DELO it GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Leto IX. štev. 39 (468) TRST - SOBOTA, 9. NOVEMBRA 1957 Posamezna štev. 25 Lir Odgovc m ,rcdnd UDO d &LAŽ C £h : .................: - - .. ' •40 let socializma at rali -St )V e /-x - r,A *-ei-: predki letalstva. Ob koncu 1960 bo v vsej Sovjetski zvezi uvedeno obvezno šolanje do 17. le-la. Televizija na domu ni več noben luksuz. AJ ŽIVI VELIKA OKTOBRSKA OCIALISTIČNA REVOLUCIJA ! je poteklo od tedaj, ko s «Aurora» h let ko so topovi krilni' r*te «Aurora» streljali na 'tiski dvorec. Ta leta so spremila lice sveta. Zato danes r°s|avlja Oktobrsko revolucijo | 'balistični sistem, ki zmagovito koraka naprej in ki za-•Ua 900 milijonov človeških *ij. Revolucijo poveličuje tu-več sto milijonov ljudi, ki raziiili verige kolonialnega tema, ki razpada pred naši-D- i očmi ; poveličujejo jo tu-~ milijoni delavcev in demolì 'atov v kapitalističnih deže-,n, k kateri se pogumno borijo, ini) Vr' 11 j eri i od naukov in izkusi llj Revolucije, ki je otela ,vi del sveta izkoriščanju in Rel 'remenila socializem iz vede )d dejanje. ;I Nara Rusija, premagana na jnih poljih, izčrpana in šegi tadana, katere tri četrtine jja; Iòle zasedene po notranjih in n i' banjih sovražnikih, ki je bila P Padena od štirinajstih držav, 3 t 'ločenih, da napravijo ko-- mladi sovjetski repu-Z, je v štiridesetih letih ob-'ja, potem ko je premostila ’zSl 'de preizkušnje, premagala |j: eadalne vojne, zunanje napa-,2t d°e in notranje spletke, počet Svila hude napake, premosti. nevarne pomanjkljivosti in io T naučila od velike cene vsa i: 'dnevnih izkušenj na vseh 3^dročjih, je uspela po zaslugi 'je dinamičnosti in velikan-v žrtev, junaštva in odloč-'Hi svojih narodov, postati in--jol'Hrijska velesila in vsestran- - " razvita država. F delavci so zavzeli tovarne, i \ *Etje so dobili zemljo. Danes 'e sovjetsko kmetijstvo moder-1 kmetijstvo, ki temelji na 1‘; , dfužništvu in je sposobno za-. i: 's'iti zahtevam prebivalstva. r,'dijo se prekopi, jezovi, hi-.vi" 'Električne postaje, povečuje P' mehanizacija in uvajanje k1* 'nstvenih metod v kolhoze in - 'lhoze, zagotavlja nagel raz-i Vsega kmetijstva. Med tem, J 1 se v kapitalističnem svetu '"njšujejo obdelovalne povr-.li:Te zemlje zaradi ublaževanja - "v zemljiških magnatov, so v ( ^SSR v zadnjih dveh letih S',1 novo obdelali 38 milijonov /i£ ktarov ledin, kar predstav-^ dvakratno površino od sku- •i; dre ■k f> žitne površine Velike Brinje, Italije in Francije ! ^ i iberni tehnični in ekonom-napredek služi izboljšanju ^jenjskih P9gojev prebival* \ zadostitvi materialnim in ^Urnim potrebam družbe, Reševanju spošnega blagoti a. Med t >m ko so tri če-dohodkov na razpolago yv<;em, ena četrtina služi za britev proizvodnje in za žalitev državnih potreb. Mez* se večajo in cene padajo, °Vni urnik se zmanjšuje, po-Sflja narašča. ,V petih letih potrošnja za dvakrat po-in predvideva se, da se 1 leta I960 pridelalo trikrat v ^ potrošnik dobrin kot pa ^ 1950. Istočasno se višajo ^°jnine, brezplačna zdrav-i a oskrba se vedno bolj izruje, veča se število sana-*ìv in počitniških domov. ^°rodniški dopusti (56 dni ^ porodom in 56 dni po .r°dii), otroške jasli, pocitni-doniovi za otroke, igrišča Pionirje itd. razbremenjuje* katere in ščitijo zdravje o-• Nobena druga država ne . ‘l toliko za zdravje držav- 8*° lahko rečemo o vpraša-stanovanj. Povpraševanje stanovanjih je veliko, kljub inskim naporom, ta pro-^ še dolgo ne bo rešen. Ne Ab V tej deželi, kjer so zemlja, gozdovi, tovarne in rudniki, vsa proizvajalna sredstva socialistična lastnina in je bilo izkoriščanje človeka po človeku odpravljeno, kjer ni bede, brez. poselnošti in kriz, marveč obstaja pravica za slehernega državljana do dela, počitka, izobrazbe, blaginje, v tej deželi, po mnenju nasprotnikov, ni demokracije ! In vendar so prav to temelji za široko demokracijo, za resnično ljudsko politično oblast. To je oblast, ki jam. či državljanom pravice in jim nudi sredstva, da jih lahko u-živajo. Sila te oblasti sloni na zaupanju ljudstva in na njegovi neposredni udeležbi pri vodenju države. Sovjeti so najbolj reprezentativna ljudska organizacija, politični temelj družbe ; sovjeti imajo zakonodajno in izvršilno oblast ; oni združujejo v sebi delovne ljudi vseh narodnosti, plemen in socialnega položaja, moške in ženske, komuniste in nekomuniste, ki aktivno sodelujejo pri vodenju državnih zadev. Trdi se. da v Sovjetski zvezi ni vse dobre, pravilno, brezhib. no. Res je. XX. kongres KP SZ je s pogumno samokritiko osvetlil resne napake, nevarne pomanjkljivosti v kmetijstvu, industriji, kulturi, v politični organizaciji. Napake in pomanjkljivosti obstajajo danes in bodo obstajale jutri. Toda samokritika pomeni odkriti napako in pomanjkljivost, njeno vsebi no, nevarnost, ki jo predstavlja in najti način, da se popravi. V Sovjetski zvezi so šli naprej, vedno naprej ; prvič v zgodovini so se naučili graditi novo družbo, vladati, voditi, upravljati sami, obkroženi od sovraž. aikov, prisiljeni držati v eni ro. ki kladivo, pero, srp in v drugi puško za obrambo. Za obrambo, ne da bi napadali, kajti zaradi vsega, kar predstavlja, zaradi cilja, ki ga je imela in sistema, na katerem sloni, je Sovjetska zveza želela le mir. Vsa njena dejanja, včeraj in danes, so dejanja za zagotovitev sedanjemu in bodočim pokolenjem pravičnega in trajnega miru. Njena borba za razorožitev, za prepoved jedrskega orožja, za mednarodno pomiritev, za aktivno sožitje, vse to predstav, ija predloge miru in Sovjetska zveza resnično verjame — kot je poudaril XX. kongres KP SZ — da je mogoče v sedanjem obdobju preprečiti vojne. Na lej podlagi uresničuje Sovjetska zveza svojo politiko, kajti socializem je proti vojnam in po. trebil je mir, da bi se mogel razvijati, v miru tekmovati in zmagati. Narodi Sovjetske zve-ze vedo, da je socializem boljši od kapitalizma na vseh področjih in bo pri miroljubnem tekmovanju neizogibno zmagal Danes pišemo te stvari vedro in skoroda se niti ne zavedamo, da je minilo štirideset let našega življenja, v teku katerih smo živeli v bližini te velike dežele, videli smo jo, ko je izmučena, v vrtincu državljanske vojne, napadana z vseh strani izšla zmagovita iz železnega obroča. Bili smo priča, od blizu in daleč, njene izgradnje, njene spremenitve, njene velikanske življenjske sile in njenega neverjetnega junaštva. Bili smo z njenimi armadami v največji vojni, ki jo pomni zgo-. se pa pozabiti, da je ZSSR j vina in v trenutkih, ko se je tridesetih letih svojega ob- 1 ^elo, da je vse izgubljeno ;dL'morala na vsaka tri leta i I, Ve*iti po eno leto za svojo |t trtbo. Vojna je povzročila .. i l,Jvita porušen ja. Na stotiso-i, s*anovanj zgradijo vsako le-*ako tudi bolnic in šol. ',] st’ehi ZSSR na področju *yai kulture, znanosti in !,^*ke so znani. Potrjujejo jih «il' 'vlitev umetnega satelita, po-L ev in delovanje atomskih ričnih central, čudoviti na- Zmagali so in skupno s svobo-dcljubnimi narodi in njihovimi borci razbili necifašistični stroj. Zmagali so tudi po vojni, v tru. dapolni obnovi in izgradnji so ozdravili strašne rane in se z naglimi koraki napotili v ko rounistično družbo. Danes sovjetski narodi korakajo naglo naprej, premagujejo ovire in težave, kljub sovražnosti besnega kapitalistič- nega sveta, obkroženi od sistema socialističnih dežel, podprti po simpatiji narodov, ki so se otresli imperialističnega suženj, siva ali ki.se ga otresajo in delovnih ljudi vsega kapitalističnega sveta. Pred štiridesetimi leti so naskočili trdnjavo svetovne reakcije in začeli pohod v socializem in komunizem ter začrtali pot, po kateri bo moralo vse človeštvo hoditi z manjšim trpljenjem in težavami. V novembru 1917 so boljše-viki, na čelu delovnih ljudi in narodov stare Rusije naskočili oblast kapitalistov in zemljiških veleposetnikov ter začeli novo dobo v zgodovini človeštva, dobo uresničenja socializma. Tedaj je Rusijo razsvetljevala samo petrolejska svetilka in Lenin se je pripravljal, da sestavi načrt za elektrifikacijo brezmejne dežele. Danes so delavci, tehniki in inženirji socialističnega sistema, v katerem se je človeško delo osvobodilo verig izkoriščanja, pognali sovjetski umetni satelit. Tako se začenja nova doba v zgodovini civilizacije, doba naskoka nebesnih višin in osvajanja vesoljstva. VITTORIO VID ALI Proslava v Moskvi Govori Hruščeva, Mao Ce Tunga, Gomulke in Kardelja Veličastna parada na Rdečem trgu "lyroskva in vsa Sovjetska zveza D-L je na izredno slovesen način proslavila 40. obletnico Rdečega oktobra. V sredo je bi-io v sovjetski prestolnici svečano zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. kateremu so prisostvovala odposlanstva 61 komu. nističnih partij iz vseh delov sveta, številna odposlanstva socialističnih strank, delavskih in sindikalnih in drugih organizacij. Med drugimi so se zasedanja udeležili tudi tov. Mao Ce Tun g, Comulka, Togliatti, Du-elos, Ho Či Minh, Kirn Ir Sen, Kardelj in drugi. Tudi tov. Vidah je v Moskvi s sklopu odposlanstva KPI. Na svečanem zasedanju je imel važen govor tov. Hruščev. V njem je poudaril, da je 40. obletnica Oktobrske revolucije velik praznik zmagujočega socializma in proletarskega inter-nacionalizma. V svojem govoru je tov. Hruščev nadalje orisal velike uspehe, ki jih je SZ dosegla na vseh področjih ter podčrtal, da glavni smoter, doseči ameriško proizvodnjo, ni več nedosegljiv in dodal, da ni Tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, ob priliki 40. obletnice velike Oktobrske revolucije vroče pozdravljajo narode Sovjetske zveze, ki pod vodstvom KP SZ gradijo komunizem in s svojimi velikimi pridobitvami potrjujejo nadmoč socialističnega sistema 7 "'VNd■vmm?