Stev. 57. V Trata, ¥ 2«. februarja 1916. Letnik XLi. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: LTica Sv. Francka Asiškeg* $L 20, L nadstr. — Val dopisi naj se pojiljajo ur fdn litru llata. Nefrankirana p Uma s« a« sprejemajo ki rokopisi se ne vr»Ca|o. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od ina. Laatnik konaortj liata .Edinost*. — Tisk titkarne .EdlnoaU'. vpiaana žafran* omejenim poroštvom v Trstu, nlfca Sv. FraaOika AaUkega 2$> Telefon uredništva in oprave *it. 11^67. Naročnina znala: Za celo Ma ....... K H— Za pol leta • .«*•»•<»••« IX** za tri mesece................. za nedeljska itđa)a ta cala lata . ...... IJ| za pol leta ..................2M Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se račun^fo na milimetre v širokostl ecv; kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov ................ po 30 vi«, Oglasi v tekstu Usta do pet vrst . ......K 20.— vaaka nadaljna vrsta................. . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman) pa 40 vinarje* Mase sprejema in se ral al oddelek .EdlnosK*. Narobi!« la reklamacije se poSUJajo upravi Usta. Plaču]« se Izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in tott se v Trstu. Oprav« In Inaeratai oddelek se nahajata v ulici Sv. PnmHft« Aattega AL 2a - PoMaahranilnlčai račun SL 841.65? Pregled najnovejših dojodkov. Balkansko bojišče. — Neposredno pred padcem Drača. Italijani že vkrcujejo moštvo in vojni materijal. Pristaniške naprave v območju naših topov. Italijansko in rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.. Zapadno bojišče. — Nadaljevanje uspešnih nemških ofenzivnih operacij pred Verdunoin. Vasi Champneuville, Cote-lettes, Marmont, Beaumont, Chambrettes in Ornes zavzete. Nemške čete prodrle do grebena Louvenonta. Dosedaj ujetih nad 10.000 mož in uplenjen še nedogleden materijal. Turska bojišča. — Nič važnega. Razno. — Zaplemba nemških trgovskih ladij na Portugalskem. — : Essad paša v Brindisiju. _____ itoše uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. februarja 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Mestoma topovski boji. Italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Jugovzhodno bojišče. — Naše čete v Albaniji so včeraj dan poprej vzhodno in jugovzhodno Drača potoičene Italijane pesnale s krepkim zasledovanjem na ostrogo zapadno ribnika Dursa. Pristaniške naprave v Draču se nahajajo v območju našiti topov. Vkrcevanje moštva in vojnega orodja je uspe>no moteno. Nastop par italijanskih vojnih ladij ni imel vpliva na razvoj dogodkov. Dosedaj smo ujeli v teh bojih 11 italijanskih oficirjev in nad 700 mož In iipienili 5 topov in eno strojno puško. tnik načelnika generalnega štaba: pl. tiofer, fml. Poročilo CDtforne. ^ai zeitung«, objavljeno 2. t. ra^ v kateri se pravi: Včeraj je četrti oboroženi italijanski osebni parnik »Caserta« iz Oenove preko Neaplja dospel v newyor5ko pristanišče. Parnik ima dva tripalčna mornariška brzostrelna topa, ki sta postavljena na zadnjem krovu, moreta streljati na vse strani ter ju upravlja sedem italijanskih mornariških topničarjev. Med Genovo in Neapljem so se vršile strelne vaje na četrt milje oddaljene, v morje vržene prazne sodo ve. Ladijski častniki so povedali čisto odkrito, da je tak sod približno tako velik kot vidni cilj, ki ga nudi pod-vodnik, in podvodnikom je stvar namenjena. O sami obrambi po znani wa-shingtonski teoriji ni niti govora. »Kolni seli e Zeitung« pripominja: To Je najboljši dokaz, da poleg Angleške tudi njeni zavezniki oborožujejo svoje trgovske ladje za napade. Tudi njim velja torej bodoči poostreni podvodniški boj. Nemški parni ki v portugalskih pristaniščih. LIZBONA, 24. (Kor.) Uradni list objavlja dekret, ki urejuje obliko vporabljanja nemških, v portugalskih pristaniščih interniranih parnikov. Portugalske posadke so se podale danes na krov nemških ladij, ki so zasidrane v reki Tajo in so razobesile portugalsko zastavo. PARIZ, 25. (Kor.) Agence Havas poroča iz Lizbone: Število na reki Tajo zasidranih nemških ladij, ki so bile zaplenjene, znaša 35. Kakor javlja »Temps«, je bila izvršena zaplemba brez incidenta. Portugalski oficirji so razobesili na ladjah portugalsko zastavo; nemško moštvo je bilo nadomeščeno s portugalskim. Vlada je izjavila, da ne gre za nobeno vojno dejanje, ampak za navadno odredbo v javnem interesu. Portugalski poslanik v j Berlinu je dobil ukaz, da izjavi to nemški vladi. Lastnikom ladij so bile dane vse garancije. BERLIN, 25. (Kor.) K poročilu o inter-I niranju nemških parnikov na Portugal- DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poroče- j skem iw>roča Wolffov urad, da se nahaja valskega stana se javlja: Poročilo C&dor-ne 22. februarja: V sugatiski dolini so naše čete v metodični ofenzivi osvojile gorski odsek Colla med Torrente Largen-in Ceggio. Napad se je pričel ob jutranjem svitu in v globokem snegu. Oddelki pehote, alpinci in prostovoljni poizvedovala so dospeli na vrh Colla in sosednje višine iti so pregnali sovražne posadke iz njihovih postojank. Na Fravortu. Montc Cola in Sopra Conella je otvorila sovražna artiljerija srdit ogenj, na katerega so naši uspešno odgovarjali. Zaporedni protinapadi sovražnika, podpirani od artiljerijskoga ognja, so bili vsi odbiti. V noč na 19. t. nt. so zasedle naše čete na Portugalskem sploh samo en parnik. Ostale nemške ladje, ki se nahajajo v