champ nt* trpi; odlašanja... A Catenae, ra izdajalee. je s j Pei^-veignanoni in vojvodo v zvezi. Govoriti moram s Perpignanom, da bom točno |»o-neen, kaj ve in kaj sluti o tem... Govoriti moram tudi s Karolino Schimelovo, da spravim iz nje tajno. Slednji«1 je bil pripravljen lia pot. Poklical je zdravnika k sebi v soln> in 11111 zaše-petal: — Odhajam in prepuščam ti Paula, Nanj se še ne morem zanesti tako, da bi.ga mogli pustiti na izpreliod z našo tajno. Odpelji ga zvečer k Martn-Rigalu in izmisli si pretvezo, da ga boš mogel zadržati pri sebi čez noč. Jutri pa na svidenje! Odhajal je tako zamišljen, da ni slišal niti zdravnika, ki je zaklieal za njim: — Obilosreče! XIX. Ko je prišel baron de Breulh-Faverlav iz palače grofa de Mussidana, ni sedel v kočijo, ki ga je čakala pred palačo. — Vrnite se počasi v palačo, jaz pojdem peš, — je dejal kočijaž^i. Čutil je nujno potiVbo gibati se, da bi u-redil svoje misli. Takrat ko je stopil pred grofa de Mussidana in zasnubil njegovo Jičerko. je zares ljubil Sabino, toda še da-I leč ne. tako kakor ta hip. Od trenutku, ko j je izvedel, da je zanj izgubljena, jo je videt i v še lepših barvah. Zdela se 11111 je lepša, du-[hovitejša, tisočkrat privlačnejša. — Ah, to bi bila družica, po.kakršni sem vedno hrepenel! — je šepetal ves obupan.. Njegovo razočaranje je bilo bridko, raaia : ki mu jo je bilo zadala Sabina, ga je silno BLAZKIKOVE Prati ke za leto 1S33 Kdor jo Koče imeti, naj1 nam piše. Cen« 20C s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ■ ■ ■ ■ VATIKANSKI FILMI fcsv. jt* podelil blagoslov skupini duhovnikov, ki potuje v Hollywood. kjer bo proučila i/.drl ovali ji' zvočnih filmov. »Sv. >tolit'a jf sklenila kljubovati kvarnemu vpli-bu kinematografa z izdelovaiijen* filmov iz dobe prvih kristjanov. ta namen b^do posneti prizori v rimskih katak<»ml)ah. I>ru<»a vr>ta slik bo namenjena življenju svetnikov. ki ima neprecenljiv vzgojni pomen za >edanjo mladino. V>e vlogre svetniko\« in pravičnikov bo-j do odiprrali izključno tluhovniki. Xajm^led je »pisano tudi dejanje ^a film o življenju mc*»lernes:a vernika Kazal sra b » v boju z razlit"-1 nimi skušnjavami in mu narekoval! pravilno odločitev v dvomih, ki jih vzbuja setlanja razredna borba. - ATILOV ZAKLAD -Med Avstrijo in Mad j« !\>ko >•» h-nekaj «'*Hsa i>ij«- lx»j za stare umet--nine, ki veljajo več kot loo milijo-' 1iov zlatih kroti; t>- >o l»i!c nekm'j madjarske. a jih dane.* skrivajo av-i strijski muzeji in ee^arskr gradovi, j Madjari trdijo, da ■%'» ž«- nekaj sto-1 letij pred svetf»vno vojno Avstrij-j ei v.se večje /.<»• >d'»vin.-kf ilrajfiHr-| 11 ost i .sistematično odvažali jz Mad-j jarske n;i Dunaj. Sem .>pada tudi svetovno t<»-' ja i/. J:> uenavadnili lepih zlatih j poKod v >tan»gotski formi, je pri-1 patlal nekemu gotskemu kralju, danes pa leži v dunajskem dvornem muzeju. Madjarska tnli. o štirih zjutraj je še vedno sedel v naslanjaču pri peči. Najraje bi se bil napotil k Andreju. < V je človek 1 nitrat, najde vedno pretvezo, da poseti slikarjev atelje. Ko se je pa zjutraj zbudil, ni imel več te fcelje. Ceinu bi se mešal v to zadevo ( Toda ua drugi strani ga je grizla ljubosumnost. Slednjič je velel za preči in kmalu je dr-ilrala njegova kočija po uli< i La Toiir d' Auvergne. (iospa Poib-veniiva diskretna Andreeva gospodinja, je stala precl vrati naslonjena na ročaj metle, ko se je ustavila pred hišo razkošna kočija barona de Breulha. — Bože moji — je pomislila. — Pa vendar ta gospod ni pripeljal k nami Ali se ni zmotil