177. številka. V LJubljani, t sredo 10. avgusta I9Z1. LIV. leto likala vsak du popoldna, famtaUl nsdaljs ln prasni k«. tatsatratl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m!m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inaeratov naj se mtloži znamka za odgovor. fpravnlstro „Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" ulica si. 5, pritlično. — Tolofon *L 304. SnnRova „fUteaskl Narod1 v Jagoalarili: celoletno naprej placaa . K polletno ....... „ 3 mesečno. ...... ¥0lia v Liablfar. In po poitl i V tnaitaastfai celoletno ...... K 480 — polletno.......»,240— 3 mesečno ...... „120*— 300-— 150-— 75— 1 „ ....... 25— .......... 40 — Pn morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj no^ijeio v orvič naročnino vedno po nakaznici Na sara-j nis nena naročila bfes ikttlatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda1- Snaflo?a uHca Ai. 5, I. nadere?) Toiafon stev. 34. Dopise apro|oma la podpisan« in zadostno Irau'uovane. Rokopisov msi vrača. "v.J ' Posamezna številka večja T 23 K Poštataa psačarcs u solo rltti« Ninisfrskf predsednik PaSIč d akfizadaf?? sspr^l&Hfik. Koalicija vladnih strank jc življenski interes države, sanje je volilni zakon. — Rešiti je treba proračun. uradniškega vprašanja. Najnujnejše vpra-- Nujnost rešitve Poprava krlole. Ministrski predsednik g. Pašić je imel na seji radikalnega kluba obširen govor o trenotnem političnem položaju v naši kraljevini. G. Pasić je med drugim izjavil, da je vsled velikih naporov radikalne stranke skupno z demokrati, jugoslovensko muslimansko organizacijo in samostojno kmetijsko stranko za ustvaritev ustave, ki je pogoj za narodno ujedinjenje in za nadaljni razvoj naše ujedinjene kraljevine, potrebno, da ostane današnja politična kombinacija in da omenjene politične skupine vstvarijo vse državi potrebne Zakone. Sestava parlamenta ne nudi možnosti za kako drugo grupacijo, ki bi mogla končati ta posel v korist naroda in države. Ker je v interesu države, da se kolikor mogoče hitro sprejmejo potrebni zakoni za reden razvoj države, je nadaljni sporazum narodna in državna življenska potreba. G. Pašič je apeliral na patriotizem in uvidevnost članov radikalnega kluba, naj s svoje strani storijo kar največ moroče, da se nadaljuje sedanja sporazumna politika v interesu države. Nadalje je g. Pašič razložil značaj ii koristnost tega. če ima ustavna in parlamentarna država vedno možnost, da v vsakem važnejšem vprašanju, ki je za državo življenskega interesa vpraša narod za njegovo mnenje. Osnovna demokratska potreba je, da imamo izdelan volilni red, odgovarjajoč državni ustavi, zakaj nič ne more biti hujšega, kakor je bil položaj v dobi začasnega narodnega predstavništva, ko se vsled nedostajanja volilnega reda tehnično ni moglo apelirati na narod, dasi je bilo to potrebno zaradi znane nedelavnosti začasnega narodnega pred- stavništva in zaradi drugih razlogov takratne politične situacije. G. Pašič meni, da je eden prvih postov narodne skupščine, da izdela in sprejme volilni red. G. Pašič je nato govoril o potrebi, da se kolikor mogoče hitro izdela državni proračun. Ko se to zgodi, bodo mnogi državni izdatki ali popolnoma odpadli ali pa bodo zmanjšani na najpotrebnejšo mero. Državno nradništvo se bo zmanjšalo na najnujnejše število, državni kredit pa bo doma in drugod prišel na višino, ki jo potrebuje kredit ene največjih, najsrečnejših in gospodarsko najbolj močnih držav v Evropi. Nadalje je