133. številka. Ljubljana, v torek 12. junija. XX L leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »vetfer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avst. ro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i & t v o je v (bispodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. 0 novem davku na žganje. v. (Konec. * Največ zatajevanja samoga sebe stal je oni paragraf, kateri določa davčne restitucije za slučaj, Če se žganje obdačeno s konsumnim davkom iz jedne državne polovice spravi v drugo ter tam za-užije § 74 namreč veleva, da je v tem slučaji davek, in sicer po nižji davčni meri 35 gld od ozemlja, katero uvaža tako blago, povrniti ozemlju, katero ga je odpravilo, le s pridržkom, da se količina iz dotične državne polovice v inozemstvo eksporti-ranega alkohola odtegne od importa iz sosedne dr* žavne polovice. Recimo torej, da se je z Ogerskega k nam dovažalo tekom jednega leta za 100.000 hektolit. več žganja, nego smo ga mi bili oddali preko-litvanskim sosedom ter recimo, da je vrh tega naš eksport znašal 50.000 hektolitrov, potem je nam povrniti davek od (100.000 — 50.000 =) 50.000 hektolitrov, tedaj 50.000 y 35 = 1,750.000 gold. Sedaj pa znamo, da Ogri dokaj alkohola uvažajo v tostransko državno polovico. L. 1886 znašal je pre sežek ogerskega importa v naše ozemlje pač le 44.620 y, leta 1887 bil je celo le 34.836 j, a v prejšnjih letih bilo je razmerje za nas mnogo manj ugodno, in neizogibna posledica določila v zmislu § 74. bode za naš državni proračun, da bodemo vsako leto nekoliko milijonov Ogrom dolžni za davčne restitucije pri špiritu. Toda, kar smo izustili pri § 3. glede kontingentnih deležev, to velja v polni meri tudi za davčno povrnitev. Ogerskn nagodba nas tu tepe, mi uvidevamo pogubne nasledke, toda ubraniti se jih ne moremo! Tem manj, ker smo isto načelo stoprav pred jednim letom bili vsprejeli pri sladornem davka, kar se najbolj razvidi iz tega, da je §74 od besede do besede jednak s § 46. sladorne postave, le s tem naravnim razločkom, da tam, kjer v jednem {zakonu nahaja se izraz »slador", drug zakon govori o „alkoholu". Logika ima svojo Čudovito , svojo neizprosno moč, — uplivala je toliko celo na levičarje, da se bistvu tega usodnega paragrafa niti resno protivili neso, temveč opozicija, omejivši se na nekatere nasvete podrejene važnosti, predlagala je po posl. Au-spitzu le to premembo, naj velja način zaraču njenja ne za celih 10, marveč le za 3 leta. § 99. bode v nas bržkono največ uezadovolj- LISTEK. t Dr. Ivanu Antonu Scopoli-ju, naravoslovcu Ira. rudaiclsera-u. fizllc-u., v stoletni spomin njega smrti dne S. mulojfii travna l^SS. Zložil Vladimir Lenski. Ko v našo tu preteklost se oziram, V preteklost davno že rainolih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolesti srčnej se solzi. Može v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, uaše Slave kras, Značaje resne, nepremične, vzorne, Može" mladostnih let in sivih las. Alj davno v hladnej zemlji že ležijo, Spomin njih le nad nami še bedi, In tam, kjer oni v sladkem miru spijo, Oj, dragi, tam prebivaš i že Ti! nosti prouzročil. Veleva namreč, da je vse zalo* s žganja, kjerkoli se nahajajo, a 1. sept. 1888 natančno in pismeno tekom treh dnij prijaviti finančnim oblastvom. Izvzet je le oni, kateri nema več nego 20 litrov žganjevine, če z žganjem trguje (kičmar, trgovec itd.), ter navadni lastnik, ako ga nema več nego 10 litrov v zalogi. Ista izjema velja tudi za špirit, namenjen za porabo v zmislu § 6., seveda s potrebnimi varstvenimi uveti. Naglašati moramo, da je tu kakor povsod v zakonu razumeti količino absolutnega alkohola. Recimo tedaj, če ima krčmar v svoji kleti kakih 60 litrov 30 °/0 slivo vke, ne bode mu treba niti je prijaviti, niti za-dačiti. Za vsak liter pa absolutnega alkohola nad 20 litrov, oziroma 10 litrov pobiral se bode dodatni davek (Nacbsteuer) v znesku 24 kr. od litra. To bode tožarenja in jadikovanja po deželi! Kako je komentirati to drakonično določbo? Finančna uprava, nič manj pa žganjarska obrt morata z vso silo težiti po tem, da so na dan pravo-k repni isti novega zakona iz p raznem« zaloge, — v ta namen je dodatni davek jedino in neobhodno potrebno sredstvo. Kar se pravega špirita tiče, niti pritoževati se ne moremo nad nerazmerno visočino njegovo. Davčna mera 24 gld. nastala je namreč po kombinaciji: 11 (dosedanji nominelni davek) -4- 24 = 35 nižja mera konsumnega davka). Ogromna večina žganjevin tedaj v primeri z obre-menenjem po novem davčnem zakonu niti prehudo zadeta ni z dodatnim davkom. Očividna krivica pa godi se našemu domačemu izdelku, slivovki naši, brinjevcu itd. Od teh bore tekočin plačevalo se je odsibmal povprek kakih 6 gld. državnega davka; z dodatnim davkom 24 gld. bode tedaj davčno breme za zaloge, popisovane s 1. sept. t. I. zvišalo skupaj 30 gld. Od tega dneva počenši bode pač od novih pridelkov plačevati po 35 gld. od hektolitra absolutne alkoholovine, ali ta nnstavek je zgolj nomi-nelen vsled pavšalovanja, oziroma davčnega odkupa, in § 8 sam jasno kaže, da celo država pravega produkcijskega davka višje ne stavlja nego 17x/a kr. od litra. Staro blago tedaj obdačeno bode 1. sept. s 30 gld. od hektolitra, novo izdelano prizadeto bode le s 17 gld 50 kr. za isto metrično jednoto. Zaman bil je v odseku upor proti tej nejednakosti, upor, kateremu se je pridruževal tudi slovenski zastopnik, — večina je sklenila in državni zbor v obeh