portugalskih pristaniščih, so se nahajale tamkaj že ob izbruhu vojne ali pa so se zatekle tjakaj radi varnosti. Te ladje po mednarodnem pravu niso podvržene zaplembi. Tonaža v portugalskih pristaniščih se uahajajočih ladij znaša 270.000 ton. AMSTERDAM, 25. (Kor.) Glasom poročila korespondenta »Tempsa« v Lizboni je bila izvršena zaplemba 36 nemških ladij popolnoma nepričakovano. Par kapitanov je vložilo pismen protest. Dve portugalski, vojni ladji ste stražili dve uri. Nemški mornarji so bili izkrcani na teren severozapadno sedla Monte Cola. suho. Portugalski minister za vnanje za- Nove postojanke so bile inočno zgrajene in varujejo kotlino Borga s kraji Ter-cegno, Renani in Roncegno. Heimlio uradno porotno. BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Na desnem bregu Moze smo tudi včeraj izrabili že naznanjene uspehe v raznih smereh. Zavzeli smo utrjene vasi in seia Champneu-viile ob Mozi, Cotelettes, Marmont, Beaumont, Chambrettes in Ornes, vrh tega vse sovražne postojanke do grebena Louve-nont. Zopet so bile krvave izgube sovražnika izredno težke, naše prenesljive. Število ujetnikov je narastlo za več kakor 7.000, torej na preko 10.000 mož. Glede plena na materijalu še ni mogoče napraviti podatkov. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih dogodkov posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. PARIZ, 25. (Kor.) Včerajšnje uradno vojno poročilo pravi: Severno Verduna je sovražnik z isto srditostjo kakor včeraj nadaljeval obstreljevanje naše fronte od Moze do južno Fromecey. Med desnim bregom Moze in Ornesorn je pokazal sovražnik enako srditost kakor včeraj. Svoje divje napade je še pomnožil, ne da bi se mu posrečilo prebiti našo fronto. Na dveh krilih smo umaknili našo črto na eni strani za Samogneux. na drugi strani južno Ornesa.__ s mm ftojift CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Dne 23. t. m. ste ena sovražna oklop-nica in ena križarka. podpirani po opazovanjih letal, izstrelili brezuspešno par strelov na ozemlje K»l»a Balainutluka. Eno naših letal je pognalo enega sovražnega letalca v beg. Neka druga vojna ladja in ena križarka ste istotako brezuspešno streljali na Seddil Bahr in Teke Burnu in se nato umaknili. — Z ostalih front ni došlo nobeno poročilo o kaki bistveni iz-prernembi. _ Oborožene trgovske ladje. KOELN, 23. (Kor.) »KoJnische Zeitung« objavlja vest lista »Newyorker Staats- deve je naznanil, da je bil izvršen ta korak radi tega, ker se je vlada bala, da bi zamogle ladje ubežati; tudi jih potrebuje vlada za transportne namene. Minister je pristavil, da se tozadevno niso vršila poprej nobena pogajanja z nemško vlado. Vlada je naznanila le dejstvo zaplembe m to brzojavnim potom portugalskemu poslaniku v Berlinu z ukazom, da obvesti o tem nemško vlado. Rekvirirane nemške ladje v Italiji. LONDON, 24. (Kor.) Trgovinski minister Runciman je na tozadevno vprašanje izjavil, da je italijanski poslanik naznanil, da je italijanska vlada rekvirirala 30 nemških, v italijanskih pristaniščih interniranih ladij. Angleški listi o govoru Asquitfia. LONDON, 24. (Kor.) Listi soglasno pozdravljajo zopetno zagotovilo ministrskega predsednika Asquitha, da je dežela odločena, da nadaljuje vojno do zmagovitega izida. Francosko - angleška interparlamentarna konferenca. PARIZ, 24. (Kor.) Koncem zadnje konference francosko - angleškega odseka je bilo sklenjeno, da se vzdrže stalni stiki med obema parlamentoma in priredi tekom prve polovice meseca aprila sestanek v Londonu. Esad paša v Brindisiju. BRINDISI, 24. (Kor.) Esad paša je na krovu italijanske torpedovke dospel semkaj. _ Iz posiantških služb. KRISTIJANIJA, 24. (Kor.) Kralj je sprejel danes nemškega poslanika grofa Oberndorfa, ki je izročil svoje odpoklicno pismo. Poslanik je bi! povabljen na kraljevi obed. KRISTIJANIJA, 24. (Kor.) Kakor poroča »Aftenposten«, je bil prejšnji ruski le-gacijski svetnik v Carigradu, Žolkjevič, ki je bil zaposlen sedaj v ruskem ministrstvu za vnanje zadeve, imenovan za naslednika tukajšnjega ruskega poslanika. Prihod avstrijskega konzula iz Soluna v Ženevo. # ŽENEVA. 24. (Kor.) Avstroogrski generalni konzul v Solunu, dr. pl. Kwiat-kowski, je prispel semkaj s konzulatnim osobjem. • Angleški hlokadni minister. LONDON, 23. (Kor.) V dolnji zbornici je najavil ministrski predsednik Asquith, da bo Robert Cecil tisti minister, ki mu bodo podrejena blokadna vprašanja. Venlzelos pri kralju. FRANKFURT, 25. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Glasom brzojavke »Daily Maila« iz Aten, je imel Venizelos konferenco s kraljem, dosedaj brez političnega rezultata. AmeriSki senat. VVASHINGTON, 24. (Kor.) Demokrat Gore je skušal vlošltl v senatu predlogo in resolucijo, ki svari Amerikance, naj se ne vozijo z oboroženimi trgovskimi ladjami vojskujočih se držav. Republikanec Braudege je preprečil razpravo s tem, da je vložil protest proti temu. Predsednik vztraja pri zabran i tv i vsake razprave o kakem zakonu, ki bi prepovedoval Amerikancem vožnjo na oboroženih trgovskih ladjah vojskujočih se držav. Iz Kitajske. ŠANGAJ, 23. (Kor.) Palača guvernerja v Čangsi je bila včeraj popoldne napadena. Posameznosti manjkajo. Proglašeno je bilo obsedno stanje. Bolgarski kralj v Kcburgu. KOBURG, 25. (Kor.) Kralj Ferdinand Bt>!garov je prispel ob 12*20 opoldne s svojima sinovoma Borisom in Cirilom z Dunaja semkaj. Na kolodvoru je spreje