' -i stATO« ST.,
TOaONTO, 2.
Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3.00
Za pol leta............................1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO	• KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 79.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO	FRIDAY, SEPT. 22 1944.	Priče 5 c.		Let. 2. št. 79.
TITOV SPOROČILO JUŽNIM SLOVANOM V AMERIKI
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev je prejel od predsednika jugoslovanske vlade dr. Ivan šubašiča sledeči kabelgram:
"Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je dne 13 septembra t.l. v imenu maršala Tita podala sledeče sporočilo Amerikancem jugoslovanskega porekla:
"Če tudi je naša domovina podjarmljena od Nemcev in drugih okupatorjev bila več kot tri leta popolnoma odsekana od zunajnega sveta smo bili mi v domovini vseeno, prav od pričetka naše težke borbe obveščeni, da ste vi v Ameriki pravilno razumeli kaj se je dogajalo.
Nad vse veseli smo znanja, da ste vi v Ameriki močno trudite, da se doseže slogo narodov Jugoslavije. Vaše delo je bilo neizmerne koristi nam v Jugoslaviji. V naši težki osvobodilni borbi je bilo naše glavno geslo "s-logo in bratstvo našega naroda" katerega je sovražnik namenoma razdražal k notranjim prepirim, s ciljem da tako uniči eden drugega. Na žalost je bilo nekoliko ljudi v naši domovini, ki so služili kot orodje v rokah sovražnika. Tem domačim , izdajalcem je uspelo, ustanoviti zveze s sebi enakim v inozemstvu, kot je naprimer Fotič v Ameriki in razni drugi izdajalci, ki niso samo po-vzTočali razdor med Srbi, Hrvati, Slovence in drugimi temveč tudi zavesti ameriško jaznost o pravih dogodkih v Jugoslaviji.
Ogromna je vaša zasluga, ker ste vi z vašo neumorno
aktivnostjo uspeli razkrinkali te ljudi in odkrili pred svetovno javnostjo pravo resnico, da Narodno-osvobodilno gibanje s svojo vojsko in partizanskimi odredi, prav od pričetka, vodi nadčloveško borbo za osvobojenje svoje domovine in za ustvaritev nove in srečnejše Jugoslavije. Za to se Vam moji sonarodnjaki in jaz najpri-srčneje zahvaljujemo v imenu vsega našega naroda, ki je dal in še vedno daje strahovite žrtve za dosego tega cilja. Jaz sem prepričan, da boste tudi v bodoče nadaljevali s pomočjo naši materi-jalno razoreni domovini, ki bo zahtevala nadčloveške napore, da se obnovi iz razvaline in mizerije, katere so povzročili fašistični napadalci.
Predsednik odbora
Narodnega osvobojenja Jugoslavije,
Maršal Jugoslavije Tito".
ODBOR ZAVRGEL PRIZNANJE UNIJE
Toronto — Odbor za delavsko razmerje (Labor Re-lations Board) je zavrgel peticijo International Asso-ciation of Machinist and the Aluminium Workers of A-merika, kot zakonitega predstavništva za posredovanje v tovarni Kingston works of Alummium C<J., of Canala. Odbor se v tej zadevi naslanja na sporazum med kom-panijo in takozvano kompa-nijsko Asosiacija, katera da zastopa delavcev v tej industriji.
Tim Buck ožigosal pro-kvizlingski govor W. Woodside
Toronto — Tim Buck, nacionalni vodja delavske progresivne stranke je naslovil protest na oddajno radio postajo CBC vsled pro-kviz-lingškega govora, ki ga je podal preko omenjene postaje dne 7 septembra Mr. Will-son Woodside.
Mr. Woodside je v svojem govoru v obžaluj očem tonu govoril o Draži Mihajloviču in pri tem dejal, da je dana vsa zunanja podpora Naro-dno-osvobodilni vojski pod vodstvom maršala Tita, vs-
KONFERENCflTC.C.L. KRIZIRA VLADO
Toronto — Tukaj se je vršila konferenca minuli ponedeljek, Ontario Federa-tion of Labor, unijske sekcije Canadian Congress of Labor. Poleg drugih važnih unijskih vpražanjih, konferenca se je kritično ponesla napram vladi premiera Drew, katera ne samo da ni izpolnila obljub predvolilne kampanje, ampak si prizadeva sprečitev ostvarjenju progresivnih reform.
Na poznejšem zasedanju predložena je resolucija, na podlagi katere je sledila daljša debata, posebna glede za takojšno zasedanje pro-vincionalnega parlamenta, za vzakonitev progresivnih zakonodaj, vključno delavskih. Z to nadopolnitvijo resolucija je enoglasno sprejeta.
Nekateri delegati so predlagali, da se formira koaliciji od poslancev CCF., liberalne in delavske stranke. Ker je na konferenci prevladovalo razdorno mnenje razdorne politike CCF., katera ob vsaki taki priliki se postavlja v nesrečno opozi-
led prijateljskih odnošajev med Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo. Pri tem seveda Mr. Woodside, ni pozabil starih kvizlingških fraz, da označi Narodno-osvobodilno. vojsko, kot "komunistično" vojsko pod vplivom Sovjetske Unije itd.
Nikakor ni slučajnost, da tako Mr. Woodside, kakor tudi drugi oboževalci sentimentalnih spominov napram kolegiju Draži Mihajloviču, ne morejo razumeti večje sentimentalnosti v narodni duši, ki se imenuje pravičnost. Draža Mihajlovič je po narodu Jugoslavije spoznan izdajalec svojega naroda in kot takega njegova sodba je pravišna — je pravična sodba proti zločincev.
1 PORAZ SOCIALDEMOKRATOV V ŠVEDIJI
Stockholm — Tukaj so se vršile volitve za spodnjo zbornico in v volivni kampanji je tekmovalo pet političnih strank.
Socialdemokratska stranka, najmočnejša v deželi, je izgubila 19 poslancev sedežev. Toda 15 sedežev pa je pridobila komunistična stranka na podlagi svojega programa za povojno kooperacijo.
cijo, predlog ni bil sprejet.
Kanadski delavci imajo pač grenke izkušnje o vlogi CCF. V kolikor jim ni dovolj razumljiva, je priporočljivo, da jo tesno zasledujejo, kajti z tem bodo ne samo zmožni odvrniti nevarnost v marsikaterih ozirih za delavske interese, ampak pospešiti obenem narodno enotnost po pravilni in za narodne interese pravični poti.
Nacistične sile na Baltiku pred popolnim porazom
MOČNA OFENZIVA RDEČE ARMADE DROBI NACISTIČNE SILE OB RIGI, WARŠAVI IN OB KARPAT SKIH STEPAH. TEMEŠVAR ZAVZET.
Moskva — Maršal Stalin je zadnjo sredo v dnevnem poročilu naznanil o novi ofenzivi Rdeče Armade v Estoniji. V prvem dnevu močne ofenzive Rdeča Armada je osvobodila 1,800 mest in vasi na 300 milj raztegnjeni bojni črti od finskega zaliva do važnega pristanišča v Estoniji, Riga.
Po štirih dneh ljute bitke oddelki maršala Leonid A. Govorov, so prebili sovražnikovo črto ob Tarfu v spodnji Estoniji in se spojili z drugimi oddelki Rdeče Armade v ofenzivi proti Rigi. V zadnje tri dni so napredovali na tem kraju bojne črte 37 milj in zavzeli nadaljnih 300 mest in vasi. Nacistične
sile, katere se računa okrog 300 tisoč v še okupiranem delu Estonije in Latvije, so z tem popolnoma odsekane. Posamezni vojni strokovnjaki napovedujejo skorajšni zlom teh sil in z tem popolno osvoboditev baltiških republik predno nastane zimsko vreme.
Isto poročilo naznanja prekoračitev reke Vistula pod Waršavo. Celo nemško poročilo priznava, da so se odelki Rdeče Armade močno vtaborili na drugi strani omenjene reke. Toda bitke za Waršavo so neprenehoma v teku in na več krajih je uspelo oddelkom Rdeče Armade potisniti sovražnika iz njegovih pozicij.
Medtem na balkanskem sektorju oddelki Rdeče Armade prodirajo na vsih področjih in ni daleč dan, da bo cela Bolgarska okupirana, kakor delno Grčija proti E-gejskem morju. Na Erdelj-skem so zavzeli veliko mesto Temešvar, 70 milj severovzhodno Beograda in 148 milj južno-vzhodno Budimpešte. Po okupiranju mesta Temešvar, oddelki Rdeče Armade prodirajo v dvema pravcema in sicer eden proti Jugoslaviji in drugi proti Madžarski.
Najnovejše poročilo trdi, da so štiri armade v ofenzivi v baltiških republikah in sovražnim silam je edino izhod pogin ali predaja.
ISTRA IN TRST PRIPADATA JUGOSLAVIJI - TITO
Govor ob drugi obletnici prve Dalmatinske brigade
London — Med govorom ob priliki svečanosti druge obletnice vstanovitve prve dalmatinske brigade, maršal Tito, se je dotaknil zunanje politike mlade Jugoslavije in pri tem naglasil, da je stari Jugoslaviji prizadeta krivica z tem, ko je polutok Istra vred Trstom, priključeno Italiji. Na področju tega o-zemlja žive slovanski narodi, pravi Tito, in je le pravično, da pripadajo novi jugoslovanski Zvezi.
Pojasnjujoč to vprašanje, maršal Tito, je podčrtal važnost, da pri mizi mirovne konference mira, so navzoči predstavniki nove in svobodne Jugoslavije in pravi:
"Mi želimo biti navzoči z našimi zavezniki pri mizi, kjer se 'bo odločalo usodo Evrope in naše zemlje. Do tega jte naša pravica. In jaz sem siguren, da bodo naše Želje našle vseobče razumevanje pri naših zaveznikih, ker to naši narodi zaslužujo. Oni so se pokazali lojalni enotnim stvarem zaveznikov in so za te stvari Žrtvovali ogromne žrtve."
Govoreč o Istrskem polu-toku, maršal Tito naglaša, da so osvobodilne oblasti v zemlji preveč zmerne v postavljanju teritorij alnih vprašanj nove Jugoslavije.
"Naši narodi se bore za
svojo svobodo in neodvisnost boljšo in srečnejšo bodočnost — toda istočasno se bore za svobodo svojih bratov in sester, kateri so živeli pod peto tujčevega jarma, Naši bratje v Istri, Trstu in Gorici, morajo biti osvobojeni in živeti na svoji zemlji skupaj z svojimi brati in sestrami. Trst, 'ki je važna luka na
Sovražnik občuti naše zaključke - Churchill
Quebec — konferenca premierja Churchilla, predsednika Roozvelta ter njihovih vojnih in diplomatičnih svetovalcev, je zaključena z uspehom, se glasi tozadevno poročilo. Konferenčni zaključki se na našajo za popolno uničenje sovražnika ter obenem izražajo med obema državama enotni duh in sporazum po vsih drugih problemih.
Konferenčno zasedanje je zaključeno z rekordnim časom, toda podrobnosti niso navnanjene. Medtem premier Churchill je podal izjavo, ki pravi: "Sovražnik bo kaj kmalu občutil naše sklepe", kateri se na našajo proti Japonski na Pacifiku in srednjem vzhodu.
tem polutoku, pripada Jugoslaviji in ne Italiji. Cela pokrajina Trsta in Primorja kjer žive Slovenci, pripada Jugoslaviji, ne Italiji, ali pa komur koli".
Glede odnošajev med osvobodilnim pokretom in vla-dom dr. šubašiča v Londonu, maršal Tito je pojasnil, kako je prišlo do sporazuma z vsimi narodnimi silami voljnih sodelovati v borbi proti skupnega sovražnika in katere žele svojemu narodu svobodo, ter nato rekel:
"Bilo je prigovora in nerazumevanja glede tega vprašanja v zemlji in med našimi borci. Nekateri so bili iznenadeni radi sporazuma in največ radi tega, ker je podpisan dogovor zdaj, ko smo obvladali najtežje pre-preke in so položene tolike žrtve brez kakršne koli pomoči od zunaj — toda kljub temu se je moralo to storiti, pravi Tito, ter je na to dodal : "V bodoče se ne bo pod-yzelo kakšnih korakov k o-jaeanju dogovora z šubaši-čem, brez odobritve narodov Jugoslavije".