govoril g. ministrski predsednik o potrebi, da posveti država in parlament pozornost našemu poljedelskemu in delavskemu razredu. Poljedelski kredit in splošno zavarovanje delavstva morata dobiti garancijo potom zakona. Končno je g. Pašič konstatira!, da pride vsled osebnih uradniških vprašanj često do nesoglasja in celo j do formalnih kriz v situaciji. Vse to se godi zato, ker je naše uradništvo j razdeljeno po strankah in kot tako večkrat ni na oni višini objektivnosti, na kateri bi morali biti. Zato je treba hitro izdelati zakon o uradništvu, ker mora biti uradnik samo državni uslužbenec in se ne sme vtikati v politiko. Uradniški zakon bi zmanjšal vzroke marsikatere nezadovoljnosti v vsej državi, predvsem v južni Srbiji in v drugih novih pokrajinah. Na podlagi Pašičevih izvajanj je sklenil radikalni klub, da morajo biti Pašičeve misli osnova za pogajanja z demokrati o daljnem skupnem delu med radikalci in demokrati. Dp!!2h5 iirsđfcifc aretiran o Zagrefm. — Beograd, 8 avgusta. Današnja »Pravda« javlja, dr. so policijske oblasti v Zagrebu aretirale nekega uradnika, ki je inhibira! brzojavko pok. ministra Draškoviča. poslano iz Delnic na bivšega predsedniki ljubljanske deželne vlade g. dr. Baltlča. V ti brzojavki, kakor je že bilo v »Slov. Narodu* objavljeno, je Draškovič prosil, da mu g. dr. Baltič preskrbi stanovanje v Polčah na Gorenjskem. Minister ie bil že no-Dolnoma pripravljen na odhod in je čakal samo na Baltičev odgovor, katerega pa seveda ni bilo, ker ni bila eksoedira-na ministrova brzojavka, pismo, ki 2a ie posla! dr. Baltiću. na ie prispelo na svoj naslov šele na dan atentata. Oči-vidno je, da je bil dolični uradnik v sporazumu in zvezi z atentatorjem. Z zadoščenjem smo zaznali sklepe zadnje seje višjega šolskega sveta, med katerimi je tudi eden: Poprava krivic, zadanih učiteljstvu. Za časa ^ustcršič-Lampctovega vladanja so zagrešili pri takratnem dežel, šolskem svetu na naprednemu učiteljstvu na stotine krivic. Prestavljali so jih, nekatere po dvakrat, službe so oddajali samo Slomškar-jem, na razpisana mesta so imenovali samo svoje pristaše, ne oziraje se na starost in službena leta in družinske razmere, draginjske doklade so delili po previdnosti, to se pravi, samo pristašem klerikalne stranke, druge podpore so dali zopet samo svojim zvestim — pristašem, na dopust pošiljali in su plen te plačevali so samo takim, ki so bili zanesljivi Slomškarji, da so se mogli udeleževati raznih učnih tečajev. Nagromadili so klerikalci v teku časa toliko krivic, da je izšla o teh obsežna knjiga pod naslovom »Dejanja govore«, ki pa ni naštela vseh. Potrebeen in umesten je bil torej gori omenjeni sklep višjega Šolskega sveta, ki se je, četudi šele v tretjem letu osvobojenja, vendar enkrat porodil. Klerikalni režim je svoje pristaše nagradil za njihovo politično mišljenje, a naprednim učiteljem je iz istega vzroka delal krivice. Sedanji višji šolski svet je sklenil poravnati krivice, a kdaj jih bo, to vedo samo bogovi. Kakor čujemo, pri prihodnji seji še ne nameravajo dobro mišljenega tega sklena izvršiti, pač pa nekatere Slomškarje oziroma Slomskarice nagraditi s podelitvijo učiteljskih služb v Ljubljani. Tako se namerava preiti od besed do — dejanj! Istina, da so nekateri učitelji(ice) prestopili iz Slomškove zveze k napredni učiteljski organizaciji, toda ta prestop menda še ni plačana taksa za podelitev boljših mest. Nekateri komunistični poslanci v Beogradu so, videč, da