kralja vojvoda Sachsen Koburg Gotha Vladarja sta ostala nekaj Časa v salon skem vozu i*i* iamkaj tudi obedovala Mesto jNeues VViener Tagblatt«, je naučni minister izdal na dunajsko in pač tudi na o-stale avstrijske univerze odlok, ki ima namen. da deloma ublaži škodo, ki jo imajo glede študij vseučiliški dijaki, ki so na fronti, napram onim, ki so ostali v zaledju. Odlok določa v glavnem, da se i za juriste i filozofe omogoči skrajšanje študij za eno leto. Pri medicincih se je poskrbelo, da bodo mogli čim prej delati rigoroze, ker skrčenje učnega gradiva zaradi pri njih obstoječih razmer ni priporočljivo. Pred velikimi dogodki ? Kakor je znano iz uradnih poročil nemškega vrhovnega armadnega vodstva, so Nemci v zadnjem času na francoski fronti dosegli znatne uspehe. Znani nemški vojaški kritik major Moraht pravi: »Vse uspehe zadnjih časov nadkriljuje udarec severno Verduna, ki ga imamo obkoljenega že poldrugo leto od treh strani. Sedaj se nam je posrečilo, da smo se za tri kilometre približali trdnjavi, in francoska obramba ima sedaj pričakovati od vseh strani enako velikih nevarnosti za Verdun.« »Vossische Zeitung« pa javlja: Po sijajnem udarcu severno Verduna so nemške čete sedaj dospele v polni doseg severne fronte, verdunske utrdbene črte. Pariški dopisnik milanskega »Corriere della Sera« pa piše k nemški ofenzivi severno Verduna, da nihče še ne more reči, ali se v resnici nahajamo pred veliko nemško ofenzivo. Čudno pa je, da so, popolnoma v nasprotju s pričakovanjem vojaških kritikov, pričeli napadati severno Verduna. Njihovo prodiranje na tem mestu kaže daljše, skrbne priprave. Ali gre njihov namen v resnici za osvojevanjem, se v sedanjem trenutku ne da presoditi. Najskrajnejša verdunska obrambna črta se nahaja pet kilometrov za sedanjo fronto in to bi morali Še prej vzeti, preden bi zadeli ob obrambne utrdbe utrjenega tabo- rišča. Sphošna pozornost se posveča dogodkom pri Verdunu, toda tudi z drugih delov fronte se javlja pomnoženo delovanje Nemcev in tudi na angleški fronti se pripravljajo na bližnje velike dogodke. Velezanimivo glede na ta ugibanja pa je naslednje poročilo iz Rotterdama o izvajanjih angleškega polkovnika Reping-tona v londonskih »Times«, kjer pravi: Danes že vemo, da so Nemci premestili sedemnajst divizij z ruske fronte semkaj. Mnenje, da gre tudi tokrat za operacije v največjem slogu, kot so bile one, ki smo jih ustavili jeseni leta 1914., se ne da zametati kar tako izlahka. Brez dvoma se bodo teh operacij sou delež evala tudi pomorska in zračna brodovja. Jasno ni edi no le to, ali napravi Falkenhayn (načel nlk nemškega generalnega štaba) svoj letošnji glavni napad najprej proti vzhod ni, ali zapadni fronti. Mogoče je, da hoče sovražnik prve tri mesece samo omajati našo fronto, da bi se potem ponovno obr nil proti Rusiji. To bi bilo nadaljevanje vojne leta 1915., ki je prinesla Nemcem brezdvomno velike uspehe. Nemško vojno vodstvo ve, da ogromni človeški materijal Rusije in njega oborožitev, če bodo Rusi inreli dovolj časa letu 1916., da se zopet postavijo na noge, zavzame tako velik obseg, da bo Nemcem in Avstrijcem streti trd oreh na vzhodni fronti. Zato se more domnevati, da Nemci posežejo po vojnem načrtu leta 1915. Napad se najbrž prične na severu, smeri proti Petrogradu. Glavno mesto sovražnika tvori vedno privlačnost. Ce se posreči Nemcem, da tu dosežejo uspeh mora imeti to za posledico uničenje ru skega brodovja. Ta smoter je vreden poizkusa. Nemci upajo, da bo po padcu Pe-trograda Rusija voljna skleniti mir. Da se pa posreči ta načrt, je seveda potrebno vezati pozornost Rusov. To se je zgodilo sedaj: Najbrž pa se izvrše še nadaljne pripravljalne operacije, preden Hindenburg na severu zamahne za odločilni udarec. Objavili smo nalašč obe ti mnenji drugo poleg drugega, da se vidi, kako različno precenjajo ententni voraški strokovnjaki sedanji vojni položaj in kako si predstavljajo vojne operacije letošnje pomladi Naša stvar ni, da bi razpravljali o verjetnosti tega ali onega mnenja, pač pa mislimo edinole, da letošnja pomlad res prinese velike dogodke, za katere želimo samo eno: da naj bi bili odločilni in nam zagotovili časten, trajen mir. Kje in kako se razvijejo ti dogodki, pokaže pač bodočnost; upamo pa trdno, da ostane vojna sreča mila našim zastavam slej ko prej do končne zmage. Položaj. 25. februarja. Je ljudi, ki si pojm patrijotizma, zvestobe in ljubezni do države povsem krivo tolmačijo in ga istotako krivo tudi izvajajo, misleč, da je treba zatiskati si oči pred vsem, kar je morda neugodno in neprijetno. Tako prakticiranje patrijotizma ni le nesmiselno, brez koristi, ampak more postati tudi nevarno, ako je izvajajo tisti, ki vodijo in odločajo. Take pojave krivo razumevanega patrijotizma je bilo opažati tudi sedaj, ob zavzetju maloazijske trdnjave Erzeruma po Rusih. Bilo je ljudi, ki so si preko te neprijetnosti hoteli pomagati enostavno s tem, da so temu dogodku na kratko odrekali vsako pomembnost. Takim ljudem naj bi služile v pouk sodbe ljudi, ki so poklicani za to, ne le kot patrijotje. ampak tudi kot veščaki. Tako piše veščak v »Agramer Tagblattu« v svojih temeljitih in stvarnih situacijskih slikah: Nesmiselno bi bilo, pravi, ako bi hoteli zavzetju Erzeruma odrekati vsako pomembnost. Erzerum je sicer stara, le deloma modernizirana trdnjava, oddaljena v strani od važnih evropskih bojišč. Tudi