D uš an M or a о e с 
S H A K E S P E A R E P R J S L O V E N C I JT 
5. POT V GLEDALIŠČE. PRVE KNJIGE 
Odkar je Shakespeare prvič posegel v naše kulturno življenje, od 
Linharta torej in od prvih predstav, ki so jih dajali ob koncu 18. sto-
letja nemški komedijanti v ljubljanskem gledališču, pa do prve upri-
zoritve Shakespearovih del v slovenskem jeziku na slovenskem odru 
je minilo več ko sto let. V vsej tej razsežni dobi se ni zgodilo skoraj 
nič, kar bi približalo angleškega dramatika vsaj nekoliko širšim pla-
stem našega ljudstva. Iz vsega tega časa imamo le nekaj pisem, beležk 
in izpiskov, ki nam govore o tem, da j e bilo njegovo ime in delo med 
našimi kulturnimi delavci že v Linhartovi in Prešernovi dobi dobro 
znano, nekaj poskusnih prevodov, ki so se večidel porazgubili ali pa 
so natisnjeni le v odlomkih, in nekaj člankov, ki so hoteli, čeprav po 
večini okorno in ne prav izvirno, približati Shakespeara Slovencem. 
Širši sloji našega ljudstva, vsaj ljubljansko meščanstvo, dijaki in 
inteligenca, pa so se pobliže seznanili s Shakespearom šele, ko so igrali 
v novem ljubljanskem gledališču (v današnjem opernem poslopju) 
»Othella«. Ta dogodek, ki je morda od vseh najpomembnejši za pre-
učevanje Shakespearove poti k nam, nosi letnico 1896.1 
Potrebo po poglobitvi in izboljšanju sporedov v našem tedanjem 
gledališču so čutili že dokaj prej. Celo v dnevnem tisku so se oglašali 
kritiki z zahtevo, naj bi Dramatično društvo bolj skrbelo za klasični 
repertoar. Ob uprizoritvi Schillerjevih »Razbojnikov«, ki je po sodbi 
gledaliških poročevalcev sijajno uspela, so ti znova opozarjali na po-
trebo takega repertoarja in so navajali med prvimi deli, ki naj bi jih 
ljubljansko gledališče pripravilo, Goethejevega »Egmonta«, Molièro-
vega »Skopuha« in Shakespearovega »Othella«. K takim predstavam, 
so pisali, bo tudi občinstvo gotovo raje zahajalo kot k pustim nemškim 
veseloigram in k nekaterim francoskim neslanostim.2 
Namesto »Beneškega trgovca«, ki jo bil napovedan že za prejšnjo 
sezono, pa so krstili 3. marca 1896 Shakespeara v slovenskem gledališču 
prav z »Othellom«, ki ga j e imenoval dnevni tisk »najdragocenejši sad 
Shakespearovega genija« in poudarjal, da j e to v našem gledališču 
prva zares svetovnoznana klasična igra.3 Othella j e igral v tej prvi 
1 Premiera 3. marca 1896. 
2 S 8. novembra 1895. 
3 SN 2. marca 1896. 
uprizoritvi na slovenskem odru Verovšek, Jaga Inemann, Desdemono 
pa Terševa. Prevedel ga je Miroslav Malovrh. 
Gledališki poročevalec »Slovenskega naroda« se j e dan po premieri 
široko razpisal o delu samem, o njegovem mestu v svetovni književ-
nosti, o snovi in še posebej o značajih glavnih oseb; v drugem delu, 
ki j e dokaj manj izčrpen, pa ocenjuje uprizoritev. Ta se mu zdi »do-
stojna velikega pesnika, veliko boljša, nego smo pričakovali«. S to 
predstavo, pravi, j e naša Drama pokazala, da j e sposobna uprizarjati 
tudi najtežja klasična dela. Sodba o posameznih igralcih pa je zelo 
pavšalna in si iz nje težko ustvarimo mnenje o pravi vrednosti upri-
zoritve. Terševa mu je »idealna Desdemona, ki ima pravo razumevanje 
za svojo vlogo«; o jagu (Inemannu) pravi, da j e bil tak, »kakršnega 
si je po naši sodbi mislil pesnik«; Verovšek ga j e presenetil: »da je 
nadarjen in marljiv, smo vedeli. Sinoči pa je pokazal, da se zna uglo-
biti v dramatični značaj, da ima moč in temperament za tragične vloge. 
Njegov Othello ni bil dovršen, taka trditev bi bila smešna, a bil je 
tako dober, da j e nanj g. Verovšek lahko ponosen. Tako velikega 
uspeha ni g. Verovšek kot igralec še nikdar dosegel«.4 
»Slovenčeva« kritika j e bila ostrejša. Ustavlja se samo ob upri-
zoritvi, kajti Shakespearov »Othello« j e »tako splošno znan. da bi bila 
vsaka beseda o njem odveč«. Prvo' dejanje, pravi, je biloi diletantsko, 
od drugega dejanja dalje pa se mu zdi predstava »res taka, da se jo j e 
lahko prebavilo«, kar j e vsekakor zelo majhen poklon igralcem in gle-
dališču. Očita preveč kričanja na odru, vendar — »občinstvo je bilo 
zadovoljno, torej se danes uklonimo tej kritiki«. O Verovšku pravi 
zbadljivo, da j e imponiral najbol j po svoji postavi. Vzrok za njegov 
neuspeh vidi v tem, da so ga prejšnja leta preveč enostransko izobra-
ževali, zato njegove vloge nimajo dramatskega značaja. Vendar, pravi, 
»s tem nismo rekli, da je zavreči njegovega Othella. Če ni bil popoln, 
je bil vsaj časten uspeh«. Ugodneje ocenjuje Inemanna, ki je Jaga, 
»najtežavnejšo vlogo., v vseh potezah pogodil ter jo> igral mirno, a s 
tem večjim učinkom«. O predstavi sami piše še, da jo> je slabila razno-
vrstnost oblek, ki se ni strinjala niti s krajem niti s časom dejanja — 
saj so ženske nastopale večinoma kar v salonskih oblekah 19. stoletja.' 
Po Shakespearovem krstu v ljubljanskem gledališču smo se srečali 
z njim spet v sezoni 1897/98, to pot kar dvakrat, najprej z »Beneškim 
trgovcem«, potem pa s komedijo »Kako se krote ženske«.6 Težišče ljub-
ljanskega gledališča j e bilo v tej sezoni v izvirnih in klasičnih delih, 
kar so poudarjali že pred začetkom sezone ob napovedi repertoarja. 
Značilno je, da so že to pot, ko j e bil Shakespeare šele drugič na slo-
venskem odru, začeli novo leto z njegovim delom, kar se j e v sezonah 
med prvo in drugo svetovno vojno pogosto dogajalo. 
Premiera »Beneškega trgovca«, ki ga je prevedel A. Zima. režiral 
pa Inemann, je bila pri občinstvu in pri kritiki dovol j toplo sprejeta. 
4 SN 4. marca 1896. 
5 S 4. marca 1896. 
" C. Dcbevec, Repertoar l jubl janskega gledališča 1892—1914, GL 1927/28. 
»Slovenski narod« je že naslednjega dne poročal, da se je sezona za-
čela častno in dostojno. Slovenska Drain a, pravi, j e svojo težavno 
nalogo, četudi ne povsem dovršeno, vendar lepo in dostojno rešila. 
Poročilo pravi tudi, da je Inemann igro za gledališče priredil, pri 
čemer pa najbrž ne gre za predelavo, temveč le za dramaturško pri-
redbo. Režiser sam j e igral tudi glavno vlogo, Žida Shylocka. Kritika 
je prištela to vlogo med njegove najboljše. Trditev, da niti v Pragi 
niti na Dunaju nimajo dosti boljšega Shylocka, kakor j e bil Inemann, 
je bila za igralca gotovo zelo laskava. Da tej kritiki ne smemo preveč 
zaupati, pa nas opozarja njeno mnenje o Terševi, ki se j e »zlasti odli-
kovala v prizoru pred sodiščem, kjer j e prišel njen patos (!) do popolne 
veljave. Verovšek, ki j e igral trgovca Antona, je po kritikovem mnenju 
»simpatičen, nekoliko premil značaj«.7 
O začetku nove sezone je pisal tudi Zbašnik v »Ljubljanskem 
Zvonu« in poudaril že v začetku, da se j e s »Trgovcem beneškim« prav 
srečno začela. Obžaluje, da j e Shakespeare pri nas tako malo znan, in 
želi, tla bi dobili vsaj njegova najimenitnejša dela v slovenskem pre-
vodu. Precej obširno govori o delu samem, oceni uprizoritve pa se 
izogne, z besedami, da ji »nimamo vobče ničesar pripomniti«. Da je 
bila Inemannova uprizoritev dokaj svobodna, priča Zbašnikova 
opomba, da »smo nastop med Shylockom in Tubalom nemilo pogrešali, 
ker je bistvenega pomena za motivacijo in nadaljnji razvitek celega 
dejanja in ker je to eden najmikavnejših prizorov sploh«. Tako vi-
dimo, da je Tnemann izpustil med drugim ves prvi prizor tretjega de-
janja, kjer nastopita Shylock in Tubal. 
Ocenjevanju posameznih igralcev se kritik spet izmika z izgovo-
rom, da vlog, v katerih bi se mogli posamezni igralci odlikovati, v tej 
drami sploh ni. O Inemann u. sodi, da j e igral Shylocka s pravim 
razumom in brez vsega pretiravanja, vse je bilo primerno in karakte-
ristično'. Na splošno sodi, da so igrali precej gladko, vendar bi morala 
priti vesela stran igre do nekoliko večje veljave.8 ' 
»Novice« in »Slovenec« o »Beneškem trgovcu« nista poročala. 
V isti sezoni, na pomlad, so uprizorili v ljubljanskem gledališču 
še drugo Shakespearovo delo, komedijo »Ukročena trmoglavka«, ki jo 
je prevedel Anton Funtek in ji dal naslov »Kako se krote ženske«. 
»Slovenski narod« j e predstavo že nekajkrat prej napovedal z dokaj 
neokusno reklamo, ki govori o velezanimivi igri, polni efektnih pri-
zorov, ki se leto na leto' predstavlja v vseh boljših gledališčih.9 V zelo 
skopem poročilu po premieri, ki j e bila 18. marca 1898, je pisal isti 
list o jako lepem uspehu, vendar s pridržkom, da bi moglo biti to in 
ono bolje.10 »Slovenec« se j e omejil na tole beležko: »V petek se j e 
z lepim uspehom igrala Shakespearova veseloigra .Kako se krote 
7 SN 2. okt. 1897. 
8 LZ 1897, 694. 
9 SN 17. in 18. marca 1898. 
10 SN 21. marca 1898. 
ženske'. Najbolj sta se odlikovala gosp. Inemann in gdč. Terševa.«11 
Več o prvi uprizoritvi »Ukročene trmoglavke« naši dnevniki in revije 
niso pisali. 
Prav v zadnjih dneh 19. stoletja, 27. decembra 1899, pa, je prišel 
prvič na slovenski oder »Hamlet«. Igrali so ga po novem Cankarjevem 
prevodu in v Nučičevi režiji. Hamlet j e bil Inemann (kot gost tudi 
znani hrvatski igralec Fijan),12 Klavdij Verovšek, kraljica Avgusta 
Danilova, Ofelija Ogrinčeva, Iloracij Danilo, Laert Deyl, Polonij pa 
Housa. V ostalih vlogah j e bil zaposlen ves naš tedanji dramski an-
sambel.13 
V »Slovenskem narodu« je poročal o uprizoritvi E. Gangl. V prvem 
delu poročila govori o drami sami. Pri tem nas zlasti preseneča, da 
gleda pisec že ob prvi uprizoritvi na slovenskem odru kritično tudi na 
delo samo in skuša poiskati mesta, ki se mu zde napačna oziroma ne-
jasna: »Da ima ,Hamlet' tudi dokaj nejasnosti, nam priča zlasti Ham-
letovo razmerje z Ofelijo, potem to, ali ve ali ne ve njegova mati za 
umor svojega moža in pa meja Hamletove navidezne blaznosti. Ne-
jasni so tudi motivi njegovega načina ravnanja v zadnjih prizorih. 
.Hamlet' ima kot nekatera druga Shakespearova dramatična dela tudi 
lo slabost, da prihaja dejanje proti koncu vedno slabeje.« Glede slo-
venske uprizoritve pa piše, da je bil to časten večer za slovensko 
Dramo in priznava, da so izvrstno igrali: »Igra g. Inemanna je bila 
taka, kakoršna more biti samo igra onega, igralca, ki se s temeljitim 
študiranjem take veletežavne vloge načrpa misli pisateljevih, ki pozabi 
sebe in se prelevi z dušo in telesom v vlogo, ki j a i g ra . . . « Na podoben 
gostobeseden način ocenjuje Gangl tudi ostale vidnejše igralce. Deyl 
(Laert) je »igralec bogate notranjosti in izredne inteligence, njegova 
igra j e do pičice premišljena«; Verovšek je igral kral ja »ponosno^ in 
najprimernejše zunanjosti . . .« ; Ogrinčeva j e bila »naravnost dovršena 
v prizorih, ko igra blaznico in je vzbujala s to prirodno- igro iskreno 
sočutje«. Iz kritike izvemo še to, da j e bila uprizoritev na splošno lepa, 
režija skrbna, gledališče do zadnjega kotička polno, občinstvo- pa na-
vdušeno in radodarno s ploskanjem.14 
»Slovenčevega« poročevalca je uprizoritev »Hamleta« iznenadila: 
»Tolike zmožnosti in moči doslej nismo zaupali našemu dramatičnemu 
osobju.« O Inemannu pravi, da si boljšega Hamleta vsaj v naših 
skromnih razmerah ne moremo želeti. Tudi ostale igralce hvali. Ogrin-
čeva se doslej še nikoli ni povzpela do tako popolnega uspeha; Deyl 
je igral z globokim čustvom; Housa je izvrstno zadel lik preprostega 
starca; Verovšek j e primerno predstavljal zlobnega in hinavskega 
kral ja Klavclija.15 
11 S 22. marca 1898. 
12 O. Šest, Okrog Hamleta, Gledališki koledarček za leto 1942. 
13 SN 27. dec. 1899. 
14 SN 29. dec. 1899. 
15 S 29. dec. 1899. 
Tudi prva slovenska uprizoritev »Hamleta« je bila dramaturško 
precej predelana. Izpustili so več prizorov, med drugim tudi nastop 
grobarjev v petem dejanju.10 
Že v naslednji sezoni 1900/1901 je bil Shakespeare spet gost ljub-
ljanskega gledališča. To pot so uprizorili 1. januarja 1901 »Romea in 
Julijo«, prvo Shakespearovo delo, ki smo ga dobili, vsaj v odlomkih, 
že pred več desetletji v slovenskem prevodu. Porabili pa so pri tej 
predstavi prevod Sil. Doinicel ja, ki ga poznamo kot gledališkega poro-
čevalca »Slovenskega naroda« po Ganglu.17 Režiral je Verovšek, Romea 
je igral Deyl, Julijo pa Riickova. 
»Slovenski narod« je poročal dan po premieri v članku »Demon-
stracija v gledališču«, da ni bilo skoraj nič zanimanja za predstavo, 
kajti l judje so z veliko nestrpnostjo pričakovali izid volitev, ki so bile 
tisti dan. Ko je po drugem aktu padla zavesa, j e z balkona nekdo 
zaklical: »Doktor Tavčar j e zmagal!« Sledili so viharni vzkliki »Živio 
doktor Tavčar! Živela napredna Ljubljana!«1 8 Y poročilu o predstavi 
pa beremo, da je ta kljub velikanski razburjenosti dne prav lepo 
uspela.10 
Po reprizi se j e lotil »Narodov« poročevalec dela samega z mo-
ralne plati: »Škoda, da grene sladki užitek nežnega ljubavnega speva 
Romea in Julije tu in tam neestetičnosti, ki so zoprne našemu danda-
našnjemu okusu. Neverjetno je, kakšne kosmate umazanosti so vse v 
igri, umazanosti, ki si jih dandanašnji pri nas ne bi upala živa duša 
prevesti in na oder spraviti.« Ta sodba nas ne preseneča, če verno, da 
še v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno v ljubljanskem gleda-
lišču tudi pri Shakespearu ni šlo brez »moralnih črt«, ki jih je nare-
kovala poznejša cenzura stare Jugoslavije. Vendar ugotavlja kritik 
dalje, da pesnikove notranjosti, njegove pesniške vrednosti se take 
primesi ne dotaknejo. Shakespeare je bolj kot vsi drugi pesnik pra-
vega človeštva, z vsemi svojimi slabostmi in vrlinami. O reprizi pravi, 
da j e bila dosti boljša od premiere, vendar pripominja, da »do popolne 
veljave igra na našem odru ni prišla, dasi j e jako častno uspela«.20 
Nepodpisani »Slovencev« kritik se ustavlja najprej ob slovenskem 
prevodu, katerega jezik j e »po nekaterih mestih vprav rokovnjaške 
barve, igralci pa ga sami še huje pokvarijo in spačijo s svojim ljub-
ljanskim narečjem in izgovarjanjem«. Tudi sicer j e »Slovenčeva« kri-
tika ostrejša. Ugotavlja, da so »predstavljali to lepo dramo na splošno 
slabo, da igralci niso znali vlog in da naše občinstvo nima okusa za 
klasične drame, ker glasno šepeta in se smeje ob vsaki šaljivi bese-
dici«.21 Globlje v problematiko uprizoritve kritika ne posega. 
, e Prim. Slovenčevo kritiko 29. dec. 1899. 
17 F. Kobal, Gledališka kritika v »Slovenskem narodu«, NZ IV, 1906. 192. 
18 »Demonstracija v gledališču«, SN 4. jan. 1901. 
10 Poročilo o predstavi, SN 4. jan. 1901. 
20 SN 7. jan. 1901. 
21 S 4. jan. 1901. 
Po premoru v naslednji sezoni so igrali Shakespeara v ljubljan-
skem gledališču spet 1903. leta, 28. februarja, to pot komedijo »Sen 
kresne noči«. 
Tudi pri tej uprizoritvi se j e pokazala nezrelost našega gledali-
škega občinstva, ki se je hotelo v gledališču le zabavati. Zato pri pred-
stavi ni našlo tistega, kar je iskalo in je kritika že po prvi uprizoritvi 
podvomila, ali se bo delo obdržalo na našem odru, čeprav j e bila mne-
nja, da ta predstava služi vsekakor slovenskemu gledališču v čast in 
da so bili v splošnem igralci dobri.22 Po prvi rcprizi ugotavlja »Slo-
venski narod«, da je bil uspeh še večji kakor pri premieri, in sodi, da 
se bo delo vendarle obdržalo na repertoarju.23 
»Slovenec« pa j e bil že pred premiero prepričan, da uprizoritev 
ne bo dosegla tiste višine, ki se ji spodobi, in je to svoje mnenje po 
reprizi ponovil. Ta pa ga je zadovoljila mnogo- bolj in priznava, da j e 
vsak izmed igralcev skušal rešiti častno> svojo »ne ravno lahko na-
logo«.24 
O predstavi j e povedala svoje tudi naša revijalna kritika. 