i Toda njena groza ni poznala meje. ko ie stopil baron de Hrenih k nji z vprašanjem: — Ali stanuje tu akademični slikar Andre f — Kt veda stanuje, — je odgovorila, — že lobri dve leti je naš najemnik. Ah! < e bi bili vsi umetniki taki. kakor on! On nikoli ne pozabi plačati... In kako prijazen, vljuden post režiji v je!. *.. T«»da posc.l 1 iik ji l»il nastrpen. — Povejte mi. kje ima atelje, — jo je prekinil. — Y četrtem nadstropju. .. desno: njegovo ime jc napisano na v ratih. zaiti ur 1110-ret e. Baron de Bronih jc krenil v hišo. Stopal je počasi po stopnieah kakor človek, ki sl» boji. da bi mu lic pošla sapa Ko je prispel v četrto nadstropje in jc že hotel potrkati na vrata, na katerih je bila tablica s slikar-jevini imenom, je naenkrat zaslišal za seboj nagle korake. Obrnil se jc. Pred seboj je zagledal visokega, zelo zagorelega mladeniča v bluzi kakršno nosijo inolelirji pri delu: v roki j«' držal velik«) cinkasto ponev, ki jo jc bil napolnil z vodo. — (lospod Andre i — je vprašal baron de Brcnili. — Jaz sem. — Had bi govoril z vami. — Izvolite torej za menoj, gospod, — ga je povabil slikar. I11 mladi slikar je smuknil med ograjo in baronom naprej, odprl jc vrata svojega ateljeja in vstopil, da bi mogel gost za njim. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuj« mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" lAlODr ygw YOBK, MOITPAY, WOVE MBEB 14, 1932 THE LAEQE8T BLOVEHE DAILY UO.II VSAKDANJI KRUH ( ——^MBOMAH H ŽIVLJEHJA i .......... J Za Gkmm Narod* priredil L FL 50 (Nadaljevanje.) — Ta ženska? Kaj pa to? — zavpije in vrti oči. — In to otroče? Kaj je vendar? Kaj pa imaš. A rt ur * Z razprostrtimi rokami se postavi pred sina. kot bi ga hotela varovati, toda Mina jo potisne win. — 55 A rt ur jem hočem govoriti. , — Tako. z Arturjem govoriti. — jo oponaša Režekova. — Kaj te briga Art ur? Ali mi zopet prklei na mojo ramo? Tukaj nimaš ničesar iskati, razumeš? Mina o*tane mirna. Vztraja pri svoji zahtevi: — Govoriti moram z Arturjem! — No, potem pa samo govori! Radovedna sem! — Režekova si roke vpre v boke. Mina nekoliko pomisli, nato pa pravi jasno in razločno: — Slabo je za otroka, čejrar mati je samska. Zato me naj Ar-tur poroči. — Naj te poroči? Kaj.' — Režekova skoro omedli. Nato pa se glasno zasmeje. — Naj te poroči? Hahahaha! — Nikar se tako neumno ne smej! — zarohni Artur. Mina se vzravna — Mora me poročiti. — Mora —?! Ilahahaha! — Režekova« .se še glasneje smeje. — Da. mora. — pravi Mina. — Tako neumna nisem več. Mlinar mi je to povedal, da mi mora Artur A>ak mesec plačevati za otroka, dokler ne bo FVida stara štirinajst let. In ako tega ne stori. ga bom tožila Ln policija bo skrbela za to. da mi bo plačc\al. Toda jaz nočem denarja. Sinoči sem se premislila : rajši vidim, da me poroči. Tako bo boljše za Frido. ako ima tudi očeta. Kaj ne. Ar-iur? — Postavi se poleg njega, ki še vedno drži otroka v naročju ter ga prijazno prime za roko. •— Ali me boš poročil? Zaradi Fri-j. de! Kaj ne? „ Artur se v zadregi prask« za ušesi. Vroče mu je in rdeč je v obraz, kot šolarček. ki je zasačen pri zločinu. Ne da bi rekel besedo, še vedno gleda malega dekleta. — Da. — pravi Mina. — Samo poglej jo: popolnoma ti je podobna. Ježeš. poglej vendar, kako podobna ti je Frida. — Artur. ne bodi neumen. — kriči mati z druge strani. — to ti more vsaka reči. Dokaz, dokaz! Norec! Vrzi jo ven! Taka laž-njivka ! Taka — —. Glas ji zastane; z dvignjeno roko se zaleti v j Mino in vihti .stisnjene ptvti nad glavo. — Se enkrat reci, da