odločitev v tej svetovni vojni gotovo ne pade v Mali Aziji. Tudi so razdalje na malo-azijskih bojiščih ogromne ob popolnem pomanjkanju železnic in težavnem terenu. Zato je kooperacija ruskih čet v Armeniji in angleških v Mezopotamiji za sedaj blizu izključena. Tudi če bi bilo rusko prodiranje trajno, bi morali miniti meseci, predno bi prišli Rusi in Angleži v stike. Tudi je za sedaj izključeno vsako na veliko zasnovano prodiranje Rusov v smeri proti Carigradu. Kraj vsega tega vendar ni smeti zavzetju Erzeruma odrekati vsake pomembnosti. To pa zato, ker se je Rusom posrečilo, da so se potisnili med turško kavkaško in bagdadsko armado. Ko je bil veliki knez Nikolaj Niko-ajevič imenovan poveljnikom v Kavkazu, se je mislilo, da to pomenja nekako pro-gnanstvo, četudi se mu je priznavala zasluga, da se je umikanje Rusov izvršilo razmeroma ugodno. Ko pa se je na severnem bojišču tudi pod vrhovnim poveljstvom carja nadaljevala Nikolajevičeva defenzivna taktika, je zavladalo drugačno mnenje: začelo se je rusko prodiranje v erziji ob istočasnem prodiranju Angležev v Mezopotamiji, ki mu je sledila potem ruska ofenziva proti Mali Aziji v smeri proti glavnemu mestu Armenije — proti Erzerumu. In ker so po Enver paši napovedana turška ojačenja gotovo zakasnela. so mogli Rusi vzeti Erzerurn. Kako se bo situacija v Mali Aziji dalje razvijala, je odvisno od števila ruskih in turških čet. Ce imajo Turki dovolj ojačenj, se pi odiranje ^Rusov zaustavi. Izguba nekoliko kvadratnih kilometrov malo-azijskega ozemlja utegne biti za Turke neprijetna, ni pa večjega strategičnega pomena. Kmalu se bo videlo, kje tiče turške rezerve. Da obstoje in da so dobro opremljene, to je gotovo. Gre Ie za to, ali Turki nastopijo v pravem častiti v zadostnem številu. Potem bi mogli morda zopet zavzeti Erzerum. Slično izvaja tudi znani pruski major in vojni poročevalec E. Moraht. Tudi ott naglaša, da so ruska podjetja v Armeniji in Perziji-in angleška v Mezopotamiji v operativni zvezi med seboj. Zavzetje Erzeruma je vsekakor strategičnega in političnega pomena. Kot edini utrjeni tabor na ogromnem ozemlju severne Male Azije je bil Erzerum važna operacijska baza, ki jej je nedostajalo le železniške zveze z zaledjem. Moraht želi, naj bi turška poročila — in s tem je podkrepljena naša gornja trditev o škodljivosti prikrivanja dejstev — ne prikrivala kakih neprijetnih dogodkov, ker Nemčija ima toliko skupnih interesov s Turčijo, da ima pravico do tega, da sliši resnico. Ruska poročila pred padom Erzeruma so se izkazala resnična, Turki pa so poročali le o »ruskih izgubah«. Ker manjkajo podatki o številu sil, ki si stoje nasproti, se Moraht za sedaj omeja na nado, da desno krilo Turkov zopet pridobi stika na zapad, ter da bo težavni teren zapadno od Erzeruma oviral rusko prodiranje. Kot politično posledico ruske zmage pričakuje Moraht popolno insurek-cijo turške Armenije, kjer je krožil ruski rubeljav miru in v vojni. Vendar ne pričakuje, da bi imel turški poraz na bojnem ozemlju med Kavkazom in Perzijskim zalivom zlih posledic za Turke. Pač pa se more morda govoriti o vzplapolanju fanatične vojne sile. Zgodovina je često dokazala, da se Turek šele po grenkih izkustvih začenja zavedati svoje žilave moči. Cisto veselje bodo sovražniki v Petrogradu in Londonu občutili le malo časa. Pretiravanja uspeha pri Erzerumu moremo sprejemati s hladno krvjo, ker jim stoje nasproti zavzetja vseh ruskih trdnjav na zapadu. Moraiha torej ne plašijo pretiravanja uspeha z nasprotne strani. Po pravici. Istotako je nespametno in brezsmotreno tudi pretiravanje, kakor ie podcenjevanje. Najboljše služi stvari domovine tisti, ki ohranja duševno ravnotežje ob uspehih in ki ostaja trden tudi po neugodnostih. To je patrijotizma pravi — radikalizetn. O obisku francoskega ministrskega predsednika Brlanda se razpleta dalje vprašanje,-je-li dosegel, kar je hotel, ali ni dosegel? Tisti, ki zanikujejo, trde, da je bila svrha tega obiska ta, da Italija napove Nemčiji vojno. In v tem da ni uspel. Italija je pač pripravljena sodelovati na »veliki konferenci« v Parizu, ali zahteva po napovedi vojne Nemčiji gospodi v Rimu ne diši. Definitiven odgovor da hoče dati — kasneje. S takim odgovorom se seveda ententa ne more zadovoljiti, kajti posvetovanja v Parizu se imajo pričeti v malo dneh. In kakor da ni dovolj ta pritisk entente, pritiskajo na Salandro tudi v domači deželi. Oficijelni socijalisti že napovedujejo parlamentarno kampanjo proti Salandri, ki da ga hočejo brezpogojno pobijati. Profesor Chiapelli obtožuje v »Idea Na-zionale« italijansko vlado prevelike — skromnosti. Ce je bilo kdaj kako očitanje krivično, je to. Gospod profesor toži, da zavezniki zanemarjajo Italijo ter opira to zatožbo na dejstvo, da niso še odkazali Italiji tistega kosa v Mali Aziji, ki naj preide po vojni v italijansko posest. Malo preveč zahteva gospod profesor. V prvo hoče, naj četverosporazum deli kožo medveda, ki —teka še v gozdu, a v drugo: s čim si je Italija pridobila naslov za tako zahtevo? Eno so diplomatje in vojskovodje nepobitno dokazali v vsej tej vojni: da niso reelni računarji. Vedno so se zanašali na domneve, ki pa so jih redno rušila dejstva. Taki nereelni računarji se kažejo i:udi z ozirom na prihodnje boje za in proti Solunu. Stavljajo v račune — kakor javlja »Idea Nazionale« — domnevane številke, d naj dokazujejo, da ima ententa zmago v žepu. Vojske centralnih vlasti in njiju zaveznikov štejejo skupno na 300.000 mož. 200.000 Bolgarov. 