Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V torek, dne 23. avgusta 1927 St. 188. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina ^tov ^mm^^	^^^m m.	--Ceneoglasov
S£0 VENEC
za državo SHS
celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
ln 2 D. ve£|l oglasi
mesečno 20 Din	HB	tf^MB	M	M	nnd4Jmmvtiln.
polletno 120 Din ^iSllM^ JVV	M	flKBl jH| ^ flGff	g ^BM	po Din 2-30. veliki
po 3 ln 4 Din. v urednISIcem delu vrtflca po 10 Dto
mesečno 33 Din	dBBIV ^gf^ mSESO^	flHBMAfV	^ fl^HHi^P ^^^^^^	p Pri večjem P
nedeljska Izdalo
S tedensko prilogo	»Iluslrirani Slovenec«
Inozemstvo 100 D	ir^ * * * v Z* v	dneva po pramIKu
Uredništvo /e k Kopitarjevi ulici št. 6 111 Bolcoplšl se ne vračajo. ne franki rana pisma se ne sprejemata Uredništva telefon št. 20u0, apravnlštva št. 232H
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.il. 6 - Čekovni račun.- Cfublfana štev. 10.650 In 10.34» za lnserate. Sarajevo St. 7363, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj št. 24.797
K manjšinskemu kongresu.
Včeraj se je začel in jutri se bo končal III. kongres narodnih manjšin. Bilanca bodo razne resolucije. Slovenci, Hrvati in Srbi so na njem zastopani iz najrazličnejših držav; naš rojak rimski poslanec dr. Vilfan posluje celo kot predsednik. Zanimanje nas Slovencev za manjšinsko vprašanje ima ta posebni značaj, da ga ni številčno tako majhnega, a razdeljenega naroda kakor tudi, da večina — Slovenci v SHS — stoje nasproti nemški manjšini in sta se vlogi iz bivše Avstrije zamenjali. Četudi pa ne čakamo na končni izid tega kongres' , se vendar zdi, da lahko trdimo naslednje:
Dosedanji razvoj je v teoriji in praksi dokazal, da je vprašanje strogo politično, da se za las ujema z ostalo mednarodno politiko držav, da so torej vsake sentimentalnosti ilu-zorne. Z drugimi besedami: odločevala je i tu politika velesil in njeni interesi. Anglija kot pred vojno smatra i po vojni to zadevo kot teritorijalno in nc narodnostno; njena deviza se v bistvu ni izpremenila: ukloniti, potem pa prepričati, da je v britskem imperiju pravzaprav — dobro biti! Buri docent! Francijo bi zastonj kdo prepričeval, da obstoja poleg francoske v državi še kaka druga kultura. Realni nemški politiki Stresemanovega kova so v lo-carnski pogodbi šli kratkomalo preko zahteve večine politikov-kolegov, ki so zahtevali vsaj zagotovitev kulturne avtonomije Alzacije in Lotaringije, na dnevni red; kajti ta stran je bila — indiseutabel!
Nemčija oziroma njena gospoda v zunanjem ministrstvu je mnenja, da manjšinsko vprašanje v notranjosti države vkljub humanim določilom weimarske ustave ne obstoja. Kajti »ne sme se pozabiti, da so narodne manjšine v Nemčiji majhne, da pridejo z ozirom na državni narod komaj — v poštev; da žive v Nemčiji med državnim jezikom in kulturo, ki ima na nje večjo privlačno silo kot bi se to dogajalo — v drugih državah!« Njen tisk označuje n. pr. izpreminjevanje rodbinskih imen na južnem Tirolskem kot akt barbarstva, kar brez dvoma je; a razumljivo mu jc, da lužiški Srbi že desetletja in desetletja žive pod — dvojnimi imeni!
Pa vzemimo končno izhodišče novega mednarodnega evropskega položaja — mirovne pogodbe. Dodatna pogodba, ki se bavi z varstvom narodnih manjšin, izjavlja prepričanje zaveznikov, da Italija v svoji tisočletni kulturi manjšin ne bo zatirala in se torej ta pogodba na njo ne nanaša.
To je torej eno.
Drugo: Dosedanja praksa je pokazala, da Je odločevala ne kaka splošna norma, ampak politika držav k državam. Sovjeti so potrebovali Nemčijo in Berlin Moskvo. Diplomatična poteza Čičerina je bila, da je dal Nemcem ob Volgi — samostojno republiko! Nemčija je hotela na severu samo prijatelje, prvi prag pa so Danci. Zato je ustregla zahtevam danske manjšine in dovolila celo učiteljem iz Danske poučevanje v Nemčiji. Ko je začelo približevanje Francije in Nemčije tvoriti konkretnejše oblike, so sc zastopniki Nemcev v Češkoslovaški, — kjer pa o zatiranju naravno ni bilo nikdar niti govora! — sprejeli v vlado. Baš v času, ko so se krepkeje demonstrirala jugo-slovansko-nemška pogajanja, je izšel predlog o kulturni avtonomiji koroških Slovencev in lord Rothermere obtožuje Češkoslovaško kot advokat Budimpešte, da Praga v Slovaški, kjer 740.000 Madjarov poseduje 8 dnevnikov, 18 tednikov, 824 ljudskih in meščanskih, 5 srednjih, 9 trgovskih, 19 indust. šol, ki imajo v zbornici 10 poslancev, 300.000 Slovakov pa v sedanji Madžarski sploh — ne obstoja in 3 milijone Slovakov v bivši državi ni imelo niti 1 srednje ni 1 narodne ljudske šole in 1910 le še — 2 poslanca, da torej ta Češkoslovaška izvršuje nad viteškim narodom — nasilje. In končno je med manjšinami samimi govor o realni politiki. Baltiški in romunski Nemci, njim na čelu gospod Brandsch, trdijo, da v solidarnosti proletarske manjšine ovirajo gospodarsko močnejšo na potu do udejstvo-vanja najvišjega programa, da se torej na kongrese dopuste le slednji. Kar sc mimogrede rečeno, ne protivi niti intencijam židovskih manjšin.
Tretjič: Francija po letu 1870. jc dokazala, kaj zmore smotreno zamišljena propaganda. Ta zgled ad verbum posnemajo sedaj nemške narodne manjšine. Minus za nas Slovane, za Jugoslovane še posebej, jc na dlani: Če jc g. dr. Kratt ob 10 na voiivnem shodu pretepen, položi ob 11 Wolflov biro vest na
mizo vseh nemških uredništev; in če je italijanski vojak ustrelil Francoza-tihotapca, servira Havas novice ne samo vsem francoskim, ampak svetovnemu tisku. Ustreljen namreč ni bil tihotapec, ampak — Francoz! Z eno besedo: gre za propagando in njene arganizacije. Konkretne oblike narodnih manjšin pri tem delu so pa tele: Narod doma mera pojmovati svoj narod v tujini kot celoto brez razlike političnega prepričanja; zgodovina pa kaže, da je prvo skrb polagati ohranitvi tkzv. ljudstva, t. j. kmetskega, srednjega prebivalstva. Najsi-jajnejši vzgled so doprinesli Poljaki v bivši Pru-siji; narod je ostal, a bivša nemška, z uradni-štvom in priseljeništvom napolnjena mesta so enako čez noč v novi poljski državi postala — poljska! Slovenska oziroma jugoslovanska propaganda za cilje naših manjšin, spremljana od
splošne naše mednarodne politike, sc žal — še ni rodila.
Končno: gre za našo mednarodno politiko, vzgajanje naroda, brez ozira, kje se njegovi deli nahajajo, za njo. In tu vemo: Alzacija Lo-taringija je bila 50 let izven Francije, a narod se jc stalno vzgajal v veri, da sc odtrgana hčerka povrne. Nemci se vzgajajo v zavesti, da sta gornja Šlezija in ozemlje koridora samo začasno poljska, da pa je v politiki treba časa in vztrajnosti. Mi pa imamo pisane liste svoje zgodovine, ki prepričuje nas in svet, da je politično zedinjenje Jugoslovanov šlo počasi, a brezobzirno naprej. To je bil pravec dosedanje, a ostane bodoče naše zunanje politike. Za njo vzgajati celotni narod! to je naša zadnja, a velika resolucija, ko spremljamo zborovanje ženevskega manjšinskega kongresa. Dr. Č.
Saniostalnj demokratje nam zatrjujejo, da daje firma Teslič po 50.000 Din mesečno za stranko. Toda s tem se komaj plačujejo stroški strankinih pisarn. Zanimivo pa je tudi vprašanje, zakaj plačuje Teslič tako velike vsoto za stranko? Navadno je tako, da roka roko umiva. Tudi zemljoradniška stranka, posebno tako zvana komunistična struja med njo, trosi več denarja, kakor trosijo stranke, ki denarja od nikoder ne dobivajo.
Zato se nam zdi popolnoma opravičena zahteva, da je treba preganjati ne samo korupcijo posameznih oseb, ampak tudi korupcijo, ki se pojavlja pri nekaterih naših političnih strankah. Tu se bo našlo veliko gnoja!
NEPOŠTENE NACIONALIZACIJE, P0DPI-RANJE ITALIJANSKEGA KAPITALA IN BAKšIš OD INDUSTRIJE.
Pri nas na Slovenskem so še nepojasnjene tudj marsikatere temne zadeve. Nekatere industrije in banke so dajale sainostalnj demokratski stranki veliko vsoto na razpolago. Zakaj? Prišel bo čas, ko bomo tudi na to vprašanje zahtevali in dobili odgovor. Hočemo poštenosti v vsem javnem življenju, tudi v gospodarskem! Upamo iu nadejamo se, da v tem volivnem boju nobena industrija ne bo tako kratkovidna, da bi z denarjem ali agitacijo podpirala nam nasprotne stranke.
Nerazjasnjeno so še tudj marsikatere nacionalizacije. Nedovoljeno1 je iz državnega in narodnega stališča, da nekateri jemljejo denar za to, da lahko tuji kapital pod lažno narodno firmo neopaženo deluje med nami naprej. Posebno pa bomo pazili na to, da ne bodo niti Slovenci, a tudi ne Nemci s svojimi imeni krili italijanskega kapitala med nami. Vsi vemo, da Italijani potrebujejo kapital doma, a da ga vsiljujejo med nas; to se dogaja samo iz političnih ozirov. Narodnih izdajic ne bomo trpeli, najmanj v službi kapitala. To je treba danes glasno povedati, da se nikdo ne bo mogel pozneje izgovarjati, češ, nisem vedel, kako dalekosežnega pomena je to. Zal, a tako je dejstvo. Italijani nočejo biti naši prijatelji, in zato je nevarno in nedovoljeno, na kakršenkoli način pomagati kapitalu nenaklonjenega naroda, da si utira svobodno pot v našo domovino!
Nacionalizacije pa tudi tam niso. opravičene, kjer so se ž njimi okoristile samo politične stranke. Ako javni interesi zahtevajo ali so zahtevali, da se kaj nacionalizira, potem mora korist iti v javne svrlm, ne pa v politič-no-strankarske svrhe. Po volitvah se bo v tem oziru marsikaj zgodilo, kar Imi Slovencem in poštenju v čast, a političnim strankam mogoče neljubo. Toda mi bomo strogi in neizprosni!
ZAKAJ SE PRIBIJE V10 JEZI?
Finančni odbor je zopet sklican za četrtek. V njem imajo večino opozicioualni poslanci. Vodi pa jih Pribičevič. Ker je opozicija v večini, vlada seveda ne more ž njim delovati, za to nima njegovo delovanje in zborovanje nobenega pomena več ali vsaj ne drugega kakor nagajanja. Četudi govori opozicija o tako resni stvari, kakor je današnja gospodarska kriza, vendar so to le demonstracije, ker ta opozicija nima namena pomagati, ampak vladi delati težave. Dne 11. septembra bo že vlada dobila novi parlament in v njem svojo večino, s katero bo lahko začela tudi reševanje gospodarske krize. Vse pa, kar se sedaj godi v finančnem odboru, je le jeza opozicije i u poslancev, katerih mandati so na vse večne čase izgubljeni.
V zadnji seji finančnega odbora je bil najbolj glasen vodja samostalne demokratske stranke g. Pribičevič, ne toliko zaradi gospodarske krize, kajti za njo se njegovi krogi presneto malo brigajo, kakor zaradi volivnega nasilja. Pri nas v Sloveniji ni nasilja, a tudi drugod več strankarskega kot vladnega. Pribičevič ima svoje posebne razloge, da se jezi na sedanje volivno nasilje. Njegova stranka jo, to je gotovo in dokazano, pri zadnjih volitvah v Zagorju, v Liki in v Srenin kradla drugim strankam kroglice in jih presipavala v svoje skrinjice, a zdaj tega ne sme, sedanja vlada tega ne dopušča. To je »nasilje«, zaradi katerega SDS tako kriči. In zraven je g. Pribičevič še tako drzen, da preti z revolucijo. Kajpada, narod komaj čaka, da bo začel za g. Svetozarja Pribičeviča z revolucijo, da bo potem lahko njegova stranka svobodno in neovirano kradla drugim volivne kroglice. Zopet en dokaz, da je od resnosti do smešnosti res samo en korak.
»ČETRTA STRANKA.«
Veliko se danes govori o četrti stranki, ki »e bo bajt: po volitvah napravila \7. obstoječih vladnih strank. Toda govori se res veliko, a
Veličastna ljudska manifestacija za SLS ¥ Ptuju in Ormožu.
Važen programatičen govor dr. Korošca.
KRASNO USPELI ZBOROVANJI DR. KOROŠCA V PTUJU IN ORMOŽU. DR. KOROŠEC 0 ZUNANJEM IN NOTRANJEM POLITIČNEM POLOŽAJU. VAŽNE IZJAVE NAČELNIKA SLS 0 RAZMERJU i)0 ITALIJE. IZJAVA 0 TAKO ZVAN1 ČETRTI STRANKI.
Maribor, 22. avgusta.
Včeraj je doživela ideja SLS nove triumfe. Tisočglave množice naših mož z Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz so že vnovič izrekle svoje neomajno zaupanje, so ji zagotovile pri bodočih volitvah popolno zmago.
V Ptuju se je vršil shod v nedeljo dopoldne ob 10 v veliki dvorani društvenega doma. Dvorana je bila že davno pred začetkom nabito polna z galerijo vred, tako da se je zbrala velika množica zunaj na hodnikih in na prostem. Bili so zastopani vsi stanovi: delavci, kmetje, meščani in uradništvo. Prihod dr. Korošca so vsi navdušeno pozdravljali.
Shod je otvoril g. Franc Z u p a n i č iz Slovenje vasi. Podal je takoj besedo dr. K o -r o š c u , ki je izvajal:
SMERNICE NAŠE ZUNANJE POLITIKE.
Hočem danes nekoliko govoriti o našem notranjem in zunanjem političnem položaju. Slovenska ljudska stranka je že od početka, odkar je v sedanji državi, imela svojo linijo v zunanji politiki. Njeno načelo jo bilo prijateljstvo s sosedi in mirol' ibnost. Mnogo strank ni bilo z namj istega mnenja. Danes pa je smer, katero jo SLS že dolgo zasledovala v zunanji politiki, popolnoma prodrla in danes se vodi zunanja politika naše države tako, da smo tudi mi z njo zadovoljni.
Napram Italiji je bila naša država do skrajnosti popustljiva. Dali smo ji vse kot sosedu, s katerim hočemo v miru živeti, dali smo ji meso od lastnega telesa, da bi imeli mir in si zagotovili svoboden razvoj v državi. Pa je bilo vse zastonj, kljub vsem žrtvam od naše strani smo izpostavljeni neprestanemu izzivanju!
Letos je pretila celo nevarnost, da pride med nami in Italijo do vojne. Ko jc bila nevarnost na višku, je SLS veliko storila, da se je ohranil mir. Poslanec SLS je bil v Budimpešti in tam je zasigural politiko prijateljstva sosedstva, bil je v Sofiji na Bolgarskem, da pridobi bratski narod in politike za to, da pozabijo, kar jc bilo in da so začne politika bratskega sosedstva in prijateljstva. Najnovejši sestanek našega kralja z bolgarskim čarom je dokaz, da ta smer zmaguje. Mi si moramo zasigurati dobra prijateljstva in zavezništva, obenem pa biti vedno dobro pripravljeni, da nas kdo ne preseneti.
Situacija se je v tem oziru začela izpre-minjali, ko je prevzel zunanjo politiko minister, ki je ena naših najboljših glav, kar se tiče zunanje politike. Pričelo se je misliti tudi na zbližanje z Nemčijo, ki sicer militaristično ne pomeni mnogo, pač pa gospodarsko in finančno. Iu še to je, da čuti Nemčija napram Italiji isto, kar mi, da ima iste bolečine kakor mi ter z bolestjo gleda na raznarodovanje zasužnjenih bratov, enako kot mi!
Naš zunanji minister dola na tem, da so prijateljstvo s Francijo čim bolj poglobi. Francija jo danes najmočnejša država v Evropi, ona vodi evropsko politiko in naše medsebojno prijateljstvo mora postati čim tesnejšo.
Sami vidite, da nam je ta smer v zunanji politiki, ko sj pridobivamo okrog same prijatelje, prinesla to, da politika fašizma ni več tako izzivalna, kakor pred dvemi ali tremi meseci. Mislim, da 110 izdam iioIhmio tajnosti, če povem, da je danes italijanska oiicieiua politika že za to. da se med nami vso razčisti
ter se medsebojni odnošaji izboljšajo. Težko je sicer onemu, kj nas je neprestano dražil in izzival, podati roko, gotovo pa je, da je ne bomo odbili ter storili vse, da ne nastane krvav ples. ampak da se vsa vprašanja mirno rešijo. Bilo bi hudodelstvo tirati narod v vojno.
Slovenska ljudska stranka je to našo sedanjo politično smer ves čas propagirala, zadnje čase je v njej celo soodločevala ter jo bo vedno podpirala. SLS je sicer mala stranka, vendar ni vseeno, kako mnenje ima ona o zunanji politiki. Ona predstavlja narod, ki stoji na meji treh držav. Naše mnenje v zunanji politiki je treba upoštevati in dosedaj je bilo tudi vedno upoštevano. (Viharno odobravanje v dvorani.)
ODLOČEN BOJ KORUPCIJI.
Stojimo pred novimi volitvami, ki so prišle malo nepričakovano. Kdor je nekoliko natančneje gledal na naše parlamentarne in pa strankarske razmere, je videl, da imamo v političnem iD parlamentarnem življenju v ospredju ljudi, ki niso čistih rok. Mnogo je bilo politikov, o katerih sc je vedelo, da se dajo kupiti. Javnost je to dobro vedela ter se je o korupciji dovolj govorilo.
Človek, ki je telesno gnil, ne more začeti novega življenja, dokler vse gnilobe neusmiljeno ne izreze iz svojega telesa. Isto je z našim parlamentom, kateremu se je šlo za biti ali ne biti. Brez parlamenta — v diktaturo — to bi bila usodna napaka in proti temu so bili vsi odločujoči faktorji. Odločitev je padla za operacijo — za volitve, ki bodo parlament izčistile.
Marsikdo prigovarja, zakaj se ne gre v volitve javno z geslom: boj proti korupciji. Ne bi bilo ugodno s tem celo Evropo opozarjati na to, kar nas boli. Vodi se pa dejansko boj z geslom: vse, kar je gnilega, mora iz političnega življenja izginiti!
Ta boj se bo posrečil. Kolikor poznamo razmere, je težko, da bi prišlo več kot 5 do 7 korupcionistov v parlament. Če pridejo, bo to slabo znamenje za volivne okraje, kjer bodo izvoljeni.
Pa čo bo narod zaslepljen in pridejo ko-rupcionistj zopet v parlament, mislim, da bo stopil g. Vukičevič zopet pred vladarja, pa bomo šli šo v ene volitve, da dobimo v parlament res ljudi s čistimi rokami.
K0RIJPTNE STRANKE,
Ne samo politiki, ampak tudi stranke morajo biti čistih rok. Dandanes se velikokrat čuje, ta ali oni politik za se nič ne vzame ampak vse, kar vzame, to da stranki — a osebno je čist. Toda naše mišljenje je, kdor krade, jc tat, naj krade za se al j za druge. Kdor krade za stranko, tudi osebno ni čist, kajti namen ne posvečuje sredstva.
Pogleite samo, koliko imajo danes nekatere stranke denarja! Radičevci sipljejo denar za agitacijo, zraven še izdajajo /.a volivno dobo dnevnik, ki ga točno plačujejo. Korupcionisti-radikali, ki jih je današnja vlada obsodila na smrt, razpolagajo v tem volivnem boju razmeroma z največjimi vsotami. Samostalna demokratska stranka vzdržuje celo šurno dnevnikov in tednikov, kj so skoraj vsi pasivni, prireja dragocene strankarsko politične manifestacijo, daje kandidate, ki jili ml drugih »frank kupuje, velikansko vsoto po slo tisnž dinarjev.
ve strašno malo, pravzaprav nič o tej novi , stranki. Marinkovič- je ravnokar povedat, da l nič ne ve o tem, Vuk čevič tudi nič ne ve, jaz ! nič ne vem, Davidov^ iti Spaho nič ne vesta, torej ljudje, ki bi morali in lahko kaj o tem vedeli, nič ne vedo.
SAMOSTOJNA DEMOKRATSKA STRANKA | JE OBSOJENA NA SMRT.
Mogoče, da je ta četrta stranka oni veliki demokratski blok, ki ga Pribičevič snuje i/, j današnjih opo/.ieionaliiih strank in siruj. Toda ne verjamemo, da bo tudi i/, te moke kaj kruha. Pribičevič /.na rušiti, a ne zna graditi, kar prime v roko, je ponesrečeno. Za to je brez-dvomno tudi njegov demokratski blok mrtvorojeno dete. Pribičevič je izključen vsled vsled svojega značaja, govorjenja in delovanja, ravno tako iz vsake naslednje vlade kakor Radie. Nobena stranka, to stoji trdno kot granitno Pohorje, v prihodnjem parlamentu ne bo vezala svoje usode na Pribičevičevo stranko, ki jje v našem političnem življenju nujno obsojena na skorajšnjo smrt. Celo Radič ne, čeprav bo tudi v velikih stiskah. Kakor je pri Radiču domišljija mnogo večja kot pamet, tako pri Pribičeviču strast, mržnja. a oboje je pogubo-nosno. Kdor se hoče okleniti Pribičevičeve stranke in njene bodočnosti, se oprijema mehurčka.
O novi, tako zvani četrti stranki se ne da še torej nič konkretnega povedati in treba je čakati novega parlamenta, da se razmere v njem uredijo in ustalijo ter vržejo svoje mogočne sence tudi na strankarsko življenje med narodom.
RADIČ. PREPELUH ITD.
Pri nas na Štajerskem kandidira tudi otipiea Kadič, ena skrinjica je njegova. Stipiea Radič ni resen človek, ampak spreten političen komedijant. Ako Hrvati hočejo /.a s«voje politične zastopnike komedijante, je to njihova stvar. Mi Slovenci jim ne smemo slediti. Ker je Radič zaradi svojega značaja od vseh strank izključen od vsakega bodočega sodelovanja v vladi, bi tudi bilo politično nesmiselno. metati kroglice v njegovo Skrinjico.
Na i.adičevo ime in na njegovo skrinjico ao se obesili na štajerskem vsi mogoči in nemogoči kandidati In vaš okraj je tako srečen, da je ob tej priliki padel nanj milostni pogled g. Albina Prepeluh a in da se je ta gospod nazadnje velikodušno odločil, zastopati, ako treba, ravno vaš ptujski okraj. Albin Prepeluh! Nikdar vas prej ni videl, nikdar ni nič čul o vas. nikdar se ni za vas zanimal, ne pozna ne ' as ne vaših razmer, a vi bi si vendar morali šteti v čast in srečo, da temu, vam neznanemu gospodu smete pomagati do poslanstva, ki bi ga potem moral izvrševati pod vodstvom Stiepnna Radiča v prvi vrsti v korist hrvatskega narod;..
Vaš Kad ev kandidat Prepeluh je zelo zanimiv tudi zaradi tega. ker rad spreminja svo e politične gvante. Prej je nosil rdeč gvan! socialdemokrat je. potem si je dal narediti > gvant na e stranke, a ga nismo preoblekli, ker [ mu nismo zaupali, a sedaj nosi zelen Radičev | gvant. Zato pa ne bo dobil od slovenskih kmetov nobene kroglice!
I
ZA POŠTENO NAPREDNO STRANKO.
Enako kot radičevcem, se godi v Sloveniji tudi SDS. Na Kranjskem se že boje, da ne bo izvoljen niti sam dr. Žerjav. Urek. Kušar in drugi ji niso prinesli sreče. Stranka se deli v dva dela: v kliko. ki v političnem boju pozablja na vsako politično dostojanstvo, ki vrže v koš vse fraze naprednosti, svobode itd., samo da se prerije na površje ter obdrži moč v svojih rokah. — Poleg njih so pa v stranki ljudje, s katerimi bi tudi mi lahko sodelovali, ker jih spoštujemo. Pri teh volitvah pride stranka v razsulo in upamo, da bo na njenih razvalinah vzklila nova stranka, ki bo spošto- j vala svobodo in čast. Seveda o njej za že prej 1 omenjeno kliko ne bo mesta.