svojih zastopih pritrdil je odsekovemu na- O da! Preteklo mnogo dolgih let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Glej, stokrat grob Ti kinčalo je cvetje, Že stokrat krasil svet pomladni raj. Ti mož si bil, zvest svojemu namenu, Učen, občepriljubljen, spoštovan, Priboril čast si svojemu imenu Z duba modrostjo, vstrajnostjo obdan. Spoznaval bisere si v dnu. temine, Spoznaval si narave skrivno moč, Zato rudar motreč na te sporniue Prošle, solzi se trpko vzdihujoč. A ne osrčja zemlje le zaklade, Podzemni nisi preiskal le svet, Prehodil loge doma si, livade, Nabiral ko bučela s cvetom cvet. Na Te Slovenija hvaležno gleda, Podal si šopek divnih jej cvetic, svetu! Zakon bod»^ kmalu uradno objavljen, — obrtnikom našim, kateri razpolagajo z velikimi zalogami te baze žganih pijač bode presojati, kaj bolj kaže, ali podvreči se dodatnemu davku ali pa o pravem času izprazniti svoje kleti in shrambe do one davčnega doplačila proste količine, o kateri smo preje bili govorili. Obširni smo postali, preobširni celo za dobrohotnega čitatelja, — toda zanimivost tega davčnega vprašanja in težavna tvarina prevladala sta celo naravno željo, kolikor mogoče kratkim biti v tej razpravi. Preostaje nam še, s političnega stališča razmotrivati to pitanje, — v to svrho sprosimo si poseben članek! Puttkamer. Cel teden so ugibali razni listi, ali odstopi Puttkamer ali pa ne. Ko je že ostavka bilo vspre-jeta in se še to le razglasilo ni bilo, so konservativni listi še trdili, da krize niti bilo ni, da so vsi to izmislili opozicijski listi, kateri ne morejo trpeti konservativnega ministra. Svet je že tudi mislil, da se morda vsa stvar poravna, tembolj ker se je razglasil nov zakon o podaljšanji volilne dobe za piusko zbornico poslancev brez cesarjevega manifesta, da se imajo volitve popolnem svobodno vršiti, in se je torej na videz bilo vse zgodilo po volji konservativcev. Konservativni časniki so že triumfovali. Njih veselje ni bilo dolgo, zvedelo se je, da Puttkamer pojde, da gaje cesar skoro prav prisilil, da pojde, ker se je opetovano jako odločno izrazil, da njegove politike ne odobrava. Kaj pa je bilo povod odstavki ministra, ki je bil Bismarckov ljubljenec? V poslednji seji deželnega zbora sta se zavrgli dva volitvi, ker sta se nepostavno vršili. Konservativna poslanca, ki sta bila voljena le vsled nezakonitega pritiska sta celo legis-lativno dobo izvrševala svoj mandat, kajti vlada je znala tako stvar zavlačevati, da je verifikacija nji-jinih volitev prišla še le v poslednji seji na dnevni red, ko torej ovrženje njijinega mandata ni imelo nikacega praktičnega pomena več. Vodja svobodomiselne stranke, poslanec Rieh-ter, je pri tej priliki dobro osvetljeval, kako je vlada postopala pri volitvah. Ni bilo mogoče, da bi njegov govor ne bil prišel do ušes cesarjevih. Cesar Friderik je potem v posebnem pismu Puttkamerju Po Tebi je čudeč spoznala veda Lepoto naših Vesne krasotic. Zato, ko tu v preteklost se oziram, V preteklost davno že minulih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolesti srčnej se solzi. Može v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, naše Slave kras, Značaje resne, nepremične, vzorne, — A vse zadel že smrtni je poraz. In tam si tudi Ti! Oj, mnogo let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Iz groba pa prievelo Ti je cvetje : V zahvalo Tebi venec splel je Maj. Alj dneve Tvoje davnega spomina Krasi najbolj Ti cvet, ko Tebi mož, Redak: — Athropoides Scopolina — V sredini venca krasno-cvetnih rož! izrekel svojo nezadovoljnost in zahteval, da naj pojasni in opraviči svoje postopanje, lik rat u pa dal mu razumeti, da naj bi se razglasil manifest, da se imajo volitve vršiti popolnem svobodno. Takoj je bilo jasno, da minister več ostati ne more, če se je zanj potegoval tudi Bismarck. Puttkamer je v pismu cesarju skušal opravičiti svoje postopanje, skliceval se je baje celo na volilni ukaz pokojnega cesarja Viljema z dne 4. januvarja 1882; po katerem uradniki sicer sami smejo svobodno voliti, a delati morajo za vladne kandidate. Mi sicer ne vemo, če je res skliceval se na dotični ukaz, a toliko je gotovo, da mu je cesar pisal drugo pismo, v katerem se je izrazil, da postopanja svojega ni dovolj opravičil. Kazalo ni torej druzega, nego dati ostavko, katero je cesar tudi brez obotavljanja vsprejel, kar dokazuje, da je bil že poprej odločno sklenil znebiti se pri prvi priložnosti Puttkamerja. Omenili smo volilnega ukaza cesarja Viljema, ki je dajal vladi in njenim organom nekako pravico pritiskati pri volitvah. Temu ukazu se imajo vladni pristaši za marsikako zmago zahvaliti. Cesarjevič Fii-derik tedaj ni nič za ta ukaz vedel poprej, da se je bil razglasil, a pozneje ni prikrival svojega mnenja in večkrat izrekel se proti temu ukazu. To liberalno mnenje svoje obranil je cesar do denašnjega dne in hotel jo je proglasiti celo v posebnem manifestu, kar pa dosedaj ni storil, ker ga je najbrž odgovoril Bismarck, kajti to bi bila nezaupnica na vso vlado. Pa dovolj je, da je moral iti Puttkamer, ki je vodil dosedaj volitve. Tudi uradniki sedaj dobro vedo, da je minol čas, ko bo morali vse sile porabljati za vlado. Nemški narod ve, da bode lahko svobodno volil, in to je precej vredno. Ni dvojbe, da bodo prihodnje volitve liberalneje izpale, nego so bile zadnje. Pomenljivo je, da se Bismarck, ko je bil v av-dijenciji pri cesarji, ni upal potegniti za Puttkamerja in proglasiti, da