#‘ "• t--*' ■ : Umrl je tovariš Giuseppe Di Vittorio m ovariš Giuseppe Di Vittorio -*• je umrl. Vest o njegovi ne-načini in mnogo prerani smrti je bridko odjeknila v milijonih src delavcev Italije in vsega sve. ta, saj se njegovo mnogostran-sko delovanje ni omejevalo le na meje države, kjer je živel in na narod kateremu je pripadal. Bil je generalni tajnik Splošne italijanske delavske zveze CGIL a obenem tudi predsednik Sve lovne sindikalne zveze SSZ. Giuseppe Di Vittorio je bil rojen v Cerignoli v pokrajini Foggia 11. avgusta 1892. Izšel je iz preproste dninarske dru žine. Ko je bil star osem let mu je umrl oče. Zaradi tega je zapustil osnovno šolo. Moral je na delo, da se je preživljal in pomagal preživljati osirotelo družino. Ko je bil star 12 let se je socialistični krožek v svo-jen rodnem kraju, kmalu za tem pa je bil izvoljen za tajnika Delavske zbornice v kraju Minervino Murgie v pokrajini Bari. In prav tedaj se je začelo njegovo plodonosno delovanje na sindikalnem področju v k a- Lecco in to prav v trenutku, ko se je pripravljal na govor, ob priliki otvoritve novega delav skega doma v tem mestu. Neutruden borec Lela 1910 je bil Di Vittorio izvoljen za tajnika socialistične federacije za Puglie. Leta 1914 je vodil veliko stavko delavcev v Bariju. Stavka je bila v o-brambo demokratičnih pravic delavcev. Kasneje je bil aretiran in se je moral izseliti v Švico, kjer se je z vso vnemo posvetil študiju. Sam je izjavil, da je bilo bivanje v Švici njegova univerza. Leta 1915 se je vrnil v domovino in je bil mobiliziran. Bil je na kraški in na tridentinski fronti, a ker so ga oblasti smatrale za nevarnega elementa, So ga kaj kmalu internirale na Siciliji, kasneje na Sardiniji in končno v Libiji, od koder se je vrnil šele po končani vojni. Spet je prijel za delo sredi svoje ljubljene Ce- terem se je nepretrgano udejst- | rignole, kjer je postal tajnik voval do smrti, ki ga je zadela Delavske zbornice. Kasneje je v nedeljo, 3. novembra v mestu I bil tajnik DZ v Bariju, kjer se je z vsemi silami boril proti fašističnim škvadram, ki so tedaj že razsajale. Leta 1921 je bil ponovno aretiran, 1924 je postal član vodstva sekcije za agrarne KPI. Ustanovil je Zvezo siromašnih kmetov. L. 1925 je bil pnnovno aretiran. Kasneje je na ukaz partije odšel v Francijo, fašistično sodišče pa ga je v odsotnosti obsodilo na 10 let ječe. Iz Francije je vodil politično in sindikalno delo v Italiji. Organiziral je številne stav. ke in druge delavske akcije. Leta 1930 je postal član CK in Politbiroja KPI. Udeležil se je španske vojne, nastopal proti zasedbi Etiopije Predaleč bi se zavlekli če bi hoteli podrobneje opisovati vse njegovo delovanje zlasti za časa španske vojne, omenimo naj le, da je bil kasneje zajet, odpeljan v Italijo, izročen fašistični poli-ciji in zaprt na Ventotenne, od. koder je prišel v Rim šele po padcu fašizma. Za prvega tajnika CGIL je bil izvoljen 1945, leto kasneje pa za poslanca v konstituanto in nato na vseh povojnih volitvah za poslanca v parlament. L. 1949 je postal predsednik Svetovne sindikalne zveze. To je bežen pregled njegovega življenja in delovanja, pravimo bežen kajti o njem bi se dalo napisati cele knjige. Takoj ko je bila objavljena vest o njegovi prerani smrti so začeli prihajati KPI, CGIL in sorodnikom številni izrazi sožalja iz vse Italije in tujine. Svečanega pogreba, ki je bil v Rimu, so se udeležili tudi predstavniki tržaške federacije KPI in CGIL. Tržaška federacija KPI je ob smrti tovariša Di Vittorio objavila naslednji komunike, ki je bil nalepljen po zidovih mesta in podeželja; «Umrl je tovariš Giuseppe Dì Vittorio. Tržaški komunisti spoštljivo - klanjajo svojo žalno zastavo v njegov spomin in pozivajo vse delovne ljudi in demokrate, Slovence in Italijane Tržaškega ozemlja, naj počastijo svetel in vzgleden lik revolucionarnega borcQ, ki je posvetil vse svoje življenje stvari dela, svobode, socializma in miru med narodi. Kot član vodstva KPI, gene- ralni tajnik CGIL, predsednik SSZ je posvetil vse svoje energije italijanskemu in mednarodnemu delavskemu gibanju z neutrudnim navdušenjem, globoko človekoljubnostjo in neomajno vero v emancipacijo dela Njegovo življenje in delovanje naj bo v vzpodbudo vsem tržaškim delovnim ljudem v prizadeven ju za uresničitev e-notnosti delavskega razreda». CGIL v Trstu pa je objavila naslednji komunike, ki je bil prav tako nalepljen po tržaških in okoliških hišah : Tržaški delavci spoštljivo klanjajo svoje zastave spominu velikega voditelj-a, katerega o-seba je bila in bo za milijone (Nadaljevanje na 4. strani) Avtonomna tržaška federacija KPI in Avtonomna tržaška federacija ZKMi organizirata v nedeljo, 10. novembra ob 11. uri v kinu Arcobaleno v Trstu Svečano proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije Govorili bodo : posl. Arrigo Boldrini Marija Bernetičeva Davide Pescatori predsedoval bo Antonio Juraga Demokrati! Delovni ljudje! Proslavite skupno s tržaškimi komunisti 40-letnico Revolucije, ki je odprla človeštvu pot do njegove osamosvojitve v svobodi, miru in socializmu. Vpišite se v Komunistično partijo, ki se v imenu teh idealov bori za obrambo delovnih ljudi in vsega tržaškega ljudstva. Udeležite se tudi svečane proslave, ki bo POPOLDNE OB 15.30 V KRIŽU Na njej bodo sodelovali pevski zbori s podeželja in kri:ka godba. Program objavljamo na 4. strani. Drugi sovjetski satelit kroži okrog Zemlje Hruščev: „Naši sateliti čakajo z™>c je prvi umetni satelit, ki >-✓ so ga pognali v vsemirje sovjeti, da se milo izrazimo, presenetil Američane, potem po vsej pravici lahko trdimo, da jih je drugi satelit spravil v veliko zadrego, prenapeteže pa v pravcato blaznost. Zato pa je njihov propagandni stroj napel na srečanje v vsemirju z ameriškimi satelitiu vse sile, da bi opravičil zaosta- mnenje zmedo in istočasno ža- lost na tem področju in obenem vnesel v svetovno javno Skupščina federacij KPI Furlanije-Julijske Benečije 1. novembra je bila v Červi-njanu skupščina federalnih komitejev in federalnih kontrolnih komisij iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Na njej je bil ustanovljen komite za deželo Furlanija-Julijska Krajina. V ta komite so bili izvoljeni tov. Pellegrini, Lizzerò, Vidali, Ši-škovič, Pogassi, Martinelli, Ba-cicchi, Beltrame, Tavian, Polet-to, Bergomas, Marini, Zaccchi, Bosari in Scaini. Prvih pet tovarišev sestavlja sekretariat deželnega komiteja, kateremu načeluje tov. Pellegrini. Na skup. ščini so razpravljali o vprašanjih avtonomije v zvezi z ustanovitvijo dežele Furlanija-Julij ska Krajina. Skupščina je tudi izrazila vso svojo solidarnost z delavci CRDA, ki se bore za svoje pravice. temnil pomen velikega uspeha, ki ga je dosegla Sovjetska zveza na področju znanosti in tehnike ter spošnega napredka. Toda dejstvo je, da je Sovjet, ska zveza pognala v vsemirje v teku enega meseca dva umetna satelita, ki sedaj krožita okoli zemlje. V drugem satelitu je tudi živo bitje, psička «Lajka», katere glas oddajajo radijski oddajniki, ki so nastanjeni v satelitu in ki delujejo povsem avtomatično. Na predvečer 40. obletnice Oktobrske revolucije je moskovska «Pravda» objavila vest, da bodo v kratkem pognali v vsemirje še tretji satelit; prvi sekretar KP SZ, tovariš Hruščev, pa je na svečani seji V rh ovne ga sovjeta ZSSR dejal, da sovjetski sateliti čakajo na to, da bi se mogli srečati več vprašanj, ki bi jih SZ ne mogla rešiti z lastnimi sredstvi. Tov. Hruščev se je dotaknil tudi vprašanj, ki se nanašajo na svetovno politiko. Predlagal je sestanek na najvišji ravni med predstavniki socialističnih in kapitalističnih držav, na katerem bi na realistični osnovi o-eenjevali de /tva in bi prišlo do medsebojnega sporazuma ter do odstranitve vojne nevarnosti. Zelo je poudaril dejstvo, da se je treba odpovedati politiki sile in da NATO ne obljublja nič dobrega za stvar miru. Istega dne je govoril tudi Mao Ce Tun g. Poudaril je velik pomen Oktobrske revolucije, proletarskega internacionalizma ter enotnosti socialističnega