ss Velja po pošti: =s
celo leto naprej .	K 26*—
na pol leti » .	» 13-—
za četrt » > ,	» 6-50
ca en meseo » .	» 2*20
aa Nemčijo oeloletno	> 29-—
sa ostalo inozemstvo	» 3S*—
e= Vupravništvn: s
Sa oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 aa četrt » » . » 5*60 aa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inseratl:
Enostolpna petltvrata (72 mm):
aa enkrat......po 15 v
aa dvakrat...... 13 »
aa trikrat.....» 10 •
aa več ko trikrat . . » 9 ■
V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratne« objavljenjn primeren popnat-
Izhaja:
vsik dan, lavaemšl nedelje Is pr.aznike, ob S. url popoldne.
Br Uredništvo Je v Kopitarjevih alloah Stev. 6/UL Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma aa na ma sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. mt		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. "M a Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolle. aa ===== Upravnlškega teleiona štev. 188. ■■
J** Današnja številka obsega 6 strani.
Hemci hotelo boj!
Avstrijskim Nemcem ni zadosti, da imajo vse, kar za ohranitev svojega nad-gospodarstva v Avstriji rabijo, niso jim dovolj predpravice, ki jih uživajo — ne — opijanjem bogve česa — morebiti zveze z Nemčijo, ki je zdaj posebno trdna — hočejo še več, hočejo, da se državni temeljni zakoni, ki so jih oni sami sklenili, kršijo. § 19., ki zagotavlja enakopravnost vsem narodom, naj bi se glasil: V Avstriji se za vedne čase zagotavlja Nemštvu prvenstvo.
Nemci res nič menj ne zahtevajo. Včeraj se je zbral izvršilni odbor nemških svobodomiselnih strank in se posvetoval o položaju. Razpravljali so celo o Kranjski, poročal je o njej naš prijatelj Markhl. Posebno hudo pa so tožili dr. Korošca, ker si ne da vzeti pravice v štajerski zbornici govoriti slovensko.
Zanimivo pa -je, kar so sklepali glede Iex Axmann. Čujte! — nemška prevzetnost je izjavila, da vlada mora to postavo potrditi, če je pa ne potrdi, ne bodo več podpirali Nemci te vlade. In še več zahtevajo Nemci. Oni pravijo, da je Icx Ax-mann nezadostna — oni hočejo ostrejšo postavo, ki bo za večne včase v vseli nemških kronovinah nemški jezik uzakonila v vsem javnem življenju. Nemščina se mora uzakoniti na pripravnicah, da — niti na zasebnih šolah se ne sme drugače poučevati.
S kratka, Nemci hočejo uvesti v Avstriji poznanjske razmere.
Nadalje protestirajo zoper to, da se nastavljajo v železniškem ministrstvu češki uradniki, praško poštno ravnateljstvo jim je premalo nemško, Wahrmund jih tudi boli.
Nemški krščanski socialci igrajo žalostno vlogo nacionalnih fanatikov dalje — oni so na čelu akciji! Sivolasi Lueger izjavlja, da ne bo na Dunaju trpel nobenih drugih šol kakor nemške, z mirno vestjo hoče oropati 30.000 otrok pouka v materinščini, ki jim ga zagotavlja državni temeljni in državni šolski zakon. Zdaj je dal zopet dve češki šoli zapreti, vlada pa to vse prekrižanih rok gleda! Včeraj je bila pod vodstvom poslanca Velicha deputa-cija čeških starišev pri namestništvu. Pod-riamestnik von Friebeis jim je dejal: »Ne da se nič narediti — otroke boste pač morali v nemške šole poslati.« Pa so mu Čehi odgovorili:
»Rajši umremo!«
Ali umrli ne bomo. Prišel je čas, da se z Nemci pomerimo oko v oko. Na mirno zasedanje parlamenta nobeden ne ver-
jame. Nemci so s svojo preprečitvijo rednega delovanja češkega deželnega zbora in s svojo gonjo v zadevi lex Axmann zažgali vse mostove v slovanski tabor. Vlada, ki pusti nemško divjost razsajati in terorizirati, ne zasluži, da bi Slovani z njo sploh imeli kaj opravka. Kdo je kriv, da jc nemška nestrpnost tako do vrhunca pri-kipela, da hočejo zdaj sklepati protizakonite zakone po vzorcu Bismarkovih izjemnih postav, kdo drugi jc tega kriv, kakor vlada sama?
In to vlado podpirata Ploj in Hribar! Za to vlado se poteguje propali slovenski liberalizem! Goriško ljudstvo je na to izdajstvo že odgovorilo, upajmo, da bo kmalu čas, ko bo imelo celo slovensko ljudstvo priliko dati krepak odgovor na liberalno vladno prodanost!
roškem deželnem zbora.
V seji koroškega deželnega zbora, dne 5. t. m., je prišel na vrsto celovškega poslanca Pierla predlog o napisu v brzo-vlaikih »Praha - Celovec - Trst«. S predlogom deželni zbor protestira proti tem napisom in zahteva odstranitev teh napisov. Besedo »Celovec« imenuje predlog »die ungehorige Bezeichnung der Landes-haupstadt.« Poročevalec poslanec Pichler imenuje izraz »Celovec« »ungeheuerlich«.
Poslanec Grafenauer protestira proti izrazu »ungehorig«, zatrjuje, da bodo brzovlaki z napisom »Praha - Celovec - Trst« kljub sklepu deželnega zbora še naprej žvižgali skozi Celovec. Nasproti poslancu Angererju (vsenemec), vpraša, katero ime je bolj zgodovinsko Celovec ali Klagenfurt? Ljudsko štetje iz leta 1857 nam pove, da je bilo med 9419 prebivalci v Celovcu 6000 Slovencev, torej 63 odstotkov. Štel pa tedaj ni Slovencev ni Grafenauer ali Angercr ali Pierl! Danes pa si drznete imenovati izraz »Celovec< »ungehorig«. (Medklic: ungeheuerlich.) Grafenauer: Mi je vseeno kako ga imenujete, ker vem, da železnično ministrstvo na ta predlog ne bo odgovorilo. Povedal sem zadnjič, da morajo sprevodniki glasom inštrukcije za sprevodnike izklicevati postajna imena v obeh deželnih jezikih. Gospodje so se tedaj smejali, in to je zelo lahko. Kdor se pa na zadnje sme-ji, je na boljšem, in danes uživam jaz to veselje. § 39 inštrukcije za železnične sprevodnike se glasi, da mora v jezikovno mešanih deželah sprevodnik izklicevati' postajna imena v obeh deželnih jezikih. V Avstriji je več narodnosti; avstrijska država bo zdrava le tedaj, če bodo narodnosti druga drugo rešpektirale in druga drugi prizna-
vale pravice. To si naj gospodje zapomnijo! Poslanec Lemisch je zadnjič rekel, da slovenščina ni v deželi navaden jezik. Obžalujem le, da ni tukaj več nemško - nacionalnega poslanca Wirtha, ki bi g. Lemi-scha drugače poučil. Celovec pač nima prav nobenega vzroka, pritoževati se zoper dvojezičnost. Znano Vam mora vendar biti, da je celovški magistrat vsled višjesodnega odloka dolžan sprejemati slovenske uloge. Potem vendar ne bo smrten greh, če se kak železnični voz s slovenskim napisom pelje skozi Celovec. Sploh ni nobenega povoda pritoževati se zaradi teh slovenskih napisov, ker se nahajajo vendar tudi v nemščini, in ta dvo-jezjčnost, na progi Celovec - Trst, oziroma trojezičnost je edino umestna; zato se pa tudi železnično ministrstvo za predlog ne bo prav nič brigalo.
Poslanec B u r g e r ponavlja stare fraze iz nemških listov o prodiranju Slovencev. Poslanec A n g e r e r se huduje nad Grafenauerjem, češ, da Grafenauer deželni zbor bagatelizira. Poslanec vitez M e t n i t z , novi župan celovški, je tudi moral pokazati svoje nemško - nacionalne j rožičke. Pri volitvah je zatrjeval na vo-! livnih shodih, da ni proti rabi slovenščine j v javnosti (g. Metnitz, spomnite se svo-je \ izjave v Ličjivasi!) Sedaj pa je izjavil, da : bo tistim, ki zahtevajo na celovškem kolodvoru vozne listke v slovenščini, pre-skrbel par dni zapora. (Osel. Opomba ur.) Ljudstvo hoče do tega pripraviti, da bo s silo doseglo, kar hoče. Celovški župan, ta v občevanju z ljudmi tako sladki Metnitz, lmjska torej zoper Slovence v deželnem zboru, ne da bi zadel na odpor vladnega zastopnika, ki mu samo izraz »ungehorig« ni priial. Poslanec W a 1 c h e r (krščanski soc.) imenuje predlog malenkosten. Poslanec Grafenauer protestira proti izrazu »Windische« in pribije, da se Slovenci sami ne imenujejo »bilndišarji« in je ta izraz za nas žaljiv. Zavrne tudi Metnitza. Predlog se sprejme z vsemi proti glasovoma poslanca Grafenauerja in Ellersdorferja.
Ljubljana, 8. oktobra 1909.
Odseki so malone popolnoma izvršili svoje delo in pripravili zbornici velikansko dela. V odsekih ie rešen lovski zakon, statut za deželno banko, postava za šolsko nadzorstvo. Rešen je tudi zakonski načrt o poslovnikovi izpremembi razven nekaterih malenkosti. Novi poslovnik se odlikuje po jasnosti in preglednosti in po lepem lahko razumljivem jeziku. Tvarina je zelo praktično razvrščena. Novi poslovnik obsega 78 paragrafov. Ustavni odsek raz-
pravlja danes o izpremembi občinskega in občinskega volivnega reda.
V soboto se prično zopet zbornične plenarne seje, ki bodo trajale najbrže ves bodoči teden. Jutrišnja seja se prične ob devetih dopoldne. Trajala bo celi dan. Zanimiva bo jutrišnja razprava, ker se bo šlo za razveljavljenje Višnikarjevega1 in Le-narčičevega mandata, kakor je predlagal verifikacijski odsek. Pri verifikacijski debati poročajo dr. Pegan, dr. Zajec in baron Rechbach v imenu verifikacijskega odseka. O načrtu lovske postave bo poročal odsekov poročevalec poslanec Hladnik.
FINANČNI ODSEK
je zboroval včeraj od 10. do 12. ure dopoldne. Rešil je celo vrsto raznih prošenj.
UPRAVNI ODSEK
se je pečal v včerajšnji seji1 od 3. do 5. ure popoldne s poročilom deželnega odbora o načrtu postave glede na zboljšanje pašnikov. Načrt ima pred očmi uspešnejši razvoj naše živinoreje. V ta namen je treba izboljšati poleg planin tudi pašnike in sicer ne le občinskih zadružnih, marveč tudi posameznikov, ker je živinorejcem Ie tako mogoče spraviti' živinorejo na višjo stopinjo in jim ustvariti stalen vir dohodkov pri gospodarstvu. Načrt zakona ima določila, po katerih bo omogočena intenzivna vporaba naših pašnikov. Po teh določilih se bodo pospeševala vsa tista podjetja. po 'katerih se bo pašniški svet kot tak ohranil, izboljšal in tako donašal obilnejše koristi kvantitativno ta kvalitativno. V ta namen se bodo vporabljala v izdatni meri državna in deželna sredstva. Agrarne oblasti bodo zvršavale vsa potrebna melioracijska dela. Izboijšani pašniki se brez dovljenja deželne vlade v sporazumu z deželnim odborom ne smejo odtegniti svojemu namenu. Deželne podpore se bo dobilo 20 do 30 odstotkov in ravno toliko državne. Zakonski načrt se je sprejel z malimi izpremembami, kakor je bil predlagan. Poročevalec je poslanec Piber. Vrh tega se je rešilo več manjših predlog. Poslanec Povše je poročal o peticiji vipavske občine zaradi podaljšanja vipavske železnice, poslanec Košak o raznih cestah, Jaklič pa o peticiji' občin žu-žemberškega okraja za transverzalno železnico.
SEJA DEŽELNOZBORSKEGA KLUBA POSLANCEV S. L. S.
Včerajšnja seja kluba poslancev S. L. S. je trajala skozi od pete ure popoldne do tričetrt na 10 zvečer. Vodil jo je klubov načelnik poslanec dr. Šusteršič. Klub je bil polnoštevilen.
Čestitka goriški S. L. S.
Z velikiim navdušenjem in ploskanjem se soglasno odobri na predlog klubovega
LISTEK.
Obsodba avstrijske uprave na lup.
Znani originalni pisatelj Herman Bahr je potoval po Dalmaciji. O svojem potovanju izda posebno delo, ki bo — vsekakor velezanimivo in duhovito — kruta, a zaslužena obsodba avstrijske birokracije. Hardnova »Zukunft« 2. oktobra objavlja odlomek njegovega potovanja, ki ga izda znana S. Fischerjeva založba. Odlomek je pikra, duhovita satira osobito na avstrijsko upravo v Trstu. Z »Lloydom« prične in z »Lloydovo« palačo, o kateri se norčuje, češ, zgrajena je tako, da napravi nanj vtis mrtvega jezika. Vedno je žalosten, kadar pride k »Lloydu«. Sam ne zna, zakaj. Tako čudni ljudje. Smatrajo se za Italijane, dasi so hrvaškega pokoljenja. Rad jih ima, dasi se ožalosti v njihovi družbi. Malokdaj so zgovorni. Kadar plove kak parnik Severno nemškega »Lloyda« mimo, omolknejo in pušijo naprej. Morebiti kdo pravi: Mislite li, da bi mi ne zmogli tega, kar znajo oni? Čutijo, da so najboljši mornarji in ne razumejo, kako da jih prekašajo severni Nemci.
