Dnevna izdaja	^^^^^^^ TSBBT ^	"H^. f	f^^^ttTvr"!
za državo	MBK	^^M	WBB U ^^^^^	M ^gf^ JBmf ^Sf mali po i so
sss JV flf a g J Er* /%/ilMii
za inozemstvo ___ _____ _ ___________
m e e n o Din HB^^^^	^BL	vrstica po
nedeUslta Izdata ^^^^^^	^^^^^^^^^^^^^ ^^	^^^^^^^^^^^^^ ^^BfcO®*^ □ Pri veClem Q
celoletno v Jugo-	^ y _ , _ _ . ,	«.	naročilu popust
SSSS^SJSfcJS	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	5EREASSKS
drveva po prazniku
I/prava /e v Kopltar/evl ul.it.a Čekovni račun: C/uM/ann i/eu. 10.650 ln 10.349 sa Inaerale, Sarajevo it. 75G3, Zagreb K. 39.OII. Praga ln nuna/ it. 24.797
Uredntitvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6IIN Kokoplal ae ne vračalo, nefranklrana plama ae ne apre/ema/o - Urednlitva telefon itev. 50, upravnlitva itev. 329
Političen list sa slovenski narodi
Vlada in kriza.
Zaenkrat ostane vse pri starem.
Politično obzorje v naši državi je vedno vedro, za to skrbi aviatik g. St. Radič s svojimi veselimi produkcijami, tem mračnejše pa je njeno gospodarsko obzorje, ki ga ne more razjasniti noben humor g. Radiča in noben optimizem šefa vlade g. Uzunoviča. Gospodarska kriza, ki iz dneva v dan zavzema strahot-nejše oblike, to je danes najaktualnejše in najtežje naše državno vprašanje. A dočim bi ravno za to odgovorna vlada in njena parlamentarna večina temu vprašanju morali posvečati največjo in naj resnejšo skrb, pa vidimo nasprotno, kako se celokupni vladni tabor za gospodarsko krizo in njeno rešitev briga toliko ko za lanski sneg.
Vsak dan slišimo kako izjavo od vladne strani, a vedno samo v političnih zadevah in večinoma o stvareh, ki moida v visoki meri interesirajo dotičnega izjavljača, ostali svet pa prav malo ali nič; toda o gospodarski krizi in njeni rešitvi ni podala ta vlada še nobene konkretne izjave. Edino, kar je šef vlade v tem pogledu doslej izjavil, je bilo to, da je konsta-tiral oziroma priznal, da >ima gospodarsku križu, pa da ju treba rešiti.« Kar naposled ve pri nas že vsak otrok. Toda, kako si vlada to rešavanje krize predstavlja, tega g. šef vlade ni povedal. A najbrže tako, kakor je pokazala to o priliki poplavne katastrofe, ko je vso po-močno akcijo prepustila Rdečemu križu in milosrčnosti prebivalstva. Najbrže stoji vlada tudi v pogledu gospodarske krize na istem stališču, na katero se je postavila v pogledu povodnji, češ, da je ni zakrivila ona. Takrat je izjavila na usta svojega poljedelskega ministra g. Puclja, da poplav ni kriva vlada, ampak jih je kriv ljubi Bog. Sicer se je potem ugo-I tovilo, da do teh poplav v takem obsegu nikdar ne bi bilo prišlo, ko bi se bila vlada pravočasno pobrigala za izgraditev in vzdrževanje rečnih nasipov oziroma ko bi bila dala za to potrebni denar. In približno tako je tudi z gospodarsko krizo: naj si vlada domišlja, da ni na tem prav nič kriva, vendar je izven nje za vsakega človeka dognana stvar, da je sedanje gospodarsko krizo v največji meri zakrivila vlada s svojo nesposobnostjo.
Sicer se navsezadnje ni čuditi, če vlada za gospodarsko krizo nima ne interesa ne časa, da bi kaj proti njej ukrenila. Kako naj se bavi z drugo krizo, ko ima s svojo lastno krizo čez glavo opraviti! Od trenutka, ko se je ta vlada nesporazumnega sporazuma in sporazumnega nesporazuma porodila, pa vse do današnjega dne se nahaja v neprestanih krizah, ki smo jih često imeli priliko gledati v naravnost grotesknih pojavah, in vsekakor ni brez fizične podlage dovtip, ki kroži o vladi g. Uzunoviča, da je to vlada, ki se živi od krize in da bo vzela konec, čim preneha biti v krizi. In če je vzeti resno veliki optimizem, ki ga razvija vlada baš v teh dneh, izjavljajoč, da se ne nahaja v nobeni krizi več, potem bi bil njen konec blizu...
Toda, ker govorimo o gospodarski krizi: Če že vlada sama nima časa ne volje, da bi se posvetita vprašanju, kaj storiti proti tej krizi, potem pa naj vsaj izvede to, kar ji je od druge strani v tem pogledu nasvetovano. Šefi opozicije so ji že pred dvema mesecema v svoji spomenici tozadevno stavili primerne predloge, naj torej omogoči vsaj diskusijo o teh predlogih. V to svrho pa je seveda predvsem treba sklicati spet narodno skupščino.
A zakaj vlada narodne skupščine ne skliče? Takrat pri njeni odgoditvi je bilo rečeno, da bo sklicana najpozneje spet septembra, zdaj pa že izjavlja g. skupščinski predsednik Trifkovič, da se bo to zgodilo šele oktobra. Torej se bo spet po nepotrebnem zapravil en cel mesec in to spričo take množine perečih in neodložljivih vprašanj, ki nujno zahtevajo parlamentarnega dela.
Toda sedanje vlade in njene večine ni mar dela, ni mar državnih in ljudskih interesov, njej so njeni lastni interesi prva in zadnja skrb. Kaj briga njo gospodarska kriza, kaj vedno večja beda ljudstva, kaj briga to »seljačko« vlado predvsem obupni položaj kmeta? Naj vse propade, samo da sedi ona na udobnih ministrskih foteljih in da drži v svojih rokah vso oblast. Oblast — to smatra ta vlada za edino nalogo vladanja, ne pa tudi delo za blagor države in ljudstva.
Vsekakor je ta vlada več ko dovolj pokazala, da je za vladanje nesposobna in zato je skrajni čas, da izgine. Ne vemo, kako dolgo se bo še držala, toda nabrano Je danes že toliko nevolje od vseh strani proti njej, da je upravičeno upanje, da kmalu doživimo ne-
Bled, 1. sept. (Od našega poročevalca.) Danes zjutraj sta se kralj in kraljica vrnila iz Kalendovca pri Splitu na Bled. Z dvornim vlakom je prispel isti čas tudi zunanji minister Ninčič. Kralj je sprejel Ninčiča v enourni avdienci, nakar se je ta ob 10. uri odpeljal v Benetke, oz. v Ženevo.
V političnih krogih ne smatrajo za ver-
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Interpelacija Radičevih poslancev dr. Kežmana in tovarišev na predsednika vlade proti Nikiču je bila danes popoldne predana predsedniku vlade in je bila v celoti objavljena. V interpelaciji se navaja:
>Na temelju sklepa narodne skupščine od 27. maja 1926. smatramo za svojo poslansko dolžnost, da Vam kot predseniku kraljeve vlade s tem aktom uradno sporočimo nekatera dela ministra za šume in rude dr. Nikiča. V njih vidimo zlorabo uradnega položaja proti obstoječim predpisom v škodo državnih in ljudskih interesov. Ker se je narodna skupščina z o^enienim sklepom od 27. maja z največjo odločnostjo postavila na stališče brezobzirnih in hitrih preiskav enakih dejanj, Vas, g. predsednik, obveščamo o vseh dejanjih ministra dr. Nikiča, o katerih smo mogli dobiti dokaze in ki kršijo zakon. Prosimo Vas, da ukrenete vse, da minister za šume in rude vsled teh dejanj izvaja vse kon-sekvenoe in da se naj ta dejanja hitro preiščejo. Vsi krivci, ki ogrožajo omenjene zakone in interese države, naj se pokličejo na odgovornost. Na ta način naj se prepreči njih nadaljnje škodljivo delovanje.«.
V nadalmem se navajajo v 11 točkah razna dejania dr. Nikiča, ki jih interpelanti smatrajo za kazniiva.
1. Kupčija z gozdovi grofa Erdodyja v nasprotju s sklepom ministrskega sveta. 2. Podaljšanje dogovora s pcdletiem >Virbo« brez predpisane licitacije ministrskega sveta za nabavo 300.000 kubičnih metrov bukovih in hrastovih drv. 3. Odobritev dogovora imovinske občine Brod na Savi s Hrvatsko eskompt-no banko na škodo občine. 4. Sklenitev dogovora novogradiške imovinske občine s posestvom Černik. 5. Imenovanje raznih oseb za upravne svetnike pri Steinbeissovem podjetju in druge zlorabe pri tem podjetju. 6. Zlorabe pri državnem gozdarskem podjetju Do-brlin-Drvar in Varda v Višegradu. 7. Nepravilno manipuliranje s fondi ministrstva za šume in rade. 8. Razna posredovanja poslanca Nikičeve skupine dr. Lončareviča. 9. Pro- j daja 15 vagonov železa v škodo države. 10. Zakup nekega go7da pri apatinskem gozdnem ravnateljstvu na škodo države. 11. Imenovanje dr. Nikičevega brata Antona za uradnika
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Anketni odbor je danes v zadevi odkupa tovarne »Vapa< zaslišal bivšega finančnega ministra Stojadinoviča, ki je na dolgo in široko izvajal, zakaj je v to podjetje vložil 20 milijonov dinarjev državnega dinarja. Navajal je, da je dosledno delal v tem smislu, da bi država omenjeno tovarno za papir popolnoma odkupila. V zadnji finančni zakon se je sprejelo pooblastilo, da sme mono-polska uprava popolnoma odkupiti podjetje >Vapa«. Po sprejetju finančnega zakona je nastopila vladna kriza. Stojadinovič je kot fin.
RADIČEVSKI MINISTRI.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Nocoj so v Zagreb odpotovali vsi radičevski ministri, ki so v Belgradu, Krajač, Šibenik in Pucelj. Jutri ali pojutrišnjem se namreč S. Radič odpelje v Ženevo. Ministri pa še hočejo od strankinega načelnika dobiti zadnja navodila. S. Radič jim namreč ne zaupa, da bi mogli primerno nastopati v času njegove odsotnosti. Iz Zagreba se bo minister Pucelj odpeljal v Ljubljano k otvoritvi jesenskega Ljubljanskega velesejma.
slavni konec slavne seljačke vlade, katere glavni značaj je bil, da je bila vse, samo ne seljačka in da se je bo zlasti naš kmet vedno le z jezo spominiaL
jetno, da bi tekom tega meseca prišlo do sprememb v vladi. Neglede na povoljen odgovor bolgarske vlade, bi vsaka vladna sprememba mogla sedaj kvarno vplivati na zunanjepolitični položaj.
Na Bledu se mudi sedaj od inozemskih diplomatov edino še španski poslanik.
v ministrstvu, kateremu je dr. Nikič odredil plačo enako plači uradnikov v zunanjih ravnateljstvih. Postavitev za zvaničnika ministrstva dr. Milivoja JambriŠaka, ki je star nad 40 let in radi tega nima pravice do državne službe.
S temi dejanji je dr. Nikič prizadejal državi škodo, vsled tega vprašujejo interpelanti predsednika vlade:
1. Ali so Vam znani navedeni in sličnl slučaji iz delovanja ministra dr. Nikiča? 2. Kaj ste dosedaj podvzeli v tej stvari in kaj nameravate nadalje storiti, da bi se ti slučaji čimpreje in natančno preiskali in postavili krivci pred sodišče? 3. Kako mislite v bodoče preprečiti podobne slučaje?
Interpelacijo so podpisali Kežman, Per-nar. Neudorfer, Basariček, Vandekar in Pa-sarič.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Minister za šume in rude dr. Nikič je danes takoj odgovoril na interpelacijo svojih bivših tovarišev iz kluba z izjavo, katero je izročil časnikarjem. V njej pravi, da sicer interpelacije še ne pozna na-Lenčno, ker se še dosedaj ni objavila. Pričakuje je popolnoma mirno, ker je njegova vest čista. Sploh ni mislil, da se bodo Radičevci tako blamirali. Da navede samo en primer: Kupčijo z gozdovi grofa Erdodyja so zahtevali sami poslanci Radičevega kluba. Predlog sta podpisala Stjepan in Pavle Radič. Zadevo novogradiške občine je že rešil minister njegov predhodnik. V izjavi nadalje napada Radičevce, da so v politiki neresni in klevet-niki.
Belgrad, 1. sept. Dr. Milivoj Jambrišak, ki je po svojem poklicu zobozdravnik, je v beljTTajskih političnih krogih znan kot političen amater. V interpelaciji proti dr. Nikiču se tudi imenuje njegovo ime. Popoldne je dal časnikarjem izjavo, v kateri izjavlja z ozirom na interpelacijo sledeče: Ze štiri leta je v Belgradu. Ob priliki zadnjih občinskih volitev ni bil vpisan v volilni imenik, če prav ima pravico do vpisa. Da bi vpis pospešil, je prosil dr. Nikiča, da ga imenuje kot zvaničnika, da bi na ta način prišel v volivni imenik. Radičevci pa v interpelaciji ne navajajo drugega dekreta, s katerim se je prvi dekret zopet razveljavil. Plače v ministrstvu sploh ni dobivaL
minister odstopil. Radi tega zadeve ni mogel do konca izpeljati. Njegovo mišljenje je, da je omenjeno pooblastilo v fin. zakonu za vsakega fin. ministra obvezno. Kakor smo že poročali, je sedanji fin. minister nasprotnega mišljenja in je zadevo spravil pred stalni pravniški odbor, ki je različnega mnenja. Nekateri so za, drugi proti mnenju, da bi bilo pooblastilo o odkupu tovarne obvezno tudi za drugega fin. ministra. Na jutrišnji seji se bo nadaljevalo zasliševanje merodajnih osebnosti v tej zadevi.
8 MILIJONOV DINARJEV ZA VOJVODINSKE POPLAVLJENCE.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Na današnji seji je ministrski svet odobril kredit 8 milijonov dinarjev za poplavljence v Vojvodini, ki se bo porabil za zgraditev novih hiš in za nabavo živil.
PRIMO DE RIVERA HOČE PODATI OSTAVKO.
London, 1. sept. (Izv.) Iz San Seba*tiano poročajo, da je radi spora s topniškimi častniki hotel Primo de Rivera podati ostavko, kar pa je kralj odklonil.
Angora, 1. sept. (Izv.) Neodvisno sodišče v Angori je obsodilo Abdul Kadira radi vele-izdaie na smrt.
Madjarsko-jugoslovansko zbližanje.
Budimpešta, 1. sept. (Izv.) Pri proslavi obletnice bitke pri Moliaču je bil navzoč tudi uradnik jugoslovanskega poslaništva. Hor-thyjev govor, ki ga je imel pri tej priliki, je vzbudil senzacijo. Horthy je izredno poudarjal prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Madžarsko. Dejal je: Od dobrega prijatelja, s katerim smo se pred štiristo leti skupno borili proti Turkom, so nas v zadnjem času ločila globoka nasprotja. Jaz verujem in upam, da se bo staro prijateljstvo in sporazum med obema narodoma zopet povrnilo in to knuflu. »Esti Kurier« pripominja, da je to prvi korak k jugoslovansko-madžarskemu zbližanju in da so se te Horthyjeve besede sprejele povsod z največjimi simpatijami. Ta jugoslovanska orijentacija je obenem italijanska ori-jentacija zunanje politike, ker sta Jugoslavija in Italija v najboljših odnošajih in tudi Anglija to zvezo pozdravlja. Jugoslovansko poslaništvo je bilo ves dan v stalni telefonski zvezi z Belgradoni. Češkoslovaško poslaništvo je izjavilo, da smatra Horthyjev govor kot znamenje za nastop nove dobe. Češkoslovaška pozdravlja jiigoslovansko-madžarsko zbližanje, ker smatra to za začetek srednjeevropske lokarnske politike. Romunsko poslaništvo zatrjuje, da gre za nove prijateljske zveze med Romunijo in Madžarsko, Češkoslovaško in Madžarsko ter Jugoslavijo in Madžarsko!
Ureditev dolgov evropskih držav v Ameriki.
Pariz, 1. sept. (Izv.) Briandovo potovanje v Ženevo se je zavleklo radi tega, ker so se pričeli razgovori z državnim tajnikom Mello-nom. Mellon je obiskal Brianda. Posvetovanja in razgovori so samo konzultativnega značaja. Briand in Poincare hočeta sondirati teren za izpremembo fran.-ameriške pogodbe za ureditev dolgov. Pariški listi pišejo, da je Mellon dal vedeti, da misli ameriška vlada sama pod-vzeti iniciativo za revizijo pogodb o plačilu dolgov in postaviti vso to vrsto pogodb na novo podlago. Listi so skrajno pesimistični.
London, 1. sept. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da je izjavil Coolidge, da ni nikakega vzroka, da bi ameriška vlada spremenila svojo politiko v vprašanju dolgov evropskih držav Ameriki.
Nesoglasja med angleškimi rudarji.
London, 1. sept. (Izv.) Pri zadnji razpravi o podaljšanju izjemnega stanja se je dogodil značilen incident. Poslanec delavske stranke je tako razgrajal, da je predsednik zahteval izključitev. Proti izključitvi so glasovali samo nekateri člani delavske stranke, dočim so se Macdonald in njegovi poslanci glasovanja vzdržali. To je zunanje znamenje velikih nesoglasij, ki vladajo v delavski stranki.
Notranji minister je ostro nastopil proti stavkovnim stražam stavkujočih, ki branijo de-lavoljnim, da bi šli na delo. Notranji minister je deklariral vsa ta dejanja za upor proti javnemu redu, ki ga mora vlada najstrožje preganjati in v kali zatreti.
Pri ponovni seji izvršilnega odbora rudarske zveze je izjavil zastopnik nottinghain-skega distrikta, da si za svoje ljudi zavaruje svobodno roko za posebna pogajanja. V Pon-typool je prišlo do ostrih konfliktov med dela-voljnimi in stavkujočimi rudarji. Policija je morala opetovano posredovati. Veliko oseb je bilo ranjenih.
London, 1. sept. (Izv.) Med voditelji rudarjev v izvršnem odboru rudarskih organizacij je nastal spor. Radikalno krilo vodi Smith, dočim vodi Cook oni del, ki hoče doseči ugoden umik v rudarski stavki.
KOMUNISTIČNO MEDNARODNO MLADINSKO ZBOROVANJE PREPOVEDANO.
Dunaj, 1. sept. (Izv.) Mednarodno mladinsko zborovanje, ki ga je sklicala avstrijska komunistična stranka na Dunaj, je policija prepovedala.
REVOLUCIJA V NIC AR A GUI.
Nevvj ork, 1. sept. (Izv.) Poročila iz Niča-rague povedo, dn so revolucionarne čete zasedle Kap Grazia;. vzhodni obali.
KITAJSKA PROTI ^V.TETSKEMU POSLANIK c.
Pnriz, 1. sept. (Izv.) Ker je vlada Sovjetske Rusije odklonila kitajsko zahtevo, da se odpokliče poslanik Karahan, je kitajska vlada sklenila, da vrne poslaniku potni list.
Obtožbe radičevskih poslancev proti
ministru Nikiču.
Zaslišanje bivšega fin. ministra v proti-
korupcijskem odboru.
>
Grehi SDS.
Razdelitev mest v svetu Društva narodov.
Po 14 dneh je >Jutro< vlovilo sapo, ki »o
Dni jo zaprli mogočni mariborski kmetski dnevi. Za nedeljski uvodnik je napisalo brez-okusno klobaso, ki naj dokaže, da SDS ni največja uničevalka vsega slovenskega narodnega blagostanja, torej tudi uničevalka slovenskega kmeta.
SDS si upa govoriti o ljubezni do posameznih slojev slovenskega naroda, ko je vendar ona tista, ki je ta narod spravila v siromaštvo, ko je kmetu naprtila davek z;a davkom, ko mu je uničila kmetijsko pospeševalne zavode in korak za korakom uničevala njegov napredek. Ali ne presega vsega fari-zejstva stalno ponavljanje vprašanja: Kaj je naredilo 20 poslancev SLS za slovenskega človeka? Jutrova gospoda naj si zapomni: Tudi če bi vsa SLS nikdar ne bila napravila nobene koristi, bi bila še vedno neprecenljivo koristnejša za Slovenijo kot SDS, ki nam je napravila ogromno škodo! Gorje če bi SDS imela mesto 2 poslancev 20 in bi se v tem razmerju povečal njen škodljiv vpliv za Slovenijo! Milijonska škoda, ki jo že itak imamo, bi se povečala, da bi naš človek sploh ne Lmel ničesar več svojega, slovenske kmetije bi bile last države ali kake porodice, kmet pa bi tlačanil za hlapčevsko skorjo.
Ker so volitve v trgovsko zbornico, mora Jutro seveda govoriti tudi o obrti in trgovini. Samo enega se bomo tu dotaknili.
>Jutro« hoče nekaj pripovedovati o stavbni delavnosti in njenem blagodejnem vplivu na vse obrtniške sloje. Edina bilka, ki jo more tu »Jutro« pokazati je ljubljanski magi-Btrat, ki izvršuje načrte bivšega občinskega sveta. Res se tlakujejo ceste, klavnico so zgradili in sedaj grade stanovanjsko hišo ob Ahacljevi cesti. Toda ponovno je treba pribiti, da delajo to gerenti kot nasledniki in izvrševatelji sklepov in načrtov bivšega občinskega sveta in še tu se dela marsikaj, kar bi si Ljubljančani želeli čisto drugače, denar gre v miljonih za manj koristne namene, ko bi ga drugod krvavo potrebovali. In še pri delih, ki jih gospodje gerenti izvršujejo, se v pretežni meri ne upoštevajo domači obrtniki, zlasti ne domače stavbene obrti. Po večini zaposluje magistrat tuje tvrdke. Veliko seveda gradi magistrat tudi v svoji režiji, kjer obrtnik sploh ne pride vpoštev. Ta »Jutrova« samohvala je torej, kakor vidimo, piškavega oreha vredna.