SLS DRŽI NEOMAJNO SVOJA NAČELA.
V Sloveniji je torej volivni boj v polnem ' teku. Napadajo nas vse stranke, nekatere sploh žive samo od tega, da kritizirajo, kaj j delamo. Celotno nasprotno časopisje je brez vsakega programa, piše samo to, da >kleri-kalci« ničesar ne dosežjo. Ne bojimo se tega boja; že 30 let, odkar dela SI,S za narod, se j ji isto predbaciva in vendar je slovenski na- j rod dosedaj še ni zapustil!
Kadar smo kaj storili, so nas napadali, da izdajamo Slovence. SI>S pa ni prodala svojega programa. Izpremenili smo zaveznike, ker nam je to narekovala previdnost in skrb za slovenski narod. Nismo pa izpremenili svojega prepričanja, hočemo samo soodloeevali v vod- I stvu države.
Bili smo kratek čas na vladi, komaj deset i tednov, pa smo toliko dosegli za Slovenijo, da nam morajo to celo nasprotniki priznati. Delali smo za vs° stanove. In v naših vrstah je prostor za vte stanove, delavce, kmete, obrtnike, inteligentc, mi ne poznamo razrednega boja. medsebojnega sovraštva, ini delamo z ljubeznijo in sporazumevanjem. Kadar je naš človek v potrebi, ne poznamo »trankarstva. vsakemu pomagamo. In zato »e nas naš narod oklepa, zato gre z nami ter nam zaupa!
Govoru je sledilo viharno in navdušeno odobravanje.
Za dr. Korošcem je govoril okrožni kandidat g. prof. V e s e n j a k. Naglašal je, da je navdušenje /a SLS v ptujskem okraju splošno.
Omenil je dalje nesrečno usodo radičevcev, /lasti njihovega kandidata Prepeluha, ki se vriva na naše shode, ker na svojih nima nikogar, piše mila pisma duhovščini, kar pa je vse zastonj!
Po govoru g. prof. Vesenjaka je predsednik Zupanič zaključil krasno uspelo zborovanje s pozivom, da zborovalci izrečejo voditelju SLS dr. Korošcu in stranki zaupanje, kar je bilo z navdušenjem in soglasno sprejeto.
DR KOROŠEC' V ORMOŽU.
Popoldan istega dne ob 3 se je vršila enako sijajno uspela ljudska manifestacija v Ormožu. Ljudstvo je sprejeto svojega voditelja z godbo in astavo, belo oblečena deklica mu je izročila šopek cvetja. Shod je bil na prostem, predsedoval mu je predsednik krajevne organizacije SLS, župan Ivanuša s Huma. Govorili so dr. Korošec, prof. Vesenjak in B e d j a n i č. Ogromna množica je zlasti dr. Koroščev govor sprejela z navdušenim odobravanjem. Zlasti je aplavdirala stavek, »da
moramo za svoje brate v Italiji zainteresirati ves »vet«. Enako navdušeno »o sprejeli zborovalci besede, s katerimi je dr. Korošec pre-gnantno o/načil vsebino blejskega pakta: »Gospod Vukičevič nas je vprašal, da li hočemo i njim v borbo za poStenost, in mi smo rekli: da! To je vsebina blejskega pakta.« Načelnik SLS je tudi zagotovil, da bo nova vlada izboljšala samouprave.
Shod je sprejel resolucijo:
Na današnjem shodu /.brani volivci iskreno pozdravljamo načelnika g. dr. Antona Korošca ter se mu zahvaljujemo za njegovo veliko delo in skrb za slovenski narod. Odobravamo popolnoma njegovo politiko ter ga prosimo, da v tej smeri nadaljuje do popolnega uresničenja začrtanega programa. Slovesno obljubujemo, da mu hočemo vsi kot en mož stati ob strani v volivnem boju, da tako častno izvojujemo zmago našim idejam, Jugoslovanskemu klubu pa čestitamo, da je imel srečo izbrati tako odlično osebnost za svojega načelnika. Bog ga živi!
Ministrski predsednik v Liki.
Kakor izgleda, je ministrski predsednik odločen, da napade in ruši Pribičevičevo trdnjavo Liko. Najprej je dospel ministrski predsednik preko Karlovoa v Vojnič. kjer ga je zbor njegovih somišljenikov zelo slovesno sprejel. Shodu v Vojniču je prisostvovalo ca. 2000 ljudi. Z ozirom na to, da so napovedovali ministrskemu predsedniku v Liki popolen poraz, je to izredno dobro udeležba, ki je Vukičevič niti sam ni pričakoval. Svojemu zadovoljstvu nad veliko udeležbo je dal Vukičevič izraza v uvodu svojega govora.
Vukičevič je razpravljal najprej o razlogih razpusta skupščine in o ciljih, ki jih je imel, ko je predlagal nove volitve. »Želimo, da ta narod pošlje v skupščino nove ljudi, ki l>odo storili vse za ljudski blagor. Ministrski predsednik je razpravljal nato o izenačenju zakona in ugotovil, da je sprememba ustave nemogoča in da ni govora o uvedbi gosposke zbornice v kakršnikoli obliki. Pač pa nam je nujno potrebno izenačenje zakonodaje. Izenačenje zakonodaje in enakomerno obremenje-nje z davki, to je ena prvih dolžnosti, in prvih poslov, ki jih bo vlada v novi skupščini pod-vzela,« je slovesno izjavljal Vukičevič.
Glede situacije po volitvah je Vukičevič dejal: »Upam, da bo po volitvah vlada imela večino. Kadar rečem vlada, razumem tu sedanjo radikalno-demokratsko koalicijo. Da pa bo Še večje jamstvo za plodonosno delo v državi in v skupščini, sem z dr. Korošcem sklenil prijateljski pakt. po katerem bo naša večina še večja, naša sila še močnejša, in da še več ljudi angažiramo za koristno delo v državi. Rečem vam, da mi je žal, ker se nam ni posrečilo, da bi tudi Hrvate privedli v vlado, da bi tudi delali po tem programu. Tu je pač ovira, ki jo moram tukaj javno povedati, ta ovira je Stjepan Radič. Sedaj je Radič predstavnik Hrvatov, toda on je zelo neprimeren človek za delo. Ko bodo bratje Hrvatje uvideli, da se celo vprašanje suče okoli Stjepana Radiča. se bomo hitro znašli pri skupnem delu. Ni treba iti za tem, da bi delali samo radikali ali da bi delati samo demokrati ali kaka druga stranka, ampak delajmo skupno za dobro in korist države, ker je to naša
zajednica. Ko pride do te uvidevnosti povsod, tudi med brati Hrvati, se bomo hitro sporazumeli na realnem programu.«
Nato je Vukičevič ostro napadel Svetozar-ja Pribičeviča: »Pribičevič se je sam proglasil za mojega nasprotnika. Kjer vlada sovraštvo, tam ni ra/.umevanja, kakor ni pravilne presoje, kjer je prevelika ljubezen. Naj jaz storim karkoli, gotovo je, da bo Pribičevič rekel, da. ni dobro.
Pribičevič pri vsaki priložnosti govori, da bo ta vlada samo do 11. septembra. Jaz vam lahko povem tole: Ni ta vlada samo do 11. septembra, ker če bi bila ta vlada samo do 11. septembra, bi jaz ne prišel pred vas in sploh nc bi vlade sestavljal. So ljudje, ki so si vbili v glavo, med njimi je tudi Sveto/.ar Pribičevič, da je v tej naši veliki domovini policijski teror nad volivci. Najboljši dokaz, da terorja ni, je to, da sam Pribičevič pripoveduje. da je imel menda okoli tisoč shodov. Kjer je toliko shodov, mora vladati svoboda, tam ni terorja.c
Ljube Davidoviča se je ministrski predsednik dotaknil s temile besedami: »Vidite, so dobro misleči ljudje, med katere spada tudi Ljuba Davidovič, ki sprejemajo vsakovrstne pritožbe, pa jih ne presodijo in ne ocenijo, ampak jih takoj smatrajo za čisto resnico. Toda bodite prepričani, veliko pritožb je neopravičenih. Davidovič zbira pritožbe in on jih resni "no nekritično zbira. Obžalujem, da je prišlo do tega, da tudi g. Davidovič govori o terorju in da mu moram tukaj javno odgovarjati. Zbiranje neproučenih pritožb ne pomeni mnogo. Saj svet ve, da terorja ni, ampak da imamo največjo svobodo, ki si jo sploh moremo misliti. Kakor je dovoljeno, da imajo svoje shode samostojni demokrati v radikal-skih krajih, tako imajo pravico tudi radikali, da zborujejo v pokrajinah samostojnih demokratov. Dosedaj ni bilo tako in ravno vi ste priča, da v teh krajih doslej ni bilo terorja toliko od /goraj, kakor od spodaj.«
Za ministrskim predsednikom je govoril nosilec radikalne liste v Liki Ljuba Milju-š e v i č,, ki je ves svoj govor izpolnil z naj-ostrejšimi napadi na Svetozarja Pribičeviča.
Shod dr« Marinkoviča v Pančevu.
Zunanji minister dr. Voja Marinko-vič je imel v nedeljo shod v Pančevu. Na-glasil je, da pomenjajo sedanje volitve velik mejnik v državnem življenju, ker morajo one prinesti novo orientacijo naše državne politike. Treba je nadaljevati delo na izgraditvi države, kajti z ustavo so doslej postavljeni samo temelji, zgradba državna pa še ni urejena. Zato je moralo priti do razpisa volitev, da stopimo v novo državno politiko. Nove politike ni mogla voditi stara skupščina. Obširno je govoril Marinkovič o demokraciji. Danes se govori o krizi parlamentarizma in demokracije. Je veliko ljudi, ki vsled slabih razmer v raznih državah mislijo, da je treba poiskati drugo ureditev, da je čas demokracije prešel. To govore ljudje, ki vidijo le zglede v deželah. kjer je demokracija' slaba. Vlada demokracije, to je vlada svobode, a vlada svobode, to je vlada naroda, in da se to čuvslvo razvije, je zelo potrebno, da volivci sodijo o vseh delih. Ni laskavo, ako se trdi, da bo treba še veliko časa, da bomo prišli do tiste stopnje politične izobrazbe, do katere moramo priti, da bomo živeli srečpo >n zadovoljno. Ne smejo se moje besede ra/ii eti. kakor da hočem, naj policija vzgaja narod. I narod i policija
sta potrebna vzgoje. Ves narod, vse stranke in vse šefe je treba vzgajati. Marinkovič se je nato podrobno pečal s samoupravno razdelitvijo države kot edinico samouprave in najboljšo šoto za politično vzgojo.
Večji del govora je posvetil Marinkovič rešitvi agrarne reforme, o kateri je razpravljal /. ozirom na specialne razmere v južnih krajih.
O volivni svobodi je Marinkovič rekel: »Mi hočemo ustvariti tako stanje, da bodo pri vsakih volitvah imeli volivci svobodo. Hočemo za jamčiti svobodo volitev. Vidite, mi imamo našo sosedo, ki je bila parlamentarna in liberalna država. Ker danes ni parlamentarna in ne liberalna, ne obtožujejo tistih, ki sedaj vladajo v Italiji, ampak tiste, ki niso branili parlamentarizma in ki so ga kompromitirali. Jaz imam visoko sodbo o svojem narodu, toda zavedati se moramo, da smo mi v tem delu Evrope zelo zaostali. Mi smo bogata država ali siromašen narod. Čakati moramo, da se narod obogati, pa bomn dobili vse tiste institucije, ki jih imajo bogate države.«
Za Vojo Marinkovičem je govorilo še več drugih govornikov, med njimi demokratski poslanec dr. Slavko Šečerov.
Velika blamaža St. Radiča v Murski Soboti.
Za soboto 20. t. m. ob 9. je imel Radič napovedan shod v Soboti. Sreča, da ga ob 0. še ni bilo, kajti takrat bi govoril sam sebi. Ker je tudi naše ljudstvo radovedno, se je okrog 10. že zbralo nekaj volivcev, pa večina ne iz Sobote, kajti plakati so vabili ljudi tudi iz oddaljenih krajev. Ob pol 11. se je g. Stipiea pripeljal in z njim g. Pernar etc. Pozvali so nas v kavarno g. Sočiča. Zbralo se nas je okrog 150. Večina nas je pa bilo drugih strank. Shod je oivorii g. obiasini poslanec Kuhar iz Teša-
novec in dal takoj besedo g. Radiču. V njegov govor se res ni vredno spuščati. Takega praznega čvekanja že dolgo nismo slišali. Rekel je, tla dobi 100 mandatov in da bo on nastavljal, oziroma imenoval ministre! Srečo je prerokoval tudi Davidoviču in Pribičeviču. Med njegovim govorom so padale razne opazke. G. Stipiea nas je nahrulil tudi z »magarci«. Za njim sta nastopila še dva govornika. Toda g. Pemar je povedal le par besed, kajti volivci mu niso dali govoriti. — Najbolj smešno pri celi stvari pn je to, da se je zavzel za radičev-ce g. dr. Koder, glavni eksponent in bivši knn-didat samostojne demokratske stranke. Ko namreč radičevci niso mogli do besede, vstane
Koder in se <1o skrajnosti razburi, najbrž, ker se je parkrat omenil dr. Korošec, in izjavi, da odstrani iz dvorane s svojimi demokrati vsakogar, ki ne bo tiho. Nekaj je govoril tudi « kulturnem narodu in pravi, da demokrati še nikomur niso shodov razbijali. Oho, gospodine, kdo je pa razbil shod dr. Korošca v Unionu. kdo je to poskušal v M. Soboti, kdo v Mestnem domu v Ljubljani itd.? Ko je g. Koder povedal zgoraj omenjene besede, je seveoa nastal vrišč. Ko so mu volivci povedali, da Prekmur-eev nc bo nihče metal ven. sc ga zadeli v živo in zato je na koncu shoda to hotel popraviti. Pomagalo ni nič: Radičev shod je ostal, velika blamaža.
Radičev bes iz Dol.
Lendave.
Morda ni bilo slučajno, da je prišel Štefan Radič v družbi dr. Pernarja in Prepeluha ravno 20. avgusta v Dolnjo Lendavo, ko so Madžari praznovali god sv. Štefana. Mogoče je upal, da bo ta praznik prav primerna prilika za njegov nastop. Varal se je in sicer tako zelo, kakor najbrž še nikjer drugod.
Krog ene ure popoldan je pridrvel avto iz Murske Sobote, kjer so imeli »seljački« gospodje po izpovedih očividcev zelo vroč dan, ker so morali poslušati v slovenskem in madžarskem jeziku take medkliee, da so jim sapo jemali. Za drugo uro je bil napovedan shod. Radiča je v hotelu »Krona« pozdravil g. H. Gabor. Opozoril ga je na to, da ne sme imeti veliko nade na uspeh, ker so se časi izpremenili. Dogodki so pokazali, da je imel Gabor prav. Nekoliko po napovedani uri se je zbralo pred »Krono« krog 50 ljudi -— pred tremi leti je na istem prostoru Radiča poslušalo nad 3000 ljudi in lani do 500 ljudi — a tudi ti niso bili Radičevi pristaši. Ko je hotel Radič poizkusiti svojo srečo, je neki možakar iz Kobilja zaklical: »Abzug Radič!« To je bil znak za demonstracijo proti >seljački« gospodi. Začelo se je kričanje in pauale pretnje. ln ko je Radič videl, da ne ostane le pn pretnjah, marveč so zbrani odločeni, da pretnje uresničijo, se je s tovarišema vsedel na avto in se odpeljal naglo, ko da mu gori za petami. Spremljalo ga je kričanje, smeh in žvižgi in sovražnemu razpoloženju nasproti njemu še dolgo ni hotelo biti konca, ko je on že izginil.
S tem strašnim porazom je usoda Radičeve gospode v Dolnji Lendavi zapečatena. Z oinamljivimi obljubami je pridobil Radič pred leti skoraj vse Madžare zase. Tekom let je prišlo spoznanje, da se Radičeve obljube ne izpolnjujejo in vrste pristašev so se krčile. Shod lansko leto se je vršil že v znamenju razpada. Na begu dne 20. avgusta pa so so Radič, dr. Pernar in okrajni kandidat Prepeluh, ki si je prej najbrž domišljal, da pride z madžarskimi glasovi v parlament, lahko prepričali, da so doigrali popolnoma in za vedno.
S slepoto udarjeni računani.
Maribor, 22. avgusta.
Te dni sta razposlala po mariborskem vo-livnem okrožju vsak svojo okrožnico in sicer sta to kandidat Albin Prepeluh in nosilec SDS liste dr. L. Pivko.
Kakor smo poročali že parkrat v »Slovencu«, se godi g. Prepeluhu kot raznašalcu radičeščine po ptujskem okraju zelo slabo Doslej ni mogel nikjer zborovati in če se j( urinil na SLS shode, ga zborovalci niso marali poslušati. V svojem obupu nad izvolitvijo se je zatekel g. kandidat k okrožnici, katere je razposlal duhovščini ptujskega okraja. V svojem oklicu vabi duhovnike v Radič-Puclje-vo torbo, poudarja pozitivni krščanski temelj, na katerem je zgrajena Slovenska kmetska stranka že od 2. maja 1926 naprej in končne še poudarja svoje 25 letno duševno delovanje in prosi duhovščino, če že ne more iti z njim. naj mu ne nasprotuje z isto odločnostjo kakoi drugim SLS nasprotnim strankam!
Česar g. Prepeluh ni dosegel s »Kmetskim listom« in ne s shodi, to namerava z omenjeno okrožnico, ki je naslovljena na stebre SLS in na najbolj vplivne in nevstrašene propa-gatorje programa Slovenske ljudske stranke Ko je ra/poslal g. Prepeluh to okrožnico, j« menda mislil, da je kje v hrvatskem Zagorji in ne v ptujskem okraju, ki je doslej ravne vsled neumornega javnega delovanja duhov, ščine stal trdno in neoma no v taboru SLS.
Po župniščih ptujskega okraja je. bilo te dni veliko smeha nad Prepeluhovo okrožnico, ki kriči v javnost dejstvo: kako \ zadnjih iz-dihliajih je radičevščina na Slovenskem Štajerskem in kako smešnih rešilnih bilk se poslužuje radičevski slovenski kandidat g. Albin Prepeluh. ki je že celih 25 let javni delavec, a mu je zavednost slovenske štajerske duhovščine španska vas. Prepričani smo bili. da pozna g. Prepeluh malo bolje svoj volivni okraj, a njegova polomija s to okrožnico nas je uverila ravno nasprotno, d;> g. Prepeluh ne pozna niti mišljenja ter prepričanja voditeljev ljudstva v ptujskem okraju, kaj še le volivce iz kmetskih in delavskih vrst.
Omenjena okrožnica je zadnji žebelj v politično rakev g. Prepeluha.
Kako si zamišlja SDS izid volitev v mariborskem volivnem okrožju, o tem nas pouči druga okrožnica kalero so podpisal: poleg dri Pivka še ostali SDS kandidati. Ako bi ne Oitaii črno na belem, bi re& ne verjeli, /a
kako neumne da smatra SDS slovenske štajerske volivce. Okrožnica dr. Pivka pravi na uvodnem mc.-tu, da bodo dobili esdeesarji v anariborsko-celjskem volivnem okrožju štiri mandate iu to Cisto gotovo, ako bo storil vsak somišljenik svojo dolžnost! Časi, ko je bila SDS v voiivni vladi, so minili in niti tedaj ni Pivko sanjal o več nego enem mandatu, sedaj v opoziciji in po takih gospodarskih polomih SDS pa se je prika/.ala .na političnem obzorju fata morgana .'tevilke -Štiri!
Dalje pravi dr. Pivkova okrožnica, da se SDS ne upa prirejati Javnih shodov iz bojazni pred nasprotniki. G. dr. Pivko je profesor in bi moral znati sklepati, ako se SDS ne upa v javnost med volivce s svojim programom in delovanjem, potem ne bo rešil dr. Pivko niti svojega mandata, kaj šele dobil še tri povrhu!
Okrožnici, kakor sta Prepeluliova in dr. Pivkova, sta nam dokaz, s kako slepoto so udarjeni vplivni računarji, radičevci in d:. Zerjavovi demokrati.
Obrtniški shod radičevcev v Domžalah.
V soboto zvečer. 20. t. m., se je vršil v gostilni »Na stari pošti« v Domžalah shod Radičeve stranke. Govoril je g. minister Pucelj, ki je poudaril svoje slovensko stališče in obsojal centralistične stranke. Navajal je, da obstojata odslej dve fronti, prečanska in srbska, in da jo on odslej pri prečanski fronti, SLS pa da je postala centralistična in srbijan-ska stranka. Dokazov za vse to seveda ni navedel nobenih, temveč je prepustil domžalskim obrtnikom, da o tem raamišljujejo. K besedi se je oglasilo nekaj domžalskih obrtnikov in tem je g. Pucelj izjavil, da je on tudi obrtnik, četudi je sicer voditelj SKS. Z našimi somišljeniki vred se je shoda udeležilo 21 oseb. Bili so iz vsega kamniškega okraja in tauo pričali, koliko premore SKS v tem okraju. Shod je trajal skoro tri ure. Minul je z običajnim navdušenjem za SKS, ki se najbolj pokaže ob volitvah in ki se bo pokazalo tudi uri volitvah, 11. septembra.
V	južni Srbiji Radič ni postavil kandidatnih list.
Dasi jc poprej časopisje pisalo, da so radi-Jevci postavili svoje kandidate tudi v Južni Srbiji, se to dejansko ni zgodilo. Radičevci so vložili tam eno samo listo, ki pa je sodišče ni potrdilo, tako da radičevci nimajo v Južni Srbiji nobenega kandidata. V Južni Srbiji je 28 radikalnih,- 13 demokratskih, 3 zemljorad-niške, 3 samostojno demokratske, 1 socialistična in ena lista srbske stranke.
Prib&evič - Robespierre.
V	Tuzli je imel Pribičevič svoj prvi shod. Iz vsega okraja so mu zbobnali skupaj zcmljo-radnike in samostojne demokrate. Ta shod je porabil Pribičevič, da se pere. Istočasno sc je pritoževal nad nasiljem in svoje nasilje takole zagovarjal: Za časa francoske revolucije so Robespierre, Danton in drugi gotovo delali nasilja. Toda mi vemo, da oni tega niso delali v svojo korist, ampak v korist države in ljudstva. Tudi meni očitajo nasilja. Toda če bi jaz hotel lomiti kraljevo žezlo ali bil v zvezi s tistimi, ki ga lomijo, bi se nc pritoževal, če bi me preganjali.
V	nadaljnjem govoru se je Pribičevič pečal Z zadnjimi izjavami Vukičeviča in jih skušal zavrniti, kolikor gredo na njegov naslov.
Sedanjo vlado je imenoval Pribičevič nevarno pustolovščino in je zaključil svoj govor: Pod Avstrijo smo pričakali bana Raucha, ki ga nam jc poslal sam Franc Ferdinand, s ka-menji, pa nismo smatrali, da imamo posebno svobodo v Avstroogrski.
Nasilja in SKS.
G. Pucelj je že na Krškem polju govoril o nekakem nasilju, ki da se izvaja nad somišljeniki SKS. Tudi g. Ažman je v Bohinjski Bistrici na shodu govoril o nasilnem premeščanju in o tem, kako se bo SKS maščevala. G. Pucelj jc pristavil, da tako vlada podpira SLS. Mi lahko povemo, da se maščevanja stranke, ki tako hitro propada kot SKS, nimamo kaj bati. Ugotoviti pa moramo ponovno, da dela vsak govornik SKS javno krivico naši stranki, kdor ji očita nasilja. Veliko neresnic so iznesli govorniki SKS v pretekli dobi proti naši stranki, dokazov za svoje trditve so vedno ostali dolžni. Ravno tako tudi danes nc morejo navesti niti enega zgleda, kjer bi SLS izvršila kako nasilje. Kakor jc bilo žc ugotovljeno v nedeljskem »Slovencu«, jc bila ravno naša stranka tista, ki jc rešila živinozdravnika R a v t a r j a , da ni šel v Maccdonijo. G. Ravtar jc, kakor znano, kandidat radičevske stranke za kamniški okraj in vendar sc jc SLS zavzela, da se mu pusti popolna svoboda političnega udejstvovanja. Čc misli nekaj gospode iz SKS, da bo na ta način uspela pri našem ljudstvu, da podtika SLS nasilja, ji prepustimo tudi svobodo podtikanja. Z neresnicami ste nas hoteli žc neštetokrat ubijati, pa sc jc vselej to nad vami maščevalo.
Pripominjamo samo to, naj bi sc gospoda iz radičevskih vrst spomnila, kako so poskušali leta 1920. in šc kasneje z nasilji na naših shodih. In taki naj bi govorili, da sc jim od SLS godi nasilje? In če so pozabili na to, naj pogledajo malo v hrvatske liste, pa vidijo, kako <u> pristaši Radičeve stranke žc v tem voliv-
nem boju terorizirali somišljenike nam sorodne Hi J. Naj si gospoda ogleda slučaj v Lju-buški.
Kako hvalijo SLS?