80.000 Nemcev in 20.000 Avstrijcev. Proti 260.000 Anglež v in rancozov, izkrcanih v Solunu, pa da bi bilo treba najmanje 500.000 mož, ki jih centralni vlasti ne morete postaviti. Za svojo ofenzivo proti četam centralnih vlasti pa štejejo: 350.000 Angležev in rancozov. istotoliko Rusov. 250.000 v Albaniji se vojskujočih Italijanov, Srbov, Črnogorcev, ki da se jim pridruži pol mi-ijona — Romunov in Grkov. Naj le operirajo s takimi fantastičnimi Številkami! Razočaranje ne izostane, kakor še ni no-benkrat doslej. Govor, ki ga je imel v ruski dumi ministrski predsednik Stiirmer po nagovoru predsednika, je bil Ie preludij ekspozeju, d ga je podal minister za vnanje stvari. Štren !L •EDINOST" ftev. 57. ▼ Trstu, dne 26. februarja 1916. Sazonov, v kolikor je Stiirmer govoril o vojnem položaju. Kakor Sazonov je tudi Stiirmer, seveda na kratko, naglasa! solidarnost z zavezniki in nadaljevanje vojne do zmage. Da hočejo iti do skrajnosti, verujemo, da-li pa res pridejo do zmage, to ni odvisno od volje Sazonova in Sttir-merja- Besedo bodo imeli tudi strategi in vojskovodje na nasprotni strani. Skrajnosti zadnja postaja bi se mogla imenovati tudi — poraz, katastrofa.__ italijanski kralj na fronti. Posebni vojni poročevalec iBerliner Tageblatta« piše svojemu listu iz c. in kr. vojnega tiskovnega stana: Italijanski kralj, ki pri svojem narodu ni bil nikdar popularen, bi si najbrž rad v vojni pridobil popularnost in večjo priljubljenost. Toda vojna se ne razvija tako, da bi kralj mogel pričakovati izpolnitve svoje želje. Po četrti soški bitki ga je baje Cadorna prosil izrecno, da naj si prihranja težave vojne in naj ne izpostavlja več svoje osebe nevarnosti. Toda spoznati ni iz ničesar, da bi se kralj hotel ravnati po tem nasvetu. Vsaj toliko časa ne, dokler je po imenu vrhovni poveljnik armade. Sedaj pa je kralj hotel sicer odstopiti vrhovno povelj-ništvo Cadorni in mu podeliti čast vojnega maršala, toda Cadorna je odklonil in ga je prosil, naj odgodi podelitev te časti, dokler ne zavzame Gorice. Z druge strani se pa trdi, da kralj s to počastitvijo in povišanjem Cadorne ni hotel Cadorne samo kolikor mogoče izenačiti z Joffrom, temveč mu obesiti na vrat tudi odgovornost za vse vojaške neuspehe. Poleg kralja in Cadorne, ki je obenem njegov namestnik, sta poveljnika general Porro, načelnik operacijske pisarne, in vojvoda Aosta, poveljnik tretje armade, ki stoji pred Gorico. Kralj nosi čudno uniformo svojih gre-nadirjev ter je vedno v glavnem stanu, ki ga je samo črnogorskemu kralju Nikoli na ljubo, po kapitulaciji Crnegore, zapustil za kratek čas. Njegova dva najljubša polka iz Piemonta mu doslej nista delala nebnega veselja. Tudi zadnjič, ko sta ela predreti pri Košičevem vrhu, so ju ogrski črnovojniki vrgli nazaj in ujeli 198 mož. Kralj izpolnuje svojo besedo: »Biti moram tam, kjer so moji vojaki«, na ta-le način: Kralj odhaja vsak dan natronto, ogleduje rezervne čete in bolnišnice, razdeljuje majhne darove in ima cel besednjak izpod b uje valnih besedi. Na fronti uživa hrano moštva, se vseda s svojimi vojaki na tla in se večkrat do teme pogovarja žnjiinl Ob takih prilikah se ni vrata! v glavni stan, temveč je prebil noč v Krminu ali Vidmu v preprostih hišah, odkoder je tako) zjutraj zopet odhajal k svojim vojakom. Če hoče imeti kralj lep dan, spleza na oglejski zvonik in se naslaja na Trstu, na »la cittA che attende«. Tudi kraljica, Bar-zilai. Salandra in celo kot gost v glavnem stanu se mudeči Joffre so morali na zvonik, da bi neodrešeno mesto občudovali vsaj oddaleč. Kraljica je jokala ob tej priliki, ker jej je bil Trst obljubljen že za 18. dan avgusta kot darilo za imendan._ NaJvKle cene za svinjsko mast slanino In meso. Odredba c. kr. primorskega namestnlštva, Izdana 23. februarja 1916, št 6258. Temeljem §2.. 3. in 4. minist. odredbe, izdane 29. novembra 1915. drž. zak. št. 348. se odrejuje: Najvišje cene za prodajo po pripravljalcih. § 1. Pri prodajanju pripravljene (namizne in hrbtne slanine) osoljene, okajene, po poprene, oparjene in dezertne slanine more pripravljalec od preprodajalca v dobi od objave te odredbe do vštetega 15. marca 1916 zahtevati za 100 kg čiste teže naslednje najvišje cene: \ Za pripravljeno (osoljeno ali neosoljeno) slanino: za namizno slanino s kožo (takozvani dunajski zrezek »Wiener Schnitt) 565 K; za namizno slanino brez kože (takozvani Speckfilz) 602 K; za hrbtno slanino 612 K: za osoljeno surovo slanino 556 K. Za okajeno slanino: za okajeno sirovo slanino (takozvana ogrska slanina) 600 K; za okajeno namizno slanino s kožo 612 K: za r' io hrbtno slanino 660 K. Za popopreno slanino (krušna ali progasta sl«nina); za neokajeno progasto slanino 584 K; za okajeno (in popopreno) progasto slanino 630 K. Za oparjeno slanino 630 K. Za dezertno slanino, kakor slanino za zajtrk, tirolsko, hamburško, sedmograško, mesno slanino itd. 740 K. § 2. V prvem § določene najvišje cene veljajo za nrodajo proti gotovini brez zabojev in za oddajo na železniški ali ladijski postaji prodajalca. Pri nakupu na upanje se zamorejo zahtevati nad najvišjo ceno samo Še obresti, ki po menično - eskomptni odmeri Avstrijsko - ogrske banke ne smejo presegati 2 odstotkov. Najvišje cene za razprodajo na drobno. § Pri prodaji svinjske masti in svinjske