Kaj pa po deželi? Vse stoji, nikjer se nič ne gradi, ako ni denarja. Tisti kmet, za katerega se »Jutro« ogreva, nima po zaslugi jutrovske centralistične politike niti pare več v žepu. Trgovec, obrtnik in industrijec je vesel, če zmaguje davke in obresti, vsak razmah mu je uničila klik a rs ka politika SDS, ki jo z denuncijacijami uničila naše dobro ime, e centralizacijo spravila dobave in oddaje del v Belgrad, v Slovenijo pa postavila ekseku-torski in policajski režim.
Kaj so posledice centralizma? Kaj je dosegla SDS? Poglejmo iz naše siromašne Slovenije na jug. Belgrad je v dveh tretjinah že na novo pozidan. Tam se sedaj že četrto leto porabi okroglo 120 miljonov kosov zidane opeke. Nad 70 miljonov tega blaga se izdela v neposredni bližini Belgrada, kjer se nahaja 15 večjih opekarn. Naštejmo le nekatere im-pozantne zgradbe, ki so v delu: tehnika, palača za finančno kontrolo, tri ministrstva, dijaški dom in še nebroj drugih javnih in zasebnih poslopij. Privoščimo Belgradu, toda srce nas boli ko vemo, da je tam v velil^ meri naš denar, ko vidimo kako Slovenija peša, kako propadamo, in pesti se stisk a,jo in zobje škripljejo, ko vemo, da so nas v tak položaj pripravili ljudje, ki pravijo, da so Slovenci! In ti ljudje si danes upajo govoriti o zaposlenosti slovenskega obrtništva! V Sloveniji dTŽava sploh ničesaT zidala ni. Iz zasebnih hiš so metali družine v dobi največje stanovanjske krize, da so porabili prostore za pisarne. Ceste, ponos bivše dežele kranjske pod vlado SLS, poglejte jih danes, ko jih uničuje centralizem SDS! Samo kakega odbornika cestnih odborov naj »Jutro« izvoli intervenirati, pa ga bo minilo veselja briti norca iz slovenskih obrtnikov in trgovcev in iz blagostanja Slovenije!
Ali mislite, da so slovenski trgovci in obrtniki za časa volitev v zbornico pozabili vse te vaše grehe? Ali ste pozabili, da ste vsega tega krivi vi? Ali mislite, da vas bo volil še kdo drugi kot samo tisti, k z vami vred hočejo izprazniti slovenske tovarne in zapreti delavnice?
Slovenski pridobitni stanovi se to pot ne bodo dali niti prevarati niti strahovati. V skupni stanovski gospodarski fronti nastopajo, v slogi bodo zmagali in potolkli SDS!
POTRES NA AZORIH.
Pariz, 1. sept. (Izv.) Včeraj je bil močan potres na Azorih. 50 oseb je izgubilo življenje. Mesto Horta na otoku Fayal je popolnoma porušeno.
NEURJA NA ŠPANSKEM.
Barcelona, 1. sept. (Izv.) Strahovito deževje in neurja so napravila veliko škode. 36 oseb je bilo mrtvih. Neki industrijec, ki se je peljal s 6 člani svoje družine v avtomobilu, 1» n.nšel smrt. Vlak na progi Barcelona—Va-ienzia ie skočil s tira.
Ženeva, 1. sept. (Izv.) Poseben odsek Študijske komsije Društva narodov je pod predsedstvom švicarskega predsednika Motta razpravljal o reorganizaciji sveta Društva narodov. Francoski zastopnik Fromageot je predložil svoj projekt. Po daljši razpravi se je dosegla popolna soglasnost. Zastopniki so se ze-dinili na tole formulo: 1. Število nestalnih sedežev v svetu se zviša od šest na devet. Službena doba vsakega nestalnega člana sveta je triletna. 2. Načeloma se nestalni član ne more voliti za novo službeno dobo nadaljnih treh let neposredno zatem, ko je potekla njegova funkcija. Če se vendar voli, mora to skleniti dvetretjinska večina. 3. Vsako leto se izvoli tretjina nestalnih članov nanovo, zato se bodo pri letošnjih volitvah volili zastopniki treh držav za tri leta, treh za dve in treh le za eno leto. 4. Pri letošnjih volitvah se morejo tri države proglasiti takoj za take, ki se lahko po preteku funkcijske dobe izvolijo nanovo. To mora skleniti skupščina Društva narodov z dvetretjinsko večino.
Ženeva, 1. sept. (Izv.) Španska vlada je studijski komisiji poslala izjavo, da smatra Tanger za kompenzacijo za stalni sedež v svetu Društva narodov. Francoska in angleška vlada najodločneje odklanjata to zahtevo. Španska zahteva je v Ženevi vzbudila precejšnjo zmedo. Vsekakor bi vlada opustila svojo zahtevo na stalno mesto, če bi v Tangerju dobila primerne koncesije. Vendar prevladuje mnenje, da Španija s to potezo niti v Ženevi
niti v Tangeru ne bo dosegla nič bistvenega. Posledice zaenkrat še niso gotove. Verjetno je, da bo Španija Izstopila iz Društva narodov.
San Sebastiano, 1. sept. (Izv.) Zunanji minister Janguas je izjavil z ozirom na zborovanje Društva narodov, da Španija nikakor ne bo spremenila svojih zahtev in vztraja na dodelitvi stalnega mesta. Vsaka druga rešitev bi bila za Španijo brez pomena.
Ženeva, 1. sept. (Izv.) Po zadnji formulaciji sestave sveta Društva narodov je položaj tak, da bodo izvoljene v svet Poljska, Španija in Kitajska za tri leta. Te države bo skupščina najbrž proglasila za take, ki naj bodo po treh letih ponovno izvoljene.
Pariz, 1. sept. (Izv.) »Petit Parisien« poroča, da sta se Briand in Chamberlain včeraj razgovarjala o stališču Anglije in Francije v tangerskem vprašanju. Obe državi bosta gledali na to, da se ohrani skupno sodelovanje in da se prepreči, da bi trpelo na moči Društvo narodov. V to vprašanje pa se tudi ne smejo vtikati države, ki niso pri tem nič inte-resirane.
Pariz, 1. sept. (Izv.) Briand je na kolodvoru sprejel Chamberlaina, ki potuje v Ženevo Oba ministra sta se peljala v angleško poslaništvo, kjer sta nadaljevala svoje razgovore. Nato je Chamberlain nadaljeval vožnjo v Ženevo.
Praga, 1. sept. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš, dr. Kramar in guverner nraodne banke dr. Pospišil so odpotovali v Ženevo.
Angleški listi o naši zunanji politiki.
»The Times«, največji angleški dnevnik, je priobčil 20. avgusta sledeči iz Zagreba datirani članek o vnanji politiki Jugoslavije:
SRBIJA IN SOLUN.
Povprečni Srb iz predvojne kraljevine šo vedno vidi meje Srbije na vzhodu ob Bolgariji, na jugu ob Grčiji, na severu ob Madžarski, na zapadu ob Albaniji. Še vedno si težko predstavlja, da ni več državljan majhne balkanske državice, brez morske obale, ampak član močnega ozemlja, ki ploskovno meri več ko Italija, ozemlja, ki se razteza skoro od Celovca pa do vrat Soluna in ki ima ve' sto milj morske obale ob Jadranskem -norju. Ker (povprečni) Srb skoro izključno prebiva le v notranjosti države, ima le zelo nejasen pojem o pomenu morja. Če govorite s Hrvati, vain bodo pripovedovali, kakšne težave so imeli po vojni, ko je bilo treba znova poskrbeti za luči ob nevarni dalmatinski obali: Srbi kar niso mogli razumeti, da bi bilo treba toliko svetilnikov vzdrževati; zato so bili hrvatski mornarji nekaj časa prisiljeni k samopomoči in so morali globoko v lastni žep seči, da so si zagotovili varnost vožnje. Ze to dejstvo dovolj jasno kaže, s kako različnega vidika motrita državo dva najvažnejša činitelja jugoslovanske troedine kraljevine. Politika predvojne Srbije je že dolgo stremela doli po dolini Morave in še naprej po dolini Vardarja proti Solunu in proti Egejskemu morju. To teženje je še danes vsaj tako močno, kaor je bilo pred vojno. Gospodarski stiki prejšnje kraljevine (kakor tudi Južne Srbije) s Solunom niso nikoli popolnoma prenehali; in običajna pot, po kateri Belgrad (kakor tudi kraji južno od Belgrada) dobivajo preko-morsko blago, gre še dandanes skozi Solun. Ampak negotovo je, kako globoko je vkore-ninjeno hrepenenje po izhodu na morje pri Solunu, in če bi kak Tirpitz ali Ballin pri Srbih našel navdušen odmev pri večini svojih rojakov. Kar je šovinistov med Srbi, si seveda žele, da bi dobili Solun v svojo posest, ker bi s tem pridobili tudi ostali del Makedonije, naravnega ozadja Solunu. Oficfelno seveda zunanja politika tega cilja ne prizna; oficielno zahteva samo primerne ugodnosti v pristanišču solunskem ter na železnici od Soluna do Gjevgjelije.
Razmere napram Italiji.
Toda če so Srbi napram morju, zlasti napram Jadranskemu, mlačni, je pa za Hrvate in Slovence — nasprotno — to vprašanje zelo pereče in pekoče. Saj jc vse lepo, da je Mala antanta uradno proglasila prijateljstvo napram Italiji, in da je Jugoslavija v »rimskem dogovoru« proglasila načelo, da bo z Italijo prijateljsko sodelovala; toda ti in taki dogovori niso odpravili globokega nerazpoloženja in nezaupanja v srcih Hrvatov in Slovencev napram njih sosedom. Ker Hrvatje in Slovenci niso odgovorni za zunanjo politiko Jugoslavije, izjavljajo, da se bodo odločno borili, dokler si od Italije nazaj ne priborč krajev, ki jih smatrajo za svoje. Največ zadreg na-pravljajo vodstvu zunanje politike Hrvatje. Slovenci ne zahtevajo dosti več ko to, da si nazaj pribore neposredno ozadje Trsta ter da se združijo z vsemi Slovenci, živečimi sedaj pod Italijo v Istri, na Goriškem ter v Julijski Benečiji, v manjšem obsegu pa s Slo venci, ki so po celovškem plebiscitu prišli pod Avstrijo. Hrvatje pa se nc zadovoljujejo samo s tem, da zahtevajo »svojo« Reko. Če gledate zemljevide »hrvatske republike« izza dveh let nazaj, vidite, da naj bi hrvatska rc-I publika obsegala Hrvatsko. Slavoniio. Bo.no
in Dalmacijo. Ne samo Reko, ampak tudi kraje kakor Zader in Lastovo (Lagosta) hočejo Hrvatje imeti. To hočejo vse hrvatske stranke, pa naj so radičevci, zajedničarji (dr. Trumbič!) ali Pribičevičevi centralisti.
Vendar pa se te težnje (aspiracije) ne smejo vzeti preveč resno. Velika večina Hrbtov in Slovencev spoznava, da so za sedaj ['c težnje) praktično popolnoma neizpolnjive. Izvzemši majhno število vročekrvnežev so Hrvatje in Slovenci prepametni in predobro poučeni, da ne bi vedeli dejstva, da današnja Italija ni več Italija pri Kobaridu in ne več Italija tistih let, ko bi bila skoro prišla pod jarem boljševizma. Kljub temu pa je zadržanje Italije napram Dalmaciji resno vprašanje, ki bo najbrž povzročilo težkoče, brž ko se snide skupščina.
Takozvani »belgrajski dogovor« nima niti v Srbiji ugodnih* tal. Čeprav je bil sprejet s precejšnjo večino, vendar število poslancev, ki so glasovali za, ni bilo veliko, in prebivalstvo Dalmacije ter Hrvatske je popolnoma odklonilo pomirjevalno zagotavljanje g. Ninčiča; to prebivalstvo je še vedno uverjeno, da je bila Dalmacija Italiji izdana tako kakor Reka in Trst. Da res obstoja odpor proti tej zunanji politiki, se je čisto jasno pokazalo tedaj, ko je bila skupščina takoj po ratifikaciji belgrajskega dogovora nenadoma domov poslana in še preden je bil sprejet dopolnilni »nettunski dogovor«.
(Priobčujemo brez komentarja zgolj kot kronisti, da se vidi, kakšno mnenje ima o teh problemih angleška javnost.)
Občni zbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda na Velehradu.
V e 1 e h r a d, 30. avgusta.
Včeraj, 29. avgusta, se je vršil na Velehradu občni zbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Sešlo se je nad 50 zastopnikov Apostolstva C. M.; zastopane so bile vse škofije, kjer je vpeljana ta bratovščina. Občnemu zboru je predsedoval olomuški nadškof dr. L. Prečan. Navzoč je bil tudi škof dr. Bubnič iz Rožnave (Slovaško). Slovenski odbor Apostolstva C. M. je bil zastopan po treh zastopnikih (prelat dr. Grivec, univ. prof. dr. Snoj, ravnatelj J. Mirt). Slovenski zastopniki so bili pooblaščeni, da zastopajo tudi zagrebški odbor Apostolstva. Nadalje so bile zastopane škofije Praga (kanonik dr. Hanuš, prof. Pechuška), Budjejevice, Brno, Nitra, Rožnava, Prešov, Olomuc. Pismeno so svoje želje sporočili in odsotnost opravičili lvovski metropolit Šcptickij in zastopnik poljskega episkopata škof Przezdziecki.
Ker spada Velehrad v olomuško nad-škofijo in ker je Olomuc sedež osrednjega odbora, zato je naravno, da je bila olomuška nadškofija zastopana najštevilneje (kanonik Stavčl; profesorji Hejčl, Vasica, Matocha, Cinek; msgr. Kozak; glavni urednik »Našin-ca« Zamykal i. dr.).
Zborovanje je otvoril nadškof Prečan, ki je posebno toplo pozdravil ljubljanske zastopnike, se spominjal sijajnega lanskega ljubljanskega kongresa in mladostne čiiosti ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Potem so se vrstila poročila osrednjega odbora in posameznih škofijskih odborov. Iz teh poročil je razvidno, da je najživahneje delovala olomuška nadškofija, ki je sama nabrala okoli pol milijona dinarjev. Na podlagi poročil slovaških zastopnikov iz Nitre in Rožnave, kjer se živahno razvija katoliška akcija, se je splošno poudarjalo, da je delovanje Apostolstva C. M. v notranji zvezi s katoliško akcijo med katoliškimi Sluvani in da je pri nas nravilna katoliška »kciia motfoča samo v
zvezi s cirilmetodijsko idejo. Prišel je čas, ko morajo katoliški Slovani samostojno vršiti veliko nalogo v organizmu vesoljnega krščanstva.
Zanimiva to bila poročila generalnega vikarja dr. Rusnjaka (Prešov), dekana Kar-patija i. dr. iz Podkarpatske Rusije o tamoš-njih razmerah in bojih.
Mnogo se je razpravljalo o pripravah za prihodnji (peti) velehradski kongres (1. 1927.). O znanstvenem programu sta podrobno poročala prelat dr. Grivec in prof. dr. Spačil, zastopnik profesorskega zbora Vzhodnega zavoda v Rimu. S kongresom bo združena velika mednarodna proslava IlOOletnice rojstva sv. Cirila. Za to slovesnost bodo češkoslovaški škofje izdali skupni pastirski list. Priredila se bodo velika romanja na Velehrad. Obeta se, da bo češka vlada te slavnosti z raznimi ugodnostmi podpirala in izkazovala gostoljubnost nasproti raznim inozemskim gostom. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta misel, da naj bi Slovenci in Hrvatje priredili veliko ljudsko romanje na Velehrad. Češki zastopniki so obljubili, da bodo posebno to romanje z vsemi močmi podpirali in romarjem preskrbeli razne ugodnosti.
Po mnogih važnih in dalekosežnih sklepih o delovanju za ciril-metodijsko idejo, o mednarodnem razširjenju Apostolstva C, M., o pospeševanju znanstvenega proučevanja krščanskega Vzhoda itd. so se zborovalci danes razšli z navdušenim vzklikom: »Na svidenje!«
Velehrad, za katerega so se vnemali du* hovni voditelji slovanskih katoličanov, še vedno žari in tja nas še vedno z radostnim srcem vabita sv. Ciril in Metod, kakor poje stara velehradska romarska pesem.
Beležke
A 0 prekmurski slovenski manifestaciji
piše zagrebški »Obzor«: »Obe skupščini sta dokazali voditeljem klerikalne stranke, da je Prekmurje hrvatsko in da narod v Prekmurju odkrito zahteva priključitev k Medjimurju in da se formira posebna oblast s sedežem v Va-raždinu.« — Točno po poročilu »Jutra«. In SDS je lahko zadovoljna s svojim novim uspehom na zapadni fronti.
A Abecedne pojme o jugoslovenstvu je podalo zdaj »Jutro« kot odgovor na Smode-jeve članke o slovenstvu. Prvi tak abecedni pojm je: »Mi smo ga (g. Smodeja) očetovsko posvarili, naj prej malo več študira in malo pomisli, predno se spusti v take stvari. — Mali abecedar Moric kot očetovski posvaritelj. Respektl — Drugi abecedni jugoslov, pojm: Nam je jugoslovenski narod etnična edinica, četudi s preko 100 narečij in dvema pismenima jezikoma. — Mali Moric kot docent na jugoslovenski jezikoslovni fakulteti s preko 100 narečij in dvema pismenima jezikoma. — Tretji pojm: »Ta narodni jezik.je v ustavi pravilno označen kot srbsko-hrvatsko-sloven-ski (krajši bi bilo jugoslovenski) in to velja tudi za oba pismena jezika, ki sta zrastla iz te korenine. V ustavni označbi, da je naš jezik »srbsko-hrvatsko-slovenski«, je točno indi-ciran ves naš narodni problem, v kolikor se tiče jezika. — Mali Moric prisega na ustavo, prizna njeno filološko nezmotljivost in se zaveže govoriti in pisati samo ustavni jezik od shvačanje do granice. Z nadaljnjimi jugoslo-venskimi abecednimi pojmi pa dela mali Moric samo še dovtipe in ne reflektira na resno polemiko ampak zgolj, da bi se mu svet smejal, kar se tudi zgodi.
S&oai SLS
Sv. Kunigunda na Pohorju. Poslanec dr. Hohnjec je imel v nedeljo, 22. avgusta, pri Sv. Kimigundi na Pohorju politično zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. — V nedeljo, 29. avgusta, pa je bil dobro obiskan shod na Stranicah. Dr. Hohnjec je raztolmačil najvažnejša politična vprašanja ter je dokazal škodljivost centralizma na njegovih pogubo-nosnih gospodarskih posledicah. Takšna oblika vladavine in takšna politična ureditev države, ki tira naš narod v gospodarski propad, je slaba ter nujno potrebna preosnove v smeri osamosvojitve pokrajin in dežel, zlasti Slovenije. Radič, ki je priznal velesrbski oentralizem, se je s tem onemogočil kot voditelj hrvatskega naroda, ki stremi po politični samostojnosti in samoupravi ravno tako kakor slovenski narod. Z žaljivimi izjavami o Slovencih, katerim pripisuje suženjskega duha, in z vedno ponavljajočo se težnjo, da se naj slovensko Prekmurje odtrga od Slovenije ter priključi Hrvatski, je Radič med Slovenci pomnožil ogorčenje nad svojo izdajalsko politiko ter svoji stranki v Sloveniji izkopal grob. Na obeh shodih je ljudstvo izrazilo popolno odobravanje politike SLS in zaupanje njenim poslancem.

U
Na razpolago je še nekaj izvodov celotnega prvega letnika v izvirni vezavi.
Cena brez poštnine 80 Din, po pošti 15 Din več.
Znesek naj se pošlje naprej na upravo »Siovenca« z natančno označbo: Naročam vezan letnik »Ilustrov. Slovcnca« 1925.
Kaj se godi doma
Odložitev sradbe nove deške meščanske šole ljudske šole v Mariboru.
Maribor, 1. septembra.
Stavbeno podjetnost je hotela mariborska občina dokazati z novo, veliko in moderno zgradbo deške meščanske in ljudske šole na oglu Smoletove ln Valvazorjeve ulice na Ruški cesti. Ta nova zgradba je bila proračunana na 6 milijonov Din in je bil sklenil tudi okrajni zastop, da bo prispeval k zgradbi 1 milijon 500 tisoč Din, ker bi bila ta šola predvsem za otroke iz' Pobrežja in Studencev, ki hodijo sedaj v mestne meščanske in ljudske šole ter na ta način jemljejo prostor mestni deci.
Mestni stavbeni urad je imel že gotove vse načrte za gradbo nove šole in bi naj bilo poslopje pod streho že pred letošnjo zimo. Iz celega za Maribor tolikanj pomembnega stavbenega načrta ne bo nič, ker veliko županstvo ni dovolilo, da bi prispeval k novi stavbi okrajni zastop zgoraj omenjeno vsoto.
Mestna občina izjavlja sedaj, da sama ne zmore kritja 6 milijonov Din in ima kot taka dovolj šolskih prostorov za otroke iz mesta. Ob letošnjem novem šolskem letu je pokazala mestna občina napram Pobrežju in Studencem še toliko naklonjenosti, da je sprejela otroke iz teh dveh okoliških občin v mestne ljudske in meščanske Šole, a za naprej to ne bo šlo več.