sveta. V svojem govoru je Mao zlasti podčrtal, da je pot, po ka. teri stopa, SZ v svojem bistvu široka pot svega naprednega človeštva ter da je prav zaradi tega potrebno, da se upoštevajo izkušnje SZ in njene partije. Govoril je tudi vodja delegacije ZKJ Edvard Kardelj, ki je med drugim podčrtal, da je bila Oktobrska revolucija preokret-nica ne samo v zgodovini narodov SZ, temveč tudi v zgodovini vsega človeštva. Govoril je tudi o načelih proletarskega internacionalizma in enakopravnosti narodov ter poudaril, da so jugoslovanski narodi dokazali svojo internacionalistično solidarnost tudi s tem, da so se postavili po robu Hitlerju takoj po napadu na SZ. V četrtek, t.j. na dan velike oktobrske obletnice je bila, kot je že star običaj, na Rdečem trgu velika vojaška parada, kateri sta poveljevala maršala Ma-linovski in Moskalenko. Maršal Malinovski je imel ob tej priliki tudi kratek nagovor. Paradi so prisostvovali poleg članov vodstva KP in vlade SZ, predstavniki 61 partij iz vsega sveta, ki so prišli na proslavo Oktobrske revolucije v Moskvo, diplomatski zbor, ki je akreditiran v Moskvi, vojaški atašeji in drugi povabljenci. Po veliki paradi vseh redov sovjetskih oboroženih sil je sledil veličasten mimohod deset tisočev mladincev v telovadnih uniformah, pionirjev s šopi cvetja in nato nepregledna množica ljudstva. Vojaška parada je začela točno od 10., toda manifestacija sc je zaključila šele okrog 3. popoldne. Proslave na Tržaškem Tudi pri nas, v Trstu in na podeželju, se v veselem razpoloženju praznuje te dni 40. oblet, niča Oktobrske revolucije. Razen osrednjih proslav, ki sta za jutri napovedani v Trstu, odnosno v Križu, je te dni na sporedu cela vrsta manjših, krajevnih proslav. Vsaka sekcija ali krožek želi na svoj način proslaviti to veliko obletnico. V torek zvečer je bila proslava na Opčinah, kjer sta govorila lov. Mira Rijavec in G. Muslin. V sredo je imela svojo proslavo sekcija iz Stare Mitni. ce, ki je prva med vsemi v počastitev Oktobrske revolucije obnovila včlanjevanje za leto 1958 in na novo včlanila 6 tovarišev. Na proslavi je govoril C. Tonel. Isti večer sta bili proslavi tudi v Tomažiču, kjer je govoril R. Spadaro in pri Sv. Ani, kjer je govoril K. Šiško-vič-Mitko. V četrtek je bila proslava v Miljah, kjer je govoril P. Sema, pri Sv. Jakobu, je govoril A. Gattonar in r Trebčah A. Markovič-Zvonko. Snoči pa je bila proslava sekcije Pončana, na kateri je govoril A. Calabria. Danes bodo proslave pri Magdaleni, kjer govorita P. Burlo in A. Markovič, v Pod-lonjerju, govori F. Gombač; v Ljudskem domu v ul. Madonni- v vsemirju z ameriškimi sate- I ua pa bo imela svojo proslavo liti. I celica ACEGAT. Stran 2 DELO 9. novembra 1957 9. RDEČI OKTOBER JE PORAVNA PREOKRET v zgodovini človeštva V velikih socialnih in političnih preokre-teku človeške zgodovine je bilo mnogo tov: od uporov sužnjev do prihoda krščanstva in islamstva, ki sta spremljala prehod suženjske družbe v fevdalno, do francoske in ameriške revolucije, ki sta predstavljali nastanek in utrditev buržoazije in kapitalizma. Toda nikoli ni bilo v zgodovini tako obšir-neSa- globokega in radikalnega preokreta kot je bil preokret, ki se je začel 7. novembra 19! i in ki je v komaj 40 letih spremenil obličje sveta. Za razliko od prejšnjih zgodovinskih pre-o k reto v se Oktobrska socialistična revolucija m omejila na prenos oblasti od enega privilegiranega razreda na drugi izkoriščevalski razred, marveč je v ogromni deželi privedla na politično vodstvo nov razred, delavski razred združen s kmeti, ki je osvobo-dii samega sebe in vso družbo izkoriščanja človeka po človeku in odpravil sleherno obliko socialnega in narodnostnega zatiranja. Iz rojstva in razvoja prve dežele socializma so iz de velikanske posledice, ki so danes vsem vidne. Socializem, ki je bil prej •amo ideal, je postal živa in delujoča stvarnost na več kot četrtini zemeljske površine, ki zajema več kot tretjino človeštva; spremenil se je v svetovni sistem, ki je že spo-soben tekmovati s kapitalizmom in ga poraziti na gospodarskem področju, na področju kulturnega razvoja in znanstvenega napredka. Imperializem, ki je prej neomejeno gospodoval nad vsem svetom, je pretrpel nepopravljive izgube : več kot milijarda in 200 milijonov ljudi, živečih v kolonialnih in pol-kolonialnih deželah, se je v zadnjih desetih letih rešilo tujega zatiranja. Prej so bili mednarodni odnosi izključno v rokah lame diplomacije, katere niti so urejevali pohlepni interesi bankirjev in tovarnarjev topov in nič ni oviralo periodič-nih izbruhov vojn, v katerih so milijone preprostih ljudi pošiljali v klavnico. Danes so miroljubne sile v svetu — po zaslugi socializma, ki za svoj razvoj in napredek potrebuje samo mir — tako narasle, da je mogoče preprečiti imperialistom sprožitev nove vojne. V carski Rusiji so se tlačanstvo kmetov pod jarmom velikih zemljiških posestnikov, izkoriščanje delavcev s strani kapitalistov, zatiranje zaostalih narodov s strani ruske gospode, podložnost celih sektorjev gospodarstva gospodovanju tujih kapitalistov, policijski despotizem in teror preraščali in sc med seboj prepletali ter ustvarjali neznosen položaj, ki je dozorel za revolucionarni izbruh. Zaradi tega je tudi izbruhnila revolucija leta 1917. Vendar pa revolucija ne bi bila mogla zmagati in roditi novo socialistično družbo, če ne bi ruskega ljudstva vodila nova partija, hrabra in dosledno revolucionarna, zvesta do dna interesom delovnih ljudi. Ni bila to reformistična in socialdemokratska stranka, pod vodstvom politi-kantov, pripravljenih na vsakršni kompromis s kapitalisti v zameno za osebne ali skupinske koristi, marveč partija, odločna, da pribori oblast delavskemu razredu in pripravljena. da odgovori s silo, če bi buržoa-zija skušala s silo zadušiti ljudske zahteve. Ta partija je bila Komunistišna partija, ki so jo Lenin in njegovi borbeni tovariši ustvarili. Po njeni zaslugi je pred štiridesetimi leti Oktobrska revolucija odprla človeštvu novo zgodovinsko dobo. Prvi odlok sovjetske vlade je bil odlok o miru OFENZIVA blagostanja llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllli||||||||||:|||||||||||||||||||||||||||||||| cKh i^itóeb5mlnUSdd°vanj",ao°n™m2av0an5™ 73nu5«DÌto5£ .. ? , . . " ■>*uu aiigiv-ntiiivusitesa napaua na Jhgipt do grožnje napada -vra XX. kongresu KP SZ je -E' bila postavljena za prihodnja leta temeljna zgodovinska naloga: «dohiteti in prehiteti Združene države Amerike pri globalni proizvodnji in proizvodnji na osebo v osnovnih gospodarskih sektorjih, kot v proizvodnji premoga, jekla, petroleja, električne energije». Ameriška revija «Newsweek», vezana na monopoliste, je tedaj objavila naslednji komentar: Še leta 1913 ni Rusija proizvajala nobenega temeljnega stroja, ni imela svoje kemične industrije, ni izdelovala tovornikov in avtomobilov. Več kot polovica njenega prebivalstva ni znala ne brati ne pisati. Danes proizvajajo sovjetske tovarne reakcijska letala in vodikove bombe in bodo morda mogle proizvajati več strojev kot Združene države. Nepismenost je skoroda izginila v evropski Rusiji in naglo izginja v sovjetski Aziji. Na podlagi šeste petletke bo ZSSR proizvajala več atomske energije kot ZDA in Anglija skupaj. V isti dobi mislijo sovjetski načrtovalci po. večati za 65% sedanjo proizvodnjo potrošnih dobrin. Za dosego tega cilja sovjetski načrtovalci lahko računajo na množico 50 milijonov industrij. I skih delavcev, od katerih je tretjina žena». Sovjetska zveza se meri sedaj s kapitalističnim svetom na dveh področjih: na področju proizvodnje kapitalnih dobrin (stroi. tovarne, električne centrale, petrolej itd.) in na področju proizvodnje potrošnih dobrin (tako industrijskih proizvodov široke potrošnje kot J lani so rvih ;ga ž« C KI Na mestu velike carske ječe .1/ narodov je nastala socialistični država, kjer se proizvodnja in «k«, njo blagostanje vsak dan veča 5,ov° tega Zahod*1 i. To kmetijskih). Cilj ZSSR je ne ZSSR dosegla samo, da doseže večjo proizvod, njo jekla ali premoga od ZDA. marveč hoče proizvajati tudi več masla, žita. mesa, mleka tako v splošnih količinah kot na osebo. To pomeni, da bo sovjetski državljan v kratkem dosegel višjo življenjsko raven, kot jo ima ameriški državljan. Že prihodnje leto in v naslednjih letih bo ZSSR dohitela Združene države pri potrošnji mleka, masla, mesa na osebo in pri proizvodnji premoga. Nekateri buržoazni ekonomisti in politiki trdijo, da cilji Sovjetske zveze niso dosegljivi in so le plod sanjarij. Toda tudi vsem prejšnjim petletkam so napovedovali propad, dejstva so pa pokazala, da so imeli sovjetski voditelji prav. Sovjetska zveza je v 40 letih svo- Evrope kar se tiče jekla, p'c moga in električne energije. I ''negi ta 1962 bo skupna industrij» *cev proizvodnja ZSSR enaka pr, ^ ogromno škodo v prvi sveto’* (.