Kruto se norčuje iz »Lloydove« uprave. Obširno se peča z novim »Lloydovim« predsednikom dr. Derschatto. Vprašuje: Je-li Derschatta pravi mož, ki bo premagal malodušnost? Lloydovi kapitani so najboljši celega sveta. V Lloydovem ravnateljstvu je veliko asesorizma (uradniške odrvenelosti), Lloyd bi se ne smel vladati iz pisarn, marveč z ladij. Pravi mož bi bil veliki trgovec z neomejeno avstrijsko ošabnostjo, tak, kakršen je bil Bruck. Ima li Derschatta dovolj moči. Svoj čas so ga smatrali za avstrijsko upanje. Pred 20 leti sem ga poznal kot enoletni prostovoljec. Zvečer sem ga večkrat videl pri pivu. Sedeli so skupaj Steinwcnder, korošec, Derschatta, Štajerc Sylvester, Solnogra-čan Beuerle in Locker, Linčana. Miadina jim je zaupala. Pričakovala jc od njih, da bodo močni dovolj, da vzdržc nemško meščanstvo pokonci in da ga vzgoje v samozavesti. Bilo je to pred 20 leti. Vsi so veliko dosegli, a nemško meščanstvo ničesar. Značilno, kako so eden za drugim zapustili politiško polje in si poiskali kotiček za stvarno delo. Znamenita dežela, v kateri najboljši politiki zapuste politiško delovanje. Za »LIoyda« nastane zgolj vprašanje, ali išče Derschatta zgolj pokojnine ali delokrog za svojo moč, ki jo ima. Ima pa tudi pamet, ki sta ji znani slabost in sramota naše uprave, kar rodi ne-
verjetnost, brezup in boječnost. Vsak si poišče mal delokrog. »Lloyd« potrebuje sanjača, 'ki veruje nemogoče stvari. — »Lloyd« potrebuje drzneža, ki se odvadi uljudnosti, močne roke z močno metlo. Za Derschattove prste trdo delo ni.
Pisatelj opisuje nato svoj izlet na Op-čino. Skupno se je peljal z namestnikom Hohenlohom, ki ga tudi zdeluje po svoje. Negalanten je dovolj in poreden, ker pove, da je morala biti svoj čas njegova žena krasotica. Pri obelisku ga je princ namestnik nagovoril. In zdaj opisuje razgled: 340 metrov stoji visoko. Planina ob morju. Rekel je namestniku: »Tu 'bi lahko stalo troje zdravilišč, pet hotelov, 700 vil in 10 tisoč Angležev.« Namestnik vzdilme: »Kaj bi ne bilo tu lahko vse. Istro bi morali šele poznati, ki jo nihče ne pozna. Izgleda bajno.« Bahr pravi namestniku: »Visokost, gradite!« Malo pikro odgovori: »Prav za prav namestništvo ni dolžno, da gradi hotele.«
Poredno vprašuje nato Bahr: »Kakšne dolžnosti li ima namestništvo, če ni poklicano, da gradi hotele, ceste, mostove, železnice, ladje itd., kar je potrebno, če ljudje ne morejo graditi, ker nimajo denarja.« Pristavlja: »Ako bi ne bil Holien-lohe namestnik, marveč Italijan, bil bi rekel: Kaj bi tu vse lahko staio, če bi imeli drugo državo.«
Koraka ob mraku po poti, ki se imenuje zdaj Štefanijina pot. Ljudstvo jo pa še naziva »Napoleonova pot«. Napoleon je bil enkrat v Trstu. Stal je na Opčinah, pokazal proti Grignani in rekel: Tu se mora napraviti cesta, po kateri hočem iti, ko zopet pridem. In cesta >je bila. Napoleon sc ni povrnil, cesta pa še vedno stoji, les nekoliko kamenita in zanemarjena.
Huda Bahrova kritika avstrijske uprave vzbudi brez dvojbe veliko pozornost v inozemstvu. O Hardnovi »Zukunft« ki objavlja reklamni odlomek Bahrovega »Dalmatinskega potovanja«, naj kdo že sodi. kakor hoče. Dejstvo jc, da jc zelo razširjena, ne zgolj v Nemčiji, kjer jo lahko dobiš v najmanjši zakotni gostilni, kakor tudi v hotelu I. vrste, v junkerskem salonu, v priprosti kmečki hiši, v delavčevem stanovanju, marveč po celem svetu. Zato sc bo »Dalmatinsko potovanje« razširilo po celem svetu. Avstrijčevo licc se bo rdečilo sramu, ko se bo inozcinec norčeval iz domovine, a moral bo molčati, ker ima Bahr s svojo obsodbo avstrijske vzor uprave popolnoma prav dasi morebiti v Avstriji zaseže njegovo delo — državni pravdnik.
načelnika poslanca dr. ŠusteršiČa besedilo sledeče brzojavke na voditelja goriške S. L. S. poslauca dr. Gregorčiča:
»K sijajni zmagi krščanske ljudske in narodne misli iskreno čestita bratski goriški stranki klub S. L. S. v kranjskem deželnem zboru. Bog pomagaj naprej! — Dr. Šusteršič.«
Nadaljna razprava
Je bila temeljita. Razpravljalo se je o be-besedilu interpelacij, ki jih vlože klubovi člani, o lovski postavi, o statutu za banke in o električni centrali. — Prihodnjo sejo ima klub jutri ob osmi uri zjutraj, tudi v nedeljo popoldne bo klubova seja.
PROTI SINEKURAM.
Soglasno je klub sklenil* da se črta v § 25. »Statuta deželne banke za vojvodino Kranjsko« sledeče besedilo: »7. Nagrado predsedniku, drugim članom direktoriia ter revizorjem in pa odškodnino za navzočnost pri sejah članom kuratorija, oziroma cenzorjem, določa za vso funkcijsko dobo dež. zbor.« Sklep je bil sprejet na predlagateljev predlog soglasno. Predlagatelj naglaša1, da se -je sprejelo to besedilo v štatut po pravilih bukovinske banke. S. L. S. najodločnejše odklanja najmanjšo možnost kakih sinekur. Boljše da ni banke, kakor da bi se ustanovile kake sinekure pri njej.
NOVA MADŽARSKA NAKANA ZA.
OSVOJITEV HRVAŠKEGA MORJA.
»Agrarner Tagblatt« z dne 6. t. m. priobčuje velezanimiv članek dr. J. Mo-gan-a o zakonskem načrtu pomorskega prava, ki ga je po nalogu ogrskega justič-nega ministra sestavil najodličnejši madžarski pravnik, bivši državni tajnik dr. Franc Nagy. Doslej je veljal v Reki in hrvaškem Primorju v pomorskih^privat-no-pravnfh stvareh Napoleonov »Code de commerce« (2. knjiga) in pa »Editto poli-tico di navigazione« Marije Terezije iz Jeta 1774. To zastarelo pravo je ostalo v veljavi Ie zaradi tega, ker se avstrijska in ogrska vlada nista mogli zediniti glede novega pomorskega privatnega prava in se je avstrijska vlada potezala ze sprejem nemškega pomorskega prava, vlada v Budimpešti pa je želela reformo na podlagi Napoleonovega Code de commerce, ki je. kakor že rečeno, še zdaj v veljavi. Sedaj pa hoče ogrska vlada to stvar dognati ter je nedavno izšel v knjigotrštvu tozadevni načrt dr. Nagya. Do sem bi bila stvar še v redu; toda iz tega načrta jasno izhaja, da hoče ogrska vlada uveljaviti novi pomorski zakon kot popolnoma ogrsko zadevo, pri kateri Hrvaška nima nobene besede, dasi § 9. ogrsko-hrvaške nagodbe pravi, da so pomorske zadeve skupne ter se more torej o njih odločevati edinole v sporazumu s Hrvaško. Toda — kdaj pa so se Madžari sramovali gaziti zakone in dane besede, ako se gre za njih velemadžarske težnje — in zlasti za osvojitev lepega hrvaškega morje! § 341. načrta novega pomorskega zakona določa kot izvrševalca ogrskega justičnega in trgovinskega ministra in ne omenja z nobeno besedo 'hrvaškega bana, kakor običajno pri skupnih zakonih. Ko bo v ogrski zbornici načrt v razpravi (zakon bo z nebistvenimi spremembami gotovo sprejet), ne bodo hrvaški dele-gatje imeli niti pravice do besede, kajti v čisto og/ske zadeve se hrvaški dele-gatje glasom nagodbenega zakona ne
smejo mešati! Ko bo zakon uveljavljen, potem ne bodo kraljevi pristaniški uradi I v Reki, Bakaru, Cirkvenici, Novem, Senju in Karlobagu nikaki skupni uradi več v »ogrsko - hrvaškem« Primorju, marveč popolnoma ogrski uradi, s katerimi Hrvaška nima nič opraviti. Potem je hrvaško morje v pravnem oziru — bilo! Ali bodo Hrvatje mogli zaprečiti to najnovejšo osodepolno madžarsko nakano na njih starodavno narodno last?
| HRVAŠKI DELEGATI V BUDIMPEŠTI
j so z ozirom na razsodbo v veleizdaj-■ niškem procesu v Zagrebu sprejeli na svoji konferenci resolucijo, v kateri izra-: žajo svoje prepričanje, da so obsojenci ! žrtve krivice in je bila cela akcija uvedena Ic zato, da razdruži Hrvate jn Srbe. Obenem se zahvalujejo vsem onim narodom Evrope, ki so dvignili svoj glas v brambo nedolžnih žrtev. To sicer zelo krotko in previdno resolucijo, ki niti z besedo ne omenja ogrske vlade, ki je vendar resnični krivec glede razmer na Hrvaškem, so sprejeli hrvaški delegatje lepo med sabo med štirimi stenami svojega kluba. Zakaj niso govorili tam, kjer edino bi bilo kaj zaleglo — v državni zbornici?
KONKURZ SRBSKE BALKANSKE BANKE.
B e I g r a d, 7. oktobra. Trgovski mi-' nister je izposloval konkurz srbske bal-| kanske banke, ki so jo ustanovili vpoko-1 jeni zarotniški častniki.
BOJI V SEVERNI AFRIKI.
Madrid. 7. oktobra. Kakor poroča »Heraldo« iz Tetuana, je tetuanski guverner izjavil nasproti dopisniku lista, da bo vojna trajala dolgo in ne dovede do nika-kega cilja, celo v slučaju zmage, kajti Ka-bilov je neštevilno in nimajo nikakega odgovornega voditelja. Niti sultan niti mag-zen ne moreta prevzeti za njih kake odgovornosti. Sultan se boji, /Ia bo moral prekiniti svoje odnošaje s Špansko, ako pojdejo stvari tako dalje.
M a d r «i d , 7. oktobra. »Correro« javlja, da sta včeraj na nekem shodu, ki so se ga udeležile ugledne osebe, govorila dva generala o španski vojni v Maroku. Izjavila sta, da utegne v slučaju biti potrebno, da se odpošlje v Maroko 150.000 j mož in da se osnuje rezervo 50.000 mož, ; ako bi se v resnici bojev s Kabili udeležile Šerifske čete.
Deželna gospodinjska šola v Repnjah pri Vodicah.
Na novo ustanovljeni deželni gospodinjski šoli v zavodu šolskih sester v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem se prične prvi tečaj dne 20. oktobra t. I.
Tečaj se deli v dva dela, in sicer: ' 1. celoletni tečaj ki bo trajal od 20. oktobra 1909 do 10. oktobra 1910; 2. polletni tečaj, ki bo trajal od 20. oktobra 1909. do j 15. aprila 1910.
V	celoletni tečaj se sprejemajo gojenke iz kamniškega okraja, ki bodo obiskovale šolo dvakrat na teden celi dan.
, Stanovati morajo doma, oziroma zunaj j šole.
V	polletni tečaj se sprejemajo učenke 1 iz cele Kranjske, katere morajo stanovati
v zavodu.
V	obeh tečajih se bode poučevalo praktično in teoretično v splošnem gospo-
Nova učna knjiga.
* Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Spisal dr. G r e g o r i j Pečjak, Ljubljana 1909. Založila »Katoliška Bukvama«. (Cena 2 K 80 v.)
Prva slovenska dogmatika! — Eppur si muove! Slovensko šolstvo in slovensko znanstvo vendarle napreduje!
Ako je človek vesel že samo dejstva, da smo dobili slovensko dogmatiko, je tembolj vesel, ko vidi, da smo jo dobili od moža, kakršen je dr. Gregorij Pečjak, sam temeljito teološko izobražen in ves odu-ševljen. da bi pravo religiozno izobrazbo posredoval tudi drugim, a najbolj vesel je, ko preuči knjigo in se prepriča, da je zares tehtovito delo.
Dr. Pečjak je razdelil dogmatiko v pet poglavij: o Bogu, o božjih stvareh, o odrešenju, o posvečevanju človeštva, o dovršenju sveta, torej po klasični shemi, ki se snuje na ideji: Bog — A in Z, po-četek iu cilj vesoljstva. Vsa poglavja je obdelal z veliko ljubeznijo: povsod odkriva božjo neskončnost, neskončnost v lepoti, modrosti, usmiljenju, a tudi pravičnosti. Seveda vse kratko in jedrno; značaj knjige mu ni dovolil, da bi se spuščal v globine in višine, kakor si mu je želela duša. Če je izraz kratek, je pa vsaka beseda premišljena in pretehtana. Vendar pa nudi v drobnem tisku, zlasti pa v do-dejanem »Berilu« premnogo lepih mest in odstavkov, kjer so resnice poglobljene, obenem pa se odkriva tudi dogem topla j in globoka poezija.