Pobrežje in Studenci ne prispevata k vzdrževanju mestnega šolstva nič, akoravno je toliko otrok teh dveh občin po raznih mestnih šolah. Ako bo prišlo prej ali slej radi pomanjkanja šolskih prostorov do spora med Mariborom, Studenci in Pobrežjem, je to zakrivilo le veliko županstvo, ki ni dovolilo, da bi podprl tudi okrajni zastop mestno stavbeno podjetnost. Dejstvo je, da bi bila nova in prepotrebna meščanska in deška šola že letos gotova, a tako se je izvršitev tega stavbenega načrta odločila za bogzna kako dolgo in bo to odlaganje povzročilo le spore med mestno in oikoliSkima občinama.
.Jutro" obsojeno, ker ni priobčilo popravkov.
Vsej slovenski javnosti je še v živem spominu dr. Žerjavovo pismo ministru dr.' Ninčiču glede takratnega vicekonzula v Dtisseldorfu dr. Bar-leta, ki je svojčas vzbudilo po vsej Sloveniji razumljivo ogorčenje. V dnevn. časopisju se je tedaj vnela o tej zadevi huda debata, tekom katere je dr. Žerjav začel s popravki v »Slovencu«, ki jih je »Slovenec« kot dostojen list, v kolikor so bili formalno pravilno sestavljeni, takoj objavil. Ker se je dr. Žerjavu zdelo primerno v tej polemiki posluževati se tega bojnega sredstva, je naravno tudi dr. Kulovec posegel po istem sredstvu proti »Jutru«, kateremu je z ozirom na njegove različne Članke v zadevi Žerjavovega pisma poslal šest popravkov, in sicer tri sedanjemu odgovornemu uredniku »Jutra« Fr. Pucu, tri pa prejšnjemu odgovornemu uredniku Adolfu Ribnikarju. »Jutro« je objavo popravkov odklonilo in to celo javno na-cnanilo, češ da ne odgovarjajo zakonitim predpisom. Dr. Kulovec je v smislu novega tiskovnega zakona tožil.
O teh tožbah se je v ponedeljek ob 1. popoldne vršila razprava pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Senatu je predsedoval sodni svetnik dr. Gaber, tožitelja je zastopal dr. Janko Brejc, obtoženca pa dr. Knaflič. Po navedbi personalij obtožencev in po prečitanju obtožnice je dr. Knaflič zagovarjal obtoženca. Zastopal je mnenje, da sta obe tožbi zastarani, ker tiskovni zakon določa, da po preteku 6 tednov po priobčenju člankov urednik ni več obvezan, da priobči popravke. Glede Ribnikarja pa je trdil, da ni mogel priobčiti dopo-slanih mu popravkov, ker je par dni poprej (18. junija t. 1.) odložil mesto odgovornega urednika, ki ga je prevzel g. Puc. (Ribnikar fungira še kot izdajatelj lista. — Op. por.)
Dr. Brejc je to mnenje pobijal. Zakon samo predpisuje, da mora popravek biti v teku šestih tednov vposlan. O zastaranju tožbene pravice bi bilo mogoče govoriti le, če bi bili popravki po tem roku poslani. Poslani pa so bili poprej. Enako je tudi tožba bila vložena pravočasno. V nadaljnjem se sklicuje na čl. 73. tiskovnega zakona, po katerem je vse, kar se danes hoče v razpravo vnesti, prekludirano, ker toženca nista vložila v osmih dneh tožbenega odgovora. Zato je vzeti za podlago razpravi in razsodbi samo to, kar je iz spisov že razvidno. Pri tem pa, dasi se o obeh tožbah skupaj razpravlja, je treba strogo ločiti med vsebiuo obojih pravdnih spisov. Popravki so formalno in stvarno v vsakem oziru pravilni, čemur tudi toženca nista ugovarjala. Predlaga zaradi tega obsodbo (po čl. 29. tiskovnega zakona, ki določa, da se kaznuje urednik, ki brez razloga neče sprejeti popravka, osnovanega na zakonu, ali ga ne uvrsti v roku, katerega ta zakon predpisuje, v denarju do Din 10.000 in mora uvrstiti dotični popravek v prvo številko lista, ki izide po polnoveljavni sodbi).
V to čisto korektno in mirno pravniško razpravo je skušal zagovornik obtožencev dr. Knaflič vnesti meritorno razpravo o zadevi Žerjavovega pisma. Predsednik senata ga je seveda opozoril, da to ne spada k stvari. Nato pa je dr. Knaflič eksplodiral. Začel je vehementno napadati dr. Kulovca, »da je lagal v člankih, katere je podpisal in objavil v »Slovencu« pod svojim imenom o tej aferi, in da laže v predmetnih šestih popravkih.« — »To izjavljam v imenu svojih klientov in izrecno po njihovem naročilu.« (Glej »Jutro« št. 200, 1. t. m. Op. por.) Seveda je bil zaradi tega nenavadnega nastopa odvetnika pred sodiščem senat indigniran in se je med nadaljnjimi izvajanji dr. Knafliča umaknil k posvetovanju, potem ko je tožiteljev zastopnik dr. Brejc predlagal, da se zavornik obtožencev disciplinira.
Ko se je senat vrnil s posvetovanja, je proglasil predsednik izrek, da se odvetnik dr. Knaflič disciplinira za neprimerno obnašanjo z Din 200 globe. Franc Puc se kaznuje, ker ni objavil popravkov, z Din 2000 globe in mora objaviti popravke r prvi številki »Jutra« po pravomočnosti sodbe. Adolf Ribnikar se oprosti od tožbe, ker ni bil pri-moran priobčiti popravkov, ker takrat ni bil več odgovorni urednik »Jutra«.
Tožiteljev zastopnik g. dr. Brejc je prijavil ničnostno pritožbo glede dr. Ribnikarja. Dr. Knaflič pa je prijavil pritožbo glede Puca.
Popravki, ki jih mora »Jutro« priobčiti, so sledeči:
Z ozirom na članek »Žerjavovo pismo v ko-vačnici klerikalnih falzifikatorjev« v št. 136. »Jutra« od dne 17. junija 1926, na prvi strani v prvem, drugem in tretjem stolpcu sledeči popravek:
»Ni res, da sem se v boju proti dr. Žerjavu poslužil falzifikata njegovega pisma ministru Ninčiču z dne 14. maja 1925, marveč je res, da od mene objavljeni tekst tega pisma odgovarja originalu v slovenskem prevodu. Radi tega tudi ni res, da sem tisti pasus dr. Žerjavovega pisma ministru Ninčiču, kojega faksimile je »Jutro« v nedeljo objavilo, potvorjeno citiral.
Dalje^ ni res, da lažern, da se Ninčič brani dati original na razpolago, temveč je nasprotno res, da minister Ninčič prizadetemu uradniku Bar-letu na njegovo zahtevo originala ni hotel dati na razpolago.
Tudi ni res, da za nobeno svojih trditev ne morem navesti niti ene priče, nasprotno imam za svoje trditve več prič na razpolago.
Ni res, da sem v torek 15. t. m. trdil, da se Ninčič brani dati dr. Žerjavu pismo na razpolago. Nasprotno sem samo trdil, da se Ninčič brani pismo dati na razpolago in sem s tem mislil prizadetega uradnika Barleta. O dr. Žerjavu v tej zvezi nisem ničesar trdil.«
Z ozirom na članek »Klerikalni falzifikatorji na .popolnem umiku« v št. 137. »Jutra« od 18. junija 1926, na strani 2. v prvem in drugem stolpcu popravek sledeče vsebine:
»Ni res, da se je našel poslanec, ki se je, da udari rojaka, poslužil falzifikata, temveč je nasprotno res, da sem se poslužil originalnega teksta dotičnega pisma, seveda v slovenskem prevodu.«
Z ozirom na uvodni članek v štev. 139. »Jutra« od 20. junija 1926 na prvi strani v prvem stolpcu popravek sledeče vsebine:
»Ni res, da se je vse, kar sem zadnji čas napisal, brzojavil in telefoniral v znani zadevi radi dr. Žerjavovega pisma ministru Ninčiču, v teku 24 ur od udeleženih prič preklicalo in kot lažnjivo izkazalo.
Tudi ni res, da sem v »Slovencu« objavil fal-zificiran tekst dr. Žerjavovega pisma. Nasprotno je vse res, kar sem v tej zadevi pisal in dal telefonirati. V »Slovencu« objavljeni tekst dr. Žerjavovega pisma odgovarja originalu v slovenskem prevodu.«
Mojster vlomilske stroke.
Včeraj smo podrobno poročali o aretaciji nevarnega vlomilca Pibernika. Uvedla se je proti njemu seveda preiskava, ki je postala jako obsežna. Pibernik je sicer poskušal od početka tajiti, toda zapletal se je vedno bolj v mreže in končno je moral priznati sodelovanje pri vlomu v litijsko konsumno društvo. To jo bil eden njegovih največjih in pa tudi najbolj izdatnih vlomov. Ko je uvidel, da si ne more več pomagati s tajenjem in lažmi, se je pa fant ujezil in je povedal končno še več kot so ga vprašali. Kar zaporedoma je priznal nič manj kot 14 vlomov. Kar po vrsti jih je pretkani in predrzni vlomilec priznaval in tudi natančno opisaval, kako jih je izvršil. Največ teh vlomov je izvršil Pibernik v ljubljanski in litijski okolici. Imeti pa je moral gotovo še kakega tovariša ali tovarišico, toda tega on ne pove. Prizna vlom in tatvino, pove kaj je vzel, ne pove pa, kam njegovi družbi je morala biti tudi neka ženska, V njegovi družbi je morala biti tudi neka ženska, o kateri pa tudi noče ni čslišati. On prevzame vse na svoje rame. — Pri aretaciji so našli pri njem tudi širok, zlat poročni prstan. Ta prstan je ukradel pri nekem vlomu v času od meseca julija do avgusta, Niti tega, pravi, ne ve, kje ga je ukradel. Lastnik prstana ga lahko dobi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer naj se zglasi. Preiskava proti temu res predrznemu in nevarnemu vlomilcu se nadaljuje in ni iridjučeno, da so pojasni še marsikatera lumparija, ki je bila dosedaj prikrita in nepojasnjena.
Usoda znanega vlomilca.
Pred nekaj meseci je bilo izvršenih v mariborski oblasti več velikih vlomov in sicer največ v podeželske trgovine, iz katerih eo vlomilci odnesli blaga v milijonski vrednosti. Vodja te tolpe je bil neki Mirko Ličen, ki ima na vesti okrog 40 takih vlomov. Pred zasledovanjem mariborske policije je pobegnil na Primorsko, kjer je v družbi znanega razjpečevalca ponarejenih angleških funtov izvršil več vlomov v Gorici. Tu je padel v pest italijanskim oblastem. Te dni se je moral zagovarjati pred poroto v Gorici. Ker pa ta ni bila kom-ipetentna, so ga prepeljali v Trst, kjer ga bo sodila tamošnja porota. Po prestani kazni bo izročen naši sodniji, da odsedi kazen še za grehe, storjene v mariborski oblasti.
&szno.
Drobna policijska poročila. Policija v Ljubljani ima kljub visoki letni seziji, v kateri gredo tudi boljši lopovi, vlomilci in žepafji na počitnice, vedno dosti posla. Tako so včeraj aretirali zelo nevarno žensko, policiji in tudi drugim varnostnim oblastem dobro znano Uršo Jurkovičevo, ker je postopala brez dela in se ni na pošten in dovoljen način preživljala. — Dalje je prišla včeraj cela kopica najrazličnejših ovadb. Prijavljene so | razne tatvine denarja, ure, koles, železnega primo- I ža, perila, obleke, sadja in poljskih pridelkov. Sle- \ de ovadbe glede pretepa ponočnjakov, lahkih te- j lesnih poškodb, kaljenje nočnega miru, dalje gle- : de pasjega kontumaca in pa 10 ovadb gflede kršenja ceslnopolicijskega reda. — Vlom v zidanico. V času od 5. do 11. avg. je vlomil neznan tat v zi-
Dobrota
in okrepčava
Vsako novo umivanje z Elida« Shampoonom je novo, prijetno iznenadenje.
S svežostjo in vonjavo oživljeni živci glave obude dobro voljo in povečajo de> lozmožnost.
Elida® Shampoo očisti ne samo lase, ampak tudi kožo na glavi, prepreči tvoritev prhljajev in Vas tako reši jako nadležnega zlega. Lasje postanejo mehki in voljni ter se dajo lahko počesati.
Rabite torej vedno
ELIDA
SHAMPOO
IurosIov. (i. d. Grcrg Schidit, Osijek, Oddelek »ELIDA«.
Pošljite mi brezplačno originalni zavojček 12/11 Elida-Shanipoo
Jrac:.....
Naslov:
Prosimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite kot tiskovino.
danico posestnika Antona Pavčiča na Gornji Straži pri Toplicah na Dolenjskem. Tat je odnesel iz zidanice dvocevno lovsko puško sistema »Lanca-ster«, kaliber 16, dalje nekaj nabojev in pa nekaj kilogramov slanine, masti in riža. Skupna škoda znaša več kot 2000 Din. — Podjeten sleparček je po objavah varnostnih oblasti neki France šušter-šič, delavec doma od Rakitne. Fant je izvabil od tovariša Petra Jakominija par boks čevljev, vrednih 375 Din, od drugega tovariša nikelnasto uro in lepo novo srajco, gostilničarja Atona Jermana pa je pustil na cedilu za 200 Din in je neznano kam pobegnil.
Zahvala.
Danes sem prejel kot deseti kupec par moških čevljev po lastni izberi zastonj pri tvrdki »DOKO« Ivan Čarman, Prešernova ulica 9, (dvorišče). Zahvaljujem se tvrdki ter jo najtopleje priporočam.
FRANC RIGLER
šolski upravitelj — Hotič pri Litiji
J. Šediv^:
Pojdimo za
(Spomini na medicinca Pavla Šumana.)
Hvaležne pač slovenske planine niso napram svojemu najboljšemu sinu, ki jim je vsepovsod pel slavospeve in jih je ljubil kakor nevesta svojega ženina. Ta ljubezen je bila tako čista, da mu je bila njihova lepota samo kažipot k večni Lepoti. Sveta je bila; v nebo štrleči planinski vrhovi so odvajali njegovo dušo v nebeške višave, kakor strelovod mogočnega gotskega stolpa zemeljsko elektriko v oblake. Vedno ga je gnalo na vrhove planin, da bi bil bliže solncu in imel večji razgled- a tudi njegovo srce je vedno koprnelo le po nebeškem Solncu.
Pravijo, da resnična, čista in sveta ljubezen vedno vzbudi ljubezen. A tedaj so mu bile slovenske planine dolžne ljubezen in ga tie bi smele surovo vreči v prepad. Mnogo manj bi nam bile odslej ljube slovenske planine, ako nam ne bi pokojni Pavle Suman dal vsakemu izmed nas del svoje duše. Šele sedaj, ko so nam ga vzele planine, smo se zavedli, da mnogokrat nc bi šli po pravi poti k Solncu, čc nc bi bil naš Pavle kot izvrsten turist vodnik tudi našim dušam pri tem težavnem duševnem hribolaztvu. Sicor v svoji skromnosti ni hotel biti nikjer voditelj, temveč samo najponižnejši sluga, a nas je vendar rodil s svojim vzornim življenjem. In še več!
Bil je medicinec in duševni zdravnik. Ko smo padali, nas je dvigal. Kadar sta hudobija in zlo hoteli premagati nas in uničiti naše načrte, takrat je molil, da so mu omagovalc roke kakor Mojzesu na gori. Ni bil kmetski sin; cvetlice krščanskih čednosti pa je znal gojiti in jih uspešno presajati na vrtove svojih bratov in sester.
Ko se danes spominjam tega velikega, koščenega, elegantno oblečenega našega Pavla z inteligentnimi potezami na obrazu, ne mislim več na njegove žive oči, črne lase in smehljajoče lice. Neprestano mi je pred očmi Ie tisti orijentalno mirni, v višave uprti pogled, ko je v svojem predavanju pri vajencih, Dekliški zvezi, srednješolcih, srednješolkah ali pri visokošolcih prišel do vrhunca. Nepričakovano je kdaj zamahnil z desnico, in zažarele so mu oči, ko je izrekel svoj ce-terum ccnseo. Poudarjal je potrebo, da sc posamezniki in društva vzgajajo v obednici evharističnega Kralja in se čim tesneje združijo s Cerkvijo. V sv. Evharistiji nam jc kazal tisti čudoviti vrelec, ki dviga v njem sc napajajoče nad dnevna sofistična politična gesla in nacionalni fanatizem v take višave, da morejo s prave perspektive spoznati važnost in pomen dela za cerkveno zedinjenje. Šele pogosto prejemanje sv. Evharistije — tako jc govoril — ustvari iz nas cirilometodijske delavce. Daje nam moč, da sprejmemo na sebe vse grehe in napake svojih katoliških prednikov, jih skesano priznamo ter bližamo
svojim pravoslavnim bratom s trdnim sklepom poboljšanja in s ponižnim samaritanskim srcem.
Njegova sicer gladka beseda se je takrat skoraj zaustavljala. Tako dolga je namreč pot od srca do ust, da more priti v besedi v svet samo senca tistega, kar se jc porodilo v duši. Čim vzvišenejši predmet hočejo poveličevati naša usta, tem bolj so vse besede samo jecljanje. Tega se je zavedal pokojni Pavle. Zato niso govorila o sv. Evharistiji in cirilometo-djjski ideji samo njegova usta. Razumeli bi, če bi nam odkrival svojo duševnost tudi v neznanem jeziku. Ves njegov izraz in vse njegovo bitje je bilo tedaj orodje njegove duše. Prešinilo nas jc njegovo mistično razpoloženje.
Na vsaki njegovi kretnji se je videlo, da mu je Evharistija središče vsega življenja. K mizi Gospodovi je pristopal s tako gorečnostjo in pobožnostjo, kakor bi podedoval vso mistiko srednjega veka. Kdor pa je poznal Pavla, sc mu ni bilo treba mnogo ukvarjati z bizantinsko in slovansko zgodovino, da bi mogel ustvariti tip cirilometodijskcga delavca. Pokojni Pavle jc bil nekak Ciril in Metod naše dobe v majhnem.
Kakor sv. bratoma se ni pretekala v njegovih žilah samo slovanska kri. Tudi Pavle je vzrastel v družini najvišjega državnega dostojanstvenika, v središču ,ki je bilo kulturno mnogo višje od poplitvljenih belgrajskili razmer. Odprta mu je bila pot do visokih časti
in najvišje karijere, a on jc hrepenel po tr-njevi poti oznanjevalca Kristovih načel. Poleg strokovnega medicinskega študija se je pripravljal na življenje s pridobivanjem vsestranske izobrazbe, zlasti filozofske in zgodovinske. Ciril in Metod sta ljubila in se žrtvovala za zaostale in politične nesložne Slovane. Pavle sc je zavzemal za bratstvo vseh narodov in jc hotel kot sveča izgoreti za srbsko ljudstvo. Vsaka nova slabost in napaka, ki jo je odkril, mu je bila samo pobuda za še požrtvovalnejšo delavnost in večjo ljubezen. Jeze ter osebne in narodne mržnje ni poznal. Tako trdno jc bil usidran v Bogu in tako zvesto je moralo njegovo telo služiti Pavlovi veliki duši, da jc tudi v najhujših trenutkih plaval blaženi mir na njegovem obličju.
Čudovita jc bila njegova skromnost. Povsod, tudi v belgrajski cerkvici, je hotel biti najnižji služabnik. Ako je videl duhovnika brez strežnika pri oltarju, je pristopil sam. Z enako ljubeznijo je strcgcl albanskemu duhovniku beguncu ali nepoznanemu bosanskemu frančiškanu z brki, ki se jc slučajno mudil v Belgradu, kakor ministru dr. Korošcu.
Bilo mu je šele 22 let. Imel pa jc ši/oko obzorje zrelega moža in je vido! za kulise in daieč naprej. Slovanska blagovestnika jc posnemal tudi v tem, da sc jc zavedal nevarnosti cezaropapizma. Od svojega prfjctelja zgodovinarja sc jc seznanjal, kako fe nekda-aii carigrajski škof - sufragan postal patriiarh

Dnevne novice
•k Umeščena sta bila v STedo 1. sept. Janez Langerholc, župnik pri Sv. Le-nartu nad Škofjo Loko, na župnijo Stranje, in Janko S u š n i k, kaplan v Šmariji pod Ljubljano, na župnijo Kolovrat
•k Birniovanje v lavamtinski škofiji meseca septembra se vrši: 5. v Rogatcu, 6. v Stopercah, 7. pri Sv. Florijanu ob Boču, 8. v Zetalah, 9. pri Sv. Roku ob Sotli, 11. pri Sv. Križu na Slatini, 12. v Kostrivnici, 13. pri Sv. Petru na Medvedjem selu, 14. pri Sv. Emi.
•k Romanje na Sv. Goro. Priglašenci naj prebero oglas v včerajšnji številki »Slovenca«.
■k Imenovanja na univerzi. Dr. Milko Kos, dosedaj izredni profesor na filozofski fakulteti zagrebške univerze, je imenovan za izrednega profesorja na ljubljanski univerzi (zgodovinski oddelek). Dr. M. Kos je sin rajnega dr. F. Kosa, znanega slovenskega zgodovinarja.
-k Ustanovitev Manjšinskega dopisnega nrada v Zagrebu. V Zagrebu je začel poslovati manjšinski dopisni urad, ki ima nalogo, da se bodo preko njega izmenjavala poročila o razmerah naših narodnih manjšin na za« padu in severu ter onih na jugu za naš celokupni tisk. Vodita ga gg. ravnatelj Vjekoslav J. Višoševič in urednik Oton G. Ambrož. Pozdravljamo ustanovitev te važne narodne ustanove v času, ko je več kot milijon naših bratov onstran mej ogroženih v svoji narodnosti. — Vsi listi, ki doslej še niso prejeli poročil dopisnega urada, pa se zanje zanimajo, naj to sporoče na naslov »Manjinski presbiro«. Zagreb, Kačičeva ul. 8. Telefon interb. 29-01.
kc Jablana v cvetju. G. Fr. Knafelc iz Šmiliela nam je poslal dve cvetoči vejici z jablane v svojem vrtu, ki je po toči zopet vzcvetela.