je vsa vlada ž njim solidarna. Saj je vencler Puttkamer le izvrševal Bismarckovo voljo. Državni kancelar ve, da nema opraviti več s pokojnim cesarjem, da ni več varno dosti pretiti z demisijo. Prav lahko bi se mu zgodilo, da bi bila demisija vsprejeta in bil bi konec slave njegove. Cesar Friderik hoče sam vladati in to ve tudi državni kancelar Zadnjikrat, koje šlo na videz za važno vnanje vprašanje, za prijateljstvo z Rusijo, tedaj je cesar prijenjal, a drugače bi pa bilo, ko bi Bismarck prišel navskviž s cesarjem v notranjih vprašanjih. Kaj bode pa sedaj ? Kdo bode naslednik Putt-kamerju. Skoro gotovo zopet kak konservativec ali pa narodni liberalec, kateri bode pa moral bolj spoštovati volilno svobodo. Kacega Riehterja v sedanjo vlado seveda poklicati ne morejo. „Weser Zeitung", ki je navadno dobro poučena, piše, da se ne da tajiti, da kralj želi, da bi se liberalneje vladalo. Svobodomiselna stranka pa ne bode prišla na krmilo, ker ima premalo zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Poprej ne more ta stranka dobiti vlade, da se narod izreče v večjej meri za njo, poleg tega je pa mnogo zavisno od postopanja njenih vodij in celo od vnanje politike. Ta list nadalje priporoča, da bi narodni liberalci bolj podpirali liberalne intencije cesarjeve in se toliko ne ozirali na konservativce, in da bi nekaj članov svobodomiselne stranke pristopilo k narodnim liberalcev, katerim bi se potem izročilo državno krmilo. Ta list večkrat dobiva navodila iz državne kancelije in je morda baš ta članek od Bisroarcka inspirovan. Državni kancelar, ki jako sovraži svobodomiselno stranko, hoče torej s tem, da bi ojačil narodne liberalce, preprečiti, da Richterjevi somišljeniki ne dobe v roke državnega krmila. Bodi temu kakor koli, toliko je gotovo, da bode v Nemčiji se jela zopet utrjevati liberalna načela in parlamentarizem. Reakcija v Nemčiji je slabo uplivala skoro na vso Evropo. Po vzgledu Bis-marckovem so tudi drugod začenjali prezirati parlament. Preobrat politike v mogočnem nemškem cesarstvu v tem pogledu bode pa tudi blagodejno uplival na druge države, nadejamo se, da tudi na Avstrijo, kjer se je poslednja leta jako utrdilo načelo, da se parlament mora ravnati po željah vlade, slednji se pa ni treba brigati za želje parlamenta. Vsaj se v drugih zadevah tudi radi ravnajo po vzgledu Prusije. če bode vladanje cesarja Friderika pomoglo, da bode zopet po Evropi začela pihati svobodnejša sapa, bodo mu tudi drugi narodi, ^ne le nemški, hvaležni, ko bi tudi njegovo vladanje bilo le kratko. Govor državnega posla ca dr. Gregorca v ili /.t\ nem zboru v 236 seji due 18. maja 1888. (Konec.) Če pomislimo, koliko je opustošila trtna uš v druzih deželah, lahko razumemo, da štajerski vinogradniki z obupnostjo in skrbjo zrejo v bodočnost. Preti prebivalstvu velika zguba na dohodkih in za služku, zatorej željno pričakujemo pomoči. 1. Reko mu: Sadite sadno drevje! Pravi Toda kje hočejo nakrat vzeti toliko sadnih dreves primernih vrst in kako poplačati velikanske stroške? Količkaj vredno štiri- ali petletno drevesce velja 50 kr., 100,000 drevesc torej 50,000 prid. Tu bi se moralo v vinorodnih krajih, katerim preti nevarnost od trtne uši, takoj napraviti okrajne drevesnice in zato dobiti podporo od države in od dežele in sicer prav hitro. Drevo potrebuje petnajst do dvajset let, da kaj prida rodi, trtna uš pa uniči trto v štirih ali petih letih. 2. Poskusi v krajih, o katerih sem omenjal, da je trtna uš že lotila se 4260 hektarov vinogradov, so pokazali, da se trte dlje upirajo trtni uši, ako se jim gnoji z umetnim gnojem. S tem bi bilo izumljeno sredstvo, da trtna uš prehitro vinogradov ne uniči, da je bode poprej mogoče premeniti v druge kulture, n. pr. v Badne vrte. Toda kako dobiti umetni gnoj brez korporacij, brez podpore 8 strani avtonomnih in državnih upravnih organov? Tu morajo na meroda'nem mestu priteci na pomoč, sicer ne gre. 3. Nikdo ne more zagovarjati in želeti, da bi se popolnoma opustilo vinstvo na Štajerskem. Temveč treba se je kolikor moč braniti proti trtni uši in rabiti vsa mogoča sredstva proti njej. V tem oziru velja sedaj kot jedino nekoliko zanesljivo sredstvo izgojevanje ameriških trt in na to morajo obračati pozornost ne samo prebivalstvo, temveč tudi razna narodnogospodarska društva in končno tudi državni organi. Tako je n. pr. že 1885 leta prosila podružnica kmetijske družbe in vinarsko društvo v Slovenski Bistrici, da se napravijo vzgledni vrti, v katerih se bodo sadile ameriške trte, in da se podpirajo taki nasadi. Osrednji odbor omenjen*) družbe obrnil se je na visoko c. kr. poljedelsko minister-stvo in dobil je z odlokom dne 29. marca 1877. sledeči odgovor: „Ministerstvo je pripravljeno za po skušnjo osnovati trtnico za ameriške trte v Ptujskem okraji in da je ministerski sovetnik Pretiš dobil nalog, da v kratkem pojde na Ptuj, da se potrebno dogovori s^politično oblastjo, kje bi se vzela zemlja za trtnico v najem in kdo naj bi se nastavil, da bi vodil ta kulturna dela". Od tega časa je minulo več 'nego jedno leto in nič ni slišati, da bi res osnovala za poskušnjo z ameriškimi trtami v Ptujskem okraji državna trt-nica. To je tem bolj čudno, ker se je due 25. fe-bruvarja t. I. podružnica kmetijske družbe v Or-moži obrnila naravnost do poljedelskega ministerstva, da naj za O rmoški okraj napravi trtnico z ameriškimi trtami, ker trtna uš sedaj naprvo preti Ormoškemu in Ljutomerskemu