slanine na drobno, to se pravi pri neposredni oddaii porabniku (konsumentu), naj že prodaja blago pripravljalec sam ali pa preprodajalec, sme biti najvišja cena za 1 kg od 26. februarja 1916 do vštetega 25. marca 1916: za stoolieno mast 7 28 K za nestopljeno sirovo mast (sak>, tolšča) K 6*76, za sirovo slanino 6'32 K, za (osoljeno ali neo$oi|eoo) namizno slanino s kožo (dunajski zrezek »Wiener Schnitt«) 6'44 K, za osoljeno ali neosoljeno namizno slanino brez kože (slaninska tolšča) 6*84 K, za (osoljeno ali neosoljeno) hrbtno slanino 7'— K, za osoljeno sirovo slanino 6'32 K, za okajeno sirovo slanino (ogrska slanina) 6'88 K, za okajeno namizno slanino s kožo 7 K, za okajeno hrbtno slanino 7'56 K, za neokajeno progasto slanino 6'54 K, za okajeno (in popopreno) progasto slanino 7*28 K, za oparjeno slanino 7'28 K, za dezertno slanino (zajtrk, tirolska slanina itd.) 8*32 K. V posebnih slučajih more politično o-krajno glavarstvo določiti primeren dodatek za privoz. Polovice vinarja (0'5 h) ali še višji odlomki vinarja, ki se dobe pri sklepnem računu na podlagi kilogramske cene za kupljeno tvarino pod 1 kg,-se morajo zaračunavati za cel vinar. Kazni za kupce, prodajalce in agente. § 4. Kdor zahteva, obljublja, daje ali sprejema za kako blago, za katero je v tej odredbi določena najvišja cena, še višjo ceno ali pa kako postransko odškodnino, ki ni v soglasiu s to odredbo, ga kaznuje politična oblast prve inštance z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni dejanje podvrženo še strožji kazni. Isti kazni zapade: a) kdor vedoma ali pa radi neskrbnosti pripomore, da se deluje proti določilom te odredbe s pomočjo nameščenih uslužbencev ali kake druge osebe, ki posreduje prodajo«, in b) kdor pospešuje ali zakrivi postopanje, ki nasprotuje določilom te odredbe. § 5. Odredba c. kr. namestništva od 17. januarja 1916 Z. L U. št. 7 se razveljavlja. Trst, 23 februarja 1916. Za c. kr. namestnika J Attems 1. r. Donat« vesti. Umrl je v Lorjerju posestnik Mihael Čok, dobro poznan v vseh okoličanskih krogih. Poznan je bil posebno, ker je dobavljal skozi dolgo vrsto let gramoz in grušč za mestni magistrat. Bil je seveda vedno vnet in zaveden narodnjak — njegovo razmerje do magistrata ga v tem ni nič motilo — a največjo zaslugo si je stekel s tem, da je kot vzoren oče skrbel za duševno in strogo narodno izobrazbo svojih otrok, ki so v čast pokojniku in v ponos naroda. Vsled svojega trdnega značaja in vzornega gospodarstva je pokojnik užival splošen ugled. To je dokazal tudi pogreb, ki se je včeraj vršil iz hiše žalosti v Lonjerju na pokopališče na Ka-tinari in katerega se je vkljub neugodnemu vremenu udeležilo veliko število občinstva, domačinov in številnih sorodnikov, kakor tudi zastopnikov učiteljstva iz Katinare, Sv. Ivana in Bazovice, zastopnikov magistrata, c. kr. finančne straže in žendarmerijske postaje. Sedem krasnih vencev je krasilo sprevod. — Užaloščeni mnogoštevilni družini naše najiskrenejše sožalje! Goriški knez m nadškof dr. Fr. B. Sedel je slavil dne 21. t. m. desetletnico, odkar je bil potrjen v dostojanstvo goriškega nadškofa. To desetletnico je praznoval skromno v samostanu v Zatičini. Čestitajoč cerkvenemu knezu se pridružujemo želji »Slovenca«, da bi se pre-vzvišeni g. knezonadškof skoro povrnil k vršenju svojega vzvišenega poslanstva na domačih tleh, osvobojenih vsakega sovražnika in proslavljenih po tolikem junaštvu na fronti in za fronto. Poizvedovanje za ujetnike na Ruskem in Laškem. »Rdeči križ« nam piše: O-srednja skupna posredovalnica za ujetnike (Zentralnachweisebureau fflr Kriegs-gefangene AM. c) na Dunaju I. Fischhof št. 3, naznanja, da posreduje glede ujetnikov na Ruskem in Laškem potom ruskega ozir. laškega Rdečega Križa le v sledečih slučajih: 1. Če je natančno znan kraj, v katerem se nahaja ujetnik in je pri ujetnikih na Ruskem minilo že 6, ozir. na Laškem že 3 mesece, odkar je došlo o ujetniku kako poročilo. Le pri težko ranjenih ali bolnih ujetnikih''posreduje lahko poprej. 2. Isto in ista doba velja tudi o onih ujetnikih na Ruskem, ozir. Laškem, o katerih je iz zaznamkov ujetnikov razvidno, da so v ujetništvu, a sami še niso dali nikakršnega obvestila. 3. Glede onih ujetnikov na Ruskem in Laškem, o katerih se more po vesteh njih tovarišev ali kakega drugega zanesljivega poročila ali zaznamka na vrnjeni poštni pošiljatvi upravičeno domnevati, da je ujetnik umrl in se potrebuje smrtovnica. 4. Če je treba, da podpiše ali izda ujetnik komu kako civilnopravno listino, izjavo. 5. V slučajih pod 3. in 4. ne velja 6-_ali 3-mesečni rok, temveč se posreduje takoj. koj. 6. Pri ujetnikih na Ruskem, Če kraj, kjer se nahaja, sploh ni natančno znan, ali če je znano iz transportnih listin, obvestil ali samo iz kakega prehodnjega popotnega kraja le to, da je dotičnik v ujetništvu, je vsako posredovanje izključeno. Kaf je z našim Primorjem? »Hrv. Llovd« piše pod tem naslovom, a mi po-snemljemo po »Hrv. listu« v Puli: Vkljub našemu prizadevanju, da bi kaj doznali o sedanjih razmerah našega Primorja, ne moremo mnogo poročati, ker popolno mrtvilo deluje, da nam nikdo ne poroča iz onih krajev. Nasprotno smo primorani, da sami izprožimo vprašanje, kaj Je z našimi primorskimi kraji, ker nas mnogi vprašujejo, ali se bodo v poletju mogli muditi pri morju? V mlnolem leta se ni moglo v te kraje radi vojnih razmer. Da govorimo iskreno: ml