jim ;Tori streha nad glavo, tudi hoteli in prosili za prestop v radikalno stranko, ozfroma klub, a tam j:h niso hoteii sprejeti iz razloga, ker so poprej kot komunisti sodelovali pri komunističnem p r o t i d r ž a \ n c m pokre tu. In to je edino prava in vsestransko upraviči ji va taktika! Pri nas, v deželi pozabljenja, pa ne samo, da sprejemamo bivše škodljivce in nasprotnike leno med se, temveč j"h zato, ker so blagovolili priti k nam, še lepo — nagrađujemo. To je sicer tudi taktika — a nc modra! Vsak pravi Jugosloven nam mora potrditi, da je Slomškova zveza, ki se prav te dni pripravlja na Brezjah v »izobraževalnem« tečaju na svoje »nadaljne« delovanje, nič drugega kot privesek klerikalne stranke. Ta stranka pa je rovarska in protidr/av-na, kar nam je nepobitno dokazala z glasovanjem proti zakonu o zaščiti države in proti sklepom, ki so bili naperjeni proti atentatorjem in njih sokrivcem pri napadu na regenta in ministra Draškoviča. Slomškova zveza, oziroma nje člani so zvesti pristaši te protidržav-ne stranke. Strinjajo se z vsem njenim delovanjem in njeno taktiko, ker, če bi se ne, bi vendar kdaj protestirali proti postopanju stranke, česar pa seveda nismo še slišali in ne bomo dočakali. Logičen zaključek je, da Slomškarji voljno sprejemajo tudi vse posledice, ki jih morajo zadeti za tako hlapčevanje. Ako bo višji šolski svet za Ljubljano imenoval Slomškarje in Slomskarice (tudi bivše) potem jc to protidržavni čin, za katerega ni nobenega opravičenja. S tem bi bil zadan udarec v lice ne samo državi, temveč tudi vsem članom učiteljskega udruženja. Kdor si pa upa danes po atentatu na regenta Aleksandra in ministra Draškoviča zagovarjati tako postopanje, ne zna logično misliti, ah' pa ima kak drug defekt v možganih. »Narodna Pro-sveta« glasilo Udruženja jugoslov. učiteijstva piše o zakonu za zaščito države in o tistih, ki so proti (torej tudi o klerikalcih): »Samo nekulturnim neob^n dičnima umovima i dušama upropašćenim boljševičkom zarazom, oiačenje države izgleda reak-cijonarno delo. Na mišljenje toga političkog polusveta ne treba se in ne sme se danes obazirati . . . Jedno zlo rodilo je drugo . . . Bitku je jednovremeno treba početi na celoj lin?ji . . . Zar i Radić i svi oni onstrani umovi u nas, koji bilo iz ludosti ili pokvarenosti oživljuju, nisu razni tipovi onog opšteg zla, koje je dobro došlo komunizmu za njegovu akciju?« S klerikalci zadene taka obsodba tudi Slomškarje. ki so neločliiv de! klerikalne stranke. Kdor podeljuje boljša mesta takim ljudem, (ki pravzaprav ne zaslužijo nobenega) je proti oiačenju države in je to posebno ori podelitvi učiteljskih vzgojiteljskih služb stokrat pogrešeno. Člani višjega šolskega sveta (ia voljeni in imenovani), ki imajo man date od jugoslovansko mislečih ele mentov, so dolžni popolnoma v tej? smislu postopati pri podeljevanj učiteljski} mest. To in ničesar dnj gega ne pričakujemo od nj'h. _ G. VTT7 d T' fi * C = Kance'r>ara*Tnf. rj»$i kleHhpM ta Srbi. Dr. Voj. Janić ie priobčil v reviji »Novi Život« razpravo o kanceioa« r. :rafu. To razprave je današnji »Slovenec« hlstuo porabil v svojo svrhe ta skuša iz nje skovati političen kapital. Pri tem pa je »Slovenec« previdno Izpustil odstavek, ki se glj si takole: »Dasi smo protivni, da se ;e v ustavo sarno sprejel kanceJparagrai, v ndar sa popolnoma strinjamo z načeli, lirašenimi v kancelparagrafu. Cerkev ie mesto molitve k Bogu. razsadnik krščanske ljubezni. Ona se ne muc zlorabljati v strankarske in politične svrhe. To priznavajo tudi sami katoliki. Samo kontrola v cerkvi ne pripada državi, marveč cerkveni oblasti sami. Pru*u**ari*s cerkev je imela in ima tudi še sadaj svoj kancelparasraf, ki se glasi:: »Duhovniški prestopki, ki jih preiskujejo In sodijo pristojne cerkvene oblasti, 90 tile: Razpravljanja o državnih zakoi (ii in naredbah državnih in cerkvenih oblasti ter kritiziranje le-teh v govorflu, ki jih imajo duhovniki v cerkvi.