te mo-, ra Artur poročiti! Taka nesramnost! Samo poskusi! Kaj te briga moj Artur? Ven. ven! — Režekova zgrabi Mino za ramo. — Pusti jo. mati! — Z vso silo potegne mater od Mine. Po-nluša sina. toda še vedno vihti per»ti po zraku. F mak ne se za mizo in od tam ji I i je iz iLst cela povoden j psovk. Zmerjanja ni konca. Se nikdar se ni Režikin jezik tako naglo vrtil. F*reneha samo, kadar ji zastane sapa. Na Artur je ve m obrazu se napenjajo mišice. Nervozno grize tvoje brke. Mina stoji mirno; samo hledoba in rdečica na njenem obrazu Laž** njeno razburjenost. Glavo skloni na plavolaso glavico. — Ven. — zavpije Režekova in pljune na tla. — Glej. tla se je odkrižaš! Z velikim korakom stopi Mina pred mizo nasproti besne Reže-kovke. — Ne bo se me odkrižal! — Z roko se nasloni na mizo in /roe ji naravnort v oči. pra*vi neustrašeno: — Hrzdajte svoj jezik! Prestrašiti me ne morete. Toliko sem že doživela, da mr nič več ne more ustrašiti. Takrat ste me pognali z kleti; tedaj se nisem upala — d«ne> stojim tukaj s Frido in se upam! Nikar ne mislite, da sem prišla sem za fcabavo. Pri vas nisem nikdar imela nič dobrega. Ali še veste, kako ste me takoj prvi dan postavili k čebru in ,scni ves dan prala ? Vse umazano perilo sem morala oprati. In še za hrano vam morala plačati! Toda o tem ne maram sedaj govoriti. — Njen glas postane mirnejši. — Zdaj pa imam to dekletce; drugega r.imani ničesar na .svetu. Doma so me vrgli iz hiše, v službi ne morem obdržati pri sebi Fride — imeti pa jo hočem pri sebi in moram jo imeti pri sebi! Da bi jo suvali in odrivali, mojo Frido — ne! Njen glas preide v mrmranje; bolestna poteza ji zavije usta. ustnice se ji trenejo. — O. Ježeš! Popolnoma prebledi; kot v globokih »lislih zre pred se. Artur vidi globoke brazde na njenem čelu in zasmili se mu. — Nikar ne bodi žalostna*. Mina! — Moral ji je to reči, četudi je stala poleg mati. Njegovo srce se omheča, ko vidi otroka v njenem naročju. Njegov otrok---! Spreleti ga nekaj kot vroč. »*trah. In še nekaj drugega je brio poleg; nek čuden, prej neznani občutek. Skoro proti wvoji volji iztegne roko. prime z dvema prstoma mehka otrokova lica in ga ljubeznjivo poboža. — Frida. — pravi nato tiho. — Artur. — zakriči mati; nato pa: — Pojdi svojo pot! S to babnieo boin že sama ob ravnal a Ta ti ne sme biti nič mar! — Več kot tebi. — pravi surovo. — Artur! — Mina ga -prime za rokav. — No. kaj pa je? — godrnja Artur. — <"'e stare ne hi bilo. bi prišlo vse drugače, boljše! — Mina je pošteno dekle, — bodi tiho. — zavpije nad mater. — mislim, da imaš najmanj povoda biti jezna! Režekovka hoče vzrojiti. — Molči. — pravi zopet Artur in žile v njegovem obrazu se napenjajo. — Boljše je. da ne pričnemo zopet. Mina. sedi! — Artur privleče prukeo. na kateri je prej sam ! Jeza Ježekove matere ni poznala meje. Ni bila samo jezna na Mino. temveč tudi na sina. Ta noree! Artur, — zakriči nad njim. — saj ne stoj tuka'j kot bi bil pijan! Nikar se ne pusti, da bi te tako strahova!«. Ne bodi neumen! Tako more reči vsaka. Kje je kak dokaz? — S prsti ropota p« mizi. —- Sem z dokarci! —-Nato pa se zaničljivo zasmeje: — Prav nič ne verjamem, dokler nimam dokazov. Min* pogleda A Kurja. — Artur! — V njenem glasu je bil opomin. —Artur! Reiekov* mati <*tro opazuje sina. Postane popolnoma rdeč in pot mu oblije čelo. — Dokazov ne potrebujem — pravi ponosno Mina. — Moram }mi prWl In goopod Mlinar pravi, ako morem to. mi je lahko do-feati prmm^m Fndo. In ako me ne poroči, mora plačati In JJli- Pozor rojaki KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle —- se zaupno obrnite na nas. In post rež eno boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakserju. Dolgoletna skušnja Vam to jamri. l»isite ihj brezplačna navodila in IHjjawiita na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 West 18th St„ New York. X. Y. /#» CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Serilo (ENGLISH SLOVENS UfdU) $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* 11« West IStta Stm) Mow York City ročence, spregovori nekaj be.sed o svetosti zakonskega stanu. j Med uredništvom paj>ezevega do-j ma kroži nekaj zgodb o avdijencah novoporočencev. V Italiji je nava-j da, da pošiljajo novoporočenci • kmalu po poroki v zahvalo za ča-j; stitke svojim prijateljem vrečico'" konfekt'ali slaščic. Tako je nekoč . med avdijenoo v Vatikanu vzela neka mlada žena iz ročne torbice vrečico bonbonov in jih kleče ponudila papežu. Papeževo .spremstvo je bilo .seveda nad tem zelo ogor-j čeno. kajti niti rimski plemiči in! najviš i duhovni dostojanstveniki 1 si niso nikoli upali izročiti papežu * svoja darila nepr*»redno. To pravico 1 imajo samo člani vladarskih hiš. 1 Toda papež je smeje bonbone spre-j 1 jel in jih izročil slupri. da jih je ' spravil v košarico za darila. 1 Posetnikov papeževega dvora j.- \ zelo mnogo. Nekega dopoldneva Vj! avgustu je prišlo k opoldanski av-j! dijenei pri pa|>ežii 1.10 parov no-j voporočeneev. večinoma iz inozem-l! stva. V avdijeneo k papežu pri-!: ha.ia :o večinoma novoporočenci ka-1 ; toli;ke vere. nekaj jih je bilo pa!; 'tudi židovske vere, a v septembru j so se zjrlasili celo nekateri turški ji novoporočenci. Večina mladih za- J 1 koncev hodi k papežu bolj za a-trakcijo. nego iz pobožnosti. V tem , je pač nekakšen ponos, da lahko ■ človek doma pov*\ da je videl pa-j peža. Nieer je pa treba za avdijeneo ' pri papežu plačati vstopnino v obliki zelo izdatnih milodarov. In v tem najbrž tiči glavni vzrok, da so n ovupo ročence m sedaj tako na ši-1 roko odprta vrata k poglavarju katoliške cerkve. Kriza najbrž tudi Vatikanu na prizanaša, zato se pa I tudi tam ne branijo zaslužka. RAZPRAVA 0 14 LET STAREM ZLOČINU i * __ se vrši preti novosadskim sodiščem. Deeembra leta 1918 sta bila oropana in umorjena blizu Zabija železniški čuvaj Xagy in njegova žena. Tedaj se je zgodilo mnogo zločinov in bi bil tudi ta ostal nerazkrit. če ne bi bila težka vest prisilila Milana Živkovi-ča. da je lani pred svojo smrtjo v subotiški bolnišnici izpovedal, da je z nekim Miloradom izvršil ta zločin. O Miloradu jevedel po-j vedati samo to. da se je izdajal za komita in da je vršil tudi službo pri narodni straži z nekimi bivšimi srbskimi vojnimi ujetniki. Po dolgem Iskanju so "komita" identificirali kot delavca Milorada Ivančeviča iz Mačkov-ea. Možak sieer vse taji, z izpovedjo pokojnega pajdaša in izjavami nekih prič mu bodo pa le dokazali zločin. PADANJE ROJSTEV V ITALIJI Po uradnih podatkih je v Italiji več rojstev kakor smrti tekom devetih prvih mesecev 1932 za >krog 284.000 duš. proti 314.000 za Isti ' ča« v letu 1931 in 319.000 za isto periodo v letu 1930. Potemtakem so v dvoletnem presledku in za periodo 9 mesecev padla rojstva točno za 107,000 duš. Glede na število ljudstva je od-višek rojstva nad smrtnimi slučaji tekom 9 mesecev v letu 1932 6.8 f v letu 1931 7.7 in leta 1930 j 9.6 nri vsakem tisoču prebivalcev. — Oe se ne bo krivulja italijanskih rojstev v bodočih mesecih teea ' j leta dvignila, bo leto 1932 najslab-j I še rojstveno