{j vojni, v njej sledeči državi)*1 «Vedi ski vojni in v zadnji sveto'1 t,]g vojni. Uničene je bilo polo'* ie(e kmetijske imovine ZSSR ; 11 m< vendar je kmetijstvo dosfž jnjln leta 1950 predvojno raven 1 lj0 ^ je potem, po nekaterih po|>r*' e£;jo bili in spremembah, vse h ■ >utev napredovalo. Proizvodnja <"'f l ka sc je, na primer, v treh |ioto-tih podvojila. Poleg tega je ^ y lo v Sibiriji pridobljenih J ebno kmetijsko proizvodnjo 38 h* tarov ledin. , Sovjetski narodi gredo 11 'Cii prej z vedno naglejšimi knr»j Socialistični sistem je dok»? -112 svojo narlmoč nad kapital*^ enim gospodarstvom. Sovjet Unij zveza s svojimi velikanski*11 ‘nje uspehi že stopa na pot d n1*1 a „1^ faze socializma, to je v ko^U S( nistično družbo, v kateri f podlag'j Sanj vsak prejemal ne na vrsenega dela, marveč lagi svojih potreb. Leta 1926 je SZ dosegla predvojno industrijsko raven. Dve leti kasneje je začela izvajati prvo petletko. Z drugo petletko je bila dokončana tehnična obnova. V teku tretje petletke je fašistična agresija zaustavila miroljubno izgradnjo. Nacifašisti so pokončali 31.850 tovarniških objektov. Vse to pa je bilo obnovljeno v teku četrte petletke in ob zaključku pete petletke, leta 1955, je bila industrijska proizvodnja SZ za 3,2 višja od leta 1940. Tudi avtomobilska industrija, ki leta 1913 ni obstajala, beleži lep napredek Lansko leto je SZ proizvedla nad pol milijona avtomobilov. V SZ avtomobil ni več luksuzen predmet podatkov, ilo kakršnih prej ni bilo mogoče priti po nobeni drugi poti. Merjenje /intenzivnosti sončne energije v ultravio-ličnem področju bo znanstvenikom omogočilo, r°' Lenin je iskreno sočustvoval temi množicami. Njih stiska trpljenje se je bolestno odra. «Io v njegovi duši. Sleherni et-j timer, katerega priča je bil n' Lil zanj odraz usode mnogih, ‘štetih. dr= iko lo razF dob' yLo) Spominjam se, s kakšnim raz* pitJ urjenjem mi je v začetku no jiPmbra 1920 pripovedoval o \idečkih odposlancih, ki so ma. prej bili pri njem. Dejal je: tijj ili so v ta pah, s cunjami na ini''gali in v opankah. In to po-jelnj^i! Noge so imeli popolno p» premočene in celo zmrznje. Seveda sem jim ukazal pri-ih ^ sti obuvalo iz vojaškega skla-e}itii'šča. Toda mar je s tem kaj r,9iagano? Desettisoči kmetov jezdijo zdaj z ranjenimi nogami, ai F1 Mogoče je, da bi vse obuli na oCiil ‘run države. Iz kakšnega glo* Up "Lega in strašnega pekla mo if1 vstati, se izkopati naše be-l|tl° življenje ! Pot do njegove ^ loboditve je znatno težje ka je - pot nemškega proletariata ! ^ °da verujem v njegovo juna °- In izkopalo se bo! nje ! Njihova osvoboditev jim ne pada kakor dar z neba. Zaslužijo si jo. Kupujejo si jo s svojimi žrtvami. Plačujejo zanjo s svojo krvjo celo tedaj, kadar ne stoje pred puškami belih.» Lenin je bil poln globokega razumevanja za duševno trpljenje tlačenega človeštva. A naj je bilo Leninovo sočustvovanje s težavno usodo množic še tako močno, z vsem tem njegov >dnos do množic še nikakor ni >il izčrpan. Ta odnos ni bil kakor pri mnogih osnovan na solzavem sočutju, ampak je i-mel trdne korenine v njegovi oceni množic kot zgodovinske revolucionarne sile. V izkoriščanih in zatiranih je Lenin videl in cenil borce proti izkoriščanju in zasužnjevanju, v vseh borečih se pa je videl in cenil graditelje novega družbenega re-da, ki prinaša konec slehernemu izkoriščanju in zasužnjevali ju človeka po človeku. Rušenje starih temeljev zatiranja in izkoriščanja kot delo množic je bilo zanj v tesni zvezi z ustvarjanjem reda brez zatiranja in izkoriščanja, ki je prav tako delo množic. Kakovost v količini Za Lenina, kakor mi je bil nekoč rekel je bila količina množice nezadostna za osvobodilno delo proletarske revolucije, preobražajoče svet. Za neogibno potrebno je smatral kakovost v količini. Revolucionarna množica, ki je zmagovito rušila staro in ki je imela nalo- lif sC*j Ob neki priliki sem mu po Je ,;*ala o razpoloženju na neki tiferenci, o obisku v otroških 'ttiovih in v raznih tovarnah, er delajo po večini ženske ^ h in sr je posebno zanimal za kar sem videla in preživela 'ed otroki in mladoletniki, dedala sem mu, da sem vi- vij4 V t0’, fla bose delavke, ki so i-e ranjene noge in da me prosile, naj to spodim njemu. Dejale so, da 'do zelo vesele, ako se bo pobilo dobiti za zimo dobro utev, pa tudi več kruha. To 1 dejale so tudi, da naj mu |,i ločini, da bodo tudi brez '8® vzdržale, ako bo to po ^Lno. go, da ustvari novo, ni bila za L enina neka j sivega in brez ličnega, ne rahla gruda, ki jo lahko po svoje gnete majhna skupina voditeljev. Cenil je množico kot poosebljenje najboljšega, borečega se in kvišku stremečega človeštva, ki sestoji iz brezštevilnih posameznih osebnosti. Potrebno je buditi čustvo in zavest tega človeštva, razvijati in dvigati proletarsko razredno samozavest na višjo stopnjo organizirane aktivnosti. Rdeči Oktober Nekoč mi je dejal : «Rdeči Oktober je odprl široko pot kulturni revoluciji največje izmere. ki se uresničuje na temelju začenjajoče se ekonomske revolucije v nenehnem vzajemnem delovanju z njo. Predstavljajte si milijone mož in žena, ki pripadajo različnim narodnostnim rasam in ki stoje na različnih kulturnih stopnjah vsi ti so se zdaj usmerili naprej, k novemu življenju. Velika je ta naloga, ki stoji pred sovjetsko oblastjo. V nekaj letih in desetletjih mora poravnati kulturni dolg mnogih stoletij. Razen sovjetskih organov in ustanov delajo za kulturni napredek številne organizacije in društva znanstvenikov, u-metnikov in učiteljev . Veliko kulturno delo opravljajo sindikati po podjetjih in zadruge na vasi. Aktivnost partije je živa in pronica vsepovsod. Naša kulturna revolucije se je komaj začela». Dve misli o Leninu in revoluciji y^) uska revolucija me je pretresla, in o zgodovinski premoči njenih načel nad načeli tistih sil, ki so nam stopile na vrat, zame ni bilo nobenega dvoma. Lenin je bil nedvomno sekularen po jav, človek-regent novega, demokratičnega, in gigantskega sloga. THOMAS MANN splošnem ubira Sovjetska zveza pot, kakršno je hotel Vladimir lljič Lenin. Tog doktrinur gotovo ni bil. Ne razumemo ga napak, če mislimo, da so bili/ vsi politični in gospodarski ukrepi samo njegovo sredstvo, namen in cilj pa sta bila moral nega pomena. Lenin je po. doben velikim vzgojiteljem vseh časov. Ti so narode zmeraj učili spoznanja in vladanja, za kar so vselej izbrali najnaprednejši razred... HEINRICH MANN v naših krajih ZA dmevi velike Oktobrske revolucije so že leta 1917 segli tudi do naše dežele. Jasno so se odražali predvsem v zahtevi po prenehanju vojne, sklenitvi miru, zagotovitvi svobode zatiran m' t narodom, pravice delovnim ljudem. Naši možje in fantje, ki so se vračali z bojišč na ruski fronti so prinašali sveže vesti o dogodkih, ki so se vršili v ruski deželi in tako širili borbeni, revolucionarni duh v krajih, ki so bili še pod oblastjo avstrijske mačehovske monarhije. Naše ljudstvo je bilo naveličano stradanja in brezplodnega ter poguhnosnega prelivanja krvi. Prišlo je do velikih stavk v najrazličnejših krajih, do manifestacij, do u-porov, proti katerim so avstrijske oblasti nastopile z vso silo, upajoč, da bodo rešile svoj privilegiran položaj, da bodo še nadalje vladale kot prejšnja stoletja, ne meneč se za pravične zahteve širokih ljudskih innonc, za zahteve podjarmljenih narodov. Jedrska energija v službi miru in napredka Melike ^nakinje ^eniii je poslušal moje porcije z velikim zanimanjem . 5 obrazu se mu je videlo ve* sočustvovanje. Dejal je: , etn kako trpijo in kolikšno j, .Manjkanje morajo prenašati siromaki. Strašno je, da sorska oblast ne more pomaga, takoj. Naša nova država mo-* Najprej obraniti svoj obstoj, , ržati borbo. To zahteva žrtve. Vem pa tudi, da Po naše proletarke vzdržale. I; V SZ so dani vsem narodnostnim skupinam vsi pogoji za razvoj lastne narodne kulture. Sovjetska oblast vsestransko podpira gojenje in razvoj vseh panog kulture. Leta 1914 je bilo v državi le 172 gledališč, danes jih je nad 500, kinodvoran pa je okrog 60.000. Po vsem svetu so znani sloviti sovjetski baleti in folklorne skupine. Na sliki : Detajl Ansambla ljudskih plesov ZSSR, ki ga vodi I. Moj sej ev in ki je gostoval tudi v raznih deželah Zahodne Evrope in v Ameriki ter bil deležen velikega uspeha Stavke v Trstu in Miljah Upor v Boki Kotorski Shodi in stavke tržaških delavcev Zahteve po sklenitvi miru Že 25. novembra je bil velik shod v Trstu, katerega so se udeležili slovenski in italijanski delavci. 2. decembra je bil tak shod tudi v znanem rudniškem središču Idriji, že naslednji dan pa v Logatcu, kjer so manifestanti vzklikali : Sprej- mite rusko ponudbo o premirju ! 22. januarja naslednjega leta je bila velika stavka v Pulju v Istri, nekaj dni zatem pa v Idriji in v drugih industrij skih središčih Slovenije. 