Ker že omenjamo »Berilo«, dodenimo takoj, da je bila jako srečna misel, z vero-naukom združiti tudi berilo. Dr. Pečjako-va dogmatika obsega 62 strani berila. Tu so nekatera poglavja iz dogmatike bolj podrobno obdelana, n. pr. dokaz za bivanje božie, povzet iz smotrnosti (o tem je cela jako zanimiva razprava, povzeta iz pisateljevega članka v »Katol. Obzorniku«); potem razni svetovni nazori in njih kritika; o dnevih stvarjenja, o izvoru človeštva in o človeški govorici. Potem je v berilu nekaj večjih mest iz sv. pisma, o božji previdnosti (Job). o brezboštvu (Rom.), slavospev Bogu (Sirah), evhari-stični teksti (tudi grško), o vstajenju (Cor.), nekaj himen; dalje nekaj klasičnih odstavkov iz Avguština itd.
Ker so temelj vere naravne resnice, zlasti o Bogu in o nesmrtnosti duše, je prav -in času primerno, da je pisatelj tudi v dogmatiki zlasti te dve resnici bolj na široko obdelal. Razpravi o Bogu in o ne-umrljivosti duše sta v tej knjigi, a tudi sploh o tej stvari v našem slovstvu najboljši: argumenti so tako pregledni in obenem precizni, da se misleč človek ne more odtegniti njih dokaznosti. (Seveda mora katehet posamezne stavke še bolj razdrobiti in z zgledi pojasniti, da se odkrije tudi manj vajenim mišljenja njih evidenca).
Po tem ni treba dr. Pečjakove dogmatike še posebej priporočati. Tudi vsak duhovnik jo bo z veseljem jemal v roke, da si bo v lepem domačem jeziku obtiav-j Ijal veličastno harmonijo krščanskega svetovnega nazora. Dr. Aleš Ušeničnik.
dinjstvu, kuhanju, Šivanju, vzgojeslovju, • vrtnarstvu, sadjarstvu, o kuhi sadja in zelenjave, živinoreji, perotninarstvu, mle- i karstvu in knjigovodstvu. Za praktični pouk ima zavod na razpolago lastno večje posestvo, vrte, novo urejene lileve itd. Učenke, ki stanujejo v zavodu, plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in druge potrebščine, one ki stanujejo zunaj zavoda, plačajo. 50 vinarjev na dan za kosilo in malco za one dni kadar so v šoli. V zavod se sprejemajo gojenke, ki so dopolnile 16. leto, so zdrave in so nravstvenega življenja, kar je dokazati s spričevali. Za sprejem se je oglasiti ustmeno ali pismeno do 15. oktobra t. 1. prr vodstvu šole v Repnjah.
Kamenoles ali ksllollt.
Brez dvojbe je tlak izmed najvažnejših faktorjev vsake stavbe. Toda nobene vrste tlakov, ki jiih poznamo, ne moremo smatrati kot univerzalni tlak, ker ima vsak kako senčno stran ter je poraben le v gotovih razmerah. Tako ne devljemo n. pr. mrzlega kamenitega tlaku v sobe in bolnišnice, ne lesenega tlaku v prostore, ki veliko trpe, in s parketom in linolejem ne obkladamo manj vrednih prostorov.
Kakšen pa mora bjti tlak, ki je pripraven za vse prostore?
Biti mora kolikor možno trden, go-rak, varen proti ognju in hišni gobi, se dati z lahka umivati in snažiti, biti mora brez špranj, nepremočljiv, po ceni in kar je važno, dati se mora v prav kratkem času narediti.
Kameniti tlakovi, marmorne plošče, terrazzo itd. so mrzli in dobijo radi razpoke; betonska tla so le za kleti, leseni pod se hitro izhodi, ga je treba večkrat na novo natirati z barvo in pokaže kmalu, kakor tudi dragoceni parket, manjše in večje špranje; parket in linolej pa sta tako dragocen materijal, da se rabita le bolj redko. Po mnogih poizkusih so našli pred kakimi 20 leti v tlaku, imenovanem kamenoles ali ksilolit (Xylolith) najpri-pravnejšo snov za tlakovanje.
Imena, kakor euboeolith, durolith, legnolith in podobna, niso nič drugega kot sinonimi ksilolita, narejeni popolnoma iz istega'niaterijala in po isti metodi. 1 i Ksilolit združuje v sebi lastnosti, kot $ jih le moremo želeti pri tlaku. Ksilolit je )?rez.Špranj, topel, ne prime se ga uniču-jOčf hišna goba, se snaži igraje in je pripraven ravnotako za tlak po sobah v zasebnih stanovanjih, kakor tudi za javne 1'oklale, za cerkve, šole, bolnišnice, azile, biblioteke, gledališča itd. Ker ne dela ^rahu, ker je varen pred ognjem, zato se rabi kisilolit tudi v močno obiskovanih prostorih, kakor: vojašnicah, tvornicah, gostilnah, kavarnah, prodaialnicah itd.
Ker je ksilolitni tlak zelo lep, eleganten, — oglej si le tak tlak v »Katoliški Tiskarni« v Ljubljani! — zato je pripraven tudi za zasebna stanovanja, za sprejemne sobe, za salone itd.; ker je ksilolit nepremočljiv, zato je na mestu tudi tam, kjer se poliva mnogo vode, n. pr. v kuhinjah, kopalnih sobah itd.
Ker vlada v krogih naših cenjenih Čifateljev še mnogo nejasnosti v tem dziru, zato bodo gotovo vzeli z veseljem ha.znanje Ie-te vrstice. Iznašel je ta zanimivi materijal inženir Ferdinand Thiemer v Draždanih z namenom, da izkoristi razne lesene odpadke žag. To se mu je posrečilo v ksilolitu. ki je spojina magnezijevega oksi-klorida s posebej preparira-nitn asbestnim žaganjem.
Vže gori naštete lastnosti ksilolita, silna trpežnost njegova, ki jo izpričujejo izkušnje zadnjih dvajsetih let, mala specifična teža, prijetna in varna hoja po njem, tO so lastnosti, ki se ne nahajajo pri nobenem drugem materijalu, zato ni čudno, da je obrnil kamenoles nase pozornost najširših krogov občinstva, ki vedno bolj povprašuje po njem.
Kar zadeva barve tega tlaku, se postavlja v naravni sivi, ali pa v rumeni, rdeči ali črni barvi, da se pa napraviti tudi v poljubnih niansali.
Tlak je lahko enostavneje položen, to je vodoravno postavljen, zglajen, a ne brušen, za bolj priproste prostore, kot delavnice, skladišča, tovarne; lahko je pa tudi fino brušen in zaradi večjega efekta ožaljšan z bordurami, oziroma frizi. Na željo se prostor lahko tudi porazdeli v geometrične like, n. pr. kvadrate ali okin-ča z drugačnimi figurami. Ako se ravna ž njim vrhu vsega še podobno, kot s parketom. potem je treba iskati tlaku, ki bi se mogel meriti s ksilolitom. Morebitne poškodbe tlaku se dado lahko in temeljito popraviti tako, da v kratkem izgine vsaka sled reparaturc.
Cena ksilolitnem tlaku se giblje v mejah od 4 K 50 vin. do 7 K za 1 m3 in se ravna po bolj priprosti ali bolj bogati izvršitvi, po oddaljenosti tlaku od izdelovalca (n. pr. od Ljubljane, kjer izdeluje tvrdka Zajec & Horn na Dunajski cesti
') Glej jutrišnji inseratni del!
št. 73 ksilolit kot špecijaliteto1), po velikosti ploskve, ki se ima tlakovati itd.
Specifična teža ksilolita je 1-4 do 1-5, torej telita pri debelosti 12 do 15 mm vsak kvadratni meter kakih 18 do 22 kg, če pa je ksilolitna plast, kot n. pr. na betonski podlagi, debela 2 cm, potem se zviša teža enega m* ksilolita na .30 kg, a zato deluje ksilolit kot dober izolator za prodiranje zvoka.
Ako še omenimo, da so kegljišča, obstoječa iz 10 do 12 cm debelega betona in povrh prevlečena s ksilolitom. najboljša, najtrpežnejša in najcenejša kegljišča ria svetu, mislimo, da ustrežemo s tem marsikomu.
Tudi stene se dado lepo prevleči s ksilolitom; s tem dobimo takozvane lam-beries, ki segajoč od tal do različne višine tvorijo lep okrasek in obenem varstvo sten, ki se priporoča posebno za bolnišnice, šole, čakalnice, kopališča, kavarne itd., ako se ne da raje prednost umetnemu marmorju Carralythu, ki relativno za isto ceno nudi še brez primere lepši, četudp nekoliko menj trden materijal. Kajti ksilo-litne prevlake sten stanejo po različnosti olepšave od 10 K do 30 K za 1 m9, umetni marmor 16 K do 18 K za isto ploskev. Za manjše prostore samo nekaj malega kvadratnih metrov se izdelujejo tudi ksilolit-ne plošče v velikosti 20 X 20 cm in 25 mm debele v raznih barvah: lesnorumene, ru-jave. rdeče in črne. Pokladajo se te plošče natančno tako kot cementne in šamOtne plošče. Pri pokladanju se delijo te plošče na ta način, da se gorenja plast prežaga, spodnja betonska plast pa z držajem kladiva prebije. Stane 1 nr, to je 25 plošč 6 kron.
Tudi mize, okrogle in čveterooglate, izdelujejo iz ksilolita kot nadomestilo za marmorne ploče, za mizice po kavarnaih, za umivalnike, nočne omarice itd. v vseh barvah. Prednosti takih miz so, da se skoro ne dado ubiti, da niso mrzle kot kamen, da se na njih ne ubije tako zlepa porcelanasta ali steklena posoda, krožniki itd., da so take mize za polovico cenejše od marmorja, kljubujejo vremenu, ne dobijo razpok itd.	^
Upajoč, da smo z gorenjimi pojasnili ustregli marsikomu izmej naših cenjenih -naročnikov, poživljamo iste, da nam poročajo o novejših prikaznih in pridobitvah v vseh strokah, da bomo vsaj na jasnem, kaj imamo doma na Slovenskem, da ne bomo hodili drago plačevat tujcu, kar nam lahko napravi ceneje domačin.
Henrika nestrpnost.
Z Gorenjskega se nam piše:
Težko bi mogel verjeti, ako bi sam ne bil priča, kaj si vse smejo dovoliti uslužbenci c. kr. drž. železnice. Pred kratkim pride na celovški kolodvor neki mladenič iz Gorenjskega, ki je obiskal svojega brata. vojaka v Celovcu. Pri blagajni, kjer je neka gospodična, ki jo takoj začne trgati po glavi, ako sliši kako nenemško besedo, poprosi za vožni listek seveda v slovenskem jeziku, ker drugega ni znal. Kakor bi treščilo, zaloputne gospodična vrata in se odstrani od okenca. Med tem pridejo še trije Slovenci. Ko se blagajničarka vrne, in ti istotako zahtevajo listke v slovenskem jeziku, je bilo za to e. kr. gospodično že preveč. Najprej jih okrega, češ, da znajo nemški in morajo nemški govoriti, potem pa jih začne obdelavati z izrazi: »Schamen Sie sich! (sramujte se), in ko še po teh prijaznih besedah niso nemški govorili, je začela vpiti: »Verschwin-den Sie von der Kasse, Sie bekommen jetzt keine Karte, \venn sie auch deutsch dieselbe verlangen« (poberite se proč cxi blagajne, sedaj ne dobite listka, če ga tudi po nemško zahtevate!) In ker se ti niso takoj zbali teh ženskih groženj, leti po policaja. Takoj priletita dva, kakor med kake anarhiste. Eden začne takoj iskati po žepu verige, kje bo kaj treba zvezati. Škoda, da ni to kak državni pogrešek, če kdo slovenski govori. Zato začne policaj kregati slovenskega fanta, zakaj da ne govori nemški, in da ovira promet pri blagajni. Ko mu pojasnijo drugi, da bo tudi njegova nemška pridiga zastonj, ker je ne razume, se oblastno odreže: »Da soli ihm halt ein anderer den Namen deutsch beibringen« (ga naj pa. kdo nemško nauči, kako je nemško ime). Konec jc bil ta, da je fant dobil karto mesto1 do Jesenic, kamor je najprej prosil, do Podbrda, in je moral torej toliko več plačati. Policaj pa je spremil Slovence prav do^ vagona, in vlekel na uho, če ne bi kdo rabil kako razžaljivo besedo, da bi mogel seči vmes.
To je dogodek, kakor se je zgodil. Vprašali bi le slovenski potniki, ki nas je vedno dovelj na celovškem kolodvoru, koliko časa bomo še izpostavljeni surovostim od strani uslužbencev c. kr. državne železnice in mestne policije, in kdaj bo vodstvo drž. železnice uvidelo, da mora v interesu železnice in potnikov nastavljati uradnike, ki morejo postreči za avstrijski denar vsakemu, če tudi slučajno ni Nemec, ampak Slovencc. Slovenski dr-
žavni poslanci, storite potrebne korake, da se to več ne zgodi. Imena dotičnega fanta in ostalih prič slovenskih so na razpolago.
HRVATI IN NEMADŽARSKE NARODNOSTI NA OGRSKEM.