Dr. Zbašnik je želel v Ljubljanskem Zvonu, da bi ostala ta igra stalno 
na repertoarju našega gledališča, le uprizorili naj bi jo še z nekoliko 
večjo lahkoto in gracioznostjo.2' Sodba »Slovana«, ki jo j e izrekel 
kritik dr. P., je manj ugodna. Govori o diletantizmu sodelujočih v 
deklamaciji in konverzaciji, o brutalnosti v karakterizaciji, o nepri-
mernosti mask in oblek, o nedostatku umetnosti v petju in orkestralni 
spremljavi.2" 
Po »Snu kresne noči« Shakespeara skoraj štiri leta ni bilo na 
našem odru. Šele 29. novembra 1906 j e prišel spet na spored, to pot že 
z novim Zupančičevim prevodom »Beneškega trgovca«. Nov pa ni bil 
samo prevod, temveč tudi režija in zasedba vseh večjih vlog. Medtem 
ko je prvo uprizoritev pred devetimi leti režiral Inemann, je pripravil 
novo režiser Taborski. Shylocka, ki ga je igral pri prvi predstavi re-
žiser sam, je zamenjal to pot Dragutinovič, Verovška, ki je igral 
trgovca Antona, pa Danilo. Verovškek je igral pri tej predstavi Lan-
zelotovega očeta. 
»Narodov« kritik je bil z uprizoritvijo močno zadovoljen in pri-
znava, da je kljub vsem notranjim in zunanjim težavam »Beneški 
trgovec« uspel »tako sijajno, kakor se resnično nismo nade ja l i . . . 
Režiji in intendanci j e na snočnjem večeru iskreno čestitati. Bil je 
pravi gledališki praznik. Igralo se je, kakor rečeno, izborno.« Z ena-
kimi superlativi govori o Dragutinoviču, ki j e igral Shylocka »v istini 
izborno, brez najmanjšega defekta«, in o- večini drugih igralcev.27 
" SN 2. marca 1903. 
23 SN 5. marca 1903. 
24 S 4. marca 1903. 
" LZ 1903, 249. 
20 Sn 1902/3. 
" Fr. K., SN 30. nov. 1906. 
Kot običajno je bila tudi po tej predstavi Shakespeara na našem 
odru »Slovenčeva« kritika manj glasna in strožja. Meni le, da je bila 
uprizoritev za naše razmere dokaj ugodna. Tudi pri tej predstavi so 
časopisni poročevalci z nejevoljo ugotavljali, da gledališče pri kla-
sičnih dramah ni polno, in znova apelirali na poslušalce, naj se vendar 
>ne reže pri resnih prizorih«.28 
Po dveh letih odmora so krstili v ljubljanskem gledališču »Juli ja 
Cezarja« v novem Zupančičevem prevodu, v režiji Hinka Nučiča, ki je 
hkrati igral Antonija, z Danilom v vlogi Cezarja in s Skrbinškom kot 
Brutom. Pri predstavi j e sodelovalo sedemdeset ljudi, to je toliko, ko-
likor jih ni bilo dotlej še pri nobeni slovenski gledališki predstavi 
istočasno na odru.2" Ob premieri, ki j e bila 5. marca 1910, sta se časo-
pisna in revijalna kritika ujemali v tem, da se je poskus uprizoritve 
»Julija Cezarja« na našem odru docela ponesrečil. Za dostojno in 
dobro uprizoritev te igre, j e pisal »Slovenski narod«, nima naše gle-
dališče pogojev: dekoracij, moči, ansambla.30 Tudi »Jutro« je poudar-
jalo, da je uprizarjanje klasičnih dram za naše gledališče precej 
riskanten poskus. Gledališče j e bilo na pol prazno, celo abonenti so 
izostali.31 »Ljubljanski Zvon« jo dodal: »Klasična igra, najmanj pa 
Shakespearovo delo, se ne sme kar tako na oder spraviti. Treba je 
vsega, dobrih igralcev, temeljite priprave, pravilnega umevanja vlog 
in bogate zunanje opreme.« Čeprav se poročilo o posameznih igralcih 
še dokaj ugodno izraža, meni, da v uprizoritvi ni bilo skladnosti in 
tudi glavni igralci niso prišli do veljave, ker njihove besede in dejanja 
niso našle odmeva v soigralcih. »O ostalem pa molčimo« — s temi bese-
dami j e sklonil »Ljubljanski Zvon« svoje poročilo.32 
Tako je doživel »Julij Cezar«, ki je bil šesta Shakespearova drama, 
uprizorjena na slovenskem odru, pri kritiki in pri občinstvu dokaj 
manj ugoden sprejem kot vse, kar so jih igrali pred njim. 
Zadnje Shakespearovo delo, ki so ga dajali v ljubljanski Drami 
v prvem obdobju, to j e do prve svetovne vojne, pa j e bila »Komedija 
zmešnjav«. To so uprizorili v novem Zupančičevem prevodu, v režiji 
Josipa Fišerja, z Bukšekom, Skrbinškom, Bohuslavom in Povhetom 
v glavnih vlogah 17. decembra 1912. Posebnost te uprizoritve je bila 
nova zamisel scene s trodelnim, »shakespearskim odrom«, prilagojenim 
modernim zahtevam.33 »Narodov« poročevalec govori pri tej »lahkotno 
zgrajeni drami« predvsem o dobri zabavi, vendar priznava, da je večer 
zadostil vsem.84 Tudi ostala poročila priznavajo igri lep uspeh, v veliki 
meri po zaslugi novega režiserja Fišerja in njegove scenične zamisli. 
28 F. K., S 30. nov. 1906. 
29 SN 4. marca 1910. 
30 SN 7. marca 1910. 
31 7. marca 1910. 
32 W„ LZ 1910, 249. 
33 SN 17. dec. 1912. 
34 P., SN 18. dec. 1912. 
V tem obdobju j e uprizorilo ljubljansko gledališče tudi »Vesele 
žene windsorske« v Govekarjevem prevodu. 
S »Komedijo zmešnjav« je ljubljansko gledališče zaključilo prvo 
obdobje svojega dela za Shakespeara. V tem času, od prve uprizoritve 
»Othella« 1896 pa do »Komedije zmešnjav« je bilo- uprizorjenih na 
slovenskem odru devet Shakespearovih dram: štiri tragedije in pet 
komedij, medtem ko smo avtorjeve historične drame prezrli. Med 
prevajalci srečujemo v zgodnejšem obdobju še vrsto manj znanih ljudi, 
tako A. Zimo, Sil. Domicelja in Miroslava Malovrha, pozneje že Gove-
karja, Funtka in Cankarja, z novo uprizoritvijo »Beneškega trgovca« 
pa smo dobili prvi Župančičev prevod, kar pomeni začetek novega 
obdobja v seznanjanju Slovencev s Shakespearom. Med nosilci glavnih 
vlog so bili naši tedanji veliki igralci, katerih imena bodo ostala častno 
v zgodovini slovenskega gledališča: Verovšek, Danilo, Nučič, Skrbinšek: 
med pomembnejšimi tujci Inemann, Dragutinovič, Deyl in še drugi; 
med režiserji so poleg Fišerja, Taborskega in nekaterih anonimnih 
zlasti Nučič, Verovšek in Inemann. 
Naša tedanja dnevna gledališka kritika, pa tudi revijalna, j e od 
vsega začetka zvesto spremljala uprizoritve Shakespearovih del v 
našem gledališču. Čeprav je bila včasih skopa, včasih morda prerado-
darna s pohvalo, včasih spet pretrda, pogosto zelo nespretna in šablon-
ska, je vendar, vsaj v nekaterih primerih znala ločiti dobro od zgre-
šenega in je v veliki meri pomagala k pravilnemu razumevanju in 
vrednotenju Shakespearovega dela. 
Te uprizoritve na slovenskem odru so bile prvo dejanje, ki nam je 
približalo Shakespearovo delo in seznanilo z njim vsaj do neke mere 
že tudi širše plasti našega ljudstva. Z njimi j e postavilo naše gledališče 
prve temelje klasični igri na slovenskem odru, z njimi j e pomagalo 
igralskemu kadru k izpopolnitvi in poglobitvi, z njimi j e hotelo pre-
vzgojiti tudi okus gledaliških obiskovalcev in odmakniti njihovo ho-
tenje po zabavi na odru k resnemu, zrelejšemu pojmovanju gledališča. 
Prve predstave Shakespeara v našem gledališču so prav gotovo uspele 
tudi v tem pogledu. Svetovna vojna pa je to delo pretrgala. 
Kmalu po prvih uprizoritvah Shakespeara v slovenskem gleda-
lišču smo dobili nekaj njegovih del tudi v knjižni obliki. V prvem 
obdobju, od začetkov do prve svetovne vojne, smo natisnili pet zvez-
kov. Najprej je izšel v Gabrščkovi »Salonski knjižnici« v Gorici C a n -
k a r j e v prevod »Hamleta« in doživel še isto leto v ljubljanskem 
gledališču krst (1899), kmalu za tem (1904) pa j e izdal Gabršček še 
C a n k a r j e v prevod » R o m e a i n J u l i j e « in Z u p a n č i č e v o 
prepesnitev » J u l i j a C e z a r j a « , Slovenska Matica pa F u n t k o v 
prevod » K r a l j a L e a r a«. Naslednje leto j e izdala ista založba še 
Z u p a n č i č e v prevod » B e n e š k e g a t r g o v c a « . 
Teh prevodov in polemike, ki se je razvila ob njih, smo se do-
taknili že v odstavku o Glaserjevem delu za Shakespeara. Vemo torej, 
17 257 
da je imel Glaser že več let pred objavo teh prevodov pripravljenih 
enajst Shakespearovih dram v slovenščini, med drugimi tudi vse zgoraj 
omenjene, vendar kljub vestnosti v tako okorni obliki in nepesniškem 
jeziku, da sta Slovenska Matica in Dramatično društvo odklanjala tisk 
in uprizoritev. Glaser pa j e hotel prav ob Cankarjevih, Funtkovih in 
Zupančičevih prevodih dokazkti njihovo nerabnost in netočnost in s 
tem pomagati svojim prevodom v gledališče in tiskarno. Zato j e važno, 
kako so Glaser in drugi slovenski kritiki tistega časa sprejeli prve 
knjižne izdaje Shakespeara v slovenščini. 
Ob Cankarjevem prevodu »Hamleta« se je oglasil najprej E. Gangl 
v »Ljubljanskem Zvonu«. Pravilno j e trdil, da j e najbolje, ako preva-
jamo tako pomembna dela iz originala, ne pa po nemških prevodih,, 
kot je to storil Cankar. Kritik ima vtis, da j e prevajal Cankar hitro, 
»tako na vmes, ko se mu ni ljubilo pisati kaj drugega«. Vendar pa pri-
znava, da je prevod lep, ponekod celo krasen, poln izbranih, mnogo-
ličnih besed.'1" 
Glaserja pa je izid Cankarjevega prevoda »Hamleta« močno izne-
nadil m zmedel. Svoj prevod je uničil in tudi k besedi se takrat še ni 
oglasil. Grizel pa j e svojo stvar naprej in se pripravljal na polemiko. 
Vzrok za napad so mu dali trije prevodi, ki so izšli pri Slovenski Matici 
1904. leta. Medtem ko je »Slovan« napovedal Cankarjev prevod »Ro-
mea in julije« kot »izboren, gladek, poetičen in vesten«38 in je tudi 
še pozneje pisal o njem, da j e med vsemi slovenskimi prevodi te tra-
gedije najlepši, literarno najvišji in vseskozi pesniški,37 medtem ko j e 
pisal »Ljubljanski Zvon«, da je branje novega slovenskega prevoda 
»Romea in Julije« prava slast,38 je pa objavil Karel Glaser v »Domu 
in svetu« uničujočo oceno, v kateri se j e izgubljal v drobnjarijah, pra-
vega pomena tega prevoda pa ni videl. Tako kritizira najprej pisavo 
posameznih imen, potem slovnične napake, rabo tujk in robatih izra-
zov (falot, lump), zlasti pa mu očita to, da prevod ni narejen po izvir-
niku, marveč po Schlegel-Tieckovem prevodu, ki je zelo razširjen in 
poljuden., ni pa natančen. Kot primer dobrega prevoda ponuja svoj 
rokopis, ki je »na razpolago vsakemu slovenskemu književniku, ki se 
hoče prepričati o upravičenosti tega očitanja«. Glaser uničuje v tej 
kritiki vse tri prevode, ki so izšli tisto leto skoraj istočasno. Cankar-
jeva dikcija mu je bolj odbrana kot Zupančičeva, dasi obema »nodo-
staje slovenske barve«. Na splošno, pravi, še zadošča Cankarjev »Ham-
let«, Zupančičev »Julij Cezar« zahteva temeljitega, predelovanja, še 
bolj pomanjkljiv pa je Cankarjev prevod »Romea in Julije«. Vsem 
štirim prevodom, obema Cankarjevima, Zupančičevemu in Funtkovemu 
očita Glaser, da niso prevedeni iz izvirnika, da je jezik premalo slo-
vansko-slovenski, premalo pesniški in premalo odbran, v vseh je preveč 
35 E. Gangl, LZ 1900, 53. 
39 Sn II, 1902/3, 392. 
37 Sn II, 1902/3, 314. 
38 LZ 1904, 506. 
tujk, ki jih na primer češki in poljski prevodi nimajo, vsem manjkajo 
primerni uvodi in opombe.30 
Funtkovega »Kralja Leara« je sprejela kritika v »Ljubljanskem 
Zvonu« kot prevod, ki naj bi služil vsem za vzor in vzorec.40 Docela 
negativno pa je bilo Glaserjevo mnenje.41 Tudi o Zupančičevem »Juliju 
Cezarju« so bila mnenja deljena. »Slovan« j e pisal o prevodu, da j e 
gladek, jasen in ne le oblikovno dovršen, temveč tudi vsebinsko za-
nesljiv;42 kritiku »Ljubljanskega Zvona« je prepesnitev »izvrstna«, 
kajti »pesnika je prevajal pesnik«.43 Drugače j e sodil o prevodu Glaser 
v »Domu in svetu«. Po primerjavi Zupančičevega in svojega »Julija 
Cezarja« iz leta 1896 j e prišel do zaključkov, ki jih j e zbral v tej 
kritiki v sedmih točkah. Te se v glavnem popolnoma ujemajo z onimi 
očitki, ki jih je zapisal že prej v splošni kritiki Cankarjevih, Funtkovih 
in Zupančičevih prevodov.44 
Ob izidu »Beneškega trgovca« (1905) začenja Glaser svojo kritiko 
v »Slovanu« s staro, sicer pravilno trditvijo, da je treba prevajati iz 
izvirnika. Kako malenkosten in skoraj smešen je bil v svojih pripom-
bah, pa kako malo smisla je imel za lepoto jezika, nam priča vrsta 
primerov, ki naj bi bili po njegovi sodbi drugače prevedeni. Zupan-
čičeva verza: 
Na svetu so l judje , ki se j im lice 
prevleče kot stoječa močevina. 
bi prevedel Glaser: 
L jud je žive na svetu, kterim lice 
prevleče se nalik stoječi vodi.4r' 
V originalu je takole: 
»There are a sort of men whose visages 
Do cream and mantle like a standing pond.« 
Kar se tiče prevajanja iz izvirnika, j e to pot potegnil z Glaserjem 
tudi J. Kelemina, ki je pisal oceno za »Dom in svet«. Zupančič, pravi, 
priznava, da je prevajal prvotno po Schleglu, da pa j e predelal pozneje 
svoj prevod po izvirniku in zahteva, da bi ga tudi ocenjevali kot 
prevod iz izvirnika. Vendar, pravi, tisto predelovanje po izvirniku ni 
bilo prcnatančno. Kot glavno napako prevoda navaja Kelemina to, da 
je delal Zupančič vse premalo s slovnico, slovarjem in sploh z znanstve-
nimi pripomočki in se je vse preveč zanašal na dober instinkt in na 
fantazijo, zato se mu zdi delo neznanstveno in diletantsko.4'1 
38 K. Glaser, DS 1905, 497. 
40 Dr. J. Tominšek, LZ 1905, 376. 
41 K. Glaser, Kritike in prevodi za poskušnjo, 1906 (Samozaložba). 
42 Sn II, 1902/3, 349. 
43 LZ 1904, 566. 
44 K. Glaser, D S 1904, 694. 
48 K. Glaser, Sn 1905/6, 189. 
40 DS 1906. 
1 7 * 259 
Tako je sodila kritika o prvih petih prevodih Shakespeara. Ce 
hočemo danes objektivno presojati prepir, ki se j e vnel ob njih, zlasti 
med tremi prevajalci na eni in Glaserjem na drugi strani, moramo 
priznati, da je imel Glaser v marsičem prav. To velja predvsem za 
načelo, da j e treba prevajati iz izirnika, da j e treba dati prevodom 
uvod in opombe ter se ogibati tujk. Ko bi segal Glaser v slovenske 
prevode Shakespeara le s kritiko, zdravo in konstruktivno, brez žolča 
in zavisti, bi ga kot takega cenili in upoštevali. S tem pa, da j e hotel 
z ocenami doseči, da bi prodrl s svojimi prevodi, j e zavozil in si spod-
kopal ugled. 
Izmed prvih treh slovenskih prevajalcev Shakespeara, ki so se 
lotili tega dela ne le z veseljem in prizadevnostjo, marveč so bili tudi 
sposobni, da nam dado takega Shakespeara, ki bo poraben za tisk in 
gledališče, je zmagal Zupančič. Cankarjevi prevodi so kljub lepemu 
jeziku in gladkim dialogom zbledeli ob novih Zupančičevih, narejenih 
po izvirniku in napisanih v krepki, jedrnati slovenski besedi. Funtko-
vega »Kral ja Leara« so igrali pozneje le še v Zupančičevi predelavi, 
da ne govorilno o vseh drugih, ki so se že prej lotili prevajanja Shake-
speara v slovenščino. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, 
ki pomeni šele pravo zmago Shakespeara v našem gledališču, j e skoraj 
vsaka predstava njegovih del in vsak knjižni prevod tesno povezan 
z Zupančičevim imenom. Prevajal pa je v tem času Zupančič že iz-
ključno po angleškem izvirniku. 
V letih prve svetovne vojne Shakespeara v našem gledališču niso 
igrali, tudi knjižnih prevodov iz tistega časa nimamo. Prav v vojni 
dobi, v letu 1916., je praznoval svet tristoletnico Shakespearove smrti. 
Ob tej priložnosti smo dobili Slovenci nekaj novih člankov in 
razprav o Shakespearu, med njimi zlasti Grafenauerjevo, Govekarjevo 
in Samsovo. 