28. januarja je bila splošna stavka 7. novembra se je vršila v Petrogradu zgodovinska seja Sovjeta. Na njej je Lenin predložil tri vprašanja izredno velikega pomena : takojšen konec vojne, oddajo zemlje kmetom in ureditev gospodarske krize. Ta vprašanja so na mah prodrla preko meja ruske države. Po vsej Avstriji, in torej tudi v naši deželi so se pričeli vršiti lakoimenovani mirovni shodi. Prvo srečanje z ruskimi tovariši V SZ zelo napreduje preučevanje jedrske energije, V tem pogledu stoji SZ pred vsemi državami na svetu, celo pred ZDA. Razne atomske električne centrale delujejo v SZ že več kot tri leta, druge pa so še v gradnji. Na sliki : kabina v centrali Dudno, iz katere vodijo delo tega največjega sin-krofazotrona na svetu. Sinkrofazotron je stroj za pospeševanje protonov, in ki lahko razvije energijo 10 milijard kWH. junakinje, velike junaki- m ovari! Adriano Oliva je e-de n tistih- tržaških tovarišev, ki so osebno prisostvovali in tudi sodelovali v slavni Oktobrski revoluciji. Kot vojni ujetnik je preživel v Rusiji od leta 1915 do začetka 1919, torej dobo zelo napetih in dramatičnih dogodkov. Vse, kar je preživel, mu je še danes živo v spominu in zato nam je rad opisal nekatere zanimive epizode zgodovinskih dni. Čeprav sem bil ujetnik — nam je pripovedoval tov. Oliva - sem precej potoval po Rusiji, delal pri zemljiških veleposestnikih in se poskusil v marsikaterem poklicu. Prvega ruskega tovariša sem srečal v neki tiskarni v Šjatskem, velikem agrarnem središču v okrožju Tambov, jugovzodno od Moskve. Bil je to tovariš Ka-duškin. ki je imel strica depor- ♦ Tovariš Oliva iz Nabrežine se je aktivno udeležil borb v zgodovinskih oktobrskih dneh BODO UHSE: MISLI O LENINU iLjer in nikoli ni noben človek s svojo mislijo in s svojim delom tako vplival na človeštvo kakoi Kamor koli se ozremo, nikjer ni človeka na * zemljski obli, da bi na potek ali spremembe ^govega življenja ne bila vplivala eksistenca Le Če pomislimo na riž pridelujočega kitajskega na francoskega izobraženca, dninarja v Me-^ L monopolističnega mogotca v ZDA ali zamorca l diamantni obali Afrike katerega koli vzamemo dinotavamo in pregledujemo čudno tkivo njego življenja, vselej najdemo v njem to rdečo nit, ^ Leninove eksistence in dejavnosti. tem tu ne mislimo političnega stanja, ali bolje, . govorimo o političnem stanju v tistem pomenu ki mu resnično gre in v katerem bi ga mo* * vselej uporabljati, namreč o političnem kot °šnem in individualnem, dejanskem stanju. Saj f'demembe, ki sta jih povzročila pri ljudeh Okto I revolucija in Lenin, ne tičejo samo delovnih i^°sov ljudi, njihovega pojmovanja o pravični pia- •V, Tiiho vega odnosa do vere ali pojmovanja knji- , dsti. Kot dejanske spremembe so prizadevale in ydjale tudi osebno življenje ljudi in celo takšne ^Ve, o katerih smo često zmotno mislili, da so lv^ in nespremenljivi, kakor čut in čustvo, sovra-L?’ prijateljstvo in ljubezen, veselje in> bolest. L pojavi so se spremenili, dobiti smo nove od-drugačno smer, drugačne oblike in drugačno ^ 9o pri vsakem posamezniku med nami, 11 kakšen človek je bil prav za prav, sprašuje ta radovednost Vprašuje po anekdotičnem, o njegovi zunanji podobi in kretnji, o njegovem glasu in po- j g ledu njegovih oči o človeškem v njem. Pripovedujejo in zapisujejo se anekdote, iz katerih zveni marsikaj. Bil je čil hribolazec, ljubil je naravo, v Parizu imajo še nekje kolo, ki se je z njim vozil na izlete. Prijalo mu je preprosto življenje. Kakšen je bil do otrok, o tern pripovedujejo protislovne reči. Eni pravijo, da ni vedel, kaj bi počel med njimi, drugi kako je bil z njimi pozoren in ljubezniv. Vemo, kako je bil skromen da so ga hvalnice spravljale v zadrego, da se je poklonitvam izmikal Narodne pesmi je imel rad in jih pel tudi sam. Všeč so mu bile šale, lahko se je smejal na vsa usta, včasih, kakor pripoveduje Gorki, tako, da so mu prišle solze na oči. Tu pa se ustavimo pri svojem iskanju človeških potez tega velikega moža, čigar senca ne zatemnuje sveta, temveč ga razsvetljuje, neti požare. Dobro, da, nujno je, da poznamo takšne lastnosti in posebnosti. Toda če jih gledamo same, nam Leninove podobe ne počlovečijo, temveč popačijo in zmaličijo. Ko si predstavljamo smejočega se I>enina — vselej ga je obdajal smeh — ne smemo pozabiti na dejavnega Lenina. On, ki je vrednotil ljudi po njihovem delu, ima pač predvsem pravico do tega, da ga vrednotimo po njegovi dejavnosti. Zakaj ves svet obsegajočemu in v globine človeštva segajočemu učinkovanju Lenina ustreza seveda tako kompleksna, tako različne elemente vsebujoča dejavnost, da je že njih naštevanje težavno, opisovanje in upodabljanje dejavnega Irenina pa napravi za nalogo, kakršne literatur# do danes še ni poznala. Presenečala nas tako obseg kakor mnogostranost njegove dejavnosti in dejstvo, da je bil hkrati dejaven na področjih, ki se po povprečnih nazorih ne skladajo med seboj, da, ki se zde, da pospešujejo celo ^nasprotne karakterne last. uosti. Ali ne le, da je delal na tako številnih podro-čjih, temveč na vsakem je delal na dognan, popoln način. Ril je agitator in znanstvenik-ekonomisi, politični organizator in filozof, revolucionarni graditelj države. Kot politik je razvil nov svetovni nazor, kot filozof pa ustvaril dejansko nov svet. Dialektični mislec in dejavni dialektik sta bila v njem enota. Kot tak je ustvaril veliko sprememb v zavesti današnjega sveta. Če je sodilo med zelo poudarjene atribute velikanov iz minulih časov, da so bili samotni, je bistvo Leninove veličine prav v tem, da nikakor ne stoji odtrgan in sam v zgodovinskem prostoru. Vemo, od kod prihaja, na katerih tleh stoji in kam vodi. Lenin ni enkratni pojav, ki vzide bežno kakor komet, da prepusti svet potem zopet temini. Njegova luì sega dalje. S tem. da je kot najzvestejši branilec Marxovih in Engelsovih naukov ohranil marksistično teorijo kot ostro orožje razrednega boja, da jo je s svojimi prispevki ohranil pred otopelostjo, je ustvaril pogoje za kontinuiteto, ki je lastna marksizmu kot znanosti in kot družbeno obstoječi sili- liranega v Sibiriji in očeta političnega preganjanca, ki je postal po Oktobrski revoluciji ljudski komisar. Spominjam se neke stavke nameščencev tiskar, ne, mojega presenečenja, ko sem tisti dan našel na delu ene. ga samega delavca in moje zadrege, ko sem spoznal, da sem postal stavkokaz. Pozneje sem izvedel, da me moji delovni tovariši niso obvestili o stavki, da mi kot tujcu in gostu lastnika tiskarne prihranijo sitnosti. Seveda sem takoj zapustil delo in se podal k nekemu delovnemu tovarišu na dom, kjer sem našel vse tiskarje zbrane na sestanku. Sprejeli so me z navdušenjem, kot tovari sa in mi zagotovili, da bodo delili z menoj — tujcem, ki se pridružuje njihovi borbi — zadnji košček kruha. Stavka se je končala z uspehom in med pogoji, ki jih je moral lastnik sprejeti, je bila ludi moja zaposlitev z isto plačo, kot so jo imeli ruski delavci. Bilo je v februarju 1917 ; pred revolucijo. Tovariš Oliva pripoveduje, da so ga kmalu rato obiskali oboroženi carski policisti in ga zaslišali glede njegovih socialističnih idej. V tiskarni je bil namreč tiste dni tiskan prvi revolucionarni proglas. Drugo jutro se je mesto zbudilo v kaj čudnem okolju : ni bilo več ne carskih policistov in ne carske oblasti. To je bil učinek februarske revolucije, ki se je v tem provincijskem mestu izvršila brez večjih preti esov. * * * V vrsti dogodkov, v teku raz. voja položaja do strmoglavljenja vlade Kerenskega in Oktobrske revolucije se tovariš spominja kako so prihajale v mesto skupne siromašnih kmetov, ki so na palicah nosili navezane rdeče rute, spominja sc poznejše odkrite sovražnosti inteligence proti novemu režimu. Zdravniki, inženirji, profesorji niso hoteli izvrševati svojega poklica in sodelovati z ljudsko oblastjo, marveč so raje delali najpreprostejša dela, raje so pometali ceste, ko je moral vsak dokazati, da dela, ker je začel veljati zakon : «Kdor ne dela naj tudi ne je». Seveda, vsi niso bili takšni in tov. Oliva se še dobro spominja nekega plemenitaša agronoma, ki se je prostovoljno predstavil in se dal na razpolago ljudskemu komisarju. «Ti raztrganci na čelu vlade, s tako težkimi nalogami ! » so ogročeno mrmrali caristični elementi. «Pomislite, čevljarja postavljajo, da vodi tovarno! Tri mesece, največ tri mesece — to je bilo geslo caristov — - in nato bodo morali pasti na kolena ! » Ti trije meseci trajajo res dolgo, že štirideset let in y tem času so vsi tisti, veliki in majh. ni, ki so napovedovali skorajšnji konec boljševizma, ostali osramočeni in danes jih ni več. «Tedaj je bil položaj res težak», pravi dalje tov. Oliva. (Caristični elementi so podpihovali sovražnost kmetov in u-spe val o jim je tudi po razdelitvi zemlje. Na deželi je bila zaostalost ljudi strahotna. Kmetje niso oddajali svojih pridelkov in v mestih je vladala lakota. Spominjam se zborovanja, ki ga je sklical ljudski komisar v mestnem gledališču. Povabljeni so bili, kmetje, ki so se množično odzvali, a povabljeni smo bili tudi mi, industrijski delavci, ki nas je bilo v vsem mestu okrog tristo. Komisar je objasnil napore delavcev, da bi popravili težko stanje. Povedal je, da delajo v treh izmenah, noč in dan, in upajo, da bodo mogli spomladi dati kmetom prve pluge. Toda pomanjkanje živil je obupno in kmetje nočejo pomagati tovarišem delavcem. Sestanek je imel nepričeko-van uspeh. Mnogo kmetov je odprlo oči in tako je bilo vsaj delno nevtralizirano strupeno delovanje kotrarevolucionamih elementov. To je zelo prav prišlo, kajti položaj je postajal tragičen, širila se je državljanska vojna, razvijala tuja intervencija». Leta 1956 je SZ pridobila 429 milijonov ton jekla. Carska Rusija ga je leta 1913 pridobila, komaj 5 milijonov ton. Tudi te številke so več kot zgovoren dokaz vsestranskega indutrij-skega napredka SZ. Na sliki : Orjaški nakladalni bager za visoke peči v kovinarskem kombinatu v Kuznecu z množičnim zborovanjem za mir v Trstu in v Miljah. Ta stavka je trajala do 2. februarja. Za vzdrževanje reda je bil ustanovljen poseben delavski svet. Odmev velike ruske revolucije je segel tudi med vojsko. 