smo mislili, da bo vojna z Italijo mnogo težja in da bodo Italijani ogroževali naše obali. No, o Italijanih se nič ne ve in ne sliši na naših obrežjih, pak mislimo, da vojne razmere niso na potu bivanju gostov v nekaterih primorskih mestih. V naše Primorje moremo namreč lahko prihajati in Imeti dobre zveze, četudi ne zahajamo na Reko; ali do Bakra moremo potovati, ker tam še le začenja vojna zona. Kar se tiče o-skrbe, mislimo, da v tamošnjih krajih manjka moke. No, moglo bi se urediti tako, da vsakdo prinese moke iz svoje zaloge; ki jo mnogi imajo. Mnoge rodbine imajo v zalogi tudi sladkorja, kave, riža, masti, pak bi že poskrbeli za svojo o-skrbo. Glede tega bi se dalo torej urediti. Mnogi moški še danes v civilu niso povsem zdravi, ker, ako bi bili, bi gotovo služili v vojski. Takim gotovo treba bivanja ob morju. Tem bolj ga treba mnogim, ki so bili radi bolezni odpuščeni iz vojske in bi jim bivanje na obali posebno dobro delo. Vse to naj bi spodbudilo me-rodajne faktorje, da bi se bivanje v Primorju vendar omogočilo ter da bi se javnost obvestila o tem, da bi se zanimanci mogli ravnati. Ne treba niti omenjati, kolike materijalne koristi bi donesli tujci tamošnjemu prebivalstvu in tamošnjim podjetjem, ki so vsled vojnih razmer silno trpela in se mora najti način, da ne bodo trpela tudi nadalje. List poživlja trgovsko in obrtno zbornico v Senju, naj se v tem vprašanju odločno zavzame, ker gre za interese nje primorskih pripadnikov. Nevarno Je obolel g. Fran Klemenčič, deželni stenograf na Kranjskem, nekdaj stenograf v tržaški odvetniški pisarni dr.a Gregorina in Slavika in stalen sotrudnik našega lista. Vpoklican je bil v vojaško cIužbo, sedaj pa je vojaška oblast brzojavnu pozvala njegovo gospo soprogo v Judenburg, kar je nedvoinljivo znamenje, da je njegovo stanje težko. Z izrazom iskrenega sočutja gospej soprogi, izrekamo istotako iskreno željo, da bi bfagi nje soprog premagal težko bolezen. Razpis štipendije. Deželni odbor goriški nam javlja: Razpisuje se štipendija v znesku letnih 600 K ustanove deželnega glavarja grofa Franca Coronini-Cronberg, ustanovljene v spomin na 401etnico vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do te štipendije imajo ubožni dijaki na vseučilišču, ali na enakem učnem zavodu v tuzemstvu, ki so pristojni v deželo Goriško-Gradiščansko. Štipendija ostane obdarovan emu dijaku do normalne dovršitve njegovih visokošolskih študij. Prosilci naj predložijo deželnemu odboru goriškemu (sedaj na Dunaju I, parlament) svoje prošnje do 16. marca 1.1. Prošnjam naj prilože krstni list, domovnico, ubožni list in učna izpričevala, kakor tudi dokazilo, da pohajajo visoko šolo. Delavska zavarovalnica proti nezgodam razpisuje mesto uradnika, eventualno praktikanta. Prosilci imajo dokazati: popolno znanje knjigovodstvene stroke in računstva ter morajo biti avstrijski državljani poštene preteklosti, razun tega ne smejo oni, ki hočejo biti definitivno nameščeni in sposobni za pokojnino, biti stari nad 40 let. Natančneje službeno razmerje je razvidno iz službene pragmatike zavoda, ki se jo dobi na zahtevan je. La-stnopisane prošnje je vložiti do 15. marca t. 1. pri zavodu. — Vprašali bi le, ali ravnateljstvo tega zavoda ne stavlja do svojih nameščencev nobenih zahtev v jezikovnem pogledu, oziroma, nli pri zavodu, ki ma v svojem obsegu vse, po večini slovansko Primorje, slovensko Kranjsko in hrvatsko Dalmacijo, nI nikake potrebe, da znajo uradniki zavoda tudi Jezike teh dežel? Misliti si moramo, da ravnateljstvo ne čuti — saj se poznamo! — take potrebe, toda s tem nikakor ni odpravljena še — potreba sama. Lovor za naše junake. Pod tem naslovom se je pričela akcija, ki namerava nabaviti vence iz kovinaslih lovorjevih listov, ki bodo postavljeni na posameznih krajih ali na mestu, kjer so se vršili boji, da bodo tudi poznejšim rodovom oznanjali slavo naših bojevnikov. Tako hočejo s privoljenjem Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva atonomne oblasti in eventualno posamezna večja mesta obesiti na 39 metopah zunanjih grajskih vrat lovorjeve vence, kl naj predstavljajo simbolično celo armado. Ti venci bodo imeli enakomerno 200 velikih listov in tri križema ovite trakove in četrti istotako križema oviti trak s pentljo. Tako v liste kakor tudi v trakove se lahko vtisnejo imena oziroma napisi. Te akcije se udeležuje lahko tudi prebivalstvo z ustanovitvijo enega lista za ceno 3 K in je dana s tem posameznikom možnost, da oveko-večijo imena v boju za domovino padlih sorodnikov ali prijateljev. Cisti dobiček te akcije pripade c. kr. avstrijskemu vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu fondu in pomožni akciji vojno oskrbovalnega urada »Varstvo proti mrazu«. Vladni komisar je imenom Trsta že ustanovil en tak lovorjev venec. Sedaj je na prebivalstvu, da se udeleži tega plemenitega dela z posvetitvijo posameznih listov. Priglasi iz prebivalstva se sprejemajo v uradu vladnega komisarja. S severnega bojišča pošiljajo pozdrave: poddesetnik Segulin, Jurij Skerlič, Anton PavletiČ, Mihael Ro)nič, Anton Rojnič, Gašper Mezgec, Henrik Bižon in Drioli Ferdinand. Prireditev svetoivanske podružnice CMD, katera se je vršila v nedeljo, 20. t. m., v prostorih »Marijine družbe« v korist podružnice In fonda za sirote na bojišču padlih junakov, je uspela jako dobro. Nastopili so SvetoivanČani, katere le vodila gdč. Zmagoslava