Grafenauerjeva razprava j e izšla v »Dom in svetu«. Ta govori o 
Shakespearovem življenju, o njegovih pomembnejših dramah in o 
izdajah njegovih del. Sestavek j e precej netočen, zlasti v zadnjem 
delu, v katerem očrtuje avtor Shakespearov prihod k nam. Tako trdi, 
da je naš prvi tiskani odlomek Shakespeara tretje dejanje »Romea 
in julije«, ki ga je objavil Glaser v »Ljubljanskem Zvonu« 1889. Vemo 
pa, da je izšel odlomek Vrbanovega prevoda »Romea in Julije« že 1864 
v »Novicah« in v almanahu »Lada«, del Šauperlovega prevoda »Ham-
leta« pa 1874 v »Zori«; tudi trditev, da je prevedel Glaser pozneje 
vsega Shakespeara, ni točna, prevedel je le enajst Shakespearovih 
dram, torej slabo tretjino; ob koncu želi Grafenauer, naj bi dobili 
kmalu v slovenščini vsaj najboljše Shakespearove drame, predvsem 
»Macbetha« in »Othella«. Pri tem ne omenja, da smo imeli »Othella« 
že prevedenega in da so Malovrhov prevod že tudi uprizorili v našem 
gledališču 1896, čeprav je bil slab, »Macbetha« pa j e prevedel že Fran 
Svelič, čeprav le v prozi.47 
47 1. Grafenauer, Ob 500letnici Shakespearove smrti, DS 1916, 165—7. 
Drugo razpravo, napisano ob Shakespearovi tristoletnici, je objavil 
Fran Govekar v »Ljubljanskem Zvonu«. Obširneje govori o Shake-
spearovem življenju, analizira posamezna njegova dela ter išče v njih 
sledove grških in rimskih klasikov. Kar se tiče slovenskih prevodov, 
podatki tudi tukaj niso točni. Kot prvega prevajalca navaja Miroslava 
Malovrha, vemo pa, da so bili vsaj Vrbanovi prevodi starejši in na-
pisani v lepem verzu, čeprav so ohranjeni le v odlomkih, medtem ko 
je prevajal Malovrh v prozi in njegovi prevodi prav tako niso ohra-
njeni.48 
Tretjo razpravo je objavil dr. J. Samsa v »Mentorju« (1916/17). 
V njej govori o angleški dramatiki pred Shakespearom, o Shakespea-
rovem gledališču, o njegovi tragediji, o vprašanju Bacon-Shakespeare 
in o Shakespearu drugod in pri nas. Pri tem našteva samo dotedan je 
slovenske knjižne prevode.40 
Posebne vrednosti ti sicer precej obsežni sestavki nimajo, so pa 
bili ob tristoletnici Shakespearove smrti vsaj opozorili na njegov 
jubilej, ko ga že nismo mogli slaviti v gledališču. 
4. CANKAR IN SHAKESPEARE 
Ob vprašanju, ki ga zastavlja naslov tega poglavja, smo se pornu-
dili že nekajkrat prej, ko je šlo za določitev prvih knjižnih prevodov 
Shakespeara pri nas, za polemiko okrog teh prevodov in prve upri-
zoritve na slovenskem odru. Iz dveh razlogov bo prav, če odmerimo 
Cankarjevemu delu za slovenskega Shakespeara poseben odstavek: 
prvič zato, ker sta obe slovenski knjigi Shakespeara, ki ju j e pripravil 
Cankar, pomemben mejnik v seznanjanju naših ljudi z velikim drama-
tikom, sa j zaključujeta staro obdobje, ko smo šteli le drobne fragmen-
tarne prevode, in začenjata novo dobo, ko smo natisnili prva Shake-
spearova dela v našem jeziku in se je odprla njegovi besedi tudi pot v 
slovensko gledališče, dobo, ki je dosegla vrh z Zupančičevimi prepes-
nitvami; drugič pa zato, ker se je odprlo zlasti ob knjižni objavi 
Cankarjevih pisem zanimivo vprašanje: ali j e Cankarjev prevod 
»Hamleta« samostojno delo, za kakršno j e vse do danes brez pridržkov 
veljalo, ali pa gre za predelavo nekega starejšega Šauperlovega pre-
voda, ki ga je Cankar res imel v rokah in o katerem smo že govorili. 
Ce vprašamo naprej, ka j je privedlo komaj dvaindvajsetletnega 
Cankarja do tega, da se je lotil Shakespearovega »Hamleta« z name-
nom, da bi pripravil slovensko besedilo za prvo uprizoritev na našem 
odru, je treba poiskati odgovor na dvoje: kakšen j e bil v tistem 
obdobju njegov odnos do prevajalskega dela sploh in kakšen je bil 
na drugi plati njegov pogled na Shakespeara? Pisma in drugi viri nam 
povedo, da je pesnik takrat in tudi še v naslednjih letih, ko se j e 
ukvarjal z »Rbmeom in Julijo«, mnogo prevajal. V mnogih pismih iz 
tistega časa srečamo ne le imena francoskih in nemških sodobnikov, 
48 F. Govekar, Shakespeare. LZ 1916, 217, 311, 355. 
40 Dr. J. Samsa, William Shakespeare, Mt IX, 1916/7, str. 174. 
zlasti gledaliških avtorjev, ki jili je Cankar v tistem času presajal 
k nam, ampak celo pogoste prošnje, naj bi mu taka dela pošiljali v 
prevod.1 Ni težko razbrati iz teh virov, da j e nalagala tako delo Can-
karju potreba po zaslužku, čeprav bi raje porabil tisti čas za izvirna 
dela. Mimo tega pa j e zanimiva ugotovitev, ki dela Cankarju tudi 
s te strani vso čast: »Ali verjemite mi, da bi prevel rajši troje Shake-
spearjevih tragedij nego en sam akt Kleistov,« piše Franu Milčinskemu, 
tedanjemu upravniku gledališča, oktobra leta 1900,2 torej v času med 
izidom »Hamleta« in »Romea«, lil ko se je pripravljal na svoj drugi 
prevod Shakespeara, je pisal o tem Levcu z Dunaja: »To j e lepo in 
prijetno delo.«3 Kako ga j e Shakespeare vsega prevzel in obudil v 
njem željo po tem, da bi ga presadil k nam, govori najlepše eno izmed 
pisem Ani Lušinovi, poslano dobro leto pred Cankarjevim delom za 
»Hamleta«. 
»Ko sem ti pisal o ljubezni, govoril sem o Romeu in Juli j i . Ti ne poznaš 
te žaloigre? Spisal jo j e Shakespeare, nedosežen pesnik in moj največj i 
l jubljenec. Nikjer drugod in nikdar pre j ni kdo tako žarno in v takih ne-
beških verzih govoril o ljubezni kakor Shakespeare v ,Romeu in Juli j i ' . Ce 
bi j az znal angleško, takoj bi jo poslovenil. A zdaj se tega še ne morem 
učiti, sa j niti z italijanščino ne gre tako hitro, kakor bi hotel.«4 
Cankarjev pogled na Shakespeara in njegov odnos do prevajanja 
njegovega dela nam že same te besede dovolj jasno opredeljujejo. 
Komaj leto dni po tem pismu je že sedel k delu za slovenskega Shake-
speara — pa čeprav tudi takrat še ni znal angleško — segel pa ni po 
»Romeu«, pripravil j e najzrelejšo avtorjevo umetnino, »Hamleta«. To 
j e bilo na Cankarjevi umetniški poti še zelo zgodaj, ko j e bilo težišče 
njegovega dela še izrazito v pesmi in črtici in j e imel za seboj šele dve 
knjigi — »Erotiko« in »Vinjete«; če hočemo časovno vskladiti delo za 
»Hamleta« z ostalim Cankarjevim gledališkim delom, vidimo, da j e 
imel takrat za seboj (če odštejemo mladostni greh, ki mu ga j e Borštnik 
odkolnil) komaj še nedorasle »Romantične duše«, pisal pa j e prav v 
tistih mesecih prvo zrelejšo dramo, »Jakoba Rudo« — tudi ta je doži-
vela odrski krst in knjižno izdajo pozneje kot »Hamlet«. Vse to je 
treba upoštevati pri presoji »Hamleta« — saj smo imeli Slovenci do 
takrat en sam, le v skopih odlomkih objavljen prevod te tragedije, 
delo Dragotina Sauperla. 
Prav ob tem prevodu, ki ga j e v odlomkih natisnil Pajk v svoji 
mariborski reviji »Zori« 1874, se zapleta vprašanje okrog prvega knjiž-
nega prevoda »Hamleta«. Sprožil j e to vprašanje Cankar sam s svojimi 
pismi bratu Karlu, Zupančiču in Milčinskemu in prav izdaja celotne 
korespondence, ki je zbrala ta pisma, j e dejansko prva načela vpra-
šanje, kako je s tem Šauperlom. 
1 Prim, pisma Govekarju, Milčinskemu, Schwentnerju itd. (Pisma Ivana 
C a n k a r j a I, 227, 229, 231 itd.) 
2 Prim. Pisma Ivana C a n k a r j a II, 296. 
3 Prim. Pisma Ivana C a n k a r j a II, 281. 
4 Prim. Pisma Ivana C a n k a r j a I, 418. 
Šauperlov prevod je imel Cankar v rokah, ko je pripravljal za 
gledališče svojega »Hamleta«. O tem govori dovolj jasno že sama do-
pisnica, poslana Franu Milčinskemu oktobra 1899,5 prav v tistih dneh, 
ko so ljubljanski časniki naznanili izid Cankarjeve knjige, in poldrugi 
mesec pred krstom »Hamleta« v slovenskem gledališču. »Šauperlov 
prevod ,Hamleta' je res pri meni,« piše Cankar na tej dopisnici, ki je 
očitno odgovor na upravnikov opomin, zakaj ne vrne rokopisa, o ka-
terem vemo, da j e bil prej v arhivu Dramatičnega društva. »Toda zdaj 
nisem na Dunaju; — precej, ko pridem tja, — tekom prihodnjega 
tedna — Vam ga dopošl jem. . . Tudi glede .Hamleta' se Vam bom 
usodil poslati ponižen nasvèt.« Ta »nasvet« meri bržkone na uprizo-
ritev drame, ki jo je gledališče takrat pripravljalo ali vsaj imelo v 
načrtu. Za kakšen nasvet je šlo, ali ga je Cankar pozneje res poslal 
in koliko ga je gledališko vodstvo upoštevalo — to bo verjetno ostala 
uganka, a uganka, katere rešitev bi morda z nove strani osvetlila Can-
karjev pogled na to delo. 
Prav v dejstvu, da je bil Šauperlov prevod »Hamleta« v Cankarjevih 
rokah takrat, ko je ta pripravljal Shakespearovo delo za gledališče, 
lahko iščemo ključ za razrešitev zanimivega in za našo gledališko zgo-
dovino morda ne nepomembnega dejstva. Vemo namreč, da Cankar 
svojih literarnih načrtov ni ljubosumno zaklepal pred ljudmi, katerim 
j e večkrat pisaril. Neštetokrat omenja skoraj vsa dela, ki jih je ustvar-
jal, pa tudi taka, ki jih je snoval in pozneje misel nanje opustil, o 
vsem tem piše prijateljem, založnikom, celo svojim kritikom. Tudi o 
prevodih govori. Zato nas ne preseneča, da najdemo tudi o delu za 
»Hamleta« opombe ne le v enem pismu. Preseneča pa drugo dejstvo: 
nikjer, prav nikjer ni Cankar zapisal, da p r e v a j a »Hamleta«. Prvič 
omenja to delo avgusta 1898. v pismu bratu Karlu s kratkimi besedami: 
»Popravljam Hamleta«.6 Dokaz, da ga je delo zgrabilo, najdemo še isti 
mesec v pismu Otonu Zupančiču, poslanem iz Pulja, kjer beremo: »E, 
kolega, Ti tudi prevajaš? Ka j misliš, — ali ni to nežno delovanje? . . . 
Jaz sem predelal slovenski prevod ,Hamleta', — in v resnici, to mi ni 
bilo posebno zoprno; če bi imel človek opravka s samim Shakespearom, 
bi se naposled celo sprijaznil s prevajanjem.. ,«7 In dan pozneje spet 
bratu Karlu: » . . . za gledališče sem predelal Hamleta in zdaj ga vzame 
tudi Gabršček v ,Salonsko knjižnico'; to j e zame jako dobro, čeravno 
bo nagrada zelo malo nad ničlo; nekaj bo kljub temu in trud ni bil 
vel ik . . .«8 
Ta pisma so jasna in nedvoumna opora misli, da zadrževanje Šau-
perlovega prevoda pri Cankarju v tistih dneh, ko je teklo njegovo 
delo za slovenskega »Hamleta«, ni bil slučajen pojav. Zdi se popolnoma 
jasno, da besede »predelal sem slovenski prevod Hamleta«, ne morejo 
biti le neroden ali slabo preciziran izraz za »prevedel sem Hamleta«, 
" Prim. Pisma Ivana Cankar j a 1Г, 287. 
6 Prim. Pisma Ivana C a n k a r j a I, 51. 
7 Prim. Pisma Ivana C a n k a r j a I, 369 in 365. 
8 Prim. Pisma Ivana Cankar j a I, 56. 
čeprav bi tako morda kdo sodil zaradi vprašanja »Ti tudi prevajaš«, 
kar meri pač na splošno Cankarjevo prevajalsko delo, saj j e tega bilo, 
kot smo že videli, v tistem času precej. In dalje: ali j e verjetno, da bi 
bila nagrada za tako važno delo, kot j e prvi knjižni prevod Shake-
speara v slovenščino, »zelo malo nad ničlo«? In če je bilo že to v naših 
takratnih ozkih razmerah le mogoče, ali j e verjetno, da bi Cankar, ki 
je še več let pozneje vrnil upravniku gledališča dokaj manj odgovorno 
delo, ki mu ga j e ta poslal v prevod, Hauptinannove »Tkalce«, z moti-
vacijo, da porabi za tak posel prav toliko časa kot za pisanje svojega, 
izvirnega dela in zapisal pri tem: »Dvoje strani sem prevajal eno po-
poldne in sem spoznal, da ni zanič ne original, ne prevod«9 — da bi ta 
Cankar zapisal o samostojnem prevodu »Hamleta« »trud ni bil velik«? 
Še nekaj je treba pojasniti v tej zvezi. Besede »za gledališče sem 
predelal Hamleta in zdaj ga vzame tudi Gabršček v .Salonsko knjiž-
nico'« — so se izpolnile prav v nasprotnem redu: uprizoritev se je 
zakasnila in tako je najprej izšla knjiga, jeseni 1899,10 dva meseca 
za tem je šele doživel Hamlet krst v slovenskem gledališču.11 Ta ugo-
tovitev ni brez pomena. Ko je bila namreč prej premiera v gledališču, 
pozneje pa bi natisnili knjigo, bi dajalo to oporo domnevi, da je 
Cankar najprej le na hitro roko popravil Šauperlov prevod in da je 
tako besedilo služilo za gledališko uprizoritev, pozneje pa je delo za 
knjižno izdajo na novo prevedel. Tako pa je jasno: igrali so pač po 
knjižnem prevodu; zato j e tudi iskanje Cankarjevega rokopisa, ki bi 
bil v prvem primeru zelo važen, zdaj nepotrebno. 
K rešitvi teh vprašanj, ki se zapletajo okrog pisem bratu Karlu, 
Zupančiču in Milčinskemu, bi najlaže pomagala pisma goriškemu za-
ložniku Gabrščku ali listi, ki jih je ta pošiljal Cankarju. Zal pa teh 
pisem v Cankarjevi zapuščini ni. Zato nam ostanejo le že citirane 
omembe in Cankarjev prevod. Spet se je treba ustaviti ob prepreki, 
ki nam jo postavlja neprijazna sreča: rokopisa Šauperlovega prevoda, 
ki ga je terjal Milčinski od Cankarja, ni nikjer. Ostane nam le pri-
merjava tistih odlomkov, ki jih j e natisnil Šauperl v Pajkovi »Zori« 
1874. leta. 
Oglejmo si tedaj dva odlomka iz »Hamleta« po Šauperlu in po 
Cankarju. Prvi citat je iz petega prizora prvega dejanja, ko se srečata 
Hamlet in očetov diih, drugi je Hamletov razgovor z Ofelijo. 
Hamletovo srečanje z duhom (Šauperlov prevod): 
Hamlet: Kam vodiš me? Dal je ne grem; govori! 
Duh: Poslušaj! 
Hamlet: Hočem. 
Duh: Ze se ura bliža, 
Da se v žvepleni grozoviti plamen 
Vrniti moram. 
8 Prim. Ivan Cankar, Zbrani spisi XIV, 299. 
10 SN 24.okt. 1899; LZ 1900, št. 1. 
1 1 SN 27. in 28. dec. 1899. 
Hamlet: Oh ti ubogi duh! 
Duh: Ne pomiluj me, no poslušaj resno, 
kar ti povedal bom. 
Hamlet: Govori! čujem. 
Duh: In bodi maščevalec, kadar boš me slišal. 
Hamlet: K a j meniš? 
Duh: Očeta tvojega sem duh! 
Obsojen nekaj časa, da po noči 
Okoli tavam, a po dnevi tam 
V gorečem plamenu zaprt vzdihujem, 
Dokler ne bodo grehi vsi, ki sem 
zakrivil jih, očiščeni. Ce ne 
Bi bilo prepovedano, razkriti 
Skrivnosti moje ječe, rad bi ti 
Povest povedal, ktere vsak izraz 
Bi v dušo te z a d e l . . . — itd. itd.12 
Cankar je prevedel te verze takole: 
Hamlet: Kam vodiš me? Naprej ne grem, govori! 
Duh: Poslušaj ! 
Hamlet: Hočem. 
Duh: Že se ura bliža 
Ko se v žvepleni, grozoviti plamen 
Vrniti moram. 
Hamlet: Ah, ubogi duh! 
Duh: Ne pomiluj me in poslušaj resno, 
Kar ti povem. 
Hamlet: Dolžnost mi je, da čujem! 
Duh: In kadar čuješ, da osvetiš me. 
Hamlet: K a j praviš? 
Duh: Duh sem tvojega očeta, 
Obsojen nekaj časa, da ponoči 
Nemiren tavam, dokler niso grehi 
Življenja mojega očiščeni. 
Če bi ne bilo mi zabranjeno 
Razkrivati skrivnosti moje ječe. 
Stvari bi ti oznanjal, da beseda 
Na jmanj ša bi uničila ti dušo.13 
Hamletov razgovor z Ofelijo po Šauperlu: 
Ofel i ja : Gospod, kako se vam že nekaj časa 
godi? 
Hamlet: Ponižna hvala; dobro, dobro, dobro. 
Ofel i ja : Imam od vas spominkov, ktere rada 
bi bila davno že vam povrnila: 
Zato vas prosim, vzemite j ih zdaj ! 
Hamlet: Nikakor ne; j az nisem vam nikoli 
ničesar dal. 