1 februarja 1918 se je uprla posadka vojne mornarice v Boki Kotorski. Prvi resen opomin avstrijskim vojaškim oblastem ! Med uporniškimi mornarji v Boki Kotorski so bili tudi številni Tržačani. Izmed teh naj omenim strojnega podčastnika Angela Pahorja, mornarje Marcela Calligarisa, Giuseppeja Zancbija in nekeka Fiorentina Bazen teli pa je bilo še mnogo mornarjev iz bližnjih krajev : iz Ogleja, Gradeža, Pulja V posadki, ki je imela okrog 10.000 mož so bili pripadniki vseh narodnosti avstro-ogrskega cesarstva : Slovenci, Hrvati, Čehi, Slovaki, Nemci, Italijani. Madžari, Poljaki in Romuni. Upornike je vodil odbor, ki j« bil sestavljen iz 12 članov, vodila pa sta ga Čeha Rasch in kapelnik Kreibig. V odboru se bili zgoraj imenovani Tržačani. Upor v Judenburgu Mornarji so zahtevali takojšnje pogajanje za sklenitev miru, popolno politično neodvisnost, demobilizacijo in ustanovitev milice prostovoljcev, popolno pravico narodom do samoodločbe. lojalen odgovor na predloge, ki jih je postavil a-meriški predsednik Wilson ter druge zahteve ekonomskega i značaja. Upor se je ponesrečil. Avstrijske oblasti niso sprejele po. g »jev, ki so jih postavili mornarji in so upor zadušile v krvi. Štiri glavne voditelje so ustrelili, 379 upordnikov pa so zaprli v stroge vojaške zapore. Toda iskra upora je tlela in šla dalje. 12. maja je izbruhnil zgodovinski upor slovenskih vojakov v Judenburgu na Štajerskem. Tudi ta upor je bil zadušen v krvi, a kri je pomenila semej za nadaljne upore. 13. maja je sledil upor v Murau in 23. maja v Radgoni. Med tem se je vedno bolj množilo dezerterstvo iz vojske, vršile so st, najrazličnejše manifestacije, iz katerih je jasno in neprikrito vel uporniški duh sovjetske revolucije ; vedno bolj je priba j ala do izraza odločna zahteva po miru, do katerega je končno le prišlo. Borba pa je zavzela drugačno smer in se še nadaljuje... M. D. SERGEJ JESEN/N: LENIN (Odlomek iz nenapisane pesmi) Prevedel TONE PAVČEK Z močno besedo odkril nam zarje je svetle, ko je dejal: Da kraj bo z bed• vzemite v svoje vse roke, za vas rešitve druge ni kot vaš Sovjet, oblast ljudi! In šli za njim smo skoz viher, tja, kamor vodil je krmar, tja, kjer je videl on rešitev in vseh plemen osvoboditev. In on je umrl. Nikarte joka ! Iz topov bobnečih mesto joka v pozdrav poslednja salva pokm. Tega, ki otel nas je, več ni Njegà ni več, a vsi živeči, ki jih zapustil je, vsi ti zemljo v povodnji tej hrumeti v beton vkovati so dolžni. Zaradi njih ne rečeš: Umrl je Lenin. Njih ni pognala v obup ta smrt. Še bolj odločno, večji vnemi ostvarjajo njegov načrt. Stran 4 DELO 9. novembra 1957 \; DOMACI PROBLEMI II VESTI t L £ Slovenci ! Oktobrska revolucija, katere 40. obletnica poteka te dni, predstavlja odločilen pre-okret v zgodovini delavskega gibanja in vseh narodov. Na našem ozemlju je Oktobrska revolucija postavila temelje internacionalistični" e-notnosti večine Slovencev teh krajev z italijanskimi delavci in demokrati. Sovjetski zvezi in njeni veliki partiji naj gre danes solidarnost in prijateljstvo vseh Slovencev, ki cenijo odločilen prispevek Sov-jetske zveze pri uničenju nacifašizma ter njene veličastne socialne, gospodarske in demokratične pridobitve, ki so omogočile današnji obstoj vsega sistema socialističnih dežel in vžgale v srcih človeštva zaupanje v nov svet pravičnosti in miru, napredka in sreče. Naj živi proletarski internacionalizem. jamstvo enakopravnosti vseh narodov! Naj živi bratstvo med vsemi narodi! Udeležite se proslav Oktobrske revolucije! Podpirajte borbe Komunistične partije, ki brani vaše pravice! VPIŠITE SE V K.P.I.! bo AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA K.P.I. Cez teden dni prvi kongres Delavske zbornice nove Živahna diskusija med delavci Potreba okrepitve sindikata 2 e vet- kot dva meseca so v teku priprave za prvi kongres nove Zvezne delavske zbornice CGIL. ki se bo vršil 15., J6. in 17. novembra. V tein okviru se med delavci razvija široka debata po temah, ki jih je nakazala izvršna komisija in ki zajemajo razne politično-sin. dikalne in organizacijske probleme ter probleme zahtev in borb. Doslej se je vršilo že desetine in desetine sestankov, na katerih so sindikalni aktivisti in delavci iznesli svoje izkušnje in svoja mišljenja o postavljenih problemih. Sklicanih je bilo tudi že 16 kongresov pokrajinskih strokovnih sindikatov, občinskih in okrajnih, na kate- Sp< loznati je treba važnost deželne avtonomije J) osebna pokrajinska komisi ja je nedavno ponovno začela z delom in to je zbudilo zanimanje prebivalstva za deželno ustanovo. Vendar pa v Trstu še ni močno razvita zavest o koristnosti deželne avtonomije in zlasti ne poznajo tega vprašanja široke ljudske množice. In to ni preveč dobro, kajti ne gre samo za uresničitev ločno določene ustavne določbe — ki je že sama po sebi nadvse važna marveč tudi za zadevo, ki lahko neposredno vpliva na življenje in perspektive Trsta. Za deželno ustanovo bi se morale brez težav sporazumeti vse avtonomistične struje, ki iz izkušnje vedo, da tržaški problemi niso nikdar našli razumevanja pri osrednji vladi ter čutijo nujno potrebo, da Tržačani sami rešujejo, vse te probleme neposredno v Trstu. Tako nas n. pr. izkušnja uči, da je pomorski promet pri nas sedaj skoraj v celoti mednarodnega značaja in da so problemi s tem v zvezi popolnoma drugačni kot so problemi katerega koli drugega italijanskega pristanišča. Iz tega Izhaja potreba, da se ti problemi - prosta cona, obnovitev trgovske mornarice, po. vrnitev in okrepitev tradicionalnih pomorskih prog v smeri Vzhoda in Afrike, modernizacija naprav naših glavnih industrij in ločitev vseh podjetij 1R1 od Confindustrie — rešu-ejo v Trstu s pomočjo prime), nih demokratičnih ustanov. Deželna ustanova ima za Tržačane to glavno vsebino. Komunistična partija Italije in naša avtonomna federacija pripisujeta temu vprašanju pra. vilno vrednost in sta se trudili za njegovo popularizacijo. Pred. vsem na sta odločilno prispevali k izdelavi osnutka deželnega statuta in ga sestavili na način, da vsebuje najznačilnejše potrebe Trsta. Zaradi tega so tržaški komunisti poleg splošne in skupne zahteve po uresničitvi ustav-nega določila, ki predvideva ustanovitev dežele Furlanija -Julijska Krajina postavili zahtevo po posebni avtonomiji za tržaško področje v okviru e-menjene dežele. Na podlagi te posebne avtonomije, bi moral Trst s svojim teritorialnim svetom imeti možnost, izdajati zakone za rešitev skoro vseh osnovnih gospodarskih problemov. V sedanjem obdobju ni torej več glavna naloga sestavljanje statuta — saj ima že skoro vsaka stranka «voj statut in komunistični je najbolj primeren za zahteve Trsta — marveč je nujno potrebno spremeniti zahtevo po ustanovitvi dežele v res vseljudsko zahtevo, dati borbi za avtonomijo novo, bolj demokratično in konstruktivnejšo vsebino, ter se odločneje boriti, da tudi na, tem področju vlada uveljavi republiško ustavo. Umrla je Dora Tence Prejšnji petek 1. t. m. smo spremili k večnemu počitku v Križu tov. Doro Tence (Črne-tovo), preostalo sestro štirih , padlih bratov za časa osvobodilne borbe. Pokojna je bila j vdova po možu, ki ji je že pred vojno umrl na delu v Franciji. Posebno po materini smrti leta 1953 je bila neutolažljiva ter je pričela hirati, ker je ostala na domu popolnoma sama. Edini preostali od družine je še brat Angel. Pogreba se je udeležilo mno- go ljudi. Sodelovala sta tudi skupni pevski zbor (A. Sirk in Vesna), pod vodstvom Frančka Žerjala in godba Vesna, Tov. Angelu in sorodnikom naše iskreno sožalje! Sorodniki se tem potom zahvaljujejo vsem udeležencem pogreba, zlasti pa godbi in vsem domačim pevcem. Združeni