Mi smatramo, da naši narodi morajo sami odločati o obliku svoje bodoče vlade. To je princip, ki so ga postavili veliki naši zaveznici in mi se ga držimo — zaključil je svoj govor maršal Tito.
USMIUENOST NAPRAM NEMŠKIM ZLOČINCEM JE TRERA ODSTRANITI
Moskva — Dopisnik za (AP) Mr. Eddy Gilmore v svojem dopisu z dne 16 tg. m. pravi, da med ljudstvom prevladuje mnenje, da boste Vel. Britanija in Združene države, preusmiljeni napram Nemcem po vojni.
Zelo znani pisatelj Ilija Erenburg v iztisu "Pravde" z dne 16 tg. m. med drugim pravi:
"Skrbno zasledujem (različna priporočila glede iztrebitve nacijev. V ameriškem časopisju sem našel število sugestij, katere so nagnjene bolj za zabavo posebno če bi se mogel kdo smejati po dogodku v Majdanek kon-
Iznajditelj robotnih bomb aretiran
London — Napram vesti, katero je prinesel "Daily Mail", da je francoski znanstvenik George Claude, bil aretiran v mestu Nansy in obtožen za iznajdbo robotnih'bomb.
Omenjenemu se pripisujo večje iznajdbe na polju znanosti in posebno zadnje čase, da se je pečal z raketnimi iznajdbami. V Londonu prevladuje mnenje, da če tudi zaenkrat je nevarnost robotnih bomb znanih V-I,. da so v prosesu iste bombe znane V-II, o katerih je Go-ebels napovedal pripravne za napadanje, da bodo iste lahko prizadele še veliko škodo.
cetraciji, nedaleč Lublina, ter Babi Yari (pri Kijevu).
Medtemi neki naglaša, češ, Hitlerjevci so bili krvoločni zato, ker so premalo vživali vitaminov. Nekdo drugi pa priporoča, Nemce je mogoče popraviti z prikazovanjem občutnih filmov. In tretji naglaša usodo Nemcev z tem, da se jih izolira, namreč preseli na bližnji o-tok pri Californiji in jim da dobra stanovanja za živeti V njih. Vsekakor to ni smešno, marveč bolj strahovanju podobno.
Erenburg, katerega besede so precejšna teža javnega mnenja tukaj, nadaljuje: "Kriminalci morajo biti kaznovani. človeštvo ne more odkloniti sprejeti sabljo pravice in z njo doseči ravnovesje. S ozirom na otroke, namreč bodoča generacija nas vodi v Nemčijo. Mati ne more gojiti otroka, vedoč, da žive fašisti le pod "novim potnim" listom in vživajo preko-oceanske vitamine in prepevajo Psalm.
Mi moramo odstraniti raka iz srca Evrope — in mi ga bomo odstranili. Mi ne maramo nobenega zavetja, za fašiste v barakah pri Madridu ali Argentiniji, kakor tudi ne (Franc) Von Pa-pen-a spalni sobi."
Well — Mrs. Dorothea Thompson, katera se je zadnjič precej obirala radi kritike Izvestije glede njenih člankov, kako se naj postopa z Nemci po vojni, najbrž da ji ne bo ugajal odgovor Ilije Erenburg.
Zavezniška armada drobi nacistični odpor ob Siegfried črti
London — Britski motori-zani oddelki so prekoračili reko Rhine z namenom da rešijo obkoljene zavezniške padalne čete 10 milj v stran od Arnhem, prelazu na nemško ozemlje. V zadnjih dnevih napredovanja zavezniške armade, so veliko prispevale padalne čete, katere so zasedle važne komunikacij-eke vezi ob belgijski in ho-landski meji. Tozadevno poročilo trdi, da so pa v prej omenjenem področju padalne čete bile zasačene po sovražniku in obkoljene, katerim so britski motorizirani oddelki priskočili v pomoč.
Napram poročilom vrhovne komande zavezniške armade vsled uspešnih operacij napadalnih čet in potem spojitve z redno vojsko, cela severna obramba Nemčije, ne predstavlja neko efektivno zapreko, Enako so mnenja o Siegfried črti, dasi so v teku na več krajih ljute bitke posebno v pravcu proti Ruhr in pa Bologne.
Iz nacističnih virov posneto poročilo trdi, da je nemških kaprol Hitler prevzel komando zapadne fronte. Posamezni krogi naglašajo vsled tega precejšne spremembe v ofenzivnih akcijah sedaj v obrambi Nemčije, ko sam kaprol zapoveda zapadni fronti. Toda nemški kaprol je zapovedal že nekajkrat ne vzhodni fronti, kjer
56 SMRTNIH SLUČAJEV V TORONTU
Število partizanov v Jugoslaviji narašča z vsakim dnevom, predstavlja partizansko edinico z pesnijo na poti v borbo.
Gornja slika nam
Toronto, 19 sept. število smrtnih slučajev v tem letu vsled prometne neopreznos-ti znaša 56. To izjavo je podala mestna policija in uradniki poulične železnice in sicer po smrtni nesreči 70 let starega Joseph W. Fraser, kateri je bil smrtno zadet z pouličnim vozom.
so se mu izjalovili ne samo vsi načrti, ampak malo ne izgubil glavo vred z vsimi gosjih korakov nadutimi fri-tci.
Siegfried črta poka skoraj na vsih krajih, pod močnimi udarci ameriške, angleške in kanadske armade. Posebno se v tem oziru odlikuje zavezniška aviacija, katera zadaja občutne udarce ne samo utrdbam, ampak obenem nacistični koncetraciji rezervnih sil in dobavam orožja.
ANTONESGU V ROKAH PRAVICE
Moskva — Sovjetska poizvedovalna komisija za nemške zločine, je dognala, da so nacisti pni Minsku umorili 300.000 sovjetskih državljanov in vojnih vjetnikov.
Isto poročilo nadalje pravi, da je med drugimi fašističnimi zločinci v Rumuniji zasačen Ion Antonscu, bivši rumunski kvizling, Dr. Kari Glodius nemški zaupnik in glavni ravnatelj za trgovino, Mihael Antonescu. bivši rumunski premier deputatov; Gen. Pantazi, rumunski vojni minister, Vasiliu, bivši glavni načelnik rumunske policije v Bukareštu; Major general Stagel, bivši nemški poveljnik v Waršavi; Polkovnik general Gerstenberg, poveljnik nemške sile v Rumuniji, ter več drugih.
Vsi omenjeni so bili zasačen,i po Rdeči Armadi v Rumuniji.
Medtem State Department iz Washingtona naznanja o podvzetih korakih in tudi navodilih poslanskim uradom zlasti v nevralnih državah glede zasledovanja tihotapstva fašističnih zločincev.
ss
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Nagelj! Rdeči
Registered in the Registry Office for the Oity ef Toronto on the 25th dajr of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Odmev narodnega odobravanja
Takoj po prvih vestih o spojitvi Rdeče Armade z Narodno-osvobodilno armado na jugoslovanskih tleh, priseljenci južnoslovanskega porekla na prvem mestu Slovenca, Hrvati in Srbi, so z posebnim oduševljenjem naslovili pozdrave dvem bratskim armadam in njihovim voditeljem. Tako naprimer iz Port Arthurja sporočajo:
"Priseljenci južnoslovanskega porekla, Slovenci, Hrvati, Srbi, vred z sobrati Slovaki iz tega mesta, smo proslavili 7-mi september 1944, kot zgodovinski dan ob priložnosti spojitve dveh bratskih slovanskih armad na jugoslovanskem ozemlju.
Ta dan smo proslavili v znamenju bratske sloge in vzajemnosti v borbi proti fašizmu, za uresničitev narodne svobode in enakopravnosti. Iz narodnega zborovanja smo poslali brzojavne pozdrave Rdeči Armadi, maršalu Stalinu, Narodno-osvobodilni armadi in maršalu Titu".
V Vancouverju mestni odbor Združenih Južnih Slovanov, je sklical javni shod dne 10 septembra, na katerem je manifestirano narodno odobravanje o spojitvi dveh slavnih bratskih slovanskih armad. Iz shoda so poslani pozdravni brvojavi in resolucije, Churchillu-Rooseveltu v Quebec-u, Sovjetski ambasadi v Ottawi in maršalu Titu, preko generala Velebita v Londonu.
Enako so storili Slovenci, Hrvati, Srbi in napredni Rumuni v Montrealu in St. Catharines. V St. Catharmes bratski Zvezi kanadskih Slovencev in Hrvatov, ste manifestirali svoje narodno oduševljenje ob priliki spojitve Rdeče Armade z Narodno-osvobodilno armado v Jugoslaviji na javnem shodu.
Po vsih večjih in manjših naselbinah so se vršili javni shodi, na katerih je izraženo narodno odobravanja v znamenju bratske sloge m vzajemnosti južnoslovanskih priseljencev ob priliki zgodovinskega dne spojitve dveh slavnih bratskih slovanskih armad — Rdeče in Narodno-osvobodilne armade Jugoslavije.
Johny Kosmrl podlegel ranam
Dne 15 septembra ob 9 uri zvečer, vojni urad je brzojavno na naslov Mrs. Margarete Kosmrl, naznanil žalostno vest, da je Johny Kosmrl, njen sin, podlegel težkim ranam zadobljenim dne 17 julija 1944, namreč po prvih dnevih invazije evropskega kontinenta.
Ta vest, ki je pretresla njegovo mater, sestre, svaka -in druge sorodnike, je obenem pretresla njegove prijatelje in znance, posebno člane in članice delavskega pokreta. Kdor koli je poznaval Johny-ja, celo iz njegovih mladih let, je v njemu videl zvestega bojevnika za pravico, kateremu je polagal delavski pokret veliko nadejo v svojih vrstah! Toda neizprosna smrt na podlagi težkih ran, ie prekinila njegovo mlado življenje dne 13 septembra v 23 letu starosti.
Johny Kosmrl ie roien dne 12 novembra leta 1921 v vasi Travnik, Loški Potok, sin Margarete Kosmrl, rojene Zbačnik. V ljudsko šolo je pohajal v Loškem Potoku m v rani mladosti kazal prav veliko zanimanje na prosvetnem in kulturnem polju, čitanje raznih knjig iz narodne zgodovine, borbe za obstanek itd., mu je bilo med vsem drugim najbolj priljubljeno.
V	Kanado je prišel leta 1935 in sicer eno leto pozneje za materjo, katera je takrat stanovala v Sudbury, Onta: rio. Poleg pohajanja v šolo da se nauči čimprej angleški jezik. Johny je delal v trgovini in na ta način v zgodnjih letih pomagal skrbeti za svojo bodočnost. Pozneje se je zaposlil v tamkajšnem rudniku, nikla, kjer je delal dokler ni bil vpoklican k vojakom, dne 1 septembra 1942 Po kratkem vežbanju v aprilu mesecu leta 1943, je odšel na drugo stran oceana.
Johny Kosmrl je bil član gl. odbora Zveze Kanadskih Slovencev in eden od prvih vstanoviteljev in sotrud-nikov Edinosti. Zveza Kanadskih Slovencev, kakor tudi list Edinost z tem izgublja enega svojega najzvestejših članov.
Johny je padel na bojnem polju za največje ideale narodov in človeštva v borbi proti fašizmu, za svobodo, narodne pravice in narodno čast. Pri njemu ni bilo slučajno odločno postaviti se na stran pravice. To je bila njegova zavest in doložnost mu je velevala. Zato ni poznal ne strahu in tudi ni klonil pred sovražnikom. Odločno kakor vedno in po vzorcu svojih bratov in sester v stari domovini, je dejansko nastopil v borbi prvih dni invazije evropskega kontinenta. Kako gorečo željo je gojil srečati se z partizani in partizankami v Jugoslaviji, predno se povrne nazaj v Kanado k svoji materi, sestram, svaku in drugimi prijatelji in znanci. Da bi le enkrat doživel videti plodove krvave borbe naših kmetov in delavcev v starem kraju, je neštetokrat pripomnil.