okraju. Ta prošnja ae dosedaj ni rešila. Danes ne bodem stavil nikake resolucije, prosim samo vladnega zastopnika, da pojasni, zakaj se je opustilo poskusevališče v Mariboru in če bi vlada ne hotela, baš sedaj obnoviti tega poskusevališča, da bi se ondu zasajale ameriške trte v večjem številu in da bi vinogradniki ondu dobivali zastonj ali pa vsaj za majhen denar ameriških trt, in zakaj se obečana obrtna šola v Ptujskem okraji ni osnovala in prošnja Ormoške podružnice kmetijske družbe za trtnico za poskušnjo z ameriškiniimi trtami ni rešila. Prebivalstvo želi zvedeti, pri čem da je, če se bo nanje oziralo ali ne. Trtna uš je tako nevarna postala za štajersko vinstvo, da se ne sme več časa zgubljati za potrebne priprave, če bodo zamudili zlasti poklicani avtonomni in državni orgaui, Če bi jim kedaj utegnilo očitati: „Deliberante Romano Sagnutum penit" to se pravi: „Deliberante agriculturae ministerio vineae perierunt." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. junija. Deželni zbori bodo sklicani v avgustu, kakor zatrjujejo nemški listi. Zborovali bodo pa le malo časa, ker se v septembru snide državni zbor. Rešili bodo le deželne proračune in druge najnujnejše stvari. I nm m ■ itist4'i'sf vo hoče baje odpraviti nemško gimnazijo v Tridentu in osnovati italijansko gimuazijo v Roveredu. To so želeli italijanski Ti-rolci in vlada jim je obljubila, če bodo glasovali za nov davek na žganje. Ker so glasovali za vlado, bodo se jim želje izpolnile. Nemška gimnazija v Tridentu bila je slabo obiskovana in popolnem nepotrebna. Njen jedini namen je bil razširjenje germanizacije. Pogajanja mej iVlii in vlado ne bodo ostala bre2 uspeha. Učni minister hoče jim v marsičem ustreči. Ustreglo se bode željam Čehov zastran srednje šole v Plznu in ukazalo je že Iglavski občini, osnovati češko ljudsko šolo. Tudi se bode kmalu vs prejel a češka gimnazija v Opavi v državno oskrb. Za češko obrtno šolo v Pragi se bode gradilo novo poslopje. V kratkem pa hoče Gauč proglasiti nov dislokacijski ukaz, s katerim bode popravil, kar je z lanskim spridil. Če se bode res vse to uresničilo, bodo Mladočehi prišli v veliko zadrego, ker se bodo Staročehi lahko sklicevali, da se z zmernim in složnim postopanjem več aoseže, nego z rušenjem discipline in neumestno opozicijo. Vnanje države. Ruski listi svetujejo srhsUini liberalcem in radikalcem, da naj se združijo in složno pobijajo avstrijski upliv. Iz Belega grada pa že tudi prihajajo poročila, da bodo liberalci in radikalci podpirali drug druzega pri volitvah. Kakor „Svoboda" piše, bode odstopilo še 25 višjih ho I g;» rs kili častnikov, ko bi odstopil St.am-bulov. Večina naroda bi zgubila vse zaupanje v kneza in njegovo stališče bi bilo izpodkopano, kakor je v svojem času bilo Battenberžanovo. Če ofici-jozni list tako piše, morajo odnošaji mej knezom in vlado biti jako napeti Derolin8ki oficijozni listi nehali so napadati Rusijo in se tembolj zaganjajo v Francijo. Vsi trobijo, da Rusija ne bode pomagala Francozom proti Ncničiff, ker želi, da se ohrani mir. Kolikor je moč v črnih barvah slikajo pa stanje v Franciji. Najbolj se pa zaganjajo v Boulangerja in ga kolikor se da smešijo. Ravno tako francoski radikalizem pretiravajo. Vidi se pa iz njib pisave, da je njih jedini smoter, da bi preprečili zvezo mej Francozi in Rusi. Dopisi. Iz Semlča 8 jun. [Izv. do p.] (Pogreb graščaka Frana K u ral ta.) Vsak zaveden Belo-kranjec gleda z nekim posebnim spoštovanjem na grad Turn pri Semiči, dobro ve\ zakaj ga čisla. Na Belokranjskem je sicer mnogo drugih gradov, starjih, lepših in večjih, ali Belokranjec jih ne mara, dobro ve, zakaj jih ne mara. Najnovejša zgodovina ga uči, kaj bi moral revež še trpeti, ako bi prevladali nazori nekih lastnikov teh gradov. Zato mu se pa srce širi, kedar pogleda gradič beli, kjer se njegova pesen goji, kjer se njegova reč govori, ta je dvorec mili priljubljeni, tukaj stanuje obitelj vse časti vredna, vprašaj glavarja, kmeta ali dekana, slišal bodeš, da je zares spoštovana. Članovi te poljudne ro Ibine bo se povsod izkazovali kakor pravi prijatelji naroda; Slavoljub K ur a lt, Seminiški župan, prišel je bil pred presvetlega našega cesarja v Ljubljano v narodni noši, v tej noši dal se fotografirati in razdeljeval je te fotografije s ponosom svojim znancem; Božidar, da si c. kr. sodni jski pristav, bil je pravi osnovatelj ljudskih veselic, in kot predsednik čitalnice Čruomeljske storil je toliko za narodno stvar, da je čitalnica Črno-meljska ondaj v pravem pomenu besede slovela; celo operete so se pele; in Franjo bil je pravi brat Božidarov in ker je bil mlajši, se je tudi od njega učil. Nikdar ne bom pozabil veselice v Čr-nomlji, kjer so se upravo Kura Iti v pričo obče-spoštovane svoje matere odlikovali tako pri predstavi, kakor na pevskem odru in na plesišči, posebno je Franjo bil nadarjen glumač, tako se ga je prijel prišvarek „Glažektt, katerega je zares divno igral. Našel si pa te gospode pri vsaki narodni svečanosti, bila ona v Črnomlji, Semiči ali v Metliki, v Gradei ali kje drugje, gotovo pa pri slavuoznanem gospodu dekanu v Semiči, kedar je s svojim velikim obedom častil Antona Padovana in viteški gostil mnogobrojne svoje častilce, katerim obedom je redno predsedovala visoka častita goBpa Kuraltova, blagost in prijaznost Baraa. Kedar se je pa vzdignil volilni vihar, videl si Kuralto vsakega na svojem mestu, hodili so, budili in zbirali volilce pod našo zabtavo. Tu se je prav pokazal jekleni neustrašljivi značaj narodnjakov K ur al to v. Zato bodi Bogu potoženo, da so taki junaki v najboljših svojih dobah tako naglo drug za dru- gim v črno zemljo popadali, Božidar 1. 