Kadar SKS-govornik nc more najti pravega uvoda, začne hvaliti našo stranko. Hvali seveda po svoje. Pripoveduje, kaj je naša stranka storila za kmeta pred vojno, da pa po vojni naše kmetijstvo propada. To, kar povedo samostojni radičevski govorniki za uvod, jc resnica. Samo, da bi hoteli ti ljudje potem odkrito priznati, da so z glasovanjem za centralistično ustavo preprečili, da ni mogla Slovenija sama in v njej SLS povzdigniti našega kmetijstva. Skrbno zatajc svojim volivcem, da je proračun kmetijskega ministrstva padal od leta do leta in da se je ta proračun zlasti zniževal v letih, ko je bil minister za kmetijstvo g. P u c e 1 j. Bil je dve leti kmetijski minister. Ali je bila takrat SLS kriva, čc se za kmetijstvo v Sloveniji ni nič storilo? Ne hodile torej gospodje z maslom na glavi na solncc!
»Dejanja govore".
Te le ne smemo prikriti našim bravcem iz brošure, s katero bodo hodili demokratje delat »zadrego« na naše shode. Takole sc raz-korači na strani 12.: »Korošec je sklenil zvezo prijateljstva z radikali, obljubil za večno preklicati avtonomijo, začel lesti na trebuh pred visoko gospodo, navzdol pa je vlada na željo SLS začela zopet neusmiljeno preganjati vse, kar ni klerikalno. Klerikalci so se objeli z radikali in se hočejo z Velesrbi združiti v eno stranko, pod pogojem, da se jim da nož, da zakoljejo slovenske naprednjake.« Budalo iz naprednih vrst, ki bo kaj takega verjelo, bi storilo za slovenstvo dobro delo, če bi izginilo s sveta. Klerikalni nož pa bi se seveda preveč omadeževal, da bi klal tako ubogo revše. Res, čudimo se, kako si upa vodstvo demokratske stranke vleči uhoge podeželske »naprednjake« in to celo svoje zaupnike! Kje so pobrali, da je dr. Korošec preklical avtonomijo? Ali res prav nič ne poznate našega avtonomističnega programa, ki ga SLS ne more zatajiti, če noče izgubiti svoje pravice do obstanka? Kje vidi ubogi zaupuik »naprednjakov« neusmiljeno preganjanje? Ali je bil politik SLS, ki jc pred leti rekel, da v dveh letih nc bo več v državnih uradih nobenega uradnika nasprotne stranke? Ali ni bil ta gospod iz demokratskih vrst? Ali je umor delavca Fakina delo »klerikalnih« preganjalcev? In velesrbstvo! Ali imate svojega zaupnika za tako pozabljivega, da ne ve več, koliko je »Jutro« in »Domovina« napisalo o protidržavnih elementih v vrstah SLS prav zato, ker nismo klonili pred velesrb-stvom?
Vedno smo bili prepričani in že predvojna doba nas je o tem učila, da je slovensko »na-prednjaštvo« zelo nazadnjaško. Nikdar pa se to nazadnjaštvo ne pokaže v jasnejši luči kot v volivni dobi, ko demokratska stranka svojim pristašem in zaupnikom pripisuje tako strašno omejenost. Zato »dejanja« tako glasno »govore«, da SDS ničesar ne zmore, kakor lagati in varati.
Govor dr. Dinka Puca.
Dr. Dinko Puc je postavljen za nosilca liste SDS za ljubljanske občinske volitve. »Narod« objavlja govor, ki ga je dr. Dinko Puc imel na zboru zaupnikov SDS. Z vso progra-matično revščino tega govora se ne bomo pečali danes, zato bo prilike še dovolj. Le to ugotovimo, da SDS kandidira tistega gospoda, ki je bil predsednik gerontskega sveta, torej predstavnika najbolj nedemokratičnega režima v Ljubljani. Tisti Ljubljančani, ki na Ljubljano in na njeno avtonomijo nič ne dajo, bodo volili SDS. Naj bi bil dr. Dinko Puc govoril, karkoli bi hotel, dejstvo samo, da je ta mož tri leta vladal v Ljubljani proti volji Ljubljančanov, pove vse, kar je za njegovo priporočilo potrebno.
S&oai S£i
Shodi SLS v višnjegorskem okraju. V ne
deljo 21. t. m. zjutraj se je vršil na K r k i volivni shod SLS pod predsedstvom posestnika j Globokarja. Govorila sta kandidata Fr. Krem- ! žar in oblastni poslanec J. Erjavec. Shoda se je udeležilo tudi nekaj mož iz nasprotnega tabora, ki so mimo in brez ugovora poslušali stvarna izvajanja govornikov. Shod je dobro uspel. — Popoldne se je vršil volivni shod v Stični. Predsedoval je posestnik Mestnik. Govorili so kandidat Fr. Kremžar, oblastni poslanec Erjavec, šolski upravitelj Jevnikar. Na tem shodu, ki je bil sijajno obiskan, je bilo navzočih večje število odličnih mož iz nasprotnega tabora, ki so izvanja govornikov odobravali, kakor jih je odobraval ves zbor. — V Višnji gori se je v nedeljo zjutraj vršil velik shod, na katerem sta govorila g. Fr. Ga-brovšek in oblastni poslanec. Jau. Avsenek. — Dopoldne se je vršil shod v F a 1 n i, kjer i so govorili oblastna poslanca Avsenek in Er- | javec ter Gabrovšek.
Shod SLS v Laškem se je vršil na pro- ' ••.tem. Izvajanja g. dr. Gosarja so bila za sam. demokrate naravnost uničujoča*. Ko je opisoval lepe uspehe SLS za časa, ko je bila v vladi, so mu vsi volivci, ki jih je bilo nad 500, izjavili: Storili ste v vladi, kar se je storiti dalo Lu Vas prosimo, ko boste zopel v
vladi, da storite, kar se bo storiti dalo! — Nato je povzel besedo gerent okrajnega zastopa g. dr. Josip Godnič; tedaj so se pridružili zborovanju tudi samostojni demokrati, n. pr. dr. Bohinc, rudniški uslužbenci Karel Golob, Horjak in nekaj sodnijskega uradništva. Dr. Godnič je SDS temeljito obdelal. Pozval je samostojne demokrate, da naj pridejo bliže in da naj govore, toda prosil jih je zaman, kajti nihče si ni upal nastopiti proti našim govornikom. Velika laška nadžupnija, ki šteje nad 4000 duš, je v nedeljo govorila samo eno: Ako ne bi mogel sam iti na volišče, si najamem voznika, da me popelje in volim za SLS!
Dobro obiskan shod SLS se je vršil zadnjo nedeljo po rani službi božji zunaj pred cerkvijo za razsežno župnijo Sv. Trojica v Halozah. Številnim zborovalcem je poročal urednik Januš Goleč iz Maribora.
Za župnijo Čadram pri Konjicah se bo vršil velik volivni shod v nedeljo 4. septembra po rani službi božji.
Shodi SIjS v celjsko-vranskeni okraju. Pro-šlo nedeljo 21. avgusta je Slovenska ljudska stranka priredila tri izredno uspele shode in to na Dobrni, v Novi cerkvi ter pri Sv. Ru-pertu nad Laškim. Na Dobrni je več sto ljudem na trgu govoril poslanec g. dr. H o d ž a r Jakob. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje Jugoslovanskemu klubu in obljubili, da bodo 11. septembra kot en mož glasovali za SLS. — V Novi corkvi sta govorila obl. posla-nec g. Miloš Levstik iu domači, župnik in kanonik vlč. g. Pavel Žagar. Shod je pokazal, da je Nova cerkev disciplinirano v taboru SLS. — Pri Sv. Rupertu nad Laškim se je shod vršil ob nepričakovano veliki udeležbi na prostoru pred župniščem. Govorili so gg. dr. Vekoslav V o r š d č, tajnik SLS Ivo P e r š u h in domači župnik Avguštin J a g e r. Shod je bil prava manifestacija ljubezni slovenskega ljudstva do SLS. Navzoči radičevci so spoznali, da jim ni mesta ob Iiadiču. Št. Rupertčani bodo volili vsi in volili I. skrinjico. — Popoldne se je še vršil sestanek zaupnikov na K o š n i -ci, kjer sta govorila poslanec dr. Hod/.ar in mestni kaplan vlč. g. L a s b a c h e r.
Shod SLS se bo vršil v nedeljo 28. avgusta ob 11. uri na Razboru pri Zidanem mostu. Govori poslanec Deželak.
Shod SLS v Cazanjevcih pri Ljutomeru. Preteklo nedeljo je priredila SLS shod v Cazanjevcih pri Ljutomeru in sicer po rani in po
pozni službi božji na prostem pred cerkvijo. Govoril je obakrat obl. posl. g. H r a s t e 1 j, zastopnik tega okraja, orisal veliko delo SLS za naš narod v splošnem, v prejšnji vladi in v oblastni skupščini. Vsi navzoči so politiko SLS z navdušenjem odobravali in bodo vsi kot tudi dezdaj zvesto volili SLS.
Zborovanje poslanca V. Pušenjaka. V. okraju Gornji grad je volivna agitacija v polnem leku. Prirejajo se sestanki po vaseh, agitacija se vrši od moža do moža. Dne 18. in 19. t. m. sta se vršila zvečer dva dobro obiskana sestanka v Loka pri Mozirju in Dobletini, na katerih je jioročal poslanec Vlado Puše-njak. Naš cilj je: doseči večjo udeležbo ko pri
zadnjih volitvah in še sijajnejšo zmago
za
SLS. — V nedeljo 21. t. m. sta se vršila v slovenjgraškein okraju dva dobra volivna shoda, na katerih je nastopil kot glavni govornik g. poslanec Pušenjak. Posebno dobro je uspel shodov Št. Ilju pod Turjakom. Popoldne se je vršil shod v Turški vasi v župniji Šmartno. Po govoru g. Pušenjaka se je razvila debaita o regulaciji Mislinje, šolskih od'l>orih, šolskih kaz. nih itd. Župnija šmartin bo tudi to pot v ogromni večini za SLS.
V	nedeljo 4. septembra bo ob 9. uri dopoldne veliko zborovanje Sli? v Slovenjgradcu za Slovenjgradec in okolico. Pričakuje se obilna udeležba župnij: Šmartno, Stari trg, Sele Pameče in Slovenjgradec. Nastopi več govo« nikov.
Marija Snežna na Velki. V nedeljo dne
21. avgusta smo imeli volivno zborovanje naše Slovenske ljudske stranke. Prišla sta naša poslanca Žebot in Supanič, ter namestnik poslanca kmet Roškar od Sv. Jakoba. Snežničani smo obljubili govornikom, da bomo po veliki večini vsi šli volit našo stranko in bomo kroglice vrgli saimo v našo prvo skrinjico za SLS in za našega domačina g. Zebota!
V	Selnici ob Muri so v nedeljo 21. avgusta zborovali volivci naše strauke iz Ceršaka in Selnice. Udeležba je bila nepričakovano velika. Govorili so kandidati Zebot, oblastni poslanec in odl>ornik Supanič in posestnik Ro-škar od Sv. Jakoba. S shodom smo bili zelo zadovoljni in smo slovesno obljubili, da bomo vsi delali na lo, da nihče ne bo ostal doma, ampak', da liomo tudi zaspance in bivše nar sprotnike spravili na volišče za našo prvo skrinjico. Volišče za Selnico in Ceršak je letos zopet v hiši Terezije v Gornik v Selnici.
Kandidatna lista SLS za občinske volitve
v Liubliani.
Včeraj zjutraj ie SLS vložila kandidatno zastop, ki bodo dne 2. oktobra 1927. Zbor za-listo za prihodnje volitve v ljubljanski mestni 1 upnikov SLS je postavil te-le kandidate:
Kandidati za občinske odbornike:
1.	Dr. Andrej Gosar, državni poslanec.
2.	Evgen Jare, profesor.
3.	Janko Nep. Jeglič, šol. rav. v p. in posestn.
4.	Franc Orehek, ravnatelj in posestnik.
5.	Franc Pust, tesarski mojster in posestnik.
6.	Anton Marinček, uradnik Delavske zborn.
7.	Dr. Josip Jerič, odvetnik.
8.	Josip Pire, državni uradnik.
9.	Dr. Valentin Rožič, profesor.
10.	Josip Olup, trgovec in posestnik.
11.	Franc Debevec, železniški uslužbenec.
12.	Ivan Krvina, urarski delovodja.
13.	Josip Rajnar, zelezniški uradnik in posest.
14.	Metod Golinajer, strojni stavec.
15.	Ing. Franc Rueh, državni uradnik.
16.	Edvard Mezd, posestnik.
17.	Josip Musar, mesar in posestnik.
18.	Mihael Krek, urednik.
19.	Ivan Lipoglav.šck, zasebni uradnik.
20.	Jožef Ru tar, tiskarn i ški uslužbenec.
21.	Ivan Kopitar, zidarski mojster.
22.	Dr. Josip Puntar, knjižničar.
23.	Ivan Srebot, čevljar in posestnik.
24.	Ivan Stembal, čevljarski mojster.
25.	Josip Pctrič, železniški ključavničar. •
26.	Makso Zalokar, posestnik.
27.	Ludvik Virant, mizar.
28.	Anion Rojina, mizar in posestnik.
29.	Franc Cvek, železniški uradnik.
30.	Ivan Kranjc, čevljar.
31.	Anton Kralj, zasebni uradnik.
32.	Anton Korošcc, postrešček.
33.	Franc Paplcr, hišni posestnik.
34.	Al jzij Cerar, tesar.
35.	Franc Šimnie, mizarski pomočnik.
36.	Ivan Pipp, železniški poduradnik v p.
37.	Anton Molk, šofer.
38.	Peter Bergant, zavarovalni uradnik.
39.	Matko Korenčan, železniški uradnik.
40.	Ludvik Slak, posestnik.
41.	Jernej Šerjak, trgovski poslovodja.
42.	Tomaž Heiurichar, postrešček.
43.	Anton Kos, zasebni uradnik.
44.	Alojzij Trink, posestnik in mizar.
45.	Ivan Bregant, delovodja.
46.	Josip Pečan, delovodja.
47.	Josip Mozetič, zidarski mojster.
48.	Franc Cerar, železniški uradnik.
49.	Ivan Groboljšck, vratar.
Kandidati za namestnike občin, odbornikov:
1.	Dr. Lovro Sušnik, profesor.
2.	Matko Curk, stavbeni podjetnik in posest
3.	Anton Jež, uslužbenec drž. ortop. zavoda.
4.	Franc VTilic, hranilnični ravnatelj.
5.	Ivan Lazar, uradnik.
6.	Matej Golob, knjigovez.
7.	Ivan Križnar, krovec.
8.	Alojzij Burktdjc, železniški uradnik.
9.	Franc Ferderbor, zasebni uradnik.
10.	Franc Zalar, mesar.
11.	Martin Dolenc, čevljarski mojster.
12.	Pavel Keršič, posestnik.
13.	Anton Kerč, privatni uradnik.
14.	Josip Pajnič, krojaški pomočnik.
15.	Luka .Kalaja, čevljar.
16.	Pavel Kocjan, čevljarski pomočnik.
17.	Franc Goršc, železniški uradnik.
18.	Anton Natližar, mizar.
19.	Jakob Jure, posestnik.
20.	Ivan Verbajs, trgovec.
21.	Franc Himniclreich, krojač.
22.	Matevž Turnar, trgovec.
23.	Anton Verbič, zasebni uradnik.
24.	Franc Wober, uradnik.
25.	Peter Bizjak, mizar.
26.	Marko Kostanjevec, sluga.
27.	Ivan Jakopič, sluga.
28.	Ivan Hribar, delavec.
29.	Mihael Dobovijek. slrojni konstrukter.
30.	Anton Furar, cestni železniški uslužbenee.
31.	Matevž Lopar, sluga.
32.	Ivan Rakovec, upravitelj.
33.	Jakob Jančar, branjevec.
34.	Oroslav Slapar, krojač.
35.	I van Gajšck, strokovni tnjnik.
36.	Alojzij Rozman, posestnik.
37.	Janez Zevnik, mesar.
38.	LeopoldJtihar, poštni uradnik.
39.	Milko JoRlič^učitelj.
40.	Štefan Tornar, akademik.
41.	Jernej Novak, zasebni uradnik.
42.	Rudolf Šinkovec, kurjač.
43.	Franc Potrič, policijski agent v p.
44.	Stanko .firabnar, oficial v p.
45.	Franc Bizjak, akademik.
46.	Bogo Ploničar, bančni uradnik.
47.	Ivan Pate, skladiščnik.
48.	Andrej Lavrie, posestnik.
49.	Josip. BoStjančič, železniški uslužbenec.
POLET OKOLI SVETA.
v London 22. avgursta. (Izv.) »E\t. Te-legraph« poroča i/. Detroita, da se pripravlja polet okoli zemlje, ki je preračunan na 23 dni Po dosedanjih načrtih naj bi letalo odletelo proti Ne\v Yorku.
v Moskva, 22. avg. (Izv.) Včeraj zjutraj je poletelo rusko letalo »Proletarec« na polet okoli Evrope. Leteti namerava črez mesta Konigsberg, Praga, Dunaj, Pariz in Stockholm, odkoder sc povrne v Leningrad. Neko drugo letalo pa je istočasno na potu proti vzhodu.
Letelo bo v Tokio in nazaj.
Kaf se godi doma
Občni zbor ZSV na Brezjah.
Brez posebne reklame se je zbrala tudi na tretjem občnem zboru Z .S. V. v nedeljo, dne 21. t. m. ua Brezjah tisočera množica vojnih tovarišev iz vseh delov Slovenije (število se ceni na t>000), da se zahvalijo Kraljici miru, da so bili iz vojnih groaot oteti, za padle prosijo pri Rogu plačilo, si znova oburie in prisežejo prijateljstvo, po-lože javno račun in pregledajo poslovanje v preteklem letu in si začrtajo smernice za bodoče poslovno leto.
Krasen nedeljski dan. Tovariši iz Štajerske so prispeli povečini že v soboto z večernimi vlaki. Vsi jutranji vlaki so bili nabito pohii, pesem »Jaz pa pojdem na Gorenjsko* se je razlegala. Železniško ravnateljstvo je šlo hvalevredno povsod na roko. Pohvalno je omenili tudi železniške uslužbence; nobene pritožbe nismo slišali. Slovesno pritrko-vanje ui streljanje je privabilo tudi obilo domačega in okoliškega ljudstva.
Zelo veliko vojnih tovarišev je letos pristopilo k mizi Gospodovi.
Ob 10. uri se je napolnil ogromni prostor pred cerkvijo kaikor tudi v cerkvi. Na prostoru pired cerkvijo je bil postavljen oltar. Na prižnico je stopil tajnik zveze, g. kura) Bonač, ki nas je v pretresljivem govoru, kakor le on sam zna, popeljal na bojne poljane. Spominjal se je vseh padlih tovarišev in v letošnjem letu umrlih članov. Ne po-zaiben vtis, ko je pozval tisoče navzočih, naj se za par minut zatope v bojno vihro in tiho j>omolijo. Ko je nato še godba zaigrala žalostni ko in je pevski zbor odpel, je marsikomu solza zaigrala v očeh.
Sv. mašo je daroval g. kura! Kogej. Po sv. maši so opravili navzoči vojni kurati libero. Vojni tovariši pevci so zapeli žalostinke pod vodstvom g. učitelja \Vagnerja. Godba je zaigrala državno himno.
Ob pol 12. uri je otvoril predsednik Zveze, g. major Colarič, tretji občni zbor Z. S. V., pozdravil nav;-vče vojne tovariše, predvsem navzočega najstarejšega slovenskega generala g. Lavriča, zastopnika ve uiga župana radovljiškega, okrajnega glavarja Ur Vavpotiča, bivšega predsednika narodne vlade g. vitega Pogačnika, okr. oblastnega posl uca g. Arneža. Dalje je izročil pozdrave generala dravske div. oblasti K a 1 a f a -toviča, ker je službeno zadržan, želi skupščini obilo uspeha. Dalje je p reči tal pismo svojega prijatelja iz mladih let g. generala Maistra: »Prosim Te, pozdravi moje tovariše brate v mojem imenu in reci jim, da imam ž njimi vred vero v bodoče združenje vsega našega naroda,< kar je izzvalo burne ovacije.
Nato je pozdravil zbor zastopnik velikega župana; želi zboru mnogo uspeha. Nato se je predsednik Zveze v svojem govoru toplo sipominjal umrlih članov, se zahvalil vsem uradom, ki .-*> šli Zvezi na roko. ovrgel očitke, naperjene proti naši organizaciji. Spominjal se je naših zasužnjenih bratov onstran Karavank in primorskih bratov, ter jim zaklical: Ura odrešenja pride prej ali slej! Navdušeno je govoril o našem narodnem kralju, ki je na albanski Kalvariji delil usodo srbskih vojakov. Ob navdušenih klicih Slava našemu kralju rn vladarski hiši je sklenil zbor poslati udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu na Bled.
Nato je podal tajnik g. Bonač svoje poročilo. Zveza šteje 50 podružnic, več se jih snuje. Vojnih spomenikov se je postavilo približno 100, pri katerih je Zveza sodelovala. Več jih je na vidiku. to znači, rta smo Slovenci kulturen narod.
Ko je podal še blagajnik Zveze g. W a g n e r poročilo, je predlagal revizor celemu odboru abso-lutorij, kar se je enoglasno sprejelo. Nato se je izvolil novi odbor z g. majorjem Colaričem na žeta ob velikeim navdušenju zborovalcev.
Zboir je pozdravil tajnik obl. odb. D. V. I. g. Tome z zalivalo za gmotno in moralno podporo od strani Z. S. V. ubogim vojnim invalidom. Dalje
je sporočil zborovalcem obl. poslanec g. Arnež, da je oblastni odbor prevzel v svoj socialni program tudi rešitev invalidskega vprašanja, kar so zborovalci burno aklamirali. Ko se je g. major B urnik zahvalil v imenu navzočih dosedanjemu odboru za veliko, požrtvovalno delo, ki ga je vršil v preteklem letu, je predsednik zaključil lepi občni zbor.
Popoldne ob 2. uri so se zbrali zastopniki podružnic v samostanski dvorani, kjer so dve uri obravnavali notranja organizacijska vprašanja. Radi preobilega gradiva se je sklenilo, da se v novembru skliče celodneven sestanek zaupnikov. Ob 3. uri so bile litanije v božjepotni cerkvi, nakar so začeli tovariši odhajati proti domu.
ŽelezničarSka godba »Sloga* je med odmori kiasno svirala kakor je tudi pri sv maši izvajala m Hišno skladbo g. M. Pogačnika (ki se .i«1 topot sploh prvič izvajala).
Zvezi slovenskih vojakov se more le častita ti na tako uspelem dnevu.
Pogled na zborovanje Zveze slovenskih vojakov na Brezjah med sv. mašo.
Evharistični kongres v Stari Loki.
Evharigtični kongres za loško dekanijo se je vršil v nedeljo rine 14. t. m. v Stari Loki Uspel je krasno. — Slovesnost se je pričela v soboto zvečer. Cetrturno slovesno zvor.enje po vseh cerkvah v dekaniji je ustvarilo v dobrih vernikih prazmiško ubranost. V starološki cerkvi, ki je bila to nedeljo kakor gaj, se je molila molitvena ura in litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Že v soboto je bilo videti v bližini cerkve dosti tujih obrazov. V nedeljo se je ob 5. izpostavilo Najsvetejše. Slovesna služba božja ob 9 se je pričela s pridigo, katero je imel znani pridigar preč. g. p. dr. Hugo Bren O. F. M. Z vznesenimi besedami je govoril o verskem prepričanju in Evharistiji. Kazal je na eni strani plitkost in neznačajnost nekaterih vernikov, ki se danes boje pokazati svoje versko prepričanje, na drugi strani pa mučence iz prvih časov krščanstva in mučence sedanjih rini, ki so bili in so pripravljeni dati za svoje versko prepričanje najdražje, kar imajo, svoje življenje, črpajoč svojo moč iz presv. Evharistije. Sledila je jiontifikalna sv. maša, katero ie daroval ob številni asistenci lnilostljlvi g. prost Andrej Kalan.
Po opravilu se je vršilo zborovanje za može in ' na farovškem dvorišču. V senci košatih '	■> zbralo lepo število poslušavcev. G. de-
Mrak je predstavil govornika g. dr. J. . je v tri četrt ure trajajočem govoru na-i zborovalce za Kristusa — kralja. V za-če ku je v krepkih potezah naslikal nevarnosti, ki danes groze možu in fantu. Dalje je prisrčno, res z dušo govoril o tem, kako naj Kristus vlada v naših srcih, družinah, organizacijah in našem narodu. Želel je. da bi tisti ogenj verske gorečnosti, ki še plapola v našem slovenskem ljudstvu, zagorel tudi v naši ineligenci. Poslušavci so z zanimanjem sledili njegovemu govoru in mu ob koncu navdušeno ploskali.	,
Popoldne se je v ršilo na istem prostoru zborovanje za žene in dekleta. Kot govornik je nastopil vseučiliški prof. gosp. prelat dr. Matija Slavič. Krasno je pokazal, koliko je dobila žena od Kristusa, da jo je iz sužnosti in brezpravnosti dvignil z možem na isto stopnjo. Iz sv. pisma je pokazal, kako naj bo žena angel ljubezni možu, otrokom in vsej družini.
Takoj [X) zborovanju se je razvila veličastna procesija, ki se je pomikala proti škofji Loki. Koliko da je bilo udeležencev, priča dejstvo, da se je procesija komaj razvrstila med staro in škofjeloško žu| no cerkvijo. Za njimi godba škofjeloškega gasilskega društva. Sledila je četa življenja in moči polnih Orlov. Za dijaki, ki so bili zastopani v le-
0«Jbor Zveze slovenskih vojakov
na obisku pri svojem častnem članu, generalu Majstru na Uncu.
pem številu, so šle Marijine družbe mož in fantov, deklet — teh je bilo izredno veliko in domala iz vsake župnije z zastavo — in žena. Za belo oblečenimi deklicami in pevci je nosil milostivi g. proši Najsvetejše. Sledilo je častno zastopstvo uradnikov, poslanrev. županov in občinskih odbornikov. Tretji red in ostalo ženstvo je sprevod zaključilo.
V mestni župni cerkvi so bile pe'e litanije m posvetitev presv Srcu Jezusovemu. Z zahvalno pesmijo se je slovesnost končala.
Stara Loka še ni videla take cerkvene slovesnosti, odkar se je vršila proslava 50 letnice razgla-šenja dogme o Brezmadežnem spoče'ju Device Marije. Dal Bog, da bi seme, ki je bilo vrženo la dan, obrodilo stoteren sad!
Ciril-Metotiiitki tabor pri Sv. Križu ob Ljutomeru.
Divno lepo mursko polje je bilo 21. t. m. priča krasnega dekliškega tabora pri Sv. Križu ob Ljutomeru. Prihitele so naše mladenke iz vseh župnij ljutomerske dekanije, da tudi manifestirajo svojo ljubezen in vdanost do apostolov Slovanov Cirila in Metoda. Saj imajo Panonci in Panonke dva-; Talno dolžnost, da se oklepajo Cirila in Metoda, l.cr sla ravno po Panoniji, naši plodonosni prleški |.ok,i(jinl, Ciril in Metod osebno oznanjala evan gelij.
Tabor se je vršil pred lepo okrašeno Ciril« Metodijsko kapelico, ki izhaja iz 16. stoletja. Po cerkvenem opravilu je otvoril tabor neumorni duš-nopastirski in prosvetni delavec, gosp. dekan J. Weixl, ki je tabor tudi pripravil. Po vrsti so nastopale govornice Ln deklamatorke, posebno so se odlikovale govornice Dekliških zvez v KriževclK in Veržeju. O [>omeiiu Ciril-Metodijske ideje je govoril kot zastopnik Prosvetne zveze dr. Jeraj. Lepo je opisal romanje na Velehrad g. kaplan Presnik iz Ljutomera. Odmore med govori pa so prepletale fino naštudirane pesmi križevskega dekliškega zbora pod vodstvom g. kaplana Ašiča. Tabor je nov biser v kroni letošnjih Ciril-Metodijskih zborov v naši domovini.
15 letnica ljutomerskega Orla.
Dva dneva, 14. in 15. avgust, sta bila določena za proslavo petnajstletnice ljutomerskega Orla, ki ima zraven zaslug za mladino v svojem okolišu tudi to zaslugo,' da je orlovsko misel sprejela Prlekija in Prekmurje. Ljutomerski Orel je delal in navduševal in danes ob petnajstletnici so mu najlepše čestitali prleški in prekmurski orlovski odseki, ki so se udeležili proslave. — V nedeljo popoldne je bil pričetek s Finžgarjevo igro »Naša kri % ki so jo igrali v Katoliškem domu. Igra, sama na sebi prvovrstna, je uspela zelo lepo. Igralci so svoje vloge rešili nepričakovano dobro. Dvorana je bila polna. Zvečer je bila bakljada, ob-hod po mestu z mariborsko omladinsko godbo na čelu. Ljutomerski odsek je položil venec na grob svojega rajnega prijatelja vlč. g. dekana Ozmer.a. Sploh je ta večerna prireditev vzbudila veselo razpoloženje in navdušenje. — V ponedeljek na Marijin praznik je bila slovesna sveta maša, pri ka-kateri je mladini lepo in ganljivo govoril bivši delavec v ljutomerskem Orlu g. prof. Živortnik.
—	! opoldne se je vršil telovadni nastop pri Katoliškem domu! Občinstva je bilo veliko, posebno
d 'igih sosednih krajev. Telovadni nastop je ugajal, posebno še, ker jih je veliko nastopilo, dasi bi bilo želeti tako tu kakor tudi ob drugih sličnih nastopih več simboličnih vaj s petjem. Sicer so pa orodne in lahkoatletske vrste pokazale, da smo v marsičem prišli visoko — Prosta zabava s petjem in rajanjem je zaključila proslavo. — "'"znati treba, da je ljutomerski Orel eden izmed tistih, ki so bili stebri orlovstva in apostoli orlovske misli in vemo, da ostane to tudi v bodoče Vsi pa, ki smo izšli iz njegove šole, mu čestitamo iz srca in mu želimo mnogo uspehov. Bog živil
—	M.
Romanje na Velehrad.
(Od našega poročevalca.)
VI.
Praga, 16. avgusta.
V torek 16. avgusta smo st popoldne ogledovali Prago, predvsem Hradčane. Del romarjev je odšel z avtoomnibusi, ki jih je dala mestna občina blagohotno brezplačno na razpolago, v Staro Boleslavo. Vobče nam je bila praška občina zelo naklonjena. Za ogledovanje mesta Prage je dovolila romarjem prosto vožnjo s tramvajskimi vozovi. Vse cerkvene in javne oblasti so nas oprostile vseh vstopnin in vseh formalnosti, ki so sicer potrebne pri obisku znamenitosti na Hradčanih in drugod. Povsod so nam bili od strani javnih in cerkvenih oblasti na razpolago najljubezni-vejši vodniki. Pa tudi meščanstvo nam je povsod dajalo potrebna pojasnila. Marsikaka skupina si je oba dni ogledovala praške znamenitosti pod vodstvom zasebnikov, ki so z "so ljubeznivostjo razlagali zgodovino in umetniško stran čeških pomnikov. Bili smo povsod lad vse dobrodošli gostje. Naš romarski znak Z Velehrada s slovensko trobojnico nam je povsod odpiral vrata in nam služil kot vstopnica.
Praškemu nadškofu dr. Kordaču in predsedniku republik«' Tnmažu Masarvku smo do-•lali pozdravna brzoiava. Pozdrav nadškofu
Kordaču se je glasil: »Jugoslovanski katoliški potniki z groba sv. Metoda, časte v Pra;|i svete češke patrone in pošiljajo Vaši ekselenci poklon in pozdrav.« Za vodstvo podpisan epi-skopat. Podoben brzojav smo poslali predsedniku republike, v katerem smo še želeli predsedniku zdravja, republiki pa razcvita.
VII.
Stara Boleslava, 16. avgusta.
V Staro Boleslavo, ki je oddaljena od Prage kakih 30 km, se je podalo okrog 120 romarjev. Sprejem je bil zelo slovesen. Stara Boleslava se je njim v čast okrasila z zastavami, pokali so topiči in zvonili zvonovi. Nasproti jim je prišla procesija s kanoniki na čelu. Tudi godba je bila zraven. V ccrkvi svetega Vaclava so bile litanije Matere božje z ljudskim petjem. Po končanih Htanijah je splitski škof Bonefačič podelil navzočim blagoslov.
Romarji so si ogledali znamenitosti te cerkve, posebno kripto sv. Vaclava, kjer je bil sv. Vaclav pokopan, dokler ni njegov brat njegovih posmrtnih ostankov prenesel v Prago v cerkev sv. Vida. Dalje so si ogledali velike cerkvene zaklade in razne relikvije.
Potem so odšli v cerkev Matere božje, ki je največje romarsko svetišče celc češke dežele. Duhovniki so jim razkazali znamenitosti te cerkve in dali poljubiti podobo Matere božje.
Po ogledovanju Stare Bolcslave jih jc
kapitelj povabil v restavracijo, kjer so bili bogato pogoščeni. Pevci so peli slovenske narodne pesmi, ki so Cehe tako očarale, da so se zbrali v velikem številu.
Do avtomobilov je naše romarje spremila velika množica ljudstva, ki se je prisrčno poslovila od njih.
Tudi v Stari Boleslavi so se naši romarji prepričali o globoki bratski ljubezni Čehov do Jugoslovanov. Pokazalo se je, da je cirilme-todijska misel, ki je doživela s tem romanjem tako veličasten triumf, tista velika misel, ki veže slovanske katoličane in ki bo privabila v svoj krog tudi ločene brate.
Na poti med Prago in Boleslavo so se romarji vozili mimo državnih letališč in mimo mednarodne postaje za zračni promet. Videli so letala, kako so se dvigala v zrak ali pa pristajala na zemljo.
Praga, 16., avgusta.
VIII.
Višek našega romanja in manifestacije ci-rilmetodijske ideje je bil predvsem večer v dvorani na Slovanskem ostrovu.
Ob gromovitem pozdravu so prišli v dvorano razni dostojanstveniki. Med temi so bili: poštni minister dr. Nosek, prior šolskih bratov, opat strahovski Zavoral, škof dr. Jan Se-dlak, vseučiliški profesor Vajs, jugoslovanski konzul dr. Račič in jugoslovanski episkopat.
Po končani večerji je praško občinstvo ob zvokih godbe napolnilo galerije, del dvorane in stransko dvorano. Burno smo jih pozdravili.
Občinski svetnik Tylinek nas je prisrčno pozdravil v imenu praškega mesta. Enako nam je zaklical v imenu odsotnega praškega nadškofa dr. Kordača dobrodošlico v pozdrav dr. Jan Sedlak.
Ljubljanski škof dr. Jeglič se je zahvalil za ljubeznivi sprejem in povdaril, da smo od Bratislave pa do Prage doživeli toliko dokazov ljubezni in dobrega prijateljstva, da smo prijetno iznenadeni. Ni nam žal, da smo ili na tako daljno pot. Polni navdušenja se bomo vrnili.
Prof. dr. Grivec je v navdušenih besedah naglasil, da smo se na potu od Bratislave do Prage prepričali, da je cirilmetodijska ideja tista velika ideja, ki je zmožna spojiti Ceho-slovake in Jugoslovane v pravem krščanskem duhu. Naša pot skozi Češkoslovaško nam je dokaz, da so Slovani ne samo dolžni, ampak tudi sposobni širiti to idejo. Cirilmetodijska ideja, ki je bistveno krščanska, mora rešiti slovanski in krščanski problem. Zato se zahvaljuje za bratski sprejem.
Vseučiliški profesor Vajs je govoril v lepi hrvaščini. Vneto je slavil cirilmetodijsko idejo.
Splitski škof Bonefačič se je od srca zahvalil za sprejem. Nato pa je govoril o pan-slavizmu, ki je bil pred 20 leti strašilo za evropsko diplomacijo. Radi panslavizma so trpeli mnogi Čehi. Pokojni Strossmayer je dobil strog | ukor, na katerega je odgovoril, da je njegova ! vest čista. Pravi panslavizem je tisti, ki sla ga I postavila sv. Ciril in Metod. Temu ie služil
Dnevne novice
Strašen požar.
Dobili smo sledečo brzojavko iz Starega trga ob Kolpi: V noči od nedeljo na ponedeljek je nastal v Sodevcih ob Kolpi strašen požar. Gorelo je istočasno na dveh koncih. Pogorelo je šestim gospodar jim vse. Požar je zanetila zlobna roka. Pomoč je nujno potrebna.
Nova žrtev Save.
V nedeljo popoldne jo pri kopanju v Savi pri Modnem pod Mačkovim jezom utonil 16 letni ključavničarski vajenec Anton Bahovec, posestnikov sin iz Št. Vida nad Ljubljano. Kopala sta se s tovarišem, a nooeden od njiju ni znal plavati. Drugih ljudi ni bilo v bližini, njegov spremljevalec je pa, mesto, da bi poklical najbližje sosede, tekel preplašen v Št. Vid ter obvestil ljudi o ne-
ter se v bližini Domžal pri kmetu Gregorju V&-lopcu ponudil kot pastir v službo. Deček je navedel razne seveda neresnične zgodbe. Posestnik Ve-lepec mu je verjel in ga je iz usmiljenja vzel v službo. — Deček je pa že ob vstopu v službo moral imeti nepošteino namene, ker je navedel popolnoma napačno Ime in rojstni kraj. Čez nekaj dni je pa nenadoma zmanjkalo dečka in ž njim vred službodajalčevnga kolesa. Sedaj so prijeli mladega tatu v bližini Sv. Jakoba, kjer je imel v grmovju na bregu Save skrito ukradeno kolo. — Kolo je dobil oškodovani Velepec nazaj, dečka pa so izročili staršem.
Grozilno pismo.
Gostinlčarka šentjurc na Brnici pri Hrastniku je dobil« te dni grozilno pismo. V pismu je stalo, da ji preti smrtna nevarnost, ako prostovoljno
•k Katoliški shod v Dolfrepoljah. V nedeljo 28. avgusta t. 1. vsi k sv. Antonu! Tam, v senci stoletnih lip se bomo poklonili Kristusu Kralju pri daritvi sv. maše, tam bomo javno izpričali svoje versko prepričanje, taim utrdili naše moči za boj proti močem teme. Vsa ribniška dekanija naj se ta dan zbere ob cerkvi sv. Antona, ker ga ljubimo čudodelnika in ga radi obiskujemo pomočnika.
~k Volitev župana v občini Račna. V nedeljo 21. avgusta je bil izvoljen za župana Janez Stare, posestnik v Predolnh. Prvi svetovalec je posestnik Janez Kastelic iz Velike Rač-ne. Zupan in vsi odborniki so somišljeniki SLS.
-k Pomenljiva 100 letnica. Letos avgusta je minulo 100 let, odkar se je začela samostojna župnija Sv. Trojica v Halozah iu to na gričku in pri cerkvi Sv. Trojice, kjer jo še danes.
•k Smrtna kosa. Na Dunaju je 12. t. m. umrl gosp. Robert M o s k o v i č , družabnik tvrdke Brata Moskovič v Ljubljani. Bolehal je že dalj časa, a svojo bolezen je dolgo podcenjeval. Končno se je podvrgel operaciji na Dunaju, a je kmalu po njej umrl. Bil je radi svoje marljivosti pri delu in ljubeznivega občevanja med svojimi tovariši splošno priljubljen. Pokopan je bil v Badenu pri Dunaju. Naj v miru počiva.
-k Umrl je včeraj popoldne ob pol 5. uri v Rogatcu g. Štefan R o j n i k, računski nad-svetnik v pokoju. Svetila mu večna luč!
•k Kongres pravnikov. Na pobudo bcl-grajskih članov se je sestal dne 21. t. m. v Zagrebu stalni odbor kongresa, da bi pretresal šc enkrat vprašanje, ali se utegne vršiti kongres pravnikov še letošnje leto ali pa 15i ga kazalo prirediti šele prihodnje lelo. Uva-žujoč vse momente, zlasti pa razpoloženje srbskih članov, je stalni odbor smatral, da so prilike za prireditev ugodne in je zato sklenil, da se bo kongres pravnikov vršil letos, v dneh 23., 24, in 25. septembra v Sarajevu, kakor je bilo nameravano žc poprej. Spored se bo pravočasno objavil, prireditev izletov jc v rokah ožjega odbora v Sarajevu. Četrlinska vožnja po železnicah je že dovoljena. Slovenske člane, ki so se žc priglasili, poživljamo, da sporoče takoj po dopisnici, kje žele stanovati (v hotelu, privatno, skupno al; v Ilidžah). Rodbinski člani naj se kot taki označijo in siccr z imenom. Nanovo pristopivše člane pa prosimo, da se prijavijo z navedbo istih podatkov najkasneje do 10. septembra t. 1. in vplačajo obenem članarino, ki znaša za javne uradnike in pravne pripravnike 60 Din, za vse druge 120 Din. Priložiti je tudi (in sicer obvezno) znesek za knjigo referatov, ki bo v kratkem dotiskana. Vsi dopisi naj se naslavljajo na odbor društva »Pravnika«. — Stalni odbor kongresa.
•k Šcsttedenski učiteljski tečaj na speci-jalni kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju, ki se je vršil od 10. julija do 20. avgusta 1927, je posečalo in dovršilo 23 učiteljev. Udeleženci so bili po večini starejši učitelji in upravitelji šol iz mariborske oblasti, le eden je bil iz
V tisku je in v kratkem izide: DR. MIHAEL OPEKA
DESET GOVOROV 0 SVETEM PISMU.
Apologetična vsebina te publikacije bo v današnjih časih prav prišla ne samo pridigarjem po mestih in večjih krajih na (ieželi, marveč zlasti tudi že bolj odrasli srednješolski mladini pa akademikom in vsem laiškim razumnikom.
Naroči se lahko v naprej pri
Prodajalni KTD H. Ničmanovi v Ljubljani.
Južne Srbije. Usposobljenostni izpit za poučevanje na kmetijsko-nadaljevalnih šolah so po-, ložili vsi, deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom. To je bil šele drugi učiteljski tečaj na zavodu. Prvi se je vršil leta 1913» Želeti bi bilo, da bi se nadalje vršili vsako leto ti tečaji ter da bi jih obiskovali zlasti tudi mlajši učitelji, za katere so v prvi vrsti name« njeni žc po odredbi .ministrstva, da se razvij* kmctijsko-nadaljcvalni pouk tem popolnejS« in hitrejše.
•k Letošnji kongres Jugoslovanskega
zdravniškega društva se bo vršil od 24. do 27. septembra v zdravilišču Rogaška Slatina. Ob tej priliki sc bo vršila razstava kemičnih farmacevtskih izdelkov tu- in inozemskih tvrdk. Aranžma za to razstavo jc prevzel arhitekt Hugon Schell, Ljubljana VII, kamor naj se blagovolijo vsi interesenti obrniti. Informacije glede kongresa daje šefzdravnik Rogaška Slatina, dr. Franjo Koltercr v Rogaški Slatini.
k Začetek šolskega lota v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru. Dijaki semeni-ščani, ki se morajo še vpisati na državno gimnazijo, naj se predstavijo seineniškomu ravnateljstvu 1. septembra popoldne ali 2. sep-l Miibra dopoldne. Vsi drugi semeniščani pa si naj predstavijo 2. septembra popoldne ali 3. septembra dopoldne. — Ravnateljstvo.
-A- Spomenik padlim voiakom. Ižanska občina je postavila svojim v svetovni vojni padlim junakom pred župno cerkvijo na Studencu spomenik, ki so ga slovesno odkrili dne 14. avgusta t. 1. Ob plošči, na kateri je čitati imena mož in mladeničev, ki so žrtvovali življenje za domovino, stoii žalujoča žena, zavita v žalno tenčico Kip ie izklesal iz kraškega kamna mladi, ob začetku ustvarjanja stoječi kipar Franc R e p i č , sin našega kiparja-umet-nika in profesorja na tehniški srednji šoli v Ljubljani, gosp. Alojzija Repiča.
k Jugoslovanski Turing Klub ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 31. t. m., ob pol 16. uri v Belgradu (palača Jugobanke) z običajnim dnevnim rodom.
-k Tatvina volov. Posestniku Ivan Habja-nu v Šmarjah pri Jelšah je v nedeljo neznan tat odpeljal par volov, vrednih 10.000 Din. S tatvino so v zvezi najbrže neki sumljivi hrvatski prekupci.
k Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da uarajvua Kranz Josef« greučica prosto kroženje krvi in zviša telesno in du-ževno delazmožnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josel« voda tudi za duševne delavce, nevozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah.
KITSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za lobe •k Opozarja se na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri župni cerkvi), ki je olvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov.
Ciublfana
0 Seja Krščanskega ženskega društva bo danes v torek ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni.
O »Ljubljana« ima danes ob 8. uri zvečer vajo za mešani zbor radi udeležbe pri sprejemu \vestfalskih Slovencev. — Pevovodja.
O Rokodelski doni. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Rajnka ima vajo danes ob 8. uri zvečer. Udeležile se je vsi gg. pevci! — Odborova seja kat. društva rokodelskih pomočnikov bo jutri v sredo ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve.
O Članice iu člani »Slomškove družbe« ki so pevke-pevci, se naprošajo, da pridejo da-
sreči. šli so takoj iskat trupla, tacenski ribiči so več ur preiskovali strugo, a ga radi kalne vode še v ponedeljek dopoldne niso našli. Ponesrečeni Bahovec je srednje postave, kostanjevih las, na sebi ima črne kopalne hlače, na obeh lakteh ima sledove opeklin. Kdor bi našel njegovo truplo, so naproša, da to sporoči njegovemu očetu, A. Ba-hovcu, Št. Vid št. 27.
Napad na kap!amjjo.
V	noči od četrtka na petek se je izvršil napad na kaplan i,jo v Hočah. Okrog 9. ure zvečer je neznanec vrgel težek kamen skozi zaprto okno sobe g. kaplana Žolnirja. Okno je bilo popolnoma zdrobljeno, kamen je priletel o nasprotno steno z veliko silo in in je malo manjkalo, da g. kaplan ni bil zadet. Napad je takoj prijavil orožnikom. Okrog 11. ure ponoči je napadalec napad ponovil. Gosp. kaplan jo sicer zaprl okna z lesenimi žaluzijauii, vendar jo napadalec tudi te s kamenjem popolnoma razbil in nametal veliko težkih kamnov v sobo, ki so napravili nekaj škode. Gosp. kaplan pa je med tem časom šel v sobo svojega tovariša g. kaplana Pirca. Zjutraj se je po stopinjah spoznalo, da sta bila dva moška, eden celo bos. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. Napad ima najbrže politično ozadje, četudi se g. kaplan ne bavi s politiko, pač p;t je odločen in izvrsten delavec v naših prosvetnih organizacijah in zato marskikomu trn v peti.
Vlom v župnišče.
V	noči od IS na 19. avg. so neznani storilci vlomili v župnišče pri Sv. Marku niže Ptuja. Vlomili so najprej skozi okno v stranišče, kjer je vstopil eden izmed storilcev v poslopje, iskal ključe in poskušal ž njimi odpreti pisarno. Ker s ključi ni šlo, vlomiti vrata je pa imel pomisleke, se je vrnil in nazaj grede izpil liter mleka, ki ga je n:išel pripravljenega za nekega naročnika. Zunaj si je poiskal močno soho in je vlomil od vrtne strani v oknu železno omrežje, da je mogel prodreti v pisarno. Tam je vse prebrskal in prevrnil, pisalno mizo, omare in leseno blagajno. Odnesel je denarja — samo tega je iskal — v vrednosti do 1200 Din, petnajst desetdinarskih kolekov, dve srebrni žepni uri in nekaj malenkosti ter odšel, ne da bi ga kdo opazil. Skupna škoda se ceni nad tri tisoč dinarjev.
Zagonetna tatvina.
V	nedeljo, dne 21. t. m., popoldne so po prijavi stavbene tvrdke Viljem Treo na GosposVetski cesti 10 iz stanovanja zmanjkali ključi od pisarne in blagajne, ki se nahaja v Vošnjakovi ulici št. 14. Kmahi nato je bilo ugotovljeno, da je nekdo iz blagajne odnesel znesek 5000 Din, dočim je nekaj gotovine pustil v blagajni. — Ključe je tat odnesel seboj ali jih je kam vrgel. — Zadeva je precej zagonetna in je sedaj policija na delu, da jo pojasni Tat mora biti dobro orientiran v vseh stanovanjskih in poslovnih lokalih oškodovane tvrdke.
13 letni tat koles.
V	nedeljo, dne 21. t. m., popoldne je prišel ljubljanski policiji v roke mlad tat koles, komaj star 13 let, po imenu Franc B., doma v Šmartnem ob Savi. Deček je pred 8 dnevi pobegnil od doma
ne nastavi v pismu Din 5000 pod kozolcem. Orožniki so pismo nastavili in čakali skriti. Po pismo je prišel neki ravno šoli odrasli deček. Ko je pismo spravil, so ga prijeli. Po vsej verjetnosti stoji nekdo drugi za fantom, ker fant nima denarja kaj rabiti in je za tako dejanje videti nesposoben.
Govor dr. Korošca v Ptuju prinašajo vsi zagrebški in belgrajski listi, poveč.nj dobesedno na prvi strani, z velikimi naslovi. »Ju-tarnji list« označuje dr. Korošcev shod kot najinteresantnejši volivni shod zadnje nedelje.
A Rejenec pokojne Slavenske barike je za SDS v »Jutru« napisal dolg članek, v katerem napada dr. Gosarja kot ministra za soc. politiko, češ da je vse socialno politično delo uničil ter da ni ukinil z eno potezo zakona o zaščiti države, »ki danes ni več na mestu«. — Mi mislimo, da ta zadnji odstavek dovolj označuje vso moralno vrednost rejenca banke, Najprvo sklene njegova stranka, ko je na vladi, zakon o zaščiti države, da more ž njim preganjati komuniste, klerikalce, separatiste, revolucionarje, vse, ki niso kakor rejenec. Ko pa stranka pade iz vlade, napada zopet iste ljudi, zakaj niso tega zakona odpravili z eno potezo, »ker danes ni več na mestu«, to se pravi, ker ga ta stranka ne more več izrabljati. Sedaj je dr. Gosar kriv zakona o zaščiti države, ker SDS ni več na vladi. Ista SDS in za njo dve leti Radič so leto za letom strigli proračun za socialno politiko ter ga sestrigli na malo krpico. Ko je nastopil dr. Gosar, je tak sestrižen proračun že dobil, sklenjen v fin. odboru, ln dr. Gosar je takoj možato povedal vse slabosti tega proračuna. Ni se pa kregal na druge, ampak je šel in rešil, kar se je rešiti še dalo. Rešil je več borz dela, inšpekcij dela, denar za skrbstvo Izseljencev, začel akcijo za zgradbo stanovanj, boj proti brezposelnosti na način, kakor se rejencu dotlej .še sanjalo ni. In sedaj prihaja »Jutro«, pa očita dr. Gosarju, da ni v eni noči popravil vsega, kar je SDS v 6 letih zapravila. Tudi to je morala svoje vrste I
A »Neenakost davčne obremenitve v Jugoslaviji.« Pod tem naslovom nedeljsko »Jutro« priobčuje podatke novosadske trgovske zbornice o davčni statistiki v naši državi iz let 1921—1926. K tem podatkom dodaja »Jutro« svoj komentar, kjer ugotavlja, koliko preveč davkov je v teh letih plačala Slovenija. Popolnoma točno! Leta 1921—1926 so bila črna leta za slovenskega davkoplačevalca. To so tista leta, v katerih je >Jutrova« JDS sklepala proračune, določala davke, pomagala te davke na najkrutejši način izterjavati ter proglašala za veleizdajalca vsakogar, ki si je upal malo pogodrnjati radi davčnih krivic in neenakosti. — Z nastopom SLS v vladi leta 1927 so se krivice omilile, prenehale pa bodo, ko bo SLS svoje, letos započeto delo v vladi po volitvah nadaljevala. »Jutrov« članek pa le dokazuje, kako prav smo imeli vsa ta leta, ko smo dokazovali, koliko gorja je SDS zagrešila nad Slovenci. Sedaj SDS krivico piiznava, le krivca bi rada skrila.
Strossmayer. Političen panslavizem je utopija, pravi panslavizem pa je ideja in duh sv. Cirila in Metoda. V tem duhu se bomo vsi združili in bomo postali panslavisti.
Kanonik dr. Franc Cukala je navdušeno pohvalil misel, da smo Slovenci poromali na Velehrad. Ko smo delali načrte za romanje, so se škofje Jeglič, Karlin, Bonefačič in Nja-rady takoj izrekli pripravljene, da potujejo zraven. Slovenci smo hoteli žc 1. 1885. romati na Velehrad, pa nam je Dunaj potovanje preprečil s tem, da si je izmislil velegrajsko kugo. Sedaj smo spet šli in našli smo toliko prisrčnega prijateljstva, da smo očarani. Naj živi češkoslovaško-jugoslovansko pobratimstvo.
Križevački škof Njaradi želi, da Bog blagoslovi cirilmetodijsko idejo, ki se vedno bolj širi. Tudi na Hrvatskem smo letos proslavili to idejo, kakor nikdar doslej.
Olpat premonstratov Metod Zavoral v navdušenem govoru povdarja, da je potrebno, da se cirilmetodijska ideja razširi kar najbolj. Predvsem se moramo združiti slovanski katoličani in zastaviti v ta namen vse svoje moči.
Občinski svetnik in župnik Alojz Tylinek z vznešenimi besedami oriše pomen cirilme-todijske ideje. Meč je propadel, toda duh te ideje je ostal. Ta ideja mora vse obnoviti, zakaj ona je ideja nravne moči slovanskih narodov,
Zastopnik odbora za proslavo sv. Vaclava dr. Janda prisrčno vabi Jugoslovane v Prago
k proslavitvi tisočletnice smrti sv. Vaclava, ki se bo vršila čez dve leti.
Upokojena šolska ravnateljica Šumarova, občinska svetnica, članica Lidove stranke iskreno pozdravlja došle goste v imenu češkoslovaških katoliških žen. Vneto naglaša, da je naloga žen vzgajati otroke v duhu cirilmeto-dijske ideje.
Predsednik češkega orla Filip navdušeno povdarja v svojem pozdravu, da smo Cehi in Jugoslovani tako trdno med seboj zvezani, da nas nikdo ne razdvoji. Nato je v hrvaščini zaključil iskren pozdrav, rekoč: Gotovo se bomo 1. 1929. zopet videli, zato nočem zaklicati »Z Bogom«, nego »Do srečnega svidenja!«
Vsem govornikom so navzoči navdušeno pritrjevali z viharnim ploskanjem. Njih besede, ki so bile govorjene iz srca, so našla pot v naša srca. Ves večer je bila nova prisrčna manifestacija velike cirilmetodijske ideje. Znova se je pokazalo, da bo ta ideja, ki je že doslej vezala oba bratska naroda, odslej še ožje in prisrčneje spajala duha in delovanje za ze-dinjenje.
V največjem navdušenju smo Čehi in mi odhajali iz dvorane, ki je bila priča tolike prisrčnosti in iskrenosti bratske ljubezni in tako enodušne manifestacije. Večer bo ostal nepozabno hranjen in zapisan v srcih vseh. Obljubljali smo, da pridemo čez dve leti spet in da pripeljemo s seboj še druge naše, da nas bo cela armada častilcev sv. Cirila in Metoda in širiteljev njune ideje.
IX.
Praga, 17. avgusta.
Sredo 17. avgusta so velehrajski romarji porabili za ogled praškega mesta. 20—30 osefo broječe skupine so se razšle po vsej Pragi: na Hradčane, Višehrad, Emavs in drugod Ogledali smo si velike znamenite pomnike češke zgodovine. V njih sc zrcali velika vernost češkega naroda. 86 cerkev in cerkvic stoji po vsej Pragi, tako da se upravičeno imenuje stostolpa Praga.
Pri tem ogledovanju mesta so se nam pridružili številni v Pragi bivajoči Slovenci in Slovenke. Celo iz drugih mest blizu Prage so prihiteli, da se z nami sestanejo in da čujejo slovensko besedo. Ker jim razmere ne dopuščajo, podati se na obisk v domovino, so porabili to priliko, da se z nami porazgovore in poizvedo o domačih razmerah,
Zjutraj se je vršila služba božja v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Prior Valerijan Učak je govoril o sv. bratih Cirilu in Metodu in slikal njih veliko delo med Slovani, ki naj nam bo v spodbudo pri širjenju cirilmetodijske ideje. Sv. mašo je daroval lavantinski škof dr. Karlin. Pevci-romarji so peli slovenske mašne pesmi.
Po dopoldanskem ogledovanju mesta jc bilo kosilo, Popoldne ob 4 pa smo se zbrali v grško-katoliški cerkvi sv. Križa na obhod. Unijatski hrvatski župnik je opravil pobož-nost po grškem obredu in podelil blagoslov. Iz cerkve se je razvil sprevod, ki je z godbo
na čelu korakal na VVilsonov kolodvor. Z nami so korakale množice praškega občinstva in nam neprestnao vzklikale.
Na kolodvoru se jc kanonik dr. Cukala še enkrat zahvalil praškemu občinstvu in katoliškim organizacijam ter zatrjeval, da naša srca ostanejo v Pragi pri naših bratih; naše bratske zveze se ne bodo pretrgale. Na to je zopet zaigrala godba.
Ljudem so stale solze v očeh, ko smo se poslavljali od Prage. To resnično prisrčno slovo nas je ganilo v dno srca. Med nepopisnim vzklikanjem se je pričel vlak pomikati s praškega kolodvora. Prizori prisrčnega slovesa nam ostanejo neizbrisno v spominu.
X.
Tabor, 17. avgusta.
Zadnja postaja našega pota po Čcškoslo« vaški je bila Tabor, kamor smo se s Prage pripeljali okrog 8. ure zvečer. Kljub pozni uri so nas na kolodvoru pozdravili zastopniki ta-niošnjih katoliških organizacij pod vodstvom dekana Fridriha. Naši pevci so zapeli naše himne, češki pa češko narodno koralno pesem: »Sveti Vaclav« in ^Kde domov muj«. Bilo je to zaključno slovo našega romanja. Kakor povsod doslej, so nas tudi ti izrazi simpatij srčno vzradostili.
Do postaje Tabor nas jc ljubeznivo spremljal zastopnik češke prometne družbe »Če-dok«. Po njegovem posredovanju smo pri slo-
■
Bes, v torek dne 23. t. m. ob 19. uri zvečer k pevdki vaji, ki bo na porti pri oo. frančiškanih M Ljubljani.
0 Tatvine. Izložbenemu airanžerju tvrdke oSoas« na Mestnem trgu g. Koserju Antonu je neznan tat odpeljal iz veže 2000 Din vredno feolo, znamke Peugeot. Kolo ima številko 81.843. — Lesnemu trgovcu Antonu Cerarju iz Kamnika je nekdo ukradel z avtomobila pred Itotedom »Union« nov »Hubertus« plašč, vreden 1500 Din. — Prijavljene so še tri manjše (tatvine s skupno vrednostjo ukradenih predmetov v znesku 900 Din.
© Ogenj v Rožni dolini. V stanovanju kiparja Viktorja Brezovnika v Rožni dolini se je v noči na ponedeljek nenadoma vnel zaboj s papirjem in knjigami. Ogenj je opazila postrežnica šele tedaj, ko je zavzel večje dimen-aije. Ogenj je povzročil v Brezovnikovem stanovanju znatno škodo. Pogasili so ga domačini sama.
O Pijanost ali poekušeni samomor? Lesni trgovec Tome Vinko je naznanil na šišenski stražnici, da se je v nedeljo zvečer, ko se je vozil z motornim kolesom iz Št. Vida proti Ljubljani, vrgel neznan mladenič blizu vasi iTrata pod njegovo motorno kolo. Tome je v zadnjem trenutku preprečil nesrečo na ba način, da je zavozil v kup gramoza, pri čemer se H*u je kolo neznatno pokvarilo. Ko je pozneje poklical stražnika, je čudni neznanec še izginil s ceste. Na povsem jasno, ali se je hotel neznanec usmrtiti, ali pa je bil le precej vinjen. Ni izključena tudi kaka nezgoda.
Kupujte srečke
■r korist zgradbe novega kat. društvenega doma na Jesenicah !
Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta 1927. Dobitkov je 1348. Glavni dobitki v rednosti: 25.000, 12.500, 7.500 in 5.000 Din. Srečke se naročajo pri KAT. DELAVSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU NA JESENICAH.	6325
Maribor
□	Veličasten demokratski shod. Demokratsko časopisje je nekam ponehalo polniti svoje strani z »veličastnim« potekom shodov SDS. Radovedni smo, če bode poročalo tudi o »veličastnem« shodu v Rogozi pri Mariboru. V nedeljo se je namreč tam vršil shod SDS, na katerem sta bila prisotna samo dva volivca, namreč demokratska govornika Kejžar in Finžgar. Celo popoldne sta čakala v oštariji, da se prikaže od nekod kaka duša, ki bi bila Voljna poslušati njun evangelij, toda zaman. V Rogozi, kjer je demokratska stranka še nedavno imela precej zaslombe, je danes tako padla, da se niti na shode nikomur več ne ljubi.
□	Nenavadna smrt znanega mariborskega godbenika. V nedeljo ob polpeti uri popoldne je umrl nenadoma znani mariborski godbenik in izdelovatelj godal g. Franc Pere v starosti 61 let. Blagopokojni je bil dobro znan po celem Mariboru kot izboren godbenik na flavto in na bas. Nastopal je tudi kot kapelnik raznih kvartetov, ki so in bodo ostali Mariborčanom v najboljšem spominu. G. Pere je bila blagomirna duša in je izvežbal tudi svojo rodbino v muziki. Pogreb se bo vršil danes, v torek, ob petih popoldne iz kapelice na po-hrežkem pokopališču. Rajnemu ostani ohranjen po celem Mariboru časten spomin, žalujoči rodbini naše sožalje!
□	Primarij dr. černič, špecijalist za kirurgijo v Mariboru, zopet redno ordinira.
vesu s češke dežele oddali telegram na praškega župana z zahvalo mestu Pragi.
V	temni noči smo se poslovili od bratskega češkega naroda in stopili na službeno ■vljudna in hladna avstrijska tla.
XI.
Maribor, 18. avgusta.
V	temni noči smo prevozili Nižjo Avstrijsko in ob 7 zjutraj dospeli v Murzzuschlag, kjer nam je restavrater Pernet v petih minutah oskrbel topel zajutrek. V Maribor smo dospeli ob pol 12. Romarji so se podali na grob škofa Slomška. Kanonik dr. Cukala je v kratkih vznešenih besedah pojasnil Slomškov pomen za cirilmetodijsko idejo. Splitski škof | Bonefačič je opravil cerkvene molitve v staro-slovenskem in slovenskem jeziku.
Vsi romarji smo se srečno in brez vs%ke nezgode zdravi pripeljali v Maribor. Z romanjem, ki je nad vse pričakovanje uspelo, so vsi zelo zadovoljni. Globoko smo hvaležni Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, ki je tako dobro organiziralo in tako spretno in skrbno vodilo romanje. Vrhovno vodstto je bil<* v vestnih rokah dr. Grivca, tehnično vodstve pa Je nad vse požrtvovalno izvrševal dr. Snoj. Vedno je bil v ozadju, lako da ni mogel niti vsega videti. Vestno je skrbel za prenočišča, prehrano in za red v vlaku in na kolodvorih. Njemu gre hvala, da se je vse i?.vršilo v najlepšem redu in v splošno zadovoljstvo.
Enako smo hvaležni tudi našim slovenskim prijateljem v Pragi, ki so nas z vso ljubeznivostjo vodili po Pragi in nam bili povsod v vsem na razpolago.
Sijajno uspelo romanje je živ dokaz, kako j važno je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in kolika je moč ideje ciril-metodijske za poživ- j ijenje verske in narodne zavesti našega ljudstva.
1	□ Štrajk mizarskih pomočnikov v Mariboru je končal v soboto ob 14. uri in sicer na zadovoljnost pomočnikov in mojstrov. V ponedeljek zjutraj so začeli pomočniki z delom v vseh mizarskih obratih.
□	Čudo narave. Na vrtu g. Senekoviča v Studencih pri Mariboru, Slomškova cesta 37, je jablana, na kateri je polno jabolk in na komaj 15 cm dolgi vejici je devet jabolk, ki tehtajo 2 kg.
□	Ogenj. Pri vinarski šoli so impregnirali les s katranom. Vžgal se je katran, kar je povzročilo ogromen dim. Učenci vinarske šole in ostali so z minimaxom in prstjo ogenj kmalu zadušili. Splošno se je mislilo, da je nastal velik požar in je mariborsko gasilno društvo z vsemi aparati v par minutah prihitelo na lice mesta, enako tudi gasilno društvo s Po-brežja in Studencev. Ravnatelj vinarske šole g. Zrna v c se je iskreno zahvalil poveljniku mariborskega gasilnega društva g. Vollerju za tako hitro pripravljenost Ko so se mariborski gasilci pripeljali domov, so morali takoj hiteti gasit v Presternico, kjer — v času, ko to poročamo — gori neka hiša.
□	Vodstvo regulacije Mure ima svojo pisarno v palači velikega županstva, soba št. 45. Vodi jo inž. Feliks Celestrina.
□	Težki časi se bližajo mariborskim uličnim razgrajačem V zadnjem času se je namreč ponočno razgrajanje po mestu, zlasti ob sobotah zvečer, silno razpaslo in to kliub poostrenim policijskim odrebam. Sedaj pa se je policija odločila še bolj strogo nastopati. V bodoče bode namreč vsakdo, ki bo radi razgrajanja aretiran, zaslišan mesto v nedeljo, šele v ponedeljek, tako da bo presedel oziroma prespal celo nedeljo pri »Grafu«. Povrhu obljublja policija še vsakemu po štiri dni zapora. Upati je, da se bodo razgrajači teh dobrot ustrašili ter bo nastal po mestu ponoči mir. Tudi proti onim gostilničarjem in kavar-narjem, ki dajejo pijanim gostom pijačo, bo policija nastopila ter jim odvzela podaljšano policijsko uro.
□	Dve stanovanjski tatvini. V Mariboru so se zopet pojavili stanovanjski tatovi. Dne 21. t. m. je bilo vlomljeno pri Jakobu Pristav-niku v Langusovi ulici št. 4. Nepoznan uzmo-vič je odnesel iz zaklenjene sobe 200 Din v gotovini in razno obleko in obuvalo v vrednosti več sto dinarjev. — Istega dne je poskušal nekdo okrasti podnajemnika Karoline Kurzmann iz Gospojne ulice. Odnesel mu je mnogo obleke. Ko je tat šel iz sobe po stopnicah, je srečal lastnico stanovanja. Preplašen je vrgel ukradene stvari proč ter pobegnil.
□	Nove tatvine koles. V nedeljo sta bili ukradeni zopet dve kolesi, in sicer uradniku okr. sodišča Antonu M. iz sobe bianko okr. sodišča in delavcu Antonu Znidaršiču iz neke veže.
□	Bitka na ulici. V soboto zvečer je nastal v Vojašniški ulici med dvema gručama fantov pretep, ki se je končal krvavo. Feliks Likavec, ki je pretep izzval, je dobil na glavi tako težko poškodbo, da so ga morali oddati v bolnico.
□	Nesreča. V Razvanju pri Mariboru si je včeraj zlomil nogo v stegnu delavec Ivan Krajnc.
□	Borza dela v Mariboru. Od 14. do 20.
avgusta je pri tej borzi iskalo dela 119 moških in 43 ženskih, 78 mest je bilo prostih, delo je dobilo 23 moških in 22 ženskih, odpadlo jih je 108, odpotovalo pa 39; od 1. januarja do 20. avgusta pa je dela iskalo 5690 oseb, 3191 osebam je bilo delo ponujeno, dobilo ga je pa 2063 oseb, 2323 jih je odpadlo, 928 pa odpotovalo.
□	Pri Borzi dela v Mariboru dobi delo: 15 hlapcev, 10 majarjev, 1 lesostrugar, 3 mizarji, 1 lakirnik, 2 črkoslikarja, 2 pleskarja, 4 kamnoseki, 1 soboslikar, več vajencev (ključavničarske, pekovske, mlinarske, pečarske, mizarske in čevljarske obrti), 32 kmečkih de-kel, 3 natakarice, 1 natakarica v kavarno,
2	gospodinji, 14 kuharic, 26 služkinj, 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 1 tovarniška delavka, 1 postrežnica, 3 šiviljske vajenke in 1 pomožna tkalka.
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
Celje
Kolavdacija elektrifikacijskih naprav v celjski okolici, t. j. električnega daljnovoda in hišnih vodov v Gaberju, Spodnji Hudinji, Zavodni in na Bregu se v smislu točk 25., 28. in 30. obrtnega reda v § 11. zakona od 12. marca 1866, štajerski deželni zak. št. 6 in § 159. stavbnega reda za bivšo Štajersko z dne 9. novembra 1857, deželni zak št. 6., se vrši v ponedeljek dne 29. avgusta t. I. Komisija se sestane ob navedenem dnevu ob de-, vetih dopoldne pri transformatorju v Gaberju v bližini Westenove tovarne. Načrti so do dneva kolavdacije med uradnimi urami na ogled pri okrajnem glavarstvu v Celju.	!
et Aretacija tatice. Celjski orožniki so v [ petek 19. avgusta t. 1. aretirali Pavlo Kožuh z Ostrožnega, ker je goljufala in kradla me- j sarju Gorenjaku v Zavodni zlatnino. Oddali ' so jo v celjske sodne zapore. Prigoljufano blago in ukradeno zlatnino so orožniki po ener-
gičnem in spretnem zasledovanju našli in so lastniki prejeli svoje že nazaj.
Zaprisega celjskega župana in podžu-
1 pana. Kakor izvemo, je za četrtek dne 25. av-' gusta t. 1. ob šestih zvečer sklicana seja celjskega občinskega sveta z edmo točko dnevnega reda: Zaprisega župana in podžupana. >	Stari časopisni papir ima v zalogi in
ga prodaja podružnica »Slovenca« v Celju, Cankarjeva 4. Papir bi najraje oddajala stalnemu odjemalcu. Uradne ure podružnice so vsak delavnik dopoldne.
0 Državna deška meščanska šola v Celju. Razredni (ponavljalni) izpiti se prično v pondeljek dne 19. t. m. ob 8. uri. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo šole, je vlagati do 25. t. m. Isto velja glede privatnih izpitov. Za-vršni (končni) izpiti se pa vrše v torek dne 30. t. m. Pričetek ob 8. uri. Vpisovanje v I. in ostale razrede bo 1. septembra od 8.—12. ure. Dne 2. septembra bo služba božja, 3. septembra se pa prične redni pouk.
Trbovlje
sy Delovanje bemotovcev. Bernotovci, zvezani s komunisti, vedno vpijejo o delavskem razredu in ne vzamejo v misel nikdar našega kmeta. Vse drugače je, če so volitve. Tedaj se hlinijo in agitirajo okoli njih, ker pa jim ne morejo nič stvarnega povedati, namreč, da bi se za nje brigali, jim govore večinoma o verskih stvareh in smešijo verski čut našega kmeta. Tako je g. Bernot v nedeljo popoldne napravil dva sestanka volivcev v Knez-dolu pri Stojcu in v Kleku pri Žagarju. Govoril je o Abrahamu, starem sv. pismu itd. Od njega se bi pač več pričakovalo. Pencl, njegov drug, je pa vzel na piko našega g. župnika, ga celo štirikrat omenil in se radi tega našim kmetom posebno zameril, ker znajo, da se g. župnik ne vmešava v politiko, pomaga vsakemu in je radi svojega usmiljenega srca splošno priljubljen. Le tako naprej, pa bo spoznal naš kmet naše »proletarske« buržuje. Sestanki so bili zelo slabo obiskani.
Marenberg.
Najden ntopljenec. Truplo Rudolfa Makovee, ki se je 8. avgusta ponesrečil na žagi g. Predana pri marenberškem mostu in utonil v Dravi, so našli 16. t. m. pri Fali in pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Trgatev hmelja je v polnem teku. V hmelj-skih nasadih je do tisoč trgavk deklet iz dravskega in ptujskega polja, iz slovenskih goric in iz Hrvatskega. Zvečer po dokončanem delu je vse živo v Marenbergu, povsod slišiš lepo slovensko pesem. Hmeljarji so zadovoljni z letošnjim pridelkom. Kupcev še ni dosti.
Meteorološka postaja. Ministrstvo poljedelstva namerava v kratkem postaviti v Marenbergu meteorološko postajo za opazovanje za hmeljarstvo, potrebnih klimatoloških pojavov: toplote zraka, vetrov, oblačnosti, vlage zraka in padavine. Tozadevne aparate bo dostavilo omenjeno ministrstvo in tudi plačevalo nagrado opazovalcu.
Shod SLS za Marenberg in okolico se bo vršil dne 28. t. m. ob 3 popoldne v Zgornji Vižingi v gostilni gospoda Pogorelfinika. Pričakovati je, da bo shod dobro obiskan.
Shod SDS se je nedavno vršil tukaj v gostilni g. Brudermanna. Sklicatelj in glavni govornik je bil g. Pivko. Vseh demokratov iz Vuhreda in Ma-renberga je bilo navzočih 11.
Slovenska krajina
Smrt v vodi. V Žižkih je utonil sedemletni otrok Ant. Horvat Nekega dne se je podal h grapi, ki je skopana poleg hiše in se je po nepriliki zvrnil v vodo. Dasi voda ni bila velika, je vendar našel v niej smrt.
Napovedan shod. Za torek je v Turnišču napovedala neka republikanska delavska stranka shod. Firma je nova, vkljub temu pa je gotovo, da zadene gospode iz Maribora, ki se napovedujejo kot govorniki ista usoda, kakor je zadela dr. Peniarja, ki je moral pustiti šila in kopita in bežati.
Ježica pri Ljubljani
Smrtna kosa. Umrla je v nedeljo ga. Ivana D o b n i k a r , lastnica dobro znane mesarije na Ježici. Žena je že delj časa bolehala in slabela, posebno še po smrti, ko ji je pred meseci umrl tudi mož. Pokojna je bila dobra mati svojih otrok, katere je vse vzgojila v strogo krščanskem duhu; vzor katoliške žene, ki je z vsemi silami delovala za naša društva in organizacije, katerim je bila do zadnjega podpornica. Dala je našemu pokretu na razpolago sile in zmožnosti svojih otrok, ki so zavzemali v vseh naših organizacijah pomembna mesta, starejši je pa ravno letos postal občinski odbornik pod okriljem naše stranke. Naša društva jo bodo zato ohranila v dobrem spominu in se pogreba, ki bo danes popoldne, udeleži tudi pevski odsek prosvetnega društva, poleg zastopnikov Kat. prosv. društva. Blag ji pokoj! Preostalim pa, ki so v teku par mesecev zgubili očeta in mater, naše iskreno sožalje!
Tiskarski škrat je v nedeljskem poročilu pomotoma izpustil ime g. Lovra Kosa iz Savelj, bivšega župana, ki je bil seveda tudi izvoljen v občinski odbor na naši listi, — kar bodi s tem popravljeno. — (Povedano bodi tudi, da so bili trije glasovi socialistov za župana Severja razveljavljeni, ker so vsebovali formalno napako. Župan je bil torej izvoljen le 7, glasovi na5ih 16tih odbornikov. Toliko, da ne bi kdo napačno razumel naše tozadevne beležke v nedeljskem »Slovencu«:.)
Vr&nika
G. Andreju Opeka. V 184. številki »Slovenca* ugotavljate, da ste bili in da ste somišljenik SLS. Nas bi to zelo veselilo in želimo odkrito, da bi v bodoče držalo Da se pa na Vrhniki ne bo zadeva napak razumela, in da sc ne bo drugih naših somišljenikov napačno sodilo, moramo vseeno ugotoviti, da ste izvoljen na listi, na kateri so izraziti nasprotniki SLS in ki je z vsemi sredstvi pobijala našo listo. Ugotoviti moramo dalje, da ste pri vo-litvi župana oddali glasovnico skupaj z drugimi našimi nasprotniki za nosilca socijalistične liste. Istotako je bil med vsemi nasprotniki liste SLS — in med te ste vsaj v tem oziru tudi Vi šteti — dogovor za volitev svetovalcev. Dogovori z nasprotniki se brez vednosti strankinega vodstva ne delajo. Da niste bili zadovoljni z občinskim gospodarstvom na Vrhniki — in pravico, da izrazi svoje posebno mnenje vsakomur v polni meri priznavamo — jc mogoče, moramo pa pribiti, da Vaše postopanje ni bilo pravilno. Toliko, da nc bo m>-sporazumljenj Razumeti oa se moremo vedno. — Več volivcev.
Xiri
Novih stavb bo letos precej. Na Selu so rt postavili nove hiše štirje poplavljenci, in sicer: Janez Kržišnik, Simon Burnik, Andrej Naglič ln Anton Oblak, v Novi vasi pa Jakob Merlak. Povečala in povišala je hišo za eno nadstropje ga. Ana Gantar v Novi vasi. Staro hišo nasproti občinskemu domu je kupil trgovec Kržišnik, ki jo je podrl, nato pa sezidal na tem mestu enonadstropno trgovsko.
Politično življenje je tu mirno. Imeli še nismo nobenega shoda in tudi za naprej nič ne kaže, da bi ga kdo priredil.
Italijani imajo zopet orožne vaje. Pogosto se sliši aeroplan ali streljanje s topovi.
Zmanjševalna javna dražba za poštno vožnjo iz Žirov v Logatec se je vršila pretekli četrtek. Dobil jo je najnižji ponudnik, lewii trgovec g. Anton Kopač. Da je bilo dosti interesentov, dokazuje to, da so znižali ponudbo od llO.flOO na 57.000 Din. Pošto bo vozil s konji, kadar bo več prometa pa z avtom.
Kočevje
Telovadni nastop kočevskega društva »Šport« verein«. V nedeljo 21. t. m. je priredilo svoj letni telovadni nastop v vezi z vrtno veselico v gostilni g. Lacknerja, kočevsko društvo iSportvereuu in ne nemško društvo >Turnverein, kakor je bilo pomotoma poročano. Prireditev je otvoril g. dr. Rd-thel s kratkim nagovorom in končal s pozdravom na našega kralja Aleksandra I. in kraljico Marijo. Nato so sledile vaje članov in članic in orodna.telovadba. Med prireditvijo je svirala godba iz Maribora. Na sporedu je bil še obhod po mestu, ki pa se ni izvršil. Obisk Kočevarjev iz mesta kakor iz okolice je bil mnogoštevilen.
Dar. Marija Eppich je poslala za župno cerkev v Polomu 7304 Din. Denar se bo porabil za popravo cerkve in za zvonove.
Na državni realni gimnaziji se prične šolsko leto s 1. septembrom. Ponavljalni izpiti se vršijo med 24. do 31. avgustom. Vpisovanje učencev se vrši 1. septembra od 10 dop. naprej. Vpisovanje učencev iz ostalih razredov se vrši 3. septembra od 10 dop. naprej. Služba božja se vrši v nedeljo 4. septembra ob 8 v župni cerkvi. Redni pouk pa se prične v ponedeljek 5. septembra ob 8. — Podrobna pojasnila so razvidna na oglasni deski v pritličju gimnazije.
Dopisi
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru po novi v nedeljo dne 28. t. m. krasno Finžgarjevo igro »Našo kri«. Začetek ob pol 4 popoldne. Z vlaki je lepa zveza. Ob prvem nastopu je žela predstava izboren uspeli, zato pričakujemo drugič še več cenjenega občinstva. Na veselo snidenje!
Kolovrat. Dne 28. avgusta t. 1. priredi šola v Kolovratu razstavo ženskih ročnih del. Razstava se bo vršila v šolski sobi in bo odprta ves dan Vstopnina prosta. Razstava se je nameravala prirediti že ob sklepu šolskega leta. Ker so pa bile tedaj deklice zaposlene pri poljskem delu, nisc mogle zgotoviti reKEterih stvari in tako se je nekoliko zapoznilo. — Vabijo se vsi, posebno starši otrok, da si razstavo ogledajo. — Anica Drobni-čeva, šolska upravifeljica.
Dobrna. Koncert. V soboto, dne 20. t. m. je priredil ravnatelj Glasbene matice v Celju gosp. Sancin sijajno uspel koncert v naši zdraviliški dvorani. Opazilo so je takoj, da je koncert posetila le izbrana publika, ki je z velikim zanimanjem sledila posameznim točkam. Že pri prvi točki E. Lala Sinf. esp. se je videlo, da je koncert resno zamišljen in dobro pripravljen. I. B. Svendsen Romanc« je igral g. Sancin z velikim tonom in vojaški orkester ga je spremljal precizno in z izredno pažnjo Grieg-Sonato je spremljala ga. Sancin na klavirju ki ne odgovarja kot instrument skladbam velikega stila. Podavanje skladbe je bilo kljub temu učinkovito v dovršeni reprodukciji. Naslednji dve skladbi sta vzdignili radi njiju originalnosti in naravnost ženijalrro zamišljene vsebine poslušalce dc najvišjega vzhičenja, zlasti Zsolt: Libelleles. Obe sta se morali ponoviti, isto Chaminade Serenada Vienytemp je že stara, a na ta način podana skladba je še vedno Jepa. Zd. Fibicli: Poem, kot zadnja točka na programu, je bil višek koncerta. Orkester je pokazal dovršenost, ki je nismo pričakovali. Hvaležna publika je aklamirala z orkestrom vred, da so morali dodati še Legendo: \Vie11ianskega. Gosp. Sancin nam je pripravil večer, ki nam ostane v trajnem spominu. Njegova gospa ima lepo razvito tehniko in sta s soprogom v resnici en občutek. Tudi orkestra ne smemo prezreti, ki je tako diskretno in z razumevanjem spremljal, in če upoštevamo mali ansambl, lahko častitnmo vsakemu posamezniku, posebno pa njihovemu dirigentu, gosp. Bernardu, Id vodi orkester z veščo in spretno roko. — Belan Schmidt.
Poljanska dolina. Dne 16. avgusta je priredila Tratarska orlovska srenja na prijnznili Hotavljah svoj telovadni nastop. Ob 12 — kajti prireditev je bila le popoldanska — so se zbrali Orli, Orlice in naraščaj iz Trate, Žirov in Poljan pred Društvenim domom na Trati. Od tu so v krasnem sprevodu, v spremstvu loške godbe odkorakali na Hotavlje k litanijam. Povsod ob poti jih je mnogobrojno občinstvo pričakovalo in pozdravljalo, ko so v strumnem koraku med sviranjem godbe in petjem orlovske pesmi korakali mimo. Kako globoko je že prodrla orlovska ideja med ljudi, nam je pa pokazala javna telovadba, katera je bila nadvse pričakovanje dobro obiskana. Br. Gogala iz Stare Oselice je v lepem govoru pokazal naši mladini pomen doma in telovadnice. Nato so se lepo in skladno izvajale vaje. Pri orodni telovadbi so pokazali naši Orli velik napredek. Po telovadbi se je razvila na obširnem vrtu poleg telovadišča prosta zabava ob sodelovanju loške godbe, ki je res dovršeno in pridno spremljala vso prireditev. — Orel v Poljanski dolini si jo ta dan pridobil velik moralen uspeh in mnogo novih prijateljev.
Šmartno pod šmarno goro. Zadnjo nedeljo zvečer smo bili priča prelepega dogodka, ki nas je zlasti sedaj — v času volivnih bojev — tem bolj poživil. V vasi je bilo že vse mirno, ko se začuje od daleč lepo ubrano, a zelo mirno petje. Bog je ustvaril žemljico« in »Moj fantič je na Tirolsko vandrou« nam je prihajalo vedno bliže in bliže in naznanjalo, da prihaja mnogoštevilen pristno slovenski zbor. Ko pa pride v vas, se tiho zbere pred kapelico Matere božje v sredi vasi ter krasno zapoje Schwabovo Zdrava Marija«. Kdor pozna podeželski mir v nedeljskih večerih, ko le tulntam še pogoreva mala lučka, ki naznanja, da še ne spi vsa vas — za njeno razsvetljavo pa skrbi čisto, zvezd polno, nebo, si lahko predstavlja, kakšen globok vtis ie napravila zgornja pesem-a. Nehote »1110 za-i živeli v nekdanjo dni, ko je le lepa vesela slovenska pesem prekipevala v srcih, polnih veseli lr i vere. Pevski zbor Glasbene matice, ki nam je mi . mogrede napravil to veselje, ni mogel bolj izvirne ! dokumentirati slovenske duše, iz česar si upamc i trditi, da je res poln še pristne slovenske duše i Zato se cenj.. pevkam in pevepm najiskrenejše za-' hvaljujemo z željo, da bi se še večkrat na izletih k svojemu mojstru nji Skaručno oglasili s svojo preleDo pesmijo tudi v Šmartnem pod Šmarno goro.
Otvoritev manjšinskega kongresa
v ženevi.
SLOVENEC DR. VILFAN 0 MANJŠINAH, NJIHOVIH NALOGAH IN DOSEDANJIH
USPEHIH.
v Ženeva, 22. avg. (Izv.) Danes popoldne ob pol 4. je bil otvorjen kongres narodnih manjšin. Otvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora, zastopnik Slovencev in Hrvatov v Italiji, dr. Vilfan, v prisotnosti več sto delegatov, številnih drugih udeležencev in zastopnikov tiska. Predsednik je omenil, da uporaba nemškega jezika na tem kongresu nima političnega pomena, ampak odgovarja le praktičnim namenom, če se govorniki poslužujejo nemškega jezika. Opazke, da daje uporaba nemščine celemu kongresu nekoliko germano-filskega značaja, so le polemičnega značaja. Ob odobravanju kongresa se je dr. Wilfan zahvalil švicarskemu zveznemu predsedniku in vladi za gostoljubnost. Izjavil je, da se bo vprašanje sprejema novih narodnih manjšin uredilo končnoveljavno s posebnimi statuti, kar pomenja, da one manjšine, ki se momen-tano potegujejo za sprejem v manjšinsko organizacijo, še ne bodo sprejete. Gre za Belo-
ruse v Litvi in na Poljskem, Bolgare v Jugoslaviji, Grke v Bolgariji ter Jude v Avstriji, Latviji in Češkoslovaški. Vse te grupe bodo morale še nekaj časa čakati, preden bodo sprejete. Dr. VVilfan je ugotovil, da narašča zanimanje za narodne manjšine in da je vprašanje narodnih manjšin vprašanje sporazumnega sožitja v Evropi sploh ter poudaril, da se manjšinska vprašanja ne smejo nikdar reševati brez prizadetih narodnosti ali celo proti njim, kakor se je to poskušalo. Prizadevanje manjšin dosedaj še ni rodilo velikih uspehov, razen zakona o državljanstvu v Latviji, ki pomenja edini večji uspeh. Predsednik je nato apeliral na kolektivno vest evropskih narodov in na čut solidarnosti narodnih manjšin. Mi moramo voditi manjšinsko politiko, je izjavil dr. Wilfan, toda ta politika mora ostati evropska, poštena in človečanska. Nato so govorili ostali člani pripravljalnega odbora.
Sacco in Vanzetti na višku javnega
zanimanja.
PROTESTI IN ZBOROVANJA BREZ KONCA IN KRAJA. - KRVAVI SPOPADI. - SO-DIŠČE ODKLANJA PREDLOGE ZAGOVORNIKOV. - TUDI SESTRA VANZETTIJA V
AKCIJI.
v New York, 22. avgusta. (Izv.) Predsednik vrhovnega zveznega sodišča, na katerega so se obrnili zagovorniki Sacca in Vanzettija radi preložitve izvršitve smrtno obsodbe obeh obtožencev, je njih prošnjo odklonil ter jo motiviral na ta način, da on ne more odločiti v tem slučaju, ker so se bližnji sorodniki vneto potegovali za Sacca in Vanzettija. Zagovorniki so se obrnili tudi na sodnika Tone-ja, ki je izposloval, da jim je guverner Fuller dovolil vpogled v nekatere tajne akte, ki se tičejo tega slučaja. Medtem pa priprave za smrtno izvršitev hitro napredujejo. Naročeni so zdravniki in danes pride iz New Yorka tudi krvnik,
v London, 22. avgusta. (Izv.) »Daily Te-legraph« poroča iz New Yorka, da je guverner Fuller baje pripravljen privoliti v preložitev izvršitve smrtne obsodbe. Poročevalec trdi celo, da se za to zavzema sam predsednik Coolidge.
v Newyork, 22. avg. (Izv.) Ext. Telegraph poroča, da je sodnik Tone negativno odgovoril na najnovejšo vlogo, s katero so se na njega obrnili zagovorniki Sacca in Vanzettija.
v Newyork, 22. avg. (Izv.) Vrhovno zvezno sodišče, ki za časa počitnic ne deluje, ne bo razpravljalo o pritožbi zagovornikov. Pričakujejo samo še odločbo sodnika Toneja na vloženo peticijo ter odločbo guvernerja Ful-lerja.
v Pariz, 22 avg. (Izv.) Liga za obrambp človeških pravic se na vso moč trudi in dala s podvojeno intenziteto. V delavskih krogih je opažati veliko vznemirjenost. Oblasti se boje, da bo v slučaju izvršitve smrtne obsodbe
prišlo do velikih in resnih protestnih demonstracij proti amerikanskemu poslaništvu v Parizu. Časopisi pišejo v tej zvezi tudi o kongresu ameriških legijonarjev, ki bi se imel vršiti 19. decembra v Parizu, na katerem naj bi Amerikanci skupno s francoskimi legijo-narji proslavili spomin na skupne boje v sve-tvoni vojni. Če pa se izvrši smrtna obsodba nad Saccom in Vanzettijem, pravijo poročila, ne bo Pariz pozdravil ameriških gostov kot bojevnikov za svobodo, temveč kot zastopnike naroda, ki je umoril nedolžni žrtvi Sacca in Vanzettija. Ameriški veleposlanik v Parizu, ki je zopet prejel večje število prošenj za preložitev justifikacije, je vložiteljem obljubil, da bo njihove želje sporočil na najvišje mesto.
v Newyork, 22. avg. (Izv.) Sem je došla Vanzettijeva sestra, ki je šele po devetnajstih letih zopet videla svojega brata. Dela se na to, da bi v zadnjem momentu mogla osebno intervenirati za svojega brata pri guvernerju Fullerju.
v Pariz, 22. avg. (Izv.) Protestnega zborovanja proti izvršitvi smrtne obsodbe nad S. in V., ki so ga sklicali komunisti, se je udeležilo nad 50.000 ljudi. Policija se je bala resnih izgredov. Vendar pa v Parizu ni prišlo do večjih incidentov. Poročila iz province pa pravijo, da je n. pr. v Marseillu prišlo do krvavega spopada med policijo in demonstranti, pri katerih je bil en delavec ustreljen. Tudi v Le Havru so priredile strokovne organizacije veliko protestno zborovanje, na katerem ie prišlo do resnih izgredov. Ranjenih je 25 delavcev in 5 policajev.
Ag.itaciifka potovanja ministrov in strankarskih voditeljev.
r Belgrad, 22. avg. (Izv.) Zunanji minister Voja Marinkovič je danes predpoldne odpotoval v požarevaško okrožje na agitacijo. Kakor smo zvedeli, bo imel 28. avgusta velik govor o razmerah v radikalni stranki. Ta govor bo. imel ali v Nišu ali v Požarevcu.
r Belgrad, 22. avg. (Izv.) Prihod predsednika vlade Velje Vukičeviča v Belgrad se pri: čakuje za sredo, po zatrjevanju vladnih krogov bo Vukičevič takoj zopet odpotoval v Sento, kjer bo imel velik shod.
r Belgrad, 22. avg. (Izv.) Ljuba Davidovič je nocoj po dolgi konferenci odpotoval s svojimi prijatelji v južno Srbijo, kjer se bo mudil več dni. Obiskal bo Skoplje in druge kraje.
r Belgrad. 22. avg. (Izv.) V političnih krogih se živo komentirajo včerajšnji govori dr. Voje Marinkoviča, Velje Vukičeviča, dr. Antona Korošca in Ljube Davidoviča. Demokrati so zadovoljni z zadržanjem Voje Marinkoviča. Po njih mnenju se je med njim in Ljubo Da-vidovičem dosegel popoln sporazum v vseh vprašanjih, radi katerih je prišlo do spora.
Seja izvršilnega odbora radikalne stranke.
r Belgrad, 22. avg. (Izv.) Predpoldne je fmel radikalni izvršilni odbor sejo, na kateri pa Aca Stanojevič ni bil navzoč, ker se zdravi v Vrnjački banji. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se je na seji razpravljalo o sklicanju seje glavnega odbora radikalne stranke, kateremu bi se predložile v odobritev liste, ki so se predložile izvršilnemu odboru. Dan sestanka glavnega odbora se še ni določil. Kakor se zatrjuje, se bo sklicala seja koncem tega meseca. Tudi Aca Stanojevič bo pozvan, da pride v Belgrad.
Po razpoloženju članov glavnega odbora se more že danes reči, da bo Stanojevič odločilno vplival na glavni odbor in da bo glavni odbor zavzel nasproti vladnim listom oomir-
Briand proti madiarskemu vojaškemu zakonu.
v Ženeva, 22. avgusta. (Izv.) Generalni tajnik Društva narodov je danes prejel dopis francofi&ega zunanjega ministra Brianda, v
katerem kot predsednik veleposlanike konference poroča o pogojih v zadevi vojaške kontrole na Madjarskem. Na koncu svojoga pisma pravi zunanji minister, da si konfo-renca veleposlanikov v smislu sklepa »Sveta Društva narodov« pridržuje pravico, v postavi ti kontrolno komisijo glede izvršitve zakona o vpoklicevanju vojaških novincev na Madjarskem. S tem pismom se napoveduje, da bo konferenca veleposlanikov v tej zadevi prinesla končnoveljaven sklep. Tudi. izjavlja Briand, da se tozadevnim protestom madjarske vlade ne bo moglo povsem ustreči.
Budimpešta proti gospodarski kooperaciji.
Budimpešta, 22. avg. Zunanji minister Walko je napisal v »Pester Lloyd« članek o političnih in gospodarskih perspektivah podonavskih držav,, kjer se izraža pesimistično o ideji gospodarske kooperacije teh držav. Walko se obrača proti mirovnim pogodbam, nato pa proti gospodarskemu stanju, ki bi zavzelo večje razsežnosti kot jih vsebujejo običajne trgovinske pogodbe. Minister je mnenja, da bi taka kooperacija Madjarsko preveč vezala in bila državi le v škodo; da je treba v Evropi sprememb.
Tudi češki agrarci za sedanjo vlado.
v Praga, 22. avgusta. (Izv.) Glavni organ ljudske stranke »Lidovd listi« poročajo, da je ministrski predsednik Svetila v soboto odpotoval v inozemstvo. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister Šramek. Ob tej priliki poroča list, da program, ki so m ga vladne stranke začrtale, še ni popolnoma izveden. Treba bo med drugim še urediti razmerje med Vatikanom in češkoslovaško republiko in izvesti dalekosežne socialne reforme. Glasilo predsednika Švehle »Venkov« trdi, da so vse vesti o razširjenju vlade in vse v tej zvezi ponavljajoče se kombinacije brezpredmetne.
Bivši bolgarski kralj piše spomine.
Berlin, 22. avg. (Izv.) V Koburgu živeči bolgarski kralj Ferdinand je v razgovoru z nekim francoskim žurnalistom, ki se je tikal vzrokov svetovne vojne, tudi izjavil, da je sedaj zaposlen s pisanjem svojih svominov, ki v kratkem izidejo. . "-i
Silna nevihta na Goriškem.
e Gorica, 22. avgusta. (Izv.) V noči od sobote na nedeljo je divjalo posebno nad Tolminom in Cerknem huda nevihta. Padala je silno debela toča, ki je napravila veliko škodo na sadju.
Letalec kčnnecke leti.
v Berlin, 22. avgusta. (Izv.) >Germama< poroča iz K81na, da je letalec K&nnecke nastopil svoj prekooceanski polet. Letalo je ponovno poskušnjo v vseh ozirih dobro prestalo.
Šport
ljivo stališče in ne bo začel nobene akcije, ki bi vodila do razkola radikalov, kakor se je to preje mislilo. Raditega je izvršilni odbor vzel na znanje sledeče liste:
Lista Marka Trifkoviča za Sombor, Dušana Peleša za Zagreb, dr. Zlatka Miletiča za Veliki Bečkerek in Veliko Kikindo, Vlade Buzdalinoviča za Bregalnico, Krsta Miletiča za Prijepolje-Berane, Vlade Andriča za Tuzlo, dr. Milana Srskiča za Sarajevo in dr. Nikole Subotiča za južno Dalmacijo. Te liste je izvršilni odbor predložil glavnemu odboru v odobritev.
Seja izvršilnega odbora demokratske stranke.
v Belgrad, 22. avg. (Izv.) Danes predpoldne je imel sejo izvršilni odbor demokratske stranke. O seji se je izdal sledeči komunike: Na današnji seji izvršilnega odbora se je sprejelo besedilo proglasa, katerega bo stranka naslovila na volivce in katerega bodo podpisali vsi člani izvršilnega odbora. Radi cepitve list se izključijo iz stranke sledeči nosilci list z vsemi okrajnimi kandidati in njih namestniki: Stojadin Angjelkovič v okrožju Vranje, Milorad Soskič, ravnatelja učiteljišča v Beranah, v raško-zvečanskem okrožju, Joca Georgijevič, industrijalec, za okrožje Pančevo — Bela crkva. Iz te zadnje liste je izvzet Pavle Kotriša, ki je prišel na listo proti svoji volji. V zvezi z izključitvijo Milana Lazareviča se izključi tudi Miloš Mitrovid.
Izvršilni odbor je nadalje odobril sledeče potrjene liste: Lista Pere Markoviča za Va-ljevo, dr. Branka Ketige za Varaždin, Božidarja Vlaiča iz Belgrada za Tikveš.
GENERAL-REDOVNIK. v Bruselj, 22. avg. (Izv.) Kitajski general Lu, ki je svojčas prestopil v katoliško cerkev in je svoječasno opravljal diplomatske službe v Evropi, se je odločil, da vstopi v benediktinski samostan. Vzrok te odločitve jc smrt njegove žene. ki ie bila Belffijka.
Se vedno Gajdova afera.
v Praga, 22. avg. (Izv.) »Pondeljnji list« glasilo Stfibrna, prijatelja Gajde, prinaša informacije o razsodbi druge instance disciplinarnega sodišča proti generalu Gajdi, ki je bil obdolžen špijonaže v korist ruskim komunistom. Potek preiskave je dokazal, da Gajda kot šef generalnega štaba ni imel zvez z ruskimi komunističnimi krogi, pač pa da je občeval z osebami, ki so delovale na to, da bi se sedanji demokratični sistem na Češkem odpravil. Druga instanca disciplinarnega sodišča se je izrekla proti krivdi generala Gajde s 3 proti 2 glasovoma. Vendar pa je predlagala v razmerju z 2 proti 3 glasovom njegovo obsodbo, da se ga degradira, kljub temu, da je vojno ministrstvo vedno zavlačevalo degradacijo, češ, da manjka za to potrebnih dokazov.
Goljufije in požigi.
v Bukarešta, 22. avg. (Izv.) Policija je odkrila veliko goljufijo, ki jo je zagrešil uradnik Katz na ta način, da je izvažal prvovrsten les kot lesne odpadke in tako plačeval od vagona samo 2000 mesto 5000 lejev. Prometnega uradnika'je v ta namen podkupil ter mu izplačal od vsakega vagona 1000 lejev. Katz je na ta način oškodoval državo za okroglo 2 milijardi lejev. Policija ga je aretirala in ga drži v zaporu.
v Pari«, 22. avg. (Izv.) Mestna uprava v Nizzi je prišla na sled nekemu zločincu, ki je osumljen, da je povzročil velike gozdne požare. V gozdu so namreč opazili nekega mola, ki je ravnokar zažigal kup dračja. Na zasledovalce je oddal par strelov iz revolverja in s« mu je tako posrečile uiti. Škoda, ki so jo požari povzročili, gre v milijone. Požar je uničil med drugim tudi več podeželskih vil in hiš.
v Atene, 22. avgusta. (Izv.) Državno pravdništvo preiskuje med drugimi krivci najnovejše protivladnc akcije tudi zadevo žene Pangalosa. ki ie pri tej akciji aktivno sodelovala.
SK Ilirija, nogometa« »ekrija. I ozirom M
pokalno tekmo z Belgradoni dne 4. septembra v Belgradu in z ozirom na bližnje internacijonalne, prvenstvene in podsavezne pokalne tekme zaključuje načelstvo sekcije z današnjim dnem poletni trening 1. moštva ln I. skupine ter imziva člane-igralce, da se odslej zope<t polnoštevilno in s potrebno vnemo in požrtvovalnostjo udeležujejo rednega treninga. Trening I. skupine se vrši v tekočem tednu danes (v torek) in v |>etek, juniorske skupine v sredo in solnrto — vedno ob 18. uri. Čitajte objavo v članski knjigi y kavarni > K v ropa in v garderobi! — Načelnik.
I. KOLO JUBILEJNEGA TURNIRJA SK SLOVANA.
Na igrišču SK Ilirije sta »e vršili v nedeljo prvi dve tekmi nogometnega turnirja, ki ga priredi SK Slovan v proslavo 251etnice svojega obstoji« Hermes je zmagal nad Slavijo s 5:8. Slovan nad Jadranom g 5:2. Hermes in jubilant sam sta se kvalificirala tako za semifinale, ki se odigra v četrtek 25. t m. istotako na igrišču Ilirije. Odločilna tekma za razpisano jubilejno darilo, ki ga pokloni mestna občina, med klubom, ki bo ztnagul v četrtek, in Ilirijo se vrši v nedeljo 28. t. m. Po dobri formi, ki jo je pokazal Slovan v nedeljo proti Jadranu, je precej verjetno, da se l>o Ilirija srečala v finalu baS z moštvom jubilanta. O obeh tekmah kratko poročilo:
Hornies : Slavij« 5 : 3. Hermes kot tehnično boljše moštvo je znal pred nasprotnim golom mnogo boljše izrabiti ugodne situacije ter si že v prvem polčasu zagotoviti zmago. Moštvi sta si bili sicer enaki. Slavija je tehnični plus nasprotnika popolnoma izravnala s hitro in požrtvovalno igro, pokazala pa je pri tem obenem, da napreduje tudi v taktičnem pogledu in da razpolaga že ob pričetkn jesenske sezone z razmeroma lepo vigrano enaj-storico.
Slovan:Jadran 5:2. Slovan je absotvtral to
tekmo v posebno dobri kondietji in z uprav jubilejnim elanom. V vseh linijah izravnano moštvo je znalo izvesti skoro vsako na|>adalno akcijo z največjim poudarkom. Ze to je zadostovalo, da je slavil nad svojim nasprotnikom sigurno zmago. Najboljšo moč je imel Slovan v branilcu Flaku, ogromno količino dela je, kot navadno, opravil zopet srednji krilec Volkar. — Jadran je bil živo nasprotje Slovana. Boril »e je brez prave volje hi brez samozaupanja, tudi za najlepše zasnovane akcije mu je v odločilnem trenutku manjkalo energije. Kombinacije v kratkih |>asih so se mu redno izjalovile, ker so bile premalo točne. Slab dan je imel poleg tega njegov vratar, ki bi bil mogel preprečiti vsaj dva gola. Običajno prerekanje v moštvu seveda tudi tokrat ni koristilo i«ri.
ŠPORTNI DOGODKI.
Še večji stadion, kol smo jih omeniM v nedelja bodo zgradili v Los / os v Ameriki; tam se bo vršila leta 1932 olimpiada in bo lahko sedelo v stadionu 85.000 gledavcev.
Argentinci »o premagali uruguavsko nogometno moštvo 1:0; gledavcev je bilo 25.000. — Nemška nogometna zveza je kaznovala Ham-burger Šport Verein z globo 2001) mark in z diskvalifikacijo do 15. septembra, ker se je hotel H. S. V. neko določene tekme iznebiti. — Na Angleškem so poskušali z belimi žogami, pa niso bili zadovoljni z njimi in bodo obdržali dosedanjo barvo; zanimivo je, da igrajo v Južni Afriki skoraj izključno le z belimi žogami.
Suzana si je kupila jahto, »cigareta'' imenovano, in jadra z njo okoli. In že prav dobro zna.
Američanka Etel Gary je res plavala 400 var-dov v 5 minutah in 33 sekundah; najboljši čus na to razdaljo je dosegla pred njo znana Marta >re-lius, 5:53.4. — Pri čeških plavalnih prvenstvenih tekmah so v nadaljnjem poteku dosegli poleg že imenovanih štirih rekordov še 11 zraven, skupaj torej 15. — V Parizu je plaval 17-letni Taris 1000 m v 15:29.8, 1500 m pa v 23:20.4. — Avstrijec Bernard llenius je hotel plavati od Passaua do Dunaja ter s tem izdatno prekositi zadnjič imenovani uspeh Bernata; neizkustvo spremljevalcev ga je pa napotilo v vrtinec nekega parnika bi se je komaj rešil iz njega. Preplaval je 133 km, porabil je zanje 13 ur in 45 minut.
Za veslaške prvenstvene tekme v Como, ki so se vršile 20. in 21. t. m., je bilo priglašenih 7 držav: Belgija, Holandska, Italija, Poljska, Švica, Češkoslovaška in Ogrska. Tudi vrst tekmovanja je bilo 7; za vse so se priglasili samo Italijani in Švicarji.
Mednarodno kolesarsko cestno dirko pri ZOrichu je dobil Binda, sledili so mu Linari, Suter in Pelissier. — Na razdalji Bruselj—Pariz 3H4 km, se je določila zmaga s kombiniranim izločivnim in točkovnim postopanjem; prvi je bil Francoz Ville s 34 točkami, vozil je 14 ur, 20 minut in 25 sekund.
Zelo so ponosni Čehi na gospo Junkovo, ki je z avtomobilom tvrdke Bugatti na dirkališču Linas—Montlhery (Pariz) kljub dežju in 11 minutni zgubi časa prevozila 50 km v 25 minutah in 55.8 sekundah. Na uro bi dalo to 115.690 km. Najhitrejšo rundo je prevozila v 2 min. in 27 sek., na uro 122.488 km.
Nemški »peresnil« Miihlberger je sunil dvo-ročno 115 kg, nov nemški rekord. Tehtal je 60.2 kg; na Nemškem gre peresna teža do 62 kg, ne do 60 kg, kot je mednarodno določeno.
Jim Cro\vley se imenuje tisti ameriški sodnik, ki je Paolina diskvalificiral in prisodil zmago De-laneyu; Crowley je znan kot zelo pristranski, zlasti še proti inozemcem. P a o 1 i n o se bo vseeno potolažil, saj je dobil okoli 1,400.000 dinarjev; Dehmeyu so dali 1,650.000 Din, vsi dohodki so nesli nad 8 milijonov dinarjev. — 25 letni črnec Godfrey je že v 1. rundi z k. o. upihnil luč Maloneyevi bok-serski slavi. Glej poseben članek.
Umrl je William Prout, ki je bil tri leta predsednik Ameriške amaterske atletske zveze in nato predsednik ameriškega olimpijskega odbora; imenujejo ga >dušo ameriške lahke atletike«. Svoj čas je bil sam praktičen športnik, tako dober, da so ga poslali Amerikanci leta 1908. na olimpiado v London. — Velike lahkoatletske tekme so se vršile v Leipzigu; Wichmann je tekel 100 m v 10.8, Borner v 10.9, Katz 8000 m v 8:58, Eintracht iz Frankfurta 4X100 m v 41.8, tri druge vrste v 42.8, 42.8 in 43.2, 3X1000 m klub Bar Kohta v 7:55.4; Hoffmeister je zalučil diskos 44.98 m daleč. Sarajderis dvoročno 42.85+84.86 — 77.71, nov nem ški rekord; Szepe« kopje 62.40 m. V Budimpešti j« tekel Nemeo Malitz 100 m v 10.7, 100 y v 10.1; Kesmarki je skočil 1.87 m visoko, Marvalič je po gnal diskos 45.23 m daleč, Egri 45.10, junior Balam 42.40 m. V Bernu je tekel Švicar Martin 800 m v 1:56.6. — Proti vsemu pričakovanju je Holandije premagala Zahodno Nemčijo, 56:55H; tekme so w vršilo na popolnoma premočeni, 890 m dolgi travnati progi v starem amsterdamskem stadionu; t izborni formi je bil Holandec van der Berghe, ki je pretekel 100 m v 10.6 pred Houbenom 10/7 ta jf na 400 m dosegel 50.5 sekund, m »printerja prsi lep čas. — 26 km je pri Stockhohnu pretekel An-?lež Harpor v 1 uri 27 minutah in 01.2 aakundah
Ministrski predsednik Velja Vukičevič
na Bledu. (Na njegovi desni je urednik »Slovenca« g. Schvveiger.)
Vojni minister general Hadžič
na Bledu (na njegovi desni je g. Schvveiger, urednik našega lista),
Največ,. .. p na svetu,
ki stoji na ameriški lihomorski ob^li.
K to.,is
Poljski general Zagorski,
ki je na skrivnosten način zbežal iz ječe, ne da di ga še do danes našli. Zagorski je poneveril velike vsote, namenjene za vojaške dobave.
Ena največjih cerkva na svetu,
dasi malo znana, se nahaja v Manili (Filipini). - Tudi slog je jako znamenit in svojevrsten
81ika iz vstaje Indijancev,
ki so se v Boliviji nedavno uprli in požigali selišča belokožcev.
Najvišji sodni dvor v Massachusettsu,
ki je odbil priziv zagovornikov Sacca in Vanzetti> proti smrtni obsodbi. Od leve ua desnoi 1'ierce, Braley, Rugg, Croson in Saiiderson.
pili^kbd^&^^-r
S| I

Največje umtno jezero na svetu.
31 Nowi Mehiki y Zctuicnih državah S. A. so zajezili reko Rio Grande tako, da se namaka
ogromna, dozdaj čisto nerodovitna pokrajina.
Eden največjih mostov na svetu
je oni, ki premošfuje Missisipi pri Fort Madisonu v Severni Ameriki. Ima dve eta;i; na spodnji teče železnica, zgornja je za pešce in druga vozila.
Prezadolfltsv kretskega !
stanu.	|
Znano je. da jo poljedelsko ministrstvo uka- i zalo vsem velikim županom v državi zbnafi podatke o dolgovih kmetskega stanu. Podatki so že zbrani. Povprečno pride na vsako oblast 35 milijonov dinarjev. skupno v celi državi približno 1200 milijonov dinarjev, kar je ogn.nvna vsota. Dolgovi znašajo v šumadijski ohlasli 160 milijonov, v ljubljanski 101 milijon, v zagrebški !)2, podunavski 70, moetarski 35 in sarajevski 33 milijonov dinarjev.
Ni nam znano, po kakšnem kriteriju so postopali zbiralci teh podatkov, vendar lahko ugotovimo, da so to take cenitve, ki zaostajajo za taktičnim stanjem Zanimivo je. da znašajo dolgovi v šlipski oblasti samo 420.000 Din. Iz mariborske oblasti se niso objavili podatki, gotovo so pa znatno manjši kakor v ljubljanski, kjer je zadolženost zavzela že zelo nevarne dimenzije. Najbolj so zadolženi kmetje v Srbiji, Sloveniji in Hrvatski. Seveda zadolženost se v Srbiji bolj opaža, ker tam kmetje nimajo organiziranega kredita in je tam obrestna mera Bkoro oderuška.
Tržno poročilo.
Žalec, 22. avgusta.
Hmelj. Površina posajena s hmeljem znaša iet06 v mariborski oblasti 1881 ha, v ljubljanski pa 09 ha. Lani je znašala posajen« površina v mariborski oblasti 1020, v ljubljanski '?, leta 1925. v mariborski 750, v ljubljanski 6 ha. Največ hmeljskih nasaodv je v okraju Celje: 1738 lin, potem Sloveni-gradec 132, Gornji grad 115 in Maribor desni breg 64 ha. Lelos je hektarski donos manjši kakor lani. Sedaj ss plačuje golding po 75—85 Din za kg, vendar producenti pričakujejo dviga cen. Žalec, 20. avgusta. Rastline so zdrave in popolnoma razvite. Bolezni se dosedaj v večji meri niso pojavile. Deloma se je obiranje že začelo. Splošno obiranje se začne ta teden. Zaradi Suhega vremena ni sledu o peronospori, ki je tako vznemirjala hmeljarje. Letos upajo na prvovrsten produkl. Povpraševanje je znatno. Cene so popustile in so sedaj za lanski hmelj 2000—2800 Kč. za 50 kg. Donos bo v Žatcu okoli 170.000 stotov (lani 155.000), v Ustju pa 60.000 stolov. Poročila iz Poljske. Francije, pa tudi Jugoslavije in Nemčije javljajo, da bo letos donos večji kakor lani. Nilrnberg. Pretekli teden je znašal dovoz na trg 30 bal. Prodanih je bilo 110 bal. Kupuje se večinoma halertauski, virtemberški in badenski hmelj. Cene so bile: za halertauski 150 —210. virtemberški in badenski 220—250, tržni 200—250: cene so se razvijale v prilog kupcem in so popustile v teku tedna za 30 innrk. V soboto so notirali: prima 250—280, srednji 170-240 in slab 120—160 mark. Novega hmelja je prišlo na trg iz Tetnanga, ki ga je bilo prodanega 10 bal po 280—300 mark.
Sladkor. Na domačem trgu ni izprememb v cenah. Zaloge v tovarnah se približujejo koncu. Kampanja se začne v septembru. Pred par meseci je pesa dobro kazala in so računali s produkcijo sladkorja v znesku 100.000 ton. Sedaj pa se je radi suše stanje poslabšalo in računajo s produkcijo 80.000 ton. Svetovni trg je zelo neenoten. Vsak trg gre svojo pot. Svetovne tendence v sladkorju ni. Kakor vse kaže, na svetovnem trgu ni pričakovati velikih in hitrih izprememb v cenah.
Bombažne tiskanine. Iz Prage poročajo, da so v petek zastopniki češkoslovaške tekstilne industrije ter industrije bombažnih tiskanin sklenili, da se zvišajo cene za standard vrsle bombažnih
tiskanin za 80 Din za m.
* * «
Izkaz o stanju Narodne banko z dno 15. avg. 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju z 8. avg.) Aktiva: kovinska podloga 488.1 (—0.7), posojila: na menice ll41, na vredn. papirje 234.1. skupaj 1375.2 (+ 29.2), saldo raznih računov 1399.3 (— 14.1); pasiva: bankovci v obtoku 556.3 (— 26.2). drž. terjatve 222.9 (+ 45), obveznosti: po žiru 1025.7, po raznih računih 397.2, skupaj 1422.9 (— 7.4), bilančna svota 9790 (— 11.5); ostale postavke in obrestna mera neizpremenjena.
Slavenska banka. V sobo'o je potekel prijavni rok za terjatve do Slavenske banke. Dosedaj je prišlo okoli 3000 prijav, ki so prijavile večino terjatev v znesku 130 milijonov Din, od lega samo iz Slovenije za 75 milijonov Din. Mnogi mali vla-
fatelji sploh niso prijavili terjatev; nadalje se pri-nkuje, d« bo prišlo še mnogo prijav iz Amerike. ; Po sedanjem stanju banke bi znašala kvota 80—40 I odstotkov, v slučaju pa, da bi Liinderbanka dala delnice Trboveljske, bi se kvota zvišala na 70 80 odslolkov. Sedaj imajo upniki odločiti, če poskusijo od Liindorbanke potom tožbe dobiti te delnice, ki reprezentirajo 55—60 milijonov Din; kar bi stalo okoli 2 milijona Din. To bi seveda šlo iz Sedanje imovine banke.
Trgovinska pogodba z Nemčijo. Za uvoz naših produktov v Nemčijo veljajo |>o trg. pogodbi sledeče postavke nemške uvozne carinske tarife: jajca 5 mark, suhe slive v sodih in vrečah 6 (prej 10), v drugih zabojih 8 (20), sveže grozdje 7, jabolka sveža 2 in 2A, hruške 2 in VA z ozirom na lo ali so v -zaboju ali brez njega uvožene (jab. od 25. IX. do 31. XII., hruške 1. IX. do 30 XII.. grozdje 1. VIII. do 30. XI.), pekmez, 5 (10), živina zaklana 20 (30), živi karpi 25 (30), neživi 12 (15). Koruza 2K (5), konoplja brez carine, fižol zrel 2.40, hrastove doge za sede 0.30 od 100 kg ali 2.40 za 1 m3, živina razen gosi 6, paradižnikov sok 15, sardine in sardele 0.30, žveplena kislina brez carine. ferosilicij 50 — 80 % silicija 2, nad 80 % silicija 1, metilalkohol in acetun. sirov 2 marki.
Proslava 751etnice zagrebške Trgovgke in obrtniške zbornice. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je program te proslave sledeč: 9—10.45 sprejem gostov in častitanja v zbornici, 10.45—13 svečana seja zbornice: govori predsednika, zastopnika vlade in domačih ter tujih zbornic, 14 kosilo v hotelu Esplanade, 16—18 obisk zagrebškega sejma, 18—19 ogled mesta in okolice, 20.30 sprejem, prirejen od vlade v bivših banskili dvorih. V torek se event. začne dvodnevno potovanje po Jadranu. — Kakor čujemo bodo naša zbornica in druge gospodarske korporacije poslale več odličnih zastopnikov.
Inozemski kapital v naši državi. V zvezi z nedavno parafirano nemško-jugoslovansko trgovinsko pogodbo poročajo iz Berlina, da se neka nemška industrijska skupina interesira za ustanovitev tovarne za umetno svilo iz celuloze v naši državi. — Znana nemška tvrdka Krup je predložila naši vladi, da se jej da v zakuz železarna v Zenici ter topilnice v VršcU. Krupp je pripravljen vložiti velike vsote (na stotine milijonov Din) v ta podjetja.
Izvozniki suhih češpelj in sočivja. Neka tvrdka v Franciji Želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in sočivja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Gradbena delavnost v Belgradu. Leta 1919
in 1920 je bilo zgrajenih v Belgradu 115 stavb, i 1921, 170, 1922. 404, 1923. 370, 1924. 188, 1925. 150 in lani 263. Letos v prvi polovici so zgradili 61 stavb. Po vojni se je torej v Belgradu zgradilo 1721 stavb s 5640 stanovanji Investiranj kapital znaša 1143 milijonov Din.
Zračni promet Belgrad—Zagreb. Glasom pogodbe med vojnim ministrstvom in Družbo za zračni promet se bo začel zračni promet med Zagrebom in Belgradom 15. februarja 1927. Otvoritev bi se imela izvršiti že letos, pa še niso prispeli poštni aeroplani.
Elektrarne v Avstriji. Koncem leta 1926 je bilo v Avstriji elektraren z nad 20 kilovati 371 podjetij s 457 napravami in kapacitete 773.000 kilovatov. 120 obratov je nastalo po vojni. 325 obratov s 518.000 k. s. je vodnih, 61 s 55.000 k. s. ima poleg vode tudi parno silo alj motorje. 70% energije se producira v veleobralih nad 10.000 kilovatov. Skupno je preskrbovanih z elektriko skoro 4000 krajev z 4,652.000 prebivalci. Večina energije gre za industrijo, 96.000 kilovatov za razsvetljavo in 18.500 za železnice. Male centrale vedno bolj izginjajo.
Italijanska zunanja trgovina. V juliju t. 1. je znašal uvoz 1509 milijonov (julij 1926 2055), izvoz I>a 1156 (julij 1926 1307) milijonov lir. Pasivnost se je zmanjšala od 748 na 353 milijonov. V prvih sedmih mesecih t. 1. je bilo uvoženega blaga za 13.3 (16.3) milijarde, izvoženega za 9.1 (9.7).
Sobotna borza v Pragi. Iz Prage poročajo, da je borzni svet sklenil, da se vrši borzno poslovanje tudi v soboto.
Amerikanci v francoski avtomobilski industriji. Iz Ne\vyorka poročajo, da namerava znana newyorška banka Harriman sodelovati pri zvišanju kapitala Peugeota. Ta je pred nedavnim zvišal kapital od 60 na 90 milijonov, namerava ga pa zvišati še na 400 milijonov frankov, da začne konkurenčne borbe s Citroenom.
Padanje červonra. Zaradi povečanja obtoka červoncev (v juniju in juliju za 150 milijonov) in predstoječe nove emisije 100 milijonov je kurz červonca padel. Koncem maja se je plačalo za 100
červoncev 450 dolarjev (2.20 rublja za dolar), »e jih danes dobi že za 320 dolarjev (8.12 rublja za dolar). Razumljivo je, da se je talcoi vmešala špekulacija.
Horzza
22. avgusta 1927.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil živahen. Popustila je Italija, poleni Praga. Tu je bil kurz nad pariteto in ga je sedaj arbitraža znižala. Privatne ponudbe so bile v devizah: Berlin, Ne\vyork, Praga, Trst Ier deloma Dunaj, dočim je drugi del povpraševanja po Dunaju dala Narodna banka, ki je dala tudi London in Curih. Promet je bil največji v Londonu in Curihu.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.51 — 13.53 (13.525), Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 7.9925 —8.0225 (8.0075), London 275.85-276.65 (276.25), Ne\vyork 56.68—56.88 (56.78), Praga 108.17—168.97 (168.57), Trst 308.60-310.60 (309.60).
.Zagreb. Amsterdam 22.7420—22.8220, Berlin 13.515-13545, Curih 10.93-10.965, Dunaj 709.08— 802.08, London 275.85—276.65. Ne\vvork 56.65-56.85, Pariz 222>i —224K, Praga 168.177—168.977, Trst 308.71-310.71.
Curih. Belgrad 9.13 den., Amsterdam 207.80. Berlin 123.42, Budimpešta 90.60, Dunaj 73.07, London 25.2175, Newyork 518.65, Pariz 20.3325, Praga 15.375, Trst 28.255. Madrid 87 66. Bukarešt 3.19, Sofija 3.75, Varšava 58.
Trst Belgrad 32.3o-32.40, London 89.20— 89.25, Ne\vyork 18.32—18.39, Pariz 71.85—71.95.
Dunaj Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 190.10, London 34.50'A, Milan 38.66K. Nevvork 709.70, Pariz 27.825, Varšava 79.23. — Valute: dolarji 70.760. francoski frank 27.90. lira 38.—.
Praga. Devize: London 163.90, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den.. Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 den., Kranjska industr. dr. 375 den.. Dušik-Ruše 200—270, Vevče 135 den., Stavbna 56 den., Sešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86--86VŽ, vojna odškodnina 533—354, [ier sept. 355—356. Hrv. esk. 01, Agrarna 50—51, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 142 den., Šečerana 485—500, Slavonija 15—17^, Trbovlje 475—480. Vevče 135—142^.
Dunaj. Efekti: Don. savska jadr 79.45, Grei-nitz 5.80. Leykam 12.50, Trbovlje 58.75.
BLAGO:
Ljubljana. Les: zaključeno: drva mehka me-terska suha zdrava rezana v butare fko v. m. 1 vag. po 18, deske smreka jelka 28 mm konične monte fko v. n. p. 1 vag. po 430, deske smreka-jelka monte lahko konične fko v. n. p. 1 vag. po 490, deske smreka-jelka večinoma smreka 24 mm pa i I. ostror. očeljene monte f. v. n. p. 4 vag. |*> 520 (520—530); zaklj. 7 vag. Tendenca je neizpremenjena.
Deželni pridelki: pšenica bč. nova 78—79 kg, 2% ml. tar., slov. p. 30 dni prompt 342.50—345.50, ista za september 345.50—347.50, sr. aova 78—79kg.
2% ml. tar. si. p. 30 dni prompt 835- 340, jiIb^ nova 78—79 kg, 2% ml. tar. slov. p. 80 dni promp 330—335; koruza bč nav. vozn., slov. p., 30 <tn prompt 260 —262.50, ista ml. tar. 255 -257.50, moki pš. fko Lj. pri odjemu nel vag. plač. po prejemt 515; vse samo (>oniidbe; zaključkov ni bilo; ton denca je mirna.
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg 296 • 297.50; oves bački 200-205; koruza bačka 207.50— 210. bačka 3% žolt« 230 240, ban. okr. par. Vršac 212, sremska 210—212.50; moka 00 gg bačka 440 —442.50, št. 2 bačka 420 425. št. 5 ban. 390—999, št. 6 ban. 340—345, št. 7 275 280; otrobi bački v juta vrečah 190—192,50. Promet: 1 vag. pšenice, l ovsa, 12 koruze, V/j moke, 1 otrobov, skupa: 19 'A vag.
Za učiielfsivo
Prvi občni zbor Slomškove družbe se bo vran
v sredo, t. j. due 21. t. m. po nastopnem sporedu: 1. ob K sv. maša v frančiškanski cerkvi /. govorom č. g. dr Kanta; 2 ob !l občni zbor v . Akademskem domu s predavanjem č. g. dr. Angelika Tomiuca o socialni vzgoji. Ponovno vabimo k udeležbi vsa člane in članice Slomškove družbe Ier prijatelje krščansko mislečega učiteljstva. V torek zvečer ob 8 prijateljski sestanek na vrtu Rokodelskega doma v Komenskega ulici. — Odbor.
Naznanila o začetku šolskega leta.
Na (lrž. meščanski šoli v Slovenski Bistrici W
vršijo privatni izpiti dne 29., razredni izpiti 30. i<n 31. avgusta. Vpisovanje v t in v ostale razrede bo 1. septembra.
Na deški in dekliški meščanski šoli v Tritt« se prično zasebni in razredni izpiti v ponedeljek, dne 29. avgusta po redu, ki je objavljen na oglagn^ deski v veži. Vpisovanje je za vse učence v sobota dne 3. septembra v ravnnteljevi pisarni. V ponedeljek, dne 5. septembra je šolska sv. maša, v torek 6. septembra pa redni pouk. Oddaljeni učenci imaflc na razpolago šolarsko kuhinjo, kjer dobe za dnevno šest dinarjev prehrano opoldne in zvečer, stanovanja se lahko dobe. — Ravnateljstvo.
Drž. žensko učiteljišče v Mariboru. Sprejemni in ponavljalni izpiti se pričnejo v ponedeljek, dne 29. avgusta ob 8. Vpisovanje v letnike in v vse razrede vadnice bo v soboto, dne 3. septembra od 9—12.
Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje dne 1. septembra dopoldne.
Uprava špecijalne kmetijske šole v St. .Jurjn pri Celju javlja, da morajo prosilci za prosta meeta na zavodu za leto 1927-28, ki se začne 3. oklobra, po novejši odredbi ministrstva vložiti svoje prošnje oziroma se osebno javili pri okrajnem glavarstvu i potrebnimi dokumenti že do 1. septembra. Ptaču-joči pa morajo vložili prošnje n« upravo zavodu vsaj do 10. septembra, ker mora uprava ministrstvu vpostati seznam vseh sprejetih gojencev ie 16. tembra. — Ravnateljstvo.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 22. avgusta 1927.
Višino barometra 308"8 m
Opazovanja		Bero-meter	! Icplole j > C	1 Veter In brata« J V *m		Oblačnost 0-1(1	Vrsta padavin		1 a	iti
krat | ros							ob opazovanju	vmmdo7h		
1 !	7	76P9	14-5	85	ESE 1	0		•v ". - r	26-9	10-9
LJubljana (dvorec)	14	757-9	26-9	48	W 5	0				
	21	759-3	2i;-9	59	SW 3	0				
Maribor		761-0	16-0	88	W 3	0			2*	10
Zagreb		76P3	170	88	S 2	10	megla			14
Belgrad	8	761-4	24-0	57	SE 2	0			_ .	15
Sarafevo		761-2	18-0	66	mirno	0	«		24	»
Skoplle		762*0	22-0	62	mirno	0			27	16
Dubrovnik	~~~	760-4	22-0	54	mirno	2			27	14
Split		760-6	24-0	53	SSE 1	1			32	21
Praga ■ ■ .	7	759-1	18-0		W 2	10			24	18
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven Ijnbljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 23. avgust: Današnji dan bo večinoma oblačen in topel.
Nastopali bodo vzhodni vetrovi.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
49
Prisegel sem ji pri zveličanju svoje duše, a rekla je:
—	Premalo je tega. Prelomil boš to prisego radi mene. Ne, bolj hudo prisego mi moraš dati.
—	No, nič bolj hudega od tega si ne morem izmisliti, — sem rekel.
—	No, zato sem si žo jaz nekaj izmislila namesto tebe, — je rekla, — zdaj pa moraš to za menoj ponoviti in se ne smeš premisliti.
Bil sem tako neumen, da sem ji to obljubil, pa mi je rekla:
—	Prokleti moraš mojo dušo prav tako, kakor si prokle! svojo, za slučaj, da me ne bi poslušal.
—	Dobro, — sem rekel, nisem premislil in sem proklel njeno dušo.
—	No, poslušaj torej, — mi je rekla, — bodi zdaj dober in odreši čim prej mojo dušo. Nimam več moči, da hi tako živela in se mučila. Ne morem prenašati njegove nezvestobe in svojega ponižanja. Če bom en sani dan ostala živa, ugonobim njega in njo. Če pa jima prizanosem in sebe umorim, pogubim za vselej svojo nesrečno dušo... Usmili se me, dragi moj, ljubi bratec: zahodi nii samo enkrat nož v srce.
Planil sem strani od nje in ji pričel delati križe na čelu. Hotel sem se umakniti, a objela mi je z rokami koleno. Jokala so jo, pokleknila predme in mi prigovarjala:
—Saj boš ostal živ, — je rekla, — molil boš Doga, dokler ne bo odpuščeno moji duši in tvoji. Ne sili mo torej v propast, da bi sama nase dvignila roko... N..n..n..o..
Ivan Severjaniu je grozno naježil obrvi, si pri-
grizel brke in nekako dahnil iz globine razburjenih prsi.
—	Potegnila mi je nož iz žepa ... ga odprla ... potegnila rezilo iz ročaja .., in mi ga silila v roke ... Sama pa ... je pričela praviti take stvari, da mi ni bilo mogoče poslušati.
—	Če me ne ubiješ, — je rekla, — se bom vam vsem maščevala: postala bom najnesramnejša ženska.
Stresel sem se po vsem životu in ji rekel, naj moli. Nisem je hotel zabosti. Pahnil sem jo samo s strmine v reko ...
Po tem zadnjem priznanju smo vsi poslušalci prvič občutili dvom o resničnosti povesti Ivana Se-verjaniča. Precej dolgo časa je vladal molk. Končno se je nekdo odkašljal in sprožil stavek:
—	Ali je utonila?
—	Zalilo jo je, — je odgovoril Ivan Severjanič.
—	No, in kaj je bilo z vami potem?
—	Kaj mislite?
—	Gotovo ste trpeli za to?
—	Seveda sem, gospod.
Devetnajsto poglavje.
Drvel sem odondot, iz onega kraja, brez zavesti. Spominjam se, da se mi je samo eno dozdevalo. Vedno se je podil za menoj nekdo gromoznan-sko velik in dolg, obenem pa nesramen in slečen. Ves život mu je bil črn. Glavo je imel drobno kakor čebuljico. Sam pa je bil ves poraščen z lasmi. Razumel sem, da je to najbrž Kajn ali tudi sam bes-pogubitelj. Bežal sem pred njim in neumorno klical angela-variha. Zavedel sem se šele nekje ob državni cesti, pod samotno zakito. Bil je jesenski, jako suh dan. Solnce je svetilo, a bil je mraz. Veter je podil prah in krožil rumeno listje. Nisem vedel, koliko je ura, kak kraj je to in kam vodi ta cesta. Srce mi js bilo prazno. Nisem Imel nikakršnega čuvstva, ni-
kakega namena, tudi nisem vedel, kaj bi počel. Mislil sem vedno samo, da je zdaj Grušina duša izgubljena, da je moja dolžnost, za njo trpeti in jo rešiti onostranskih muk. Nisem vedel, kako naj to storim in hudo mi je bilo, a nenadoma me jo nekaj potrkalo na ramo. Ozrl sem se: to je padla z rakite suha veja in se je daleč proč zakotalala. Gledal sem, kako leti naprej in nepričakovano sem ugledal (Irušo. Šla je po cesti, a prav majhna, kakor da bi imela samo šest ali sedem let. Za pleči so se ji videle majhne perotke. Čim sem jo zagledal, je takoj /.letela od mene proč kakor strel. Samo prah in suho listje se je dvigalo za njo po cesti.
Jaz sem mislil: to mora vsekakor biti njena duša. Nedvomno me vabi in mi kaže pot. Odkorakal sem naprej. Ves dan sem hodil, a nisem vedel, kam. Hudo sem se utrudil. Nenadoma so me dohiteli ljudje, starček in starka s kmečkim dvovprežuim vozom. Rekla sta:
—	Prisedi, ubogi človek, epljala te bova. Usedel sem se. Peljali smo naprej, in stara sta bila zelo obupana:
—	Nesreča nas je zadela, — sta rekla. — Sina nam vzamejo k vojakom, pa nimamo novcev, da bi koga najeli namesto njega.'
Starčka sta se mi smilila in rekel som:
—	Jaz bi šel vama na ljubo k vojakom, kar tako ln brez vsake plače, a nimam s seboj izkaznice.
Starčka sta rekla:
—	To jr malenkost. To je že naša stvar. Moraš si samo nadeti isto ime kakor naš sin — Peter Ser-d.jukov.
1 To je bilo mogoče snnio pred vojno reformo I. 1874, ko se jc lahko odkupil premožen človek vojne si n >!><•. Nepošteni grnšeaki so tudi kupčevali z rekrutskimi izkaznicami. če so odvedli več novincev, kakor so morali. Na tn niičin «<• sc iznehili neljubih podložnikov in dobro zaslužili.
= 111 = 111
-ic	t-. .1	a)
v	X-' u	-z1
£	"	S
®	a ">	.Si.
>	K
> ►S5
S S
eo <
e-5	E o	s
.. .M	m	^
'i 111
.5, &	P ti	_
31 N	tr- S	>
X, N	u x>
3 ^	d
g	s
I	O	o
a o	S
® .g	g a	._
E C	g g	S
So	'	iz
8Š	Jjj Jt	O
a	05 ®
.2	. •£	~
®	t	-r
c.	i ©	a.
®	t>
•in d	g	£
S 5	Q '5	1
i S	S 1	i
s „	„ £	B
et 2 a ai
3
«9 >
iS
£ j S
I
1 ~ 2 Q ! .B 1 S § S
1 < 5 « 1 §
1 o a ™ S E y -S ? 8
s f | a
ž * fS t a
alSis
^ (D fl N
š$5-g I
t-3 . «S e
J < X S5 =111=1(1
N« deški meščanski šoli v Mariboru je v četrtek in petek, dne 1. in 2. septembra, vselej ml 8 (ki 12 vpisovanje novih in dosedanjih učencev. Novinci in dosedanji učenci se morajo izkazati z zadnjim izpričevalom. V soboto, dne 8. septembra je ob 9 maša v stolnici. Pred mašo naj se zberejo vsi učenci kot običajno na šolskem dvorišču. V ponedeljek. dne 5. septembra je pričetek pouka. Razredni in zasebni izpili so v torek in sredo, dne 30. in 31. avgusta. — Ravnateljstvo.
Začetek šolskega leto 11127-28 nu državni gim-muiji v Novem mestu. V dneh od 25. do 31. avgusta razredni in privatni izpiti; 1. septembra vpisovanje v 1. razred, 2. in 3. septembra za ostale razrede. Pri vpisu mora vsak dijak predložiti izpričevalo prejšnjega leta, za vpis v 1. razred pa tudi še rojstni (krstni) list. Natančnejši podatki na uradni deski.
Drž. dešku in dekliška meščanska šola na Jesenicah. Kazni izpiti se bodo vršili od 25. do 31. avgusta. Vpisovanje bo 1. septembra, iu sicer v
I.	razred od 8—12, v 2., 3. in 4. razred pa od 14:—16. Natančnejši spored je razviden iz oglasa na deeki poleg pisarne ravnateljstva.
Državna gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1927-28. — Dne 26. avgusta ponavljalni izpiti iz matematike, dne 27. iz latinščine, dne 29. avgusta iz ostalih predmetov, vsak dan od 8 dalje, po razporedu, ki je razglašen v gimnaziji Dne 30. in 31. avgusta naknadni izpiti. — Vpisovanje novincev v I. razred dne 1. in 2. septembra; vpisuje se brez sprejemnega izpita. Lanski dijaki in repe-tenti se vpišejo dne 3. septembra ob 10; tega dne ob 11 se vse vpisovanje zaključi. Dne 5. septembra ob 8 začetek pouka v vseh razredih.
Na državni realki v Ljubljani (Vegova ulica) se bodo vršili razredni, dopolnilni in privatni izpiti v dneh od 24. do 31. avgusta. — Vpisovanje za I. razred bo 1. septembra od 8—12; k vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list, ki izkazuje, da dovrši učenec v tekočem letu 10. do 13. leto starosti. Sprejemni izpit za I. razred je odpravljen. — Vpisovanje domačih učencev v
II.	do VII. razred bo 2. septembra točno ob osmih v razredih, v katere spadajo; učencev z drugih šol pa istega dne od 9—io v ravnateljevi pisarni. — Pismeni višji tečajni izpit se začne 1. septembra ob osmih zjutraj.
Začetek šolskega leta na državni realni gimnaziji v Kočevju. Šolsko leto 1927-28 se začne na državni realni gimnaziji v Kočevju z dnem 1. septembra 1927. Vpisovanje učencev za I. razred bo v četrtek, dne 1. septembra od 10 naprej. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenci prvega razreda ne smejo biti stari nad 13 let. Pri vpisu se morajo tudi izkazati s točno izpolnjeno »prijavo«, ki mora biti kol-kovana s 5 Din. Po izvršenem vpisovanju bo ravnateljstvo objavilo seznam sprejetih prvošolcev na uradni deski. — Vpisovanje zunanjih učencev za viSje razrede (II—VIII) bo v petek, dne 2. septembra od 10—12. Pripominja se, da se bo točno oziralo na starostno dobo. Dijaki, ki hočejo vstopiti v V. razred, ne smejo biti stari 17 let; o izjemah odloča prosvetni oddelek. Vpisovanje učencev s tukajšnjega zavoda v višje razrede se bo vršilo v soboto 3. septembra od 8—12 in po potrebi še popoldne od 2 naprej. Vsak dijak na j k vpisovanju prinese zadnje šolsko izpričevalo in kolkovano prijavo, kakor se zahteva v I. odstavku za prvošolce. Otvoritvena služba bo v nedeljo, dne 4. septembra ob 8 v mestni župni cerkvi. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. septembra ob 8. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom po sporedu, ki je nabit na uradni deski. Ponavljalni izpiti za višji tečajni izpit se bodo vršili v prvi polovici septembra t. 1., o čemer se bodo prizadeti kandidati pismeno obvestili. — »Prijave« se dobijo pri šolskem slugi g. Svetlinu proti plačilu.
Na državni gimnaziji v Kranju se bodo vršili razredni izpiti v času od 25. do 31. avgusta po programu, ki je nabit na črni deski. Dne 1. septembra bo vpisovanje v I. razred od 8—12. Učenci (učenke) imajo priti v spremstvu staršev ter predložiti izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole in krstni list. Vpisovanje v ostale razrede bo dne 2. in 3. septembra od 9—12.
Na I. deski meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bo vpisovanje učencev za prihodnje šolsko leto dne 1. in 2. septembra, vsakokrat od 8—12. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili najmanj četrto šolsko leto. Ti naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. — Ponavljalni in drugi izpiti se prično v petek, dne 26. avgusta. Ponavljalni izpiti so dovoljeni vsem učencem, ki so prosili za dovoljenje. — Ravnateljstvo.
Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice v Ljubljani razglaša, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo dne 1., 2. in 3. septembra od 9—12 dopoldne in od 15—17 v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8-1. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu morajo predložiti rojstni list in zadnje izpričevalo šole Glasbene Matice, ravno tako morajo plačati 35 Din vpisnine in prispevka za učila ter ukovino za mesec september. Mesečna ukovina znaša: za klavir ali gosli po 78 Din, za solopetje 160 Din in za pouk viole, čela, kontrabasa, flavte, oboe. klarineta, fagota, • roga, trobente ali pozavne po 90 Din. Teoretični predmeti, kot samostojni glavni predmet po 90 Din, kot stranski predmet po 25 Din. Mladinsko in zborovo petje po 25 Din. Redno delovanje za vse predmete in oddelke se prične v ponedeljek, dne 5. septembra 1927. V interesu rednega delovanja je, da se vsi učenci pravočasno vpišejo, in to v dne 1., 2. in 3. septembra. Zakasneli morajo plačati zvišano vpisnino 50 Din. — Odbor Glasbene Matice in ravnateljstvo šole.
Državni konservatorij v Ljubljani. Ravnateljstvo konservatorija razglaša, da se vrši vpisovanje za vstop na konservatorij v dneh 1., 2. in 3. septembra 1927 od 9—12 in od 15—17 v konservatorij-dki sobi štev. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici, pritličje desno. Kdor želi biti sprejet v konservatorij, mora pred vpisom natančno izpolniti uradno prijavo, ki se dobi od 29. avgusta dalje pri nlugi konservatorija za 2 Din. Pri vpisovanju mora predložiti poleg natančno izpolnjene prijave rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in dokaze o glasbeni pred izobrazbi. Sprejem se izvrši na podlagi komisijonelnega sprejemnega izpita, za katerega je plačati pri vpisu 30 Din izpitne takse za vsak glavni predmet. Stari gojenci konservatorija morajo poleg prijave predložiti tudi letno izpričevalo konservatorija. Prednost glede sprejema imajo priglašene!, ki so z dobrini uspehom dovršili četrli razred šole Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisnina in prispevek za učila znaša 40 Din. Poučujejo se sledeči predmeti: solopetje, klavir, gosli, viola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna; orgle; zborovo petje; glasbena teorija, harmonija, konlrapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, fonetika, metodika itd. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo odnosno pisarna konservatorija. — Ravnateljstvo.
I*'
t
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI;
FRANCOSKO - SLOVENSKI SLOVAR.
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70"—.
\ SLOVENSKO #
FRANCOSKI SLOVAR.
Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70*—.
»t i 1 I I 1 f 1
Oskrbnica periia
z večlet. hotelskim spričevalom se sprejme. — Pismene ponudbe na Hotel »Slon«, Ljubljana.
Iščem kuharico
za vse, za Jesenicc, hotel PAAR, za privatno kuhinjo; plača 400 Din, vstop takoj.	6421
Pomožna moč
ki jc prav dobro izurjena v ostrenju in popravljanju žagnih listov, s e sprejme za parno žago pri Celju. - Tozadevne ponudbe naj sc ob pri-klopitvi spričeval pošljejo na I, jugoslov. lesno industrijo v Celju. 6444
Pletilje
za jopice -
dobro izurjene - se sprejmejo. Prednost imajo one z lastnim strojem. - Ponudbe jc poslati na naslov: »Pulover« štev. 6356, na upravo Slovcnca, Ljublj.
Dijakinjo
sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov v upravi lista pod št. 6528.
Dva dijaka
ali dijakinji
se sprejme na stanovanje in hrano pri ROZI POD-LOGAR, Maribor, Mlinska ulica št. 34, II. nadstropje, vrata 5. 6454
Preselitve
izvršuje najccncjše »SLO-VENIA- TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c, 36, teL 2718,	6204
Na deželi išče
intelig. gospod, na Štajerskem, priprosto sobo. Ponudbe na upravo lista pod: »Mlajši pen7iorist«.
Kupim hišo
v Ljubljani. — Ponudbe pod »A. B.« št. 6500 na
upravo »Slovenca«.
Najboljšo
reklamo so oglasi v »Slovencu" f
2 pisarn, sobi
cvent. s predsobo, v sredini mesta, v pritličju ali v višjih nadstropjih, s e išče za takoj. - Ponudbe na tvrdko: I. KNEZ, Ljublj., Gosposvetska 3.
Predsoba
sc takoj odda kaki šivilji, pletilji ali kaj sličnega. Na razpolago tudi mala soba. Več v upravi 6498.
10—25.000 Din
posodim na sigurno mesto gospodarju za stanovanje soba in kuhinja, obenem tudi za mali obrt v Šiški ali v Ljubljani do 1. novembra. - Ponudbe upravi lista pod »Obrt«.
Vsakovrstno
1MO huput€
po najvišjih cenah i^erne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Wertheim ^Sfe
Ponudbe z navedbo notranjih mer in cene na: Hranilnica in posojilnica v Beli ccrkvi, Dolenjsko.
Kupim
ameriško registr. OMAKO in pisalno MIZO na
oboje žc rolo. v navadnem hrastu. - Ponudbe: Ljubljana, pošt. predal 85.
Konj in kočija
naprodaj. — Poizve sc na Sv. Petra cesti 7, Ljubljana.	6524
Prvovrst SENA
ima naprodaj več vagonov Škerbic - Ljubljana, Domobranska ccsta št. 2.
Mlinar ii!
Hi, proso, ajdo In Jcfmen kupite nujccne.lo pri
A. VOLK, LJUBLJANA
velctruovlna žltn In moko.
PREVZEMAM v solidno izvršitev vsa
slikarsko dekoracij-ska, kakor tudi cerkveno ornament. dela
od najenostavnejše - do najbogatejše izpeljave. Za boljša dela zasnujem brezplačno nove načrte. PETER ŽELEZNIK, deko-racijski slikar, Cesta na loko 23 - Trnovo, Ljublj.
Umetnost.
Atelier »OMNIA«
Ljubljana VII. (vodja H. Smrekar), izvršuje brez-izjemno vsevrstna umetno slikarska in risarska dela najboljše kvalitete. Tel. št, 2658.	6533
Snserirajte v »Slovencu "!
Zginilo se je
na potu iz Bohinja do Ljubljane v nedeljo popoldne komplet, rezervno KOLO od avtomobila, montirano na železnem obroču. Pošten najditelj ga naj odda proti honorarju pri tvrdki A. Laro-pret, Ljublj., Dunajska 22.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Marija v mojem imenu. — Studenci, Ciril Metodova ulica 2.
Anton Novak.
Dunatski velesejem
4,—11. septembra 192?
Izredne prireditve: Belgijska razstava
Italijanska razstava
Sovjet-ruska razstava
Japonska razstava
Tehniške novosti in izumi: Razstava hotelskih pof obsein
Reklamna razstava — Radio-razstiiva
Dunajski krznarski modni salon
Brez potniškega vizuma I Z velesejemsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje I Vizum za potovanja preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi.
Vsa potrebna pojasnila kakor tudi vele-sejmske izkaznice (po Din 40'—) dajejo Wicner Messe Aktien-Gescllschaft, Wien VII, Messeplatz 1 a, za časa lipskega jesenskega velesejma tudi Au«kunftsteIIe in Leipzig, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tujski promet v Sloveniji,
Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar. Dunajska cesta št. 31.
.J*
Na novo I	Na novo!
Ha novo otvorjena trgovina pletenin
ŽENICO H
annaHnMHM
Celje, Slomškov irg 1 (pr, farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna!
Na debelo!
Na drobno!
=il!=lll=lli=l«!=lll=!II=lll~tll=lll=ill =IH~ISI=ilI=l8l~III=tll=
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellclto Kalinšek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
IHEItlEmEIIIEIIIEIIIEmEHIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEmEIIIEIIIEIII
M
Najglasovitejši švicarski
0M0
sir v škatljah zahtevajte!
Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deželiča prilaz 81.
tt
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materijalu in konstrukciji je samo GRITZ^ER, ADLER in PH6NIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubuani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
starine, lastni pridelek od žlahtnih trt, prodam po ugodni ccni iz hrama na Trški gori pri Novem mestu, skupno ali v količinah, po najmanj 6 hI. Za pismena ali ustmena pojasnila naj se obrne na
F. STEGNAR — LJUBLJANA
Kersnikova ulica štev. 7.
Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke
W E C K
Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana, Pazite na Krekov trg 10, I. n. (Tvrdka Fructusi znamko I	Celje:	Maribor:
Josip Jagodic.	CarI Loti.
flh|OVQ s katero sc izjavita podpisana, da UMjUiU) je njen prejšnji obralovodja gosp. Putre Josip dne 31. julija 1927 izstopil iz najine službe in nima imenovani pravice, kakršnekoli posle, pogodbe i. dr. sklepati za naju in tudi nc blaga nakupovati na najin račun, za kar nisva plačnika in naj bo to vsakomur za svarilo.
»Lesna eksploatacija« Mcnina planina pri Spitallčn. Čmak Ivan & Srebotnjak Ivan — lesne industrije Straušnek pri Gomilskem - Sv. Peter v Sav. dol.
Zobni atelje
8.5TUZZI, Domžale
zopet cel dan otvorjen.
Ing. Gvidon Gulič:
Parni stroj in parna turbina.
Navodila za strojnike in obratovodje parnih obratov. — Vezana knjiga stane 80 Dia
lugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Fotograf. atelje HAKART
se preseli dne 26. avgusta 1.1. v Gosposko ulico st. 20
(hiša s prodajo pohištva tvrdke P r e i s v Mariboru).
Novi atelje bo razpolagal z najmodernejšimi aparati in tehničnimi pripomočki in bo nudil p. t. obiskovalcem razen ugodnega vhoda v nizkoležeče prvo nadstropje, vsaki zaželjeni komfort kakor zelo lepe čakalnice in preoblačilnice — kakor tudi telefon itd. — Od 1. septembra t. 1. dalje zopet ves dan odprto. J®" Posnetki od 8. do 18. ure. "»C
Fotograf, atelje Makart.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da jc naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa
Svana Dobnskar
mesarica in posestnica
v nedeljo 21. t. m. ob pol 10 zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, izdihnila vdano v voljo božjo svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnicc bo v torek 23. avgusta ob 6 zvečer iz hiše žalosti, na Jcžici št. 15.
J c ž i c a , 22. avgusta 1927.
Globoko žalujoči otroci.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cei.
izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Urednik: Franc Tericdlav.