Johny je položil svoje mlado življenje na oltar narodnega osvobojenja. Položil je življenje za srečnejši in pravičnejši svet po vojni. In z tem zapušča nedokončano nalogo pred nami. da jo dogotovimo, prav posebno pri izgraditvi organizacije in lista Edinosti. Johny nam je vsem vzorni primer požrtvovalnosti in odločnosti — in on nam ostane v nepozabnem in trajnem spominu.	t
Slava Ti Johny. Odšel si iz naše sredine z popolno zavestjo, težke in naporne dobe. Zavedal si se, da je mogoče doseči zmago le v popolnem narodnem edinstvu in pa sporazumu narodov. In zato si nam skoraj v vsakem pismu priporočal, gradite svojo organizacijo, širite svoj tisk, kajti z tem boste doprinesli največ k zmagi nad fašizmom.
Johny — mi Te vsi pogrešamo, posebno pa Tvoja mati. sestre in sorodniki. Toda tolažimo se dejstvom, da si položil svoje mlado življenje za največje stvari, ki so kdaj koli obstojale pred narodom in posebno delavskim razredom.
V	znamenju teh besed ti izrekamo — Slava Ti Johny.
Naše globoko sožalje Tvoji materi, sestram, svaku,
drugim sodnikom, znancem in prijateljem.
Napisal: Dr. Metod Mikuž
Po času je vse to že nekje daleč, vendar je in bo ostalo kot danes. Bral sem nekje, da so rože tiste skrivnostne oči, skozi katere gleda mati zemlja svoje otroke, ljudi, in da če se roža utrga, brž zraste nekje nova, še lepša. Bi skoraj verjel tej pravljici, ker si brez rož sveta ne morem misliti. Vsaka roža je lepa in vedno rajši jih imam, nagel ji pa so najlepši. Tisti, ki se kot žametaste oči ozirajo skozi okna naših domov in ne puste človeku, da bi šel mimo pust in praznih misli.
Kdor je marširal z brigado štirinajst ur neprestano po Notranjski, ve, kako utrujen in skoroda slabe volje je človek. To še posebno, ker je bila noč temna, brez zvezd in so nas spremljali le glasovi sov. A jutro je le zmagalo nad nočjo, pregnalo sove, zbudilo ptice pevke in nas utrujene in opotekajoče pripeljalo v skromno krimsko vasico. Ljudje so nas bili že vajeni, stari znanci smo si bili in prijatelji in od srca smo bili veseli, ko so nas z malih okenc pozdravljali naši najljubši prijatelji, rdeči nagelji. čeprav smo bili utrujeni, vendar so vzbudile v nas te rože toliko lepega. Saj si brez težav prebral z obrazom ono veliko in lepo, na kar so nas spominjali nagelji. Pa so bila morda vmes že leta, , ko je fantu, ki je odhajal na nabor, pripela dzobna roka na prsi rdeč šopek, bogve kdaj je mati dobila za god te čudežne rože, mlada žena se jih je razveselila ob rojstvu prvorojenca in vriskali so fantje pod oknom, kjer so dehteli nagelji. Pod kri-žanim doma v kotu so uvezeni na belem prtiču rdeči nagelji. Simbol slovenstva so postali. Koliko spominov, koliko lepih čustev nam vzbujajo te rože. Vsak njihov cvet nam posebej pripoveduje o ljubezni, o ljubezni. k,i plava nad skromnimi slovenskimi vasicami, o ljubezni, ki narekuje fantu, da v mesečnih nočeh vriska na vasi, o ljubezni, ki veže slovensko družino, o veliki in močni ljubezni do rodne zemlje nam govori. Sama po sebi mi je misel prešla k velikemu
preroku ljubezni svetemu Pavlu, ki bo do konca vseh časov in preko teh v brezb-režno večnost učil, da je le ljubezen tista resničnost, ki nikdar ne išče sama sebe, se ne da razdražiti, ni hinavska, je dobrotljiva in — nikoli ne mine. •
šele proti poldnevu sem se zbudil in bil slabe volje, ker sem zaležal in ker so partizani nosili na prsih velike nagelje. Prav za prav je to bila grda nevoščljivost, a sem jo hitro odgnal z mislijo, da jih pač nisem vreden. In že zato nisem bil več slabe volje in nevoščljiv, ker je bilo zunaj vendar sonce, čas pred Binkoštmi in ker so na oknu cvetele še rože. Jug je gnal oblake kot čredo drobnih, mehkih ovac in krimske smreke in hoje so tej nebeški procesiji sklanjale svoje lepe in ponosne glave. »
Od vsepovsod so prihajala poročila, da zbira okoli nas sovražnik velike sile in čez dan je bilo slišati ropot težkih kamionov, v dolinah. Stara pesem. Pogledali smo le na zemljevide, kurirjem in patrolam pa se je neprestano mudilo ugotoviti nasprotnikovo silo. še je ostalo vprašanje, ali bi se čez noč umaknili ali ostali in sprejeli borbo. Ostali smo in dolge vrste bataljonov so neslišno zasedle položaje. In bil je večer, ker se je soncu mudilo spat, a v slovo nam je zapustilo krvavo zarjo in prižgalo zvezdo večernico. Jug je prenehal pasti oblake — ovčice, smreke in hoje so se vzravnale in bi zaspale, če bi jih ne motili ptiči, ki so peli v slovo soncu, lepemu dnevu in svoji mladi ljubezni. Po dolinah je zvonilo avemarijo in so brneli kamioni, na oknu so gledali nagelji in niso spali. Morda so mislili kot vsak od nas na tisto pomlad, ki je mogoče še prav v deveti deželi, a nosi s seboj ljubezen brez sovraštva. In po tej bo postal svet šele svetel in dober.
Doživeli smo jutranji pozdrav. Avioni so zmetali svoje težke tovore in kozolec je zagorel na koncu vasi. Vne-mala se je borba in prvi bataljon je v naskoku odgnal "rdeče kravate'.. Najmočnejši pritisk je na tretji ba-
taljon in izgleda, da ne bo vzdržal. BeliMzdajalci kažejo steze bataljonu za hrbet. A prvi bataljon dobro manevrira. Tiščimo in tiščimo daljnoglede, da nas bole oči. Borba dosega višek, sovražnik je pijan, a partizani pojo. I-mamo izgube in težko ranjene. In vse to gleda sonce.
Še je pod noč poizkušal sovražnik s hudim protinapadom, a se je moral umakniti. Kamioni so zopet brneli pod nami in fantje so peli. že je padalo sonce za krimske smreke in hoje, ko so prileteli avioni, zakrožili so nad vasjo i« jo zasuli z ognjem. Gorela je ena izmed slovenskih vasi, tistih, v kateri smo tolikokrat našli košček svojega doma, prijazno besedo in spanje na klopi pri peči. Gasili smo in pogasili, a naši nagelji so zgoreli. Visoko so še enkrat dvignili svoje oči in nato so umrli.
In pravljica pravi, da vz-cvetejo nekje na drugem kraju še lepše rože. Vroči ognjeni zublji in močan dim je jemal vid. Jaz pa sem premišljal, kje bodo sedaj vz-cvetali novi nagelji. In zagledal sem jih na prsih naših partizanov.
V mirnih časih so ljubeče gledali z okna popotnika, ki je šel mimo hiše. njihove korenine so srkale žemljico v glinastem lončku, ko pa je prišla vojna nad domovino in vasico, so zapustili svoja rodna tla in odšli s partizani. Na njihovih prsih še lep-že cveto kakor preje in jim sredi bojev govore o dekletu, o materi, o otroku, o ljubezni do rodne zemlje.
Umrl je nagelj v krimski vasici, nisem ga pozabil. In bolj ko mi dobri starec čas s svojo nežno roko gladi lase in jih spreminja v bele, bolj razumevam in doumevam, da bo lepo, dobro in ljubezen, ki nikdar ne mine, zmagala. In naj bi odnehal na svoji poti iskanja tiste pomladi, ki je čeprav morda še v deveti deželi, edina resničnost, v kateri bo moglo živeti vse to, o čemer govore nagelji ? Ne bom odnehal, ker odnehati ne morem. Pa čeprav so noge še tako ožu-ljenje, roke še tako ozeble, oči trudne in težke in če je človek od vsega hudega še tako bolan.
Iz urada
Tajništva Zveze
Naše krvi ne bodo več tujci spreminjali v zlato
Eden od prevažnih sklepov, ki jih je sprejel AVNOJ na svojem drugem zasedanju, je za nas Slovence sklep o priključitvi Primorske k naši federativni in demokratični Jugoslaviji. Malokdo se pri tem zaveda vse dale-kosežnosti tega sklepa in ne pomisli, da gre za tisti košček zemlje, kateremu so grabežljivi tujci pripisovali vse večjo važnost kakor mi Slovenci sami. Ni bil Hitler prvi Nemec, ki ga je vlekla želja k Jadranskemu morju, že zdavnaj pred njim je nekdanja politika cesarske Nemčije v zvezi z avstrijsko politiko gradila tako imenovani "most k Jadranu" in proglašala tujerodni nemški živelj, živeč na slovenskih tleh, za pilote tega mostu, že dalj je šla njihova tedanje nakana. Do bi za večne čase zavarovali in utrdili nemštvu pot do morja, so že v cesarski Nemčiji izdelali načrte, kako bi preselili vse Slovence kam drugam, kjer ne bi bili več na poti njihovim imperialističnim (osvo-jevalnim) načrtom. Nemški in avstrijski imperializem je hotel doseči nadvlado na Jadranskem morju in potem preko morja izpodriniti s svojo trgovino drugih držav v deželah Bližnjega vzhoda. Ta politika je v prvi svetovni vojni povzročila, da se je imjerialistična Italija, tekmovalka stare Avstrije, priključila protinemškemu taboru in se zvezala s Francijo, Anglijo in Ameriko. S podporo teh velesil je postala zmagovalka in dobila kot nagrado za sodelovanie v vojni — naše Slovensko Primorje.
Kakor ie popreie iztego-val nemški imperializem pre-
ko naših krajev svoje kremplje po tujih deželah, po gospodarski in politični nadvladi v enem delu Sredozemlja in mu je pri tem služilo naše Primorje kot odskočna deska, tako je potem pričela Italija na isti slovenski parceli graditi tla svojim imperialističnim načrtom. To pot samo s to razliko, da v obratni smeri — proti Podu-navju in Balkanu. Prav tako in je veliko bolj kakor nekoč Avstrija je pričela sedaj Italija raznarodovati Slovence, jih preganjati, izseljevati in gospodarsko uničevati. Zanjo je pomenilo Slovensko Primorje neposredno zaledje tržaške luke, katero si je hotela zavarovati s takim širokim pasom poitaliiančene slovenske zemlje. Nič drugače kakor nekoč Avstrija je tudi Italija hotela spreminjati kri slovenskih fantov v zlato. Umirati smo morali na bojišču za vse mogoče tuje koristi in tuje gospodarje. Preko slovenskega Pri-morja so pričeli italijanski osvojevalci prodirati v široko tržaško zeledje. Na tržaški magnet so lovili državice Srednje Evrope, ki ravno tako težijo k tem vratom v svet. Pri načrtih, da pridejo do gospodarskega vodstva in nadzorstva, obenem seveda tudi političnega, so podprli klerofašistične klike v bivši Nemški Avstriji. Te so z njihovo podporo v krvavem naskoku na demokratični delavski Dunaj, zatrle demokracijo in vzpostavile italijanskemu fašizmu nak-lonieni, znani reakcionarni šušnikov klerikalni režim. Podobno so podpirali tudi klerikalno politiko in grofo-' vsko politiko na Madžarskem. Spletkarili in uvažali
fašizem v Romunijo, tako da so skoraj popolnoma obkolili bivšo Jugoslavijo. Pri nas so podpirali fašizmu prijazne, protiljudske klike, vti-hotapljali svoj fašizem preko raznih klerikalnih agentov, Zebotov, Erlihov in drugih stražarjev tudi v sloven-skopolitično življenje. Istočasno, pa so vežbali Paveli-čeve ustaše po Italiji in Madžarskem v Jankc-Pusti in tako pripravljali čisto vojaški napad na našo državno samostojnost.
Ko se je kasneje razbohotil nemški fašizem, je zato, ker je bil močnejši, odrival italijanske imperialiste iz Podunavja ter jih usmerjal proti bivšemu francoskemu imperiju. V državah, ki jih je pospravljal Hitler drugo za drugo pa je podedoval fašiste in klerofašiste, katere so tamkaj zaplodili Italijani. Tako je že prav nazadnje, v naših, dneh, izpolnil to zbirko s slovenskimi belogardisti, ki jih je spremenil v Tvoje najzvestejše gestapovce. Italijanski imperijalizem je propadel, nemški okupator pa kljub šestim ofenzivam, ki jih je podvzel v našem Primorju, ni ničesar dosegel in je danes Primorska že priključena močni, osvobojeni Jugoslaviji, in to kljub njegovemu pošastnemu zatiranju in divjanju. Odslej si nikoli več ne bodo tujci poravnavali svojih medsebojnih imperialističnih računov z našo krvjo in na naši primorski zemlii ter sklepali kravje kupčije na račun slovenskega naroda. Primorska ie del federativne, demokratične Jugoslavije in bo preko nie našla potrebno široko in globoko gospodarsko zaled-
V zadnji izdaji Edinosti je bilo na tem mestu omenjeno, da imamo poleg drugih naših bodočih nalog, tri najvažnejše za izvršitev, katere nam je zadnja konvencija naložila. Med te tri najvažnejše spadajo: 1) Pridobivanje novega članstva v Zvezo, 2) zbiranje pomoči za stari kraj in 3) pridobivanje naročnikov za naš Zvezni list Edinost.
Ker se je kampanja za novo članstvo z prvim septembrom začela in se bo končala z zadnjim marcem oziroma Vse-slovenskim Dnevom (27 marca prihodnjega leta), zato se za sedaj omejimo samo na kampanjo članstva.
Ako pogledamo pravila Zveze Kanadskih Slovencev, dobimo vso razlago in odgovor, zakaj je vstanovljena naša Zveza. Naj navedemo samo primerno točko 3 Člen II v naših pravilih, ki pravi: "Organizirati in združiti Kanadske Slovence, razvijati našo narodno kulturo v svrho boljših stikov in odnošajev izmed nas in kanadskega naroda." Da pa moremo to doseči imamo sredstva samo v organizaciji pri posameznih odsekih. Ta sredstva so : dramski odseki, pevski in godbeni zbori, športni klubi itd. Vse to pomaga, da dosežemo hitrejši, kulturni razvoj v kanadskem življenju.
Zveza Kanadskih Slovencev, kot organizacija, ne pripada niti eni politični stranki, ampak stoji odločno na strani demokracije, to je svobode in previce kakor velikih tako tudi malih narodov, ter na strani napredka človeštva v splošnem. Zaeno moremo Z.K.S. tudi lahko imenovati vse-narodiio organizacijo, ker njej član more postati vsak Slovenec in Slovenka ne glede na vero ali politično pripadnost. Izjema je, samo odkriti ali prikriti fašisti, oziroma osebe, ki so prizadele moralno* ali pa materij alno škodo Zvezi in narodnim interesom tukaj ali pa v starem kraju, vohuni in proti-narodni elementi.
Današnja doba od nas zahteva, da se opredelimo v korist narodnim interesom za narodno dobro. Ako pogledamo tukaj v Kanadi, vidimo da skoraj ni narodnosti, katera bi ne imela svoje organizacije, ki jo vodi k napredku in boljši bodočnosti. Posebno se v tem oziru odlikujejo naši slovanski bratje Rusi in Ukrajinci, primeroma dobro tudi bratje Hrvati.
Slovenci v tem oziru vsaj procentralno ne smemo iz-ostati. Mi bi se morali še toliko bolj zavedati ako vzamemo v obzir, da smo na evropskem kontinentu eden od najkulturnejših narodov. Ne smemo izostati tudi radi tega, ker z tem obenem manifestiramo našo narodno zavest z našim trpečim toda junaškim narodom, kateri vodi strašno in neenako borbo kar jih pomni zgodovina. ManifestirajmO v tem, da kot organizirani v Z.K.S., dajemo našemu narodu v starem kraju naše ne samo simpatije in sožalja, ampak tudi moralno posebno pa kot se sedaj dela na tem, mate-rijalno pomoč.
Nemški tajinstveni dokumenti
Ameriški vojni dopisovalec med drugim poroča, da je prišel v roke zavezniški vojaški oblasti nemški tajni dokument, kateri na poseben način razlaga o pripravah za tretjo svetovno vojno.
Tajni nemški dokumenti so takorekoč navodila častnikom in vojakom. Dolžnost častnikov je, da se skušajo rešiti v kritični situaciji in z tem ohraniti častniški kor Nemčije, kateri bo zmožen podvzeti korake za nemško oblast v svetu, po vzorcu častnikov po prvi vojni.
je v vseh slovanskih državah.
(ponatisneno iz lista "Kmečki Glas" vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda z aprila 1944 — št. 4.)
Kako se moremo v tem o-ziru bolj izkazati ako ne v organizaciji, katere glavni cilj in namen je, samo narodni blagor. Samo za tem stoji trdno tudi naša Zveza.
Vzemimo naprimer nasprotni slučaj, da nimamo organizacije. Kdo bi kaj o nas vedel še posebno ker nas ni tako veliko število v Kanadi. Mi ne bi vedeli eden o drugem tu v Kanadi, kje se kateri nahaja, kanadska javnost pa še manj. A, v starem kraju kar je poglavitno pa tudi ne dosti ali pa nič. Nebi vedeli ali ž njimi sim-patiziramo in žalujemo v njihovih težkih urah, ali zbiramo kakšno pomoč za njih ali ne.
Ako sedanjo našo dobo le nekoliko premislimo moramo priti do zaključka, da se danes od nas zahteva, da v bratski slogi čvrsto stojimo v organizaciji, katera nas predvodi k našim boljšim obče narodnim interesom.
Zatorej bratje in sestre — složno na delo! V tej naši sedaj tekoči kampanji za bolj ši uspeh, da pridobimo vse ostale ali vsaj večino, ki še niso člani naše Zveze. Za pridobivanje članstva so tudi različna sredstva, kot naprimer: dobra razlaga zakaj je organizacija ZKS. nam potrebna, kaj ona pomeni, kakšni so njeni cilji in smernice. V dosti slučajih se more pridobiti človeka tudi potom prijateljstva, hišnih zabav, (posebno ko se bodo prirejale zdaj na zimo) piknikih, raznih igrah, predavanjih itd. človeka' ne smemo v tem slučaju raz-žaliti ako takoj ne razume pomena organizacije, ampak mu moramo lepim potom dokazati, kaj zaprav je organizacija in organizirani človek. Poleg tega je treba ve-, deti tudi, da se sami kot člani naše največje ustanove v narodnih ozirih lepo ponašamo in vedemo, kajti tudi z tem dajemo deloma vzgled naše kulturne izobrazbe. Lepa in dobra beseda največkrat tudi dobro mesto najde. Je še dosti drugih različnih sredstev, katera se lahko v tem oziru za pridobivanje novih članov vporabljajo. Priporočljivo je, da se na seje odseka vabi vse, ne glede ali je član ali pa ne, toda redne seje morajo biti jasne, razločne v raznih vprašanjih brez prepira in brez zbadanja. Seje naj bodo čimbolj kratke in točno ob svojem času. Na seji naj vlada po dnevnem redu red in točnost. Vsak ima pravico do besede, kritike in tudi za dobra priporočila.
Vsak odsek si naj po svoji predvidnosti in mogočnosti odloči svojo bodočo kvoto v dotičnem okraju. Kajti za dotični okraj Odsek najbolj ve, koliko kvoto si more odločiti, ko se o tem na seji di-skusira.
Z Vancouverja smo naprimer dobili jako dober glas. Brat tajnik"je nas obvestil, da so si na svoji zadnja redni seji določili kvoto za 10 novih članov. Trudili se bodo kar najbolj mogoče pridobiti novih članov v Odsek. Temu sledi Odsek v Torontu. Tudi tukaj so na zadnji redni seji si določili kvoto deset novih članov, kot kvoto Odseka, toda bolj pravilno člani bodo delali za dobo šest mesecev da vsak pridobi po enega novega člana. Na ta način bi Odsek v Torontu štel 50 članov ob zaključku kampanje.
Upamo da se bodo tudi ostali odseki oglasili v bližnji bodočnosti, kaj so v tem oziru podvzeli glede kvote v pridobivanju članstva. Verjetno je, da so si Odseki na podlagi prve Okrožnice naredili načrt napram svojim možnostim, kakor je omenjeno, da si vsak Odsek sam odloči kvoto.
O tem bi lahko še dosti lahko razlagalo, a se moramo zaenkrat omejiti in o takih organizacijskih vprašanjih v bodočih izdajah lista zaporedoma razpravljati. K tem vprašanjem naprošamo tako tajnike Odsekov, kakor tudi druge člane in članice, da podajo svoia mnenja bo- ' disi iz praktičnega dela ali pa predvidenih priporočil ?a pridobivanje članov in članic.
Frank Lavrič, gl. tajnik
Iz urada
SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
Z raznih strani povprašu jejo, kdo more postati član Sveta Združenih južnih Slovanov, kako se vplačuje članarina in ali bodo dobili potrdila in certifikate prispeva-telji, kateri niso člani Sveta, itd. Tukaj želimo pojasniti omenjena vprašanja.
Član Sveta more postati vsaka oseba, katera želi pomagati narodom Jugoslavije in njegovo osvobodilno borbo, ne glede na narodnost, versko ali politično pripadnost.
Posebne pristopnine ni. članarina je en dolar in velja za cel čas obstoja Sveta. Izjema je le v slučaju če kdo izgubi člansko knjižico ali pa zapolni z prispevnimi znamkami, plača nadaljnih 25 centov za novo člansko knjižico.
Radi tega naši prijatelji v nekem mestu, niso pravilno postopali z pojašnjevan-jem, ko so tolmačili, da se članarina plača vsaki mesec en dolar.
V pričetku je bilo mnenje odločiti članarino en dolar ne leto, a se je pozneje zavrglo tako mnenje namreč vsled organizacijske strukture bi ne bilo mogoče pobirati članarino vsako leto, ter radi tega, ker Svet je le začasna organizacija, vstano-vljena za zbiranje in odpo-šiljanje pomoči narodom Jugoslavije. To pomeni da je Svet organizacijsko začasna organizacija, katero delo lahko preneha pred enim letom, lahko se pa tudi podaljša na nekoliko let. To so razlogi, da ni mogoče odločiti redno in sicer letno članarino.
Zakaj je vpeljana članarina?
Ponekod trdijo, da ni bilo potrebno posebne članarine, ampak naj bi vsak po svoji zmožnosti prispeval za pomoč narodom Jugoslavije in že z tem avtomatično postal kot član Sveta.
Poleg tega tudi so mnenja če se organizacija priključi (afilira) Svetu, člani iste že samim tem postanejo člani Sveta.
Toda vsakega prispevate-lja za fond pomoči narodom Jugoslavije, se ne more smatrati kot člana Sveta, ker dosti je takih, kateri je voljan pomagati Jugoslaviji, ne žele pa postati ali smatrati članov Sveta.
Kadar se organizacija pri-z nekimi organizacijami, kjer je večina članstva odobrilo priključitev k Svetu, medtemi pa so tudi nasprotniki. Svet, nikakor ne želi smatrati kogar koli svojim članom, če je to proti njegovi ali njeni volji.
Kadar se organizaiija priključi Svetu, stori to z ciljem, da od istega dobi "Charter" (dovoljenje) za sodelovanje v vsih podvze-tih korakih Sveta. Organizacija postane na ta način član kot celota in ne kot posamezni člani. Posamezniki lahko postanejo člani Sveta e-dino potem, ko so vplačali

en dolar članarine.
Torej po mišljenju nekaterih vsega tega ni bilo treba, nego enostavno prejemati prispevke za Jugoslavijo, dočim stroške, ki bodo nastali okrog tega dela, naj bi se naplačali iz istega fonda.
Verjetno, da bi tak način bil enostavnejši, toda konvencija je sprejela zaključek, kateri je politično pravilen, da se od zbranega#de-narja za pomoč Jugoslaviji, ne vporati niti en cent za drugo kakor za svrhe, ki jim je namenjen.