pevski zbor Vesna in A. Sirk je istega dne ob priliki praznika mrtvih zapel ža-lostinko tudi pred spomenikom padlih, kamor so položili številne vence, med drugimi jugoslovanski konzulat, sekcija K Pl in PD A. Sirk. rib so bili sestavljeni načrti za bodoče delo in demokratično izvoljeni vodilni organi. V tem okviru so bile v nekaterih krajih in mestnih okrajih ustanovljene Ludi krajevne Delavske zbornice in izvoljeni vodilni odbori, ki jih čakajo resne naloge. Na splošno je bilo izvršeno dobro delo in diskusije, ki so se vršile v teku priprav za prvi kongres Delavske zbornice, predstavljajo pravo šolo delavske demokracije. S tem pa še ni rečeno, da gre vse prav in da so se v diskusijah obravnavala vsa vprašanja, ki so v sedanjem delikatnem trenutku sindikalnega giganja važna. Premalo pozornosti je Lilo v diskusijah posvečene neka Ieri m zelo važnim vprašanjem, kot so n. pr. vprašanje akcijske enotnosti, enotnega predstavništva delavcev v tovarnah, to se pravi notranjih komisij, borb v tovarniškem okviru itd. Premalo se je tudi govorilo o včlanjevanju in o finančnih problemih ter o potrebi po okrepitvi sindikata, ki je nujno potrebno orodje o-bramhe delavcev in napredka vse delavske fronte. O teh vprašanjih nekateri še nimajo jasnih pojmov, zato je potrebna pojasnitev, ki jo je mogoče doseči le s pomočjo široke m temeljite diskusije. Zlasti je premalo razumevanja za včlanjevanje in finančne zadeve, ki sta vendar dve nadvse resni vprašanji. Znano je, da je veliko številu delavcev, ki se sicer z navdušenjem udeležujejo sindikalnih borb, niso, pa člani nobenega sindikata. Nobe. nega dvoma ni. da so se ti delavci postavili na napačno stališče in da nezavestno pomagajo gospodarjem, ki stalno stremijo za lem, da bi onemogočili delovanje sindikata in ga uničili ter za to ne sledijo sredstev. Sindikalni aktivisti imajo j večkrat pasivno zadržanje vajo, da bi jih pridobili za sindikat. Na splošno se smatra, da tega tako številnega dela delovnih ljudi ni mogoče pridobiti. Nedvomno je to velika napaka, ki jo je treba čimprej popraviti. Mesto te množice delavcev je v novi Delavski zbornici CGIL, ki je razredni sindikat, ki najbolje zastopa njihove koristi. Zato naj bo, poleg temeljitega razčiščen j a vseh nesporazumov in nerazumevanj s pomočjo široke diskusije, ena glavnih nalog vseh aktivistov in članov sindikata ta. da v času, ki nas še loči od kongresa in tudi po ujem, posvetijo posebno skrb delovnim ljudem, ki iz katerega koli razloga niso sindikalno organizirani in jih privedejo v veliko družino CGIL. S tem se bo tudi tržaška nova Delavska zbornica povečala in okrepila, kar ji !)o dalo inožrrost, da laže in z večjim uspehom vodi borbe v korist tržaških delovnih ljudi. Prvi uspehi rekrutacije V naši partiji se je začela kampanja obnavljanja izkaznic in rekrutacije za leto 1958, ki mora biti v počastitev velikega Oktobra letos posebno uspešna. Čeprav so se številne sekcije že lotile dela, je prva prišla do cilja sekcija na Barricri, ki je že 100-odstotno obnovila izkaznice svojim članom ter poleg tega pridobila šest novih tovarišev. Istočasno se je začela kampanja Zveze komunistične mladine v kateri je prvi 100-odstotno obnovil izkaznice krožek pri Sv. Ani, ki je obenem vpisal v organizacijo trideset novih mladincev in mladink. Ti uspehi naj služijo v vzpodbudo vsem tovarišem in organizacijam partije in mladine, da letos razvijejo izredno kampanjo pridobivanja novih Še dve sekciji lestvice izven ampanja nabiranja prispevkov za naš tisk, se, čeprav počasi, še vedno dobro razvija Iz zadnjih prispevkov, ki so bili poslani naši osrednji upravi, je razvidno prizadevanje zlasti tistih sekcij in celic, ki so bile zaostale. Tokrat so dosegle in tudi nekoliko presegle cilj sekcije Barriera, Boljunec in Sv. Alojz, dočim se je število sekcij in celic, ki niso še ničesar poslale, skrčile na sami dve. Edinole Repentabor in Mačkovlje se še nista oglasili; prepričani pa smo, da tovariši ne bodo hoteli ostati izjema v vrsti vseh ostalih požrtvovalnih tovarišev in da bodo v kratkem izpolnili svojo obvezo. Vse bolj smo tudi prepričani, da je mogoče najti razume- članov, primerno velikim nalo- 1 vanje in prispevek pri vseh na-gam, ki stoje pred tržaškimi j šili prijateljih in simpatizerjih, komunisti. j ki dobro poznajo težave in po- Objava Italija-ZSSR Združenje za kulturne slike s Sovjetsko zvezo, Italia-ZSSR pričenja kampanjo vpisovanja za leto 1957-58 v počastitev 40-letniee ustanovitve sovjetske države. Kdor pristopi v organizacijo ima pravico do: a) 10-odstotnega znižanja vene pri nakupu knjig revij Združenja : li) znižanega prispevka pri posojanju knjig; e) vstopa na razne kulturne manifestacije Združenja ; č) brezplačnega prejemanja raznih revij in informativnih publikacij. Dne 25. junija 1958 bo v ok-viru osrednje organizacije žrebanje med člani, ki so poravnali izkaznico. Trije izžrebani člani bodo imeli pravico do brezplačnega turističnega potovanja v ZSSR Za vsako pojasnilo se obrnite do i na sedež Združenja v ul. S. Ni- -10. 1917 - 1957 OBLETNICA OKTOBRSKE R EVOLUCIJE Jutri, X- nedeljo 10. novembra s pričetkom ob 15.30 bo teh delavcev in si rie prizade- colò 11, II. tel. 29-403. Siri se solidarnost okrog delavcev v borbi Pogreb tovariša Rika Malalana Izgube ljubljenega tovariša Rika Malalana, enega najbolj cenjenih in spoštovanih članov in voditeljev našega gibanja, dolgo ne bomo mogli preboleti. Spoštovali smo ga ne sami mi, marveč vsi. ki so ga poznali, pa najsi bodo prijatelji ali politični nasprotniki. To je dokazal tudi njegov pogreb na katerega je prihitela velika množica ljudi, ki jih vseh naš posnetek ni zajel. Kot je bilo njegovo življenje vzgledno, človekoljubno in pošteno, tako je bil tudi pogreb vreden človeka, kakršen je bil nepozabni Riko Malalan. v Ljudskem domu v Sv. Križu Svečana proslava 40. obletnice Oktobrske revolucije Spored : ^ Boljunec, Barriera in Sv. Alojz dosegle cilj trebe našega tiska. Uspeh za-visi le od dobre volje in prizadevanja tovarišev in dobro organiziranega dela, ki si ga je treba med seboj tako porazdeliti, da ne bo nikomur težko. Ne dvomimo, da se bodo zamudniki sedaj, ko se kampanja bliža koncu, potrudili in v kratkem dosegli svoj cilj. V' tem tednu so bili dostavljeni osrednji upravi naslednji zneski: sekcija Barriera: celica Gattaruzzi 14.225, cel. De Rosa 5.900, cel. Gigante 2.650. cel. Gojak 2.950, cel. Martinuz-zi 1.000, iz raznih pobud 3.875 : skupno je Barriera tokrat poslala 30.500 in s tem presegla čili 100.000 lir.Nadalje so poslale: ladjedelnica Sv. Marka 10.910, Accgal 2.000, Nabrežina 1.500, Pončana 3.900, Arzenal 5.650, Tomažič 11.330, Bo-1 junec 10.000 in Sv. Alojz 5.710. ZA TEDEN DNI 1 ^ : J F Sobota, 9. - Teodor, Sebisl Nedelja, 10. - Trifori, Golob Ponedeljek, 11. - Martin, vorm Torek, 12. - Martin, Soča Sreda, 13. - Stanislav, verska Četrtek, 14. - Serapijon, B8 slava (zadnji krajec) Petek, 15 - Leopold, Jerica O d Lestvica Otvoritev: kriška godba Govora Karla Š1ŠKOVIČA in Artura CALABRIA ki bosta govorila o političnih, socialnih, gospodarskih, znanstvenih in tehničnih pridobitvah Sovjetske zveze Godbeni koncert Zbor iz Saleža Recitacija Zbor s Proseka-Kontovela Recitacija Zbor iz Trebč Pionirski glasbeni trio Orkester: venček slovenskih narodnih Zbor iz Križa Zaključek: nastop zbora in orkestra V abljeni vsi Križani in okoličani! Lestvica v odstotkih je sedaj naslednja : Občine 151 odst.. Sv. Ana 110 odst.. Sv. Ivan 126 odst., Milie 117 odst., Pončana 114 odst.. Sv. Jakob in Trebče po 101 odst., Kolonkovec 102 odst., Curiel 101 odst., Magdalena, barriera. Dolina, Dom jo. Do Ijunec in Sv. Vid po 100 odst., Rojan 01 odst., Barkovlje 87 odst.. Skedenj 80 odst., Tomažič 69 odst., Acegat 68 odst., Pratolongo 55 odst.. Sv. Vid 48 odst., Greta 36 odst.. Sr. Križ in Zgonik po 35 odst., Prosek 32 odst.. Tovarna strojev 2t odst.. Nubrežina-Šempolaj-Devin 15 odst.. Sv. Marko 12 odst.. Arzenal 11 odst. Kot že omenjeno, se v lestvico še nista vključili Reperita-bor in Mačkovlje. ! pet kc vižj ruski ovešk Dl\to;i taške Zgodovinski dnevi 9. 1563 je bilo v Wittemb1 gu dotiskano Dalmatin0)e slovensko Sveto pismo | tl. 1821 se je rodil satelj Fedor M. ski. Umrl 'e leta 1881. 