Ofel i ja : Častiti kraljevič, 
Prav dobro veste, da ste mi jih dali, 
12 Zora 1874, str. 1. 
13 Shakespeare, Hamlet, Gorica 1899, str. 36. 
Besede zraven, s takim sladkim dihom. 
D a vsem so vrednost dale. Dih j e zginil, 
Zato j ih spet vzemite! Blagi duši 
Ni l jub več dar, če j e da javec žaljen. 
Tu nate jih, gospod! 
Hamlet: Ha, ha! ste-li poštena? 
Ofel i ja : Blagi gospod? 
Hamlet: Ste-li lepa? 
Ofel i ja : Ka j meni vaša visokost? 
Hamlet: Da ako ste poštena in lepa, vaša poštenost 
se ne sme pečati z vašo lepoto. 
Hamlet: Pojdi v samostan! Zakaj si hotela grešnikov na svet roditi? Jaz sem 
še precej pošten; toda vendar bi se lehko takih reči dolžil, da bi bilo 
boljše, ko bi me mati nikdar ne bila porodila. Jaz sem zelo napuh-
njen, maščevalen, čestilakomen; zmožen več grehov storiti, kakor 
iinum misli, si jih izmisliti, domišlj i je, si jih upodobiti, ali časa, jih 
storiti. Zakaj bi takošni reveži, kakov sem jaz, med zemljo in nebom 
lazili? Mi smo pravi zanikerneži vsi; ne verjemi nobenemu izmed 
nas! — Hodi svojo pot v samostan! 
Kedar se možiš, dam ti to prekletstvo za doto: Bodi tako čista kukor 
led, tako čedna kakor sneg, а vendar ne uidi obrekovanju! Pojdi v 
samostan! Z Bogom! — Ali če hočeš po sili se možiti, vzemi norca! 
Zakaj pametni l jud je le predobro vedo, kakošna strašila vi iz njih 
napravi jate. V samostan idi, in to precej ! Z Bogom!1 4 
Cankarjev prevod: 
Ofelija: Moj kraljevič, 
V tem času? 
kako se vam godi 
Hamlet: Hvala vam ponižna: dobro. 
Ofel i ja : Od vas imam spomine, ki bi rada 
Že davno vam jih bila povrnila; 
Zato vas prosim, vzémite j ih zdaj ! 
Hamlet: Nikakor ne; j az nisem vam nikoli 
Ničesar dal. 
Ofel i ja : Cestiti kraljevič, 
Prav dobro veste, da ste mi jih dali, 
Besede zraven s tako sladkim dihom, 
D a obogatile so vse darove. 
Dih sladki j e izginil, torej prosim, 
Vzemite jih nazaj ! — ker blagi duši 
Ni l jub več dar, če j e dajalec žaljen. 
Tu nate jih, gospod! 
Hamlet: Ha, ha! — Ali ste poštena? 
Ofel i ja : Milostivi gospod? 
Hamlet: Ali ste lepa? 
Ofel i ja : Kako misli vaša visokost? 
Hamlet: Da če ste poštena in lepa, se vaša poštenost 
ne smo pečati z vašo lepoto. 
Hamlet: Pojdi v samostan! Cemii si hotela roditi grešnike? Jaz sem še precej 
pošten; toda vendar bi se lahko obdolžil takih rečij, da bi bilo boljše, 
ako bi me ne bila mati nikdar porodila. Jaz sem zelo napuhnjen, ma-
14 Zora 1874, str. 49. 
ščevalen, častilakomen; zmožen sem napraviti več grehov négo imam 
mislij, da si jih izmislim, domišlji je, da jih upodobim, časa da jih 
storim. Zakaj bi kobacali med nebom in zemljo taki l judje, kakor 
sem jaz? Lopovi smo vsi, kolikor nas j e : ne zaupaj nikomur od nas! 
— Hödi svojo pot v samostan! 
Kadar se omožiš, dam ti to proklétstvo za doto: bodi nedolžna kakor 
led, čista kakor sneg, pa vendar ne uidi obrekovanju! — Pojdi v sa-
mostan! Z Bogom! Ali če se hočeš šiloma omožiti, vzemi norca; zakaj 
pametni možje vedô le predobro, kakšna strašila napravl jate iz njih. 
Pojdi v samostan, in to precej ! Z Bogom!1 5 
Kaj nam pokaže podrobnejša primerjava prvega odlomka? Pred-
vsem lahko ugotovimo, da so nekateri verzi prevedeni prav do besede 
enako, drugocl pa gre večidel za malenkostne, marsikdaj nepotrebne 
ali celo škodljive spremembe. Poglejmo na samih primerih! Šauperlove 
besede »Da se v žvepleni, grozoviti plamen vrniti moram« je prevel 
Cankar prav tako, le začetek je pri njem »ko« namesto »da«; »Ne pomi-
luj me, no (Cankar: in) poslušaj resno, kar ti povedal bom (Cankar: po-
vem)« — v prvem delu je popravljen le lokalizem, v drugem je spre-
menil Cankar pravilni futur v sedanjik; Šauperl: »Obsojen nekaj časa, 
da po noči okoli tavam« (Cankar: »nemiren tavam«), kar je oboje na-
pačno, napisano le zaradi ravnotežja zlogov (Župančič: »da ponoči 
tavam«, izvirnik: »Doom'd for a certain term to walk the night«;'" 
besede duha »a po dnevi tam v gorečem plamenu zaprt vzdihujem« (v 
izvirniku: »And, for the day, confined to fast in fires)16 je Cankar 
kratkomalo izpustil, čeprav jih kajpak pri Župančiču spet najdemo 
(»čez dan zaprt, kjer postim se v plamenih«). Domneva, da j e tu morda 
zavedel Cankarja nemški, Schlegel-Tieckov, prevod, katerega je ver-
jetno imel pri roki, zbledi, če primerjamo citirano mesto s tem prevo-
dom (»und tags gebannt, zu fasten in der Glut . . . ) ; 1 7 drugocl spet je 
Cankar točnejši, 11. pr.: »Dolžnost mi je, da čujem«, (v izvirniku: »Speak. 
I am bound to hear«),16 za Šauperlov »čujem«; takih netočnosti j e pri 
Šauperlu tudi v drugih prizorih še več, 11. pr. »ribič« namesto »trgovec z 
ribami«, »dolge brade« namesto »sive« itd. Mnoge stvari je spreminjal 
Cankar prav po nepotrebnem, 11. pr.; »Očeta tvojega sem duh« ima 
Cankar: »Duh sem tvojega očeta«, medtem ko najdemo pri Župančiču 
spet Šauperlov stavek. 
Nekoliko globlji je razcep med Šaiiperlovim in Cankarjevim bese-
dilom na nekaterih trših mestih, kakršen je na primer znameniti Ham-
letov monolog »Biti — ne biti?« v začetku tretjega dejanja; še malo 
niže, ob srečanju z Ofelijo, pa najdemo spet nekatere prav do besede 
enako zapisane dialoge, kjer je včasih zamenjan le besedni red ali 
starejša oblika (n. pr. Ofelijine besede: »Imam od vas spominkov.. .« 
ali malo naprej »Častiti kraljevič, prav dobro veste«); značilen primer 
skoraj dosledne enakosti so tudi mnoga mesta v prozi, tako zadnji od-
1 5 Shakespeare, Hamlet, Gorica 1899, str. 86. 
18 Shakespeare, Handv-volume, Vol. XI. 
17 Schlegel-Tieck, Shakespeare, Sämtliche dramatische Werke, VIII. Band, 
p . 18. 
stavek našega drugega citata. Na splošno velja, da so krajši dialogi v 
vezani besedi in proza sorodnejši kot večji, zahtevnejši odstavki v 
verzih. 
Po tej bežni primerjavi dveh odlomkov Sauperlovega in Cankar-
jevega besedila »Hamleta«, bi lahko zapisali, da so Cankarjevi po-
pravki v mnogih primerih neznatni, nebistveni in da gredo ponekod 
celo na škodo točnosti ali — čeprav to redkeje — lepoti prevoda. 
Izboljšal j e Cankar na mnogih mestih sintakso, bodisi zaradi koreni-
tejšega poznavanja slovenskega knjižnega jezika', bodisi zaradi časov-
nega razmika med Šauperlovim in svojim delom, saj j e prav ta razmik 
take korekture nujno terjal; zabrisal j e mnoge lokalizme, ki so se 
vrinili Šauperlu iz njegovega domačega govora in popravil arhaiznie, 
ki morda v Šauperlovih letih to še niso bili; pomagal j e ponekod k 
večji točnosti prevoda; predvsem pa je zbrusil zahtevnejša mesta v 
verzih in jim vlil s svojim tankim posluhom večjo mero melodioznosti, 
večjo odrsko pevnost. 
Vse to pa, da najdemo v Cankarjevi knjigi mnoge nove izraze 
namesto starejših Šauperlovih oblik, da njegova sintaksa bolj ustreza 
zakonitostim slovenske žive govorice in da je njegov prevod mnogakje 
bolj melodiozen — vse to kajpak ni dokaz, niti upoštevanja vreden 
migljaj, da Cankar ni delal oh Šauperlu. Četudi bi Šauperlovo bese-
dilo še tako korenito izpreminjal, j e vendarle tako delo, prepesnje-
vanje prevoda, ki j e v vseli poglavitnih črtali zvest izvirniku, vse 
drugačno delo kot prevajanje, zlasti še za pesnika in takega mojstra 
besede, kakršen je bil Cankar. Le tako si tudi moremo razlagati vsa 
Cankarjeva sporočila o tem delu v njegovi korespondenci in še posebej 
besede »trud ni bil velik«. Jasno je kajpak, da nam pri vse tem iskanju 
ne gre niti od daleč za to, da bi kakor koli zmanjševali Cankarjevo 
delo za slovenskega Shakespeara, saj je prav primerjava pokazala, da 
je njegov delež pri delu za »Hamleta« vsega upoštevanja vreden, sa j 
hi Sauperlovega prevoda, kakršen j e bil, takrat ne mogli več tiskati, 
ka j šele uprizoriti. In končno — tudi če bi dokazali, da se Cankar 
sploh ni ukvarjal s Shakespearom, saj bi zato Cankarjeva podoba niti 
za las ne zbledela. Gre torej predvsem za pravično ocenitev Sauper-
lovega dela, ki prav za prav sploh še ni bilo ocenjeno. In o tem delu 
moramo zapisati, da j e bilo — vsaj za svoj čas — presenetijivo dobro. 
2e samo dejstvo, da je sprejel Cankar predelavo tega prevoda za gle-
dališče, priča o tem, da ga je cenil. Nečesa pa ne smemo pozabiti: ta 
prevod je star danes tri in osemdeset let; do takrat, ko ga je vzel 
Cankar v roke, j e preležal že dobra tri desetletja v gledališkem arhivu. 
In v tistih treh desetletjih — od Jurčiča do Cankarja — je napravil 
slovenski jezik čudovit razvoj! In končno: ko j e Šauperl prevajal 
»Hamleta«, j e pisal Jurčič šele prvi slovenski roman; dve leti po objavi 
odlomkov iz »Hamleta« v mariborski »Zori« se je šele rodil »Tugomer«, 
prva slovenska tragedija. 
Kmalu po izidu in uprizoritvi »Hamleta« j e Cankar spet sedel 
k Shakespearu. To pot je prevedel »Romea in Julijo«, te »zame, ne-
beške verze o ljubezni«, o katerih je sanjal, še preden se je lotil »Ham-
leta«. Cas prevajanja moremo ob korespondenci precej točno določiti, 
čeprav bi nas lahko zavedla letnica knjižnega natisa (1904) k napačnim 
sklepom. Šestindvajsetega junija 1902 je namreč pisal Cankar Leven 
z Dunaja: »Preden odpotujem, prevedem še ,Romea in Julijo' za Gabr-
ščka.« Petindvajsetega oktobra pa že beremo v pismu Schwentnerju : 
»Prevel sem mu bil namreč (Gabrščku) pred nekim časom ,Romea in 
Julijo'.« Prevod je torej nastajal ali bil vsaj končan v poletju 1902, 
izšel pa je šele z letnico 1904, torej isto leto, ko je založil Gabršček 
tudi Zupančičevo prepesnitev »Julija Cezarja«, a Slovenska Matica 
Funtkovega »Kralja Leara«. Od kod ta zamuda? Odgovor bi mogli 
najti spet najprej v korespondenci med Cankarjem in goriškim za-
ložnikom, ta pa ni ohranjena ali vsaj dostopna. Zanimiv namig, ki daje 
morda ključ za rešitev tega vprašanja, pa j e prav v gornjem Cankar-
jevem pismu Schwentnerju: »Denarja pa rabim zategadelj, ker je 
Gabršček obseden. Prevel sem mu bil namreč pred nekim časom .Ro-
mea in Julijo' (.Hamleta' je že prej nekoč izdal); ali ker ga poznam, 
sem hotel od njega pismeno, da mi plača precej, ko dobi prevod. To 
je storil, ampak zdaj molči kakor —. Pa me ne bo dolgo jezil!« 
Gledališča pa ta prevod še dolga leta ni videl. Prva uprizoritev 
»Romea in Julije« na ljubljanskem odru j e bila že 1. 1901, porabili 
pa so takrat prevod S. Domicelja. Vse do svetovne vojne tragedija ni 
prišla več na repertoar; pač pa j e doživel Cankarjev prevod vrsto 
uprizoritev v obdobju med obema vojnama, saj so igrali »Romea in 
Julijo« po novi Zupančičevi prepesnitvi šele leta 1940. Tudi Cankarjev 
»Hamlet« j e služil gledališču vse do sezone 1932/33, ko so krstili Žu-
pančičevega. 
Del Romeovega monologa v drugem dejanju. Cankar je prevedel 
takole: 
Romeo: Predrzen sem, ne govori z menoj. — 
Par zvezd najlepših j e nebo poslalo, 
prosilo Jul i j ine j e oči, 
da bi svetile mesto njih na nebu. 
A če oči bi njene bile tam 
in zvezde v nié obrazu? Ali ne bi 
svetloba njenih lic osramotila 
nebeške zvezde, kakor solnce svečo? 
Ka j ne bi njé oko dol iz višav 
pošiljalo svetlobo tako jasno, 
da bi škrjanci dan pozdravljali? 
Kak ob roko j e naslonila lice! 
Da bil bi rokavica ne tej roki. 
poljubljal njeno lice!18 • 
V novem Zupančičevem prevodu je isti odlomek preveden takole: 
Predomišljav sem; ni veljalo meni: 
najlepši zvezdi dve vsega neba, 
ki ju opravki kličejo drugam, 
18 Shakespeare, Romeo in Jul i ja , Gorica 1904, str. 51. 
rotita nje oči, naj lesketata 
v okrožju njunem, dokler bosta stran. 
Ka j , da oči so njene tam, in zvezdi 
pod njenim čelom? Soj bi njenih lic 
temnil ti zvezdi kakor sonce svečo; 
a z neba njene bi oči v nižave 
z blesketom takim skozi noč žarele, 
tla ptice jutrnjico bi zapele. — 
Kako oprla lice j e ob dlan! 
O, da sem rokavica na tej dlani 
in j i pol jubl jam lice.10 
Če primerjamo zlasti ob tem drugem delu »Romea in Julije« Can-
karjev prevod z novim Župančičevim, ugotovimo najprej , da j e Žu-
pančičev točnejši, zvestejši izvirniku, saj j e delo temeljitega pozna-
valca angleškega jezika in j e nastal v pozni dobi, ko j e imel Župančič 
za seboj že dolgo vrsto prevodov Shakespeara. Glede lepote prevoda 
pa bi bila kratka sodba taka: Cankarjev j e ponekod blagoglasnejši in 
bolj vlit, zato ga verjetno tudi igralec laže govori, jezik Zupančičevega 
pa j e krepkejši, jedrnatejši, bolj odrezav in bližji pristni ljudski 
govorici. 
Besedili obeh Shakespearovih dram, ki ju j e pripravil Cankar za 
gledališče in hkrati za knjižno izdajo, sta bili do takrat najzrelejši 
|x>skus, da bi dobili tudi Slovenci Shakespeara v svojem jeziku. »Ham-
let« in »Romeo«, ki smo ju dobili na prelomu devetnajstega in našega 
stoletja v novem, dobrem prevodu in sta hkrati prva v celoti ohranjena 
slovenska prevoda Shakespearovih dram sploh, sta hkrati mejnik na 
Shakespearovi poti k nam: s tem letom je konec drobnega iskanja in 
]K>skusnih, razen dveh izjem — Vrbana in Šaupcrla — danes docela 
mrtvih prevodov, ki niti takrat niso živeli, odprlo pa se j e novo ob-
dobje, doba zmagovite Shakespearove poti k nam. Začelo se je s Can-
karjem, njegovo prizadevanje pa se je zlilo z delom Otona Župančiča, 
ki j e prav tisto leto kot Cankar »Hamleta« izdal svoj prvi prevod 
Shakespeara in nam dal v poznejših letih vso boljšo polovico* njego-
vega tlela. Cankarjevo delo za slovenskega Shakespeara, čeprav skrom-
no po obsegu, in danes, ko imamo Zupančičeve mojstrovine, manj 
pomembno, je v svojem času bistveno obogatilo slovensko prevodno 
književnost in s tem celotno rast naše kulture. 
5. MED OBEMA VOJNAMA 
Zdrav polet Shakespeara v našem gledališču, redno uprizarjanje 
njegovih del, skrbneje pripravljene predstave, prve dorasle igralce, 
pravilen odnos gledaliških obiskovalcev do Shakespearovega dela, zre-
lejšo in objektivnejšo gledališko kritiko, predvsem pa prve dobre pre-
vode, napisane po izvirniku in hkrati v lepi slovenski besedi — vse 
to smo dobili šele v novi dobi, v dvajsetih in tridesetih letih našega 
stoletja. V tem obdobju, meti obema vojnama, je postal Shakespeare 
nepogrešljiv sestavni del v sporedih našega gledališča. 
l n Shakespeare, Zbrano delo I, L jub l j ana 1947, str. 164. 
To široko razdobje »med. obema vojnama« (1918—1941) lahko raz-
delimo na dvoje. Vsa prva leta — če odštejemo »Hamleta« v Nučičevi 
režiji1 in »Beneškega trgovca« v režiji Josipa Osipoviča-Šuvalova2 
povezuje nepretrgano delo za slovenskega Shakespeara, ki ga je oprav-
ljal v tistem času Osip Šest, in ga prekine šele dr. Gavellova uprizoritev 
komedije »Kar hočete« (1932). Ta režiser je pripravil v enajstih se-
zonah v slovenskem gledališču dvanajst Shakespearovih del z mnogimi 
ponovitvami v poznejših sezonah; samega »Hamleta«, ki smo ga gledali 
prvič 1899. leta, so igrali v tem obdobju v osmih sezonah; samo v sezoni 
1923/24 so bila na repertoarju štiri Shakespearova dela: »Hamlet«, 
»Beneški trgovec«, »Othello« in »Kar hočete«; v vseh teh letih ni bilo 
ni ti ene sezone brez Shakespeara. 