leto za Italijo od sve-j tovne vojne sem. — Tudi število ' ženitev močno pada. 4 nar to dobro ve, ker je visoka oseba pri sodišču. In Artur nima s čim plačati, tedaj morajo njegovi atarisi. — Da, — skonča zmago- « nosno, ko zapazi, kako se je Režekova mati prestrašila. — In pri tem ne popustim, pa ee moram tožiti. To ni bila več ona neumna Mina iz prejšnjih časov. Mina se dvigneš pručke in stoji visoko vzravnana. Da bi dala svojim besedam se večji povdarek. udari pri vsaki besedi krepko z nogo ob tla. • Režekova postane maJo polilevnejša. &e tega bi bilo treba — plačati! In tai sramota! — Artur. — pravi tiho svojemu *inu: — kaj boš naredil? Ali konečno ne bi bilo najboljše, da otroka priznaš? (Dalje prihodnjič.) AVDUENCE NOVOPOROČENCEV PRI PAPEŽU Znižana vožnja, ki so jo uvedle italijanske državne železnice za no-voporočenee na ženitovanjskem potovanju po Italiji za pripadnike ! vseh držav in narodov, je dala papežu po-budo, da hoče tudi on iti na roko mladim zakoncem na ženitovanjskem potovanju. IS tem je tujski promet v vatikanski državi v zadnjih mesecih močno napredoval. Zlasti formalnosti, združene z avdijeneo v Vatikanu, so bile temeljito ublažene, kar je zelo neprijetno zlasti uradnikom po papeževih pisarnah in papeževemu CKsebnemu persona I u, v kolikor se spominja prejšnjih časov, ko >o bile ceremonije ob takih prilikah te zelo komplicirane. [ Stari predpisi glede avdijence pri papežu se sicer formalno niso izpremenili, pač je [»a prišla v navado nova prak*a. vsaj kar se tiče novoporočencev. Mladi zakonci lahko pridejo v opoldanskih urali tudi nepriglašeni na vatikansko dvorišče, in če se jih zl>erc dovolj, ki žele .priti v avdijeneo, jim je želji ! kaj kmalu izpolnjena. Drugi privilegij novoporočencev na poročnem potovanju je. da dobe iz papeževih rok spominsko svetinjo in rožni venec. Ko gre papež mimo klečečih novoporočencev. stopa za njim sluga z dvema košaricama, iz katerih papež jemlje spominska darila in jih razdaja. Tretji privilegij. ki velja tudi samo za novo po ročence. je. do vrneta klečati mo/ in žena skupaj. Ta privilegij j.> menda še |»osebno imeniten. Pri drugih skupnih avdijencah morajo namreč klečati v papeževi sprejemni dvorani moški in ženske ločeno po skupinah. Papež pri drugih avdijencah svoje goste molče blagoslavlja. kadar pa sprejema novopo- Poziv! i s Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate , naj pa oni, katerim je i mogoče, poravnajo na- v ročnino točno. 1( Uprava "O. N." n 2 ZADNJI CARSKI POSLANIK 3 2 m 12 Na eni glavnih ulic rumunske prestol ice blizu kraljevske palače stoji velika palača ruskega poslaništva. ki je pa zdaj že močno za- 3 nemarjena. Nad glavnim vhodom l>a kraljuje še zdaj dvoglavi cai>ki orel, ob rumunskih in ruskih državnih praznikih plapola nad njim ruska državna trobojnica. V palači 1 še vedno stanuje zadnji ruski podanik grot Kozel-Poklevskij. k?»:t i Romunija še ni priznala sovjetske vlade in nima z njo nobenih -stikov, a zadnji carski poslanik v Bukarešti nikakor noče zapustiti i svojega bivališča, češ. da ira je i-J menovala carska vlada in da ni na ; svetu vlad;*, ki bi ga mogla odp »-j klicati. Rumunski kralje^fcki dvogledu je srof Koz.