1881., preblaga mat« za njim, Slavoljub pred leti v toplicah Gleichenberg in letos dne 6. junija razobesila se je črna zastava s Turna za najmlajšega Ku-ralta, za Frana, ki je umrl v 40. letu. Ker je ta obitelj zares blagotvorna, ljubi jo vse •staro in mlado v našem kraji, zato je pa tudi bil pogreb vsakega njih velikansk za naše razmere, zato je pa tudi bila udeležba pri sprevodu Frana mnogobrojna, občna. Tu si videl duhovnikov z one strane Gorjancev, c. kr. okr. glavarja, cesarskih in privatnih uradnikov iz Metlike, Črnomlja in okolice, c. kr. notarja iz Metlike, mnogo dam, učiteljev, učencev in dolgo vrsto naroda. Krasni so bili venci s širokimi trakovi na lepi krsti od žalujoče soproge, brata, Dragotina, obitelji c. kr. nadsodnijskega svetovalca Logarja, od prijateljev in dr. Ko je prišel sprevod v Semič in po opravljeuih molitvah v župni cerkvi pred grob, ki je mej cerkvijo in župnim dvorom in ko izmoli prečastni g. dekan s solzami v očeh za dragega mu prijatelja sv. oče naš, pregovori žalostnim spremljevalcem g. Navratil blizu tako-le: Slavno, častito spremstvo! Skrivni so sklepi previdnosti božje, pa tudi odločni. Proti njim nema človeška sila druge pomoči, kakor udanost. Če nikjer na svetu, udanost je človeku največja tolažba, kadar pred odprtim grobom stoji. Ravno 7 let je, kar smo izročili materi zemlji drage telesne ostanke nepozabljivega B o ž i d a r a , c. kr. sod. pristava, vrednega potomka odličnega graŠčaka s Turna, moža, domoljuba jeklenega značaja, kateremu je bil rodoljubni pot stalen, kakor je stalen zvezdam na nebu, — kmalu za njim položili smo !; večnemu počitku obče spoštovano gospo, zlato mu mater in z nevenljivimi cvetlicami posijali njeno gomilo, — pred nekolikimi leti pa je stigel iz daljine tužen glas, d.i je Slavoljub, drugi spoštovani zastopnik visokočislane obitelji Kuraltov na veke zatisnil svoje oči, ne da bi bil videl pri zadnjem vzdibljeji svojega brata, ljubi svoj dom — in daues, kam zremo mi? zremo žalostni v globoko jamo, v črno zemljo, kjer bodo počival dragi naš Franjo. Zares hudi so udarci, ki so se usuli na domoljubni grad T um, neizprosna je kosa, ki je v kratkem toliko nam milih pokosila ; ali vse to brez božje volje ni bilo. Komaj je dve leti, kar je naš ..vesti Franjo peljal svojo ljubljeno nevesto pred sv. altar, komaj dve leti, kar sem mu pri krasnem svatovskem stolu zakonsko srečo nazdravljal, nazdravljal jaz iu drugi prečastiti svatje in — danes stojim pretresen tu kakor i Vi — da mu grudico zemlje na krsto spustim. Da-si vem, da je vsaka beseda zastonj, da Te ljubi brate, niti naši klici, niti prošnje, niti molitve več ne obude\ vender govorim v Tvojo slavo in v slavo častite Tvoje rodbine, pa tudi v naše zadoščenje in rečem, da si bil že v svoji mladosti naudušen rodoljub, da si iz čistih patrijotičuih namenov, kolikor si mogel, podpiral kulturne i narodne naše zavode, da si vsikdar zvesto stal pod našo sveto zastavo z zlatim napisom: „Vse za vero, dom, cesarja", in da si v hudih volilnih borbah, koje marsikateri le .svoje koristi lovil, neustrašeno delal za pošteno zmago. S tem si si postavil lep trajen spomenik. Škoda le večna, da to polje našega napredka zapusti tak mlad junak, ki je komaj prispel do poldneva svojega življenja, to je čas, ko Človek stoji na vrhunci svojih močij; zato Te pa bomo, dragi Franjo, tem težje pogrešali, zato Te pa ne bomo nikdar pozabili, ampak kakor pri pretužnem tem slovesu klicali bomo Ti vsikdar: „Slava Ti, mili Franjo! Bog Ti daj nebesa! Ta prekrasni govor napravil je na vse navzočo globok utis. Vsaj pa ni bil tudi nihče v toliko poklican tako nauduševalno prepričevalno povzdigniti svoj glas, kakor baš g. Navratil, kateri je malo da ne že osivel v narodnem boji, ki ga je zlasti prejšnja leta kruto morala biti tužna Belokrajina, vedno še z mladeniškim ognjem, izbranimi besedami in z tako umestnim pathosom pogodi ravno pri takih in jednakih prilikah, kjer je treba osvetliti značaj dotičnikov, — pravo, kakor je to dano le redko komu na Belokranjskem. Domače stvari. — (V čast svetih slovanskih blago-vestnikov Cirila in Metodu) bode se po ini- cijativi „Sokolovej" in s sodelovanjem pevskega zbora Ljubljanske čitalnice v nedeljo dne 10. julija t. I. ob šestih zjutraj čitala svečana sv. maša na Rožniku. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Pre-marljivi tajnik slovenskega kluba na Dunaji, gospod Josip C i perle, je zopet poslal lepo vsoto 19 gld., katero so zložili za našo šolsko družbo častiti člani slavnega kluba. Slava vrlim rodoljubom; Bog jim nakloni posnemalcev i v domovini! — („Glasbena Matica") priredila bode na 8. dan julija dopoludne ob 11. uri v redutni dvorani velik koncert, kakeršnega menda še ni bilo v Ljubljani. Nastopili bodo pri tem koncertu operna pevca: tenorist Pogačnik, basist Weigle in in virtuoz na kontrabasu Blaž Fišer, moški zbor pa bode štel do 150 pevcev. Več o tem koncertu pri priliki. — (Slavni slikar Charlemont) pripeljal se je včeraj v Ljubljano in bode obiskal nekatere kraje naše dežele, da si nabira pravih motivov za svoje krajevne slike za cesarjevičevo delo: „Die ost. ung. Monarchie in Wort und Bild". — (Imenovanje.) Davčni pristav g. Fran Zajec imenovan je davčnim nadzornikom. — (Konfiskacija) zadela je poslednjo številko „Soče" zaradi uvodnega članka „Zora puča, bit će dana", v katerem se je opisoval slovstva napredek v Istri. — (Olepšava mesta.) Deželna vlada je dovolila, da se zasuje jarek ob Tržaki cesti pred muzejem Rudolfinumom. — (Za okraja Kamniški in Logaški) je c. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo okrajna živinozdravnika ter s tem odlokom ustreglo prošnji deželnega zbora. Služba za Kamnik bode razpisana že za 1. 1889., za Logatec pa za 1890. 1. — (Na novo sestavljeni mestni zdravstveni svet) imel je svojo prvo sejo v petek dne 8. t. m. Navzočni g. župan Grasselli pozdravil je člane zdravstvenega sveta ter pozval skupščino da se kostituira. Soglasno bil je izvoljen načelnikom občinski svetnik dr. vitez Bleivveis Tnsteniški, načelnikovim namestnikom mestni lizik dr. Roblek, zapisnikarjem I. mestni komisar Tomec. Mestni fizik poročal je obširno o minoli epidemiji in stav-ljal konečno nasvete, kako bi se v prihodnje ubranili osepnic. Mej drugim predlagal je, naj se v mestu ustanove tri postaje, kjer se bodo po mestnih zdravnikih cepili in precepljali otroci, dalje naj se dado majhne nagrade onim materam, katerih otroci so bili cepljeni ali z izredno lepim uspehom cepljeni na novo. Priporočal je dalje, da si mesto omisli pripraven voz za prepeljavanje za kužnimi boleznimi zbolelih iz njihovih stanovanj v bolnico. Vsem tem nasvetom pritrdil je mestni zdravstveni svet ter je bode priporočal mestnemu magistratu v izvršitev. Dalje sta občinska svetnika gg. dr. Gre-gorič in vitez Zitterer nasvetovala, kako bi se bolj primerno organizovalo odvažanje fekalij iz mesta, kako naj bi se zanaprej uspešneje skrbelo za pometanje in škropljenje ulic; ta dela naj bi se izvrševala ali po noči ali saj prav zgodaj zjutraj, da se ne bodo po sedanjem načinu z uličnim prahom polnila stanovanja. Odprava teh nedostatkov priporoča se mestnemu magistratu. Člani mestnega zdravstvenega sveta za leto 1888 do 1889 so sledeči gospodje: Občinski svetniki dr. vit. Blei\veis, dr. Gre goric, vit. Zitterer; izmej meščanstva A. Krem žar, upravitelj deželne bolnice in trgovec Roeger, odposlanec društva zdravnikov dr. Kap-1 e r; izmej mestuega uradništva pa fizik dr. Roblek; mestna zdravnika dr. A m b r o ž i č in 111 n e r, in-žener Duffe in I. mestni komisar Tomec. — (Prostovoljna požarna b r a m h a Ljubljanska.) (Konec.) Vrši se potem obljuba požarnih brambovcev za nove dve leti. Stotnik g. Doberlet pri tej priliki izraža svoje obžalovanje, da je udeležba še vedno prepičla, a nadeja, da se bode to sčasoma na bolje obrnilo. Stotnik Doberlet stori potem obljubo v roko župana GrasseIlija, društveniki pa v roke stotnika Doberleta. Pred obljubo zahvali se stotnik Doberlet županu za dosedanjo podporo, in priporoča društvo za na-daljno naklonjenost. (Dobro! Živio!) Po nasvetu g. Bi ten c a bil je g. Doberlet z vsklikom zopet jednoglasno izvoljen stotnikom, kateri volitev vsprejme, proseč, da ga novi odborniki in sploh vsi udje v prid občini podpirajo. (Občno odobravanje.) Župan g. Grasselli čestita stotniku g. Dober letu, da je zopet jednoglasno izvoljen na važno, imenitno in odgovorno mesto. Njegova izvolitev je g. županu poroštvo, da bode požarna bramba tudi nadalje uspešno delovala in s svojim smotrom popolnem ustregla. Gosp. župan čestita na tej izvolitvi vsem članom, zagotovljajoč je svoje podpore, kakor doslej, zajamči njim pa tudi naklonjenost mestnega zastopa pri njih trudapolnem bratoljubnem delovanji. (Dobro! Živio!) V odbor so bili izvoljeni kot poveljniki: Albin Ah čin, Frau S c han tel, Henrik Gal le; za njih namestnike: Josip Gerber, Dra-gotin Bi ten c in Tone Kavčič; kot zapisnikar Avgust Drelse; kot zaupni možje: Dragotin Hin-terlechner, Ivan Jordan, Dragotin Coriari. V pregledovalni odsek za račune: Dragotin Ahčin, Oroslav Doleuec in Dragotin Kal mu s. Konečno se po nasvetu g. Bitenca še jednoglasna zahvala izreče vodji g. Belarju, kateri vsako leto pri sv. Florijana društveni maši orglanje in petje preskrbuje brezplačno. — (Nagla smrt.) Mlada mlekarica, 211etna hči Zakotnikova iz Gorenje Šiške, zgrudila se je danes zjutraj ob 7. uri v Kolizejski mesnici in bila takoj mrtva. Srčni mrtvoud bil je baje uzrok nagle smrti. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi včerajšnji obravnavi zatožen je bil hudodelstva ropa 19 letni mizarski pomočnik Janez Marn. Dne 9. marca t. 1. popoludne sešel se je v Doblicah v neki gostilnici z Andrejem Zupanom, jako denarnim možem, in ga spremljal na Mengiški cesti proti domu. Večkrat je Marn vabil Zupana, naj bi šla še v kako krčmo, a Zupan je dosledno odmajeval. H kratu si je stisnil Marn klobuk na oči in pogledal nazaj, ali kdo ne pride, potem pa podrl starega Zupana v cestni jarek, zatisnil mu usta in mu vzel iz žepa mošnjiček s 7 srebrnimi goldinarji in 70 kr. drobiža; preiskoval je še Zupana, ali nema listnice, potem pa zbežal z denarjem. Marn priznava vse, kar je Zupan povedal, samo to zanikava, da bi bil iskal listnice. Porotniki so njim stavljeno vprašanje potrdili iu obsojen je bil Marn na pet let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — (Zavržena ter u a.) Pri tretji včerajšnji obravnavi bil je zatožen hudodelstva goljufije posestnik Anton Goršič, po domače Grčar iz Št. Jurija na Dolenjskem. Na zatožno klop prišel je zaradi tega, ker je imel Tržaške loterije riskontro, na kateri