« — Na* izdado katoliški škofje za podrefcne duhovščino takšen kancemaragrai p* bo postala enaka določba v ustavi brezpredmetna in odpadle bodo v parlamentu v bodoče vse borbe, k1 se lutSflfu okros: kancelparagraia. Naj se »Slovenec« pobriga za to. da bodo katoliški cerkveni knezi sledili zsdedu pravoslavne cerkve, na se bodo tako] ublažile politične borbe! Reorganizacija zunanfaga mt*' strstva. V zunanjem ministrstvu Je končana urtodba o reorganizaciji ministrstva. Kakor hitro bo uredba definitivno stilizirana, nrido pred sakonod i ni odbor. Na podlniri to vt'n'Iio bo polov.aj p.^fi^a diplomatskoga oetoFJ* znatno spremenil. — Zspri^r^i oraamlštva, Baograi?, 9. avgusta. Včeraj jo zapriseglo uradništvo ministrstva pravde ln *«►•:>!"~»"«-ja na novo ustavo, r= Aretirali komunistični jj€*Ij»«««. Sarajevo, avgusta. (Izv.) Dauas y V\\ v Sarajavu prijet komunistični • Balbulovič, ki |e h!l nr.nl »»vu' cijo zakona za zaščito državo prijavil svoj izstop iz komunistične »tranka — Izpr^faiit^v trrtjr o,»i-mariji. Gen sralštabni polkovnik £a)»-Eatović prične tekom tega mesca nojar-j'mjn zaradi evakuacije ozemlja, ki pri* pnda, po rapallski pocjooiM naši kiaJ a-vini. Vrndar .-o zrli. da iell itaUjanska vlada, nffj bi co pr.-i r^š'lo vprašat.*« luko Đaroša, na kar naj bi is!e irall irmsko Tete4 <»vr\ku;ralv zadnji okupira* ni nas. Alfonz Daudet: 36 Tarf arin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. »Scheideck! Scheideck!« sta kričala vod= nika in mu pokazala globoko in daleč spodaj na zelenkasti planotici, ki se ie dvigala nad dolinskimi meglami, hotel Bellevue, nič večji od kocke za igro. Od tam do njih se je odpiral diven po* gled na to vedno više in više kipeča slemena žareča v solncu, tu v boli bledem, tam narav? nost oranžnem zlatu ali tudi v temni, a lede-nohladni modrini — na teh tisoč in tisoč naj s čudnejših oblik, v katere se je bil pretvoril led: — na vse te stolpe, roglje, igle, grebene in ogromne gmote, pod katerimi se ti zdi. da spe mastodonti in drugi predpotopni velikani. Vse mavrične barve so se tu razigrale in se zopet strnile po strugah brezkončnih ledišč ki vale svoje nepremične slaoove in se kri* žaio z manjšimi strjenimi pritoki, a v solncu nekoliko otajana gladina se sveti v še bolj jasnem in združenem blišču. Toda tu gori v ti silni višini se zdi to ble* ščanje bolj umirjeno in ta nejasna, hladno trepetajoča razsvetljava pretresa Tartarina prav tako, kakor mogočni občutek tišine in samote sredi vse te bele, v skrivnate gube za> vite zapuščenosti. ,„ , Tu se dvigne xuA botel kotfnii dlnu in temu sledi nekaj gluhih pokov. Tore i so iib zagledali in njim na čast streljajo s tooiči! Tr zavest, da ga opazujeio s svojimi daljnogledi vsi ti planinci tam doli, vse te miss^s, vsi t! slavni riževci in češplievci, je P. P. D. nacn? krat spomnila vse veličine njegovega poslan: stva. In vzel te je. o prapor taraskonski. burno vodniku iz rok ter te ie razvil, da si dvakrat, trikrat