^l-Poklevskij trmast in . . . i pVavi, da nima pravice prodati palače. Polesr njegra stanujeta v p«-la«"i še dva poslaniška uradnika dr. Miljukov in legaeijski svetnik M->-letov. Vsi trije pa žive seveda zelo skromno, ker plač že davno it* dobivajo. Težke živi j en ska razmere so jih prisilile oddati v najem nekemu industrijskemu koncemu vse pritličje velike palače in rin-jemnina jim zadostuje za skromno nfreživljanje. Prodati so morali del krasne notranje opreme posla ruške palače, dragocene preproge in gobeline. krasno porcelanasto in srebrno posodo ter nekaj slik. Zadnji j carski poslanik trdno upa. da bo dočakal izpremembo režima in da !>o lahko polagal račune svojega uradovania. ki se je zavleklo za celih 15 let. t ZEMLJEVIDI ! Stenski zem^evid Slovenije na mr* nim papirju s platneniml pregl- I bi --------------------------------------73«* i Pokrajnl rotnl zemljevidi: Dravska Banovina ___________________JI Slovenske Gorice, dravske ptujsko polje _____________________________________.39 Ljubljanski In mariborske oblasti M Pohorje, K oz Jak ______________________M Prekmurje In' Medumnrje ________24 Canada_____________________4« Zdraienih driav. veliki_______U Mali ________________________13 Nova Evropa___________________________61 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arimu, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po -------------.25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio. New lark — Virginia, OWo, New York — vse kl po_______41 Naročilom Je prnoftlti denar, bo- ; dial v gotovini. Money Order a'i poStne znamke po 1 all 2 renta C« poftljete gotovino, rekomandlrajte . pismo. Knjige podlliamo pottnlne proeto ' i "GLAS NARODA" j SI« W. U Street WW sou * Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 7dni do JUGOSLAVIJE : : PRIPRAVNO : : Snžifnn ©iijiluti* z najhitrejšima parnikoma na svetu EUROPA BREMEN 8. DECEMBRA 16. DECEMBRA Poseben vlak ob parniku v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi iz Cherbourga ■ Tudi redna tedenska odplutja z dobro ^ znanimi LLOYDOVTMI KABINSKIMI ^^ PARNIKI Jg BERLIN STUTTGART ■JSm GEN. von STEUBEN DRESDEN fiTrjVj Za podrobnosti vprašajte kateregaJco'.: loluil nega agenta, ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORK METROPOLITAN TRAVEL BUREAU * (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- 1 TOVANJE ■ - -............—i —f-fzz;--t——---— j ). decembra: _ | fA«"?1 ^BOŽIČNI IZLET) Hivr« >- 7 ^ ^^ * I v Cherbourg ž^j ^^^RH^^^S^tflT^V j lUinu v Itn'>a ^^fg jj^F decembra : SHIPPING vjjg .\!a>Hticb v Cher bo ur* llLW J ^gi Cifiit«- Uj Savola v Gen j« I* * ' '-"-.........~ • ^-.--='1-':—---15. decembra: 15. novembra: Levia«han v Cherbourg 1» Ftremeo Leviathan v Cherbourg In I:renr a decembra: IS novembra: ll^rrtinr v Havre \uloania v Trst Ifeutschland v Cherbourg L^utachland v Cherbourg 22. decembra: 18- novembra: 1'realen v Bremen «»lym|»lc v Cherbourg Eurupa * Bremen 23. decembra: Champ am v Hnw» 23. novembra: Olympic v Cherbourg St. Lioula v Cherbourg Pres. Harding v Havre 27. decembra: Kuri a v L5r»men 24. novembra: Cen von Steuben v Bremen "3 decembra: Nfw Y«>rk v Cherbourg 25. novembra: Manhattan v Havre Berengariu. v Cherbourg '» M. decembra: 26. novembra: Oi>mi»tc v Cherbourg Champ!;«in v Havre Augustus v Genoa _____ _ _________. "" ' ' c"rl""" V JUGOSLAVIJO 23. novembra: Bremen v Mremen Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnucu 30. novembra: New York v Cherbourg fHAMPl A IN Mannaltan v Havre l^-VlTl* Li/Mll Stateridam v Boulogne »i-r Mer SOVEMHll 1 1. decembra: *-•'• hlbrCI Stuttgart v Bremen ■■■■■■^■■■■B Z. decembra: ) PARIS Olympic v Ch-rbour- r _ 20. Javuarja i <]f»cembra: LAFAYETTE lie* v Gen>ja . . C> •lauumjn — Junuorjn 6. decembra: NIZKE CENE DO VSEH DELOV | Katurnia v Trat JLGOSL^VIJF. 7. decembra: Z* oo|a>n