•k Iz uradniških krogov smo prejeli: »Naš glas«, strokovno glasilo javnih nameščencev, je priobčil v svoji številki z dne 31. avgusta t. 1. Poslano, katero pisec zaključuje z besedami: >Ali ta smel ukaz je za vse izkušene in razsodne ljudi prav tako brezpomemben in ničev kakor znana verska dogma o papeževi nezmotljivosti.« Ker pisec s takimi besedami žali verski čut mnogih javnih nameščencev, ki so zavedni katoliki in obenem člani osrednje zveze, naprošamo uredništvo »Našega glasu«, naj v bodoče take in podobne primere opusti.
kr Odkritje spomenika padlim dobrovolj-eem v Dobrudži. Odbor za postavitev spomenika je izvršil vse po-trebne priprave za slovesno odkritje spomenika, ki se bo izvršilo v Medžidiji 7. t. m. Iz Belgrada odplovejo udeleženci s parnikom »Aleksander« 4. t. m. ob desetih zvečer. Zbirališče v kavarni hotela »Bristol«, Karadordeva ulica, ob osmih zvečer. Udeležence opozarjamo, naj pridejo točno, ker bo parnik odplul točno ob določeni nrL
~k Za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu sprejme »Brezalkoholna produkcija« v
K BELI OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški	Ženski 65--
Otroški
49«.
Ljubljani Se nekaj udeležencev. Interesentom se nudi lepa prilika združiti z ogledom kmetijske razstave tudi udeležbo na tean tečaju. Danes je zadnji čas, da se prijavite tudi Vi!
•k »Sveta vojske.« v Ljubljani nujno priporoča vsem podružnicam in treznostnim odsekom, kakor tudi posameznim članom (icam), da se čimpreje prijavijo za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu, ki ga priredi o priliki razstave »Ljubljana v jeseni« osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Protialkoholna akcija se bo mogla uspešno razviti le, ako se ljudstvo zainteresira za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja!
•k Kranjske čebele na paši v Prekmurju. Mnogo kranjskih čebelarjev je letos vsled slabe paše doma poslalo svoje čebele na pašo v Prekmurje. V Prekmurju je letos nasejane veliko ajde, ki se nahaja še v cvetju in čebele si bodo sedaj ob najlepšem vremenu nabrale lahko še dovolj medu. Zanimivo fe, da so so v nekaterih krajih domači prebivalci upirali temu ter zahtevali odškodnino, češ, da domače čebele ne bodo imele dovolj paše, toda čebelarstvo je v Prekmurju še zastarelo in slabo razvito, zato je bil tak strah neupravičen.
*	Na ribarsko šolo v Vodnany na Češkem je preteklo nedeljo odšlo pod vodstvom obl. kmet. referenta g. inž. Zidanška pet absolventov mariborske srednje kmet. šole Med temi so trije Srbi, en Črnogorec in en Slovenec iz Maribora. Šolali se bodo dve leti na drž. stroške, nato pa prevzeli priprave za ribarsko šolo v naši državi.
■k Za 10 Din nov štirisedežni avtomobil. Kje ga dobiš? Če kupiš srečko Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Pa tudi konja ali kravo lahko dobiš in druge dragocene stvari. Srečke se dobijo v vseh trafikah v Ljubljani. Mariboru itd. Tra-fikantje posegajte tudi Vi pridno po teh srečkah, ker se prodajajo tudi v prid Zdr. tob. trafikantov.
-Ar Pomoč don Buliču. Kralj je podpisal id-n ■ s kater m se daje arheologu don Buliču vsaki mesec do smrti gotova mesečna pod-j pora cd strani države.
■k Holandci v Zagrebu. Na pobudo ho-landskega konzula v Zagrebu pride v to mesto v kratkem času večja skupina Holandcev, obstoječa iz gospodarskih in inteligenčnih krogov.
kr Predavanje na planinskem kongresu.
Na planinskem kongresu dne 4., 5. septembra v Bohinju bo imel predavanje urednik »Hrvatskega planinarja« dr. Poljak o temi: Velebit.
*	Upokojitve nčiteljev. V ministrstvu za prosveto je podpisan ukaz o upokojitvi učiteljev, ki so dovršili službena leta.
•k Nova šola. V Kuli v Vojvodini zgradijo novo veliko ljudsko šolo. 01>čina je že odobrila kredit 1 miljon dinarjev.
•k Kongres godbenikov se vrši letos v dneh 5., 6. in 7. septembra v Splitu.
•k Kongres trgovskih združenj. Ob prili-fti osijeSkega velesejma se vrši 26. in 27. t. m. v Osijeku tudi kongres združenj trgovcev naše države.
*	Od 28. avgusta do vštevši 15. sentem-bra nudi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič vsem konsumentom izredno priliko za nakup vsakovrstne obutve po znatno znižanih cenah. Ta ponovna odločitev zasluži izredno pažnjo osobito od strani sta-rišev šolske mladine, ki se jim nudi ugodna prilika, da si 7a nizko ceno nabavijo čevlje najboljše kvalitete.
kr Na Vrhniki bo 5. septembra t. 1. slavije Godbenega društva.
•k V doM štedenja. Od merodajne strani smo naprošeni, da objavimo to pojasnilo: K beležki, objavljeni pod tem naslovom v torkovi številki našega lista, smo prejeli od me-rodajno strani sledeče pojasnilo: Dotična ljubljanska tvrdka, ki je uvedla zaradi svoje terjatve za ca 64.000 Din izvršilno postopanje napram Državnemu zakladu SHS, predmetnih elektrotehničnih naprav ni izvršila za državni premogovnik Velenje, ampak zadeva ta račun stroške instalacije pri nekem zavodu v bližini Ljubljane. Ta zavod kljub številnim urgencam pri svoji nadrejeni oblasti ni mogel dobiti gmotnih sredstev za pokritje gornjih stroškov, radi česar je tvrdka zavod tožila in dosegla priznalno sodbo. Tudi po sodbi niti zavod sam niti njemu nadrejena oblast nista mogla zadostiti svoji plačilni obveznosti, ker pristojno ministrstvo ni dovolilo opetovano zaprošenega kredita. Zahtevajoča stranka je nato vložila izvršilni predlog napram državnemu erarju in segla na premog, ki se nahaja v njegovem premogovniku v Velenju. Res je, da je premog na sodni dražbi izdražila večja tvrdka iz Šoštanja za prilično nizko ceno, na kateri izkupiček pa naravno premogovnik ne more imeti nobene ingerence. Premogovnik v danem slučaju ni bil niti dolžnik, nego samo objekt rubeža, niti ni pri tem utrpel škrde, ker je na dražbi prodani premog zaračunal prvotnemu, pravemu dolžniku po dnevni prodajni ceni. Oškodovan pa je pri tem za razliko med doseženim izkupičkom in fakturnim iznosom dotični zavod oziroma njegova nadrejena oblast. Državni, premogovnik v Velenju izza osvobojenja še ni imel niti ene tožbe s strani svojih dobaviteljev in je nekaj rubežev v zadnjem času sledilo le za terjatve napram popolnoma drugim državnim institucijam, ki niti ne spadajo v resort ministrstva za šume in rudnike.
kr Zobozdravnik dr. Rodosohegg zopet ordinira.
C f Mihi f ono
LJUBLJANSKA CENZURA ŠTRAJKA.
Cenzuro ljubljanskih časopisov je do včerajšnjega dne izvrševala policija, katere organi so imeli v ta namen nočno službo. Po novem tiskovnem zakonu preide cenzurna služba v območje drž. pravdništva. Ker pa to v namen izvrševanja cenzurne službe ni imelo potrebnega aparata, je ostalo to delo od početka lanskega avgusta pa do danes v rokah policijskega uradništva. Ker pa, kakor se zdi, prizadeti uradniki za to naporno nočno službovanje niso prejeli nikakega ali vsaj ne zadostnega plačila in ker po tisk. zakonu cenzura sploh ni več njihova stvar, so se koncem avgusta kratkomalo uprli in cenzurno službo prepustili državnemu pravdništvu. Začelo se je prerekanje in ribanje med obema uradoma, zastonj tlačaniti bržkone nobeden ne mara in posledice tega spora naj bi nosilo časopisje! Dnevniki, ki izhajajo sedaj ob četrti uri, naj bi čakali čez osmp uro, ko se prične uradova-nje pri drž. pravdništvu, uprave listov naj bi zamudile vse jutranje vlake in naročniki, ki so bili navajeni že v jutranjih ozir. popoldanskih urah prečitati svoj časopis, naj čakajo do — drugega dne! »Tisk je svoboden«, pravi novi tiskovni zakon, tu pa državna oblast s svojim več kot čudnim postopanjem naravnost zatira časopisje! Državna oblast je imela nad eno leto časa, da bi bila lahko poskrbela za potreben aparat pri drž. pravdništvu. Če tega ni storila, je to njena stvar in ne dnevnega časopisja, ki določa čas izdaje, kakor je njemu
in njegovim naročnikom prav!
•
O Stanovanje za pravniški kongres. Pomanjkanje stanovanj za udeležence pravnega kongresa je še zelo veliko. Za okroglo 400
Kmetijsko razstava
na Ljubil, velesejmu
bo imela za razstavljale« 1« tedaf prav poseben pomen, ako
z oglasi
v najem časopisju o po zore ilrlo Javnost na razstavljene predmete!
Storite 1to takoj, ne bo Vam žal
oseb še manjka prenočišč. Odziv na nabiralno akcijo stalnega odbora je bil doslej zlasti v pravniških krogih minimalen. Sramota bi bila za vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa za pravnike, ako bi gostoljubnost odpovedala že pri nastanitvi. Kdor more utrpeti, četudi z nekaj lastne inkomodiranosti kako prenočišče, naj ga takoj prijavi dr. Rutarju, direktorju poštne hranilnice ali pa dr. Sajovicu, okrajnemu sodniku v Ljubljani. — Stalni odbor za kongres pravnikov.
O Jože! in Marija Karu sta prejela ob priliki svoje srebrne poroke toliko čestitk, da se ne moreta zahvaliti vsakemu posebič, marveč izrekata svojo prisrčno zahvalo vsem skupaj tem potom!
0 K avtomobilski nesreči na Viču. Kot smo že včeraj poročali, je povozil avtomobil tovarnarja Ivana Kopača iz Zirov na glavni cesti na Viču mlado deklico, ki je ostala na mestu mrtva in pa dveletnega Ivana Sajeta, ki je šel z deklico m pekarno. Fantiček je dobil precej težke poškodbe in so ga oddali v bolnico. Včeraj pa se je razširila po mestu vest, da je tudi ta otrok umrl. Toda ta vest ni resnična. Zvedeli smo, da je otrok iz nevarnosti in ga je prevzel njegov oče tapetnik Franc Saje v domačo oskrbo in bo dečko v kratkem popolnoma okreval.
O Neljub gost se je oglasil predslnočnim v gostilni pri Sodčku v Hrenovi ulici. Mož je prišel skozi okno, na katerem je razbil šipo, v gostilniško sobo. Tam si je nabasal žepe z lepimi kosi reberc in s kruhom, zraven je vzel štiri steklenice pive in eno pokalico iz predala pa okoli 200 Din različnega drobiža in je pobegnil s plenom zopet skozi okno. Napravil je okoli 400 Din škode.
O Slepi eitraš. Dolga leta je hodil p*1 ljubljanskih gostilnah in restavracijah citraJ in pevec, znan pod imenom »slepi Henrik«. Mož je bil prijazen, vesel in priljubljen, tei je včasih precej dobro zaslužil. V zadnjem čar su pa je mož tako opešal, da sploh ni mogel več hoditi in igrati. Usmiljena srca so mu poskrbela varno zavetje v zavodu za onemogle v Japlovi ulici v Vodmatu. Tam pa je mož, ki si že težko sam pomaga, padel v svoji
K ČISTI OBLEKI
RABITE ČISTO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65'-Otroški 49'-
ln nosilec cezaropapizma, ki je s svojo časti-hlepnostjo in hlapčevstvom vsakokratni vladajoči stranki v veliki meri zakrivil cerkveni razkol. Z molitvijo, s študijem zgodovine in modernega duševnega orožja je pripravljal sredstva proti cezaropapizmu, ako bi se hotel ukoreniniti med katoličani v Jugoslaviji.
Le najbolj blage duše so zmožne tako resnične p>ostrežljivosti in ljubeznivosti, kakor naš Pavle. Mimogrede je zvedel, kdaj potuje kak cirilometodaš, pa je potrkal eno uro pred odhodom vlaka in vzel najtežji kovčeg. Kot praktičen duh je znal najti mesto v vlaku, če : je bil še tako prenapolnjen. Često se je sam ponudil komu za uslugo, za katero marsikdo ne bi upal prositi niti svoje mame. Nikdar pa ni vedela njegova de«nica, kaj je delala njegova levica. Če so nas obiskali tovariši iz drugih krajev in so bile naše katakombe v Kosovski 37 prenapolnjene, tedaj smo poklicali Pavla. Kadar smo cirilomctodaši obhajali velike praznike v našem tako dragem podzemeljskem društvenem prostoru v Kosovski 37, tedaj kljub redni potici gospe dr. Ježeve in božičnemu darilu ali velikonočnemu »žegnu« gospe Šumanove mame ni bilo dobrega razpoloženja, dokler nas ni obiskal Pavel, ki nam je takrat navadno kuhal čaj in nas zabaval s svojimi duhovitimi šalami.
Ta mehki in nežni Pavle je postal odločen in neizprosen, kadar je šlo za zmago Kri-atovih načel. Ako je to trma, da kdo ne da nikomur nezaslužene hvale ln mu dosledno ; vedno siava božja doioča pravec njegovega delovanja, potem ie bil naš Pavle trmast v
najboljšem smislu te besede. Ko se je zdelo, da zavoljo posvečenja g. nadškofa o. Rodiča ne bomo mogli praznovati Dijaškega dne na praznik Brezmadežne 1. 1924., takrat se je Pavle odločno zavzel za proslavo in pridobil za to tudi našega visokega zaščitnika. V ravnokar dovršeni dvorani, daru sv. očeta, se je zbralo več vernega občinstva ko pri posvetitvi. Prvi dan so do zadnjega kotička napolnili dvorano sami pravoslavni Srbi, drugi dan pa katoličani. Pri akademiji jc govoril Pavle. Ni dokazoval dogme o brezmadežnem spočetju, kakor je imel nalogo in sestavljen govor. Bal se je, da bi s tem prepad med pravoslavnimi in katoliki še povečal, mesto zmanjšal. Zato se je en dan pred proslavo posvetoval s svojimi najožjimi tovariši in sestavil krasen govor o Materi cerkvene edinosti. Menda še nikdo ni govoril pravoslavnim tako iz srca, kakor on, ko je dokazoval potrebo, da bomo vsi eno v eni Cerkvi. Ko so se nam pravoslavni prisrčno zahvaljevali za povabilo na našo »slavo« in sc priporočali za prihodnje leto, smo šele spoznali, kako bi izgubili zaupanje pri pravoslavnih, ako sploh ne bi proslavili svoje »slave«, ali pa bi jo prestavili, kar je po srbskih pojmih nemogoče.
Sijajno se je izkazal Pavle v dobi, ko so težke izkušnje zadele cirilometodaše v Belgradu. Takrat sva katerikrat blodila po blatnih predmestnih ozkih ulicah, kjer v nizkih kočah kraljujejo beda in najnovejša pariška moda, šminka in Venera, brezdelje in obup, kletev in karte. Niso bile njemu nevarne te
j ulice. Prestal je preizkušnje, ki bi jim pod-I legel morda celo svetnik, a njega se ni prijel niti prah grešne zemlje. Ostal je čist in svet, kakor je bil pri krstu. Kot najvažnejši plod tistih ncizvestnih dni je dozorel v njem na teh ulicah načrt podobne organizacije, kakor so Kolumbovi vitezi v Ameriki.samo da sc je ta organizacija še izpopolnila, ko je pognala svoje korenine v Jugoslaviji in pri severnih Slovanih.
Ko smo se zopet mogli svobodno shajati, je Pavle zatrjeval, da je našemu mlademu pokretu treba mnogo velikih žrtev, ki j bodo priklicale na naše delo roso božje milosti. Toda kje vzeti mnogo žrtev, ko nas je bilo malo? Ali so vse naše dnevne žrtve odtehtale naše napake in pregrehe? Vedeli smo, da mora biti žrtev tako velika, kakor je življenje. Naš mladi pokret je za svoj napredek zahteval tako čisto in sveto življenje, kakor jc bilo Pavlovo, ker le to je moglo mnogo odtehtati.
A Pavle je bil prevelik, da bi mu bilo dano videti uspehe svojega dela. Oral in se-jal je Pavle vedno. Takrat, ko je svoja čuv-stva polagal v glasove violine pred odlično družbo; ko je bil med vernimi pravoslavnimi dijaki; ko je bil gost pravoslavnih samostanov; ko je med srbskim kmetom proučeval njegove razmere; ko je nepismenim srbskim delavcem pisal pisma in denarne nakaznice , za njihove svojce v srcu Srbije in kršni Liki; ko smo bili med 60 gosti najbolj dobrodošli na »slavi«- pri naši dobri in blagi srbski članici medicinki Sidi: ko je poiiljal poročila in
načrte Cirilmetodijski ligi v Pragi; ko je bil resen ali se je šalil; ko je predaval, naredil skromno opombo ali pa razjasnjeval tovarišu, vedno je oral in sejal. Zato je odšel od nas kakor Mojzes od svojega ljudstva, preden ga je pripeljal v obljubljeno deželo, kakor Cankar in dr. Krek ob prihodu Jugoslavije, kakor dr. Mahnič ob zori močnega katoliškega gibanja na Hrvatskem. Odšel je, a mi nimamo človeka, ki bi ga postavili na njngovo mesto. Kdo bo šel zdaj po blagoslov k svetemu očetu, ki mu je vznikla cirilomctodijska ideja ravno tako iz globoke življenjske potrebe in se tako ozko spojila z njegovo osebo, kakor Pavlu? Kako se naj seda) uresničijo naše sanje, da bi gledali v oči nam tako dragemu cirilometodijskemu papežu Piju XI.? Trdno je verjel, da se bodo takrat v trenutku razblinile vse tiste neštete ovire, ki so mu onemogočale, da bi v svečeniški obleki stopil kot ponižno jagnje k oltarju večne Ljubezni, ki je razsvetljevala vso njegovo mladost.
Kdo bo tolažil njegovo go. mamo, to makabejsko mater, ki ji je smrt ugrabila edino devetnajstletno hčer in je svojega ponesrečenega Ivota, letalskega poročnika, žrtvovala pred dvema meseccma domovini, a edinega še preostalega sina Pavla Bogu in cirilometodijskemu pokretu? Kaj naj damo njegovemu g. očetu mesto najljubšega sina?
Noben umetnik ne more Pavlu izklesati dostojnega spomenika. Mi, bratje in sestre, mu ga lahko postavimo, trajnejšega od brona: Pojdimo za niiml
>SLUVi£NEC«, dne 2. septembra 1920.
Stran 5.
skromni sobici tako nesrečno, da se je težko poškodoval na nogi in so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
O Zlom obeh nog. Ponesrečila se je v svojem stanovanju v Križevniški ulici št. 7, žena skladiščnega delavca 61 letna Antonija Finkova. Padla je namreč tako nesrečno čez prag, da si je zlomila obe nogi in so jo prepeljali z rešilnim vozom v bolnioo.
O Opekline z lugom. V stanovanju inž. Juvana na Rimski cesti št 9 se je ponesrečila služkinja Helena Jakličeva. Pri pranju in kuhanju perila jo je oškropila vrela voda z lugom po prsih, vratu in po obeh rokah in sicer tako močno, da so jo tudi morali prepeljati v fcolnioo.
O Iz veže »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« na Miklošičevi cesti nasproti eodne palače je bilo ukradeno zidarskemu polirju Ivanu Erjavcu kolo znamke >Eska«, črno pleskano, vredno še 1500 Din. Tam imajo sicer v veži poseben prostor s pripravljenimi stojali za kolesa, vendar pa kakor kaže ta slučaj, to še vedno ni dosti, kajti kolesarski tatovi so zelo prefrigani in urni. Pripetilo se je že tudi več slučajev, da je pobasal tat zaklenjeno kolo, ga nesel v sosednjo vežo, kjer je razbil ključavnico in se odpeljal.
O Tat v hlevu. Iz hleva prevoznika Ran-ringerja na Masarykovi cesti je ukradel na videz znan postopač, ki se rad potika po ljubljanskih hlevih, hlapcu Leopoldu Tomanu uro e verižico v vrednosti 300 Din. — Prijavljenih je še več manjših hlevskih tatvin, ki se redno ponavljajo, tako da imamo, kakor kaže, v Ljubljani poleg vlomilskih in tatinskih družb novo družbo hlevskih tatov, ki se potika po dnevi po okolici, obiskuje tudi ljubljanska kopališča, po noči pa stika po raznih hlevih in krade še ubogim hlapcem.
0 Ukraden >primož«. Iz nezakljenjene kleti branjevca Štefana Nemeta v Grabljev-čevi ulici je ukradel neznan lopov pet do šest kilogramov težkega prLmoža, katerega mu je posodil trgovec Sušnik za krivljenje železa, katero rabi za svojo stavbo.
O Pretep na travniku. Na nekem travniku ob »Cesti dveh cesarjev« sta se sprla delavca Vahtič in šibenik. Pravijo, da sta bila oba precej vinjena. Med prepirom je naskočil Vahtič tovariša Šibenika in ga je začel obdelavati s pestmi. Ta pa je od skočil in je nastavil proti napadalcu železne vile. Vahtič pa se je zopet zaletel vanj in se j^ pri tem pošteno nabodel v levo roko, tako da bo zadnjo besedo o tem spregovorilo sodišče.
O Hud izvošček. Neki neznan izvošček je pripeljal v smeri od Device Marije v Polju nekega Bolteta. V Vodmatu se je izvošček ustavil in zahteval od Bolteta 30 Din. Ker mu je pa ta ugovarjal, da se nista nič zmenila za plačilo in da ga je zastonj povabil na voz, je izvoščeka to tako ujezilo, da ga je pograbil, treščil ob tla in ga pošteno pretepel. Nato pa se je vsedel zopet na voz in je odpeljal proti Ljubljani.
O Ljubljanski trg prehaja sedaj že v visoko jesensko sezono, ko bodo polagoma vsi sadeži in pridelki dozoreli in godni za prodajo. Na pestrem sadnem in cvetličnem trgu je bilo včeraj izredno dosti domačih uvoženih sadežev. Bosanci so pripeljali na trg znamenite bosanske slive in češplje, Banačani hru-ike, jabolka, papriko in grozdje, pa tudi Sla-vonci in Štajerci so poslali lepo sadje in grozdje. Vsled lepe izbire in bogate zaloge različnega sadja so tudi cene nekaj padle. Poleg domačega in uvoženega sadja je bilo na trgu najrazličnejše zelenjave za juho in pri-kuho, solate v glavicah in glavnate, zelja belega in rdečega, korenja, repe, kolerab, jedilnih buč in krompirja, katerega so največ pripeljali Gorenjci, lci so ga prodajali po 1 do 1.25 Din. Letos je krompir jako lep in pridelek bo bogat, tako, da bi se cene lahko še nekoliko znižale, kar se nam tudi obeta. Podražila pa so se sedaj jajca, kar se v tem času dogaja redno vsako leto in zahtevajo prodajalci za par po 2.75 Din. — Tudi škofje-ločani so pripeljali včeraj na trg izredno lepe kumare, l atere so prodajali po 0.75—1 Din komad. In po tej ceni so jih res tudi veliko razprodali. Tudi domače perutnine, domačih zajcev je bilo dosti na trgu. Posebno lep pa jo bil cvetlični trg pred Jubilejnim mostom nasproti »Jugoslovanske tiskarne«, kjer je bilo do zadnjega prostorčka vse v cvetju in zelenju. Domači vrtnarji so razstavili kot običajno svoje cvetje na obeh straneh Vodnikovega spomenika, tu pa so razstavili različno poljsko, gozdno in planinsko cvetje in zelenje okoličani, ki so prišli po več ur daleč v mesto. Posebno lepo planinsko cvetje so pripeljali iz Kamniških in gorenjskih planin.
K PLATNENI OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški
99'
Otroški
Ženski 65'
49"-
Ljubljanska univerza.
Te dni je izdala ljubljanska univerza seznam predavanj za zimski semester 1926-27. Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra t. 1. In-skripcijski rok se v zimskem semestru ne bo podaljšal. Naknadno vpisovauje se bo dovoljevalo le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Seznam navaja med drugim tudi akademične oblasti za studijsko leto 1926-27. Rektor je profesor teološke fakultete dr. Franc Luk man, prorektor dr. Leonid Pitamic, dekan filozofske fakultete prof. dr. Franc Ramovš, prodekan prof. dr. Nikola Radojčič, dekan juridične fakultete prof. dr. Gojmir Krek, prodekan prof. dr. Metod Dolenc, dekan medicinske fakultete prof. dr. Alfred Š e r k o, prodekan prof. dr. Ivan Plečnik, dekan tehniške fakultete prof. inž. Josip Kropač, prodekan prof. dr. inž. Milan Vidmar, dekan teološke fakultete prof. dr. Aleš U š e n i č n i k, prodekan prof. dr. Lambert E h r 1 i c h.
V statusu univerzitetnih profesorjev odnosno predavateljev so se izvršile nekatere izpremembe. Izredni profesor Aleksander Maklacov iz Prage predava kazensko pravo s posebnim ozirom na kriminalno politiko, docent dr. Albin S e 1 i š k a r bo predaval na fiziološkem institutu prof. dr. E. Kanskega, izredni profesor Vasilij N1 k i t i n iz Poljske je prideljen stolici za mineralogijo. Odšel je s tehnične fakultete prof. inž. Josip H u m -m e 1 v Prago.
Statistika frekvence v poletnem semestru 1925-26 navaja, da je bilo na vseh fakultetah 1161 slušateljev, od 1133 rednih in 28 izrednih, dalje 77 rednih in 15 izrednih slušateljic. Filozofska fakulteta je imela 216 rednih (47 slušateljic) in 16 izrednih (11 slušateljic), juri-dična 297 rednih (15 slušateljic) in 4 izredne, medicinska 64 rednih (7 slušateljic), tehnična 462 rednih (8 slušateljic) in 5 izrednih, teološka fakulteta 94 rednih in 3 izredne slušatelje.
Čevljarski tečai in razstava na IV. m. osnovi šoli v Ljubljani.
Pod vodstvom g. Steinmanna, čevljarskega mojstra in strokovn. učitelja za čevljarstvo se je vršil 7 tedenski tečaj za prikrojevanjo čevljarskih izdelkov, katerega je obiskovalo 12 fievlj. pomočnikov.
Tvarinoznanstvo, anatomija noge in prikrojevanjo je poučeval g. Steinmann; kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo pa strok, učitelj Fakin. Tečaj se je vršil od 20. julija do 29. avgusta v času 5—8. ure zvečer. Vsi obiskovalci so tečaj pridno in skrbno obiskovali ter z veliko vnemo sledili predavanjem. Vsakdo je napravil čez 50 vzorcev, ki kažejo postopek od lažjega k težjemu; izdelali so mnogo lepih strokovnih risb in cele serije vzorcev. Kalkulacije so temeljito obdelali; knjigovodstvo pa predelali teoretično in praktično z enomesečnim poslovanjem, iz spisja so pa predelali najpotrebnejšo snov.
Tečaj se je nepričakovano lepo zaključil v nedeljo dne 29. avgusla z razstavo vseh izdelkov. Vsa razstava, ki je bila odprta od 8—13. ure, je bila zelo lično in okusno prirejena. — Posetnikov razstave je bilo z ozirom na tako majhno reklamo prav mnogo; a vsi so se o njej pohvalno in laskavo izražali.
Ob 12. uri so se tečajniki s predavatelji slikali, potem pa so se zbrali v razstavnem prostoru, kjer je g. Fakin poudarjal v svojem govoru, da je zelo razveseljivo, da obrtniki hrepene in žele višje ter temeljite strokovne naobrazbe in obenem konštatiral, da je čevljarska obrt, posebno v zadnjih letih napredovala do lepe umetnosti, ki krasi izložbe po prodajalnah ter noge dam in gospodov. Šolski upravitelj g. Škulj je navduševal udeležence s priporočilom, naj poneso pridobljeno znanje med druge svoje tovariše — v maso. Predsednik čevljarske zadruge g. Oblak je čestital predavateljema, posebno g. Steinmannu na tolikem uspehu. Pohvalil je tečajnike, da so se tako vztrajno udeleževali predavanj in žrtvovali prosti večerni čas, ki se jim bo bogato obrestoval. Voditelj tečaja g. Steinmann je imel lep zaključni govor, v katerem je poudarjal svoj program za napredek in povzdigo stanu. — Končno se je oglasil udeleženec tečaja čevljarski pomočnik g. Kristan, ki se je v irnenu vseh tečajnikov v lepo izbranih besedah prisrčno zahvalil obema predavateljema za njihov trud in požrtvovalnost ter jima v znak hvaležnega priznanja vsakemu izročil krasno darilo.
Marffoor
n Bivši predsednik mariborskega sodnega senata umrl. V Gra-u je umrl na zastrup-Ijenju krvi dr. Alfred Amschl, bivši predsednik mariborskega sodnega senata in vodja državnega pravdništva. Amschl, je živel v Grazu v pokoju, je hotel vstopiti v tramvajski voz. Pri vstopu mu je spodrsnilo, padel je na zobe, si jih izbil ter si zastrupil kri. Pokojnik je bil v sredo dopoldne prepeljan lz Graza v Maribor. Iz Maribora je odpremil krsto mariborski pogrebni zavod v Ptuj, kjei se bo vršil pogreb v četrtek ob drugi uri popoldne.
□ 20 letnico mašništvn je obhajal mariborski kanonik g. dr. Maks Vraber preteklo nedeljo v svojem domačem kraju v Kapeli v i Dravski dolini. Jubileja se je veselila poseb- , no še njegova blaga mati in ostali sorodniki, ! ki požrtvovalno šolajo še dva dijaka, katerih eden je letos z odliko dokončal mariborsko gimnazijo. Rojaki so svojemu domačinu g. kanoniku priredili pomenljivo slovesnost že na
Namakaj z »Žensko hvalo" — peri z »Jelenjim milom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHICHTOV NAČIN PRANJA
predvečer in na nedeljo. K jubileju g. kanoniku tudi mi iskreno častitamol
□	Šestdesetletmica. Mariborski dimnikarski mojster g. Josip Raček je Blavil 1. septembra v krogu svoje družine 60 letnico. Našemu vrlemu somišljeniku in uglednemu članu Kat. mojstrskega društva k jubileju iskreno častitamol
□	Filmovanje Maribora napreduje. G.
Roglič je snemal pretekli torek življenje na Grajskem trgu in palačo Narodnega doma. Film Maribora se je že precej podaljšal in je upati, da bo lahko reprezentativno kazal sve-tu naše mesto.
□	Preložitov razstave. Razstave mariborskih umetnikov gg. Cotiča, Kosa, Mežana in Pirnata je vsled tenhičnih razlogov preložena na 24. oktober.
□	Dva najbolj delnvna občinska sveta in župana v Mariboru. Po javnih delih in sejnih zapiskih ugotovljeno, sta bila v Mariboru najbolj delavna občinska sveta pod županoma Aleksandrom Nagy in dr. J. Leskovarjem. G. Nagy je bil sam arhitekt in denarno v tako srečnem položaju, da se je lahko posvetil županskim poslom z vsemi močmi. Pod Na-gyjem so se regulirale mestne ulice, se je mesto razširilo in pozidalo zelo veliko novih hiš. Nagyjeva zasluga so tudi parki in drugi drevoredi. Prikupljivo in snažno lice je dal Mariboru g. Nagy. — Stavbena mestna podjetnost, poprava cest, nabava modernih mestnih potrebščin se je vzbudila iz dremanja in spanja še le pod drugim slovenskim g. županom dr. Leskovarjem. Z obče koristnimi in javno vidnimi deli ter modernimi napravami se kaže umnost župana in podjetnost občinskega sveta, ne pa v frazah, kakor se je t6 delalo in še dela danes od strani rdečih generalov, ki so že tudi enkrat županovali v Mariboru, a ustvarili pa za mesto nič vidnega in koristnega!
□	Petindvajsetlehvca mestnega vodovoda. Decembra meseca letošnjega leta bo izpolnienih 25 let. ko je bil otvorjen in predan javnosti v uporabo mestni vodovod. Vodovod je bil dogotovljen pod zelo delavnim mariborskim županom g. Aleksandrom Nagy. Vodovodna poslopja na Teznu in stroje je dobavila dunajska tvrdka Franc Ks. Komarek, cevi pa tvrdka Rumpl na Dunaju. Stroje je prišel tedaj kot prvi monter po Komareku postavljat dosedanji vodja vodovoda g. Vogler. Žuoan Nagy je pregovoril ob tej priliki Vog-lerja, da je vstopil v mestno službo pri vodovodu. kalero vrši na občno zadovoljnost že celih 25 let. Treba namreč pomisliti, da stroji v vodovodu niso odrekli od začetka do danes niti za par ur ne. Da je bilo delovanje vseh vodovodnih naprav brezhibno 25 let, gre zasluga in pohvala umnemu in požrtvovalnemu vodii g. Voglerju. Mestno občino opozarjamo na 25 letni jubilej vodovoda, ki je najvažnejša naprava za Maribor.
□	čebelorcia v Mariboru in okolici. Čebelarji po mariborskih vilah in iz okolice se zelo pritožirejo radi katastrofe, ki grozi če-beloreji. Noči in jutra so namreč v Mariboru in okolici tako mrzla, da se upajo čebele še le krog poldne na pašo in sicer imajo sedaj še edino aid;n cvet. Čebelarji že dolgo časa polagajo sladkor in vsled te umetne prehrane čebele bolehajo na prebavilih in poginjajo. Tei bolezni se je pridružil še črv, ki preganja te živalice iz panjev in je resna nevarnost, da bodo čebelarji krog Maribora prihodnjo pomlad brez čebel.
□	Nova prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo prosilcem sledeča stanovanja. i. Pragersko št. 47. priti. 1 soba in kuhinja od stranke Franca Kac. 2. Dajnkova ul. št. 8, baraka VIII a) »oba s štedilnikom od stranke Rudolfa Pišec. 3. Smetanova ulica štev. 46 II 1 soba in kuhinja od stranke Franca Mascher. 4. Trubarjeva ulica štev. 0 I. 1 soba, kuhinja in pritlkline od stranke Antona Jerič. 5. Linhartova ulica štev. 12, pritličje. 1 soba in kuhinja od stranke Tvan Sa-pnč. (V kuhinji se nahaja premakljivi štedilnik, kateri je last Ivana Sapača). Prošnje je vložiti najkasneje do četrtka dne 2. sept
□	Izlet v Pekre se priporoča v nedeljo 5. septembra v gostilno Hartman, kjer se vrši dobrodelna prireditev za revne učence. Gledališka prrdstavn, drča in druse zabave.
□	Teflonski izkaz o nal«:*lHv!h boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 22. av-
gusta do 31. avgusta. Šen ostalo 1, škrlatinka ostalo 6, nova 2 slučaja.
□	Seja gerentskega sosveta pri okrajnem zastopu v Mariboru se vrši danes zvečer ob 6. uri v prostorih okrajnega zastopa.
□	Dirkalno društvo v Mariboru priredi dne 5. in 8. septembra dirkalno tekmo. Podrobnejše je razvidno s plakatov.
Mestni uradi v Mariboru.
Kakor smo že .poročali, poteče med mariborsko mestno občino in finančnim ravnateljstvom najemninska pogodba glede mestne hiše na Slomškovem trgu 1. januarja 1917. Veliko županstvo pogodbe ni podaljšalo, ampak se slrinja z odpovedjo. Finančno ravnateljstvo se bo preselilo v hišo velikega županstva na oglu Krekove in Gosposke ulice. Iz te bivše Kokoschineggove hiše se morajo izseliti prvotne stranke. Z-izselitvijo davčnega ravnateljstva bo dobila mestna občina prostih 30 sob, ki ji bodo zelo dobro došle za naselitev raznih uradov, ki so sedaj raztreseni po tujih hišah, za katere je treba plačevati drago najemnino. Na Slomškov trg bi prišli po novem letu tile uradi: mostno knjigovodstvo, tržno nadzorništvo, vojaški urad, stavbeni urad in mestni fizikat. 15. septembra se sirer preselita stavbeni urad in fizikat v novo mestno hišo v Frančiškanski ulici, a se bosta od tamkaj preselila na Slomškov trg in se bo uporabila nova hiša v stanovanjske svrhe. Ako bo šlo po sreči, bo imela mestna občina po novem letu vse urade skupaj in v lastni hiši.
© Otvoritev trgovine v lastni hiši. Trgovec
Martin Vrabl je otvoril dne 1. septembra trgovino s pleteninami in manulakturo v svoji lastni hiši ob mostu čez Grajeno. Podjetnemu trgovcu domačinu želimo tudi na tem meslu obilo uspeha I
© Poroka. Dne 22. avgusta sta se poročila v Ptuju g. Viljem Zemljič, oskrbnik ILintzejovega posestva, in gdč Marija Munda .
© Avto, ki vozi iz Maribora v Ptuj in obratno, bo odsedaj vozil tudi ob nedeljah, če bo dovolj potnikov.
© Tri novo hišo. Hiše pri okrajnem glavarstvu so že pod streho. V prvo se je že vselil g. trgovec Vrabl. Tudi gradba drugih dveh napreduje.
© V minoritskem samostanu popravljajo staro stavbo. V vogel so vzidali ludi spominsko ploščo iz 1. 1018., ki nosi reliefa župnijskih zaščitnikov sv. Petra in Pavla. Deško semenišče so prenovili in povečali. Predstojništvo je nabavilo obilo lepih fizikalnih aparatov in radio za svoje gojence.
TrTbovlje
MEŠČANSKA ŠOLA.
V torek se je mudila deputacija iz Trbovelj pri g. dr. Lončarju v Ljubljani radi meščanska šole. Njih namen je bil, da izprosijo pri šefu prosvetnega oddelka, da bi se že letos otvorila meščanska šola, katera je bila že leta 1921. dovoljena in za katero je tudi potrebni denar na razpolago. Odgovor deputariji je bil isti kot že poprej drugim gospodom, ki so tudi posredovali za meščansko šolo, namreč, da je cela zadeva v Belgradu pri ministrstvu za prosveto. V kratkem se bo v Ljubljano podala še druga deputacija, da še na višjem mestu zaprosi za takojšno otvoritev te pre-j potrebne šole. Saj so Trbovlje druga največja ob-; čina v Sloveniji, pa nima razun osnovnih nobeno l druge šole. V torkovi deputaciji so se nahajali gg. | gerent Vodušek, Cestnik, Berger in Zupančič.
Proinomba posestvi. Od g. Orešnika Iva-j na je kupil g. Dolinšek Josip, rudniški obratovod-ja v Golubovcu na Hrvatskem, hišo s celim inventarjem, ki obstoji iz strojev Za zalogo piva, konj, vozov itd. G. Orešnika je zadel s smrtjo edinega sina težek udarec, ker mu je bil edina pomoč pri gospodarstvu, in jo radi tega zalogo prodal.
Začetek poduka na gospodinjski šoli. Danes dne 1. septembra se je pričelo podučevati na gospodinjski šoli. Učenk so je večje število priglasilo in se še sprejemajo.
Prašno ceste. Kdor se hoče navžiti prahu, naj pride v Trbovlje in potuje peš proti cerkvi. Številni avtomobili in drugi vozovi delajo take oblake prahu, da ne vidiš iz njega in če boš prišel do cerkve, si bel kot mlinar. Zn zdravje bo ta prašina že menda koristna, ker se do danes še ni-kdo ni zganil, da bi se nabavil malenkosten sod, iz katerega hi so lahko s primerno napravo zjutraj in zvečer škropilo. Hidranti so tudi ob cesti in tO bi stalo zelo malo. Pa saj ni denarja za take koristne stvari, medtem ko so je na drugo kraje denar ponujal.
Hrastnik.
Šolsko zadevo. Vsled plaza, ki vleče nad ftent-
jurčevo gostilno, je resna nevarnost za deško osnovno šolo. Pretekli petek se je vršil komisijonelni ogled na licu mesta. Ugotovil je, da plaz lahko uniči šolo ob prvem večjem nalivu. — Med počitnicami so n« dekliški Soli v bivšem šolskem vrtcu vdelali nova okna in nalo so vso šolo preplrskali in poslikali. Službo šolskega sluge je prevzela gdč. Miri Dolinšek. V soboto bo na Dolu Šolska maJa. nakar se prituie začetek pouka.
Slovenska krajina
Ustanovni občni zbor. V nedeljo popoldne Je bila ustanovljena v Črensovcih »Agrarna zadruga* za Prekmurje. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo do 250 mož iz vseh okoliških občin. Zbor je otvoril g. Klekl, ki je na kratko orisal potek ponesrečene razprodaje veleposestniške zemlje ter razložil pomen zadruge. Vsi prisotni so b odobravanjem sledili njegovim izvajanjem. Po sprejetju pravil se je volil prvi odbor. Predsedstvo načelstva je na željo vseh prisotnih sprejel g. Klekl, za predsednika nadzorstva pa je bil izvoljen g. Jerič, urednik »Novin«. Člane obeh odborov pa so volili prisotni iz svoje srede. O namenu in pomenu »Agrarne zadruge« spregovorimo ob drugi priliki.
Odhod v Rim. Včeraj popoldne sta se odpeljala poslanec g. Klekl in urednik »Novinc g. Ivan Jerič, da se pridružita orlovskim romarjem v Rim. Ta dva sta najbrž edina iz Prekmurja, ki poromata ob tej priliki v Rim; prepričanj pa smo, da v svojo molitev vključita celo Prekmurje.
Vrhnika
Godbeno društvo priredi v soboto zvečer ob 9 bakljado po trgu s celokupno godbo pod vodstvom kapelnika. V nedeljo ob 11 dopoldne pa bo koncert na križpotju pred pošto. Ob 3 popoldne se bo vršila veselica na vrtu g. Turšiča (preje Kos) z bogatim srečolovom, ki vsebuje nad 1000 dobitkov, in novostjo — telefonom itd. Zvečer v mraku se prižge umeteljni ogenj. Pri veselici sodeluje lastna godba, ki se je v kratkem času svojega obstoja naučila okoli 15 komadov. Vstopnina k veselici je prosta, zato je upati, da bo vrhniško občinstvo prišlo v obilnem številu, da pokupi srečke in tako pripomore društvu, ki bo občini le v korist in čast, poplačati stroške za nabavo novih inštrumentov*
Sportuo društvo Nauportus se je osnovalo pred kratkim. Gojilo bo predvsem kolesarski šport, ki je po vseh večjih krajih zelo razvit. Svojo prvo prireditev ima to društvo o priliki gorske dirke za prvenstvo Slovenije na progi Vrhnika—Logatec koncem septembra t. 1., zato se vabijo vsi prijatelji tega športa, da se priglasijo vsaj do 7. septembra za tekmovanje ali pa kot člani v avtomehanični delavnici g. Avgusta Kogoja na Vrhniki, ali pa pri gg. odbornikih Jos. Grom, Franju Malavašič in pri Janku Šinkovcu.
Svetogorski romarji z Vrhnike se odpeljejo s postaje Verd v soboto -zjutraj ob 7.
Pretep. V noči od sobote ua nedeljo so se spoprijeli vaški fantje zaradi neke malenkosti. Pri tem so težko poškodovali Janeza Štirna, ki ima baje prebito lobanjo. Poklicali so tukajšnjega zdravnika g. dr. Šabeca, ki ga je obvezal. Ker je bila nevarnost, da izdihne, so poklicali tudi duhovnika, ki mu je podelil sv. poslednje olje. — Kdo ima pri tem prepiru in pretepu prav, bo končno odločalo sodišče.
Vrhniška orlovska srenja Ima v nedeljo dne 12. t. m. prireditev v Bevkah, ob kateri priliki ustanove Bevčani svojega Orla.
Vojaški nabori so se vršili pri nas dne 28. t. m. za mladeniče iz občin Log, Št. Jošt, Horjul in Borovnica, dne 30. pa za vrhniško občino. Velika večina nabornikov je prišla točno in v treznem stanju pred komisijo, bilo je pa ludi nekaj zga-garjev med njimi, ki so kričali -aufr in »taublih«.
Pevski koncert novoustanovljenega društva sv. Cecilije se bo vršil v nedeljo dne 19. septembra popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu, ki se v kratkem priobči, so zanimive skladbe naših najboljših skladateljev. Ljubitelje lepega petja že sedaj opozarjamo na ta koncert. Obenem pa prosimo sorodna nam društva, da tega dne ne prirede »likake veselice.
Kamnik
Slovo. Po dolgoletnem službovanju v Kamniku nas zapušča g. kaplan Ivan Primar, da odide na svoje novo mesto kot beneficijat v Šmartno pri Litiji. Ni bila ravno lahka njegova služba pri nas: šola, spovednica, Marijina družba in (dokler ga ni ovirala bolezen na očeh) društvo in Orel ter humanitarne organizacije, vse to mu je ležalo na ramenih in ga z ogromno težo tiščalo k tlom, da je komaj zmagoval. Znan je bil naš g. kaplan kot dober socijolog in mnoge njegove pridige in prosvetni govori so pričali, da mu je ta veda zrastla v srce in da so delavci v Zagorju, kjer je služil g. kaplan poprej, res lahko žalovali za njim. Na novem mestu mu želimo obilo sreče, posebno pa, da se okrepi od svoje bolezni in okreva za nadalj-no delo med narodom. Božji blagoslov z njim na pot!
Kamniška podružnica SDZ je zelo marljiva in pridna. V nedeljo dne 22. avgusta je priredila v Selih v Tuhinjski dolini igro »Scapinove zvijače«. Zadnjo nedeljo pa je isto ponovila v Domžalah in dodala še Schonherrjevo »Tragedijo treh src«. Posebno ljudje na deželi so dijaštvu zelo hvaležni za predstave in obiske, zato naj naši vrli dijaki le vztrajno nadaljujejo svoje delo.
Birmovanje bo ta mesec v naši dekaniji. Fa-re se že pripravljajo za slovesnost, pevski zbori vadijo, otroci iščejo botric in botrov. Da bi le vreme ostalo lepo, da bo slovesnost povsod tem sijaj-nejša!
Nesreča pri streljanju. V nedeljo je bilo ze-gnanje v Nevljah. Streljali so tudi s topičem in sicer dva, ki znata dobro ravnati ž njim. Pa vam prinese nos zraven 17 leten fante, učenec pri tvrdki Fajdiga in Kregar v Kamniku in išče toliko časa, da stakne: odtrgalo mu je dva prsta na roki in obraz mu je občutno poškodovalo. Da si vendar otroci ne dado nikdar dopovedati, da je zanje bez-gova puša, ne pa smodnik! Odrastli, pazite nanje!
Jesenice
Stavbeno gibanje ni bilo v letošnjem poletju nič kaj živahno. Ako izvzamemo nekaj popravil oz. dvignjenih biš za eno ali le »pol« nadstropja, kar so delavci sami izvršili v prostih urah, se ni razen hiše g. Klinarja prav nič novega postavilo. Ta hišica je sama na sebi sicer prav lična, toda prav nič se ne poda poleg ogromnega šolskega poslopja. Kar izginja pred to veličastno stavbo. V prihodnje naj bi se ravnalo po regulacijskem načrtu. — Gospod Meznarič postavlja pred kolodvorom novo brivmeo, ki bo prav lična, kakor vse kaže, dasi le lesena. Urejena pa bo baje prav na modern način z razr nimi električnimi napravami. Vendar pa se nam zdi vredno pripomniti, da bi stavba bila vseeno dovršena do hladnejše sezije, četudi bi se delo v nedeljo opustilo. To zelo moti na najprometnejšem kraju Jesenic in padla je marsikaka opazka na ta račun. — Tudi tovarna je morala prav brez vsake potrebe na nedeljo otavo kositi, dasi so bili ves teden pred nedeljo lepi dnevi. Čemu dražiti nedeljo spoštujoče prebivalstvo?
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliža. -Kupujte srečke I
Dopisi
GLAS IZ BREZNICE.
Nobena fara, niti Ljubljana sama, nima tolike nravice potrkati na srca ln denarnice vseh Slovencev, kakor fara BTeznica, ko si zida prosvetni dom. Toliko prosvetnih delavcev namreč ni dala Slovencem nobena druga: Janše, Prešerna, Copa, Krizostoma Zupane, Svetine, Finžgarja in najmlajšega: Jalna. — Stotine duhovnikov je vzredila, katerih mnogi so debli na Koroškem in v Istri naravnost apostolsko.
Otroci hrezniški so nadarjeni, živi, vljudni; toda faTa je izpostavljena od treh strani slabim vplivom. Odraščajoči morajo imeti dostojen prosvetni dom, če naj se ne razgube in pogube po raznih društvih in dražbah, ki so le organizirano pitje in ples. Saj ne zidajo palače, le dvorano in nekaj stranskih prostorov, vendar bo pripravno in čedno, in če se posreči loterija, bo obenem skupen spomenik vsem znamenitim Brezni čanom.
Pa bodo morali, toliko jih je, slovstveni in kulturni zgodovinarji narediti izbiro in razpored slavljencev — in umetniki bodo na-prošeni za svet in pomoč, kako naj se v slikah, nap!sih ali kako drugače na novem Domu in v dvorani ustvari skupni spomenik vsem znamenitim domačinom: v spodbudo novim rodovom.
Dozdaj imata namreč spomenik samo škof Pogačar v cerkvi in on in Prešern plošči na roistnih hišah v Vrbi.
Zato ne vračajte srečk; če tudi v nedeljo 5. septembra ne bomo vsi zadeli, bomo pa pomagali dobri fari in počastili spomin slavnih mož Prešerna, Copa itd. itd. in rešili g. Vinka prevelikih skrbi za Dom, da ga ta skrb ne potare in bo ostal čil in neumoren kulturni delavec še mnoga leta.	A.
KRALJ IN KRALJICA NA BREZJAH.
Majhna nezgoda avtomobila.
V pt^ek 27. t. m. sta se peljala skozi Brezje Nj. Vel. kralj in kraljica. Iloteia sta priti po stari cesti zepot na glavno, a sta ua polju zašla v smeri proti Otočam in sta se peljala po onem strmem klancu navzdol, kjer pelje pešpot na Otoče, oz. če gremo iz Otoč, torej po oni poti, ki se odcepi od glavne ceste in se začne s stopnicami in ki je vsakemu, ki je kdaj hodil na Brezje, dobro znana. Ker se pa ta pot nekako v sredi zoži, avto ni mogel naprej in tako je morala kraljica zaviti nekoliko bolj na desno, torej na ono stransko pot od prve. Obe pa se kmalu nato združita. Vendar pa je stranska toliko bolj nevarna, ker ob nji p^a svet zelo strmo navzdol, široka pa je ravno za širino avtomobila. Poleg tega je bila proti koncu zagrajena s kolom in tako se je moral kraljevi avto ustaviti in ni mogel ne naprej ne nazaj. Ko je to videl neki mož, ki je v bližini kopal gramoz, je hotel izruvati kol, da bi avto mogel naprej. Ker pa sam ni nič opravil, je moral iti po orodje in še enega fanta, da sta tako mogla napraviti pot avtomobilu. Pri delu jima je kralj pridno pomagal. Nato je kraljica vozila naprej ter je morala še čez neki travnik, da je sploh mogla privoziti na glavno cesto. K onima dvema je prišel drugi dan neki častnik ter jima prinesel od kralja znatno vsoto denarja kot plačilo. — Če pomislimo, kako grda in nevarna je pot, potem za kraljico, ki je avto sama vozila, ta vožnja ni bila nič kaj prijetna.
Št. Pavel pri Preboldu. Že dolgo pričakovana motorna brizgalna prost. gas. društva Groblje ob Savinji je končno prispela. Prevoz se je vršil v nedeljo dne 22. avgusta z veliko slovesnostjo. Sprevod je otvorila konjenica gas. društva, kateri je sledila vsa v cvetje in zelenje odeta brizgalna. Za njo je korakalo članstvo, tem pa je sledil voz z domačimi dekleti, ki je bil tudi lepo ozaljšan z zelenjem. Po prihodu se je vršil preizkus brizgalne po zastopniku tvrdke Smekal iz Smichova pri Pragi, ki je brizgalno izdelala. Uspeh je bil prav dober. Brizgalna meče vodni curek na daljavo 200 m pri eni cevi 30 m pri dveh pa 20 m. Več sto ljudi je prignala radovednost, da vidijo kako bo delovala motorka. Mnenje je bilo vsestransko jako povoljno. Po vaji se je pa vršila na vrtu g. Sadnika prav prijetna domača zabava. Blagoslovitev nove brizgalne se bo vršila v nedeljo dne 19. septembra, na kar se vsa sosedna društva opozarjajo in najvljudneje vabijo!
Čadram. V nedeljo 29. avgusta popoldne je bila pri nas velika prireditev orlovske organizacije. Obisk je bil izredno velik. V prav velikem številu so nas obiskali Konjičani, katerim bodi izrečena za to zahvala, zlasti pa njihovemu moškemu pevskemu zboru, ki je s svojim lepim petjem dosti pripomogel k prijetni zabavi. Nastop čadramskih Orlov in Orlic in naraščaja je vzbudil ne samo vsestransko priznanje, marveč tudi občudovanje. Taki uspehi se dajo doseči samo z vztrajnim naporom in delom in ti uspehi so obenem najlepša zahvala g. kaplanu Rančigaju, ki se je najbolj trudil za orlovsko organizacijo in ki nas sedaj žal zapušča. Poslanec dr. Hohnjec, ki je bil na prireditvi prisoten, je imel nagovor na mladino, na starše in prijatelje mladine. S poljudno in živahno besedo je pojasnil tiste lastnosti, ki jih mora imeti mladina in ki jih mora gojiti in krepiti naša slovenska krščanska mladinska organizacija.
Iz Poljanske doline. Prireditev Tratarske orlovske srenje je nad pričakovanje lepo uspela. Pred društvenim domom na Trati se je formiral lep in dolg sprevod, ki je z godbo gasilnega društva iz Škofje Loke na čelu odkorakal skozi Gorenjo vas na telovadišče na Hotavljah, kjer se je vršila skušnja za nastop. Po skušnji je odkorakal sprevod'v cerkev, kjer je preč. g. župnik I. Gogala imel govor in pete litanije, katerim so lepo odpevali pevci štirih cerkvenih zborov. Po lepem cerkvenem opravilu se je začel pomikati sprevod in zn njim množica občinstva na telovadišče, ki se je kmalu napolnilo z gledalci. Prireditev je otvoril br. srenjski predsednik, nakar sta imela slavnostna govora g. Mi-klavčič, bančni uradnik iz Ljubljane, in br. podpredsednik odseka Poljane I. Pirkovič. Govorom so sledile proste vaje članic, mladenk, gojenk, članov, mladcev in naraščaja T. O. S., ki so bile splošno dobro izvedene. Pri orodni telovadbi na krogih, drogu in bradlji pa smo imeli priliko občudovati izredno spretnost telovadcev žirovskega in tratar-skega odseka. Prosta zabava, ki je sledila telovadbi, se je končala z mrakom, ko se je ljudstvo zadovoljno razšlo. Ta dan je pokazala T. O. S., da vztrajno dela in napreduje ter lahko zmagovito tekmuje i našimi nasprotniki, ld so vkljub veem
naporom istega dne s svojo prireditvijo v vseh odrih daleč zaostali za našo. Vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli, da se je prireditev tako lepo izvršna, se tem potom nniprisrčneje zahvaljujemo. — Bog živi! — f druge strani nam pišejo: Sokoli so hoteli Orlom ponagajati, pa so jim s preplačilom izneverili godbo od Sv. treh kraljev, ki je bila že naročena za orlovsko prireditev. Določili so svojo prireditev na isti dan, kakor je bila napovedan orlovska. No, je pa k nam cela loška godba prišla igrat in se je malo drugače postavila kakor ona druga. Sploh se je sokolska prireditev pred našo lahko skrila. Tam je bilo (pri prostih vajah) 7 telovadcev, 9 godcev, 80 gledalcev in pogrebno razpoloženje; pri nas pa 36 telovadcev, močna dobra godba, na stotine občinstva in veliko navdušenje. Sokolom svetujemo, naj se ne kažejo več isti dan kakor naSi, da primera ne bo tako v oči bodla.
Porota
CELJSKA POROTA.
Na zatožni klopi je sedel Stanko Praznik, roj. 1899 v Kokarjih pri Mozirju, izučem trgovec in pretkan goljuf, že predkaznovan radi goljufije na 5 mesecev ječe. Obtozon je, da je letos februarja, marca in aprila na zvit in pretkan način privabil potom naročil od trgovcev blago pod lažnjivim videzom plačila voljnega in plačila zmožnega trgovca potom oglasov v »Jutru«, na katere so se razne tvrdke odzvale in ponudile svoje blago, katero je naročil brez vsakega denarja in isto blago prodajal pod nabavno ceno drugim. Faktur seveda ni pja-čeval in je nekaterim tvrdkam celo sporočil, da je že denar nakazal, kar pa seveda ni v nobenem slučaju. Na ta način je ogoljufal za 13.582 Din naslednje tvrdke: Mlekarsko zadrugo Predoslje za 1400 Din, mesarja Javornik Ljubljana za 4601 Din, Centralno vnovčevalnico v Ljubljani itd. Od km. zadruge v Ptuju in trg. Josipa Friderik v Beltincih je naročil od vsakega po en vagon krompirja, katere tvrdke so pa zahtevale takojšnje plačilo, fran-ko vagon, in se mu je prevara ponesrečila, tako da ni mogel vnovčiti neplačanega krompirja, ker so tvrdke poslale svoja zastopnika k razkladanju. Porotniki so glede krivde prvega slučaja potrdili z devet glasovi, drugi slučaj pa zanikali s šest glasovi, nakar je bil obsojen na 18 mesecev ječe s povračilom storjene goljufije. Senatu je predsedoval g. viŠ. svetnik dr. Premschak, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Rus, obtoženca pa dr. Hra-Sovec. Razprava je trajala od pol 9 dopoldne do 13 popoldne. — Popoldanska porotna razprava je proti Krajšek Antonu iz Trbovelj glede umora.
Ker je zavarovanje dokaj ugodno, bi bilo želeti, tU se člani v čim večjem številu poslužijo te prilike. Podrobna pojasnila t društveni pisarni Osrednjega odbora, Šelenburgova ulica 7-lf. Prosimo, da se priglasijo oni člani, ki pristopijo k temu zavarovanju.
Šport
Gl€&STh€M
Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov (Marijine, evharistične in druge pesmi). Tretja izdaja. Priredil St. Premrl, založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena vezani knjigi 40 Din, broš 30 Din.
To je zbirka, ki jo že desetletja prav vsi zbori brez izjeme s hvaležnostjo in veseljem rabijo. Zamislil jo je pokojni P. Angelik Hribar in priredil prvo izdajo — škoda, da je izginilo z naslova njegovo ime. Drugi izdaji se je zelo srečno poznala Premrlova spretna, pa vendar skrajno obzirna roka: pesmi je sicer preurejal, pa ni menda prav nikjer zabrisal prvotne skladateljeve zamisli, le neokret-nosti v glasbenem stavku je odstranil, tako da so pesmi šele v tej glasbeni obliki pokazale vso svojo lepoto, kakor so jo skladatelji že v prvotnem zametku občutili, pa temu občutu niso vselej znali dati točnega izraza. Tretja izdaja je natančen posnetek druge, le da je prirejevatelj dodal nekaj zelo porabnih skladb, n. pr. Na čast Sv. Jožefu, blagoslovnih, Odpevanj za litanije — škoda, da pri sicer zelo lepi številki 50. ni mislil na to, da je pri petih litanijah skoro povsod še nekaj ljudskega večglasnega petja. Pri številki 49. bi si želel sledeče besedilo: 0 Marija, božja mati, prosi za nas Jezusa, ki si ga nocoj rodila, položila v jaslice. Na podčrtanih zlogih nastanejo tako ligature, kar daje mirnejši glasbeni potek in besedilo samo tudi glad-keje teče. Pesem je očividno doma na Gorenjskem, med Kranjem, Ljubljano in Kamnikom. Njen rojstni kraj izdaja stik obeh vrstic, ki ga v zbirki ni več, pa bi moral biti in je tudi bil in se glasil: Jezusa — jasuca (jaslica). In v tej prvotni domovini se vrstici tako glasita, kakor smo zgoraj napisali. — Zbirke, ki izhajajo že v tretji izdaji, nam ni treba priporočati, saj so jo zbori že dolgo s hrepenenjem pričakovali.	K.
Turistika
Iz Kranjske gore. Otvoritev nove poti na Pri-sank (2547 m). Krasno je bilo jutro, ko so se vzpenjali od koče na Gozdu turisti in turistke po novi poti na Prisank. Prva skupina je odšla že okrog 3 zjutraj, a zadnji po C. Do poldneva je bilo okrog 70 udeležnikov otvoritve na vrhu, med njimi 12 žensk. Vsi so dosegli brez vsake nezgode svoj cilj in uživali v zgodnjem jutru krasen pogled na megleno morje, pozneje pa imeli obširen razgled tja do Visokih Tur. Vračali so se večinoma skozi Suho Pišenco h koči na Gozdu. Ob 14 je otvoril načelnik podružnice SPD Lavtižar novo pot z nagovorom, v katerem je opisal, kaj je napotilo podružnico, da je dogradila to delo, zahvaljeval se je vsem prijateljem podružnice, ki so podjetje podpirali, in apeliral na stari, mogočni Prisank, da naj se izkazuje prijaznega obiskovalcem in naj se ne dogajajo nesreče na novi poti. Nekaj krepkih besedi je spregovoril tudi načelnik Jeseniške podružnice g. Koritnik, ki je zlasti omenil, da med ude-ležniki pogreša ravno one, ki bi bili poklicani, da bi otvoritvi prisostvovali. Razvila se je animirana zabava s sodelovanjem godbe kranjskogorskega gasilnega društva in pevcev. Streli dinamita so odmevali od mogočnega Prisankovega masiva in poveličevali krasno, toda skromno slavnost. Podružnica je pričela graditi ta teden še eno pot v Pri-sankov rajon, namreč od koče na Gozdu skozi Suho Pišenco v serpentinah naravnost na Solno Glavo, tako da pride v obližju Prisankovega okna na staro nemško pot. S tem bo zelo okrajšan sestop s Pri-sanka po južni strani nazaj h koči na Gozdu. Tudi ta pot bo še letos dograjena. Ko se izpelje prihodnje leto še steza skozi Prisankovo okno po severo-zapadni strani, je podružnica dovršila svojo projektirano nalogo v Prisankovem območju.
Članom Slovenskega planinskega dm?tva. — Osrednji odbor SPD v Ljubljani je preskrbel za vse člane SPD za čas od 3. do 9. septembra polovično vožnjo iz vseh postaj Slovenije do Bohinjske Bistrice in nazaj, da se lahko udeležijo II. kongresa plan. društev SHS. člani naj kupijo na odbodni postaji celi vozni listek do postaje BLstrica-Boh. jezero in naj zahtevajo mokri žig. V Boh. Bistrici naj pridrže vozovnico. V hotelu »Zlaforog« dobi vsak član na zahtevo potrdilo, da se je udeležil kohngresa, in šele na podlagi tega potrdila uživa polovično vožnjo, odnosno velja prejšnji vozni listek tudi za nazaj. Podrobnejše informacije v društveni pisarni SPD, Šelnburgova ulica 7-11.
Planinci pozor! Osrednji odbor SPD je pripravljen izvesti skupno nezgodno zavarovanje za člane SPD in sicer za nezgode, katere bi isti utrpeli na svojih hirali v planinah za slučaj smrti 10.000 Din. u slučaj tiaine invaliditete 20.000 Din.
KOLESARSKA DIRKA ZA DRŽ. PRVENSTVO 1926.-27.
S sklepom glavne skupščine razpisuje kolesarska zveza SHS v Zagrebu kolesarsko dirko za prvenstvo države za leto 1926.-27. na progi Zagreb —Ljubljana, 13S km, ki se bo vršila v nedeljo 5. septembra t. 1. — Start je točno ob 6 v Rakitju pri km 1. — Proga se vozi preko Samobora—Bre-gane . Grič (pri Brežicah) - Kostanjevica - Novo mesto - Trebnje - Višnja gora - Ljubljana. Cilj je v Ljubljani na Dolenjski cesti pri km 2.400 približno ob 10.30. — Dirka se vozi po pravilih in Pravilniku kolesarske zveze SHS in po predpisih cest-no-redarstvenega reda, po katerem morajo biti kolesa opremljena z rabljivo zavoro in zvoncem. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Pravico sodelovanja na dirki za državno prvenstvo imajo le člani zveznih klubov, ki so po zvezi verificirani. Pismene prijave s prijavnino po 10 Din v gotovini za vsakega dirkača je poslati najkasneje do 3. septembra do 20. ure na zveznega tajnika g. M. Riegerja t Zagrebu, Mrazovičeva ulica 10. Vsi vozači se imajV na dan dirke prijaviti najkasneje do pol 6 zjutr? na startu zveznemu vodji g. V. A. Veillerju.
KAJ NAM JE PRINESLA NEDELJA.
Švicarski nogometaši so porazili belgijske 5:2, moštvo Berlina pa zastopnike Carigrada 7:1.
Francozi so v boju za Davisov jx>kal izvojevali pričakovano zmago nad Japonci; a boj je bil izredno hud in se glasi izid samo 3:2 za Francoze. Sedaj se bo bil še odločilni boj med Francozi in Ameri-kanci.
Zelo veliko beremo o lahki atletiki. KOrnig je tekel 100 m v Paddockovem svetovnorekordnem času 10.4; Finec Borg, delavski športni zastopnik in tekmec Nurmijev, 1500 m v 3:55.8 in 5000 m 14.40! (rekorda sta 3:52.6 in 14:28.2). Baraton je pa tekel 3000 m celo v 3:50.4, pa mu ne bodo priznali, ker sta samo dva merila čas, za 800 m je med tekom porabil 1:57, za 1000 m pa 2:29 (svet. rekord 1:51.6 in 2:27.4). Šved Hallberg je skočil 7.16 m daleč; Gottschling je prišel že na Dunaj; Myrrhae je začel metati tudi diskos in je prišel že na 46.76, sedaj ima skupaj z bratom tovarno za izdelovanje športnega orodja v San Francisco. Kuck, o katerem smo poročali, da je v Ameriki vrgel kopje 71.83 m daleč, je prišel v Evropo in se je udeležil tekem na Finskem. Prišel je do 60.85 m, Johansson na 60.94, Ekvist pa na 62.45 m.
Na ženski olimpijndi so sklenile, naj bo prihodnji kongres 1. 1930. v Pragi. Poročila o rezultatih v Goteborgu si zelo nasprotujejo. Troje lahko ugotovimo: 1. O Jugoslovankah se nič ne sliši; 2. Konopacka je v disku za cel razred pred tekmovalkami; 3. izborna je Japonka Hitomi. Za 100 y je porabila Angležinja Thompson 11.8, Hitomi je bila samo za dlan za njo. Francoski listi pišejo, da je bila prva Francozinja Radideau, tudi v 11.8. Diskos Poljakinja Konopacka 37.71, Hitomi 33.62. 250 m Angležinja Edvvards 33.4. Skok da daljavo z zaletom Francozinja P.onze 5.05 ali pa Hitomi 5.50? Lese 100 y Čehinja 9ychrova 14.4, krogla oboje-ročna Vidlakova 19.54, kopje obojeročno Švedinja Adelsfeld 49.15. Bomo še pisali.
švedski bokser Persson je zdelal znanega Johna Risko v 10 rundah po točkah; to je, oni Risko, ki smo svojčas o njem poročali, da toliko lahko prenese, da ga nihče ne more k. o., tudi Tunney ga ni mogel. Paolino je šel v Buenos Aires, njegov cilj je Plrpo.
Na Dunaju so vpeljali plavanje v šolah kot obvezen predmet.
Major Segrave je na majhnem avtomobilu tvrdke Sunbeam, samo 33 KS, prevozil v 1 uri 266 nakazanih kilometrov; za to kategorijo svetovni rekord.
Da je VierkStter preplaval Kanal v novem rekordnem času 12 ur 42 min., je pisal včerajšnji »Slovenec«.
Knjige in revije
»Vrtec« in »Angelček«. Izšla je štev. 1. novega letnika 1926-27, ki bo mladini v veselje tako s svojo zabavno vsebino kot z lepo obliko. »Vrtec« z »Angelčkom« (10 številk) stane za leto 1926-27. 22 Din, > Angelček« sam 8 Din. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 80. Čekovni račun uprave 10.470.
Cerkveni vestnik
Nočnim častilcem presv. Rešnjega Telesa vljudno naznanjamo, da bo redno celonočno češče-nje presv Zakramenta v noči od četrtka na petek (2.-3. sept). Molila se bo 11. ura. Prosimo obilne udeležbe.
Nassncsnšla
Prostovoljno gasilno društvo Rudnik prt Ljubljani priredi dne 5. septembra vrtno veselico na vrtu g. Jeršina v Rudniku. Veselica se bo vršila z bogatim sporedom. Začetek ob 2. uri opoldne. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 8. septembra ob isti uri. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. K objlni udeležbi vabi odbor.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani prosi vse člane, ki se nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine Jugoslovanskega zdiavniške-ga društva, da se pismeno javijo odboru najpozneje do 8. septembra. Legitimacije za polovično vožnjo bomo članom pravočasno dostavili. — Odbor.
»Bajtarji«, pozor! Obveščate se, da se vrši v soboto dne 4. septembra t. 1. ob 19 v restavraciji »Miklič« v Kolodvorski ulici zelo važen sestanek Udeležba obvezna.
Elizabntna konferenca pri Sv. Petru v Ljubljani ima v četrtek 2. septembra 1926 zvečer ob 6 važno sejo.
Voissvedovanfa
Izgubil se je lorgnet od Hranilnične ceste do Sv. Križa in nazaj. Kdor ga je našel se naproša, da ga prinese proti nagradi v trafiko za Bežigradom.
Iigubila se je črna usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja, izkaznico in priznanico ]>oštne hranilnice, glasečo se na ime podpisanega. Izgubila se je od Ljudskega doma po Streliški ulici, Privoz, Trnovski pristan. Pošten najditelj se prosi, da prinese listine na naslov Franjo Vedernik, Trnovski pristan 22.
Izgubil je državni uradnik Ustnico z vso mesečno plačo in drugimi dokumenti dne 1. septembra od muzeja do šenlpeterskega mostu. Pošten najditelj naj odda na policiji.
Gospodarstvo
K sobotni otvoritvi razstave ..Ljubljana v jeseni".
Pokrajinska razstava »Ljubljana t Jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. septembra 1920. bo zelo pestra in zanimiva. Obsegala bo špecijalne razstave kmetijstva, vrtnarstva, umetnosti, hi-gijene, avtomobilov, radio aparatov in potrebščin ter industrijskih proizvodov. 5. septembra se priredi obsežna razstava plemenskih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih preko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegala tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemur sodeluje 26 mlekaren ozir. siraren iz Slovenije. Obratovala bo ves čas razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena buteljska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih vinorodnih goric in bodo vina občinstvu po kozarcih kot poskušnja na razpolago. Kmetijski stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo do veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarska razstava bo prvič prirejena v tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo postavljena na ogled novejša dela skoro vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega bo nudila higijenska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Avtomobilska razstava ima namen interesentom nazoT-no predočiti najmodernejše tipe avtomobilov. Z ozirom na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, se priredi tudi radio razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Radio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi pa bode tudi zastopana naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi posetil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane 30 Din in se nahaja že v predaji pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, pri župnih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijske družbe za Slovenijo. Enkratni ogled razstave stane 10 Din in se bodo -vstopnice dobile pri vhodih na razstavo.
Važne valutno-poetične mere v ItaliM.
MOČAN DVIG ITALIJANSKE LIRE.
Italijanski ministrski svet je odobril va-lutnopolitični načrt finančnega ministra Vol-pija in izdal dekret, na podlagi katerega bo zakladni urad nakazal 1. septembra Banki d' Italija znesek 90 milijonov dolarjev. Ta znesek, katerega je Italija prejela iz Morga-novega posojila, bo banka porabila v kritje državnega dolga, odgovarjajoči znesek 2 milijard 500 milijonov lir pa bo potegnila iz prometa. Oni del obtoka bankovcev, ki je bil izdan na račun države, se bo na ta način zni-
žal od 6 milijard 729 milijonov Ifr na 4 milijarde 229 milijonov lir. Zlata rezerva banke pa se bo zvišala za 455 milijonov zlatih lir na 2 milijarde 400 milijonov zlatih lir. Nadalje se v dekretu določa, da mora država določiti v proračunu vsako leto 500 milijonov lir v svrho odplačila svojega dolga pri banki. Bankovci, ki se bodo na ta način odtegnili prometu, se bodo nadomestili z srebrnim denarjem. Finančni minister objavlja istočasno tekst zakona o zaščiti vlagateljev. Po tem zakonu bo ustanovitev novih bank oz. podružnic že obstoječih bank odvisna od dovoljenja finančnega ministra in ministra za narodno gospodarstvo. Depositne banke bodo morale vsako leto vknjižiti 10 odstot. čistega dobička na račun posebne depositne rezerve, dokler ta rezerva ne doseže 40 odstot. celokupnih de-positov. Tozadevna kontrola bo poverjena Banki d' Italija.
Razglasitev dekreta je močno vplivala na intervalutarni kurz lire. V Zagrebu se je devi-za Milano dvignila za 5.6% od 184.15 na 194-54 (oboje den.), v Curihu pa za 8.4%, od 16.85 na 18.27, na Dunaju za 6.6%, od 23.04 na 24.51. Povsem je jasno, da je gori označena transakcija v zvezi z nameravano stabilizacijo lire, vendar pa še ni znano, pri katerem kurzu se namerava izvesti ta stabilizacija. Relacija, po kateri je bilo banki predano omenjenih 90 milijonov dolarjev, znaša 27.7 lir za 1 dolar, medtem ko odgovarja današnji kurz lire relaciji 29 lir = 1 dolar. Zlata rezerva Banke d' Italija v znesku 2 milijard 500 milijonov zlatih lir predstavlja pri danaS-nji relaciji 14 milijard pap. lir, ali 74% kovinsko kritje današnjega obtoka bankovcev.
Stanje vinogradov in vinski trs na Štajerskem.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je prinesel »Slovenec« naznanilo, da se bo dalo do tedaj podati sigurno poročilo o stanju vinogradov na Štajerskem. Lepo in solnčno vreme zadnjih dni je omogočilo, da lahko podamo precej natančno sliko o štajerskem vinogradništvu z ozirom na letošnji vinski pridelek.
Stanje vinogradov.
Trte so prezimile še precej dobro, a kljub temu ni nastavek letošnjega grozdja obilen. Ze lansko poletno deževno vreme Je vplivalo neugodno na zarod. Izgledi na boljšo trgatev so se še vsled letošnjega vednega deževja in hladnih noči zmanjševali od meseca do meseca. Začetkom julija so bile trte že v cvetju, dočim odcvete trta v normalnih letih do sredine junija. Grozdni razvoj je zaostal za tri do štiri tedne, jagode so neenake in mnogo cvetov jc ostalo neoplojenih. Ta nedostatek bo vplival znatno na vinsko kvaliteto. Več žlahtnih in občutljivih vrst, kakor n. pr. žlaht-nina, traminec, burgundec, renski rizling, vel-tlinec itd. se je osipalo koj po cvetu.
Vsled vlage sta nastopila peronospora in pepel ter uničevala listje in grozdje kljub marljivemu obrambnemu delu naših vinogradnikov. Ti dve bolezni sta nastopili po raznih legah in vrhovih popolnoma različno; po nekod ni najti niti sledu od nju, drugod zopet
Irebrno^lo nlatnlna da]e naj* skromnejši mizi prazničen izgled
Samo eden je način, kako peremo pravilno JŽ-^^v n°mlzno perilo — to
m
Je Persll-ov načini
sta uničili ves up na trgatev. Trte, ki rastejo v apneni zemlji, kažejo vsled preobilne mokrote bledico. Veliko škode so povzročili po vinogradih zemeljski plazovi, osobito po Halozah. Toča je pobila manjše ter večje vinogradniške komplekse. Črvi so nastopili v večjih množinah in nazadnje se je bati pri količkaj neugodnem jesenskem vremenu, da bo začelo grozdje gniti (zelena gniloba), kar bo onemogočilo pozno trgatev.
Te opisane neprilike kažejo, da bomo imeli letos povprečno za 30 do 40% slabšo trgatev nego lani, a tudi kvaliteta po dosedanjih izkušnjah nikakor ne bo prvovrstna, četudi bi ostala jesen lepa. Grozdju pač manjka enakomerni razvoj in poletna vročina, kakor smo jo imeli v letih 1917. in 1921. Seveda pa bi nadaljnji vroči in lepi solnčni dnevi ter toplejše noči izboljšale še marsikaj in umnim vinogradnikom bi se izplačalo zboljšanje pridelka s sladkorjem, s skrbnim podbiranjem in odbiranjem grozdja, z zavlačevanjem trgatve, z dobrim kletarstvom in z uporabo čistih droži pri kipenju, tako da bi dosegli pri lepi jeseni in v boljših legah še precej povoljno kapljico.
Vinski trg.
Najboljši barometer za letošnjo vinsko trgatev je naš štajerski vinski trg, ki hiti z nakupom starih vinskih zalog. V promet gredo celo kislejša vina, ker je znano, da izgubljajo v drugem letu svoje starosti preccjšen del kisline ter postanejo mehkejša in bolj sladka. Vinske cene so se dvignile za 1 do ;2 Din. Starejših letnikov iz let 1921., 1923. in "1924. skoraj ni več. dobiti in se plačujejo po 10 do 15 Din. Novi mošt še nima cene, ker predprodaje pri nas niso v navadi. Cena bo odvisna v prvi vrsti od moštnega sladkorja €n
se bo pokazala šele ob času trgatve. •
Kongres graditeljev. V času od 5. do 8. septembra se bo vršil v Splitu kongres zveze jugoslovanskih graditeljev. Obiskovalcem kongresa je prometno ministrstvo odobrilo 50% popust na vseh državnih železnicah.
Protesti proti gradnji jadranske proge Pan-čevo—Belprrad—Split. Intrige proti sprejemu ponudbe južnoameriških izseljenikov za gradnjo proge Pančevo—Split zavzemajo vedno večje dimenzije. V nedeljo se je vršila v Belgradu manifestacija Črnogorcev za gradnjo proge Belgrad—Kotor.
V resoluciji zahtevajo Črnogorci prednost za graA njo te proge in navajajo neke ekonomske, socialne* nacionalne in strategične interese. Tudi v Cetiniu, Podgorici in Danilovem gradu so se vršila enaka protestna zborovanja. Pripravljajo se skupščine v vsej Zetski oblasti. Vse te intrige izvirajo iz Belgrada samega, kjer se gotovi krogi ne morejo sporazumeti z idejo, da bi bila ta proga izpeljana preko Bosne in ne preko Srbije. Ni treba dokazovati, da se proga Belgrad—Kotor ne bi mogla rentirati, še manj seveda bi bilo mogoče pridobiti za ta projekt inozemski kapital. Dolžnost Slovenije bi bila, da se v narodnogospodarskem interesu zavzame za edino mogočo progo Belgrad—Split.
Uradni tečaji za september. Finančno ministrovo objavlja sledeče uradne tečaje za mesec september 1926: napoleondor 218.70, turška lira 247, nngleški funt 275, dolar 56.50, kanadski dolar 56.30, nemška marka 13.45, poljski zlat 6, avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 162, 100 švicarskih franko- 1004. 100 ital. lir 185, 100 belg. frankov 157, 100 hol. goldinarjev 2267, 100 lejev 26, 100 bolg. bvcv 40. 100 danskih kron 1502, 100 švedskih kron 1512, 100 norveških kron 1240, 100 španskih peset 873, 100 drahem 62, 100 češkoslov. kron 167, 1 milijon nad/- kron 790.
Konkurenca med nemškimi in italijanskimi lukami. Kadi češkoslovaškega prekomorskega izvoza se že več let bije hud konkurenčni boj med nemškimi in italijanskimi lukami (predvsem Hamburg in Trst). V tej zadevi se je že vršila dne 1. maja konferenca na Reki. Kakor poroča »Berliner Tagblattc, se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala predvsem z železniškimi upravami v Rimu, Belgradu, Dunaju in Pragi. 17. in 18. septembra pa se bo vršila posebna konferenca v Hamburgu, ki ima namen urediti to nezdravo stanje konkurenčnega boja. Upajmo, da bo naša železniška uprava znala varovati interese naših luk, v kolikor bodo isti pri ureditvi železniških tarifov tangirani.
TrgoTska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo. Kakor poroča ministrstvo za zunanje zadeve, )e jugoslovanska delegaciju v Londonu končala pogajanja z zastopniki angleške vlade glede trgovske pogodbe. Pogodba bo v najkrajšem času ratificirana. Naša delegacija je odpotovala v Bruselj, da prične pogajanja radi trgovske pogodbe z Belgijo.
Napredovanje poljskega izvoza v Jugoslavijo. Gospodarstvo Poljske je hitro prebolelo težko valutno in gospodarsko katastrofo lanskega leta. V glavnem jo to zasluga puljske vlade, ki je upoštevata nasvete ameriškega gospodarskega eksporta prof. Keminerera, ki je po polomu poljskega zlpta odločno odsvetoval vsako deflacijsko politiko. Vsled tega je bila poljski industriji dana možnost znižati produkcijske stroške in ponovno nastopiti kot konkurent na svetovnem tržišču. Množina izvoženega poljskega premoga se je tekom par mesecev potrojila. Poljska tekstilna industrija je pričela v velikih množinah izvažati svoje blago v Jugoslavijo. Tudi izvoz poljskega železa v našo državo se je znatno povečal. Odkar so poljsko železarne sklenile kartel in eksporoii sindikat, se je konkurent-
Sven Elvestad:
33
Železni voz.
Roman.
Ljudi še in bilo nikjer videti, toda spodaj na obrežju sem cul vsakovrsten ropot, urejevali so pod-nožne deske in črpali vodo iz čolnov. Rdeče pobarvane shrambiee ob morju so se videle še bolj rdeče ko navadno, kajti večerna morska megla se je bila vlegla na zemljo. Morje je bilo popolnoma mirno, kakor bi lepelo na čereh in klečeh. Sedaj je zdrknil iz sence tesno ob suhi zemlji na morje čoln; ravnal ga je star mož, gibal se je počasi, dočim so škripale deske, in povzročil je lahne valove v vsem zalivu.
Grem dalje in preudarjam, kako pozno bi neki moglo že biti. Štiri ali pet? Kajti ob tem času se začenja življenje. Privesla več čolnov, sedaj čujem tudi glasove, tiho govorjenje nekje pri mostu. Ko stojim tu na obrežju in pronikajo vame vtisi nastopajočega dneva s svojim jutranjim življenjem, ko si pol nezavedno lomim ves čas glavo o groznem po-nočnem dogodku, narašča v meni bolj in bolj določna sumnja. Vem, da se je ta sumnja že tu in tam pojavila v mojih mislih, toda do tega trenutka se še nI posebno zgostila. Toda sedaj stoji nenadoma pred menoj razločno in nedotakljivo, tako da se je ne morem znebiti. Hodim po mostu gori in doli in naravnost tresem se od vznemirjenja: Tako mora biti, tako se ujema in tako se da vse razložiti. Tako je, kakor bi kdo nenadoma strgal zastor z vseh teh skrivnosti, toda obenem me obide topa bojazen, slutnja neke velike bližajoče se nevarnosti.
Grem gori v hotel; sicer ne pričakujem, da bi srečal že sedaj kakega gosta, toda mislim si, da bi mogel morda dobiti kozarec piva ali krožnik tople juhe. Po omedlevici se čutim slabega kakor po dolgem postu. Ko pridem na trato, ki loči hotel od ceste, vidim, da rdeče progaste platnene strešice ponoči niti zvili niso. Napotim se gori po stopnicah, pridem na verando in poukkam skozi steklena vrata v obed-nico.
Veliki prostor ie seveda popolnoma prazen, vrata niso zaklenjena, vstopim. Miza je pogrnjena, najdem
ostanke večerje, kosi kruha ležijo naokrog, pri na-mizkih stojijo napol prazni kozarci mleka, nihče ne pričakuje gostov tako zgodaj. V kotu za nekaterimi umetnimi palmami stoji črn klavir, kojega snežno-bele tipke^ se leskečejo proti meni. Vem, da stoji tam, in oči zdrknejo tja preko njega. Zgoraj na lesenem oboju vzdolž stene stojijo kozarci in skodelice, bedasto ko na razstavi. Ob vratih v kuhinjo stoji miza, na njej glasopis in rumen stroj za odpiranje steklenic. V trenutku, ko zagledam ta stroj se mi zdi, da ga v svoji živčni razdraženosti čujem tudi rožljati. Zelo utrujen sem in spustim se na stol ob oknu.
Tedaj začujem, da ob klavirju nekaj zaškriplje in pogled mi uide spet naglo tja v kot. Presune me silno, skoz in skoz... Bog v nebesih, tam na stolu ob klavirju sedi mož. Tako zmešan sem torej bil, da nisem zapazil tega človeka, če tudi sem si bil v svesti, da sem videl klavir popolnoma razločno!
Ko spoznam, kdo je ta mož, mi postane pri srcu nehote prav neugodno. Asbjorn Krag je, detektiv. Gre proti meni, mi pokima s svojo plešo in se smehlja. Nenadoma začutim pred njim čudno grozo in želim,' naj bi se mi ne približal. Njegov obraz je koščen in bled, in njegov smehljaj, ki se hoče delati ljubeznivega in dobrohotnega, izraža nekaj odurnega. Gre naravnost proti meni.
»Ali ste dobro spali?« vpraša.
V tem trenotku, ko zagledam njegove očj in opazim njegov pogled, čutim z neodoljivo silo, da se utrjuje moja sumnja do gotovosti. Ne sumim več, vem strahovito jasno in nepobitno gotovo.
Tako mirno ko mogoče, odgovorim:
»Hvala; da, dobro sem sj>al.«
Tedaj seže v žep po uro in jo vzame počasi ven. Zlata ura je z dvojnim pokrovom. Tk! se čuje, in pokrov odskoči.
»Ura je pet.«
»Tako. Približno toliko mora biti, da.«
»Ura je pet,« ponovi detektiv, »tudi če ste dobro spali, nikakor niste spali dolgo. Razun tega se vam pozna na očeh, da ste imeli hude sanje.«
»Imel sem hude sanje,« sem odvrnil, »in zato sem se zbudil. Toda kaj se Čudite, da som razdražen in zdelan, tu doživljam vsak dan nova razburjenja.«
Detektiv stoji pred menoj in me pogleda za trenutek zvedavo in samopridno.
»Menim, da bi se morali preseliti nazaj v hotel,« je dejal.
»Zakaj?«
Tu je mnogo ljudi, tu imate prijatelje in znance, na noben način ne smete stanovati tako na samoti.«
»Nikakor ne, rad sem sam in lahko vas zagotovim, da me ne motijo ne živi ljudje, ne strahovi, odkar stanujem zunaj na pomolu.«
»Tako — tako — zares ne?«
Nise mmogel dalje prenašati zoprnega in zvedavega detektivovega pogleda in šel sem ven na verando. Kmalu nato je stal poleg mene.
Toda sedaj je govoril popolnoma drugače, prijazno in priliznjeno. Da razume, je menil, zakaj sem vstal tako zgodaj; gotovo hočem vživati krasen dan že s početka.
»Danes bo tu pri nas toplo,« je dejal in pokazal na žitna polja. Rumene ploskve so migljale v svetlem jutranjem solncu in valovile lahno proti gozdu.
Asbjorn Krag je pogledal spet na uro.
»Na kaj čakate?« sem vprašal.
»Na ljudi, ki naj bi dvignili železni voz iz morja,« je dejal, »ali ste na to res že pozabili?«
»Ne, in veselim se da bo tajnost železnega voza končno vendarle rešena.«
Kmalu nato so se začnli znotraj v hotelu koraki, vrata so se zapirala in odpirala. Asbjorn je izjavil, da je strahovito lačen, poklical je gospodinjo in kmalu sva dobila vročo kavo. Skušal sem malo jesti, toda bilo mi je skoro nemogoče. Ves čas so počivale oči Asbjoma Kraga zvedavo na meni.
»Očitno niste navajeni, tako zgodaj vstajati?« je pripomnil detektiv. »Saj nimate nobenega teka.«
»Prav imate; sedaj čutim tudi sam, da sem morda vendarle spal nekoliko premalo, obrvi so mi težke in me pečejo.«
»Toda sedaj se ne smete vleči,« je dejal Krag živahno, »spremiti me morate doli k morju, kjer bodo dvignili železni voz. Obljubim vam, da boste videli nekaj zanimivega — in sicer tokrat brez prelivanja krvi.'*: je pristavil tiho. »Kaj ne, dovolj je že bilo krvi?«
=111=111
111 = 111 =
W p) Cm «0
® D. i-,
K 00 -i w 3 b- Si ° 2 i S ~
s o c f z
S-
g. g:
F pr . b ft -o
t*
B i» 'i P
S-p ?
? != 2. p°
% X
e*
: i. K- -
e- «-
07 o •
< n
S3
N«
3 o o
C 1 »
o o
B Ž S S
00 J-
F
C t» »
S H O g;
5» 3 ^ -
o S P «o
B g
3 a
=111=111
1=111=
Iia zmožnost poljskega železa še znatno povečala, posebno v deželah srednje in južne Evrope. Poljski železni industriji se je posrečilo spodriniti iz jugoslovanskega tržišča francosko in nemško konltu-renco. Tudi v ostalih panogah izvozne trgovine kaže Poljska veliko aktiviteto na jugoslovanskem trgu.
Marsa
Dne J. septembra 1926.
DENAR.
Zairreb. Berlin 13.50—13.54 (13.495—18.535), Italija 194.54—195.74 (184.15—185.35), London 275 —276.20 ( 275—276.20), Ne\vyork 56.465—56.765 (56.463—56.763), Pariz 167.68-169.68 (165.50— 167.50), Pragu 167.65—168.65 (167.675—168.675), Dunaj 7.99-8.03 (7.99-8.03), Curih 10.94-10.98 (10.9425—10.9825), Amsterdam 22.76—22.86.
Curih. Belgrad 9.125 (9 125), Budimpešta 72.40 (72.40), Berlin 123.35 (123.35), Italija 18.27 (16.85), London 25.15 (25.1462), Newyork 518 (518.125), Pariz 15.475 (15.175), Praga 15.35 (15.3475), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 2.52 (2.525), Sofija 3.73 (3.73), Varšava 57 (57), Amsterdam 207.50 (207.4875).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.455, Kodanj 187.70, London 34.31, Milan 24 51, Newyork 706.75, Pariz lil .017, Varšava 77.75. Vahute: dolarji 704, angleški funt 34.24, francoski frank 21.17, lira 24.72, dinar 12.445, češkoslovaška krona 20.9025.
Praga. Devize: Lira 117.55, Zagreb 59.45, Pariz 103, London 163.73, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. po so j. 75.78, vojna	od-
Bkodnina 297 den., zastavni listi 20—22, kom	zar
dolžnice 20 —22, Celjska 193-194, zaklj. 194,	Lj.
kreditna 170 den., Merkantilna 90—96, Praštediona 865—867, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165 —175, Strojne 112—115, Vevče 108 den., Stavbna 55—65, Šešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 75 den., agrari 40 —41, vojna odškodnina aranžma 298.50—299, kasa 298—299, sept. 801.5—802, okt. 804.6—806, Hrvat, esk. 100—100.50, Kred. 101—102, Hipobanka 56— 58, Jugobanka 91—98, Praštediona 865—870, Lj. kreditna 165—170, Slavenska 50—51, Srpeka 130 den., Litorale 5 bi., Eksploatacija 10—12, Šečerana 365—885, Gutmann 270—285, Slavonija 88.50— 34, Trbovlje 350—380, Vevče 108 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 834.500, 2ivno 718.000, Alpine 360.000, Greinitz 110.000, Kranjska industrijska 895.000, Trbovlje 455.000, Hrv. eek. 159.000, Mundus 1,195.000, Slavonija 85.000.
BLAGO.
Ljubljana. les: Bukova drva, suha, fco nakl. post 18 bi., hrastova drva, suha, zdrava, fco nakl. post. 16.50 bi., hrastovi pragovi, 2.20 m, 14X20, fco vag. meja 1 vag. 27—27, zaklj. 27, trami merk., monte, po noti, fco vag. meja 245 den., bukove letvice 27 X27, 1 m oz. 1.10 m, večina od 1 m, fco vag. meja 650 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 175 blago, rž domača, fco naklad, postaja 1 vagon 205 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., oves novi, fco naklad, post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. za september 200 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den.. seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 1. septembra 1926 Višina barometra 308'8m
Opazovanja
kral
Ljublf&na (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Praga
Barometer
Toplota v C1
Rel.
vlaga »%
Veter ln brzina » m
770-2 770-2 766-9 766-8 769-6
769-8
770-0
769-6
770-0
766-7
767-7
10-6 11-1 21-1 17-5 13-0 15-0 17-0 12-0 17-0 21-0 I i-o
91 94 48
66 91 83 67 75 54 38
mirno SW 1 N 1 NE 1 SW 1 S 1 S 2 mirno NW 1 NNE 2 mirno
Oblačnost
0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
0 0 0 o o o o o o o o
megla megla
vmmdo7K
V Ljubljani je
o
g-S
< rs< Ci< M
<t> S. -1
» Cr p
šS
_ 3
"T rt)
c S" S " 5
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 2. september: nobene bistvene spremembe sedanjega
vremena.
Pregled vremena od 23. do 29. avgusta 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
bolj se v nižavah spet segreje. Oblačnost ponehava od niz. k vis. tlaku stopnjema, dokler eventualno docela ne izgine. — Nadalje, voda je slab prevodnik toplote, Če torej oblakov ni, so toplotne razlike (dan — noč) v vis. tlaku velike. Razlika med najnižjo in najvišjo dnevno toploto znaša pri nas sedaj, t. j. za časa trajanja vis. tlaka 12—16°.
28.	Irland. vis. tlak s hladnim valom se približuje nam (Aachen 772, MUnchen 4°) in prve posledice tega se že pojavljajo v SHS, razen Primorja in krajnega SE. Splošno je dan dovolj miren, veder ali delno oblačen. Dežuje ob burnem vremenu samo v predelih Baltika.
29.	Jaki pritisk odhaja proti vzhodu (Praga 771). Vrlo jakih vetrov v splošnem ni. Oblačno z malo dežjem je samo v okolici Baltika. Drugače je večinoma vedro, toda hladno in to tako, da je sedaj najhladnejše pri nas (Kragujevac 7°).
Pregled toplote v gorenji dobi:
23.	Vis. tlak v W narašča (Tur 772). Hladni val prodira vsled tega iz zapada na Balkan z jačji-ini vetrovi do Kos. Mitrovice in s prejšnjimi padavinami do Zagreba (17 mm). Niz. tlak v severu po-vzročuje splošno oblačnost ter nadalje tudi padavine v Skandinaviji in deloma v Angliji. Vedro in toplo je v S Evropi razen Balkana.
24.	Močan zračni tlak je zasedel celo juž. Evropo (Lyon 772, Ljubljana 770) z mirnim, vedrim a hladnim vremenom ter se širi daleč v E. Hlad sega globoko v S, tako da so imeli v Koviljači danes najnižjo temperaturo kontinenta (10°). Deževalo je samo v krajni NE Lvropi.
25.	Središče vis. tlaka je momentano v okrožjih Tuzle (770.4) in Koviljače. V sred. in južni Evropi je vedro in hladno, v izvestnili odsekih zadnje dni tudi meglovito. Severno od Alp in Karpat imajo opravka s padavinami in močnimi vetrovi. V Biskajskem zalivu nastaja niz. tlak, ki se pomiče po-iSasi k nam.
26.	Jedro vis. tlaka se odmika dalje v SE (Sofija 768). Vreme je vedro, danes tudi nekoliko topleje od Atlantika do Črnega morja. V severni Evropi začenja prevladovati solnce.
27.	V Irlandiji je v naglem porastu vis. tlak (772), od katerega se širi v našo smer precej hladen val. Zaenkrat segajo vrlo močni vetrovi samo do Češke. Tudi v SHS je večinoma vedro, v Primorju deloma meglovito. Niz. tlak je v N in NE Evropi (Stockholm 751). — Zakaj je vis. tlak navadno nositelj lepega, a nizki tlak nositelj padavin skega vremena? Vzrok je v bistvu ta-le: Ozračje niz. tlaka, toplejše in vlažnejše, sili v višave, izloči vsled višinskega hlada obilo pare v obliki padavin, odkoder se nato pomiče radi ravnotežja k vis. tlaku in v mejah vis. tlaka navzdol k zemlji, odtod pa tik nad zemljo k niz. tlaku nazaj. V zadnjem delu kroženja se zopet segreje, nasrka nove vlage in igra je obnovljena. Tisti del zračne struje, ki sili v vis. tlaku po prestani izločitvi vlage nazaj k zemlji, je več ali manj suh in relativno (po %) tem bolj, čim
Spitsbergi . . .	. . 0	3	2	3	—	—	2
Stockholm . . .	. . 13	10	—	14	12	11	11
Varšava . . . .	, _	12	15	—	11	12	_-
Munchen . . . .		12	14	18	12	9	8
Berlin.....		15	15	15	13	14	12
Seydisfjord . . .		8	12	3	9	17	0
London .....		14	19	15	11	12	_
	. . 17	19	20	19	13	14	13
		15	15	20	17	14	14
Madrid.....	. . 25	23	22	—	22	22	—
		—	20	20	18	22	23
Aiaccio.....	. . _	27	—	—	20	—	—
Messina . . . .		25	23	24	22	23	2o
Sofija.....	. . 18	13	13	13	14	13	14
Atene.....	. i —		—	—	—-	—	—
Budapest . . . .		15	19	17	17	13	12
Leningrad . . .	. . —	—	12	13	11	15	12
Moskva . , . . .		13	10	16	—	9	14
Odesa.....	. . —	—	>—	»	—	—	14
Aleksandria . .	. . —	—	—	—	—	—	—
fti/1 IP	22- septembra 1926 ob 8. uri
U!\LIO. se vrši pri okrajn. sodišču v Krškem Isoba it. 2), PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA nepremičnine vi. št. 904 kat. občine Hubajnica, obstoječe iz gozdne pare. št. 2531/37 (cenilna vrednost 84.649 Din 56 p), travniške parcele 2289 (ce-jiilna vrednost 3312 Din). Prodal sc bo cel vložek skupaj kot gospodarska enota. Izklicna cena znaša 72.749 Din 30 par, pod katero se ne bo prodalo.
V ostalem se sklicuje na dražbeni oklic na sodni deski.
OKRAJNO SODIŠČE V KRŠKEM
oddelek II., dne 10. avgusta 1926.
E. Br. 10.302.
5962
Nabava drv.
Pri Komandi 8. žandarmerijskega polk« ▼
Ljubljani se bo vršila dne 25. septembra 1926 ob 11. uri dopoldne druga JAVNA USTMENA LICITACIJA za nabavo 300 kubičnih metrov drvi,
potrebnih za Ljubljano.
Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami' pri navedeni Komandi.
Kavcije je položiti 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%).
Iz pisarne komande 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani,
30. avgusta 1926.
Poravnajte naročnino!
Za lažjo pljučne bolezni —: Zavod (Anstalt) Dr. PECNIK na Kori JAnl-na, občina Šefovo, pošta KojrnSka Slatina. Prospekt 3 dinarje.	5323
Velika izbera dežnih plaščev,
jopiCev,
pelerin
ravnokar došla
]os. Mojima,
Ljubljana, Aleksandrova c. 3.
Znižane cene in nai-večje skladišče dvokoles, motorjev, ši valnih strojev, otroških vozičkov, vsa-kovrttnih nadomestnih delov, pneu-' matike. Posebni oddelek za popolno popravo, ema -liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franke. JBJBaSA* - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovska 4
Sprejmem mla|ia dijaka
z vso oskrbo. Cena 600 D. Naslov v upravi it. 5»77.
Prlprosta SOBA u 2 gospoda se odda; elektr. lil«. — Kje, se Izve v upravi .Slovenca« pod štev. SI78.
Mesar, učenec
ki pa mora biti zdrav, po-Aten ln lepega obnaSmja, se sprejme. Prednost imajo kmečki sinovi lz boljSih kmetij. - Pogoji se izvedo ob predstavitvi. — Naslov v upravi lista pod it. 5SSJ.
1111111 /t tmt i! i'iTi"iT 11 m m* i j t TT u "m "i i m 7m mTi 11" n n i h
ZOBNI ATELJE
Herman Peters
Prešernova ul. št 5 JE ZOPET ODPRT.
j ^ i ni^iitin u »ji^iiii nn > i >tm<_i umu i.iitsjmu »j m
SOBO lepo, veliko, oddam mladima zakoncema. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5995.
Sobo
s poseb. vhodom in elektr. razsvetljavo, v bližini univerze. oddam solid. gospoda (visokošolcu). — Kje, peve uprava lista št. 5973.
TAPETNIK
kateri ima svojo obrt, se sprejme v zelo prometnem kraju Slovenije kot iipetniški mojster, evt. kot družabnik. Ve-iika delavnica in kompletno orodje, kjer je ta obrt že vpeljana, stanovanje za družino že na razpolago. Prednost imajo oženjeni, trezni, ki r,o zmožni položiti tudi kavcijo. Ponudbe na upravo pod: »Tapetnik« št. 5968.
UČENCA za krojaško
obrt sprejmem. Naslov v upravi pod štev. 5994.
popusta od stalnih cen daje vsled
prenovitve in povečanja trgovine
začenši s 1. septembrom tvrdka
A. Šinkovec nasi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg št. 19
Ker se opustijo nekateri predmeti, se vrši razprodaja istih po izrazito nizkih cenah.
Sprejmeta se za dobo pokrajinske razstave na velesejmu strokovni
blagajničarki
kakor tudi NATAKARJI in NATAKARICE. Zgla-siti se je takoj pri g. V. DOLNIČAR-ju v hotelu »TIVOLI«.	5974
IzgubiS se je
pes »brak Istrijan«,
kosmat, umazano bel, s temnimi lisami. - Kamor se je zatekel, naj se, prosim, naznani g. SLAVKU PLEMELJ, kralj, upravitelju lova, Bled. 5957
Stavbno podjetje
ACCETTO & drugovl
družba z o. z
Maribor, Frančiškan, ul.
PAZNIKA
iščemo za izbiralnico. — Stanovanje na razpolago. Javijo naj se le prosilci E podobno prakso v kovinskih izbiralnicah. Ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica.	5846
IZVEŽBANEGA
T. RABIČ *]
Ljubljana '
Antonija Lotrič
naznanja, da se je preselila na Emonsko cesto št. 10, to je na Trtico. -Prodajalo se bo mleko, mlečni izdelki in živila. - Priporoča se za obilen obisk.	5991
iščemo za topilniskl laboratorij. Vajen mora biti kovinskih analiz. — Ponudbe na: »SVINČENI RUDNIK«, MEŽICA.
Oprava
za tovarno slamnikov
šivalni STROJI za slamnike, stiskalnice (preše) za slamnike in stiskalnice za kraje slamnikov se poceni prodajo. — Vprašati je: L Mellitzer, Kleinlercher & Cfe. — Domžale pri Ljubljani.
izurjena, spreimemo za delavnice velikega topil-niškega podjetja. Samci imajo prednost. Prosilci vajeni takega dela, ki so bili zaposleni v podobnih obratih, naj pošljejo ponudbe na: »SVINČENI RUDNIK«, MEŽICA.
DANA KOBLER-GOLIEVA
daje zopet privatne klavirske ure. Prijave vsak dan med 11—12 dop, in med 3—4 popoldne. — Mestni trg 7, III. nadstr.
Prodam
DVA DIJAKA
sprejmem na hrano in stanovanje za 500 Din mesečno. Inštruktor zastonj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5934.
Zamenjam stanovanje
sobo in kuhinjo, v Rožni dolini, cesta II, štev, 9.
SREBRNE KRONE
zlatnike, kupuje URBAN, Narodni dom — Maribor.
Sadjevec stari in novi
proda iu razpošilja A. OSET, Maribor 4004.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Bukova drva
suha, metrska, kupujem v^ako množino. — Ponudbe na: H. SEK5ERA M. K. UGOVIZZA, FrlulI, Italla.
JAGODE
vrtne, fine in debele sorte, sadike, komad po 50 para, pošilja po pošti L RATEJ, Slov. Bistrica.
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri L Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.	4845
novo hrastovo posteljo in spalni DIVAN po zelo ugodni ceni. Na ogled vsak dan od pol 1 do pol 2 popoldne na: Zrinjskega cesta štev. 5, I. nadstropje, desno.
GOSTILNA, na novo urejena, z električno razsvet., v prijetnem mestecu, se vsled družinskih razmer odda v najem. Le resni oonudniki, po možnosti brez otrok, se naj javijo pod »Gostilna M. B.« na upravo.	5930
Dobro in po brezkonkurenčni ceni
nabavite si vsa moška oblačila osolbito za šoloobvezne edino le v
Detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN BEREKDR & CIE.
Gradišče, nasproti dramsk. gledališča.
iz trpežnega
ševro
pol šimi aliame-rikanske oblike, nizki ali visoki
Din 163"-
Edino nasproti Mestnega doma
JOiKfl
M LJUBLJANA Krekov trg 10.
Za prvovrstno kakovost blaga se jamči. Razpošilja se dnevno po poštnem povzet u. Za neuga-jajoče se povrne denar nazaj. Daje se tudi na obroke.
KOVAŠKEGA pomočnika izurjenega v podkovanju konj in govedi sprejme takoj Mihael Šega, kov. mojster, Lipšenj, p. Gra-hovo-Rakek.
ČOH! 1° transportnih <31*111 7_s hI in 1 ležalni 17 hI, dobri in ovi-njeni, se ugodno prodajo. Vpraša se ZARNIKOVA ULICA 19.	5889
TRIJE DIJAKI
srednjih šol v sredini mesta, se sprejmejo na celo oskrbo. Naslov pove uprava lista pod št. 5922
Izredno oster
PES-ČUVAJ
(Agredall-terrieur), 3 leta star, naprodaj. Naslov v upravi lista pod: 5992.
V
J\ priporoča	\f\
svojo bogato	""S^p
. zalogo vseh	^af
^ šolskih potrebščin ^ Cene nizke! Blago dobro!
Splošna družinska preskrba z obutvijo
se vrši skoraj izključno pri znani solidni tvrdki
»DOKO« — Ivan čarman, Prešernova 9
(dvorišče). Se priznava izredna trpežnost, lepa oblika in izredno nizke cene. — Vsak deseti kupec dobi par čevljev po svoji izbiri brezplačno.	5966
BBBI39BBHiaEBffi»BBffllBHlŠ8IHB«8!BHBKBnRBB»BSB«
■
Ljubljanski velesejem
Pokra jim ska razstava
4,-
-13. septembra 1926
»LJUBLJANA V JESENI"
pod pokrovitelfstvom N|. Vel. Krulfa.
Kmeti|ska razs ava, Vrtnarska razstava. Umetniška razstava. Higienska razstava, Rodlo-razstava, Automobllska razstava, Industrijski proizvodi. 8. septembra: Razstava plemenskih kon|. 8. In 9. septembra: Mednarodna razstava psov. Legitimacija, ki velja Din 30"— upravičuje do polovične vožnjo na osebnih in brzovlakih. Dobi se v denarnih zavodih, kmetijskih in tujskopiometuih organizacijah i. t. d. Največja razstava v državi.	Oglejte si jot
El H B K II
a »
H
Za Jugoslovansko tiskarno v LiubUani: Karo! C«2r
Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc TersetCav.