Drugo obdobje je pestrejše po imenih režiserjev in s tem po stilu 
režij Shakespearovih del na našem odru, po njihovi idejni interpre-
taciji, po reševanju dramaturških in inscenacijskih problemov. To 
obdobje začenja Gavellova režija komedije »Kar hočete«, ki pomeni 
prelom v zgodovini Shakespeara pri Slovencih in je bila tudi sicer 
za nas pravi gledališki dogodek. Temu režiserju pa se pridružita v 
naslednjih letih — poleg Šesta, ki je ostal še naprej Shakespearu 
zvest — še Ciril Debevec in Bratko Kreft. 
Naša naloga pri pregledovanju prve dobe j e predvsem v tem, da 
pravilno in nepristransko ocenimo delo režiserja Osipa Šesta in dolo-
čimo vsaj v poglavitnih črtah njegov delež pri oblikovanju Shake-
speara v tem času naše gledališke zgodovine. Poglavitna naloga dru-
gega dela tega poglavja pa j e oznaka tistih smernic, ki so vodile 
režiserje tega obdobja in odločale o idejni in umetniški interpretaciji 
Shakespearovih del pri nas. Izhodišče za presojo so nain predvsem 
misli in trditve, ki so jih povedali ali zapisali režiserji v intervjujih in 
izpovedih pred svojimi premierami v »Gledališkem listu« ali v dnev-
nem časopisju ; prav pa bo, če pretehtamo tudi, kako j e kritika sprem-
ljala interpretacije Shakespeara, kakor so si jih zamislili naši režiserji, 
in kako je sodila o njihovi vernosti in umetniški prepričevalnosti. 
Svoje delo za slovenskega Shakespeara j e začel režiser Šest v 
sezoni 1919/20 s komedijo »Sen kresne noči«, v kateri srečamo že 
znamenita imena našega prvega povojnega igralskega rodu: Kralj. 
Gregorin, llakuša, Daneš-Gradiš, Rogoz, Peček, Šaričeva, Wintrova. 
Uprizoritev »Sna« velja za najboljšo, najharmoničnejšo predstavo 
tistega leta3 in jo je postavila kritika visoko nad »Beneškega trgovca« 
prejšnjega leta, zlasti glede režije, ki jo »označuje skrbnost in zmisel 
za pravo občutje; strune njegovega (režiserjevega) instrumenta so 
često celo prefine za naše odrske moči — ukloni pa se mu brezpogojno 
— scena. Tu zna Šest veliko«.4 
1 Premiera 1. nov. 1918. 
2 Premiera 25. febr. 1920. 
3 Fr. Albreht, LZ 1921, 189. 
1 Fr. Koblar, S 6. nov. 1920. 
Leto pozneje, v sezoni 1921/22 je režiser Šest prvič postavil na 
oder svojega »Hamleta«. Takrat je danskega kraljeviča igral že Rogoz, 
Ofelijo Šaričeva, Laerta Kralj , prvega igralca Lipah, Klavdija Gaber-
ščik, Polonija Ločnik, grobarja Daneš in Plut. Režiser j e zapisal v 
»režijskih opazkah« pred premiero: »Bistveno vprašanje režije Shake-
spearovih del je, koliko se sme spremeniti z ozirom na današnje za-
hteve odra in publike ono, kar je odgovarjalo dobi Shakespeara.«'' 
Čeprav razodevajo te besede precej enostransko in površno vredno-
tenje »bistvenega vprašanja režije«, kar nas tudi pri poznejših Šestovih 
režijah pogosto neprijetno zadene, je bila pa to vendarle tista pred-
stava, ki j e doživela pri občinstvu za naše takratne razmere naravnost 
neverjeten uspeli — šestnajst razprodanih hiš — in v kritiki razmeroma 
zelo ugoden odmev, zlasti če ga primerjamo z onim pri Nučičevi režiji 
v prvi povojni sezoni: 
»Harmonija misli, barve in zvoka je ta režija. Ni naša. Burgtlieater s pri-
dobitvami Hudožestvenikov je, Župančič in Šest pa sta z njo našo revščino 
napravila bogato in porazila javnost.«" »Šest se mi zdi nekako poklican poglo-
biti Shakespeara na našem odru. Velika pohvala, katero je zasluženo žel letos, 
bo gotovo podkrepila njegovo neumorno iznajdljivost.«7 
To je bilo tisto obdobje slovenske gledališke zgodovine, o katerem 
pripoveduje Fran Lipah, »prvi igralec« v tedanjem »Hamletu«: 
»Bili so to srečni teatrski dnevi uspeha, razprodanih hiš in najbol j šega 
razpoloženja. Ne spominjam se premiere, ki bi tako zagrabila vse gledališko 
osebje, kot j e bila premiera .Hamleta'. Topli mraz nestrpnega pričakovanja j e 
zajel tudi občinstvo, ga zagrabil in držal v enakem objemu pri vseh 52 pred-
stavah . . . .Hamlet' j e praznik naše hiše in prva ljubezen naše Drame. V njem 
j e vsa tradici ja naše igralske družine in prav ob njem so naši najlepši spo-
mini, zgodbe ter pri jetna zavest uspeha in zaslužene s l a v e ,Hamleta* so takrat 
hodih gledat študentje, znali so cele odlomke iz njega na pamet — toda to so 
znali tudi naši odrski delavci in tehnično osebje. Danski kral jevič j e bil ves 
naš, hodil j e med nami in se pogovarjal z nami.«8 
Naslednje sezone so prinesle nova Shakespearova dela, ki jih je 
pripravil Šest z istimi režijskimi idejami in z rastočim uspehom. Gla-
sovi kritike postajajo hvalisavi, šablonski in že nekoliko stereotipni: 
»Režija g. Šesta j e tonu igre odgovarjajoča: lahka, hitra, iznajdljiva . . . 
Oprema je zelo lepa in scenerija naravnost okusna . . . režija g. Šesta 
ima značaj dobrega, solidnega dela in ni brez umetniškega razume-
vanja«." Nivo kritike, zlasti dnevne, kaže še bolj »Narodov« primer 
ob »Komediji zmešnjav«: »Igrali so izvrstno, v pravem shakespearskem 
veseljaškem tonu.« Predstavo naj si »ogleda vse naše prebivalstvo, se 
bo vsaj enkrat na zares kulturen način izvrstno zabavalo in nasme-
jalo«.10 Poleg te komedije, v kateri sta igrala oba Dromija Daneš in 
5 GL 1921/22 štev. 17. 
" Fr. Koblar S 31. jan. 1922. 
7 Juš Kozak, LZ 1922, 380. 
8 Fr. Lipah, G L 1939/40, 145. 
" Fr. Govekar v »Jutru«. 
10 M. Z. v »Slovenskem narodu«. 
Plut, oba Antifolusa pa Kralj iu režiser, na to se nanašata gornja 
citata iz časopisnih poročil, so dajali tudi »Othella«, v katerem je že 
prvič nastopal na dramskem odru Ivan Levar kot gost, Jaga pa je 
igral Zvonimir Rogoz, in pa komedijo »Kar hočete«, ki je bila to leto 
pri nas prvič uprizorjena. Drenovec je igral Orsina, Kral j Sebastijana, 
Peček Tobija, režiser sam viteza Andreja Bledico, Rogoz Malvolia, 
Witrova Olivijo in Šaričeva Violo. 
Zanimiv, ne sicer toliko za naše gledališke kot splošne kulturno-
politične razmere na Slovenskem v tem obdobju j e dopis iz vrst ob-
činstva, ki ga je prejel in objavil »Gledališki list«. Režiser je namreč 
napisal v tej reviji ob premieri članek v svojem običajnem slogu: 
»V petek, gospoda moja, je bil pri nas praznik . . . ,Kar hočete' j e 
poglavje o veselju, je smeh Bogov. Širok, zvonek, hudomušen, sanjav, 
predvsem pa brezskrben . . . In zato nam je prvi hip tuj — ker nam 
je brezskrbnost t u j a . . .« l l Pisec našega članka pa odgovarja: »Poglejte 
tragedijo, ki smo jo gledali v tej krasni komediji, poglejte v žalostne 
razmere našega naroda in spoznali boste, da ne moremo biti brezskrbni, 
da se ne moremo brezskrbno smejati in brezskrbno uživati vaše in 
Shakespearove umetnosti.«12 Značilen odmev, ki ga j e našla Shakespea-
rova vedra beseda, rojena v srečni Elizabetini dobi, ko je bila pesni-
kova domovina v ekonomskem blagostanju — pri nas v letih nepo-
sredno po imperialistični vojni, ko je bilo ljudstvo razočarano in je 
preživljala država težko gospodarsko krizo. 
Vrh Šestovega dela za slovenskega Shakespeara moremo iskati prav 
okrog tistih let, okrog gledališke sezone 1923/24. Ne le zato, ker so 
v tem letu igrali na našem oclru štiri Shakespearova dela, največ v 
vseh letih, marveč tudi zato, ker se je prav do takrat ali morda še kako 
leto kasneje poglabljala Šestova ustvarjalna sila, obogatena s skuš-
njami evropskih odrov, raslo pa j e njegovo delo tudi v širino; to, 
sprva pozitivno dejstvo, se je v poznejših letih izmaličilo in je vodilo 
k zunanjim poudarkom režije, k šabloni, kar je privedlo okrog leta 
1928 do zaostritve in odkritega odpora mladih. 
Za to dobo, ki pomeni zelo verjetno ne le leta najširšega razmaha, 
temveč tudi glede na rast v globino, najplodnejšega Šestovega dela, 
nam je ohranil dr. Adolf Robida, takrat morda naš najboljši pozna-
valec gledališča, študijo, katere ugotovitve dajejo zanesljivo oceno 
Šestovega prizadevanja v tistem času in njegovega pomena za razvoj 
slovenske gledališke kulture. V tej razpravi Robida kritično obravnava 
Šestovo odrsko interpretacijo štirih Shakespearovih dram, ki smo jih 
igrali tisto leto — treh ponovitev (Hamlet, Othello, Kar hočete) in ene 
premiere (Beneški trgovec). Prav bo, če pregledamo značilnejše od-
lomke iz te razprave, tiste, ki govore predvsem o režiji. 
»Nekaj posebnega, za nas novega, je scena v Shakespearu,« piše dr. Robida. 
»In v tej je Šest mojster. Po vzorcu monakovskega odra dela samo z okvirom 
11 G L 1922/23, št. 3. 
12 G L 1922/23, št. 33. 
18 273 
v portalnih kulisah in z lamberkenom, ki je skladen z idejo. Ozadje so enkrat 
gobelini, drugič slike iz Benetk . . . včasih pa navadni zastori; kar razumemo 
pod stransko kuliso, je pri nas zastor. Oder sam je deljen v dva dela: prednji 
del jc za tri stopnice nižji kot zadnji. To omogoča plastiko aranžmaja in po-
veča iluzijo posameznih pr izorov . . . odrskih rekvizit potrebuje taka scena 
prav malo: klečalnik, prestol, klop. S tem se je režija približala elizabetanski 
angleški drami in osredotočila vso pozornost na besedo in gesto. Torej poglab-
ljanje vase in poglabljanje v pisatelja. Slavni Laube, ki je vedno rekel: ,oko 
ni nič, uho je vse', bi bil vesel tega načina uprizarjanja.« In dalje: »Šestovi 
režijski domisleki so v celoti in v detajlu, enako tudi v inseenaciji in v shva-
čanju iger kot takih v renesanci porojeni, v rokoko kodrčkih vzgojeni in mo-
derni preprostosti oblečeni gurmani. Bodimo za to ali pa proti temu, eno stoji: 
kultura je v tcin, napredek, oplemenjen s šolo preteklosti in oblečen v kostum 
resnega d e l a . . . Facit: lepe predstave; inscenacijc dostojne, originalne; v poj-
movanju režije enotna linija in izdelana vsaka posameznost: .Beneški trgovcc' 
najboljši; vprašanje scenske slike je ekonomično in umetniško hvalevredno 
rešeno; težke Župančičeve verze še precej dobro govore: malenkostne hibe ne 
motijo, posebnih odlikovanj tega ali onega ,stara' ni. Vse je retuširano in se 
pokori resni volji, ki ve, ka j hoče.« — In v začetku svoje študije pravi dr. Ro-
bida: »Shakespeara podajajo pri nas z najstrože svetovno teatralnega gledišča 
dobro, za provinco prav dobro, za Ljubljano in naše razmere izvrstno.«13 
Tako je sodil kritik, ki je videl leto prej Reinhardtovega »Ham-
leta« v Berlinu in dolgo vrsto Shakespearovih iger na evropskih odrih. 
Za tisti čas daje njegova razprava dobro zadete ugotovitve in je, če 
gledamo nanjo tako, še danes veljavna. 
Prihodnje sezone so prinesle spet vrsto novih, na novo pripravlje-
nih in ponovljenih Shakespearovih dram. Tako je bil na sporedu spet 
»Othello« z Nučičeni v naslovni vlogi (v prejšnjih povojnih sezonah 
sta igrala Othella Levar in Putjata), »Zimska pravljica« z Levarjem. 
V. Juvanovo, Janoin, Rogozom, Marijo Vero in Šaričevo, »Kar hočete« 
in »Ukročena trmoglavka« in »Mnogo hrupa za nič«, pa spet »Hamlet« 
(to pot z gostom E. Kohoutom, članom Narodnega (livadla v Pragi) 
in prva predstava »Macbetha«. Kritika je spremljala vse to dogajanje 
v našem gledališču večidel s hvaležnim občudovanjem in si ni želela 
više. Le tu in tam se j e oglasil kdo z ostrejšo besedo. Tako so pisali 
dnevni časopisi in revije o »Zimski pravljici«, da »teče gladko, zaokro-
ženo.. . svežost veje iz vsega dela . . .« 1 4 , o »dragocenem večeru . . . 
pestri, barviti uprizoritvi, . . . relativno zelo uspeli predstavi«,15 hkrati 
pa se je oglasila nova revija »Kritika« z ostro, čeprav skopo oceno 
režije : 
»Režijsko je bila .Zimska pravljica' slabo izvedenu. Predstavi je manjkalo 
lahko'tne pravl j ičnost i . . . Večina igre, zlasti prvi del, jc bil pretežko realističen. 
Vse delo pa je bilo z raznimi režiserjevimi domisleki močno trivializirano . . . 
Vsepovsod se jc čutila težka in okorna in škripajoča teatrska mašina, mesto 
lahkotnosti, vedrosti in humorja.« O Levarju (Leontcs) je sodil kritik, da je 
»prestopal dimenzije te vloge, toda v svojem slogu je bilo njegovo izražanje 
prepričevalno«. Izvrsten ovčarjev sin pa je bil Peček, ki jc »morda edini v 
13 Dr. A. Robida, Shakespeare v ljubljanski Drami, D S 1924,93. 
14 Fr. K., S l l . okt . 1925. 
15 .Fr. Albreht, LZ 1926,634. 
osobju našel pravi ton za to težko igro. Njegov umerjeni humor je bil zlasti 
v težavni pastirski sceni središče vsega odra«.1" 
Ista revija j e v nepodpisanem poročilu tudi ostro odklonila prvo 
slovensko uprizoritev »Macbetha«, ki ga j e pripravil Šest v sezoni 
1926/27: 
>Nu žalost je treba ugotoviti, da je zašla s to predstavo letošnja sezona 
med suhljad, med žolto listje in sicer bodisi režijsko, bodisi igralsko. Odigrana 
je bila ta pretresljiva tragedija brez grozotnosti in brc/, tiste grozotne 
melanholije, ki jo vzbude ti srednjeveški dogodki v braven. Režiser Šest se je 
omejil zgolj na mehanično izvedbo, toliko da je scena sledila sceni v dovolj 
gladkem tempu, toda brez nastrojev in brez karakterne izdelave. Podobna je 
bila igralska plat. Levarjev Macbeth je bil sicer uprizorjen z vso mogočo 
teatraliko in igran z velikim prizadevanjem in resno voljo, toda ostal je nepre-
pričevalcn. Slabejša je bila lady Macbeth Marije Vere, ki je često učinkovala 
mučno, toliko posiljenega čustovanja j e kazala.«1 7 
Proti koncu desetletja j e Šestovo delo za slovenskega Shakespeara 
vse bolj bledelo. Število predstav j e sicer ostajalo približno tako kot 
prej, nivo novih stvaritev pa je postajal vse bolj plitek. Vprašanje 
Shakespeara na našem odru sploh, posebej pa še vprašanje, kdo naj 
ga režira in kako se j e prvič zapletlo z večjo ostrino ob uprizoritvi 
Romea in Julije«, s katerim je začel Šest novo gledališko leto septem-
bra 1928. To je bila že tretja sezona zapored, ki jo je začenjal Shake-
speare. Romea j e takrat prvič igral Slavko Jan, Juli jo Šaričeva in 
Vida Juvanova, grofa Parisa. Rogoz, Melentija Levar, Tybalta M. Skr-
binšek, patra Lorenza Lipah, dojko Medvedova. Takole je pisal re-
žiser pred premiero: »Za uprizoritev navodilo: vrtovi in zidovi, kotički 
in statuete, pokopališča in grobovi, balkoni in duri, duraki in modri-
jani, otroci in stari, — italijansko nebo preko vsega in sonce in luna. 
Dosti sonca in dosti lune.«18 
K a j primitivno in poceni »navodilo za uprizoritev«! Temu je ustre-
zal tudi uspeh. Zanimivo bo, če prelistamo ob tej priliki naše dnevne 
liste, ki so — ne glede na svojo barvo — vsevprek hvalili novo pred-
stavo, na drugi strani pa progresivne revije in glasove mladih kultur-
nih delavcev, ki so odklonili uprizoritev samo, ugovarjali — včasih 
nekoliko z mladostno zaletavostjo — sploh proti Shakespearu v sodob-
nem gledališču — in postavili prvič odločno zahtevo po novem režiserju. 