je bilo zadetih 730 gld. in sicer na številke 43, 73 in 74. Ko je Goršič prišel v Urbasovo kolekturo malo menj, kakor 3 mesece pozneje, ko so bile številke vlečene, povedalo se mu je, da je terna v prepovedi, vsa stvar pa v rokah policije. Stara Meta Jernejčič iz Jarš trdi namreč, da je plačavši franke, tudi zašla v Urbasovo kolekturo, ondu iz vrečice potegnila tri številke in nanje stavila 20 kr. Njena prijateljica in jako marljiva „lo-teristovka", mlekarica Jeras, začudila se je nekda zelo zagledavši staro Jernejčičevko tudi jedenkrat v loteriji. Pokazala jej je slednja tudi riskontro, da jej je povedala, katere številke je stavda, ker Jer-nejčičevka niti številk ne pozna. Ko so v soboto prišle številke iz Trsta in je bila na rečene številke zadeta terna in so ljudje ugibali, kdo je pač srečnež, ki je temo zadel, oglasila 86 je takoj Jeras, češ, da ona že ve za srečno kmetico, katero bode o njeni sreči takoj obvestila. Ko Jeras Jernejčičevko čez nekoliko dnij na trgu sreča, vpraša jo, zakaj da jeni po terno. Jernejčičevkapajej pove, da je neko nedeljo v Lingovih ulicah stala pred loterijo in ker sama številk ne pozna , nekemu kmetu pokazala riskontro, da bi jej povedal, je li kaj zadela, ali pa nič. Ta jej je odvrnil, da nič , na kar je ona riskontro zmečkala in proč vrgla. Obe sta hiteli v Urbasovo loterijo, a ker se brez riskontra nič ne izplača, izročila se vsa stvar sodišču in ker je Goršič hotel s svojim riskontrom dobiti terno, prišel je na zatožno klop, ker se je sumilo, da je on Jernejčičevko varal in potem zavrženi listek pobral. Pri obravnavi je Goršič odločno trdil, da je dotične številke sam stavil, dasi dne natanko ni vedel povedati, ker hodi večkrat v Ljubljano. Jer-nejčičevka ]ia je trdila, da se jej zatoženec zdi prav isti mož, ki jej je v Lingovi ulici rekel, da ni nič zadela. Zaslišanih je bilo več prič , ki so za obtoženca ugodno ali neugodno govorile. Goršiča je dr. Krisper izvrstno zagovarjal in porotniki (načelnik g. Pa ter nos ter) so ga po dolgem posvetovanji z 10 proti 2 glasoma uekrivim proglasili. Meta Jernejčič naj sedaj išče svoje terne civilnim pravdnim potom. Pri obravnavi bilo ie razen kriminalnih doktorjev tudi mnogo loterijskih sester Ljubljanskih. — (Strela) udarila j> dne 8. t. m. popolu-dne proti 2. uri v Lipcah blizu Čepnega pri Postojim v posestnika Janeza Kranjca drobnico. Ubila je 26 ovac in omamila petletnega pastirja Janeza Kranjca, kateri pa se je kmalu zopet zavedel, ker je bila pomoč takoj pri rokah. — (Vabilo.) Narodna čitalnica in pevsko društvo „Liraa v Kamniku priredita 24 junija izlet v divno-roniantično Bistriško dolino. Odhod ob 6. uri zjutraj. K obilnej udeležbi vabita odbora. — (Popravek). V včerajšnjem listu bi imelo stati, da je gospod Edvard Globočnik promoviran doktorjem na vseučilišči v Gradci. — (Razpisano) je mesto računskega ofici-jala pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva kranjskega. Prošnje v 4 tednih. telegram; „S!rvenskemu Narodu": Strassburg 11. junija. Kakor javlja deželni list, prekoračili so zares nekateri gojenci Meške vojne šole po pomoti ali pa nevednosti francosko mejo blizu Amamveilera. Krivci bodo se kaznovali, naj Francija rekla-muje, ali pa ne, ker imajo vsi nemški vojaki točno povelje, da brezpogojno respektujejo mejo francosko. Pariz 11. junija. "VVaddington in Salis burv menjala sta danes v Londonu podpise o Sueškem dogovoru. Algijer 11. junija. V pokrajini Con-stantine pojavila se jata kobilic zdržema 10 kilometrov na dolgo, 10 kilometrov na široko. Pokrajina je popolnoma opustošena. Banjaluka 12. junija. Cesarjevič Rudolf ogledal si je danes zjutraj tukajšnje vojaštvo in se ob 8. uri odpeljal v Gradiško. Sofija 12. junija. Izvestje Iteuterjcvo: Nemški konzul, ki zastopa tudi ruske interese, zahteval je zadoščenja, ker se je v neki gostilni v Ruščuku insultovala podoba carjeva. Preiskava je dognala, da podoba carjeva ni poškodovana, ampak da se je le zamenila s podobo junaka bolgarskega. Ministerstvo odredilo, da se kaznuje carinski uradnik, ki je to zakrivil. Ruščuški dogodek je s tem končan. Potsdam 12. junija. Oficijalno izvestje: Cesar vedno težje požira, tako da je uživanje jedil težavno. Vsled tega čuti se cesar slabe-jega, kakor doslej. Traijiil zdravilni *>p»-li. Vaakcršno trganje po hrbtu iu uilib ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje l Moll-ovim „Francuskim žganjem in soljo". (Jena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja pO poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko iu pod-disom. 4 (31 — 8) -^♦T^-IcT! Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (itn 8) £ i„LJUBLJANSKI 2V0N" ■stoji (331—133) j za vse leto gld. 4.60; za pol leta U gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. asu l.ot« iiju«> srečke 9. junija. Na Dunaji: 87, 26, 8, 79, IG. V Gradci: 3, 66, 81, 39, 11. T oj c i: 11. junija: Pri Slonu: Andelinarm, Selemba iz Trsta. — Av-šterlic z Dunaja. Pri južneiu kolodvora : Kralowski z Dunaja. — Plepelič iz Građo*. Pri MVNtrijNkciu cesarji : Ravnihar iz Bohinjske Bistrice. Pri Haliči : Kleinpeter z Dunaja. — FiŠer z Reke. — Eugeluiann iz Tržiča. Umrli so v I JnbLJani: 11. junija: Martin KOBsnur, komptoirist, 39 let, Marije Terezije cesta št. 10, za jotiko. — Angela Lapajne, kondukterjeva hči, 2'/t mes, Poljske ulice št. 38, za sušico. — Helena Ogrin, mizarje\a hči, 2 mes, Karolinška zemlja št. 1, za katarom v črevili. V dežel ne j bolnici: 5. junija: Tomaž Lunder, gostač, 67 let, za jetiko. B. junija: Marija Dežman, kuharica, 26 let, za vro činsko boleznijo. 