široko za vihral! Potem ie zasndil svoj cenin v led ter s prekipev?iočim ponosom se? del na železo, da ga z zastavo v roki in nad vsem kraliuiočega vidi ves svet. A ko je sedel tako, med solncem in obla-, ki, ki so se dvigali za njim. se je dogodilo, kei se radi odseva žarkov na grebenih večkrat do* godi: naenkrat se je prikazal na nebu Tartaj rin velikanskega obsega, silen in širokoplcč ter z brado, štrlečo izza ovratnice, oodoben enemu onih nordiških bogov, ki si iih ljudska vera predstavlja, stolujočc sredi oblakov. Nazaj v Taraskonl — Ženevsko jezero. — Tartarin predlaga ogled Bonnivardove celi« ce. — Kratek pogovor sredi rož. — Vsa banda ped ključem. — Nesrečni Bonnivflrd. — Kje se spet najde neka v Avignonu spletena vrv. Posledica ture je bila ta, da se je olupil in ognojU Tartarinu nos, lica so mu razpokala. Moral je torej ostati Det dni v svoji sobi v ho? telu Bellevue — pet dni obkladkov in pomad. Njih lepljivo oskutnost in dolgočasnost ie pre: ganjal s kvartanjem in z odposlanci aH pa z narekovanjem dobzefia, obširnega in natan* čnega poročila o eksnedicij. Poročilo jc bilo določeno za čitanje v seji »Planinskega dru* štva« in za ob j« vo v »Forumu«, Ko pa so se mu naposled snet razm^ nli trdi udje in je na plemenitem obrazu P. P. D. ostalo samo še nekaj mehurčkov, izpuščajev in lišajev z lepo glazuro etruške posode, se jc odpravilo odposlanstvo s svojim predsednic kom čez Ženevo nazai v Tarrskon. Preskočimo dor»oc:ke na tci poti, grozo in strah, ki ga je ta iužra tolpa tudi tu širila s svojim petjem, kričanjem in s svojimi palica= mi po ozkih vagonih, po ladiah in r>ri hotel? skih mizah! Zakaj, ko se je vračal P. P. D. a p>voje ooti. so se bili vsi nreskrbeli s planin? skimi koli, na katerih so bili vžgani v zveriže? nih verzih opevi posebno imenitnih partij. Montreux! Tu so se odločili odposlanci na predsednir kov predolg, da se ustavijo za par dni in obu Sčejo sloveče ženevsko obrežje posebno ChiU Ion z glasovito ječo velikega patriota Bonni= varda, ki sta ga proslavila Bvron in Delaeroi* V resnici je bilo Tartarinu do Bonnivarda jako malo, saj mu ie njegov doživljaj z Viljp mom Tellom dovolj «iroko odprl oči, kako je pravzaprav s temi švicarskimi legendami. Toda na poti skozi Interlaken je izvedel, da je bila Sonja s svojim že skoraj umirajočim bra* tom odpotovala v Montreux. Ta zgodovinski poset mu je bil samo pret: veza, da sc morda le sestane z dekletom in ga morda pregovori, da poide ž njim, v Tara* skon. Tovariši so bih* seveda sveto ,,T < >ni. r!e <*redo DOČastit samo spomin velikcu* ?«upt* domoljuba, čegar zgodbo jim je no^r'*.] P. P. D. Da, eim so sc izkrcali v Montreuxu, «JO «e hoteli za slavnostne prireditve navdušeni Ta« rackonci postaviti kar v vrste, razviti prapor in glasno vzklika i oč: »Živio Bonnlvard!« odko rakati v Chatilon. Prcdsedrik fjih ie komaj ustavil, češ: »Naiorej moraroo obedovat^ do-trm bomo že videli! — Tn že 50 napolnUi om-nibus hotela Miillrr ali ie treba šr povadaii. c#vkaJ da se je imenoval Miiller? — ki je mnogimi drugimi pred izkrcevaHšcem. — Co, glejte orožnika kako -ias ale^ia! \a vzkliknil Pascalon, ki je izstopi! z*dnji, a>av i s bilo z zastavo vedno tak križ. — Saj res! je vznemirjen pl'ltruH T^a^^ da. Kaj nam hoče človek, da nas tako Opa« zuje? — Eh, kaj neki! Mene je spoenal! i« skromno rekel Tartarin. Tn ko so zavili med dolgo vrsto topola-ob obrežju, se ie od daleč priiazno nMTTfli:.' možu, čigar dolga modra