Dnevni poročevalci so sodili o predstavi, da je »skrbno, z ljubeznijo 
pripravljena«; o režiserju, da j e »v Shakespearovi dramaturgi ji nemara 
prvi med jugoslovanskimi režiserji«; o dejstvu, da so zašle njegove 
uprizoritve v šablono, iz katere ne režiser ne kritik nista več videla 
rešilne poti, so sodili, da »utegne biti ta enotnost le v prid ansamblu, 
ki že nekaj let skoraj neizpremenjen nastopa v Shakespearovih koma-
dih«; ob »Romeu in Julij i« so čutili, da »postaja naš odrski Shakespeare 
vedno trdnejši, solidnejši, da se z vsakim novim komadom stopnjuje 
umevanje zanj in da dobivajo naši igralci kakor naše občinstvo veliko 
10 J . V., Kritika I., 1925/26,126. 
17 Kritika II, 1926/27,48. 
18 GL 1928/29, 4. 
18* 275 
šolo v klasični igri«1"; da jo prva letošnja predstava . . . prijetna zna-
nilka novega gledališkega leta, da je to »uspeh vsega dosedanjega 
truda ob Shakespearu, tudi uspeh tistih del, ki se nam niso dovolj 
posrečila (Othello, Macbeth)«; da je bila razdelitev vlog vzorna kakor 
redkokdaj; da smo »videli res dobro in izrazito igro, ki j e v zadoščenje 
režiserju in igralcem«.20 
Takemu mnenju, ki sta ga zapisala oba oficielna gledališka poro-
čevalca, pa so so postavili po robu mladi — Bratko Kreft v »Ljubljan-
skem Zvonu« in Vinko Košak v »Svobodni mladini«. Res je zapisal 
zlasti prvi nekoliko previhravo trditev »Shakespeara bo sploh treba 
odložiti. Dovolj nam ga je«, čeprav postavlja ob tej spet zdravo načelo: 
»Kritično ga bo treba pregledati, da pride res samo v svojih najboljših 
delih na oder.« »Kako j e omršel Shakespeare pri nas,« piše dalje, »jo 
najjasnejši dokaz letošnja uprizoritev ,Romea in julijo'. Ne igralci 
ne režiser (ki se j e popolnoma izčrpal) ne občinstvo je niso sprejeli 
tako, kakor kakega Shakespeara pred leti, ko j e bil dogodek. Danes 
ni več . . . « 2 1 Škoda, da ni pisec nekoliko podrobneje razčlenil, k je in 
zakaj je tragedija na našem odru propadla. Tako bi bila njegova ocena 
tehtnejši prispevek k vrednotenju Shakespearove poti k nam v tistem 
nedvomno hudo problematičnem obdobju, ki ga j e zaključil kmalu 
zatem dr. Gavella s svojo režijo »Kar hočete«. Toda tudi taka, kot je. 
j e dragocen opomin, da se je problematika okrog naših interpretacij 
Shakespeara pred koncem desetletja ostrila in dozorevala. 
Tak migljaj, še ostrejši in konkretnejši, je glas »Svobodne mladine«. 
Kritik se j e pomudil najprej ob delu samem: 
» . . . vendar nas pregostobesedno ljubezensko opevanje in zdihovanje na 
odru utrudi, dasi prav ta mesta v knjigi z užitkom beremo. Danes pač globlje 
občutimo socialno tragedijo kot romantično ljubezensko.« In dal je : »Režiser 
Šest, ki režira pri nas vsa Shakespearova dela ter jo zašel pri tem precej v 
šablono, se j e potrudil za zunanji uspeh uprizoritve: mesto da bi podrobno 
seciral delo v celoti, posamezne scene in osebe, j e skušal zajeti vso z enim 
samim širokim objemom, kar se mu j e sicer za uho in oko posrečilo, ni pa 
zadovoljilo naše notranjosti.« 
Ob tako sodbo o pomenu, ki ga ima tragedija sama za naš čas in 
o vrednosti Šestovih odrskih interpretacij Shakespeara j e postavil 
kritik še tole zelo aktualno in to pot prvič odprto vprašanje: »Ali je 
uprava v resnici prepričana, da bi ne bilo potrebno, ko bi vsaj za spre-
membo enkrat režiral Shakespeara eden od ostalih režiserjev?«22 
Res, uspeha ti zdravi, čeprav v nekaterih formulacijah skoraj malo 
zaletavi glasovi mladih neposredno po objavi Kroftovih »Fragmentov« 
in Košakove ocene niso rodili. Prevetrili pa so gnilobno patriarhalnost 
našega takratnega kulturnega življenja in jasno opozorili, da bo treba 
misliti na novo vsebino in nove oblike pri graditvi naše gledališke 
kulture. 
19 В., J 30. sept. 1928. 
20 Fr. K., S 25. sept. 1928. 
21 Kreft, Gledališki fragmenti, LZ 1929, 539. 
22 V. Košak, Svobodna mladina, 1929, 61. 
»Romeu« je sledil leto kasneje »Vihar«. To je bil dvanajsti povojni 
Shakespeare na ljubljanskem odru, dvanajsta Šestova režija Shake-
speara in hkrati — njegova režija številka sto! Ob tem »jubileju«, ki 
so ga takrat slavili v gledališču, j e žal le malokdo pomislil, kakšna 
krivica se godi s takim načinom dela režiserju. Nasprotno: desetletje 
pozneje, malo pred začetkom nove vojne, j e slavil Sest nov jubilej 
— dve sto režij, kar pomeni približno deset v enem letu, torej toliko, 
kolikor bi smelo biti v eni sami sezoni vseh premier, delo, ki naj bi 
ga opravili vsaj trije režiserji. Prav v tem moramo iskati enega izmed 
poglavitnih vzrokov, zakaj so šle Šestove režije od leta 1923/24, ko 
mu j e napisal dr. Robida za tisti čas pravično in hudo pohvalno oceno 
— pa do Kreftove in Košakove kritike v sezoni 1928/29 tako strmo 
navzdol. 
Zadnja Sestava režija iz tega razdobja je bil »Sen kresne noči«, 
ki j e naletel na zelo neugoden sprejem pri resnejši in zahtevnejši kri-
tiki (Anton Ocvirk v Ljubl janskem Zvonu). Ta j e ugotavljala, da j e 
bila uprizoritev precej oddaljena od Shakespearove zamisli in igralsko 
negibčna; da je poudaril režiser predstavo predvsem v inscenaciji; da 
bi nekoliko manjše stiliziranje s c e n e . . . in večja plastičnost povzdignila 
iluzijo pravijičnosti in sna; da j e režija premočno podčrtala muzikalno 
interpretacijo igre, ki bi brez škode lahko izpadla, ker spravlja tlelo 
v melodramsko občutje, zavaja igralca v deklamacijo in uničuje dra-
matično iluzijo; da j e bil balet vsakdanji, banalen, neuglajen in brez 
vsebine; da bi bila nujna igralska izvedba — režija igralcev; da j e 
|K»jmoval režiser zunanjo zasnovo dela v običajnem smislu režije 
Shakespearovih del, da prehaja ta režija v šablono in se mučno po-
navlja; d a j e režiser pri ustvarjanju celote preveč pomaknil v ospredje 
rokodelce s tem, da jih j e tipiziral in skoroda karikiral in tako potisnil 
pravi jičnost »Sna« v ozadje; da v igralskem podajanju ni bilo globine 
»Sna«; da j e pravljično mil konec izzvenel deklamatorično in ne igral-
sko; srednji del igre j e bil prej drastično oduren in neokusen kot pa 
komičen, igralci so kričali, se metali po tleh, mahali z rokami, divjali 
— le igrali niso; predvsem pa j e manjkalo predstavi vzdušja, poezije, 
bila j e mrzla, brez čustva in globine; notranje režije ni bilo, Šest j e 
obstal pri zunanjostih; v celoti pa je predstava kazala tri glavne igral-
ske hibe; kričanje, patetičen, nejasen govor ter odurne gibe, mimiko 
in kretanje; velika napaka vsega ansambla j e v govoru — »Sen« j e 
mimo drugega preveč razodeval tudi to hibo.2'1 
Ce verjamemo tej oceni, j e naša predstava o Šestovi uprizoritvi 
»Sna« dovolj plastična. In če primerjamo Ocvirkove ugotovitve z vtisi, 
ki so ostali v našem spominu — če že ne po tej predstavi, pa vsaj po 
poznejših Sestavih uprizoritvah Shakespeara — ji lahko pritegnemo. 
Tako se j e končalo »Šestovo obdobje« Shakespeara pri Slovencih, 
če ga smemo tako imenovati, tisto obdobje v slovenski gledališki zgo-
dovini, ko ni bilo dramske sezone brez Shakespeara, ko smo videli 
23 A. Ocvirk, LZ 1930, 668. 
dvanajst različnih njegovih dram z mnogimi ponovitvami v naslednjih 
letih, in to z izjemo prvih dveh povojnih premier vse v interpretaciji 
enega samega režiserja, ki je bil vrh tega preobložen z neštetimi reži-
jami najbolj plehkih vaških burk in brezpomembnih »meščanskih 
tragedij«, kakršne so v tistem času prevladovale v našem gledališkem 
repertoarju. Bilo bi ne le zelo krivično, marveč tudi hudo neresno, ko 
bi mu ne priznali velikih zaslug in tudi — vsaj v dobrih letih — zrelih 
uspehov, ki si jih je pridobil prav z delom za slovenskega Shakespeara. 
Ce bi hoteli s krivuljo upodobiti rast, vzpon in že tudi — zaton Šesto-
vega prizadevanja v tej smeri, bi rasla ta krivulja iz prvih povojnih 
let vzporedno z umetniškim zorenjem celotnega našega igralskega 
kolektiva strmo navzgor, dozorela v letih 1923 do 1925 in padla proti 
koncu desetletja. Takrat so zašle Šestove režije zaradi neprenehnega 
uprizarjanja Shakespearovih del in režiserjeve preobloženosti v ša-
blono, ki se je kazala ne le v sceneriji, temveč tudi v zrahljanosti pred-
stav, v prehudih zunanjih poudarkih in premajhni skrbi za notranje 
dogajanje. V tem obdobju j e zahajal Šest v svojih režijah v prav tisto 
nezdravo lahkotnost, ki tako neprijetno veje tudi iz vseh njegovih 
»razmišljanj o režijah«, objavljenih v gledaliških listih in dnevnem 
tisku. Nekaj pa je gotovo: Šest se je po mučnem premoru vojnih let 
pri nas prvi resneje lotil Shakespeara, izkoristil svoje gledališko znanje 
in skušnje, poustvaril Shakespeara iz Burgtheatra, lludožestvenega 
gledališča in Reinhardta in ga zlil v nekakšno svojo odrsko interpre-
tacijo, pol ekspresionistično, pol realistično, ki je pomenila za tisti čas, 
zlasti za prvo polovico dvajsetih let — nedvomno pozitivno vrednoto. 
In še to mora biti zapisano v pravični oceni njegovega dela za Shake-
speara: česar ni naredil in kar je ostalo preblizu površine — pri vsem 
tem ne gre toliko za vprašanje njegove umetniške zmogljivosti kot za 
problem takratne metode dela v našem gledališču, na rovaš razmer, 
ki so nujno tirale, da j e postal iz režiserja-umetnika obrtnik in roko-
delec, če j e moral pripraviti deset režij vsako leto. 
Gledališko leto 1931/32 pomeni v obdobju med obema vojnama 
prvo krepko zarezo v našem seznanjanju s Shakespearom. Hrvatski 
režiser dr. Branko Gavella, človek s širokim gledališkim znanjem, 
duhovito domiselnostjo in zdravim idejnim pojmovanjem umetnosti, 
je že leto prej pripravil za slovenski oder z zmagovitim uspehom 
Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi« in Balzacovega »Mercadeta«, 
v Zagrebu pa je žel prav take uspehe s Shakespearovo komedijo »Kar 
hočete«, ki smo jo videli pri nas pred osmimi leti v Šestovi režiji. Prav 
ta komedija je bila prva Gavellova režija Shakespeara na ljubljan-
skem odru. 
Razlago svoje interpretacije j e napisal Gavella samo za »Gledališki 
list«, ki je izšel ob premieri. Medtem ko so skušali starejši režiserji 
rešiti problem uprizoritve Shakespeara ali dramaturško (s črtanjem, 
vezanjem, tako da j e imelo vsako dejanje svojo scenerijo kot v obi-
čajni naturalistični drami) ali pa so težili za tehnično izpopolnitvijo 
odra, ki bi omogočala hitro spremembo številnih prizorov, je napravil 
Gavella nekako sintezo teh dveh teženj. Izmenjavanje različnih pri-
zorov, pravi, j e Shakespearova značilna lastnost; v gradnji teh prizorov 
je skrit notranji ritem, ki j e za njegove drame bistven. V tem, kako 
se vrsti prizor za prizorom, ni videti zgolj spremembe scenerije. Raz-
vrstitev prizorov je smiselna, notranje arhitektonsko utemeljena, četudi 
j e zunanja odrska podoba tako raznovrstna. Izmenjava zunanje scene 
je mnogokrat sploh neznačilna in samovoljna, medtem ko je izmenjava 
notranje situacije ritmična, izraz notranjega ritmičnega zakona. 
Doseči skladnost te zunanje podobe z notranjim ritmom menjajo-
čih se prizorov — to je bil režiserju poglavitni problem inscenacije. 
Gavellova scena ni konkretna — to se pravi, režiser ne postavlja na 
oder hiš, sob itd., je torej v relaciji do teh konkretnih predmetov ab-
straktna, vendar je konkretna v sorazmerju z igralcem, lahko rečemo 
— odrsko konkretna. Igralec s svojo igro premika in izpreminja sceno, 
nasprotno pa določa prav tako scena igralčev položaj. 
Inscenacija »Kar hočete« j e bila skupen produkt režiserjeve zamisli 
in zamisli zagrebškega scenografa Ljube Babica. Režiser je hotel imeti 
sredi odra nekaj, kar bi centraliziralo vso inscenacijo. Tako j e tej 
predstavi, pravi, sledila predstava cilindra. »Ker se nama je zdela po 
daljšem premisleku vendar preokorna, sva cilinder razbila na polovico. 
Ti polovici sva začela na odru različno razmeščati. Tako sva dobila 
razne kombinacije teh dveh likov. Postavljanje raznih kombinacij je 
rodil nov princip: premikanje.« 
Izhodišče notranje režije te komedije pa je bila režiserju zahteva, 
da mora igralec govoriti najbolj smešne stvari najbolj resno, kajti 
»prav ta resnost j e tisto, kar je najbolj komično«.2'' 
To so temeljne misli, po katerih j e Gavella uravnal svojo režijo 
komedije »Kar hočete«. Zdrava načela, ki so šla v marsičem navzkriž z 
že precej stereotipnim Šestovim uprizarjanjem. Gavella j e težil sto svo jo 
interpretacijo po čim preprostejši zunanji podobi, po tempu odrskega 
dogajanja in hkrati po realizmu na odru. Njegova režija je ostala 
zvesta avtorju, ni mu delala sile s krajšanjem in premetavanjem pri-
zorov. Približal je svojo uprizoritev prvotnemu stilu. Posebna vrednost 
njegove režije pa je v živi harmonični soigri igralcev; vse odrsko 
dogajanje je osredotočil — spet v nasprotju z običajnimi Šestovimi 
uprizoritvami — na igralsko doživetje. To mu je priznala tudi kritiku, 
ki je zelo ugodno sprejela njegovo delo, četudi je en del sodil o tej 
uprizoritvi, da je v drugi polovici upadala, da je znameniti prizor 
z Malvolijem (Levar) v ječi obledel in se potem komedija do konca 
ni več dvignila.25 
Gavellov obisk v našem gledališču je pomenil v tem obdobju za 
razvoj Shakespeara pri Slovencih prvo globoko zarezo, ki je dala tudi 
zdrave pobude za naprej. 
21 GL 1931/32, št. 15. 
25 J. K.. J 31. marca 1932. 
Komedija »Kar hočete« j e bila v vsem tem obdobju edina Gavel-
lova režija Shakespeara pri nas. Komaj leto dni za njim, v sezoni 
1932/33, pa j e nastopil s Shakespearom na ljubljanskem odru nov re-
žiser, Ciril Debevec. Svoje gledališko delo j e začel z liričnimi igrami 
evropskih simbolistov (Maeterlinck, Yeats), se pozneje mnogo ukvarjal 
s Strindbergom in Dostojevskim, z modernizacijami starih japonskih 
in kitajskih avtorjev, s Cankarjem in z zgodbami iz svetovne vojne 
(Vest, Konec poti) in zrežiral tudi nekaj oper. Na našem odru j e pri-
pravil tri Shakespearova dela: »Hamleta (1932/33), »Beneškega trgovca« 
(1934/35) in »Kralja Leara« (1936/37). 
Premiera »novega Hamleta«, kot so ga takrat imenovali, je bila 
30. marca 1933 in je budila že pred predstavo in po njej ne le živo 
zanimanje in razgibano diskusijo, temveč tudi priznanje. Hamleta je 
igral na premieri Emil Kralj , pri prvi reprizi režiser sam. 
Ta je v članku »Slabotne opazke k novemu Hamletu« dal izhodišče 
za svojo interpretacijo Shakespearovega dela. »Grmadno bogastvo stro-
kovne literature«, na kateri sloni njegova idejna zamisel, sestavljajo 
imena: Lessing, Herder, Goethe, Döring, Heuse, Tiirok, Th. Vischer, 
Bulthaupt, K. Fischer, Savits, Werder, Ludwig, Hessen, Gundolf, Rossi, 
Taiiie, Strindberg — torej z dvema ali tremi izjemami nemški ideologi. 
Glede same interpretacije Hamletove vloge j e vzel za merilo znano 
Strindbergovo karakterizacijo: »Kdo je Hamlet? To j e Shakespeare; 
to je človeštvo, ko stopi iz detinstva v življenje in najde vse drugače, 
kakor si je mislilo. Hamlet je zbujen mladenič, ki odkrije, da je svet 
iz tečajev in se čuti poklicanega, spraviti ga v red, ki obupa, ko upre 
ledja v skalo in začuti, da tiči trdno v zeml j i . . . « itd. 
Debevčeva odrska prireditev se je od knjižne izdaje »Hamleta« 
nekoliko razlikovala. Original ima 5 dejanj, ki so razdeljena v dvajset 
prizorov. Režiser je črtal 2. prizor III. in 6. IV. dejanja, preostalih 18 
prizorov pa je razdelil po dejanjih tako, da je obsegalo prvo dejanje 
prizor 1—5, drugo 6—8, tretje 9—14, četrto 15—16 in peto 17—18. Konec 
drugega dejanja je premaknil, kot sam pravi, pod vplivom bivšega 
burgtheatrskega ravnatelja barona v. Bergerja, tretje dejanje pa je 
zaključil s 14. prizorom, to je z »Ravnico na Danskem«. Prizore je 
vezal in ločil »po njihovi notranji vsebinski in dinamični zvezanosti 
in odvisnosti«. 
V inscenaciji se j e odločil režiser v nasprotju s Šestom za znani 
in drugod že preskušeni »shakespearski oder«, ki po osnovi ustreza 
Shakespearovim dramam. Torej: »Stalnost nevtralnega okvira z dvig-
njenim zadnjim odrom, z menjajoče se globino prostora in z menja-
jočim se ozadjem, opremo in lučjo.« Godbe se je posluževal — spet 
v nasprotju z režiserjem prvega obdobja — v najmanjši meri. Obdržal 
je samo trobentne signale ob nastopu dvora in žalno koračnico ob 
koncu. »Vse drugo,« j e zapisal, »mislim, da lahko pogrešamo. Mogoče 
sem s t e m . . . zmanjšal pestrost in privlačnost predstave, toda meni 
je le nedeljeno dojemanje besede in duhovne vsebine več vredno od 
še tako lepe muzike.« 
Celotni uprizoritvi in posameznim igralcem pa je postavil za 
osnovo tiste besede, ki jih je govoril Hamlet igralcem: »Zlasti pazite, 
da ne prekoračite naravne mere: kajti vse, kar je tako pretiranega, 
se oddaljuje od namena gledališke igre, ki je bil že od nekdaj, je in 
ostane, da drži tako rekoč življenju zrcalo.«2" 
Tako je pripravil Debevec v izbiri zunanjih efektov kar najbolj 
preprosto predstavo, ki j e bila že po tem v značilnem nasprotju z 
bleskom prejšnjih Šestovih uprizoritev, poskrbel je za nagle menjave 
in prehode, predvsem pa je poudaril besedo in podčrtal zlasti prizore 
med Hamletom in Ofelijo, kraljevo molitev in Hamletov razgovor 
s kraljico. V vsakem pogledu — tudi če ne vprašamo po kvaliteti — 
je bila ta predstava eden najzanimivejših dogodkov v slovenskem gle-
dališču med obema vojnama. 
Priznanje je dala novi režiji »Hamleta« domala vsa kritika tistih 
dni. Splošne oznake govore o »velikem koraku do močne notranje 
igre«, o »novem gledališkem uspehu«27 in celo o »velikem, krasnem 
dogodku v Drami«28, o »naravni, preprosti igri«20, o »izbrani višini«30, 
o novem »Hamletu«, ki se j e »premaknil in odprl nove razglede.31 
Prav ta zadnja, »Jutrova«, kritika pa je poskusila še najgloblje 
analizirati novo režijo in j e odprla tudi nekaj vprašanj, ki so jili 
ostali poročevalci prešli: 
»Kljub priznanju pa so sc vsiljevala vprašanja, ki imajo svoj izvor v 
režiji. Zdelo se nam je, da se dogajanje nikamor ne premakne in da ostaja v 
isti razvojni ravnini. Prizori so se drobili in so pogrešali tiste plastične pove-
zanosti, ki gledalca prične vznemir ja t i . . . notranja dinamika ni bila tako iz-
razita, da bi nadomeščala skopo odmerjeno zunanjo barvitost. Plastika osebnih 
kreacij je bila prezastrta in je zategadelj beseda pričela utrujati. Čutili smo 
neko bojazen, da ne bi igralci preveč igrali in se sprostili. Njihova človečnost 
je bila le nakazana, vsaki čustvenosti je bila stroga miselnost preveč za petami. 
Celotna i g r a . . . je ostala statična in je vsak smehljaj ugasnil že na ust-
nicah . . . C 3 2 
Dve leti kasneje je uprizoril C. Debevec »Beneškega trgovca«. 
Predstava je bila namenjena za 251etnico umetniškega dela Milana 
Skrbniška, kateremu je bila dodeljena vloga Žida Shylocka (Antoni-
jevo vlogo je dobil Levar), pa so jo dvakrat preložili in končno upri-
zorili kot navadno abonentsko predstavo. Zanimanje je v primeri s 
»Hamletom« popustilo. Del kritike je hvalil režijo, da j e dala igri 
»jasen, pretehtano umerjen, Shakespearovemu delu enakovreden odr-
ski izraz«, govoril je o »notranji poglobitvi režije« in o »umetniško 
izdelani odrski podobi, kakršne pomenijo mejnike v razvoju odrskega 
ustvarjanja pri nas«33; drugi del kritike pa j e sodil, da j e predstava 
2° G L 1932/33, št. 17. 
27 F. K., S 1. aprila 1933. 
28 Fr. G. SN 1. aprila 1933. 
29 Mladika 1933, 272. 
30 Ivo Grahor, LZ 1933,498. 
31 J. K., J 5. aprila 1933. 
32 Prav tam. 
33 L. M., 2. aprila 1935. 
»nekam pretegnjena, prenaveličana, kakor da je odjenjala, še preden 
je mogla prav prijeti, ali sploh še prav dozorela ni«. O režiji beremo, 
da pojmuje »Beneškega trgovca« sicer vsebinsko tehtno, kakor res-
nobno balado o spremenljivosti človeškega življenja, skoraj prav nič 
kot igro ali celo kot komedijo. Zato leži nad delom precejšna teža, 
celo ljubezenska romantika v Belmontu govori bolj o resnobi tveganja 
kakor o veselju do življenja. O Srbinškovem Shyloeku sodi, da je 
uhajal preko mere, Levarjev Antonij je obtičal globoko v melanholiji.34 
Tretja in zadnja Debevčeva režija Shakespeara je bil »Kralj Lear«, 
z njim je začela Drama gledališko leto 193()/37. Naslovno vlogo je igral 
Ivan Levar, režiser pa vlogo norca. Glavne ženske vloge — Learove 
hčere — so igrale Boltarjeva, Danilova in Šaričeva. Besedilo prevoda 
j e bilo že dva in trideset let staro delo Antona Funtka, ki pa ga je 
Župančič pregledal in nekatera mesta bistveno spremenil. V razgovoru 
pred premiero je povedal režiser nekaj misli o režiji in posebej o 
svojem vrednotenju Shakespearovega pomena: 
»Šelo s Shakespearom se prične pravi teater in vsak narod gradi lahko 
svoj gledališki stil samo na podlagi Shakespeara in svojega največjega do-
mačega avtorja. Kakor j e nastal hudožni stil, ki pomeni ruski teater, iz zveze 
Cehov-Shakespeare, nemški iz spojitve Schillerja, Goetheja in Shakespeara, 
tako bomo tudi mi Slovenci gradili gledališče na podlagi C a n k a r j a in Shake-
speara.« 
Na vprašanje, ali prinaša s to režijo kaj novega v dramaturškem 
ali inscenacijskem pogledu, odgovarja režiser: 
»Igro sem močno predelal, da sem mogel strniti pet in dvajset slik v dva-
najst, ne da bi bil logičen razvoj dogodkov prizadet. Pobudo mi je dal v 
glavnem vzorec nemške odrske predelave, vendar pa sem delal svobodno no 
lastni zamisli. Predstava, ki bi sicer t ra ja la pot ur, j e zgoščena na tri. Teh-
nično sicer eksistira nebroj novih rešitev Shakespearove inscenacije, vendar 
pa so mi zdi ona, ki sem jo uporabil pri .Hamletu' in .Beneškem trgovcu', 
za naše tehnično več kot skromne razmere (razsvetljava, kulise, obseg odra) 
najdostojnejšu in najbol j ustrezajoča. Sicer pa sem mnenja, da zaleže pri 
Shakespearu predvsem misel in beseda in popolnoma odtehta vsaj zunanji 
blesk, ki j e za tega dramatika-genija povsem sekundarnega pomena.«3"' 
»Kralja Leara« je sprejela kritika toplo in s priznanjem, globlje 
v analizo Debevčeve režije pa ni segla. 
S tem je bilo delo našega tretjega povojnega režiserja Shake-
speara končano. Y zgodovini Shakespeara pri Slovencih pomenijo te 
tri režije tako kot Gavellova uprizoritev »Kar hočete« ne le zanimivo 
novost, ki se ostro in bistveno loči od poskusov prejšnjega obdobja, 
temveč tudi umetniški uspeh, v svojem hotenju in stilu dognan, pa 
četudi se 110 bomo strinjali v celoti z režiserjevo idejno interpretacijo, 
zlasti pri »Hamletu«, četudi bo novi režiser Shakespeara gotovo poiskal 
novih in drugačnih poudarkov v delu samem in jim dal tudi ustrezno 
odrsko podobo. Vsaj dve stvari iz Debevčevih režij pa sta ohranili 
34 F. K., S 2. aprila 1935. 
35 S 26. sept. 1936. 
svojo ceno tudi v naš čas: težnja po preprosti zunanji podobi in pa 
poudarek na besedi kot poglavitnem, izraznem sredstvu gledališke 
umetnosti. 
O Sestovih režijah v drugem obdobju bi bilo odveč posebej govo-
riti, čeprav jih jo po številu precej — štiri izmed devetih: »Komedija 
zmešnjav« v sezoni 1933/34 in 1940/41, »Julij Cezar« 1937/38, »Othello« 
1938/39 in »Hamlet« 1939/40. Novih vrednot Sest s Shakespearom v tem 
času, ko so slavili ljubljanski časopisi njegov novi jubilej — dve sto 
režij — ni več prinašal. Obnavljal je svoje prejšnje režije z nekate-
rimi pridobitvami — morda nehote — Gavellovih in Debevčevih. Vrli 
njegovega dela na tem področju pa je ostal v sredini dvajsetih let. 
Kot igralsko pridobitev teh režij bi bilo treba podčrtati prve nastope 
Staneta Severja — njegovega Roderiga v »Othellu« 1939. leta, o kate-
rem je sodila kritika, da je »morda najlepša, najbolj dognana figura 
vse igre«, in pa Jaga v isti tragediji 1941. leta, v zadnjih tednih pred 
začetkom nove vojne. 
Med dogodki iz zadnjih let pred drugo vojno je treba spomniti 
še na gostovanje angleškega »Dublin Gate Theatra« aprila 1939. leta. 
To gledališče je uprizorilo v Ljubljani »Hamleta« v izvirniku (igral 
ga je Michael Mac Liammoir) in nam dalo dragoceno pobudo za na-
daljnje delo s predstavo, ki je bila v primeri z vsemi našimi interpre-
tacijami »Hamleta« čudovito enotna, zlita, brez vsakršne težnje po 
»zvezdništvu«, v tehničnem pogledu brezhibna, preprosta, skratka naj-
bližja odrskem realizmu, to se pravi življenju in s tem tudi Shake-
spearu. 
Svojevrsten dogodek v zgodovini Shakespeara pri Slovencih je 
bila nova uprizoritev »Romea in Julije«, ki jo je pripravil z Janoni 
in Juvanovo (v alternaciji Levarjevo) v naslovnih vlogah zadnje leto 
pred novo vojno, jeseni 1940. leta dr. Bralko Kreft. Ta uprizoritev je 
bila zanimiva pač že iz razloga, ker j e to pot prvič interpretiral Shake-
speara režiser, ki se je ukvarjal prej večidel s sodobnim repertoarjem 
(Shaw, Sveta Ivana; O'Neill, Strast pod bresti; Katajev, Milijon težav 
itd.); obetajoča pa tudi zato, ker smo poznali Krefta po njegovem na-
prednem tolmačenju umetnine in po izraziti težnji v odrski realizem; 
a zanimiva končno še zaradi besed, ki jih je zapisal o Shakespearu 
in posebej o Sestovih interpretacijah 1929. leta — prav ob »Romeu in 
Juliji«. 
Kreft je pred predstavo sam poudaril, da ni njegova zasnova odrske 
upodobitve »Romea in Julije« v resnici nič novega, da j e stara prav 
toliko kolikor Shakespearova tragedija. Shakespearova dramatska 
tehnika je po njegovem nedeljivo zvezana s takratno odrsko tehniko, 
ki ni poznala verističnih ponazoritev posameznih prizorišč, kakor je 
to skušalo uveljaviti pri vseh uprizoritvah predvsem naturalistično 
gledališče 19. stoletja od Meiningovcev preko Antoina, Brahmsa, Stani-
slavskega tja do Reinhardta in drugih, čeprav se v svoji najbolj kla-
sični in umetniško najpopolnejši obliki, kakor jo kaže Hudožestveni 
teater danes, že oddaljuje od ekstremnih početkov. 
Treba je vedeti, da Shakespeare prizorišč v našem smislu sploh 
ni menjaval in določeval, ker j e imel za vse svoje drame en in isti 
scenski okvir. Neposredna vrstitev prizorov, ki si slede v njegovih 
delih ne glede na kraj in prostor, je naravnost bistveni del te dra-
matske tehnike, osnova arhitektonike vsake njegove tragedije, historije 
ali komedije. Pri vsem tem pa Shakespeare ne potrebuje v gledališču 
verislično podrobno prikazanih prizorišč, saj j e ves v dejanju, v stra-
steh, v risanju značajev, v poetični deklamaciji, v kontrastih veselega 
in žalostnega, srečnega in tragičnega. Njega ne zanimata ne kra j 
ne čas. 
Iz takega spoznanja je zrasla režiserju in scenografu (inž. Franz) 
zamisel scene. Treba je bilo ustvariti inscenacijo, ki bi kolikor toliko 
omogočala hiter in ne preveč pretrgan potek prizorov, a imela ven-
darle nekoliko modernejšo obliko kot prvotni Shakespearov oder. ln-
scenacijsko središče Kreftove uprizoritve j e bil balkon, na katerem in 
pod katerim se gode najvažnejši prizori. Godbo, brez katere si tudi te 
Shakespearove tragedije ni mogoče misliti, j e režija omejila na naj-
nujnejše. Pri igralčevi igri in deklamaciji si je prizadevala poudarjati 
preprostost in resničnost zato, da bi tista globoka človečnost, ki je v 
vsej Shakespearovi dramatiki, bila tembolj jasna in razumljiva.8" 
Načela, ki so vodila Krefta pri odrski interpretaciji »Romea in 
Julije«, j e uveljavil režiser tudi leto kasneje pri režiji »Hamleta«. 
Čeprav spada to delo že v prvo vojno leto in je torej zunaj našega 
razpravljanja, se j e treba vendarle vsaj z besedo ustaviti ob Kreftovi 
interpretaciji tega dela, zlasti še, ker j e bila pri »Hamletu« še dokaj 
ostreje poudarjena kot pri »Romeu«, kar ima svoj izvor kajpak že v 
delu samem. Pri »Hamletu« je bilo režiserju predvsem za idejo trage-
dije. Hotel je, da bi bile osebe čimbolj človeške, da bi se gledalcu 
čimbolj približale in ga obenem prav s svojo človečnostjo pritegnile 
nase. Vzemimo samo Hamletov razgovor s Horacijem tik pred dvo-
bojem, ko pravi med drugim: »Ako bo zdaj, ne bo pozneje; ako ne 
bo pozneje, bo zdaj; ako ne bo zdaj, bo le kdaj pozneje . . . itd. itd.« 
V tem, pravi režiser, j e glavna ideja vseh njegovih misli. To ni le 
idejni zaključek vseh njegovih premišljevanj, temveč tudi krona. 
Spoznal je, da j e v življenju potrebna, potem ko so se misli razjasnile, 
predvsem dejavnost. Omahujoči, slabotni, pesimistični, pasivni Hamlet 
je stopil iz sebe ter se odločil stopiti v areno, ki j e tudi arena živ-
ljenja.87 
V tem je vrh uspeha Kreftovih režij ' Shakespeara v slovenskem 
gledališču. Predvsem to zadnje nas ob srečni rešitvi zunanjih režijskih 
in dramaturških problemov, o katerih smo prej govorili, upravičuje, 
da štejemo Kreftovo delo za slovenskega Shakespeara, s katerim je to 
obdobje zaključeno, za najvišji vzpon našega prizadevanja v tej smeri. 
30 G L 1940/41,8. 
37 G L 1941/42, 12. 
Igralsko so najzanimivejše slovenske uprizoritve »Hamleta«. Naš 
prvi Hamlet je bil Inemann, pozneje Nučič, kot gost Hrvat Fijan,38 
potem Rogoz, kot gosta Rus Elski 1924/25 in Ceh Kohout 1927/28, v 
Debevčevi režiji Debevec in Kralj, v novi Kreftovi uprizoritvi pa Jan; 
kral j Klavdij je bil najprej Verovšek, potem večkrat Milan Skrbinšek, 
nazadnje Ivan Levar; kraljico so igrale Borštnikova, Avgusta Dani-
lova, Cirila Medvedova, Marija Vera, Mira Danilova; Ofelija j e bila 
Ogrinčeva, potem Šaričeva, Wintrova, Nablocka, Vida Juvanova; prvi 
Polonij je bil Housa, za njim Pavel Ločnik, potem Lipah in Cesar; 
s Horacijem je začel Danilo1, potem so ga igrali Peček, Jerman in 
Nakrst; Laert je bil najprej Deyl, potem E. Kralj, Jan, Stupica, 
Sever itd. 
Med našimi igralci je dal največji delež k slovenskemu Shake-
spearu Ivan Levar. Bil je Othello, Julij Cezar, kralj Lear, kralj 
Klavdij v »Hamletu«, Leontes v »Zimski pravljici«, Solinus v »Komediji 
zmešnjav« — te in še vrsta njegovih kreacij v Shakespearovih igrah 
sodijo v našo gledališko klasiko. Dokajšen delež je dal vsaj v zadnjih 
letih Jan z Romeom in Hamletom, še prej Rogoz, Kralj in Milan Skr-
binšek, v sezonah tik pred novo vojno Sever z Roderigom, Jagom in 
Laertom; v ženskem delu ansambla velja za Marijo' Vero to, kar smo 
prej zapisali o Levarju. Ob njej j e dala največ Mila Šaričeva. 
Stalen gost je bil Shakespeare po prvi svetovni vojni tudi v mari-
borskem narodnem gledališču. Ze v prvih povojnih letih, v sezoni 
1920/21 — še pred ljubljansko premiero — so sedemkrat uprizorili 
komedijo »Sen kresne noči«, ki pa jo j e kritika odklonila, češ da je 
bilo »igranje raztrgano kakor pri kakšni prvi boljši vaji po bralni 
skušn j i . . . drama ni bila prav umevana, torej tudi ne temu primerno 
uprizorjena.. .« 3 9 16. maja 1925 pa je bila premiera »Hamleta« v režiji 
V. Bratine, režiser sam je igral naslovno vlogo. Naslednje sezone so 
prinesle »Beneškega trgovca«, komedijo »Kar hočete«, »Othella«, 
»Romea in Julijo« itd. Shakespeare j e ostal na mariborskem odru vse 
do nove vojne. Še 1939. leta je pripravil režiser Jože Kovic novo upri-
zoritev komedije »Kar hočete«, 1940 pa so- spet igrali »Othella«, »Ham-
leta« je igral v tem času Vladimir Skrbinšek.40 
Zanimivo je, da j e našel Shakespeare pot že tudi na naš ljudski 
oder. Ze pri prvih prevodih smo omenili Malovrha, ki j e prevedel v 
prozi »Hamleta« in ga uprizoril s skupino dijakov nekje pri Celju in 
sam igral danskega kraljeviča — to je bilo, če smemo verjeti podat-
kom, ohranjenim le po ustnem izročilu, že leta 1870.;41 tudi »Macbetha« 
n. pr. nismo krstili v Narodnem gledališču. Ze prej, leta 1923., so ga 
uprizorili v ljubljanski škofijski palači za škofov slavnostni jubilej. 
38 Podatki po gledaliških listih SNG 1920—41; prim, še C. Debevec, 
Dramski repertoar, GL 1938/39. 
39 S 30. okt. 1920. 
40 Prim. P. Strmšek, Deset let Slovenskega narodnega gledališča v Mari-
boru, Maribor 1929. 
41 Prim. J. Polj., Majhen donesek našemu Shakespearu, J 16. jun. 1933. 
Slavnostna predstava je doživela celo ponovitev;42 1934. leta so igrali 
v Št. Vidu nad Ljubljano »Juli ja Cezarja«,43 »Hamleta« so spravili na 
oder v zadnjih predvojnih letih menda tudi domači igralci v Radgoni, 
v Horjulu so uprizorili »Othella« itd. To nam dokazuje, da je našel 
Shakespeare v novejšem času tudi pot med širše množice, kar j e ena 
največjih pridobitev našega dela zanj v obdobju med obema vojnama. 
Vzporedno z uprizoritvami Shakespeara v slovenskem gledališču 
in s knjižnimi izdajami novih Zupančičevih prevodov se je razraslo 
tudi naše »shakespearoslovje«, ki je bilo v letih pred prvo svetovno 
vojno dokaj borno, omejeno v veliki meri le na nekaj informativnih 
člankov in gledaliških poročil, ki so precej nevestno, nestalno in po-
gosto tudi dokaj nerodno spremljala prve uprizoritve in knjižne pre-
vode. Iz prvih let bi bilo treba omeniti zlasti spremne besede, ki jih je 
napisal prevodom »Beneškega trgovca«, »Macbetha« in komedije »Sen 
kresne noči« J. Kelemina. Treba j e pripomniti, da so ti uvodi prve res-
nejše razprave o Shakespearu pri nas. Poznejši prevodi so bili žal brez ta-
kih uvodov in opomb, kar je prav gotovo neodpustljiva pomanjkljivost 
teh izdaj. Spremne besede najdemo spet šele pri zadnjih prevodih, ki 
jih je izdala po 1939. letu Slovenska Matica. Velik delež pri sezna-
njanju naših gledaliških obiskovalcev z angleškim dramatikom ima 
naš »Gledališki list«. Ta j e od 1920. leta naprej spremljal vse pred-
stave, jih razlagal, razčlenjeval, pripovedoval zanimivosti o Shake-
spearovih delih, o starejših uprizoritvah v slovenskem gledališču in 
drugod v svetu. V teh člankih so nam približevali avtorja naši dra-
maturgi in režiserji; ti imajo tudi sicer največ zaslug za to, da smo- se 
Slovenci vsaj v novejši dobi z njim pobliže seznanili: Zupančič, Vid-
mar, Šest, Gavella, Kreft, Debevec, Lipah in še drugi. Ob teh pa je 
izšla še vrsta člankov in razprav tudi drugod v našem tisku, pri čemer 
je treba posebej opozoriti na Koblarjeve in Kreftove študije, zlasti na 
Koblarjeve gledališke kritike in na Kreftovo disertacijo »Shakespearov 
vpliv na razvoj Puškinovega dramatskega nazora«, del študije »Shake-
speare in Puškin«, ki je še v rokopisu. Ob »Gledališkem listu«, ki je 
seznanjal s Shakespearom predvsem gledališke obiskovalce, pa so nam 
ga močno približali tudi kritiki v dnevnem tisku in v revijah: France 
Koblar, Franc Stelè, Anton Ocvirk, Juš Kozak, Fran Albrecht, Ludvik 
Mrzel, Adolf Robida, Ferdo Kozak, Vladimir Bartol, Ivo Grahor, Boži-
dar Borko, Fran Govekar, Andrej Budal, Vinko Košak in drugi. Vse 
to njihovo drobno delo, raztreseno v naših časnikih in časopisih, je 
bistveno pomagalo k pravilnemu razumevanju in ocenjevanju Shake-
spearovega dela pri nas. 
Ze ob tem bežnem, skopo zarisanem pregledu velikih Shake-
spearovih uspehov pri nas v obdobju med obema vojnama se nam 
poraja vprašanje, k je je poglavitni vzrok za tak zmagovit prodor 
Shakespeara v naše gledališče. 
42 GL 1922/23, 16. 
43 Prim, revija »Drama« 1934. 69. 
Gotovo je treba priznati pri tem dober delež nenavadnemu na-
predku, ki ga v tem času ni bilo težko opaziti v razvoju slovenske 
odrske kulture; gotovo so bistveno prispevali k tem naši gledališki 
delavci, tako režiserji, ki so vsak po svojih močeh pripravili vrsto 
uprizoritev, med njimi več močno zanimivih, da ne rečemo, celo nekaj 
znamenitih, in morda še bolj naši igralci, od katerih so mnogi našli 
prav v Shakespearu svoje najboljše odrske podobe; za resničen uspeh 
velikega dramatika pri nas pa je bil potreben še zelo važen korak 
naprej: treba je bilo poglobiti odnos naših ljudi do resnega gledališkega 
dela. Če vemo, da j e bil pri prvi slovenski uprizoritvi »Hamleta« za-
seden le majhen del sedežev in da je imel prav »Hamlet« že v prvih 
povojnih letih razprodane predstave, je bil uspeli s te strani popoln 
in gotovo za resnično zmago Shakespeara v slovenskem teatru od-
ločilen. 
Vse to so važni razlogi, vendar pa je treba iskati poglavitni vzrok 
drugje. Poglavitni vzrok, da je v obdobju med obema vojnama Shake-
spearova umetnost zmagala na Slovenskem, j e v tem, da smo dobili 
šele v tem času Zupančičeve prevode, zveste izvirniku in napisane v 
Mestecem, verzu naše govorice in z njegovim dramaturškim delom v 
slovenskem gledališču tudi svoj odrski jezik. 
Prevodni opus Otona Zupančiča ho ocenjevala naša literarna zgo-
dovina neposredno ob njegovem pesniškem delu. Med temi prevodi, 
ki izpolnjujejo ob njegovem izvirnem delu vse obdobje zadnjih štirih 
desetletij, srečamo ne le mojstra francoske in angleške proze: Maupas-
santa, Daudeta, Flauberta, Francea, Dickensa, Voltaire, Galsworthy ja, 
Meriméeja, temveč tudi največje umetnine vezane besede: Molièrovega 
iTartuffa«, speve iz Dantejevega »Pekla«, Calderonovega »Sodnika 
Zalamejskega«, Schillerjevo »Mario Stuart« in prepesnitev Rostando-
vega »Cyrana«, o kateri radi trdimo, da j e Zupančič z njo »presegel 
izvirnik«. Najvišji Zupančičev vzpon in s tem vsega našega prevajal-
skega prizadevanja pa je in bo njegov slovenski Shakespeare. Od 
1. 1904., ko sei je začel ukvarjati s Shakespearom, pa do danes je prelil 
domala vso boljšo polovico njegovih dram. Trinajst jih je izšlo v 
knjižnih izdajah: »Beneški trgovec«, »Hamlet«, »Othello«, »Romeo in 
Julija«, »Macbeth«, »Vihar«, »Coriolan«, »Ukročena trmoglavka«, »Sen 
kresne noči«, »Kar hočete«, »Zimska pravljica«, »Julij Cezar«, »Kome-
dija zmešnjav«; trije prevodi so še v arhivu ljubljanskega gledališča: 
»Mnogo hrupa za nič«, »Kakor vam drago«, »Vesele žene Windsorske«; 
a »Antonij in Kleopatra« je še v rokopisu; »Kralj Lear« j e Zupančičeva 
predelava starejšega Funtkovega prevoda. 
Zupančič ni bil zadovoljen s prevodi, kakor jih je ustvaril v prvi 
uri. Gradil je svojega Shakespeara naprej in ga postopoma dograjal. 
Oglejmo si na primer odlomek iz L prizora II. dejanja njegovega 
»Juli ja Cezarja« iz 1904. leta in ga postavimo ob besedilo druge izdaje 
iz leta 1922. ter končno ob zadnjo obliko, kakor je izšla 1948. 
1904 
Brut: Na j svečeniki, šleve in falotje, 
prisegajo 
in starci veli, bedne kukavice, 
hvaležne za krivico; v pričkanju 
druhal prisegaj , ki ji ni verjeti. 
Onečastimo ravnodušje si 
in svojega neukrotnega duha, 
če mislimo, da treba še prisege 
za našo stvar, naš čin; ker vsaka sraga, 
ki plemenita Rimcu vre po žilah, 
samokopilstvo zakrivi, če troho 
prekršil j e besede, ki jo dal je. 
1922 
Brut: Duhovniki, plašljivci in pretkanci 
prisegajo naj , stare, vele šleve 
in bedne kukavice, ki krivice 
pozdravl ja jo ; v prerekanju prisegaj 
druhal sumljiva, ki j i ni verjeti ; 
nikari ne omadežujmo 
kreposti ravne našega podjet ja 
in svojega neukrotnega duha 
si z mislijo, da naša stvar in delo 
hoče prisege, ko prav vsaka sraga, 
ki Rimcu plemenita vre po žilah, 
izrodstva kriva j e posebnega, 
ako prelomi le najmanjš i del 
obljube, ki mu prišla j e iz ust. 
1948 
Brut: Roté naj se duhovni, mevže, zvitci, 
trhleni starci in pohlevne duše, 
v trpl jenje vdane; v pravdah zlih prisegaj 
drhal dvomljiva; a ne skrunite 
svetosti čiste našega podjet ja 
in žive iskre našega duha 
si z mislijo, da naši stvari in delu 
treba prisege, ko prav vsaka sraga, 
ki Rimcu plemenita vre po žilah, 
omadežuje se z nečistostjo, 
ako prelomi le najmanjši del 
obljube, ki mu j e prišla iz ust. 
Naša kritika, ki j e prve predvojne Zupančičeve prevode Shake-
speara včasih še ostro ocenjevala, tu z dobrim namenom, tam spet 
neiskreno, gotovo pa do neke mere upravičeno, mu je morala priznati 
že v zgodnjih letih po vojni silen napredek. V primerjavi s Cankarjem 
je spočetka sicer še ugotavljala, da je Cankarjev tekst »s stališča slo-
venščine bolj gladek in krasnorečiv«, priznala pa je že takrat, da je 
Zupančičev predvsem jedrnat in bister in mu štela v poseben uspeh to, 
da ima skoraj brez izjeme isto število verzov kot original, a da je 
kljub temu po vsebini iz večine točnejši, kakor zgovornejši Cankarjev, 
in da je tudi značaj Zupančičevega sloga mnogo sorodnejši Shake-
spearovemu." Prof. Jakob Kelemina, temeljit poznavalec Shakespeara, 
je v svojih ocenah rad primerjal Zupančičeve prevode s tujimi, zlasti 
s hrvatskimi. Sem ter t ja se mu sicer zazdi, da je Zupančič vendar pred-
vsem lirik, toliko mehkejši so slovenski stihi v primeri z originalom, 
ugotavlja pa že takrat,45 da se prevajalec pri nas ne more naslanjati 
na že oblikovani dramatski jezik, temveč da ga šele ustvarja. V pri-
merjavi z Bo g d a n o vi č e vi mi hrvatskimi prevodi, ki se tesno oklepajo 
izvirnika, pravi o Zupančiču, da »pograbi misel kot tako in jo pove po 
naše, kakor more in ve«. »Tako j e postavil Zupančič s svojimi prevodi 
vzor, po katerem bomo merili naše prevode glede njih točnosti in 
lepote«, je zapisal Kelemina pred petindvajsetimi leti. Tudi sicer so 
sodbe v tistih in poznejših letih vseskoz ugodne, čeprav zapisane po-
gosto z besedami, ki ne povedo mnogo: »Zupančičev prevod sploh ni 
prevod besed, marveč transpozicija značaja in dejanj v tako slovensko 
obliko, da Slovenec občuti Shakespeara v njegovi naturi,« beremo ob 
prevodu komedije »Kar hočete«40 in spet ob uprizoritvi »Sna kresne 
noči«, da » . . . so igralci omagovali pod blestečo težo verzov, ki jih je 
v Župančičevem prevodu sama muzika. . .«47 Zmagovit uspeh so pri-
znavali Župančiču tudi tuji ocenjevalci. Pri tem mislim predvsem na 
Francoza Luciena Tesnièra, ki je posvetil v svoji knjigi o slovenskem 
poetu48 posebno poglavje njegovemu prevajalskemu delu in odmeril 
v njem zasluženo mesto Zupančičevemu prevodu Shakespeara, in pa 
Angležinjo F. S. Coopelandovo, ki je o Zupančičevem Shakespearu 
večkrat pisala. Ugotovila ni le, da so ti verni po tekstu in smislu, da 
je avtor s skrajno potrpežljivostjo zbral vse, kar je nakopičenega v 
raznih komentarjih, podčrtala je zlasti, da je »njegova velika in važna 
zasluga v tem, da je kot pesnik iz lastnega materinega jezika za duha 
Shakespearovih pesnitev ustvaril telo, v katerem se angleški poet 
zrcali z redko vernostjo«.49 
Slovenski odrski jezik lahko štejemo za dragoceno pridobitev 
drugih dveh desetletij našega veka, obdobja med obema vojnama. Ta 
odrski jezik, ki ga je ustvaril Oton Zupančič s svojim pesniškim in 
dramaturškim delom, predvsem pa s svojimi prevodi Shakespeara, je 
hkrati s prevodi samimi prvi in poglavitni vzrok za Shakespearovo 
zmago v slovenskem gledališču. 
To in pa novi delovni pogoji, ki jih je dala zmaga naprednih sil 
v osvobodilni vojni, ustvarja v našem času široke možnosti za resničen 
razmah Shakespearove umetnosti na Slovenskem. Primer Sovjetske 
zveze, kjer je doživel Shakespeare v zadnjih tridesetih letih svoj 
pravi prerod, ne le v mestih, temveč tudi v kol h ozn i h gledališčih, nam 
44 F. Stele, DS 1925. 
45 LZ 1922, 565. 
4,1 Dr. M. Smalc, LZ 1921, 654. 
47 Fr. Albreht, LZ 1921,189. 
48 Lucien Tesnière, Oton Joupantchich. 
49 LZ 1922, 161. 
19 289 
zgovorno kaže, da more najti Shakespeare iz ozkega kroga meščanskih 
»ljubiteljev gledališča« pot med ljudstvo, ki so mu dajali prej manj 
vredna odrska dela, umetnost pa so mu zapirali in odtujevali. V novem 
času se mora seznaniti naš človek, ki je bil že od nekdaj močno na-
vezan na gledališče, tudi z največjim mojstrom svetovne dramatike, 
s Shakespearom. S tem bomo nadaljevali delo pretekle dobe, hkrati pa 
popravili tisto, kar je ta zamudila. 
S u m m a r y 
It was comparatively late when we Slovenes got the first translations of 
Shakespeare's. It lasted longer still before his word found its way into the 
Slovene theatre. Yet we got acquainted with his works much earlier, and for 
our conditions early enough, i. e. at the end of 18th century, and then already 
he was deservedly appreciated by us. 
The first Slovene to meet Shakespeare was А. 'Г. Linhart. His opinion 
about Shakespeare is a noteworthy document of our cultural past, his demand 
of Shakespeare's dramas to be performed the way Shakespeare had written 
them, and not altered by somebody else was for that time quite a revolutio-
nary action. At the end of 18th and the beginning of 19|]| centuries Shake-
speare's works were performed on Slovene soil by German travelling actors 
in German, of course. Those performances, however, were attended only by 
a narrow circle of middle class people, intellectual classes, and students; 
beyond them Shakespeare has not reached the people. 
After Linhart, Matija Čop was the first Slovenie to devote himself to 
Shakespeare in particular; it was likely he that made Prešeren acquainted 
with him. The standpoint of the Catholic reaction to Shapespeare is best 
shown by the sentence of Luka Jeran, who consideret Shakespeare to be 
»immoral« and harmful, especially to the youth. A sound relation to Shake-
speare is to be found again with the next more noteworthy generation of our 
authors: with Levstik, Jurčič, and Stritar. Thus we see that in the older 
period all our progressive men knew Shakespeare well and appreciated him 
properly, while reactionaries declined him. 
In the sixties of the past century, we Slovenes got the first translation of 
Shakespeare's dramas, and thus we started a new period in the development 
of our translated books. Those translations were not issued completely, they 
did not find their way into the theatre either. The majority of them are weak 
or even quite useless, yet among preserved fragments there are some so 
mature as to have stood the test on the stage during that time at least; this 
is to be said about Vrban's <jnd Sauperl's experiments. Simultaneously with 
the first trial translations we found in our reviews, especially in the »Zora«, 
a lready the first articles and treatises written by J. Pa jk and others; by them 
Shakespeare came nearer to us — at least to a certain extend. — Among early 
translators of Shakespeare's into Slovene we find also Professor Karel Glaser, 
who translated eleven Shakespeare's dramas. Though philologically close, his 
translations are written in quite an unpoetical language, and they are lifeless. 
This was why they were refused by publishers and theatres. Thus we got the 
first performances of Shakespeare's dramas in our theatre only at the be-
ginning of 20th century. Among the translations there were some which today 
have no value or even then were worth less, yet they were performed still 
after Cankar 's and first Zupancic's translations. Canker's endeavours for a 
Slovene version of Shakespeare signify our first actual success within this 
sphere. Iiis Hamlet, arranged in accordance with an older translation of Sau-
perl, is the first Shakespeare book edition in Slovene. Cankar 's rendering of 
Romeo and Juliet was included in the repertory of the Theatre of L jubl j ana 
up to the time between the two World Wars. During the first World War there 
was neither Shakespeare at the Slovene theatre nor translations were issued. 
Only on 300th anniversary of his death, which fell those years, we wrote some 
memorial articles and treatises about him. 
It was only during the years between the first and the second World 
Wars that Shakespeare conquered the Slovene stage. This period consists of 
two parts. During the first decennary a single stage manager of the L jub l j ana 
Play house, Professor O. Šest, devoted his time to Shakespeare, and that with 
eonspicouous success, particularly during the first years. Later on, three 
more stage managers. Dr. B. Gavella, C. Debevec, and Dr. B. Kreft, were asso-
ciated with this task, throwing new light on Shakespeare's image, and giving 
more movemend and profoundness to their performances. Nevertheless, it is 
especially due to Oton Župančič that Shakespeare conquered our theatre in 
this period, for he translated more than half of Shakespeare's dramas, and, as 
dramaturgist of the L jub l j ana Theatre, laid the foundations of our stage-
diction. Simultaneously Shakespeare's dramas found their way to other our 
theatres, to the one of Maribor, and even to dilettante stages. From that time 
we have the first noteworthy articles about Shakespeare, riper critics and 
stronger actors, who presented us some perfect creations of Shakespeare's 
heroes. 
Shakespeare's influence on the development of the Slovene drama was 
in no period extraordinarily expressive and noteworthy. Yet it is to be found 
with Linhart already, our first dramatist, and it reaches over Medved, with 
whom it is the strongest, up to the most recent time to Zupančič 
In our recent time Shakespeare will still more revive with us. We shall 
translate what we have not got yet, we shall have Shakespeare's works on 
the permanent programmes of our national theatres, and we shall take care to 
make also our wider multitudes acquianted with him. Ilerebey we shall carry 
on the work of the time gone by, at the same time, however, we shall improve 
that which was omitted by it.