1887 so bili obešeni čiC ški mučeniki. I'9i20 je bila podpisana UM ' pallska pogodba. *kar tiš S bledle diski 11 stave RADIO ODDAJE edržav ' veli 6 dni -• 'lanu. SOBOTA: 12. Življenja "o srn usode: «John Diefenbaker» k dik; 1.6, Hadij Jka, univerza: O- zdi- anoviti stvu in higieni dela: «Sk^e z|)( za zdravje v tovarnah» - j 6ni|ju 'k v [ Sožalje Tovarišu Rudiju Petelinu in družini izrekata prosetno društvo «A. Čebulec» in sekcijski komite KP pri Magdaleni iskre, no sožalje ob izgubi drage matere. Sožalju se pridružuje u-redniški kolektiv «Dela». Načrt za boljše poznavanje sovjetske stvarnosti Oddaja za najmlajše: Glavi Turk-Saša Rudolf: «Miško : . vrag,». Igrajo člani Radiji Zaiu ga odra - 19.15 Sestanek s I l|‘m S1 slušalkami - 20.30 Orkes» naše Melachrino in Chacksfield Mučilo NEDELJA: 9. Kmetijska 1 ii de]a daja - 10. Prenos maše iz 5:1 niče sv Justa - 13 30 Gla5 po željah - 47. Slušna «< ClJsl Woìfang Altendorf: «S uzbe ,° s * pištola». Igrajo člani Radiji* l‘j° er ga odra - 20.30 Zvočni nn.zs na 22. Nedelja v športu Ravna PONEDELJEK: 12. Iz I8 k|anie čevih zapiskov: «Hudi časi» ls vp|i] 13.45 Samospevi jugoslov» itp,. ■kih skladateljev - 19.15 Rad' ^ J. ska. univerza: Kako nasta' "zl<‘ dnevnik: «Kako organizira8 Prv‘ dnevnik - uredniški del» - 20' z 7 Beethoven: «Fidelio». opera bari 2 dej. - 22.45 Oktet Baron * k liot. 1 TOREK: 12. Predavad|ule pr aw oje belimi medved-' > Ič.i ,n res «Srečanje z 13. Glasba po željah - iv-ji Pisani balončki, radijski tc' ' ’f nik za najmlajše - 19.15 Zdr*>’ ”aj'-niški vedež - 22. Italijani*1 ^dek slovenski kulturni stiki sk8 'ene stoletja: dr. Janko Jež: «5' 'ganiza ron Žiga Zois in doba nie-' CGI1 vega mentorstva» SiREDiA,: Žena in dom, ljR. zornik za žensk! svet - 18. Jv virski mojstri - 19.15 Sola . vzgoja: «Kam vodi izobilje-* ' »rgai 20.30 Melodije iz operet m ■'Rednj vij - 21. 'A. Caillevet-R. 'j H.e L Flers: «Lepa prigoda», kol*1' 1 zas|e, dija v 3 dej. Igrajo člani Ra' A, odra - 22.44 Koncert za viol*11 in orkester - izvaja violin*’ Kare, Rupel ter Orkester i. ; ljanske filharmonije. ^'čj' ČETRTEK: 12 Potovanje ' boriti Italiji: Turistični razgledi 11 in ria Adriana Bernonija - I3' «lne p začarane police: «Kača V kol pma - 19.15 Radijska univeU oVa ^ Po splošni stavki delavcev kovinarske stroke, ki se ie vršila prejšnji teden, je bila v sredo s strani obeh sindikalnih organizacij napovedana stavka vseh tržaških industrijskih delavcev v podporo težki borbi, ki jo že mesece vodijo delavci obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Stavka je zelo dobro uspela. Žal je pa trajala le eno uro in, čeprav je bila kompakta, ni mogla z do-voljno učinkovitostjo izraziti razpoloženja vsega tržaškega delavskega razreda, ki ve, da je borba delavcev CRDA in Arzenala upravičena in obsoja nepopustljivo stališče delodajalcev. Delavci CRDA in Arzenala še dalje delno stavkajo vsak dan. Da bi pa mogli zmagati, je potrebna odločnejša akcija vseh delavcev in aktivna podpora vsega prebivalstva. Naša slika prikazuje enotno zborovanje, ki je bilo ob priliki stavke kovinarske stroke pretekli četrtek. fjl e rini je odpotovala delegacija osrednjega Združenja Ita-lija-ZSSR v Moskvo, da prisostvuje proslavam v počasti-lev 40-ohletnice ustanovitve sovjetske države. Tržaško pokraji-sko sekcijo zastopa prof. Ernesto Wciss. ki ho ob svojem povratku predaval o svojih vtisih - potovanja v Sovjetsko zvezo. V okviru proslav 40-letmce Oktobrske revolucije ima tržaška pokrajinska sekcija Italija-ZSSR v načrtu razne kulturne manifestacije in pobude, da bi prispevala k čim večjemu spoznavanju sovjetske stvarnosti. V /rihodnjih tednih bo Zdru- i j ; J, t,.r ženje priredi Id predavanje italijanskega slikarja o «slikarski i umetnosti v SZ». Nadalje ima [ v načrtu tudi razna predavanja i s področja sovjetske tehnike, j znanosti, kulture, gospodarstva ! itd. Predavanja v proslavo 40-letnice odpotovala delegacija, ki bo oh povratku poročala o tem na predavanjih in sestankih. V čast 4(>-letnice ho Združenje utrdilo svojo organizacijo z 1 zpostavitviio mreže svojih za- I stopnikov v vseh mogočih kra razdeljevanjem pri- pre se 1 e me ’dikali ilftto lj Izumi v zgodovini civilizacij ; . «Plug» - 21. Ilustrirano pr^ M . vanje: Iz zgodovine Viking’ VoJe «Izvor tega naroda» - 2> 1 zelo Čajkovski: Hrestač - suita lako PETEK: Predavanje: «P1 'sli m silia, nova brazilska prestj 1 0rga Di Vittorio je umrl (Nadaljevanje s 1. strani) delovnih ljudi vseh kategorij, delavcev, kmetov, uradnikov za prijatelje in nasprotnike, simbol vrlin, velikodušnosti, borbene sposobnosti, želje po osamosvojitvi potrebe po pravičnosti, mržnje do izkoriščanja, revolu. donarne zavesti proletariata in širokih ljudskih množic, branilec in neutrudni zagovornik sin. dikalne enotnosti, ki je hotel, da bi bila s sindikalno konsti-tuanto, februarja 1956, obnovljena v Trstu enotna organiza cija delovnih ljudi, naslednica in dedič slavnih borb Delavske zbornice iz protifašistične dobe.» V sredo popoldne je bil v Rimu slovesen pogreb velikega pokojnika. Bil je zares velik in slovesen pogreb, kakršnega zlepa še ni videl Rim. vsaj delavski Rim ne. V sprevodu, ki je bil dolg nad en kilometer so nesli nad 300 vencev, med katerimi je bil tudi venec naše federacije in morje zastav. Za krsto pokojnika so korakali vi- soki predstavniki italijanskega političnega in kulturnega sveta, ministri, poslanci in senatorji, predstavniki političnih in sindikalnih organizacij, odposlanstva vseh pokrajinskih Delavskih zbornic in federacij KPI — in pa množica, nepregledna množica delovnega ljudstva, ki je iskreno in tiho, z veliko žalostjo v srcu, spremljalo na poslednji poti svojega ljubljenega učitelja in velikega voditelja. Večna slava njegovemu spominu ! O temi «40 let sovjetske ob lasti» je v okviru teh proslav že govoril pred kratkim Franc Gombač na Proseku, v Ricma-njih in Školjctu, Vittorio Poe cecai pa v krožku «Pisoni», do. cim je ing. Ato Braun govoril v Podlonjerju o temi «napre dovanje tehnike v SZ in umet ni sateliti». Druga njegova pre davanja so v načrtu v krožku Doma pristaniških delavcev dne novembra in v Čamporah 13. novembra ; enako predavanje bo tudi v Križu, dočim ho v Trebčah govora o 40 letih sovjetske, ga gospodarstva. Sledila bodo v ostalih krajih in krožkih našega ozemlja predavanja C. Tonda o 40 letih sovjetske uprave, E. Radicha o socialnem za-vorovanju v ZSSR, dr. Sajo-vitza o gospodarskem napredovanju, prof. E. Weiss in V Pavletiča o šolstvu v SZ, prof. P. Seme o 40 letih sovjetske države, J. Gerbec o 40 letih' ljudske kulturne dejavnosti ter še druga o kmetijstvu, kinenra-tografiji, ženskih vprašanjih Prve dni decemhra ho v Neaplju srečanje predstavnikov italijanske in sovjetske kulture, kjer se bodo obravnavala vprašanja medsebojnih kulturnih stikov. Tudi iz Trsta bo Slovensko narodno gledališče v Trstu V soboto 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Krstna predstava Prihodnjo nedeljo drama v treh dejanjih Spisal: prof. J. Tavčar Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar V nedeljo 10. t. m. oh 16. in oh 20. uri v Avditorju v Trstu, v torek 12. t. m. ob 20.30 v kinodvorani s Skednju, v sredo 13. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah PONOVITEV Prihodnjo nedeljo Za nedeljsko večerno predstavo v Avditoriju veljajo izkaznice «Z». stopnie. Posebno skrb bo tržaška sekcija Ilalija-ZSSR posvetila širjenju tiska, ki obravnava vprašanja iz življenja in dela sovjetskega ljudstva. Združenje vabi vse svoje pri. jatelje in podpornike, da vza-I mejo na znanje njegov načrt ; ter po svojih močeh pomagajo pri uresničenju teh pobud in s tem prispevajo k širjenju medsebojnega spoznavanja med tukajšnjim in sovjetskim ljudstvom. niča» - 13.30 Glasba po želi - 18.25 Orkester Roger Rogefj H9.15 Utrinki iz znanosti tehnike - 21. Umetnost in P1 reditve v Trstu - 22. O g1 Sa , d> sile / ‘.''lični Uk n bilih: prof. Pavle Merku: P 'nu ' 'Gn j a bila: «Trombenta, pozavna _ tuba» - 22.15 Večerne melodii 1 «klen J 'j KINO Počastitev sovjetskih borcev Prosek 19.30: & Si seč.em d* Sobota, 9. nov. ob dém nevest za tov (Sette spose per s fratelli): barvni film G.M. Nedelja, 10. nov. ob 16. uf se ponovi. .. 'i Pod okriljem Mladinskega krožka na Opčinah bo jutri v nedeljo 10. norembra ob 16 uri komemoracija padlih sovjetskih borcev, ki so se žrtvovali za stvar svobode in demokracije. Proslava bo pred spomenikom na njihovem skupnem grobu. Ponedeljek, 11. nov. ob 16. *»,IW «Veliki zapeljivec» grande seduttore); baP film Lux, Sreda, 13. nov. ob 19.30: «P na ponarejevalce» (CaC ai falsari); film Univef’1 Zbirno mesto ho ob 15. pred Prosvetnim domom Opčinah. Vabljena je mladina in prebivalstvo. “Ploha,, v Trebčah „š*’;l bi 1 In ha Mladina prosvetnega drU“ . , Lonjer-Katinara uprizori l) v soboto 9. t. m. ob 20.3® . Ljudskem domu v Trebčah ;e-■.« trovičevo veselo vaško tr1’1 janko «Ploha». Vljudno vabimo k števil11* deležbi. Zahvala Družina Wilhelm-lirovatin se zahvaljuje vsem, na kakršen koli način počastili spomin naše nepoz matere kii0 ab»e IVANE WILHELM Posebna zahvala predstavnikom v odstva tržaške racije KPI in openskim tovarišem. ŽALUJOČA DRUŽINA fede r bi '"jajo. nOsti. S' Por ( Uroči nosti , °draž 4% v bhžavi °elave ali tak *‘rani, Ko e, / ‘^oijsk ''Die "Ni usi Orgai 'Pokra Ne in Se lai ^tiluj fPju in f5"i v “°treb iriez ir i 'JU tel Sfi ti. >ik ;P*nri Ost ; °rgai Uier .kovin ID"!'* D1" v» slro Lv «d N z ‘u n '»r £