8. junija: Avgust Maier, delavcev sin, 15 let, za črevesnim protiuom. — Meta IJrodnik, gostija, 90 let, za vnetjem sapnika. B. junija: Jurij Bukovec, pastir, 17 let, za jetiko. 10. junija: Fran Jelene, krojač, 37 let, za jetiko. 11. junija: Anton Gruni, mizar, 29 let, za petečami. Meteorologičiio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura j trovi Nebo Mo-krina v mm. 11. junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 6 mm. 737-2 mm. 737 6 mm. 15 K« C al. jvz. 240" C 'si. vzh. 18 2° C isl. vzh. 1 obl. d. j as. obl. o00 mm. Srednja temperatura 19-5°, za 1'0° nad normalom. D"CLm.aJe3ssL "borza, dne 12. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 79 35 — gld Srebrna renta.....„ 81*— — „ Zlata renta......,110,*— — * 5" , marčna renta .... , 9435 — „ Akcije narodne banke. . . „ 865-— — „ Kreditne akcije..... „ 886*10 — „ London........„ 12640 — , Srebro........„ —•— — „ Napol......... , 10-01 V, - , C. kr. cekini .... . „ 5-94 — „ Nemške marke.....„ 61 95 — 4'/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 166 gld. Ogerska zlata renta 4°/0...... 99 Ogerska papirna renta 5°/0 . ... w6 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 Zemlj. obe. avstr. 4l/2°/0 zlati znst. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke...... gld. 180 Rudolfove srečke..... O 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 108 Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 230 danes 79 80 8095 109-90 94-20 864 — 284-5C- 126-45 1002 5-95 62 — 40 kr. 25 „ 40 „ 90 „ 30 „ n 50 „ 75 ., 50 Zahvala. Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja za časa bolezni in za mnogobrojno ndeležitev pri pogrebu mojega nepozabljivega soproga, gospoda FRANA KURALTA, kakor tudi za poklonjene krasne vence izrekam v svoj m in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. (422 Kristina Kuralt. roj, Zeleznik. V „NARODNI TISKARNI" >r J-Jnl>l j.-nii ao izšle in se dobivajo jpo rBuislanf peni sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografga, spisal dr. Ribif. — Životopisje, spisal Rajč BoS, — Prešern, Prešerin ali Prešireri, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Ccleatin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjnk. — Čegava bode, imvelica, spisal ./. Ogrine.c. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnino, za posamezne zvezke pa 5 kr. + Debelost, medlost se po novej metodi gotovo odpravita. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, »grci, nege, mileče nosove iu roke, bulezni las se radikalno ozdravijo. 1'ikc od osepnic in kocine po obrazu so za zmiraj odstranijo. V vs-ikem kozmetičnem Vprašanji dajo se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: (346—5) „I3l3rg-Iea.-OfficlrL" Bresla-a, II. l>r. Friderik Lengiel-ov Brezov balzam. Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od paintiveka man kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako ae namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, l«M-i jo m« že drugi dan ue> znatne lm-.ltine od polti, ki potttane vsled tega čislo bela iu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, loltavoflt, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnaŽTiosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gl«l. 1.50. /ialogn v ljubi jun i pri U. pl. Tru-h. <»«•#, .v-j i. lekarji. (745—16) Bfa prodaj je mlin v lioličeteiii li. št. 212, pri Viru, okraj INHlpeč. na lirau j s k em, v neposrednji bližini Dunajske državne ceste, 2 milji od Ljubljane, 30 minut od bodoče železniške proge „Ljubljana-Kamnik", - s sedmimi kolesi, izvrstno zidan in ohranjen, na levem bregu Bistrice, s pripravnim stanovanjem vred, nadalje z mnogimi trdno stavljenimi gospodarskimi poslopji, hlevi in shrambami za žito, nadalje s pripadajočim „fundus instructusu-om, eventuelno tudi z vsemi zemljišči, travniku in gozdi (skupaj 170 oral). — Mlin porabiti bi se dal tudi v diuge tovarniške namene. Dalnje poizvedbe pri lastnikih Jakoba Hočevarja dedičih v Trstu, Barriera vecchia št. 17. (394—6) IT^.***^ c7%.^~ j*^^7T •: c^Sfcj. mv,^atkf^t?^ Jp__ ___° Neračte prehlednouti! Suchčbo bylinny vytažek, jenž jeat již po mnobo rokii v rodine jeho dedičn)m, po ranoha let zkoiišeiiv a osvedčenv prostfedek proti dne, bostci, loupani udu, picbanf a t rešeni tSla,' kfeči, nastuzeninS. ocbromnutf, vyvrtnuti, bo-leid na prsou, otoku mandli, bolesti V kfiži, dloubolete slabosti tela a t. d. učinkuje rycble a j'ste proti zde uvedenem nemoefm. Sta podekovaoloh dopisii avedčf o jebo dobrčm učinku. Zasvla jej v labvfcb i s navedem TT- S\a.cli3r, n^Elsid.^. Boleslav 6. 1.1.1- Vaše B 1 a h o r o d i! Vašemu os\edčeneinu mazani mam co dekovati, že jsem opStne muho by-valčho zdra\( nabyl a ncoponaenu mkdy Vaše vytečne maziinf proti dnč, bostci a t. d. každemu trpicfmu podobnou nemoči co nejvfeleji odporučiti. Znamcuaai 8e Vam v uctč oddanv (416—2) Jan Kl.-iiil. 18/3 1888. kniž. dozorce lesii na statku Parniku. Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a Frančiškanske ulice šl. II — Ljubljana, — Dunajska cesla li. štev. 8 priporoča svojo jaku bogato zalogo ogftrav za spalnico, *col»crIct. ■*Z&K.A-. ...-^u.*--; .-^*'< Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vodnjak. Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne".