Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXVI.—LETO XXVI. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 26, 1943. Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 122 ftl ČETRTINE DAVKOV BO NAJBR2E ČRTANIH kompromis je bil dosežen na seji odbora °beh zbornic. - Pričakovati je, da bo tudi kongres sprejel ta načrt SPREJETJE 20-ODSTOTNEGA PRIDRŽNEGA DAVKA Washington, 25. maja. Japonci izgubili nad Attu otokom 12 bombnikov Odh Dora senata in poslanske °°riiice sta danes odobrila ta- 'Zvani 'pay-as-you-go" davčni "ačrt i • ori l Sa bo skoraj gotovo tudi kongres. gj[ tem načrtu bo: ^BRISAN enoletni dohod-Jfki davek onih, ki imajo pla- Sna leto $50 ali manJ- ^"PRAVENE BODO tri če-|letnega davka vseh osta-. davkoplačevalcev, preostalo lF Pa se bo plačalo v dveh obrokih. ^ločuje 20 odstotkov znega davka na obdavčene foln mez<^' ki postane :^m°čen dne 1. julija. V tem 1 v?Stotnem pridržnem davku jJNjučen 3-odstotni davek (victory tax) in 17 od- stotkov za sklad dohodninskega davka. Splošno se pričakuje, da bo ta načrt tekom tedna dni formalno sprejet, nakar postane po predsednikovem podpisu zakon. Kako bo načrt deloval Ta načrt bo deloval sledeče: 1. Osebam, ki bi imele plačati $50 ali manj davka leta 1942 in leta 1943, bo črtano 100 odstotkov od tega davka in sicer za ono leto, ko je bilo njihovo plačilo nižje. 2. Osebam, ki imajo plačati nad $50 davka za leto 1942 in 1943, pa bo črtanih 75 odstotkov tega plačila, in sicer tudi v enem izmed dveh let, ko so imele plačati nižjo vsoto davkov. lAZV0J V NESTABILNEM DELAVSKEM POLOŽAJU DEŽELE barjem bo zvišana mezda za dolar na dan. — V industriji kavčuka je na stavki 55,000 delavcev. Uslužbenci clevelandskega tranzitnega sistema so odkloni 3 «/2 -centno povišanje mezde na dan. ^Hington, 25. maja. — ^ delavski odbor je podal . svoj odlok v zadevi spora .atriji mehkega premoga. o^dlagi tega odloka bo preji Jem zvišana mezda za en / »a dan. ^krogov United Mine Work-^ Šanizacije poročajo, da se ^ Unijski voditelji in zastop-delodajalcev sestali jutri J v tem mestu k pogaja-L vPrašanje je, če se bo ^ Uklonil temu odloku ali k h °dredil stavko, ko po-I^Petnajst dni trajajoče pre- ^tVa ■ l\ . . Je bilo naznanjeno, da lM delavski odbor dovolil fcf^^jem tudi tako zvani ^ to portal" plačo, to je * v 2a čas, ko hodijo od vho-C udnik k svojemu delu in K Zdaj pa poročajo, Sj ° ° *em vr®^a P°" V V INDUSTRIJI KAVČUKA 25. maja. — Stav- ka delavcev v treh velikih tovarnah kavčuka, ki je zelo prizadela vojno industrijo, se je razširila na tri nadaljne tovarne, katerih ena je v Connecti-cutu. Sedaj je na stavki že 55,-000 delavcev te industrije. Jutri ob desetih se bo sestal tukaj eksekutivni odbor United Rubber Workers of America (CIO) unije, ki bo najbrže priporočil svojim članom, naj gredo nazaj na delo. POLOŽAJ V TRANZITNEM SISTEMU CLEVELAND. — V referendumu unijskih uradnikov je bil včeraj poražen predlog sporazuma med mestom in uslužbenci mestnega tranzitnega sistema. Ta predlog je priporočal sprejetje 3]/2-centnega zvišanja mezde na uro mesto 14 in 17-centnega zvišanja, katerega so uslužbenci prvotno zahtevali. Izid glasovanja, ki je bilo v razmerju glasov 2 proti 1, bo predložen danes mestnemu tranzitnemu sistemu. om pomladi so se pričele točiti akcije jugoslovanskih partizanov Vi, H ®vanske pokrajine vzplamtele v novih bojih.—Po- trda gre Italijanom v Dalmaciji. — V bitki za samo vas je bilo ubitih 300 Paveličevih ustašev. i^UL, 24. maja. -^Oi v°m spomladi se je pri-\ h Cena akcija jugoslovan- Ust Jzanov. Poročevalec o-a Pester Lloyd na-z madžarsko - jugoslo-v [j ^eje, da štejejo partizani °^°eačkem okraju v Sla-*ribližno 10,000 mož. Ti h 1 so osbobodali izpod j4°rjev in hrvatskih usta- \.,.aJu Našic so partizani 1 važno Zagreb-Osjek že- ceve oblasti so se mora- le umakniti iz Bukovaškega o-kraja. Ameriška zračna sila pa je izgubila v teh bojih dvoje letal, katerih letalci pa so bili rešeni. WASHINGTON, 25. maja. — Na otoku Attu se še vedno vrši sistematično uničevanje onih Japoncev, ki se še vedno tišče tam, dočim naznanjajo današnja poročila, da je doživela japonska letalska sila, ki je hotela dvakrat napasti otok, skoraj popolen debakel. Mornariški department naznanja, da je bilo 12 bombnikov od 16, ki so hoteli napasti otok, sestreljenih in uničenih. V teh bojih sta bili izgubljeni dve ameriški letali, toda letalci so bih rešeni. LONDON, sreda, 26. maja. — Radio v Vichyju poroča danes po vesteh iz Japonske, da divja v vodovju severno od Attu otoka silna pomorska bitka, o kateri pa ni nadaljnih podrobnosti. Mornariški tajnik Knox je izjavil, da izčiščenje Attu otoka še vedno ni popolno in da se še vrši pobijanje posameznih Japoncev. Kitajec 132 dni na splavu sredi Atlantika Kitajec je bil član posadke torpediranega parnika.Na splavu je ribe lovil in prepeval kitajske popevke. MIAMI, Fla., 25. maja. — Kitajec Poon Lim je bil pomorščak na nekem angleškem tovornem parniku, na katerem je bilo 55 mož posadke in ki je bil torpediran in pogreznjen na južnem Atlantiku. Kitajec se je nahajal sam in nag 132 dni na malem splavu, dokler ga ni o-pazila in rešila neka ribiška ladja. Lim, ki je star 25 let, je dejal, da je izgubil že vsako upanje na rešitev, ko je videl, da ga je pasiralo v zraku in na morju več letal in parnikov, ne da bi ga opazili. Na splavu je bilo dovolj živil in vode za 60 dni. Ko se je njegov parnik potopil, je izgubil vso obleko in je bil na splavu popolnoma^ gol. Ko se mu je pričela manjšati zaloga hrane, je razdrl žepno električno svetilko ter naredil iz njene vzmeti trnek, s katerim je ribe lovil. Dolgčas pa si je preganjal s prepevanjem kitajskih narodnih popevk. HITLER PROTI PARTIZANOM CBS World News radio-oddaja je snoči dvakrat, o polnoči in ob 1. uri zjutraj, poročala, da je poslal, Hitler v Jugoslavijo močne sile bombnikov in tankov v boj proti PARTIZANOM, katere hoče za vsako cena streti, preden se prične zavezniška invazija Balkana. Obe radio-oddaji sta izrecno imenovali samo PARTIZANE ter nista omenili nobenih četnikov ali kakih drugih gerilcev. Nemci na Sardiniji; popolna kontrola Sredozem. morja Akcija ruske pomorske sile v Finskem zalivu Pri Harkovu je rusko topništvo razbilo nemške koncentracije. — Ruski strelci ubili 208 Nemcev. LONDON, sreda, 26. maja. — Ruski polnočni komunike naznanja, da je ruska artilerija razbila nemške koncentracije severnovzhodno od Harkova. Ruska pomorska sila pa je iz-vojevala zmago v Finskem zalivu, kjer sta se dve njeni ladji uspešno zoperstavili dvanajstim sovražnim ladjam, izmed katerih sta dve pogreznili, tretjo poškodovali, ostale pa pognali v beg. Zračna sila ruske črnomorske mornarice je pogreznila sedem bark^ .