Oergičeva, praktikantima v otroškem vrtcu. Občinstvu je prireditev jako ugajala, posebno pa nekatere točke n. pr. »Mali zaspanček«, »Čevljarjev učenec«. Pa tudi igra »Zapeljivec« ni ugajala nič manj. — Čistega dobička je bilo 84 K 35 vin. Zahvaljujemo se č. g. župniku Sili za brezplačno prepustitev dvorane, nadalje gdč. Vabadinovi, katera je neumorno pomagala pri blagajni, ter vsem udeležencem naše prireditve. Se enkrat kličemo vsem: NajJepŠa hvala! Iz volne bolnišnice št 4 sporočajo pozdrave Fran Kervin, Anton Skerlec, Matija Sedej, Ivan Sekol in pešec Hrovatin od Sv. Ivana. NajprisrČneje pozdravljajo hrabre boritelje ob Soči. Vsi so bili ranjeni. Naslov: Vojna bolnišnica št. 4, baraka 30, Meidling, XII. Dunaj. Svežoivanska podružnica CMD naznanja, da priredi v soboto, 4. marca, družinski večer v prostorih gospodarskega društva pri cerkvi. Spored je zanimiv. Med sporedom pa bodo gospodične nudile čaj, kavo Črno in belo, malinovec in slaščice. Tem potom prosimo vse rodoljube svetoivanske, da nam kaj darujejo v ta namen, da bo gmotni uspeh tem boljši. Darove je pošiljati ge. GradiŠarjevi, Sv. Ivan sp. 541. Gospodarsko društvo „l/rdelo™"S vpisan* zadruga z omejeno zavezo vabi na ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca 1916 ob 3 pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Odobrenje računov za leto 1915. 2. Prečitanje revizijskega poročila. 3. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi ODBOR. IIMHIIII II HALI OGLASI:: □□ □□ ■e raftanajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat ve^. — Kaj manjša : pristojbina snaša 40 stoiink. : □□ fnhff meblirana z dvema posteljama odda se &UDII takoj gospodoma. Campo S. Giacomo it. 5, ITI. nad. 98 V H«* • Dne 4. marca t. I ob 9 uri dopoldne se IlU&C X bo vršila javna dražba raznih kož in drugih predmetov spadajo^ih v čevljarsko stroko v tukajSnjem sodnem dražbališen, ni. Saniti 23 25. 99 71ritffW>li|i|l MICHELE KOKSA, Trst, Corso IrlUIUrillttl št. 37. Knpuje, podaja ter Omenjava zlato, srebro, platin in bnljante po najvišjih cenah. 6S lla debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet li ke, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, elektrone svetiljke, baterije,' pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brao<->. žlice, razaa rezilu, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LišVI, ulica S. Nicolo štev. 19. 4- 62 CAkfl meblirana z dvema posteljama, na željo )UUil tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. FCtOSraf "Ant°n pos!uj_e zopet^v svojem Atev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Poste 246'i Potrtim srcem naznaznjamo, da je naša mat1 in stara mati Urtuh udova Spagnoletto po dolgi in mnčni bolezni danes 25. t. m. ob 10 dopoldae mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo, 27. t. m. ob 4 popoldne is hiše žalosti v Škofijah št. 150. ŠKOFIJE, dna 25. februaija 1916. Ivan, Josip Spagnoletto, Marija, Ana Spagnoletto sinovi. hčere. Marija Spagnoletto roj. Vekjet, Marija Spagnoletto roj. Vekjet, svakinje. POZIV nan „Posujilnice u Lanišću" registrovane zadruge s neograničenim jamstvom feroja de se obdržavati dne 5. ožujka 1916. u 1 ya sata popodne u društvenim prostorijama uz slijedeći DNEVNI RED: 1. Izvješće upravnog odbora. 2. Izvješće nadzornog odbora. 3. Odobrenje računskog zaključka za god. 1915 4. Slučajnosti. LANIŠĆE, dne 24. II. 1916. ODBOR. Ako ne bude u odredjeuo vrijeme pr sutan dovoljan broj zadrugara, obdržavat će se s obzirom na § 32. društvenih pravila pol sata kasnije na istom mjestu i s istim dnevnim redom druga glavna skupština, koja će zaključivati bez obzira na prisutni broj zadrugara. V mesnici EOGENIO PERIATTI ulica Barriera vecchia št. 4. Teletina iz Štajerskega po K 3 60, 4-—, 4-40, 480 kg, brez dole'-^e „po K 5-60, 6-40 kg. — Kok. z Štajerskega po K 5*— in 5-6* Domače meso vedno sveže. Svinjsko meso K 5-60 in K 6*— kg. sta ZOBOZDRAVNIK i L HHIS ZDRAVNIK Med. Dr. Knrol Perničlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Dr. J. Čer mak I se je preselil in ordinira secfni | v Trstu, ul. Poste vecchie vogal ulice delle Poste. Izdiranje ziMrez Bolečine. Plombiranja. UMETNI ZOBJE. t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 1 Umetni zobje j I z fn brez Cellastl. zlate Krone In o&robkl £ i VILJEM TUSCHER f $ konces. zobotehnik % : TRST, uL Caserma St. 13, ii. n, t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ ,Alle Mi Fobtiriche ulica BarHen vecchia št. 10. Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah. ^ Dr. HORVATH TRST« Via Cariltftia 33 S»«cijalla« zrn KOŽNE In SPOLNB BOLfcZNj ŠIBKOST In NERVOZNOS1 Mm BOUZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprajama e<8 10-1 pop« In 4 • 7 zvaCa < ob nedeljah od tO - 1. + Globoko užaloščeni javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes popoldne, previden s sv. zakramenti, preminul po dolgi bolezni naš preljubi soprog oziroma oče, stari oče in brnt Jernej Venuttl posestnik v Rojanu. ~ Pogreb zemskih ostankov blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 2xj% popoldne iz hiše žalosti v Rojanu via Moreri št. 127 na pokopališče pri sv. Ani. TRST, 25. februarja 1916. IVANKA VENUTTI, soproga. Franjo (odsoten), Amalija vd. Turk in Danilo, sinovi. Ivan M. Venuttl, brat. — Ivanka Mikolič, Marija Ferfolja, sestre in vnuki. Novo pogrebno podjetje, Corso 47.