'Poročevalec »Agramer Tagblatta« je imel jako zanimiv pogovor z nekim ogrskim državnim poslancem Nemadžarom. Slednji je izjavil, da je razrešitev sedanje ogrske in v gotovem oziru splošne državne krize deloma v rokah hrvaških delegatov v ogrsko-hrvaškern državnem zboru. Ako se ti v odločivnem trenotku postavijo ob stran kroni proti madžarski koaliciji, potem ne bodo le ogladili poti velikohrva-škim stremljenjem, marveč si bodo pridobili tudi hvaležnost zatiranih slovanskih bratov in drugih nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Ako pa bodo v veliki borbi nemadžarskih narodnosti za enotnost države in narodno ravuopravnost stali mrzlo v ozadju ali celo koketirali z gospodom Justhom, potem bo to škoda za hrvaško ljudstvo in vse ostale Slovane in Nernad-žare. Dokler obstoja na Ogrskem sedanji krivični volivni sistem — ne morejo ne-madžarske narodnosti nikakor privoliti v trializem; ako pa hrvaški oelegati pomagajo vreči madžarsko koalicijo in se uvede na Ogrskem poštena, nepotvorjena splošna, enaka in direktna volivna pravica, potem pride v ogrsko zbornico 160 do 180 nemadžarskih poslancev, ki bodo vsi goreči zagovorniki trializma. To pa tembolj, ker bo trializem le prva etapa do narodnega federalizma v celokupni podonavski državi. To naj bi pomislili v Zagrebu in se odločili za hrvaško ljudsko politiko namesto dosedanje klikarske. — To so upoštevanja vredne besede, ki pa bodo — ka-ikor kažejo zadnje izkušnje — našle gluha ušesa pri hrvaških politikih, ki imajo vajeti v rokah.
Dnevne novice.
+ Kranjski deželni zbor bo zboroval najbrž do sobote 16. t. m. Ce bi se delo v zbornici zavlačevalo, bi utegnil zborovati še v ponedeljek 18. t. m. Plenarne seje bodo dolge, ker bo rešiti v drugem in tretjem branju jako obsežne zakonske predloge. Med drugim so določeni za rešitev v tej dobi: Občinski red in občinski volivni red, lovski zakon, zakon o šolskem nadzorstvu, zakon o melioraciji pašnikov, poslovnik za deželni odbor, službena pragmatika za uradnike, štatut kmetijske šote na Grmu, bančni štatut in razne manjše predloge. To je za teden dni dela, da ga bo mogoče dokončati le z največjim naporom. V drugem zasedanju, ki1 utegne biti v decembru ali januariu, pridejo na vr»tp: Cestni za^on, ljubljanski mestni štatut, proračuni ild;.
+ Goriške batlne naše iberalce zelo bole, zato jih njih glasilo sramežljivo omenja samo med dnevnimi novicami. Zdflkj so kjertkalci na vrhu — pravi »Narod« — a Ičrrialu bomo zopet liberalci zgoraj. Kadarkoli so liberalci našeškani, se tolažijo, da bodo prihodnjič oni po nas tolkli, pa slovenski narod že dolgo tega čaka, pa ne pričaka. Kadar se liberalcem najslabše godi, takrat tudi najbolj upi jejo; tako so lani, ko so postali v kranjskem deželnem zboru brezpomembna manjšina, začeli shode prirejati in tako zdaj, ko bosta Višnikar in Lenarčič iz zbornice letela in se bo z občinsko volivno reformo vrglo iz občinskih zastopov še zadnje ostanke liberalnega puhlovladja, prirejajo shode pri Šlpjpahu v veliki Loki, v Šiški in v Lajovčevi oštariji v Litiji, kjer so var«i. To je neizogibno znamenje, da imajo nož na vratu. Zato se ves svet Ie smeje, ko Žerjav in Ribnikar naznanjata, da se bosta šla shode igrat. Dr. Tavčar ■naj bi si izbral druge govornike, kakor ta dva, o katerih je nedavno v »Narodu« javno dejal, da še enega predloga ne bi znala sestaviti in da o politiki še pojma nimata. Žerjav — pa ne pozabi rožnega venca !
+ O Vseslovenski Ljudski Stranki, ki
se dne 17. t. m. ustanovi, piše dunajska »Reichspost«: »Zc omenjena napoved ustanovitve Vseslovenske Ljudske Stranke je nova pot za ojačenje krščanskih organizacij med Slovenci. Vseslovenska Ljudska Stranka bo katoliške politiške organizacije kranjskih in izvenkranjskih Slovencev združila v en organizem, S. L. S. za Kranjsko, Kmečko zvezo za Štajersko, slovensko katoliško politično društvo za koroške Slovence, S. L. S. na Goriškem in končno katoliške Slovence tržaške in istrske, ki dozdaj politiško niso bili organizirani, pa sc bodo organizirali 17. t. m. Ta organizacija bo zastopnica vsega Slovenstva v državi, kajti liberalci sploh nič več ne pridejo v poštev; bili so nedavno tudi na Štajerskem in zdaj šc na Goriškem popolnoma pobiti: na Koroško sploh še niso prišli in na Kranjskem že davno pomenjajo malo ali nič.«
+ Liberalci proti vodovodom! Ta banda kar nori! Zlagal sc jc zopet »Na-
rod«, da država ne bo dala nič za vodo- ' vod v Cerknici in v Mošnjah. So še vedno ljudje, ki mislijo, da morajo »Narodu« verjeti. A s to vestjo so liberalci le pokazali svoje umazane želje, kajti istina je, da jc treba samo zakona, pa sc lahko z zgradbo cerkniškega vodovoda prične, mošenjski pa je že skoro gotov, in tudi zanj je že določen državni prispevek, ki se mora izplačati, ko bodo ustavni pogoji izpolnjeni. Kakor so se liberalci zastonj upirali proti izvršitvi mošenjskega vodovoda, ki ga niso mogli preprečiti z nobenimi pritožbami in hujskarijami, tako bo tudi s Cerknico!
+ Zahvala S. L. S. na Goriškem. Državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič je dobil danes na od kluba kranjskih deželnih poslancev S. L. S. v Gorico odposlano čestitko naslednji brzojavni odgovor: V imenu S. L. S. prisrčna zahvala na brzojavni čestitki. Gregorčič.
+ Uradni podatki o deželnozborski volitvi v splošni skupini na Goriškem so naslednji: Kandidata S. L. S. sta dobila: Jožef fon 11.770, Anton Manfreda 11.737 glasov. Liberalna kandidata Križnič 9550 in dr. Franko 9084. Te številke posebno jasno osvetljujejo priljubnost dr. Frank-ovo, ki je dobil 474 glasov manj kot njegov liberalni tovariš Križnič. Menda bo iz te sijajne nezaupnice izvajal kotise-kvence. S. L. S. je zmagala z večino 2220 glasov!
+ Za kratek čas. Takole se s par besedami tolaži nad liberalno katastrofo na Goriškem »Soča«: »Vsa čast našim volivcem. ki so šli pogumno v boj 26. septembra in zopet 5. t. m. Izid ni tak. kakor-šnega smo pričakovali — ali sovražnik je napel vse svoje moči, klical Boga in hudiča (!) na pomoč, zlorabljal vero in cerkev v svoje posvetne namene na tak način, da so razne brumne duše trepetale, iz široke in velike vreče je metal svetle krone med ljudstvo ter ga podkupoval, vse, kar mu je na razpolago, je porabil, da si je priboril zmago, zmago res, ali klaverno. Čisto nič se nimajo hrupiti klerikalci s svojo zmago. Ako bi bile n. pr. prihodnje leto nove volitve, pa bi se utegnila ta zmaga že spremeniti v poraz, morda še hujši od onega, katerega so doživeli lani. Našim možatim volivcem vsa čast! Niso se strašili klerikalnega terorizma, marveč pogumno so stopili na volišče ter dvakrat glasovali za naše kandidate. Izpostavljeni so bili strahovitim napadom v cerkvi in izven nje. pa so odbili te napade ter šli volit po svojem srcu. Navzlic klerikalni zmagi se vidi, da je Goriška v naprednem taboru. Naši možje reprezentu-jejo goriške Slovence na zunaj v socialnem. narodnem, gospodarskem oziru, naši možje kaj veljajo, ker so razsodni in politično zreli. Žal, da je poleg teh tudi še toliko in toliko backOv, katere vodi črna roka, kamor hoče. Ali tudi te pripeljemo k spoznanju, za kaj gre pri volitvah, da se ne bodo bali več groženja s peklom in hudičem! Našim volivcem vsa čast! — Ožja volitev je končana. Pustimo jo v miru. Sedaj v novi boj, na volišče v kmečkih občinah. Še je čas, da si priborimo lepe uspehe, še je čas, da pošljemo v deželni zbor tudi sposobne poslance, ki bodo imeli srce za ljudstvo ter bodo delali v korist ljudstva. Dosti je, da imamo tri nesposobne poslance. Naši volivci v kmečkih občinah na noge pa pogumno na volišče za naše dobre kandidate!« — Nobene besede nismo izpustili, da bo zabava popolna in neprikrajšana. Ampak liberalci so jo še boljše pogruntali. Na drugi strani razlagajo namreč batine, ki so jih dobili, na ta priprost, a ženialen način: »Povedali smo takoj, ko so bile razpisane volitve, da so razpisane za neugoden čas. Klerikalci so vedelei, da so volitve v tem času za nas neugodne, zato so se hitro izrekli za to, da ni nobenega vzroka, prenesti volitve v kak drug čas. Pri obeli volitvah se je poznalo, da je mnogo, mnogo naših volivcev v svetu, sedaj o ožji volitvi pa nam poročajo iz vinorodnih krajev, da je šlo mnogo volivcev na dan ožje volitve v vinograde in ne na volišče. Ljudje so hiteli, ker je pretilo deževno vreme. .Zato jc zmaga klerikalcev, vzeta z vseh strani, le slučajna.« — Raca na vodi! ali je ta imenitna! Klerikalci so šli volit, liberalni volivci pa so šli v vinograde! Humor za vislice!
+ Štajerski deželni glavar grof Attems se je dal pregovoriti in je svojo de-misijo preklical. Vzrok demisiji je bil ta, ker so nemški nacionalci izjavili, da mu bodo nalašč nagajali, ker noče poslovnik uporabljati zoper Slovence. Vršila se je seja pri cesarskem namestniku, ki jc stvar poravnal. Pogojev, pod katerimi je grof Attems zopet svoje mesto zasedel, ne poznamo, pač pa jc lahko sklepati, da se bodo slovenske interpelacije in vloge odslej brez večjih težav vlagale, ker nemški listi pišejo, da bo zasedanje od zdaj naprej nemoteno. — Pri tej priliki pa smo prisiljeni sc zopet spomniti »Grazer Volksblatta«. Dočim kažejo krščanski socialci v deželnem zboru saj toliko razuma, da nc od-. klanjajo slovenskih predlogov zato. ker so ! v slovenščini stavljeni, se njih glasilo pri
. vsaki priliki kakor neolikan kužek v naše | poslance zaganja. Nc da mu miru, pa mu nc da. Tako spričo pogajanj z grofom At- ; tenisom piše: »Konstatiralo se jc, da se jc v teku 20 let vložilo le 15 slovenskih interpelacij, dočim sc jih jc letos v teku par dni fabriciralo kar pol tucata. Značilno pa je, da celo nekateri voditelji S. L. S. s postopanjem radikalnih elementov v stranki nikakor niso zadovoljni.« — Ta voditelj S. L. S. je najbrž — Ploj, 'ki ima tako izborile zveze z »Grazer Volksblattom«. Ta niož, ki v teku 20 let ni niti 15 slovenskih interpelacij vložil, seveda ne more biti zadovoljen z delom naših poslancev, ki so v štajarskem deželnem zboru začeli odločen boj za pravice slovenščine. — »Grazer Volksbiatt« pa naj se vendar enkrat izpametuje. Dovolj časa je že rogovilil in počenjal neumnosti. Gospod Sclnvechler
—	primite g. Neunteufla enkrat za ušesa!
X Samoobsodba. Kako žalostno dr. Kukovec v štajerskem dežlnem zboru zastopa slovenstvo, je znana stvar, saj se celo ni sramoval ostentativno nemško govoriti in interpelirati ter zahrbtno napadati naše poslance. Kljub obnašanju Kukovca so pa naši poslanci seveda izvoje-vali uspeli za uspehom. Zdaj je deželni glavar grof Attems zaradi zagrizenosti nemških poslancev odstopil in naši poslanci so povzročili, da je zdaj deželni aparat obstal in se morajo Nemci z nami pogajali. Liberalni »Dnevnik« je prisiljen to pohvaliti, piše namreč: »Nemška blamaža v včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora, katero je zakrivila neumnost in zagrizenost nemške večine, Nemce sedaj hudo boli. Da se nekoliko maščujejo in pa v nemški javnosti svoj poraz popravijo, hočejo sedaj odklanjati vse slovenske predloge. Proti takemu postopanju seveda odločno protestiramo. Napetost je v Gradcu sedaj tolika, da se govori celo o odgodenju deželnega zbora. Danes namestnik posreduje, vendar pa ne verjamemo, da bi v očigled nemški- stupidni zagrizenosti kaj opravil. Dr. Kukovca včeraj zaradi občnega zbora Zveze slov. posojilnic ni bilo v Gradcu.« — Zadnji stavek je najboljši. Dr. Kukovca sploh v Gradcu ni, kadar se gre za tako važne zadeve! Res — kar doma naj ostane, saj je tako Ic za peto kolo.
+ Šef-redakter »Slovenskega Naroda« in podpredsednik kluba kranjskih jiarodno-naprednih poslancev, minister za finance, Bilinski, je včeraj doživel v Lvovu strašno blamažo. Občinski svet mu je namreč priredil banket, kar se vzdigne občinski svetovalec dr. Lisievvicz in v ostrih besedah graja, da Bilinski dela le prazne obljube. Za Lvov nI prav nič storil. Bilinski je bil hudo poparjen. Dogodek kaže, da v poljskih krogih vlada velika nejevolja zoper Bilinskega. Mož ima samo še v Ljubljani nekaj zvestih prijateljev . . .
»Rdeči Prapor« prinaša večkrat pametne notice, kadar pa gre za krščanske stvari, ga prime neizogibni delirium anticlericale, in potem piše stvari, ki niso nobenemu podobne. Zdaj mu ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke ni prav, pa nas dolži, da se vsak dan drugače »našemimo«, enkrat demokratično, potem narodno, v resnici pa da smo in ostanemo
—	»klerikalci«. Našim socialnim demokratom, ki se bleste vseh mogočih barv, enkrat narodne, drugikrat mednarodne, danes svobodomiselne, jutri protiliberalne, danes marksistične, jutri revizijonistične, zdaj revolucionarne, zdaj državoohranju-joče, — svetujemo, naj si ogledajo poročila vseli treh katoliških shodov in naj pri priliki pogledajo tudi nekoliko v »Rimskega Katolika«, iz katerega se bodo tudi v drugem oziru mogli marsikaj pametnega naučiti. Potem pa naj še malo proučijo zgodovino delovanja naše stranke in prebero ta ali oni govor tega ali onega zastopnika naše stranke v deželnem ali državnem zboru. Če si končno šc ogledajo praktično delo naše stranke za slovenske nacijonalne interese, bodo lahko spoznali, da je prej katoliškonarodna, zdaj Slovenska Ljudska Stranka programatično in dejansko stala prva in edina na braniku za slovenske in jugoslovanske narodne zahteve sploh. Dr. Malinič bi utegnil »Praporju« povedati, kako se narodno delovanje S. L. S. strinja z načeli, ki jih jc on pred 20 leti postavil. Našim socialnim demokratom seveda ni mogoče nič v trde glave utrobiti, njim je celo svet premalo okrogel. Zato pa se jim tudi tako slabo godi, da so vedno v kotu, odkoder renče in zabavljajo zoper vse. kar se nc godi tako, kakor je opisal veliki prerok Marks, ko je v svoji bujni judovski domišljiji slikal socialistična nebesa.
+ Klub naših somišljenikov v Trstu. Somišljeniki v Trstu se shajajo v restavraciji »Lavdon« poleg gledišča Fenice v ulici Stadion št. 10. Na razpolago nam jc v tej restavraciji klubova soba. Prvi sestanek somišljenikov S. L. S. je prihodnji četrtek, dne 14. t. m., ob pol 8. uri zvečer.
+ Zborovanje statistikov. Dne 18. t. m. se bo vršilo v Ljubljani zborovanje statističnih uradov vseli avstrijskih dežela. Osrednja komisija je na povabilo
deželnega odbora izbrala Ljubljano za zborovališče. Ker bo deželni zbor tedaj žc najbrž odgoden, bodo statistiki zborovali v deželni zbornici.
—	»Siidmark« in državne službe. Pod naslovom »Freic Stellen« je prineslo dunajsko nemško-radikalno glasilo sledeči oglas: »Oglase naj se nemški absolventi tehničnih visokih šol za vstop v državno službo. Natančnejša pojasnila v pisarni društva »Siidmark«. Dunaj.« — »Vaterland« pripominja k temu: Torej državne službe se bodo sedaj oddajale po priporočilu nemških nacionalnih plačanih agitatorjev? Kdo pa poroča »Sudmarki« o prostih službah? Treba bi bilo, da se kaj ukrene proti nemškim načrtom.
—	Čez novi most v Kranju so ljudje začeli voziti. Sedaj se šele prav vidi, da je res, kar je »Slovenec« poročal. Most je preozek za vozove in preozek je tudi hodnik za pešce. Če že most toliko stane, naj bi bil pač kakšen človek pravočasno zinil kakšno besedo. »Slovencu« se je zamerilo, da je opozoril na napako. Imel je pa vendarle prav. Čez most je speljan vodovod in pod most kanal brez vode. Oboje dokazuje bistroumnost, o kateri bodo Kranjci šele govorili.
—	Iz Kranja. Bivši naklanski župnik in knšk. duhovni svetnik gospod Jakob M r a k se je naselil v Kranju in bo tu prihodnjo nedeljo ob 10. uri obhajal svojo zlato mašo.
—	Rodovitna trta. V Št. Jerneju na Dolenjskem sc bili letošnjo spomlad na Hudoklinovem vrtu pozabili odrezati dva metra 20 cm dolgo mladico na trti »Iza-beli«, ki se jc razprezala po češplji. Ta mladica je nastavila nenavadno veliko grozdja in sedaj ima 131 lepo razvitih zredili grozdov, kar je za tako velikost pač nekaj izrednega.
—	Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožeia v Tržiču je priredilo v nedeljo, dne 3. oktobra igro: »Andrej Hofer«. Igra, ki ima polno lepih prizorov in je zelo podučna, je izvrstno uspela v vsakem oziru; igravci so brez izjeme vsi izborno pogodili svoje vloge. Ker je bil naval občinstva tolik, da jih mnogo ni moglo dobiti vstopnic, zato društvo na splošno željo obnovi igro v nedeljo, 10. oktobra, ob istem času (ob pol 8. uri zvečer) in z istim vsporedom.
—	Šolske vesti. Na enorazrednici v Ledinah je nastavljena kot provizorična učiteljica - voditeljica Frančiška Novak. Bivša začasna učiteljica na Koroški Beli Frančiška Bedenk je v isti lastnosti premeščena v Kropo. V brezplačno šolsko prakso je stopila v Spodnji Šiški izprašana učiteljska kandidatinja Gizela Sedlak. Vera pl. Gressel ostane kot začasna učiteljica na svojem dosedanjem mestu v Dolgi vasi. — Obolelega učitelja Josipa Kreiner-ja v Kočev. Srednji vasi nadomešča izprašani učitelj Viktor Porupsky. — Na trirazrednici v Hrušici pri Ljubljani jc razpisano učiteljsko mesto" v stalno nameščenje do 25. oktobra t. 1. — Na dvo-razrednici v Kropi (okraj Radovljica) je razpisano učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 15. novembra t. I. — Minister za javna dela je odobril priklopitev pri-pravljavnega razreda obrtno-nadaljevavni šoli v Cerknici. — Šolska poslopja: Novo šolsko poslopje na Polici (okraj Litija) bo kolavdirano dne 20. t. m. — V svrho poprave šolskega poslopja v Št. Lambertu bo komisijska obravnava na licu mesta dne 13. t. m.
—	Zboljšanje plač zdravnikov na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Med zdravniki tukajšnih bolnic se opaža živahno gibanje za zboljšanje njihovega gmotnega stanja. Odposlali bodo memorandum na vlado, v katerem bodo njihove zahteve. Ako se jim ne ugodi, hočejo 15. januarja zapustiti solidarno svoja mesta.
—	Odvetnik morilec. 6. t. m. se je v Zagrebu pričela razprava proti odvetniku dr. Dane Mariniču iz Sv. Ivana Zeline, ki je iz revolverja ustrelil posestnika opekarne Ljubomira Pucek. Odvetnik je živel v velikem sovraštvu s Puckovo rodbino in sc je neki dan prepiral z bratomi umorjenega pred hišo. Ljubomir jc hotel miriti, a komaj je napravil nekaj korakov, ga je zadela kroglja dr. Mariniča, da se je mrtev zgrudil. O razsodbi bomo poročali.
—	Vič-Glince. Še nam niso zginili lepi spomini tia pred nekaj dnevi vprizor-jeno igro »Čevljarja«, smo minulo nedeljo že zopet videli člane tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva na igrali-škem odru. Vprizorili so iz slovenske zgodovine vzeto krasno igro: »Miklova Zala«, katero jc dramatiziral za tukajšnji oder velezaslužni gosp. Jezeršek. Nestrpno smo čakali, da se vzdigne zavesa, da vidimo v dejanju ono lepo povest o Miklovi Zali, katero smo včasih brali v Mohorjevih knjigah. P. Teodor nam je pred začetkom v kratkih potezah naslikal stanje naših pradedov ob času turških navalov v našo domovino in nam jc z jedrnatimi besedami pojasnil igro, da smo ji tim lažje sledili. Sprva smo dvomili, bodo li naši samouki igralci in igralke kos ne lahki igri. Ko se jc pa zavesa dvignila, nam je prizor za prizorom vedno bolj preganjal dvome in
bojazni o uspehu igre. vedno lepše scT se' razvijala pred našimi očmi posamezna dejanja, katerim je občinstvo izraževalo svoje priznanje s ponovljenim ploskanjem. Strogi kritik bi seveda imel še marsikaj pripomniti pri tem ali onem nastopu. Ako pa računamo z okoliščinami in razmerami našega odra, moramo priznati, da se jc igralo zoper naše pričakovanje izborno, kar je pričalo veselo razpoloženje navzočih koncem igre. Trajala je igra nad dve uri, mrak nas je že objemal na vrtu, vendar so vsi vstrajali do konca in sledili z vso pozornostjo posameznim točkam. Zlasti so nam ugajali prizori: svatba, nastopi Mirkota, Serajnika, Zale, turških begov in vojakov v krasnih kostumih, klaiijanjc Allalui itd. Igra, ako se bodo opilili. še mali nedostatki, bo lahko najlepša in najbolj priljubljena na naših odrih, saj nas tako živo spominja črnih dni zgodovine našega naroda — turških napadov na našo milo domovino. Da občinstvo ljubi take vprizoritve, se je pokazalo pri »Miklovi Zali«. Dasi je bilo vreme skrajno nestanovitno, dasi so bile v nedeljo v tukajšnji občini kar tri »vinske trgatve«, je bilo pri »Zali« toliko občinstva, da ga še pri nobeni igri tukaj ni bilo toliko. Vsa hvala in čast gre našemu izobraževalnemu društvu, ki tako neumorno skrbi za koristno in ceno zabavo društvenikov, ki so v nedeljo pokazali, da ljubijo zabavo, in sicer tako, pri kateri se res razvedrijo in pa podpirajo dobro stvar, ne pa razkošnih, nepotrebnih veselic in prepogostih »vinskih trgatev«, ki se brez običajnega, nevarnega plesa ne smejo vršiti. Prihodnjo nedeljo, 10. oktobra, ob 4. uri popoldne se bo igra »Miklova Zala« na splošno željo ponovila. Somišljeniki, torej v nedeljo na Pavličev vrt, da se prepričate o istinitosti teh vrstic. — Za danes mimogrede še opomnimo, da naš konsum le še ne da miru nekaterim ljudem. Zlasti trgovec gospod B. vedno živejše zabavlja čez konsum in tukajšnje oo. frančiškane. Svetujemo mu, naj obdrži mirno kri. Frančiškani niso povzročitelji konsuma, ampak zavedni katoliški delavci, ki! so mislili in se pripravljali za konsum še. ko o tukajšnji župniji in frančiškanih še govora bilo ni. Vrhu tega je bila že večina konsumarjev vpisana v Ljubljani. Torej, čemu tolikanj zabavljanja čez »farje«. Ko so socialni demokrati odprli svoj konsum. ste molčali! Ali si kat. delavstvo res ne sme pomagati poštenim potom? Čegav pa je denar, ki ga težko prisluži! Torej, gosp. B. bodite previdni, da se kje ne vjamete s svojo neznosno »protifarško« gonjo.
—	Gospa Irma Polakova v dunajski ljudski operi. Ravnateljstvo ljudske opere na Dunaju si je nabavilo Aibinijevo opereto »Baron Trenk«, ki jo bodo peli prvi-
v krat 21. t. m. Opereto bo vodil kapelnik Zemlinsky. Dunajska »Volksoper« se je sedaj obrnila do ge. Irme Polakove s prošnjo, da poje v primijeri vlogo Lidije. Ga. Polakova je sedaj v dogovoru z zagrebškim gledališkim intendantom, da ji dovoli za nekoliko dni dopust.
—	Slovensko šolstvo v Trstu. V Trstu se je zglasilo zopet silno veliko za šolo godnih slovenskih otrok, tako da so morali otvoriti tri nove šolske razrede.
—	30 let je bilo včeraj odkar obstoji zveza med Avstrijo in Ogrsko.
—	Zdravstveni zastop na Raki je izvolil za načelnika g. Frana Drnovška, za namestnika A. Hunrka.
—	Slovenca povozil vlak v Ameriki. Iz Jolieta se poroča: Vlak je povozil rojaka Jakoba Jakša, starega okoli 50 let, doma z Brezove Rebri pri Semiču na Dolenjskem. Pokojnik je delal zadnje mesece v gozdu pri Otta\vi. Ko je še nekega dne zjutraj o'koli šeste ure na delo, je stopal po progi Ročk Island-želcznice, in tam ga je zadela nesreča: ognil se .ie nekemu vlaku, a pri tem ni opazil čikaškega brzo-vlaka, ki je vozil v nasprotni smeri in reveža povozil. Truplo so prepeljali v Jo-Jiet in priredili dostojen pogreb, ki se je vršil v četrtek, dne 23. septembra, dopoldne, s črno sveto mašo v slovenski cerkvi.
—	Umrl je v Gorici železniški uradnik g. Jakob Mačus iz Kromberga. — V Gorici je umrl podpredsednik socialno-demokraške pekovske organizacije Josip S u 1 i g o j.
—	Ameriške novice. V Frontenaku, državi Kansas, nameravajo Slovenci postaviti svoj društven dom. — Ponesrečil se je v Primesu. Colorado, Slovenec Ivan SIos, doma iz Dolenj, v okraju Volosko. — VAidridge (Mont.) je umrl Pavel Rig-ler. doma iz Podgore pri Dobrepoljah na Dolenjskem. V Aldridge je živel 14 let. Delal je v premogokopu 9 let. potem pa je kupil neko gostilno. Zapušča vdovo in šest nedoraslih otrok. — V Rentonu, državi Washington, je ubila v rudokopu elektrika Štefana Jereba, doma iz vasi Račevo, žirovske občine. — V Calumetu so našli na cesti nezavestnega drvarja Andreja Birka. Imel je razbito lobanjo in poškodbe na očeh in nosu. Napadli so ga bržkone kaki lopovi. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Telefonska zveza z Bosno. S 1.
januarjem 1910. bo otvorjena telefonska zveza Sarajeva z Dunajem in Budimpešto.
—	Wieser odpušča slovenske delavce! Na državnem kolodvoru v Gorici' so tc dni odpustili zopet tri Slovence in vzeli štiri Nemce. Komaj so prišli od vojakov, pa so dobili takoj službo; Slovenci, ki so bili po več mesecev v službi, so jim morali napraviti prostor! Nam se dozdeva naravnost neverjetno, kako more imeti ta Wieser tako oblast, dasi je čisto navaden obratni uradnik v osmem razredu.
—	Nesreča v klavnici. Na čuden način se je ponesrečil neki mesar v celovški 'klavnici. Eno leto je že namreč v klavnici običaj, da se govedu, ki ga hočejo usmrtiti, pritrdi na čelo patrono, po kateri udari mesar, da eksplodira in požene projekt 1 živini v možgane. Takrat je pa mesar zgrešil zapalno iskro itn patrona je zletela na tla, kjer je eksplodirala, zopet odskočila in ranila na plečetu drugega mesarja.
Ižanske novice.
š Še enkrat Sv. Lenart in nedeljska Siidmarkina komedija. Nemci so razvili strahovito agitacijo za slovesno otvoritev nemške poneumnjevalnice v Št. Lenartu. Legijone nemške drhali iz celega Štajerja nameravajo vleči gor, in sicer od Pesnice z vozovi, do tje pa z vlakom. Sedaj se nam pri tej priliki vsiljujejo sledeča vprašanja: Zakaj so zidali Nemci to šolo ? Zato, ker želijo, da bi Slovenci vedno ostali zabiti in se njim (Nemcem) vedno slepo dali voditi za nos. Kdo pa je nemško šolo plačal? Če vse pametno prevdarimo in pomislimo: Ti, ubogi kmet, sani. Kako to? Naj si vendar Nemci sami šolo plačajo! Toda to je nemogoče! Saj je vendar po vsem svetu znano, da nekateri šent-lenartski Nemci nima'o mnogo denarja in ga morajo iskati drugod. Le pomislite nekoliko na falirano nemško foršuskaso! Pri enem bo v kratkem zapel boben, saj mu mora Siidmarka vsako leto štirikrat na pomoč priskočiti; a drugi in druge so pa tudi bili že radi raznfli goljufij zaprti! Toda pst! Zakaj bi pa potem ravno mi kmetje morali še nepotrebno šolo plačevati! Odgovor: Postava pravi, da lahko zahteva vsakdo ustanovitev -javne šole, ako za-more dokazati, da bo hodilo v njegovo šolo skozi pet let vsako leto vsaj 40 otrok. Mi imamo že sedaj eno javno šolo! Ako bodo naši kmetje res tako neumni, da bodo v novo nemško šolo pošiljali tudi svoje otroke, in sicer vsi skupaj vsakoletno po 40 otrok, tako bodemo čez pet let tudi za to morali plačevati. No, to je pa lepo. Nazadnje naj si še izmislijo Italijani novo šolo, potem pa še cigani, in mi jim bodemo seveda plačevali! — In kaj še drugo nameravajo s to svojo šolo? Le poglejte natančneje zraven šole stoječo nemško hišo. Kaj pomenjajo zgoraj zaokrožena okna, kaj oni zvonček ali turnček na strehi? Kakor hitro bodo dosti gimpelnov nalovili, kateri jim bodo pomagali plačevati — brez plačila ni nič na svetu — pa se bo dvorana s sumljivimi okni spremenila v luteranski tetnpel. Ako gimpelnom ne bo prav, jim bodo pa pokazali duri in vrata. Svoj cilj so dosegli, da so jim bili v največji stiski pomočniki. Le kdor slabo blago prodaja, ga tako hvali in ponuja, dobro blago se pa itak samo hvali. Zakaj tako hvalijo nemško šolo? Ako je res tako dobra, se bo vendar na učencih videlo, kaki učenjaki bodo zapuščali nemško šolo. Izkušnje nas učijo, da štajerske nemške šole dosedaj še nobenega učenjaka niso vzgojile. Zakaj ne? Ker take Šole niso za slovensko deco. ampak so mučilnice sloven-skPli otrok. Novi nadučitelj. trd Nemec, pravi, da učitelj I. razreda mora slovenski Zilati. Vidite, trd Nemec — pravi Nemci še tako niso napačni, le posilinemcem se meša — uvidi, da brez slovenščine ne gre in našim tržanom pa vse smrdi, kar ni nemško, samo denar iz slovenskih rok jim diši. — Dragi bravci! Gotovo vas bo zanimalo še to-le: Kakor hitro je otrok vpisan, dobi nemški trak z naročilom, da ga do začetka šole nikomur ne pokaže, a potem ga pa mora nositi vsak dan. Dragi starši ali to ni nespametno? Ali je treba v srca mladine, ki.se je sedaj tako rada imela, vcepljati sovraštvo? Kaj porečete k temu izzivanju naših otrok, kojega posledice bodo pretepi med otroci obeh šol, trška občina in okrajno glavarstvo, ali ne bosta prepovedala teh znakov? — Glejte, dragi rojaki po domovini, tako se godi pri nas v Št. Lenartu. In v nedeljo bodo to nemško šolo blagoslovili. Ker bo od začetka še katoliška, pride tudi Kernstock, a glavno vlogo bo igral luteranski pastor Malmert. Slovenski starši, še je čas! Iz-pregle.ite, enajsta ura bije! A merodajni faktorji, vi pa vsi na krov!
š Duhovska vest. Ob priliki posveče-vanja župne cerkve na Dolu pri Hrastniku je imenoval prevzvišeni gospod 'knezoškof dr. Mihael Napotnik preč. g. župnika Antona Vcternika duhovnim svetovalcem.
š Shodi v zadevi železniških vprašanj. V nedeljo. 10. oktobra, se vrši v Čitalnici pri Sv. Križu tik Slatine zborovanje po
i večernicah. Dnevni red: Železnica Roga- 1 tec-Brežice in Rogatec-Krapina. Poročevalec dr. Korošec. — V nedeljo. 10. oktobra, popoldne ob 3. uri je shod v Brežicah 1 v Narodnem domu. Dnevni red: Železnica Rogatec-Brežice-Novo mesto. Poroča dr. Benkovič. Pridite! — V nedeljo, 10. oktobra sc vrši veliko ljudsko zborovanje v Kozjem v gostilni g. Pirlia. Dnevni red: Železnica Rogatec - Brežice-Novo mesto. Poročata: dr. Jankovič in dr. Barle. Začetek ob 3. popoldne.
š Iz Slovenske Bistrice. Javna trgovska. šola prične dne 15. oktobra s poukom. Vpisovanje se vrši 8. oktobra. — Hiša gospe Ane hvekovič je prišla v last Henrika Grill.
š Prememba posesti v Celju. Tovarnar Hans Woschnagg v Šoštanju je kupil hišo Karola Fcrjen na Graški cesti. — Na Ljubljanski cesti sc nahajajočo hišo gosp. Bicblna s pekarijo je prevzel neki Kiirbiš iz Dobrne.
š Nesreča. Iz Radgone nam pišejo: V ponedeljek sc je na tukajšnjem kolodvoru ponesrečil žel. delavec Ficko. 350 kilogramov težak sod se mu je zvalil na prsi in mu zadal smrtne poškodbe. Odpe-jali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci!
š Umrl je v Poličkem vrhu pri Radgoni J. Kaligarič (Kalligaritsch) v 55. Ietu starosti, stric graškega primarija in mestnega zdravnika dr. Fr. Kamnikerja.
š Roparski napad. Iz Slovenske Bistrice se nam poroča: Tukajšnji trgovec Pinter ima v Zg. Bistrici podružnico svoje trgovine, v kateri ima nastavljeno blagaj-ničarko in dva učenca Herga in Zelez-nika. Dnevni skupiček so morali uslužbenci vsak dan prinesti v Slovensko Bistrico. V ponedeljek ob 9. uri zvečer pa jc nekdo, kateremu morajo biti razmere znane, napadel učenca na potu domov in ju oropal skupljenega denarja. O napadalcu ni' doslej nobenega sledu.
š Ženo je zastrupil? Čevljarja Marka Plasoniga v Mariboru so v sredo izročili sodišču, ker ga je njegova sedanja žena obdolžila, da je svojo prejšnjo ženo zastrupil z arzenikom. Ce je to res, bo težko dokazati, ker je že devet let preteklo od tega. Poroča se pa tudi, da žive še ljudje, ki so tisti čas skupaj s Plasonigom stanovali v hiši1, in so se izrazili zelo dvomljivo. Če so te izjave važne, se ne more 'še reči ničesar. S svojo zadnjo ženo jc imel čevljar Plasonig. ki je že tretjič ože-njen, štiri otroke. Zadnji čas se -je udal . žg&njepitju, izostajal od doma, 'kadar se je pa vrnil domov, je pretepal ženo.
(š Vsled žganja morilec. Od Sv. Marjete se piše: Kaj dela alkohol? Ze zopet se je zgodila strašna nesreča. Dne 29. septembra zvečer okoli 11. ure do polnoči pri Sv. Marjeti niže Ptuja v vasi Gajovci, so neizobraženi fantalini, pijani od šnop-sa, prihruli v našo faro in je en fant iz vasi Borovec ustrelil v glavo mladeniča F. Preloga, starega 18 let. Mladenič ni šel iz navade med družbo, ampak samo iz radovednosti. Ker pa ni slišal klica »odstopite«, je počilo iz samokresa in ometvjeni se zgrudi nezavesten na tla. V pol ure je bil že mrtev.
UMA novice
lj Potres. Danes ob 11. uri dopoldne smo čutili v Ljubljani kratek potresni sunek, kateremu je sledil takoj drugi močnejši sunek, ki je trajal več sekund in sem-tertje v mestu povzročil precej strahu. V nekaterih hotelih so tujci leteli iz sob na hodnike. V zidovju je škripalo, naprave za električne in plinove luči so se zibale. V dež. dvorcu se je ustavila ura in pokazalo se je nekaj razpok, druge škode v mestu ni. Iz deželnega dvorca jc prestrašen bežal dunajski stenograf Pollak. Prav krepko smo potres čutili tudi v naši tiskarni. V tretjem nadstropju smo ob potresnih tresljajih bili kakor na ladiji. Pravijo, da so posebno močno čutili potres v Trnovem. — Tudi drugod so čutili danes potresne sunke. Iz Novega Mesta smo dobili brzojavko: Danes okolu 11. ure je bil tu horizontalen, močan potres. — Iz Hoč nam brzojavljajo: Močan potresni sunek smo čutili tu okolu 11. ure dopoldne. — Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: Ob 11. uri 7 minut je bil tu precej močan potres, na župnišču je n a p r a -v i f razpoke. Smer mu je bila od severa proti jugu. Močan potres so danes ob 11. uri dopoldne, kakor javljajo najnovejša poročila, čutili po Kranjskem, Šta-jarskem, Hrvaškem, Slavoniji, Primorskem in Trstu. V Gradcu je bil to najmočnejši sunek, kar so jih doslej ondi čutili. Več dimnikov v Gradcu ima razpoke, nekature strehe v Gradcu so poškodovane. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo tresenje, ki je trajalo 3 do 4 minute. V Zagrebu so se nekateri nazidki porušili, razni predmetje so popadali na tla. Brzojavna poročila o močnih potresnih sunkih so nam došla tudi iz Maribora, Ptuja iu Ormoža.
lj V'tečaje S. K. S. I. se vpisuje v Zvezinih prostorih še v soboto, 9. t. m., od 7. do 9. ure zvečer in v nedeljo, 10. t. m., od 10. do 11. ure dopoldne.
lj Nova luč. Nad megleno Ljubljano je, ko sta zašli zvezdi dr. Oražen in dr. Švigelj, zasijala nova luč — profesor And. Jug na višji dekliški šoli. Po milosti Žerjava je postal profesor na višji dekliški šoli, in v zahvalo za to se posvetil — politiki. Da javnost štajerskega Juga boli spozna, moramo pribiti, da so katoliški duhovniki mu pripomogli do dovršenja gimnazijskih študij, v zahvalo sedaj napada vse, kar ni — liberalno. Hribar ga je naredil za profesorja, v zahvalo v znamenju nemške pogodbe širi nemški duh na edinem slovenskem zavodu za dekleta; lansko leto je v I. tečaju v večini letnikov padla iz nemščine polovica učenk, Jug gojsnkam zabičuje, naj nemški med seboj občujejo, nemščino poučuje tako, kakor bi bil na kakem liceju v Berolinu profesor. Jugu prijateljsko svetujemo, da pusti politiko in se rajši briga za pouk.
lj Ljubljanski občinski svet je imel včeraj zvečer izredno sejo. Zupan je naznanil, da je c. kr. dež. vlada dovolila ustanovitev mestne zastavljavnice v Prečni ulici št. 2, ki pa ne bo spadala pod obrtni red, ker bo ustanovljena na človekoljubnem temelju. Nato je župan Hribar zaključil javno sejo ter poročal v tajni o projektirani obrtni šoli na Mirju. Kot se poroča, je občinski svet stalno sklenil, da se bo zidala obrtna šola ob podaljšani Gorupovi ulici.
Ij Nemški vojaški novinci v Ljubljani. Iz občinstva se nam piše: Danes ob pol 4. uri zjutraj je pripeljal posebni vlak iz Gradca v Ljubljano 600 vojaških novincev 27. pešpolka. Na kolodvoru jih je čakala vojaška godba. Ko so korakali v vojašnico, so novinci vriskali godba pa je igrala; a kje je bil od policije tako negovani nočni mir? Ko so prišli novinci v velikem neredu pred vojašnico, v sredi je šla godba, spredaj in zadaj pa novinci, jih je pozdravil huronski smeh vojakov iz vojašnice. Tako so se pozdravljali itemški vojaki! No, godba je takoj zaigrala »Holz-hackermarsch«! Privoščimo vsakemu svoje veselje, a ponoči bi radi stanovalci Slomškovih ulic in Resljeve ceste imeli mir. To je dolžnost magistrata, da za to skrbi.
lj Razgovor o ustanovitvi zadružne pivovarne so imeli danes gostilničarji.
Ij Darovi za spomenik pokojnemu gospodu prelatu Janezu Rozmanu. Druga
zbirka Podlesnik-Bahovec 56 K 48 vin.; g. L. 10 K; vIč. g. kanonik dr. Erker, župnik 20 K; g. Karol Polak, trg. 10 K; č. g. V. Hybašek 10 K; g. Iv. Podlesnik, trg. 10 K; blag. gospa Auer 30 K.
Ij Nerodnež. V neko tukajšnjo skladišče je prišel 40-letni Anton Srebrnjak iz Hrvatskega ter začel skladiščnemu slugi tako nagajati, da ga je ta postavil pod kap. Pri tem se je Srebrnjak spustil v slugo in mu raztrgal urno verižico. Ker je pa tudi po ulici kazal svojo »korajžo«. ga je stražnik arctoval. Pri osebni preiskavi so našli v Srebrnjakovem žepu zlat uhan. Nerod-neža so potem izročili sodišču.
Ij Na ulici si je bil postlal iu sicer na Tržaški cesti predvčerajšnjem nek delavec, ki se ga je bil preveč navlekel. Ko je prišel mimo policijski stražnik, je delavca poklical, da je vstal, a ko je stražnik odšel, se je takoj nazaj vlegel. Čez nekaj časa je šel v bližnjo gostilni in tam na-hrulil natakarico, da ga je okradla. Poklican je bil zopet stražnik, kateri je na-delanega delavca odpeljal v zapor.
lj Skozi okno skočil. Predno so danes zjutraj odšli pijonirski novinci iz cu-krarne na kolodvor, odkoder so se potem odpeljali v Ptuj. je skočil novinec Anton Turk, rodom iz kočevskega okraja, s prvega nadstropja skozi okno na cesto, od tam pa v Ljubljanico. Narednik Kosi, ki je prišel iz Ptuja po ta transport, jc naglo hitel iz cukrarue v vodo ter je Turka vsega premočenega in skoraj nezavestnega privlekel iz Ljubljanice. Ko je prišel k sebi, je šel na kolodvor, kjer so ga še enkrat preoblekli v suho obFeko, v kateri se je potem Odpeljal s svojimi tovariši v Ptuj.
'lj Kdrarabol. Ko je včeraj pripeljal s praznim tovornim vozom Ivan Marčun z Grubarjeve na Karlovsko cesto, je v •istem trenotku pridrdral po Karlovski cesti električni voz in ker ga ni' mogel voznik tako naglo ustaviti, so zadeli konji z ojem v električni voz. ki se je vsled sunka zlomilo in se je tudi električni nekoliko poškodoval.
Ij Zverinjak v Ljubljani. Te dni ie prišel v Ljubljano zverinjak g. Jurija Mi-chela, ki ima res bogato zbirko najredkej-šili živali. Poleg levov ima krasnega leoparda, več vrst medvedov, hijene, volkove, šakale, kenguruje, ihnevmona, odraslega noja, želve, razne vrste opic, velikanske kače iz Srednje Amerike. Indije in južne Afrike. Z razstavo res krasnih živali so v zvezi predstave z izvrstno iz-učenimi roparskimi živalmi. Obisk zve-rinjaka priporočamo zlasti mladini, ker je v tem zverinjaku res veliko živali. V Ino-
liostu si jih je ogledal nadvojvoda Ev-jen, ki se je o njih zelo pohvalno izrazil.
lj Otvoritev »Društvenega Doma« v smartnem pri Velenju. — Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« na Štajerskem. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. se slovesno otvori »Društveni Dom« v Šmart-nem pri Velenju. Vspored bo: 1. blagoslovitev; 2. petje; 3. govori; 4. gledališke igre; 5. godba in raznovrstna zabava. — »Slovenski Gospodar« o tej slavnosti piše: Opozarjamo še posebej na 2. točko: petje. Pel bode namreč oddelek slavnega slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« Iz Ljubljane, ki nas bode to pot prvič počastil na Štajerskem. To je gotovo izvan-redno za naše primeroma skromne razmere, da bomo imeli v svoji sredi pevce tako odličnega in umetno izvežbanega pevskega zbora, ki slovi po vsem Slovenskem ter bo pri nas pel ne samo popoldne pri otvoritvi Društvenega doma, ampak že tudi predpoldne pri drugem opravilu. Ali vas to ne mika, da pridete ta dan v obilnem številu v našo lepo gornjo Šaleško dolino? D&, pridite v obilnem številu, mili slovenski rojaki, in naslajali se boste ob umetnem in mirnem slovenskem petju! Pridite in počastite nas, dragi slovenski bratje od blizu in daleč, da se med seboj spoznamo in se ob vaši bratovski ljubezni nasrkamo novi moči za vstrajni, neustrašeni boj proti verskim in narodnim nasprotnikom!
Razne stvari.
Razstava na Angleškem v korist sibirskim izgnancem. V Leclnvorthu na Angleškem je priredila kneginja Krapotki-nova razstavo ruske vaške industrije v podporo žrtvam ruske reakcije. Dobiček bd izloženih predmetov, večinoma rezbar-ska in pletarska dela, se bo uporabil v podporo ruskim izgnancem v Sibiriji. Pri otvoritvi te zanimive razstave je bila tudi Vera Fignerova, ki je preživela 22 let v ruskih temnicah, ter gospa Stepniakova, vdova znanega ruskega pisatelja. Kneginja Krapotkinova je imela pri otvoritvi govor, v katerem se je spominjala vseh onih grozot, o katerih piše njen soprog v delu »The Terror in Russia«. Opozorila je na to, da ni v Sibiriji kakih 2000 kaznjencev, 'kot prej, temveč živi in umira 80.000 do 100.000 izgnancev v Sibiriji. Prej so smeli izgnanci živeti v mestih, kjer so si lahko našli dela, a sedaj se jih pošilja v vasi, kjer nimajo zadostne življenske preskrbe. Zadnja tri leta se je mogla izročiti izgnancem podpora 80.000 kron. Tri petine te svote, je rekla knjeginja, gre iz angleških podpornih fondov.
V vlaku oropani. Pri prihodu brzo-vlaka Dunaj-Varšava so na kolodvoru v Lublinu našli v nekem železniškem vozu I. razreda sedem potnikov. 4 gospode in 3 dame. v zelo težkem spanju. Hoteli so jih vzbuditi, a se jim ni posrečilo. Močan duh po kloroformu je vzbudil sum, da se je zgodil kak zločin. Poklicani zdravniki so spoznali, da so speči potniki doživeli težko narkotično zastrupljenje s kloroforinom. Prepeljali so jih v bolnico, kjer so jih z veliko težavo vzbudili. Preiskava je dokazala, da so bili vsi potniki oropani denarja in dragocenosti. Brezdvomno je, da so med vožnjo vstopili v voz železniški tatovi, ki so kloroformirali potnike in jih oropali. O zločincih ni sledu.
Devet in pol milijona žensk je zaposlenih na Nemškem v različnih službah in poklicih, to je: vsaka druga ženska v Nemčiji si sama služi vsakdanji kruh. Izmed vseh onih moči, ki so na Nemškem v službi šole, trgovine, pošte, industrije, obrti, kmetijstva itd., je ena tretjina žensk.
15 ženskih rokodelcev je v Augs-burgu z dobrim uspehom prestalo mojstrsko izkušnjo.
Skrbnico za mladinske osebe je nastavilo berolinsko policijsko predsedstvo. Njena naloga je skrbeti za to, da pridejo vse mladinske osebe, o katerih je policija dognala, da so potrebne skrbstva, v varstvo tozadevnih organizacij svobodne dobrodelnosti. V ta namen mora vsak dan na policiji pregledovati spise in si dati iz policijskega .zapora ali vrstva pripeljati osebe, za katerih usodo se mora po svojem poklicu zanimati. Samo meseca julija je imela skrbnica opraviti v 148 slučajih; iz policijskega varstva so ji privedli 70 mladinskih oseb in eno odraščeno z otrokom. Kriminalna policija je odkazala skrbnici 45 slučajev v proučbo, oziroma rešitev. Za svet in poizvedbe je bila napro-šena od društev, zasebnikov in uradov v 31 slučajih. Na pogovor je prišlo 63 oseb.
Slovaški župnik Hlinka, ki že dolgo Časa trpi v ječi, je poslal vladarju prošnjo, da ga pomilosti in se mu ostala kazen odpusti. Vladar je prošnjo zavrnil, ker je ogrska vlada ni dovolj podprla. Tudi vest. da so bile žrtve iz Černove pomiloščene. ie le deloma resnična. Le polovico obso- s lenih so izpustili na svobodo, ostalim jc bila kazen samo skrajšana za polovico.
Kako se sodi nemažare na Ogrskem. -5. pret. meseca je bila razprava v Veli- , kem Varaždinu proti Nichinu, izdajatelju i
»Tribune« v Aradu. V tem rumunskem listu sta izšla lansko leto dva članka proti mažarskim honvedom, ki so v vasi Panade ranili do 60 oseb, in sicer samo vsled sovraštva do Rumunov. Vojno sodišče je kaznovalo nekoliko častnikov in podčastnikov in je država plačala lepo vsoto za zdravljenje in odškodnino ranjencem. Kljub temu pa je sodišče v Velikem Varaždinu odbilo predlog toženca da se pokličejo priče. Nichini je bil obsojen kot odgovorni urednik na mesec dni zapora in 200 kron globe. — Državni pravdnik je v svojem patrijotičnem govoru napadal Rumune in rumunski glavni list »Tribune«, kar je pa toženčev brani-telj odbil najodločneje. Ko je bila izrečena sodba, so si sodniki in državni pravdnik čestitali med seboj.
Hrvat najboljši plavač na Angleškem.
Hrvat Pavel Radmilovič iz Dubrovnika se je pretekle dni udeležil plavaške tekme v Hullu na Angleškem in dosegel prvenstvo. Angleški časopisi so polni hvale o njem in trdijo, da je najboljši plavač na Angleškem.
Ruski roparji v Galiciji. Iz Krakova smo dobili poročilo: Iz Jasla se poroča:
V	preteklih nočeh se je tu poiavila roparska družba, bržkone iz Ruske Poljske. Dogodili so se štirje roparski napadi, pri katerih js bila ena oseba ubita, tri pa smrtnonevarno ranjene. 3. t. m. sta bila napadena v stanovanju župan vasi Zol-kijev in njegova žena. Roparji so oba smrtno ranili in oropali hišo. Dan pozneje so napadli isti roparji gostilničarja Ziertna v vasi Napskava. Njega in njegovo ženo so z revolverskimi streli težko ranili in oropali gostilno. Skoro v naslednji noči pa so zadavili gostilničarja Kolberja v vasi Toki in oropali gostilno. Še isto noč so tudi napadli gostilničarja Morehavec v vasi Deszi\vica, ustrelili so ga v pljuča ter oropali poslopje. Prebivalci so zelo razburjeni. O roparjih ni nobenega sledu.
Kolera v hotelu. Iz Peterburga pišejo:
V	hotelu prve vrste »Pri medvedu« je obolelo 11 uslužbencev, med njimi pet kuharjev na koleri. Hotel so takoj zaprli. 4.3 uslužbencev hotela so odpeljali v opazovalni oddelek neke bolnice.
Telefonska ln brzojavna poročila.
GORIŠKE VOLITVE.
Agrarci hočejo begati!
Gorica, 8. oktobra. Agrarci so postavili v goriški okolici proti skrajno, nepriljubljenemu liberalnemu kandidatu nad-učitelju Medvedščku za protikandidata nadučitelja Križmana iz Dornberga, ki pa je še bolj nepriljubljen kot prvi. Na Krasu so agrarci tudi proti Štreklju in Gre-gorinu postavili protikandidata in sicer Abrama iz Tupelč. Agrarci imajo s tem le namen, glasove cepiti in povzročiti ožje volitve, ker se boje popolnega poraza.
Liberalni laški manever.
Gorica, 8. oktobra. Glavna laška volivna komisija za konstatiranje izida volitev v laški splošni skupini, je izvršila velike nepostavnost. Ker je namreč liberalna in ji zmaga krščanskih socialcev v Furla-niji ne prija, ni hotela rezultata proglasiti, marveč se je razšla, češ, da ne more rezultata proglasiti, ker so se godile nepravilnosti. Grof Attems je v imenu vlade proti temu protestiral in izjavil, da so krščanski socialci izvoljeni. Akti so šli v Trst. Ni dvoma, da se bo laška volivna komisija pošteno blamirala.
KRIZA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Gradec, 8. oktobra. Deželni glavar Attems je začasno umaknil demisijo vsled posredovanja cesarskega namestnika in naučnega ministra ter ponižne kapitulacije nemških poslancev. Radi raznih »Slovenskega kluba« se zadevajočih stvari je bila danes konferenca pri ces. namestniku. Pri konferenci so bili dr. Korošec, Vcrstov-šek in dr. Benkovič. Potem je imel cesarski namestnik eno uro trajajočo konferenco z deželnim glavarjem, nakar je bil dr. Korošec zopet pozvan k ces. namestniku. »Slovenski klub« vztraja na svojem stališču. Prihodnja seja štajerskega deželnega zbora bo v torek.
LEX AXMANN.
Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji niž-jeavstrijskega dež. zbora je izjavil cesarski namestnik, da vlada lex Axtnann iz istih vzrokov ne more priporočati v sankcijo, iz katerih ni mogla priporočati leta 1905. lex Kolisko. Ta lex je v nasprotju z drž. šolskim zakonom. Treba je nadalj-nih študij. Vlada bo sicer dež. zbor rada podpirala v njegovem stremljenju šolstvo urediti po starih izkušnjah. Krščanskim socialcem ta odgovor ni ugajal. Klicali so: To ni nič! Nemški nacionalci so klicali: Kje je bil nemški minister, ko se je sestavljala ta izjava. Nato je bil sprejet predlog dr. Luegerja, naj se vladna predloga od-kaže odseku 20 članov. Sprejet jc bil tudi dr. Luegerjev predlog za ugotovitev nemškega učnega jezika na učiteljiščih v Nižji
Avstriji. Debata o tem predlogu jc bila kratka. Krščanski socialci, nemški nacionalci in soc. demokratje so sc psovali.
KLOFAČ IZKLJUČEN IZ ČEŠKEGA
ČASNIKARSKEGA DRUŠTVA.
Praga, 8. oktobra. Češko časnikarsko društvo je poslanca Klofača radi razžalje-nja nekega češkega urednika izključilo iz svoje srede.
OGRSKA KRIZA.
Dunaj, 8. oktobra. Wekerle jc bil da-nesc nad eno uro pri cesarju. Prosil je cc-sarja, naj ga pusti iz službe, cesar se pa še ni odločil, odloči se pa v najkrajšem •času, najpozneje do srede oktobra. Odločil se bo brez vednosti koalicije. Imenovanje novega ministrstva je vsak čas pričakovati. Govori se, da bo to Bela Rudna y.
OBTOŽENI SRBI IZPUŠČENI IZ ZAPORA.
Zagreb, 8. oktobra. Včeraj ob 5. uri popoldne so izpustili na svobodo tudi ostalih 12 Srbov, ki so bili oproščeni v vele-izdajniškem procesu. Prvi njihov korak je bil v uredništvu »Srbobrana«, ko so s tem pokazali solidarnost s srbsko samostalno stranko. Zvečer ie bil prijateljski sestanek v »Royalu«.
SRBI PROTI ANEKSIJI BOSNE IN HERCEGOVINE.
Belgrad. 8. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršilo zborovanje, ki so ga sklicali visokošolski dijaki in se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Več dijakov je govorilo proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Sprejela se je resolucija, v kateri se napada Avstrijo in izjavlja v njej zbor, da ne pri-poznavajo aneksijc ter smatrajo Bosno in Hercegovino kot srbsko deželo. Bosensko vprašanje je javno, ki bo šele takrat rešeno, ko se bo ugodilo srbskim zahtevam. Zborovanje sc je končalo v popolnem miru. Med zborovanjem so bile prodajalne zaprte ter so bile na hišah izobešene s črnim blagom ovite zastave. Časopisi, razen »Pravde«, so izšli črnoobrobljeni. Nameravano žalno sejo občinskega sveta je vlada prepovedala. Popoldne jc imelo mesto popolno navadno lice. Listi so prinesli na uvodnih mestih članke, v katerih se povdarja krivda aneksijc Bosne in Hercegovine tudi vsled nesložnosti Srbov. Čas je, da se misli na resno delo.
VOHUNSKA AFERA V SRBIJI.
Belgrad. 8. oktobra. V vohunskem procesu Miillerjevem je sodišče obsodilo Miillerja in topničarskega majorja Janko-viča na štiri leta temnice. Prizivno sodišče je zvišalo kazen na 16 let.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0««.
Čas opazovanja
7 9. zveč.
T. i|utr
2. pop
Stanje barometra v mm
740 1
7397 737-7
Temperatura
po Celziju
T37t"
120 19 9
Vetrovi
sl. jzah.
Nebo
oblačno
sl. szah. sr. jzah.
megla del. obl.
n « ,
>3 =
i*\ — >
143
Srednja včerajšnja temp. n1?0, norm. 12'0°.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 8. oktobra.
Pšenica za oktober......14 26
Pšenica za april 1910.....1411
Rž za oktober 1. 1909............970
Rž za april 1. 1910......10 67
Oves za oktober.......7 60
Oves za maj.......694
Koruza za maj 1. 1910.....—•—
Efektiv:--
ANGLEŠKA V MAROKU.
Berolin, 8. oktobra. Angleška bo de-janstveno posegla v maroške homatije. Kot se poroča, so žc odplule štiri oklop-nicc in-12 križaric domačega brodovja za ojačenjc gibraltarskega vojnega brodovja.
POLITIČNI UMORI V ODESI.
Odesa, 8. oktobra. V sredo jc bilo tukaj sklicano volivno zborovanje. Ko je predsednik rekel: »Mi imamo ustav » . .«
1 je policijski' zastopnik razpustil shod.
( Predsednika skupščine Baleja in dva časnikarja jc na ulici ubila »črna stotnija«.
POTRES V RF.GGIO DI CALABRIA.
Reggio Calabria, 8. oktobra. V včerajšnji noči se jc tu pojavil močan potresni sunek. Prebivalstvo sc jc zbudilo v velikem strahu.
Umetnik, čegar delo in načrte je pohvalno priznala c. kr. osrednja komisija za ohranjenje umetniških spomenikov na Dunaju, dalje kralj, bavarsko ministrstvo, preč. knezo-nadškofijske ter škofijske instance, ki je izvršil mnogo cerkvenih slik ter je izurjen v cerkveni umetnosti, poslika v letu 1910 eno cerkev ali altarno sliko na Slovenskem brezplačno le za povrnitev režijskih stroškov. Podrobna pojasnila daje uredništvo „Roz-hledu v umeni cirkevnim" Praga-Vino-hradij, Krameriova ul. 10.	2799
Velik sadni vrt in enonadstropna
s bievom in svinjakom se takoj proda za 18000 K. Vpraša naj se pri gospodu Ant. Ravnikarju, Sodn. ul. 4, Ljubljana. 2801 2-1
Proda se popolnoma nov 2800 i—i
Več se poizve v upravništvu »Slovenca«.
HOTEL ,ILIRIJA'
Kolodvorska ulica 22
jutri v soboto, 9. oktobra
sl. „Slov. filharmonije"
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Za cenjeni obisk se najttljudneje priporoča
Marija Novak
2815 3-1
hotelirka.
Z dobrim uspehom se pripravlja k
za enoletne prostovoljce
Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravo „Slovenca" z naslovom „Skušnja".
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si tisojam uljudno naznanjati,
da sem svoj brivski in frizerski obrt preselil
:: v hišo na Sv. Petra cesti šf. 32 ::
poleg kavarne »Avstrija".
Salon za dame s posebnim vhodom In se-parlranlmi oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno frlztranfe In barvanje las, priporočam svo| fjorki in mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo sc vsa lasna dela. Vpletkc (kite) slriženih in zmešanih las v veliki Izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podkrajšek
frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 32.
IssEš? £3 IsssSI S Ešssššf g&Sl
* Dr. Gre gori J Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede sredinih šol. Druga knjiga: Rcsnice katoliške vere. (Cena 2 K 80 vin.) — To jc prva slovenska, dogmatika, namenjena šoli, a dobrodošla tudi drugim, ki se zanimajo za krščanski svetovni nazor. Pisana je v lepem domačem jeziku. Izraz je premišljen in pretehtan. Ker dandanes mnogi dvomijo že o temeljili vere, zato je obdelal dr. Pečjak bolj na široko zlasti poglavji o Bogu in o duši. Logika umskih dokazov, kakor jih razvija on, je neizprosna. Mnogo lepega (o modernih svetovnih nazorih, o stvarjenju, o božji previdnosti, nekaj himen itd.) je del v »Berilo«, ki je dodano knjigi. Zares lepo delo naj bi bilo ne lc v knjižnici vsakega duhovnika, marveč v rokah vseh izobražencev.
Katehetične pridige, ki so strogo ukazane v ljubljanski škofiji za tri mesece vsako leto (Synodus dioccesana Labacen-sis. II.. pag. 29 in Ljubljanski škofijski list, 1909, str. 43), bo objavil »Duhovni Pastir« v 10., 11. in l-'. zvezku letošnjega letnika. Deseti zvezek je že izšel in prinaša poleg mnogovrstnega drugega gradiva pet katehetičnih pridig.
»Bisernice« iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan §ašel'j, župnik. 1. del. Cena 2 K, vez. 3 K. JI. del. Cena 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. — Beiokrajina si je ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivih narodnih običajev, ki segalo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo je torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem iolklorističnem slovstvu.
Marolt, »Nagrobnice«; ta zbirka ža-lostink za cerkvene in svetne zbore izide v par dneh v drugem popravljenem in pomnoženem natisu in jako priročni žepni obliki v. zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. — Ze prvi natis, ki po vsebini ni dosegel novega, jc bil v par dnevih razprodan, novi pomnoženi natis z »Libero« in »Miserere« ob koncu pa bo dosegel še več priznanja. Cerkvenim in društvenim pevskim zborom je zbirka neobhodno potrebna.
^_
Ute le palice: „0 feerisf Mm Slovencem", pismo z obmejnim kolkom!::
Sprejmem več spretnih
Otvoritev gostilne.
mm
Podpisani dediči uljudno naznanjamo, da smo otvorili
na Jriškovcu" novo gostilno,
kjer točimo pristna dolenjska vina.
Dobč se tudi redno razna mrzla jedila.
S spoštovanjem
Grajzerjevi dediči.
incavniGarsKU
v stalno delo. Plača po dogovoru. I. Rebek, 2776	ključavničar, Celje.	5—1
pel Jivoli'
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 1
ORG^NIST
cecilijahec išče službe pri večji fari. Zmožen je poučevati tudi pevske zbore in prevzame tudi tajništvo. Naslov pove uprava „Slovenca".	2773 5-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Izurjenega
dobrega prodajalca, za trgovino mešane stroke, ter enega
sprejme takoj Friderik Skušek trgovina v Metliki.	2795 3-1
$obno slikarska in pleskarska tvrdka
Spe letič 8; J^em^gar, Ljubljana, ^ims^a cesta 16
se priporoča slavnemu občinstvu 30 vse v to strogo Spadajoča dela v JLjubljani kaKor tudi na dejeli. 2)elo solidno. ■	Cene primerne.
920 (1)
m

U
IVARI PENGOV
podoDar, IzdelovoteU oltarjev. Iti,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da ]e prevzel znano podobarsko delavnico umrlega e- And. Rovšeka, Kolodvorske ulico št. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovieku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3438 52—7
m

ss
16 Marliinlh pesmi
za mešan ali dvoglasni ženski zbor zložil Ign. Hladnik, op. 15 »šesti natis«, partitura 1 K, posamezni glas 20 v. V Kat. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. Najbolj pri-o793 kladne pesmi za .Marijine družbe'. 3_j
cJČrasne MoSuRe za dame,
Rafior iu&i za SeKlica in ofrofie, najnovejšo mode, v največji izBiri priporoča po zelo ugodni R cettaft
modni salon cMagdič
JŠjuSljana, nasproti glavne pošte, SjuSljana.
V SEVNICI OB SKV1 je naprodaj
s petimi sobami, dve shrambi, dve kleti, lepa velika kuhinja, goveji in svinjski hlev, ter kovačnica.
Pri hiši je velik vrt. Poslopje je zidano, z opeko krito in v prav dobrem stanju. Cena nizka. V trgu so tudi tri tovarne. - Več se izve pri Francu flr-zenšeku v Sevnici.	2794 3-1
hiša
Prav dobre
vinske sode
'z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki cent
Fran CascioLlnbl,ana'še,en"
bargove ulice 6.
Sprejme se
2643 20-1
za boljše in mešano delo pri F. Milan Foljanšek-u, Dol. Logatec. 2779 3-1
Za jesen in zi
priporoča tvrdka
Ljuii, Prešernova m. 9
svojo bogato zalogo
izjjoti
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko
1 Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice dni f 01 Colt\\T&t*
1 Spljet, Celovec I - In Trst I - Delniška glavnica -I - K 3,000.000.	sprejema vloge na knjižice ln na te- 1/ O/ koči račun, ter je obrestuje po Čistih ^Mfc /O ttšT Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev pa dnevnem kurza. isss j	tciuvet In Trst Rezervni lond K 300.000. 1 .1-- * A..I.