Vendar medtem plačanje stroškov ni enostavni razlog za članarino. Ona je potrebna radi tega, da se v vrste Sveta Združenih južnoslovanskih priseljencev včlani čimvečje število članov, kateri so ne samo denarno marveč tudi z svojim aktivnim delom voljni doprina-šati pomoč svojim bratom in sestram v starem kraju.
člani Sveta dobijo članske knjižice, kjer je mesto za članske znamke, namreč pomoč Jugoslaviji. Take znamke so od 5, 10, 50 in 100 dolarjev. Knjižica in znamke, ni enostavni dokaz da je dotičnik član. Sveta, tembolj potrdilo koliko je prispeval za pomoč svojemu narodu.
Iz nekega mesta vprašajo: "Ali je resnica, da tisti, kateri nepostane član Sveta in ne plača en dolar, ne dobi potrdilo za prispevano vsoto z,a pomoč Jugoslaviji".
To ni res. Potrdilo dobi vsak kdor koli je prispeval v to svrho, če tudi samo en sam črn cent, ne glede na to, ali pa član Sveta. Zaeno tudi vsi člani in nečlani, kateri so prispevali 50 in več dolarjev, dobijo od Sveta počasni certifikat.
K zaključku: "član Sveta lahko postane vsak kdor že-, li pomagati narodom Jugoslavije. Plača en dolar članarine in postane član Sveta, dokler bo isti obstojal. Potrdila pa dobe vsi za prispevno vsoto za pomoč Jugoslaviji, ne glede ali je član Sveta ali pa ne. Počasne certifikate dobe le oni, ki so prispevali 50 in več dolarjev.
S. Mioššč, tajnik.
OPOMBA: Naslov Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji je: "The Concil of Canadian South Slav to Aid Free Yugoslavia."
319 Bay St. — Room 108
Toronto 1, Ontario.
Pri čekovnih nakaznicah se tudi lahko naslovi skrajšano ime in sicer: "Canadian Free YugosIavia Fund." Pri nakaznicah vedno pripomnite v pismu v kako svrho je, ali za pomoč Jugoslaviji ali je članarina ali pa za organizacijski fond.
Pismo Slovenke Zdravnice - Partizanke
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Sledeči pismi je pisala slovenska zdravnica dr. Jelka Vesenj,ak. Pismi je izročil pisatelj Louis Adamič tajništvu SANSa, ono pa "Prosveti" v priobčitev. Prvo pismo je naslovljeno pisatelju Adamiču, drugo pa stricu zdravnice Vesenjak, kateri se je pisal Alojz Skulj, a je pred nekaj meseci umrl v Galiforniji. Skulj je bil Adamičev dalnji bratranec.
Prvo pismo se glasi:
12 maja 1944.
Dragi gospod Adamič!
"Najbrže ne boste takoj vedeli kdo je podpisana-no, moja mati je rojena Skulj — in tako se boste že spomnili
Te dni so se spustili .ameriški avijatiki tu na naš partizanski teritorij in izrabljam priliko, da se po njih javim svojemu stricu, čigar naslova pa ne vem, zato se obračam na vas, če vam je mogoče dostaviti priloženo pismo.
Po končani nemško-jugo-slovanski vojni sem bila nekajkrat z vašima dvema bratoma, ki sta takrat živela ria Grosupljem, in tudi moj brat je nekaj časa živel pri njih. Mislim, da poznate našo rodbino in če vas interesira po bliže — lahko prečitate priloženo pismo.
Jaz in moj brat se nahajava že dalj časa pri Partizanih, to je v narodno osvobodilni vojski in tu sem imela že večkrat priliko slišati in tudi čitati o vas. Pred kratkim sem čitala v naših časopisih, da ste izdali novo knjigo, ki je posvečena naši borbi. Zelo me zanima. Večkrat poslušam ameriške radijske emisije — dosti so točne, toda še vedno mislim, da si Američani nepredstav-ljajo vseh strahot, ki se dogajajo tu pri nas, in pa vseh težav, s katerimi se mora boriti naša Titova vojska. Človek ne bi nikoli verjel, da to zmoremo. Tudi sem slišala, da ste v odboru za pomoč našim krajem po vojni (UNRRA). Veseli me videti vas na tem mestu, četrto leto je, da trpimo in vodimo to težko in neenako borbo
—	zelo si želim biti med onimi srečnimi, ki bodo doživeli konec teh muk in svobodo. Vsi se nadejamo, da bo to vsaj to leto — saj sovjetska armada maršira dalje in tudi druge zavezniške armade. Nadejamo se, da bomo kmalu v svobodni Sloveniji in demokratični Jugoslaviji. Lipam, da se tedaj tudi midva vidiva v naši domovini.
Zahvaljujem se vam za uslugo. Prejmite lepe pozdrave, kakor tudi naš borbeni pozdrav: "Smrt fašizmu
—	Svoboda Narodu!"
Dr. Jelka Vesenjak.
Pismo ki ga piše dr. Jelka Vesenjak svojemu stricu se glasi:
12 maja 1944. \
Dragi stric Alojz!
Nisem sigurna, če boš dobil to pismo, ali vseeno poizkusim. Pišem ti namreč od partizanov. Tu pri nas so se spustili ameriški aviatiki in
po njih pošiljam to pismo. Vem, da te zelo zanima, kako je pri nas — no jaz sama vsega ne vem — dolgo je že kar smo bili skupaj.
Zdaj je tri leta, kar je tu vojna — o tem gotovo čitaš ali pa poslušaš radio ter veš, pod kako težkimi prilikami živimo vsi Slovenci oz. Jugoslovani. Takoj teden po vojni so nam Nemci vzeli hišo in vso premičnino, kakor tudi teti Angeli, in poslali teto in mamo brez vsega v Srbijo. Sicer pa si gotovo slišal, da so izseljevali Slovence na vse strani in kraje. Teta in mama sta bili tam okrog 8 mesecev, nato pa ste se preselili v Ljubljano, ki je bila pod Italijani. Sedaj živi teta pri Remčevih, mama pa pri Ko-balovih. Toda okrog osem mesecev nimam nobenih vesti in se zelo bojim, da so ju Nemci po kapitulaciji Italije ko so vkorakali v Ljubljano, poslali v koncetracijsko taborišče. Do takrat sta bili zdravi. Marjan pa je bil za časa vojne v Ljubljani, kjer je malo prej diplomiral za rudarskega inženirja. Toda kmalu potem so ga Italijani aretirali in odsedel je okrog 8 tednov, nato pa so ga izpustili in živel je večinoma v Ljubljani, nekaj časa pa tudi na Grosupljem pri Ada-mitevih. Ob božiču 1. 1941. pa je odšel k partizanom. Zdaj je že skoro dve leti in pol partizan in od tedaj nimam nobenega glasu več o njem. Slišala sem bila že, da je takoj spočetka padel v borbi z Italijani, potem pa spet, da ni res in tako ne vem nič gotovega. Sicer pa o tem nemaram premišljevati, tako vsaj ostane upanje, da se bomo še kdaj videli.
Jaz sem odšla takoj po koncu vojne v Zagreb. Tudi mene so Nemci iskali, da bi me zaprli. V Zagrebu sem meseca januarja 1. 1942 končala medecino. Potem sem bila zdravnica v Varaž-dinu. To je mesto v severni Hrvatski. Hrvatska, to veš je sedaj Hitlerjeva vazalna država in v njej je prav tako kot v vseh drugih okupiranih deželah, živela sem tam in kar se materialne strani tiče, ni bilo slabo, toda kaj velja ako ni svobode. In tako sem tudi jaz odšla k partizanom in se pridružila narodno osvobodilni vojski. Zdaj bo kmalu leto dni odkar se nahajam pri partizanih. Tu delam kot zdravnica in imam zelo veliko dela. Preveč papirja bi porabila, če bi hotela opisati vse, kako živimo. Samo to moram reči: človek ni nikoli mislil, da bomo doživeli take stvari, dasiravno sem vedela že pred leti, kaj vsega je zmožen fašizem. Nimaš pojma kaj delajo z nami ustaši in
Hitlerjevi vojaki, če ulovijo partiz,ane, bolj kruto postopajo z njimi kot bi postopale zveri. Te zveri pokopavajo žive ljudi, ubijajo dojenčke skupno z materami, zažigajo vasi, ropajo itd. Nikoli nisem mislila, da je mogoče, da Lahko človek toliko zdrži in pretrpi kot trpimo in vzdržimo mi: hodimo cele noči v vodi, blatu in temi — glad, nespanje, nevarnost, že tri meseca je minulo, ko spim oblečena in obuta, takšna kot hodim po dnevi. Trikrat sem že ušla smrti, klanju. Bila sem tudi resno bolna; prebolela sem pegavi tifus. N,i hujšega kot biti bolan pri partizanih. Mi sicer našim bolnikom in ranjencem nudimo vse, kar je v naši moči, toda lahko si predstavljaš potežkoče, kajti nimamo kontrole nad velikimi mesti, zato moramo naše bolnike skrivati v šumah in hribih, pa tudi tam nas iščejo in bombardirajo. Vsi bi že davno oboleli, ako ne bi nas vodila tako visoka ideja; izvojevati si končno zmago in svobodo. Zato nam daje največjo garancijo rdeča armada. Upamo tudi, d,a bodo ostali zavezniki kmalu odprli drugo fronto. Zelo si želim ostati živa, srečno preživeti ta zadnji najtežji čas in zopet živeti doma. Moja velika želja pa je tudi, da bi šla po vojni malo po svetu. Veliko dela nas čaka, namreč one, ki bomo ostali živi, toda ena tretjina našega naroda bo iztrebi j ena. Gotovo se boš tudi ti vrnil nazaj v Slovenijo. Sedaj že gradimo svojo državo; njeni odrisi so jasni in upam, da pride skoro čas, da to tudi dovršimo.
Kako je z teboj dragi stric? Upam, da si zdrav. Kaj delaš? Zelo bi želela slišati kakšne vesti o tebi, pa ne vem če je to mogoče. Ako te zanima kje živim, poglej v atlas, živim v pogorju Kal-nik v severni Hrvatski, doli je moj naslov.
Prejmi veliko lepih pozdravov skupaj z našim borbenim pozdravom:
"Smrt fašizmu — Svoboda Narodu!"
Naslov: Dr. Jelka Vesenjak, Okruž. N.O.O., Varaždin, Kalnik, Jugoslavija.
Iz urada
S/oven. Ameriškega narodnega sveta
Prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je pričela v soboto 2. septembra, je bila uspešno završena v nedeljo 3. septembra popoldne. Vsa zborovanja so se vršila v najlepši slogi in harmoniji in za izvršeno delo SANSa v preteklosti je odbor dobil zaupnico.
Predstavnikom osvobodilnega gibanja v Sloveniji se ni bilo mogoče odzvati in biti osebno navzoči na konvenciji, pač pa so izrazili svoje in želje naroda potom brzojavov, ki so bili delegaciji prečitani v soboto in nedeljo. Zlasti z velikim navdušenjem je zbornica sprejela brzojav od Slovenskega narod nega osvobodilnega sveta (SNOS), katerega sta v imenu predsedstva podpisala predsednik Josip Vidmar in tajnik Boris Kidrič ter brzojav.a od ministra drja, Draga Marušiča in ministra Save Kosanoviča. Louis Adamič je prečital pismo od maršala Josipa Broza-Ti-ta, predsednika Narodnega osvobodilnega sveta Jugoslavije, in pismo drja. Josipa Smodlake, poverjenika za zunanje zadeve v AVNO-JU (Antifašističnem veču narodne osvoboditve Jugoslavije, kar so zborovalci pozdravili z burnim aplavzom.
Razne resolucije, pravila in drugi važni zaključki konvencije bodo kasneje priob-čeni v naših listih, kakor bo tudi zapisnik.
Konvencija j e izvolila glavni odbor, sestoječ iz izvršnega, nadzornega in širšega odseka ter namestnike. Sledeči člani SANSa tvorijo novi odbor:
ODMEVKI ZA KAVO IN ČAJ UKINJENI
Ottawa — Odbor za regulacijo odmerkov kave in čaja, naznanja, da je zaloga kave in čaja vsled boljših transportnih vezi zadovoljiva in da z tem odmerki, ki so veljavni zadnji dve leti za restauracije, ukinjeni. Namreč po restauracijah ni bilo dovoljno prodajati več kot eno skodelico kave, ali čaja pri enem kosilu.
AKTIVNOST ŽENSKEGA KROŽKA V SUDBURY
Gornja slika nam kaže dejanski primer Hitlerjevega "novega reda" v Evropi, namreč zloglasne peči v Majdaneku v Poljski, kjer so Nemci sežgali 1,800 oseb dne-
vno.
Sudbury — Tukaj bom o-pisala prvič iz te naše naselbine o aktivnosti žen. Torej začele smo in po mojem mnenju prav dobro kakor je začetek in upam ko :se bodo vse slovenske, hrvatske in srbske žene sprijaznile z mislijo, da je potrebno in sicer nujno potrebno pomagati narodu v starem kraju, da bo naše sedanji začetek irodil še boljše plodove za skupne in narodne stvari.
Moj ,apel v prvi vrsti namenjen Slovenkam tukaj v naši naselbini, kakor tudi drugod. Kakor boste po poročilu sprevidele, Hrvatice so jako marljive in delajo dobro ter požrtvovalno. Pokažimo se tudi me Slovenke, da smo tudi me zmožne žrtvovati in delati za plemenite stvari po eno uro ali več na dan. Namreč gre se za zbiranje obleke, obutve, likanja čiščenja že zbrane obleke itd. Vse to se mora očediti in pripraviti v zaboje tako, da kadar pride priložnost za odposlati, je vse pripravljeno.
Naj pri tem omenim, kaj smo naredile in kaj imamo še v načrtu za narediti?
Dne 4 septembra smo imele sestanek in smo vstanovi-le Krožek južnoslovanskih žena. kateri danes šteje že 60 članic. V tem kratkem času smo napravile 4 zaboje
po 20 funtov teže, nove obleke za ženske in otroke, ter isto že odposlale v Egipt.
Pobiramo pa tudi ponošfe-no obleko vsake vrske. Včeraj to je 15 septembra smo bile v Garson-u, nedaleč Su-dbury. Naj se tem potom zahvalim Slovencem v Garso-nu, ki so prispevali prav lepe darove za naše brate in sestre v starem kraju. V samem mestu Sudbury zbira več skupin tako, da imamo že štiri velike zaboje pripravljene.
Dne 17 septembra smo priredile "Fruit Dance" in čisti dobiček je namenjen za nakupitev obleke, obutve itd. Torej vidite, kadar žene upremo rame ob kolo, ono se mora zavrteti. Dajemo si ena drugi pogum v tem plemenitem delu, katerega namen je olajšati naporno borbo in življenje našega naroda v starem kraju. Še večje veselje nam bo do dela. kadar nas bo še več skupaj. Zato neodlašajte od danes do jutri, kakor tudi ne, da bo kdo drugi naredil delo, katero zahteva od nas vseh, da prispevamo svoj trud z dobro voljo in zavestjo za stvari, ki so enako vredne za naše lastne interese. Jaz dobro vem. da naše žene Slovenke, nimajo tako srce vsaj ne tako trdo, da bi kljub vsemu stale ob strani in zrle
Izvršni: Etbin Kristan,
predsednik, Janko N. Rogelj, I. podpredsednik, F. A. Vider, II. podpredsednik Mirko G. Kuhel, tajnik, Vincent Cainkar, blagajnik, Ja-cob Zupan, zapisnikar; odborniki so: Leo Jurjovec, Anton Krapec, Leopold Kushlan, Albina Novak in Frank Zaitz.
Nadzorni: Louis Železni-kar, predsednik, Josephine Zakrajšek in Joseph Zaver-tnik, nadzornika.
širši: John Arko, Anton Debevec, Joseph F. Durn, Josephine Erj avec, Theresa Garzel, Anton Horžen, An-thony Jeršin, rev. Matija Kebe, Frank Klune, Helena Kušar, Katherine Krainz, John Kvartič, Pohn Pollock, Ludvik M u t z, Antoinette Simčič, Theresa Speck, Valentin Stroj, John Stonich,
Andrew Vidrich in Anton Zbašnik.
Namestniki za izvršni odbor: dr. Andrew Furlan, Louis Kaferle in Frank Aloš.
Namestniki za širši odbor: Frank Česen, Louis Champa, John Turk, John
prekrižanih rok na mimoidoče z besedami: "Nič nam ni mar, če so bosi in lačni, če so brez strehe in odeje."
Zatorej v imenu onih, kateri so položili svoja življenja in ki ne morejo z besedo nas opominjati k delu, ampak nam z duhom volje ostanejo neumrljiv primer v borbi za svobodo — apeliram na vaša srca kot matera, kot Slovenk, katere danes ovenčavajo z svojo vztrajnostjo, korajžo in vdanostjo ime slovenskih žena, matera in deklet, priključite se k nam. če nas bo večje število, tudi delo nam bo šlo bolj od rok. Niti ena ne bo preveč obložena poleg svojih drugih družinskih nalog, če bomo to storile vse skupaj, nam bo narod hvaležen. De-j.al bo: "Poglejte, niso nas pozabile Slovenke, Hrvatice in Srbkinje iz Sudbury! Spomnile so se nas v najtežji uri naše krvave in naporne borbe".
Naj nam bo geslo: "Vsaka Slovenka — vsaka Hrvatica in Srbkinja, aktivna članica ženskega krožka," za pomoč našim narodom v stari domovini.
Mery Smrke, tajnica
Terčelj in Joseph Zore.
Častni člani: Louis Adamič, častni predsednik, Mane Prisland, častna podpredsednica. dr. F. J. Kern, častni odbornik.
* * *
Delegati iz New Yorka so tekom svojega bivanja v Clevelandu pridno razpeča-vali partizanske zvezdice katere je nabavil delegat Kado Vavpotič. čisti izkupiček od teh zvezdic je namenjen SANSu. Ker je nastalo nekaj nesporazuma, kaj do-ticne zvezdice pomenijo, naj sluzi vsem prizadetim sledeče pojasnilo: petkonična rdeča zvezda pomeni našo znano jutranjo zvezdo dani-co — oznanjevalko dneva svobode. Konice v zvezdi pa znacijo pet glavnih narodnosti v Jugoslaviji — Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Mace-domjo m črno goro. T,a zvezda je torej simbol bodoče svobodne, federativne Jugo-slovije; najdemo jo tudi na belem polju rdeče-bele-pla-ve nove jugoslovanske zastave.
• • •
Na konvenciji so razni govorniki poudarjali važnost letošnjih predsedniških voli-tevm zaključeno je bilo, da bANS pozove vse ameriške Slovence-volilce, d,a se pri svojih volilnih odborih registrirajo in na volilni dan tudi volijo za take kandidate ki so naklonjeni Združeni oloveniji in demokratični federativni Jugoslaviji. Kot organizacija, sestoječa iz članov raznih političnih prepričanj, je SANS v ameriški politiki nevtralen. Apelira pa na vse ameriške državljane slovenskega pokoljena, da uvažujejo letošnje ameriške volitve in izvršijo svojo državljansko dolžnost. Vaše najsilnejše orožje je volilni
listek. Regastirajte se! * * *
V nedeljo 17. septembra se vrši v Coverdalu, Pa., jugoslovanski shod pod avspicijo slovenskih, hrvaških in srbskih društev v Coverdalu in okolici. V imenu SANSa bo govoril njegov tajnik Kuhel. — Vseslovanski kongres bo letos zboroval v Pittsbur-ghu 23. in 24. septembra. Tudi SANS je član tega kongresa in bo poslal na njega sedem delegatov, zastopnikov SANSa pri Združenem odboru južnoslovanskih A-merikancev, ki bo imel svojo letno sejo v Pittsburghu en dan pred kongresom. Slovenska društva, organizacije in organizirane skupine so va-blj ene, da pošljejo svoje zastopnike na Vseslovanski kongres.
9 • •
Konvencija SANSa je spremenila obstoječe določilo glede članarine in zaključila, da znaša nova članarina najmanj $2.00 letno. Plačati se mora v enem, a ne manj kot v dveh obrokih, oziroma $1.00 vsakega pol leta. Tajnike naših postojank opozarjamo, da pobirajo članarino v smislu tega zaključka. Vsakemu članu se naj «izda članska kartica. Razumljivo je samo po sebi, da podružnice lahko določijo večjo vsoto za svojo članarino, le manjše od $2 se ne dovoli. Ta določba se naj prične izvajati še ta mesec. Podružnice, ki nimajo članskih kartic, se naj obrnejo na glavni urad.
V kratkem času bo Slovenija svobodna. Toda naše delo tedaj ne bo dokončano. Vso pozornost je treba takoj obrniti, kako ojačiti SANS, povečati njegov obseg, njegovo članstvo in finančne sredstva. Obzorje se je že toliko razjasnilo, da bi noben zaveden ameriški Slovenec in Slovenka ne smel več imeti pomislekov, ali se bi SANSu pridružil ali ne. Naj bo konec brezbrižnosti! Narod v domovini kliče naše pomoči, našega bodrila! Na tisoče naših hrabrih mož, žena in sirot je brez domov, brez zavetišča. Stradajo! Bratje in sestre, zavedajte se tega! Pomagajte! Pridružite se SANSu, d,a čim častne j še in uspešnejše izvrši veliko delo, katerega ste mu poverili na Slovenskem narodnem kongresu.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
MOJI OTISI0 DRUGI KONVENCIJI ZVEZE
Kirkland Lake — Že večkrat sem v pogovoru slišala, kako je bilo na kaki konvenciji ali pa narodnem zborovanju. Navadno je dokaj živahen pogovor tedne pozneje, namreč srečali smo se po dolgo let z raznimi znanci, delegati in delegatinjami, kakor tudi drugimi prijatelji in znanci. Ker mi je bila sreča naklonjena vdeležiti se kot delegatinja druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, za časa delovnih počitnic, je obenem moja želja v skromnih obrisih podati utis o drugi konvenciji Zveze.
,Ker je moj soprog bil deležen počitnic ravno v teku tedna, ko se je začela druga konvencija, sva se podala na pot dovolj za cesh, da sva obiskala naše prijatelje na farmah in tudi v Toronti. In res. človeku se kar dobro zdi obiskati svoje prijatelje in znance, kateri so več let odsotni v raznih drugih krajih, kjer je tako podnebje kakor tudi delo drugačno. Priznati moram, da se mi je res dopalo in da mi ostane marsikaj v dobrem spominu. Naj se tem potom zahvalim za gostoljubnost in postrežbo Rudetu Pečevarju, pri katerem smo stanovali in kateri nas je peljal do naših prijateljev in znancev. Povsod sva bila prav lepo sprejeta in tudi postrežena. Priznati moram, da je bilo precej u-žitno in veselo pri naših farmarjih. za kar se jim nale-pše zahvaljujeva.
V nedeljo dne 13 avgusta, namreč teden dni pred konvencijo. sva se vdeležila piknika v Jordanu, ki ga je priredil odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Tudi tukaj sva opazila med drugim, kako se naši rojaki zanimajo med poljelelskem opravilom, za stvari našega naroda v starem kraju.
Po nekoliko dneh razvedrila na farmah, sva se morala podati nazaj v Toronto, namreč pripraviti za Konvencijo.
Takoj ko sva prišla v Toronto, sva šla k družini škra-bec kjer sva tudi stanovala ter medtem obiskala še nekoliko drugih družin v Toronti. želja nama je bila o-biskati uredništvo Edinosti. Po srečanju z Ludvikom Troha, prejšni gl. tajnik Zveze, sva se napotila čez mesto v uredništvo Edinosti. Tako sva dospela do poslopja, kjer je v tretjem nadstropju tiskarna in tudi uredništva štirih časopisov. Na vratih so nadpisi in tako sva prišla do vrat, kjer je nadpis: "Edinost". Vstopila sva v urad in sva bila po Ludviku predstavljena uredniku Edinosti, kateri nas je prav prijazno sprejel in zatem razkazal vsa dela pri uredništvu in v tiskarni, kjer se tiska slovenski časopis. Prav dosti je zanimivih stvari predno se sestavi list o katerih človek na pogled bi ne mogel verjeti. Precej je dela in tudi skrbi. Prav lepo se zahvaljujeva za prijaznost in razka-
VABILO NA JAVNI SHOD
DEMOKRATIČNIH ŽENA V TORONTU
Odsek demokratičnih žena, Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, sklicuje javni shod v nedeljo dne 24 septembra. Shod se vrši v dvorani 386 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Glavni namen shoda je, da se žene, matere in dekleta dogovorimo, kako in na kateri način lahko pomagamo pri zbiranju obleke, likanju, čiščenju .in krpanju, za naše brate in sestre v starem kraju. Kampanja za zbiranje obleke in obutve je v polnem teku in njen uspeh je že sedaj zelo dober.
Za večji uspeh v tem oziru. apeliramo na vas drage sestre, matere in dekleta, Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, da pridemo v nedeljo zvečer vse skupaj in se dogovorimo za nadaljno delo. Saj ni nobene druge obveznosti, kakor iz narodne zavesti darovati par ur prostega času, za plemeniti namen za olajšanje skelečih ran našega junaškega naroda.
Uljudno vas vabi in kliče na delo:
Odbor:
zovanje uredniku Edinosti in tudi Ludviku Trohi.
Sedaj pa naj omenim par besed o drugi konvenciji Zveze, že zgodaj zjutraj v soboto dne 19 avgusta, sem se podala nekoliko na izpre-hod predno se podam na konvenčno zborovanje, katero je začelo nekako okrog 10 ure dopoldan. Premišljevala sem, kaj zaprav je najvažnejše za poročati iz naše naselbine. Ta skrb me je nadlegovala skoraj za ves čas najinega obiska pri naših prijateljih in znancih. Vedela sem, da pridejo delegati in delegatinje iz raznih krajev, ki bodo poročali o njihovem uspehu, izkušnjah itd. Večina pa je morda bolj vajena in poučena o takih razpravah, kot sem bila naprimer jaz. Takih misli seveda ni manjkalo. Ko sem se podala proti dvorani, so se kar tesneje oklepale pri mojem srcu in čutih. Toda opogumila sem se ob pomisli na naše junaške matere in dekleta v starem kraju, katere niso nikdar prej se zanimale z puško v roki in zrle tako smelo smrti v oči, pijed krutim in podivjanim sovražnikom. Tukaj pa je le narodno zborovanje, katerega je namen pomagati našim bratom in sestram, ter olepšati in ojačiti našo narodno vrednost z organizacijo med drugimi narodimi grupami v borbi proti fašizmu.
Vse moje težke in neodločne slutnje so se razblinile v prah, ko sem se saznanila z delegati in delegatinjami. ki so z vso skrbnostjo polagali največ truda, da izboljšamo naše skupno delo. Tukaj ni vladala ne sebičnost in ne zavist. Ni bilo napadanja in ne kreganja, kakor tudi ne podcenjevanja. Vladala je sloga globoko prežeta z ciljem pospešiti delo pri organizaciji in vsih drugih zavedah v tekoči dobi. Prav lepo vladanje delegatov in delegatinj, prijaznost in spoštevanje, mi je dalo koražjo, da sem se čutila prav ponosno in sigurno z par besed, ki sem jih izpre-govorila na banketu in potem v mojem poročilu o odseku Zveze v Kirkland Lake.
Ni mi mogoče opisati celoten potek konvencije v podbronosti. Povem pa, da sem pričala iskrenemu delu in poštenemu cilju, ki ga zavzema Zveza Kanadskih Slovencev. Kako imenitno je bilo poročilo urednika Edinosti. V podrobnosti nas je seznanil z dotedanjim uspehom, kakor tudi, kjer so bili naši manjši in večji nedosta-tki za preteklo leto. Zatem poročilo delegatov iz Wind-sorja, St. Catharines, Port Arthur, Subdury, Montreal, Toronto, Timmins itd. Vsak si je prizadeval, da kar v najkrajših potezah pove o delu odseka, pridobivanjem
novih članov in članic, Zahvalim se vsem delegatom in delegatinjam, ki so nam z odobravanjem izkazali priznanje glede največjega števila članic pri našem odseku.
Potek konvencije mi ostane v lepem spominu. Za časa razsprav, sklepov in nalog za bodoče delo, človek z posebnim zanimanjem zasleduje vse to. Pri tem pa dobi tudi potrebnega pouka, kar pa je najvažnejše pri vsaki stvari, da se doseže uspeh.
Prav lepa hvala vsem so-bratom in sosestram druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ki so z vso skrbnostjo šli za tem, da položimo čimbolj zdrave načrte za naše bodoče delo, posebej pa, za pomoč našemu junaškemu narodu, da se osvobodi suženjskega jarma in da mu zasiie svetlo solnce svobode. Milka Krašovec,
Resen problem kronič-
POUSKA REAKCIJA NI ODNEHALA
London — General Kazimir Sosnkovski vrhovni poveljnik poljske armade, kateri je prav dobro znan po svoji reakcionarni vlogi poljskih begunskih krogov v Londonu, je v nekem svojem poročilu kritiziral britske vojne oblasti, rekoč da niso nudile dovoljno pomoči poljskim patriotom v Waršavi, ko so se ti uprli na ulicah Waršave v borbi proti Nemcev. Pri tem seveda niti o-menil ni Sovjetsko Unijo, katere armada vodi junaško borbo pri Waršavi, za katero hoče podati vtis, češ, da ne vodi odločno borbo za osvobojenje Poljske.
Toda znano je, da je poljska reakcija na zvito potezo nemških fašističnih krogov v Berlinu, obtožila Sovjetsko Unijo za umor 10 tisočev poljskih vojakov in častnikov pri Smolensku. Nobenega dvoma bi ne bilo tudi v tej zadevi, da je povezana z nemškimi krogi. Kajti do tega zaključka pridemo, da je nemški fašizem skoncetriral vse svoje sile na vzhodni Prusiji in ob War-šavi z preračunanjem. Prvič podžigati poljske reakcionarne kroge proti Sovjetski U-niji in drugič pa ustvariti nezaupanje v javnem mnenju napram Sovjetski Uniji, ker Rdeča Armada recimo ne prodira z tako naglico v Poljski, kakor recimo zdaj v Rumuniji.
Poljska reakcija je precej dobro izurjena v proti sovjetski gonji, toda kakor razvidno tudi britski krogi so sprevideli namene poljske reakcije in ne polagajo večje pažnje napram njenemu blebetanju.
POROČILO 0 DELU V NASELRINAH
Toronto — Na seji mestnega odbora dne 13 septembra, je zaključeno sledeče: Dobiti 1000 novih članov, zbrali obleke za 1000 oseb in zbrati 3,000 dolarjev povrhu prejšnih obljub (ki so znašale 12 tisoč dolarjev).
Sudbury — Novo vstanov-ljena ženska organizacija pošilja štiri zaboja beguncem v Egipt. Pristopilo je 100 članov Sveta Združenih Južnih Slovanov. Na shodu dne 10 septembra javilo se je precejšne število dobro-voljcev za zbiranje obleke in obutve med temi 20 žena.
Creighton Mine — Zbrali 500 dolarjev za pomoč narodom Jugoslavije, 25 dolarjev pošljejo beguncem v Egipt.
Montreal — Vpisalo se je 215 članov. Obleke je zbrano za 500 oseb. Denarna zbirka znaša $7.051. Naloge, ki smo si jih nadeli, smo jih izpolnili. (Kaj poreče Windsor, kateri je v tekmi z Montrealom?)
Vancouver — Na shodu dne 10 septembra vpisalo se je 133 članov. Svetu južnih Slovanov, so se priključile štiri organizacije vključno H.P. Dom z 1200 članov. Poslan je pozdrav ob spojitvi Rdeče Armade z N.O. Jugoslavije. Pozdrave je poslalo pet naših organizacij.
Unijska delegacija v pregovoru z ministrom dela
Port Arthur — Unijski Odbor gozdnih delavcev je zadnjega tedna naznanil, da pošlje delegacijo na pregovore z ministrom dela provi-ncionalne vlade. Delegacija je bila včeraj to je 20 septembra zaslišana po ministru dela, Charlec Daley, katera je predložila načrt za konferenčni sestanek vladnega posredovalnega odbora v delavskem razmerju in u-nijskem predstavništvom gozdnih delavcev v svrho, da se reši število notranjih vprašanj, katera so zelo važna za gozdno industrijo.
Taka konferenca bo omogočila ne samo da se doseže sporazum, ampak tudi odstrani neporavnana krivica napram delavcem, kateri so
zvesto izpolnjevali svojo dolžnost napram svoji domovini, so pripomnili unijski delegati. V največ slučajev nastanejo taka vprašanja vsled prevzetnosti in nepremišljenosti odbora za delavsko razmerje, kateri skuša po svoji volji brez da bi se posvetoval z delavskim predstavništvom rešiti resna vprašanja delavcev. In to je prej ko ne nemogoče, naposled pa ustvarja nezadovoljstvo med delavci in do gotove meje tudi ovira produktivnost.
Unijski Odbor je odločno pri stališču, da se v bližni bodočnosti skliče tako konferenco, kjer bi se rešila vsa taka vprašanja.
VESELI MlZAN
pijancev
Toronto — Oblasti se trudijo najti načina za omejitev smrtnih slučajev vsled vživanja strupene in za zdravje škodljive pijače. Namreč dognano je, da mnogi vživajo "Robin alcohol", "Li-lac", Bay rum" itd. Lansko zimo je bilo nad 30 smrtnih slučajev vsled vživanja omenjene tekočine, katero se vporablja za izpiranje ran in pa navadno pri toaleti. Kronični pijanci se pa ne zmenijo za opomin proti vži-vanju take pijače, glavno je, da vsebuje duh alkohola.
Schumacher — Održan je uspešen shod, na katerem je govoril organizator Kovače-vič. Pridobili bodo 500 članov v Porcupine kempi. župan Timminsa in Schuma-cherja postala počastna člana Sveta. Sledečo izjavo je prejel od njiju glavni predsednik Simon Travica:
Mestni župan Timminsa J.E. Brunette piše:
"Dear Sir:
I have been intervievved by your National Organizer Mr. Nikola Kovacevich, who has explained to me the nature of your organiza-tion and the purpose for which it has been formed.
May I say that I think the orga-nization which you have formed to be splendid one, and in view of the rapid changes of both the military and political fronts throughout the world,, I believe that the efforts which you are putting forth to aid Free Yugo-slavia a most commendable and timely one.
I am very happy to accept an Honourary membership in your organization, and to wish you con-tinued success in your work.
Iz Wellanda, poročajo da zbirajo obleko in druge potrebščine. Svetu se je priključila organizacija HSS. Hrvatska žena. V Sault Ste Marie se je zapisalo prav lepo število članov. Dobra poročila prihajajo tudi iz manjših naselbin. Na primer v Sar-niji je zbrana prav lepa denarna vsota in tldi precejšna količina obleke.
Junaška obramba Sevastopola

NOVICE IZ WINDSORJA
Windsor — Ravno važnejših novic ni tukaj v kolikor se tiče življenskih in delovnih razmer. Ljudje se seveda kot po navadi selijo iz enega v drugi kraj za boljšim zaslužkom, kateri je res zdaj za časa vojne. Kako bo po skončani vojni, je zopet vprašanje, dasi pa vsi iz srca želimo, da bi bilo tega klanja že konec, žalostno pa je za vsakega, kateri pravi, da bi se vojna le še nadaljevala, da bi dobro zaslužili. Ne pomislijo, kako trpijo naši fantje in možje onokraj morja.
Poleg teh raznovrstnosti, tempotom naznanjam žalostno vest, katera nas je globoko ganila ob smrti tukaj-šnega skoraj najstarejšega priseljenca, kateri nas je vedno rad obiskal dokler je bil zc^rav in imel vedno kaj do-krega in-šaljivega za povedati. Dne 5 septembra pa je iznenada prekinila nit življenja rojaku Matija Globov-nik-u.
Pokojnik je stanova! v Roscomb, 28 milj od Wind-sorja, kjer se je pred leti pečal z poljedelstvom. Zadnje leto se je nahajal v bolnišnici, kjer je tudi podlegel mukotrpni bolezni. Rojen je bil
dne 4 februarja leta 1882 v vasi Konjice, okraj Pohorje, Spodnje štajersko. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, ter eno hčer omože-ne G. Gritke in dva vnuka. V starem kraju pa brata in
sestro. V Kanado je prišel pred £rvo svetovno vojno.
Pogreb pokojnika se je vršil po katoliškem obredu dne 7 septembra na pokopališču v Kingsville, Ont.
Naj obenem izrečem zahvalo vsem ki so darovali za vence in so na kateri koli način pomagali njegovi soprogi v urah žalosti in pri pogrebu. Za vence so darovali kot sledi:
Odsek Z. K. Slovencev $6.00. Po pet dolarjev: F. M. Kosi F. Maglič, A. L. Kreč, J. T. Cvernjek in R. M. Kosi. Po dva dolarja: S. Hartman, A. F. Adamič, F. Cvar, G. K. Crnek, 'L. M. Ščurk, J. H. Farkaš, J. Ber-nik, M. A. Filipič in S. E. Horvat. Po en dolar J. T. Horvat. Po en dolar: J. T. Horvat, J. Horvat, D. A. Les-kovšek. A. E. Kolar, L. Skod-lar, J. Simonič, I. I. želko, N. Grabrijan, R. Schmaltz, L. J. Fink L. K. Zdravje, A. H. Kerec, J. Sollar, J. A. želko, M. R. Sobočan, L. M. Ba-lazič. Po 50 centov: J. Sobočan in J. Chinkel.
Še enkrat vsem iskrena hvala. Tebi pa Matija izrekamo našo nepozabnost in lahka Ti naj bode kanadska zemlja!
Naše sožalje njegovi soprogi, hčeri, bratu, sestri in vnukom.
Poročevalec, SH.
JAVNA ZAHVALA
(Po napevu "Veseli Pastir") Nabasano puško v roki, pištolo in bombe za pas, partizan v planini visoki, na boj sem pripravljen vsak
cas.
Saj tukaj na sončni višavi, svoboden sem sam gospodar — Tu snujem po pameti zdravi,
fašistom udar za udar.
Tu gori svoboda se smeje, vesel grem s pohoda v pohod;
tu gori fašist ne ukazuje, naj večno poslušen bom rob.
Nikdar partizanske zastave za sužnje življenje ne dam; in rajši kot uklonil bi glavo, življenje za svobodo dam.
Izvršni Odbor V.P.Z. Bled daje javno priznanje in zahvalo odseku št. 3 "Krka" V.P.Z. Bled v Timminsu, za ogromno delo in požrtvovalnost s katerim so nas sprejeli na Konvenciji dne 10 septembra in v počastni namen priredili "banket" kot dobrodošlico delegatom in Izvršnemu Odboru v nedeljo zvečer. Posebna hvala gospodinjam za okusni prigrizek. Bilo je vsega v izobilju. Hvala članom mladinskega oddelka, ki so pri otvoritvi Konvencije prav lepo zapeli dve himni in sicer: "O Ca-nada" in "Hej Sloveni!" še lepše pa so izvršili svoje naloge na "banketu", namreč v vsih koncertnih točkah, čeprav so nekateri otroci majhni in mladi, so z tem pokazali, da so neutrudljivi sinovi in hčere slovenskih stari-šev. Tebi poznani rojak po delu na prosvetnem polju že v Kirkland Lake, še bolj si se pa izkazal sedaj v Timminsu — gre prav mnogo zahvale. Pod tvojim pokrovi-
Naj drugi uklanjejo glave, v službi fašizma ječe, zvestjo jaz držim se zastave, ki svobode znamenje je.
teljstvom John Lavrič, Mladina je sijajno izvajala program. Vemo, da je vse to zahtevalo mnogo truda in požrtvovalnosti. Kličemo ti: "Nadaljuj s svojim delom!" S tem boš pokazal ne samo da si kos v delu na prosvetnem polju, da si skoraj rojen za njega, ampak z tem boš dal obenem vzpodbudo naši Mladini, katera ti bode zelo hvaležna v poznejših letih. Torej iskrena hvala!
Enako pohvalno priznanje tamburaškemu zboru, katerega člani so Slovenci in Hrvati. Dasi so nekateri igralci v zgodnji mladosti, so zaigrali krasne komade to večer. Sicer pa ni treba posebej povdarjati. da je omenjeni večer potekel zelo hitro ... v prav lepi zabavi in družabnosti.
Obenem se zahvaljujemo vsem za pismene in brzojavne čestitke, to je: G. Mate-šiču, Toronto, odsek št. 10 "Slavček" Windsor. Odsek Zveze Kanadskih Slovencev Toronto, Glavnemu Odboru Zveze Kanadskih Slovencev, gl. tajnik Frank Lavrič in pravdnemu zastopniku Bruce Williams, Kirkland Lake. Najlepša hvala vsem.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
V predmestju neka prodajalna se je vžgala. Upravnik — mlada žena — je prosila mimo vozeče voznike, da ji pomagajo pogasiti ogenj. Skupaj z njo so se lotili reševati blago iz prodajalne. To delo ni bilo lehko, glavni vodovod ni deloval.
Mlada žena potem, ko je bilo vse na varnem, je nekam izginila. Par minut pozneje je prihitela ven iz poslopja. Njena obleka je bila v plamenu, njen obraz in roke osmojene.
Vozniki so hoteli zagrabiti sod z vodo, ter politi gorečo obleko na mladi ženi. Zakričala je jezno:
"Ali se vam je zmešalo!" Kaj pa delate? Ta voda je tukaj za slučaj nujne potrebe!
Sevastopoljčani še vedno radi govore o tem dogodku,
kot o "smešnem" dogodku.
• * * •
Zgodilo se mi je, da sem bil priča, ko se je potaljala ena naša ladja. Plemenito, odločno odbijajoč napade bombnih in torpednih letal, zavita v plamenih, se je počasi pogrezala. Par minut pozneje njeni lastni torpedi so začeli eksplodirati. Zadnji konec ladje, je bil že pod vodo. Moglo se je še videti proti-zračne topove moleče ven iz vode z bruhanjem strelov na sovražnika. Večina posadke je bila rešene.
Bronasto zagorele mišičaste roke mornarjev, so se svetlikale skozi vodo ko so plavali, pojoč njihovo priljubljeno pesem. Na obrežju so dobili okrepčevalno kosilo in proti večeru so dodeljeni na nove ladje. Nekateri otd njih pa so šli k mornariškim četam na kopnem.
Jaz sem jih videl.
Bili so vznemirjeni radi izgube njihove ladje, ampak pripravni se bojevati s podvojeno močjo. Bojevati se v namenu, da se osvetijo za storjeno zlo.
Podzemna tovarna
S. Klebakov
Mogočno in trdno stoji mesto. Oblegano je s treh strani. Samo morje ga veže z njegovo državo.
Sovražnik napada, bombardira z bombami, granatami in šrapneli, škuša zlomiti vojaški tempo življenja v mestu. In v Sevastopolu je nastalo drugo mesto.
Tovarne, bolnišnice, šole in laboratoriji podzemljske-ga Sevastopola — to so zoklonišča mestnih utrdb. In fronta dobiva brez presledka potrebščine granat, zakopanih možnarjev, bombe in ročne granate.
Na prvi pogled bi človek komaj verjal, da nekje v trebuhu pečine, je industrijski velikan.
Hodnik ni v nobenem pogledu različen od hodnika v j mnogih tovarnah, dolg in prostoren z ozko-tirno progo, katera teče po sredini hodnika. Ko hodiš po njem skoro pozabiš, da si pod zemljo.
Hodila sva skupaj z Teličevim. ravnateljem strojne delavnice. Ob srednjem razpredeljenju, mirno vedno ro- i potajoče delavnice za orodje. Ogromne dvorane so bile j skozi podobne navadnim tovarniškim delavnicam.
Ravnatelj se je ustavil pri skladavnici bomb in granat. . .
"Te so sevastopoljskega izdelka", je dejal. Ljudje, kateri delajo in se borijo tukaj, upoštevajo mnogo ta izdelek in so ponosni nanj! ,
Prišla sva ven iz srednjega predela in sva vstopila v dvorano, tako veliko naprimer kot je postaja podzemske železnice. Tukaj notri so bile postelje. Mnogo jih je bi To je bila spalnica. Drugi ovinek razpredelbe, je postajal] ožji. Vrata so imela nadpise:
"Nadzornik podjetja". . .
"Glavni tehničar". . .
Obšla sva število ozkih sob. Pri nadpisu na vratih: "Ravnatelj delavnice", Teličev se je ustavil. Tukaj v majhni sobici, je bila miza, umivalnik, nočna miza in postelja. Na pisalni mizi je bil črni minski obod. Načrti so ležali tudi tam. Na steni je visela slika krasnega mladeniča.
Ravnatelj delavnice mi je pokazal "graf" tvornične-ga proizvajanja, črta je bila v začetku ravna pri 60 do 70 odstotkov, potem se je začela vzdigovati ostro in naposled ni bila nikjer nižja od 100%
Ta črta ti pokaže najbolje, po kateri smo potovali. Teličev mi je povedal vsakdanje delo podzemske tovarne.
Na neki način Sevastopoljčani, so bili malo presenečeni ob pojavu "barke". Navadno so jo imenovali "Sa-movar". Sedaj, streha je bila odstranjena iz "barke" iS I naložena do vrha z strojnim orodjem, zbranim po celem mestu. Napravila je svoj prvi pot do nove tovarne. Ni bilo "žerjavov"! Možje so se sami odločili razložiti "barko", enostavno potegniti opremo iz nje. Nato so pripravili temelj za strojno orodje.
Dvanajst dni je minilo in srednje opredeljenje je začelo obratovati.
Bilo je potrebno da se zagotovi neprestano kroženje zraka in obdržati normalno temperaturo. Prvih par dni po 3 ali 4 urnem delu, so ljudje težko dihali. Odtis utrujenosti se je pokazal na njihovih obrazih. Drugi ventela-tor (veternica) smo dobili nekako in vzsrkovalna veterni-ca je bila postavljena. Tako je bil zaveden sveži zrak tu notri.
Dne 5 decembra "Dan ustave", tvornica je izdelala svoj prvi minski obod. Vse kar je še preostajalo je bilo, da se naučimo narediti bolj hitro in v večjih količinah.
Strojno orodje se ne more postaviti vedno v smisla tehtniškib zahtev, poleg tega tudi ljudje, niso imeli mnogo izkušenj. Ampak tovarna je morala proizvajati. In včerajšni ladjedelci so začeli proizvajati orožje in muni-cijo.
Topilničarji na katere je bila obrnjena pažnja cele tovarne, so se tekmovali za kakovost vlitvin.
Stahanovec Volobujev, je bil prvi kateri je obvladal skrivnost vročega varenja, drugi niso bili v stanu zapo-pasti. Volobujev je zato zbral skupaj osem delavcev in jim pomagal se učiti ta proces.
Možje sa se učili s zanimanjem. Kaj kmalu ta del proizvodnega načina, ni bil več "steklenično grlo".
(Se nadaljuje prihodnjič)
Hvala tudi vsem delegatom V. P. Z. Bled, za njih trud in preudarjenost za časa konvencije, ki so pokazali da jim je res za obstoj in dobrobit naše podporne Zveze. Njihovo delo in trezna razsodnost sta pomagali, da si smo vsi podali roke in z tem je dosežena največja zmaga. Zmaga bratstva, katera je vredna da ostane zapisana v zgodovini Vzajemne Podporne Zveze Bled. Zato apeliram tudi na članstvo
obeh odsekov v Kirkland Lake, da stori isto med seboj in da vso prejšno mržnjo in sovraštvo pokoplje za večne čase.
Od danes naprej je dana članstvu priložnost do kritike v listih. Seveda kritika mora biti zmerna in poštena, prežeta v interesih Vzajemne Podporne Zveze Bled. nikakor pa blatenje in osebno šču vanje.
J. Kužnik, gl. tajnik.
Uprava V.P.Z. Bled.