čolnov in motornih vozil izmed enajstih, ki so prevažala nemško vojaštvo in vojne potrebščine. Izmed teh enajstih ladij sta pobegnili brez večje škode samo dve. V odseku v bližini Harkova je ruska artilerija razbila in deloma uničila en nemški bataljin, približno 800 mož. Skriti ruski strelci so v treh dneh ubili 208 Nemcev. Nov grob Ponoči je preminil Jakob For-tuna, stanujoč na 1208 E. 167 St., oče dveh sinov, ki se nahajata pri vojakih, in pet hčera. Podrobnosti bomo poročali jutri. ITALIJANI UBIRAJO ZDAJ DRUGE STRUNE WASHINGTON, 24. maja. — Semkaj so prispela poročila, ki naznanjajo, da si italijanski vojaki na Kreti prizadevajo fra-ternizirati z domačim prebivalstvom ter da ne izvajajo nobenega nasilja več v svojih stikih z ljudstvom. Izprememba njihovega obnašanja je prišla kmalu po izgubi njihovega afriškega imperija. Mnogo italijanskih vojakov si tudi prizadeva dobiti in kupiti sukno,' iz katerega bi si dali delati civilno obleko. Grški krogi v Washingtonu označujejo to za "lomljenje italijanske morale" v očigled skorajšnji invaziji. Italijansko vojaštvo se trudi biti prijazno z domačim prebivalstvom, da bi smelo potem tudi samo upati na milost. Paveličevo časopisje poroča, da so nedavno hrvatski ustaši in vojaki okupacijskih sil izgubili v samo eni bitki za neko vas nad 300 svojih ljudi, ki so bili ubiti. Skupina črnogorskih partizanov je nedavno obkolila italijanske vojaške barake v bližini Kotora v Dalmaciji, kjer je napadla Italijane z ročnimi granatami. Ubiti so bili vsi italijanski častniki in stotnija vo- jakov, ki so se nahajali v barakah. Hitlerjevsko nemško časopisje poroča tudi o pojavu partizanov v severnem distriktu Hrvatske, ob hrvatsko - nemški meji. Po poročilih nemškega časopisja, je nedavno izginilo mnogo moških prebivalcev mesta Varaždina. Paveličevci so kmalu dognali, da so slednji pobegnili v hosto, kjer so osnovali nov partizanski odred. Nemški radio naznanja, da križarijo po Sicilski ožini zavezniške bojne ladje. LONDON, 25. maja. — Radio osišča javlja, da so bile nemške čete premeščene v Sardinijo, na strateško točko, ki brani dohode proti južni Franciji kakor tudi proti severnozapadni Italiji, velike zavezniške pomorske edinice pa S9 priplule v Sicilske ožine. Naraščajoče pripravljanje za odločilen boj na obeh straneh je v soglasju s poročilom iz Rusije, da je prispel v Helsinke na Finsko general Kurt Zeitzler, šef generalnega štaba nemške armade, kjer bo konferiral z visokimi nemškimi častniki na Norveškem. Neprestano bombardiranje i-talijanske garnizije v Sardiniji je dokaz, za kako važen smatra zavezniško poveljstvo ta italijanski otok. Poročilo nacijskega radia, da križarijo po Sicilski ožini zavezniške bojne ladje, pa je nada-ljen dokaz, da je sedaj celo ta ozek koridor v Mussolinijevem "Mare notrum"-u pod popolno kontrolo zaveznikov. CHURCHILL POZIVA LAHE, NAJ VRŽEJO VODITELJE IN GREDO IZ VOJNE V Rusijo ima polno zaupanje, da bo vzdržala bodočo nemško ofenzivo in odbila vse napade HITLER PA BI DANES DRUGAČE IGRAL, ČE BI ŠE IMEL SVOJE KARTE V ROKI Razpustitev Habsburškega bataljona NEW YORK, 21. maja (ON-A) — Po burni šest-mesečni ka rieri je bil danes razpuščen avstrijski batalijon, katerega je bil organiziral vojni department s sodelovanjem nadvojvode Otona. Batalijon, ki je bil ustanovljen preteklega novembra, je naletel na ogorčen odpor in je zdaj razpuščen pod isto strogo tajnostjo, ki je zakrivala njegovo rojstvo. Častnik tabora Alterbury, Indiana, kjer se je vežbal avstrijski batalijon, je preko telefona potrdil Overseas News Agency, da je omenjena edinica razpu-ščena; podrobnejših podatkov ni mogel povedati. Neapelj — mesto smrti VELIKA DEJANJA SOVJETSKE OBOROŽENE SILE LONDON, 25. maja. — Rusi so včeraj javili, da je njihova letalska sila pretekli teden uničila 313 nemških letal, tekom štirih tednov pa je samo ruska letalska sila uničila 1,894 nemških letal. Mnogo nadaljnih letal pa je sestrelilo rusko an-tiletalsko topništvo. Rusi pa so v preteklem tednu izgubili 71 letal, v zadnjih štirih tednih pa 515 letal. WASHINGTON, 25. maja. — Winston Churchill je danes posvaril Italijane, naj strmoglavijo svoje fašistične voditelje ter naj se umaknejo iz vojne, dokler je še čas in dokler še vedno lahko upajo vsaj kolikor toliko na milost od strani Zedinje-nih narodov. Angleški premier je v družbi predsednika Roosevelta govoril pred 150 ameriškimi časnikarji v Beli hiši tekom redne tedenske konference s časnikarji. Italijani naj spoznajo svoje grehe Prav bi bilo, če bi italijansko ljudstvo spoznalo, da je grešilo in se motilo, ko se je dalo od fašističnih voditeljev voditi za nos, je rekel Churchill. Ako vržejo svoje voditelje, se lahko pripravijo, da zavzemajo svoje mesto v novi Evropi. Medtem pa bodo zavezniki kajpada nadalje mehčali Italijo s svojimi bombami, je rekel premier. Izjave o Rusiji Sicer pa ni dal Churchill nobenih gotovih izjav z ozirom na nadaljni potek vojne. Indirekt-no je dal razumeti, da upa, da bo Rusija končno vstopila v vojno proti Japoncem ter pomagala Ameriki in Veliki Britaniji v njunem boju proti njim. Ogromne žrtve Rusije Na vprašanje nekega časnikarja, če misli, da bi bilo v lastnem interesu Rusije, da bi šla I slednja vojno z Japonsko, je I Churchill izjavil, da, jemajoč v jpoštev trpljenje in ogromne iz-'gube, ki jih je imela Rusija v J tej vojni, bi ne bilo prilično j zanj, če bi on sugestiral Rusiji j njene smernice. Toda premier je i naglasil, da je Rusiji dobro zna-! no, da preži Japonska nanjo z oportunističnimi očmi, to je, da bi Japonska planila na Rusijo, čim bi se ji ponudila ugodna prilika za to. Sicer pa je izrazil Churchill svoje popolno zaupanje v Rusijo, da bo slednja vzdržala tudi bodočo nemško 0-fenzivo in da bo vrgla nazaj vse napadalce. Podmornice bodo obvladane Glede .vojne proti nemškim podmornicam, je Churchill izjavil, da smo sedaj mnogo na ; boljšem kot smo bili prej. O Hit-jlerju pa je rekel, da bi danes j drugače igral, ako bi imel še 'svoje karte v roki. Angleško letalstvo napadlo Duesseldorf; dež bomb nad Sardinijo, Sicilijo in Italijo Duesseldorf je napadlo veliko število angleških bombnikov. — Amerikanci noč in dan nad Italijo in njenimi otoki. — Ljudstvo Italije živi v smrtnem strahu. BERN, 24. maja. — Neapelj je danes mesto smrti in razvalin, med katerimi postavajo nekdaj veseli Neapolitanci ter se ozirajo v nebo, odkoder dežuje smrt, ki ne bo nehala do konca sveta. To sliko tega zgodovinskega italijanskega mesta ni naslikala zavezniška inteligenčna služba, temveč italijanski časnikar po ogledu razvalin, ki so posledica zavezniške zračne ofenzive t napram Italiji. Časnikar Anselmo Bucci piše v časopisu Corriere Delia Sera: "Milan je mesto mrtvih, kjer sliči v žalne obleke oblečeno prebivalstvo pogrebcem." "Neapelj — nova Sparta — je mesto brez glasu. Tu vidi človek samo blede, proti nebu obrnjene obraze prebivalcev, kakor da pričakujejo dežja smrti, ki ne bo prenehal do konca sveta. "Neapolitanci, ki so prispevali svetu dolga stoletja pesem, smeh in radost, nimajo danes ničesar, razen trpljenja, bolečin in smrti." LONDON, sreda, 26. maja. — Angleška zračna sila je snoči zopet napadla Nemčijo. To pot je veljal najhujši napad mestu Duesseldorfu, na katerega je bilo vrženo ogromno število težkih bomb. Pri napadu je bilo izgubljenih 18 angleških bombnikov, iz česar je razvidna sila tega napada. Mehčanje Italije Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 25. maja. — Ameriška in angleška zračna sila napadata iz dneva v dan Sardinijo, Sicilijo in samo italijansko celino, kjer je uničenih in izravnanih z zemljo že mnogo letališč in drugih vojaških naprav. Nad 300 ameriških bombnikov in bojnih letal je včeral napadlo Sardinijo, dočim so drugi roji ameriških letal zopet razbijali po otoku Pantelleriji. Ljudstvo v smrtnem strahu Časopisje osišča ne taji, da je italijansko ljudstvo v smrtnem strahu pred to grozo izpod neba, in da je našlo prav malo tolažbe v prihodu nemških čet na Sardinijo. Rimski radio poroča, da se je pričelo z izseljevanjem prebivalstva iz Cagliarija, glavnega mesta Sardinije. Včeraj je bilo sestreljenih dvanajst nadaljnih osiščnih letal in tri zavezniška. Prvorojenček Vile rojenice so se danes zjutraj pojavile pri družini Mr. in Mrs. Anton Longer, 1096 East 169 St., ter pustile v spomin krepkega sinčka prvorojenčka. Dekliško ime matere je bilo Cecelia Stritof, ter je hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Stritof, 13333 Darley Ave. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici ter se dobro počutita. Čestitamo! Lepo uspelo priredba Zadnjo soboto, 22. maja so Skupna društva v Girard, O. priredila plesno veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen Za pomoč Rusiji Oni, ki hočejo oddati svojo staro ali rabljeno obleko v pomoč Rusiji, so prošeni, da jo oddajo v soboto, 29. maja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v prid jugoslovanskega reliefa. Veselica je bila dobro obiskana in izid povsem zadovoljiv. V nedeljo se pa društva sestane-jo v svrho ustanovitve podružnice SANS-a. Veselica se je vršila v Slovenskem domu, na State St., kjer se bo tudi seja vršila. -L •3TRAN 2. ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 (6 ENAKOPRAVNOST 19 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): f or One Year — (Za celo leto) __________________________________________—..........16.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: . (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehild): For One Year — (Za celo leto)__________________________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)___________________________________________4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece)___________________________________________2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države): Fo»' One Year — (Za celo leto)___________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ...............................,............................................ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ČUDNI POJMI BIVŠEGA PR0GRES1VCA Iz naših prevodov člankov ameriških časnikarjev in komentatorjev je razvidno, kakšno mnenje imajo slednji o evropskem revolucionarnem gibanju. Urednik "Prosve-te" pravi, da je ves odpor v drugih deželah zoper nacifa-šističnega sovražnika enoten in složen, čeprav so tudi tam reakcionarji in izdajalci, kakršnih se nikjer ne manjka, nakar nadaljuje: "Edino nesrečna Jugoslavija, katera je zav Poljsko prispevala največ krvnih žrtev in največ Lidic — je morala biti blagoslovljena s "partizanskimi" razkolniki, ki so naredili ljudstvu v splošnem več škode kot koristi. Iz- : govor je, da je reakcionarna politika porodila razkol. Dnevna propaganda iz centrale pripoveduje svetu, da je jugoslovansko "ljudstvo" izgubilo zaupanje v vodstvo četnikov in v nazadnjaško vlado v izgnanstvu in je moralo samo prijeti za orožje da se iznebi ne samo okupatorjev, temveč tudi domačih tiranov." Prosvetinemu uredniku ne gre v glavo, zakaj ni v Jugoslaviji odpor proti nacifašističnim sovražnikom enoten in složen. Pa je res čudno, da ni, ker uporniki so vendar vsi skupaj. Toda zakaj ni bil Prosvetin urednik "enoten in složen" z ostalimi slovenskimi časopisi v Ameriki od- vzdihovanja, brez junakov in junakinj? O tem filmu pravi (s svojem slepem in neprikritem sovraštvu do Rusije), da ga bodo resno vzeli samo komunisti, njihovi sopotniki (teh je največ in ti ga tudi v sanjah preganjajo ter mu strežejo po življenju), in navadni tepci. Tu je jtogodil deloma resnico, ampak med zadnje imenovane spada tudi sam, če je pričakoval, cla bo videl v njem resničnega Stalina, resničnega Daviesa, resničnega Molotova in ostale, ne pa igralcev, ki-predstavljajo samo na faktičnih podatkih temelječo igro. — In tako je Prosvetin urednik zaključil, da je vse skupaj navaden švindel, kakor je navaden švindel tudi ruska borba, ruska fronta, ruska obramba Ljeningrada, Moskve in Stalingrada, in koncem konca Rusija sama. Vsaj tak vtis hoče ustvariti s kritiko tega filma, po katerem je izlil svoj grenki žolč. — Apropos: Kaj pa film "četniki?" Ali ga ni zgrabila sveta jeza, ko je videl pravo pravcato, lepo uniformirano četniško kava-lerijo, kako je dirjala s golimi sabljami v rokah "za srbski dom v bojni grom?" In kaj pravi k fikciji o Mihajlo-vičevi ženi in njenima otrokoma, ki bi morala vendar biti, če naj verjamemo "propagandi," v nemški pesti? Ali se mu pri ondothem potvarjanju resnice ni nič razlival žolč? Ampak počasi se bo že zjasnilo! Frank Barbič, eden zadnjih stebrov, ki je nosil in podpiral pontifikalni tem-pel Prosvetinega urednika, pravi v ponedeljkovi "Prosve-ti" z dne 24. maja, na naslov tega urednika, sledeče: "Saj vas opazujem že precej časa in sem dognal, da nekdanji bojeviti in progresivni duh S'NPJ in JSZ umira pri vas. Dostikrat nimate poguma, da bi nastopili kakor bi morali, kadar gre za one principe, katere bi morali zastopati." Vaš odbor prihvatio ovu ideju. Ako se u načelu složimo, ne če biti teško, da se dogovorimo o detaljiraa. Primite, gospodine predsjed-niče, uvjerenje mog poštovanja. Etbin Kristan. Jugoslovanska (Slo-venska) izdaja Organizacija podpore v zasedenih ozemljih Napisal Peter Wood skih tleh prebivalstva odrešena stvu sta sklenili pogodbo za tes-nacistične tiranije. no sodelovanje po vojni. Pod0 Ob priliki obiska g. Lehma- no pogodbo imati obe vladi na v Londonu, so bili na raz- slično grško - jugoslovansko pravi načrti za razdeljevanje iskrenog | prehrane v Evropi. "Zdaj še ne vemo, dali bo mogoče uporabiti tuniški načrt za podporo tudi v "bodočnosti", je dejal. "Položaj v Evropi bo najbrže precej različen od onega v Severni Afriki. Toda že zdaj precej dobro vemo, kakšna bo potreba". Kadar bodo zedinjeni narodi izkrcali svoje sile na evropskih! hiti na" ,. , j j X grupam, ki bi mogle ., tleh, bodo redne vlade pac sa- & f J' ,. . . ,.„,r„r ie W zvezo. Nekateri politični opazovalci so mislili, da, bodo ti sporazumi služili kot temeljni kamen za zgraditev močne sre nje-evropske organizacije. V teku teh zadnjih mes#e' pa se je stališče CehoslovaW napram ideji federacij obcutn so se znak1' ohladilo. Pojavili da se Sovjetska Unija boji i teh SANS na delu za sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci... Slovenski narod je že na svo-; demokratska Jugoslavija cilj je jem kongresu v Clevelandu iz- i vama i nama. razil svojo željo in voljo za ožjo , Na sreču pošto ji u Sjedinje-kooperacijo med Srbi, Hrvati in nim državam grupa naprednih Slovenci. SANS je takoj povzel Srba, koja bolje izrazuje misli korake, da se stopi v ožji stik z j osječaje srpskog naroda nego obema grupama. Po zaključku šoveni, koji bi htjeli razbiti je-I-Irvaškega narodnega kongre-. dinstvo zbog svojih sebičnih sa, ki se je vršil v Chicagu me- aspiracija.. Ta grupa se idejno ?eca februarja, je predsednik alažs i s Vama in s nama i ko-nosno z njihovimi uredniki, ko so bi>i vendar vsi skupaj iSANS-a Etbin Kristan poslal liko je nama poznato, spremna časnikarji in kolegi. Zakaj je ta nekdaj tako bojeviti sledeče pismo predsedniku hr- je za narodnu saradnju. , urednik tako šibal in žigosal "nazadnjaški," "klerikalen" ^škega kongresa Zlatku Balo-1 Gospodine predsjedniče, ja-in "kapitalistični" tisk, mesto da bi ž njim "enotno" in ospodine mačno se slažete sa našim miš- "složno" deloval? Zakaj je nagrmadil, na primer, že cele i predsjedniče': |ljenjem, da naše organizacije kupe gnoja in priimkov na ubogega "Jureta v coloradskih gorah," zavednega Slovana in rusofila? Zakaj je svoje ne smiju tek postojati, nego da Naše slovenačko Narodno Vi- moraju raditi za ostvarenje svo-;eče uzelo je sa velikom zado-;jih pravednih ciljeva. Najvaž- čase tako silno gajžlal klerikalni tisk, Amerikanskega ; voljštinom krasni uspjeh vaše- inijj faktorji u ovoj zemlji dosa-Slovenca, Ave Marijo in druge liste, ko so vendar vsi slo- j ka Kongresa na znanje, jer je u da nigu bili baš 0duševljeni za venski in ko delajo vsi — vsaj pravijo tako! — za dobro- icvivm Pravcima pokazao aa se I naše posiove. oni nisu vidjeli bit svojega naroda v Ameriki? Zakaj ni bil enoten in slo- : vfse ldeje/ u pogledu3 iništa van neslosu 1 nebratske • ■ -o • • • . • . , . su i sa obzirom na buducnosc:;ZDade Posliie vašee i našeCT zen z njimi? In kaj pravite, zakaj niso enotni m složni ,posvema slažu sa zadačama, ko-jj esa to sJe je d(fnekle pr0°_ partizani z Mihajlovieevimi cetniki m z jugoslovansko j je je naš kongres, obdržavan 5.; vlado v Londonu, ki je vendar "priznana od Amerike? Kaj pravite, le zakaj? ... " ji 6. studena, 1942 u Clevelandu ■ naložio našemu viječu. ,7 ^ ,, .v . -ii i t i U resolucijama, prihvačenim V začetku našega včerajšnjega članka smo rekli, da na vašem Jikom z^ru vidim0 so njegovi stavki prefugano zaviti m poini cinizma. Od- magučnost) da bi zajedno učini-stavek o "nesrečni Jugoslaviji" je bil napisan v duhu, ki n jcš jedan korak, to jest, da bi naj vzbudi med čitatelji dvome, mržnjo in nezaupanje. ' poskušali oživotvoriti organiza-Tam, kjer komentira o "partizanskih razkolnikih," pravi 1 ciju, koja bi pred američkim mlačno in prisiljeno: "Izgovor je, da je reakcionarna po- •f™0*^ kim vikačima i intrigantima, a ko možemo stupiti pred njib( složni Jugoslaveni sa jasnim programom, ako ih možemo u-vjeriti( da se i Hrvati i Srbi i Slovenci bore za slobodu i za ciljeve, koje si izrazili Roosevelt i Churchill na visokom mo- mijenilo, ali još si vrlo rezervirani, a mnogo im napokom ne možemo zamjeravati, jer moraju misliti, kako če biti, ako se rat razvije tako, da bude invazija naših zemlja potrebita u interesu podbjede. Ako im možemo pokazati, da su se varali, sudeči narod po ne- litika porodila razkol." Ta stavek je bil zapisan v duhu, g0V011tl "a Na žalost nisu baš svi Jugoslaveni u ovoj zemlji jedini u da bi se ga bralo tako-le: "Nekaj čvekajo, da je baje reakcionarna politika porodila razkol, kar pa ni res." In dalje: "Dnevna propaganda iz centrale pripoveduje j svojim idejama i zahtjetfima; svetu, da je jugoslovansko "ljudstvo" izgubilo zaupanje šovinizam, koji je našao utoči- v vodstvo četnikov in v nazadnjaško vlado v izgnanstvu, žta unekim Poznat™ grupama, , .... ,.„.,, m , ,, • jos nne izumro te smeta radui m je moralo samo prijeti za orožje, itd. Ta stavek pa je : „a glcgu na temelju zbiljske jed. ru i u Casablanci, koje je sijaj- napisal v duhu, da bi se ga bralo sledeče: Komunistična nakosti in zdrave demokracije. no °črtao potpredsjednik Wal-propaganda iz centrale (iz kakšne centrale? Ured.), kri- Ali to nije razlog, da bi mala-!lace u sv°jim iskrenim govoriči v svet, da je jugoslovansko ljudstvo izgubilo zaupanje ksali u borbi za jedini cilj, koji ima' ako im mozemo dokazati, v vodstvo četnikov in v nazadnjaško vlado, kar pa je bosa ! Ljudstvo ni izgubilo zaupanja v jugoslovansko vlado, ki ni nazadnjaška, temveč OK, sicer je ne bi priznal naš državni department! Saj vidite, da sem ljudstvo z ušesci zarobil, kar pomeni, da so to le komunisti, ki hočejo samo komunistično diktaturo in katerim je vsaka druga via- da se plašimo zapriieka, nego da, tudi demokratična in tudi jugoslovanska, tiranska. To treba da podjemo oldučno pu- je tista politika... tef 0 ™ 3mo uyjereni' d- . ... ,.,., t.t. vi- ! vodi u slobodu. To je namreč komunistična politika. Njegova politi-1 trafite autonomnu Hrvat ka pa je, besno udnhanje po vsem, kar je količkaj lden- sku ga zajamčenom demokraci-tificirano z Rusijo. Nedavno ga je razjaril bivši ameriški jom; mi se borimo za ujedinje- ako im mozemo pruža s vi m luznim Slavenim|da Je dovoljno elementa za ost 3pas i garanciju potpunog na- rcdnog života i kulturnog raz-vitka. Nema na svijetu naroda, koji ne bi nabasao na slične po-teškoče, pa ne smijemo ni mi varenje Jugoslavije, koja bi bila sagradjena na jednakim načeli-ma kao što Sjedinjene Države, mi čemo si priboriti njihove simpatije i — kad dodje vrije-me uredjivanja — njihovu pot-poru. Gospodine predsjedniče, mi predlažamo, da se u dogledno vrijeme, u mjestu, koje bi ve- WASHINGTON, 15. maja. (ONA). — Ko so angleške, francoske in ameriške armade nenadoma in dramatično zaključile vojsko v Afriki, se je razvilo v zasedenih krajih manj dramatično, toda zelo važno delovanje za podporo civilnemu prebivalstvu. Pomen tega delovanja je razložil kratko po svoji vrnitvi iz Anglije na časnikarski konferenci g. Herbert Lehman, direktor urada za Foreign Relief and Rehabititation. "Načelo rehabilitacije in podpore ni le problem za čas po vojni, temveč stvar, ki določno vpliva na napredek vojne same", je dejal g. Lehman. "Pravilno poslovanje rehabilitacije in podpore bo jako važep faktor ne le za zmago, temveč tudi za skrajšanje vojne." V pogledu podpore je bila Severna Afrika razdeljena v dva okraja — Marok z Alžerijo in Tunizija. Položaj za podporo je v Tuniziji bistveno drugačen od onega v drugih delih Severne Afrike, je razložil g. Lehman. Ko so bili Nemci pregnani iz Tunisije, so pustili za seboj veliko pomanjkanje in mnogo razvalin. Zaradi tega je poverila armada nalogo, da izdela načrt za oskrbo civilnega prebivalstva v zaledju vojske, posebnemu oddelku za Tunisijo. Napravljeni je bil natančen seznam bistvenih zalog hrane, o-bleke in zdravil za siromašno prebivalstvo. G. Lehman je cenil, da bo od 600,000 do 700,- 000 ljudi od celokupnega prebivalstva od 3,500,000 potrebnih podpor. Da zadovolji te potrebe, je zbrala armada zaloge prav v bližini opustošenega ozemlja. Hrana, obleka in zdravila so bila že razdeljena v krajih, ki so jih zasedli zavezniki. Siro-mažni otroci od 18 mesecev do 14 let so že dobivali vsak dan svoj delež mleka po sistemu sodelovanja z osobjem Rdečega Križa, šol in lokalnih uradov. Razdeljevanje se vrši brez vsake diskriminacije. Francoski, židovski in arabski otroci dobivajo vsi brez razlike svoje mleko. Program predvideva tudi podporo za begunce v koncentrar cijskih taboriščih, katere spuščajo na svobodo in jim dajejo posla bodisi v vojnem naporu, bodisi drugje. V ozemljih, zasedenih v prvih dneh afriške kampanje, je bila potreba za podporo siro- 1 makom razmeroma mala. V severni Afriki je bilo mnogo denarja in mnogo dela. Problem je bil le, da se preskrbi zadostne količine civilnemu prebivalstvu potrebnih dobrin. To je. u-stvarilo veliki problem transportnih sredstev za zaloge podporne akcije in blaga za Civilno prebivalstvo, in to ravno v času, ko so bila zavezniška brodovja me skrbele za razdelitev podpore, katero bodo dobavljali zedinjeni narodi. V drugih slučajih pa bomo uporabljali najbrže metode, katere smo izdelali v Severni Afriki. Operacije podpore in rehabilitacije, ki bodo imele v načrtih zedinjenih narodov čedalje važnejšo vlogo, imajo namen, da pripomorejo narodom zasedenih ozemelj do tega, da si sami po-magaja. Zaradi tega bo podporna akcija dobavljala tudi semena, kmetijske stroje in surovine, s katerimi naj se gospodarsko življenje na novo, razživi v onih deželah, v katerih je bilo pod nacistično okupacijo uničeno. Danes še ni mogoče poročati vseh podrobnosti o podporni .akciji zedinjenih narodov v Severni Afriki. Kar je znano pa zadostuje za dokaz tega, da naše vojaške sile prinašajo s seboj takojšnjo podporo zatiranemu prebivalstvu. perjene proti njej, kakor je po zadnji vojni "Cordon Sa^ taire", ki je bil sestavljen iz ® lih držav. V nasprotstvu z ^ gimi državami te skupine, Je hoslovaška svojo zunanjo P ko vedno vodila na temeljih delovanja s svojimi "slova^ mi brati" na Ruskem. Stališče dr. Beneša, ki. ^ prišlo do izraza, odgovarja _ Cehoslovakov, da sodeluj^^ Sovjeti. Ponovno je Poved^,0, ima namen potovati v ' ko se povrne s svojega ot»s Zedinjenih-državah; zanika ^ je, da je njegov namen ^ so trdila nekatera P°roC uSko preseliti del svoje vlade v r prestolnico, oziroma da i®^ Sovjet' if Dr. Beneš o evropskih federacijah men igrati vlogo posred° v sedanjem sporu med o sko Unijo in poljsko vlado gnanstvu. , lati Dejal je, da bo treba ^ idejo federacije takrat, ^ bo osvobojena Evropa ^ možnost, da na demokra^e način izrazi svoje čustvov . Poraz Nemčije, ki je naJ\ pskrbe, takrat bo prišel caSl se začne delo ustvarjanja fede- racij. teg»« f Predno bo prišlo do , povdarjal, pa bo prišla ie. raza grenka jeza okupira a|. | žel proti nemškemu °sV° -e cu. Težko je reči že sedaj^, javil, kakšna bo ta r toda naglašal je, da Je } v$° pošten človek" v Evrop^ir jasnostjo spoznal k^g^efj^ čini najbolje konveniralo sasta nu zastupnici vašeg Kongresa, | silno zaposlena s prevažanjem poslanik Davies S svojo domnevo, da je Hitler morda Že nu autonomnu Sloveniji! sa či- Odbora naprednih Srba i našeg ] vojaškega materiala. Podporna mrtev, zdaj pa s filmom, ki temelji na njegovi knjigi "Mission to Moscow." Prosvetin urednik pravi, da se vsi kritiki strinjajo v sodbi, da film ne odgovarja resnici. I, seveda ne! Mar pričakuje brumni urednik Prosvete od stim demokratskim institucija- Viječa, pa da se o stvari posa- akcija v Tunisiji pa se je razvi-ma. Vi hočete, da budu oslo- vjetumo i ako se — kako se na- la popolnoma po načrtu, bed jena vaša brača od tuje ti- damo — složimo, da organizi-j Izkušnje, katere si zavezniki ranije; to hočemo i mi. Nu vi ramo odbor, u kojem če biti za- zdaj nabirajo v pogledu podpo-r.e radite za hrvatsku izolaciju, stupane sve tri grupe. re in rehabilitacije v Afriki, bo- je na in roparska vojna. Prerokoval je, da , Nemčije tudi to pot P1"1^ enkrat in popolnoma neP ^jg. vano, prav kakor v le ako ravno šele po jak0 -e i1' in srditem boju. Takrat' J ^ jal, bo vsak nemški voja ^je penel le za tem, da se cl ^ r povrne v Nemčijo. krat na primer, vzhodi^. ta še vedno na Poljske^ 0 deželah so divjali boji ka do konca vojne. "Razpad Nemčije b° •/.] dramatična slika te v dejal. Vatikan odklop vsako ce^ 10' za rfi'r s vse | Vatikanski radio je jtfP WASHINGTON np Evrope — v vzhodni, zapadni, ki oddaji na nemšk^ j^tf, severni, južni in srednji Evro-, da papež kljub svojeItl • pi. Toda potrebno je, je povdar- nenju za mirom, VgjU filmov, romanov, povesti in novel Čiste, cesto suhoparne mi nečemo da izoliramo Slove Vanredno ču Vam biti zahva- do velike važnosti oni dan, ko -------------- „ , j — .fle. resnice, brez fikcije, brez romantike, brez ljubezenskega niju. Slobodna federalizovana i lan, ako me obavijestite, da li bi bo traba podpirati na envrop- stvu in poljska vlada v izgnan- njih osebnost, in PraVl jal, da osvobojeni narodi sami za vsako ceno. K £ odločajo o tem, kako bodo iz- cesarju kar je cesai'Je gojene. , Bogu kar je' božjeg«' J?vo^ Čehoslovaška vlada v izgnan-! dodati, a ljudem »J1 26. maja, 1943. ENAKOPRAVNOST (STRAN 3. Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič PETINDVAJSETO POGLAVJE W ga bodo čitatelji toliko prej Prebrali, ker je zadnje, in ker se v njem ustanovi "Društvo za "ajdenčke", da bi rejenček bil v prihodnje brez skrbi. Za čita-teUe pa je to poglavje važno tudi zato, ker na koncu pisec o-beta, da bo napisal še en roman. Ker je to zadnje poglavje romana, bi se moralo po pravilih, P° katerih se pišejo romani, ajih dvoje" vzeti. E, ali katera ^va naj na koncu poročim, ko Se je pa nekako tako uravnalo Vsled raznih dogodkov, da je nemogoče zadovoljiti to tako važno pravilo za pisanje roma Hov. Nikakor ne morem tako u- ravnati, da bi se vzela Anka in pop Pero, najprej zato ne, ker ;se še dandanes ne ve, kje je Anka, a drugič zato ne, ker je Pero pop in ima živo ženo. Ne moreta se vzeti niti policaj Ris-ta in gospa Lenka Petrovič, ker ima tudi gospa Lenka živega moža. Ne moreta se vzeti niti bogoslovec Toma, človek tako močnih čuvstev, in Ognjena Marija, ker je Tomo opustil igralsko kariero in končuje četrti razred bogoslovja in čaka na dobro službo. Ne moreta se vzeti niti Elza, hčerka likarice Ju-lijane in njen ljubimec iz ognje-gasne čete, ali morda bandist iz 3edmega pešpolka, ker je vsled znanega dogodka, ki ga je gospod Sima zamislil v svoji domišljiji, ta ljubezen končala s tem, da je Elza dobila pest v ledja. Ne moreta se vzeti niti učitelj muzike -in hčerka krojača Jove, ker je to ljubezen raztrgal oni tako usodni listek. In potem — kdo se more vzeti na koncu tega poglavja? Nihče, nihče! Tudi pisec zelo obžaluje, da ne more ustreči v tem pogledu svojim dragim či-tateljem. Preostaje mu torej edino, da z rejenčkovo usodo zaključi svoj roman. In to bo tudi storil. Kot vemo, se imenuje zdaj rejenček z lepim imenom Sima in se nahaja pri neki siromašni ženski v sosedstvu gospoda Širne Nedeljkoviča. Vsak dan o-bišče malega Simo gospod Ne-deljkovič, ki tudi plačuje zanj, obišče ga njegov boter, učitelj muzike, a gospa Bosiljka mu vsak dan pošlje piškote. Tako je minil po krstu teden, dva tedna, kar je bilo kot neki odmor po onih burjah v duši i gospoda Sime Nedeljkoviča. A ko je minil tudi tretji teden, začne gospod Sima iznova premišljevati o oni ideji, ki ga je tako razveselila v zadnjem po-' glavju tega romana. Premišljal je cel teden in tako je minil me- IT TAKES BOTH! sec dni od krsta, in tedaj je bil gospod Nedeljkovič popolnoma na čistem, da je treba začeti z ustvarjanjem znamenite ideje, to je z ustanovitvijo društva za najdenčke. Še teden zatem je premišljeval gospod Nedeljkovič tudi o načinu, kako bi se to doseglo, nazadnje, da je to zelo enostavna stvar. Ono, kar je glavno za ustvaritev ideje same, to so najdenčki, že obstoji in zdaj ni treba nič drugega kakor napisati pravila, sklicati ljudi, sestavite odbor, in stvar je gotova. V ta namen je gospod Sima Nedeljkovič ves teden pisal in brisal, spopolnjeval in popravljal pismo, polno lepih izrazov, s katerimi sklicuje na zborovanje vse plemenite ljudi, da se združijo v društvo, potrebno in človekoljubno. To zborovanje boljših ljudi se je imelo vršiti v "Meščanski kazini" čez teden dni, Ves ta i teden se je gospod Sima Nedelj- j kovic pripravljal na govor, ka-J teremu je kot geslo postavil Kristusove besede: "Pustite male k meni!" Ko se je približal dan zborovanja, je krenil gospod Nedeljkovič v spremstvu učitelja muzike, ki je bil tudi zelo zavzet za uresničenje te ideje, v "Meščansko kazino" točno ob 10. dopoldne, ko je bilo zborovanje napovedano. Tu najde še dva ali tri gospode od povabljenih in nestrpno pričakuje, da pridejo še ostali. Zastonj se je pri vsakem šumu ozrl in pogledal na vrata, zastonj je tudi učitelj muzike dva ali trikrat šel celo na ulico in gledal na levo in desno, ali kdo ne prihaja: bilo ni nikogar. Kaj je mogel drugega gospod Nedeljkovič, kakor da je odložil zborovanje na drugi teden. Tako sta od krsta malega Sime pa do zborovanja pretekla polna dva meseca, in na zadnje se ie vendar vršil sestanek (Dalje prihodnjič) Dr. Čokova knjižica "Problem Trsta" Podprimo borbo Amerike z a demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Iz urada SANS-a smo prejeli knjižico "The Problem of Trieste," ki jo je napisal Dr. I-van M. Čok. Tej knjižici je priložil urad SANS-a sledeče pismo: Gotovo nam ni treba naglaša-ti izredne važnosti tržaškega vprašanja za bodočo Slovenijo, pa tudi ne velikih težav, ki so spojene z njegovo rešitvijo. Teh ne ustvarja fle veleitalijanska propaganda, ampak izvirajo tudi iz nepoznavanja razmer in knjižica služi v prvi vrsti namenu, da poda ameriški javnosti sliko dejanskega položaja. Avtor brošure dr. Čok dokazuje v svojem spisu, da je bilo tržaško vprašanje po prvi vojni napačno rešeno, ker se ni vpo-števal gospodarski pomen te lu-ke ob severnem Jadranu. Trst ne služi Italiji v nobenem oziru, ker mu ta dežela ne daje za-letija; to je pretežno slovensko, oziroma jugoslovansko in celo bolj oddaljene srednjeevropske dežele kakor Avstrija, Čehoslo-vaška, Bavarska, Poljska, O-grska težijo bolj na Trst kakor Italija sama. Prirodno je potemtakem, da se Trst vtelesi v Slovenijo, ki pa mora ostalim državam v centralni Evropi jamčiti rabo tržaške luke, kar bo gospodarstvu ' teh dežel in tudi tržaškega mesta 'samega v prid. v, Pisec pobija tudi fikcijo, za katero dela Italijanska propaganda na vse kriplje, češ, da je Trst po naravi italijansko mesto in izvaja čisti slovenski značaj vse tržaške okolice — 15 slovenskih okrajev — iz katerih bi Trst prirodno moral zajemati svoie nove moči, kar je prej Avstrija, pozneje pa Italija preprečevala z umetnim naseljeva njem iz oddaljenih italijanskih krajev. Avtor dr. Ivan M. Čok je poklican za to delo, ker so mu kot rojenemu Tržačanu — njegova družina je živela tam, ko je i-mel Trst še nesporno slovensko večino — razmere dobro znane. V javnem življenju je deloval kot predsednik političnega društva "Edinost", dokler ga ni fašistična vlada razpustila. Na mirovni konferenci v Parizu je zagovarjal jugoslovanske pra-I vice na Primorskem in pozneje j je to delal v skupščini v Beogradu. Sedaj je v Zedinjenra državah kot predstavnik "Narodnega sveta Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine" in pred-, sednik "Jugoslovanskega odbo-i ra iz Italije". Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! ZASTAVE Urednikova posta Nadaljnja zahvala in vabilo Čitalnice SDD Cleveland, Ohio. — Odbor in članstvo Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje sledečim društvom za denarno pomoč čitalnici: Društvu Waterloo Camp št. 281 WOW za $3.00 in društvu Vi-i pavski raj št. 312 SNPJ za $2. Obenem se vabi članstvo čitalnice, da se udeleži polnošte-vilno seje, ki se vrši nocoj, 26. maja v navadnih prostorih. Pri-četek seje ob 8. uri zvečer. Nadzorni odbor se prosi, da pride pol ure preje, da pregleda trimesečne račune. S čitalniškim pozdravom Tajnik. NACISTI IN RELIGIJA — KONFISKACIJE v Newyorski dnevnik "Daily News" prinaša dne 14. maja pod gornjim naslovom uvodnik, v katerem piše: "Nacisti so dne 10. julija 1941 konfiscirali vse cerkveno imetje v Jugoslaviji, dočim so bili mnogoštevilni duhovni in j člani raznih meniških redov deportirani ali vrženi v koncentracijska taborišča. "Posledica tega je, da so izjavili nemški škofje, da Nemčija v okupiranih ozemljih ustvarja mržnjo proti sebi in vsem nemškim institucijam." V nedeljo je Decoration Day, praznovan pa bo v ponedeljek, 31. maja. Ne pozabite razviti ameriške zastave na ta dva dneva, posebno oni, ki imate sinove v armadi. Ako nimate nobene zastave, jo lahko kupite pri GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. 3x5 čevljev zastava za $1.25 palica ali drog_______.75 držalo—ročaj_______ .25 I Gotovo boste tudi pobarvali i stojala za cvetlice na pokopali- jšču za Decoration Day z sre- y a a „ brno barvo. Ravnokar smo pre- J jeli nekaj komadov iz tovarne: Eal.SlCOKraVfllOSti 1 PINT ZA 75c _^ _ 1 KVART ZA $1.25 RED — ITCHY- SCALY Grdina 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 ! POSEBNO: Naša trgovina bo 'zaprta celi dan na Decoration' Day, 31. maja in odprta celi dan v sredo, 2. junija. Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zcmo—a doctor's formula --promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help .Veal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zema convinces! All drug stores. Only 35^. £that little GAMP- WILD STUFF y ____4 r/^^/ <$M,Yoo're Oust IN Tkv\E To SETTLE M Argocaent. -Teu. WtLLtAMS vNHicH HAND WiNS,-Three Hacks And one vjild TlEočE OR ONE Jack and Three VAJILD DEUCES. IN A T\E LIKE THAT The Matobal CARDS ^JIN, You SEE, I WA^ Right,- Voo TAFF/ bRftJHED Cuckoo, lay OFFA THE POT] \ "DONT A NuRSE t/UILL READ IT TO YOO (F Yoo DoNT SHUT OP AND LET THE GAME &0 ON. SHUT OP. GET THE DA&6ERS AMD LET A Jury SETTLE \T. HO-KO- MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE ay co. s basement Razprodaja koncem meseca Čevlji za celo družino 321 parov Dekliških in ženskih 1.29 do 1.95 čevljev. Ne na odmerkih. Večinoma majhne mere ..................................................................par 58c 473 parov Dekliških in ženskih 3.97 do 6.00 Novelty čevljev par 2.89 166 parov Dekl. belih in v kombin. športnih čevljev ............par 1.99 128 parov Moških 1.99 do 2.49 čevljev, različne mere ...............par 1.63 110 parov Moških in deških 3.49 do 4.45 čevljev, različne mere par 2.50 218 parov Dekliških in ženskih 1.99 do 2.47 Play čevljev, ne na odmerkih ..................................................................................................par 1.00 THE MAY COMPANY PRITLIČJE Moška obleka in oprava 385 Moških spodnjih hlač, vred. 65c, elastične in cotton. Neregularne .........................................................................;...........................3 pari SI 689 Moških 19c vrste Cotton delovne nogavice, "seconds" ............ 10c 812 Moških 1.29 srajc s kratkimi rokavi, "basketweavc ali oatmeal" blago. Vsakovrstne barve ..................................................................... 79c 601 Moških 1.00 Broadcloth športnih srajc s kratkimi rokavi ........ 59c 693 Mcških 25c Cotton delovnih nogavic ali "anklets," nereg. par 15c 495 Moških 39c Combed Cotton Ribbed atlctičnih srajc, beleali ocru, mere 36 do 46 ............................................................................................ 29c 305 Moških 29c Mogadore kravat, lepi vzorci .................................... 12c 506 Moških 1.75 poletnih pGrus knit spodnjih oblek, beli ali rjavi 8Sc 123 Moških 2.50 do 3.50 belih Broadcloth srajc .nereg. izvrstnega izdelka. Tudi razni vzorci, prvovrstne. Ne vse mere ................ 1.00 THE MAY COMPANY PRITLIČJE Blago na jarde 55c jd. 39" French Crepe, eno-barvno blago, 1 do 4 jd. dolgi komadi ......................................................................................................jd. 39c 49c jd 36" Pisano Shirting blago, 2 do 5 jardov dolgi komadi jd. 29c 79c—SI jd. Ostanki Acetate Rayon blago za obleke. Pisano in enobarvno, razne tkanine ..... ..................................................jd. 59c 39c do 49c jd. Ostanki blaga, ki se pere—percale, .seersucker, cliam- bray in druge vrste ......................................................................jd. 29c 200 jardov 36" Pisano flanelasto blago, ostanki, 1 do 4 jd. dolgi komadi ...........—.....................................................................................jd. 19c 50 Običajnih 1-49 novih Krinklc posteljnih pregrinjal, v raznih barvah ......................................................... S 1.00 297 jd. 39c-36" Pisano flanelasto blago, ostanki. Različni vzorci jd. 29c 50-1.49 Linen Crash Luncheon seti. Mere 48x48, s 4 enakimi prtiči ............. ....................................................set 1.00 THE MAY COMPANY PRITLIČJE Obleke za deklice in deco 60 Dekliških 2.29 Spun Rayon oblek, mere do 14 ............................. 1.49 78 Dekliških 7.95 Spomladanskih sukenj, razne mere do 14 S5 183 čepic in kapic za deklice, vrednosti do 39c ................................ 10c^ 130 Polo srajc za deco, vred. 65c, nekoliko poškodovane, mere 1 do 3 .............................. ... ..................................................................... 44c 215 Pletenih Creepers za deco, vred. do 1.19; malo poškodovane .... 69c THE MAY COMPANY PRITLIČJE Deška oprava in obleka 590 Deških atletičnih srajc, brez rokav, mere 24 do 28 ............vsaka 19c 390 parov otroških 12c anklets, beli in v barvah ..........................vsak 9c 691 Deških 29c Crew nogavic, mere 9JŽ do 11, seconds ............par 19c 365 Deških 55c Boy Scout nogavic, neregularne ..........................3 za SI 290 parov otroških 29c % Cotton nogavic, scconds .....................par 19c THE MAY COMPANY PRITLIČJE Ženske obleke in potrebščine 177 Junior mere 89c Rayon Satin spodnja krila, tearose ................ 39e 82 Ženskih in dekliških 1.79 Wrap-Around Housecoats ................. 69c 119 Dekliških in ženskih 1.79 Cotton oblek, ki ne obledijo v perilu 69c 100 Dekliških in ženskih 99c ročnih torbic, vsakovrstne ................ 25c 200 komadov 39c do 59c zavratnic za dekleta in žene ..................... 29c 240 Rokavic za dekleta in žene, vredne 39c ....................................par 19c THE MAY COMPANY PRITLIČJE Ženske nogavice in spodnje perilo 600 Ženskih 25c Rayon in Cotton nogavic, tretje vrste kakovosti .......................................................................................................par 15c 520 parov Zen. 3 za SI Rayon nogavic, seconds, 9-9V4 samo ... par 21c 861 Ženskih 19c Cotton Protectors za noge, seconds, 2 para ........ 25c 641 parov ženskih 49c Form Fitting Rayon Mesh nogavic, seconds ..........................................................................................par 29c 425 parov ženskih 49c Rayon nogavic brez roba, scconds.......... par 35c 360 par. ženskih rayon nogavic brez roba, perfektne kakovosti par 47c 288 Ženskih 79c in 89c Cotton spadnjega perila, seconds ........vsak 69c 221 Ženskih 49c Rayon Undies, seconds. Razne mere ......... 3 ^a SI THE MAY COMPANY PRITLIČJE STRAN i") ENAKOPRAVNOST 26. maja, 1943. i - Press Zgornja slika kaže pogrebne obrede 24 nemških vojakov, ki so jih partizani v Jugoslaviji ubili. Spodnja slika pa kaže boso-noge jugoslovanske partizane, ki so zajeti od Nemcev, ter jih preiskujejo. Sliki ste bili objavljeni potom sovražnikovih virov. Nova misel mu je šinila v glavo. Paziti bo moral tudi, da ne povzroči ropota, ko dobi udarec, da ne krikne in se ne gane, ko mu bo bila zadnja ura. Krik ali ropot bi privabil Milčka v sobo. Lopova bi ga opazila in spoznala zvijačo. Umorila bi tudi njega in Claudinetova žrtev bi bila zaman. Claudinetov sklep je bil storjen. če je torej treba, bo molčal in ležal nepremično. — Si ti, Milček? — je ponovil tolovajev glas tiho. — Da, — je odgovoril ubožec s slabim glasom. — Aha, Panoufle ... je siknil Polyt . . . fante je tu. — Torej ti si, Milček? — je ponovil Panoufle plazeč se proti divanu. — Da! — Ali nam vrneš pisma, fantič? .. . Pisma, ki si jih vzel danes od doma . . . vrni jih zlepa, takoj . . . Nič hudega ti ne storim . . . — Ne! — Potem se pa le pazi! — je zarenta.il Panoufle in zaškripal z zobmi. — Jih imaš pri sebi? — Ne! Claudinet je odgovarjal zelo zamolklo in nerazločno, da bi tolovaja ne spoznala, da ne odgovarja Milček. — To bomo takoj videli! . . . In ker nočeš vrniti pisem zlepa .. . Tolovaj ni izgovoril svoje grožnje ,temveč je samo dvignil nož in se približal divanu, kjer je Claudinet čakal, kdaj ga zadene smrtni udarec. Deček je čutil, kako se mu morilca bližata. Bil je strahoten trenutek. Vzvišen v svoji edinstveni plemenitosti, široko odprtih oči, zroč neustrašeno tolovajema v žareče, volčje oči, je osredotočil nesrečni deček vse svoje misli na edinem vročem "zbogom," izgovorjenjem k dragemu prijatelju, ki je zanj Claudinet umiral; obenem je napel svojo voljo za edino misel : Pod nobenim pogojem ne krikniti! Niti vzdihniti ne sme! Zdaj pa le po njem! — je zahropel Polyt. (Dalje prihodnji« Mali oglasi FOREMAN Obrambna tovarna potrebuje preddelavca ki bi vodil oddelek za pakiranje. Plača na uro, poleg nadurno delo. Izvrstne možnosti za P° vojno delo. Nadzorstveno predznanje ni potrebno. 7001 MORGAN AVE. Toda tu je tudi Milček! Spi na svoji postelji v sosedni sobi. Morilca sta pa prav kar rekla in deček je to tudi vedel, saj ga je bil dobri prijatelj zapustil, ko je šel spat. * Dva koraka je bilo od morilcev do njegove postelje, dva koraka sta ločila Milčka od smrti. Claudinet je šinila v glavo misel, da bi zaklical na pomoč, pozvonil! Prihiteli bi ljudje na pomoč. Toda bil je v neznani hiši in niti ni vedel, kje je zvonec. Poleg tega so pa v hiši itak vsi spali in bi ga nihče ne videl. Pa tudi če bi njegov krik koga zbudil, bi gotovo prihiteli na pomoč prepozno. Oba bi bila že davno zadavljena, predno bi stopil prvi človek v sobo. Niti misliti ni bilo na boj med nenadno zbujenim Milčkom in napadalcema. Kar se tiče njega, ubogega malega jetičnika,'ki komaj še diha — on bi bil odpravljen z enim udarcem pesti. Kar je šinila Claudinetu v glavo rešilna misel. Treba je bilo na vsak način zadržati morilca, da ne prideta do svoje žrtve. Samo ena pot mu je bila odprta, če je hotel to doseči. Treba ju je bilo zamotiti, da bi mislila, da ni treba več iska ti žrtve, da jo imata že pred seboj, da je Claudinet Milček. Tema mu bo pomagala. Iskala sta Milčka, mislila sta da je tu. Zanj, za Cluadineta, se sploh nista zmenila, misleč, da se je vrnil v bolnico ali kdove kam. Vse okolnosti so bile torej naklonjene temu načrtu; lahko je bil prepričan, da ga ne bosta spoznala in da bosta prepričana, da sta umorila Milčka, v resnici pa umorita njega. Čakala ga je smrt. Smrt brez usmiljena, neizogibna. Toda kaj je bilo Claudinetu na tem? Kaj ni bil že itak obsojen na smrt? Tisti učeni zdravnik, ki se nikoli ni zmotil, je javno trdil, da mu je ostalo samo še mesec dni življenja. In res je že čutil smrt v sebi, v svojih prsih. Vedno, kadar ga je napadel kašelj, ki je tako neusmiljeno krušil vse njegovo izčrpano telo, je čutil, kako se mu bliža, kako izteguje svoje koščene roke po njem. Umreti mora torej tako ali tako. Mar je vredno živeti tri ali šest tednov več, ko je pa za 100% obrambno tovarno TOVARNIŠKO DELO PREDZNANJE NI VAŽNO PLAČA OD URE POLEG OVERTIME Mali oglasi konecc isti, ko je smrt neizogibna ? Če pa pospeši usodni trenutek, reši prijatelju življenje. Mar naj torej še okleva? Nič več ni okleval. Vse te misli so se čudovito naglo vrstile v glavi ubogega dečka. Moral je tudi zadrževati kašelj, da bi se ne izdal. Panoufle bi ga bil spoznal, če bi bil le malo zakašljal. Ne, kašljati ne sme. že takrat, ko je Montlaur srečno odnesel pete, se je na Milčkovo povelje premagoval in zadrževal kašelj, ki ga je du-šil v prsih. — Torej tu! — je dejal Polyt; tudi on je stiskal v desnici nož ,levico je pa držal pred seboj, da bi se po potrebi branil. Hotela sta vstopiti v sobo. Claudinet se je pa nalašč nerodno obrnil na divanu in zastokal, kot da ga mučijo težile sanje. Lopova sta prestrašeno obstala. Zavesa je padla. Nastala je grobna tišina. — Ali si ti, Milček? — je vprašal Polyt tiho. Toda deček ni imel toliko moči, da bi bil odgovoril. Tovarniški delavci za ODDELEK ZA PAKIRANJE Plača na uro in nadurno delo. Izučimo moške, ki jih uposlimo. Izvrstne možnosti za po vojno delo. Izkušnje ni treba imeti. 7001 MORGAN AVE. Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 ECZEMA EASE THAT ITCH SUCCESSFULLY! Don't bear the torments of eczema another day. Do aa thousand« of happy people have—u»e Foslam (or quick, dependable relief. At night, when Itching Is worse, one application of this CONCENTRATED ointment brings soothing comfort and lets you sleep. 18,000,000 packages sold during 35 years show-It must be good. Recommended by many doctors. Sold from coast to coast. Only BOc at all druggists. Če se sedaj nahajata v ou rambni tovarni, se zahteva lZ" kazilo, da' lahko sprejmete drugo delo. ODPRTO DNEVNO 8.30 zju. do 9. zv. ob nedeljah 9. zj. — U« ZJ' THE DRAPER MF& CO. j E. 91st St., blizu UNION Ave. NAPRODAJ je tobakarna in delikatesna ^ govina ter slaščičarna, ki obra tuje že 28 let. $600 tedenski" dohodkov. Poleg je stanovanje s 5 sobami. Nizka najemnin* Proda se poceni. — Zglasite se med 9. in 11. uro dopoldne na 15116 Lake Shore Blvd. IŠČE SE dečke, ali dekleta za šalce časopisja. — Vpraša s® uradu tega lista, 6231 St. ^ Ave. Pridite in oglejte « naSo zalogo novih spomladansKi" zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVEN^ Farmers Poultry Majj, Vogal SUPERIOR in E. 43rd KOKOŠI, RACE, GOSKfi. PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo *» ol in priredbe. obče** Inspector- Foremc"1 Obrambna tovarna potreb Foreman-Inspect^ ki je zmožen prevzeti v0 ^ pakiranja, odpošiljanja 111 ^ trole inventarja. Plača ^ v poleg nadurno delo. Izuči ^ sebo, ki jo uposlimo. & možnosti za po vojno o 7001 MORGAN AV^> NEW! "BACTERIOSTATIC' FEMININE HYGIENE Gaining Great Favor With WW«" ^ Many doctors urge the regular 0 of douches for women who w oI)iei» he refreshingly clean - t°T JLjiiJw troubled by offending odor, v or discharge. h&r^j Some products may be j? an<| germicides which burn, h^ jjO1. damage sensitive tissues. ® itfflS11' Lydia E. Plnkham's Sanative Instead-Pinkham's Sanative (tuf> is an effective "bacteriostftW modern trend). Mcte^ It not only discourages p? „5^' growth and infection but deodorizes, relieves nilnor flci[» tlons and discharge. Has be' apes effect on delicate mem0' Inexpensive! NAZNANILO IN ZAHVALA S lažnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede našo ljubljeno hčerko in sestrico DOROTHY KALMAR ki je po kratki bolezni preminila dne 19. maja, 1943. Rojena je bila v Clevelandu dne 30. maja, 1931. Pokopali smo jo dne 22. maja, 1943 iz Grdinovega pogrebnega zavoda po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Filipa ter jo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališču. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani in nam bili v pomoč in tolažbo v bridkih urah, ko nas je zapustila ljubljena hčerka. Lepa hvala vsem, ki ste darovali tako krasne vence, ki so krasili njeno krsto, vsem, ki ste darovali za sv. maše, jo prišli kropit, ter se udeležili njenega pogreba. Zahvalo izrekamo vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo na mirodvor, kakor tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko zadovoljivo postrežbo. Ti, draga hčerka in sestrica, Bog Te je poklical k sebi v nebeški raj, kjer se boš med angelci veselila. Tvojega ljubkega glasu ni več slišati v našem krogu, a Tvoj duh je vedno prisoten med nami! S pava j sladko, ljubo dete naše! žalujoči ostali: JOSEPH in ANNA, oče in mati; JOAN, sestrica; ANTON KALMAR, stari oče. V Clevelandu, Ohio, dne 26. maja, 1943. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN— (Nadaljevanje) Nekaj časa si nista upala niti dihati, tiščala sta se zidu in napeto poslušala, če ropot ni morda koga zbudil v sobi. Ker je pa osl .lo vse mirno, sta se pomirila. — Zaenkrat ni še nič hudega, — je zašepetal Panoufle, — toda pretežko roka imaš. Moraš se poboljšati, če hočeš kaj doseči ... K sreči tu notri trdno spe. Panoufle se je pa motil. Caludinet, ki je spal na divanu v ozadju salončka, se je tisti hip prebudil. Zaslišal je bil škripanje okna. *■ Prvi hip ni niti slutil, od kod to škripanje. Temna soba, mehka postelja na divanu, topla odeja, ta neznani občutek udobnosti, vse to se mu je zdelo kakor sanje. — Kje pa sem? — je pomislil. In tedaj je opazil skozi bar-žunasto zaveso žarek motne luči nočne svetilke, goreče v Milč-kovi sobi. Takoj se se spomnil, kje je. Toda kaj je pomenil ropot, ki ga je zbudil? Kar se je zavesa na oknu nekoliko odgrnila in Claudinet je zagledal dve črni senci, kako se počasi premikata na svetlejšem ozadju okna, kako preskakujeta balkon in se plazita v sobo. Ubogega dečka se je polastila nepopisna groza. Mrzel pot ga je oblil. Izbuljil je oči in se zagledal v temo, ki ga je obdajala; in drhteč po vsem telesu je obsedel široko odprtih ust nepremično na divanu. Moža, ki sta vdrla v sobo, sta vlomilca, morda celo morilca. Jasno je, da hočeta krasti ali celo ubijati. A Milček spi v sosedni sobi! In blizu nekje počiva tudi gospod de Montlaur, ta neznani dobrotnik . . . Mora kričati ... na vso moč kričati . . . opozoriti ga na pretečo nevarnost. Toda zaman si je prizadeval spraviti iz sebe svarilni klic. Nepopisna groza mu je bila zavezala jezik. Sicer pa sploh ni točno vedel, če ni morda žrtev strašnih sanj. Toda ne! . . . Slišal je razločno moža, kako se ustavljata, kako tipljeta v temi okrog sebe in se počasi plazita naprej. Približala sta se Milčkovi sobi. Panoufle se je obrnil in zašepetal svojemu pajdašu: — Pojdi! . . . Postelja stoji steni . . . Vse je tiho . . . Deček spi. — Torej je vse v redu . . . Najprej morava dobiti pisma. — Potem pa fantiča ubiti! Tudi če nama izroči pisma prostovoljno? — Da! Pravim ti, da preveč ve. Danes ali jutri pove vse radovednežem, pa me Vtaknejo pod ključ. — Če je tako, bo pa že bolje, da izkrvavi on namestu tebe. Seveda, seveda, to je jasno ko beli dan. In lopova sta počila v pritajen smeh, ki je pretresel Clau-dineta do kosti. Torej sta vdrla v hišo, da bi se polastila pisem, ki morajo biti zelo dragocena, potem pa umorita njegovega prijatelja iz strahu, da bi ju ne izdal. Pisma so tu, pod vzglavjem, kjer je počivala glava ubogega jetičnika. Iztegnil je roko in jih otipal. Človek bi mislil, da vidi pred seboj dve prikazni v temi. Kar je ena prikazen izprego-vorila, toda tako tiho, da bi Claudinet ne bil slišal niti besedice, da mu strah ni tako poostril sluha. — Tole tu je salon . .'. Pre-iščeva ga, ko se bova vračala. Zdaj se morava pa požuriti . . . Tamle, kjer gori luč, bo najbrž njegova postelja . . . — Milčkova, misliš, a? — Da. Torej Milčka iščeta! Kaj neki hočeta od njega ob tem času? In kdo sta? Prvi vlomilec je odgrnil zaveso, ki je delila obe postelji, in nočna svetilka je motno posvetila v temo. Claudinet je spoznal Panou-fla. Roka, ki je bila odgrnila zaveso, je držala velik odprt nož, ki ga je Claudinet tudi dobro poznal ... * —. Kdo neki je bil oni drugi, ki je bi ostal zadaj v senci? Slimak? Ne! ... Ta se je zdel manjši. Toda to ni bilo važno, kdo je bil. Nož, ki ga je bil zagledal Claudinet v Panouflovi roki, je jasno pričal, kakšne namene imata lopova.