suknja se je trdu^ ratno obračala za njegovim omjnibusom. V Montreuxu je bil tisti dan semenj. Nfl prostem vzdolž jezera je stala dolga vrsta pre, dajalnic za sadje in zelenjavo, za cenene čipke, srebrn nakit, verižice, igle in steklene hh sere kakor iz snega in ledu, ki z njin* Švicarke krase &vaio narodno nošo. 2 stran = Meje med Jugoslavijo in Romu-fcijo. V Vršcu je dne S. t. m. pričela mešana komisija z razmejitvijo med Romunijo in našo državo. Sodi se, da so bila sporna vprašanja rožena že povodom bivanja Tako Jonesca v Beogradu. = Razmejitev z Albaiijo. Vprašanje razmejitve med našo državo in Albanijo, ki bi se imelo rešiti na poslaniški konferenci v Parizu, je za sedaj odloženo. O njem se bo sklepalo šele prihodnje mesece. Delegat naše vlade Andrija Radovie ostane v Parizu. = Vprašanje reška luke. V parlamentarnih krogih govore, da je načelnik reške avtonomaške stranke Zanella do-šel v Beograd, da se pogaja z našo vlado radi skupne eksploatacije reškega pristanišča. Trdijo, da je Zanella napravi lta pot na željo nove italijanske vlade. = Komunistični poslanec iz Zagreba. Mijo Mlinaric, stavbeni delavec, ie bil izvoljen za komunističnega poslanca. Dolžnost teh poslancev je bila ta, da rušijo buržuazijski parlamentarizem in da dobivajo za to delo od parlamenta na dan 120 dinariev. Mlinaric je sedaj izgubil mandat in policija ga je poklicala k sebi. Tam je izjavil, da on ni komunist da nima nič skupnega s komunistično stranko in da je kandidiral prisiljen. Ko je rekel, da on ni sposoben za poslanca in da ni mogoče, da bi bil izvoljen, so mu voditelji odgovorili, da je še mnogo večjih huda! nego je on in da bo brez dvoma izvoljen. Njegova dolžnost bo, da v parlamentu molči, ali pa kriči, kakor bo videl, da delaio drugi. »Ja sem to delal, šutil sem ili dizal jarmu, i zato sem bral 120 dinara na ern.* Taka je izpoved bivšega komunističnega poslanca Mlinarica. Posebnega komentarja ni treba. = Fatalno požeške Hrvatov. Pod t?m naslovom niso ^Srbijac: Zdi so, da Hrvati p.irnnjo politikov. Sariio dejstvo, da je Radić, o katerem se trdi, da ie abnormal'cai, postal vodja hrvatskega naroda, najbolj dokazuje, da Hrvati nl-majo politikov večjega stila. To mišljenj o potnujofo dogodki zadnjih dni. Isrc so se atentati. Pognano je, da je inozemska propaganda vplivala na nase notranje življenje. Vse, kar je pri na nacifonalno, se je dvignilo, da mo-r nizi o pomaga državi in da napravi ko-nec tuji propagandi. To je bila najbolja 3 rilika, da Hrvati dokažejo, da niso protidržaven element, kakor to vedno 'rdijo. Sednj so mogli potrditi svojo ljubezen do države. Tu so mogli najlažja demontirati vse trditve, češ da so oni prori državi. Komunizem je za nje ravno tako nevaren kakor za nas. Zato ne more biti nobena opozicija izgovor, da se ne more sodelovati v borbi proti komunistom. = Italijanska vlada proti ZaneKi. ZaneMa je prišel, kakor znano, v Beograd v zadevi reškega pristaniškega konsoreija. Italijanski listi so poročali, da se je izvršil njegov poset Beograda sporazumno z italijansko vlado. Na to nravi >Epoca«, da more iz najboljšega vira zanika i i vopf, da je italijanska vlada dala Zanolli kako pooblastilo ali kak nalog glede reškega vprašanja. Iz vladnih krogov se razglaša celo, da je italijanska vlada odločno proti vsakemu Zan'ellovemu pogajanju v Beogradu glede Belce in Baroša. = Mednarodni kongres kovinskih delavcev. Iz Curiha poročajo: Osrednji komite mednarodne zveze kovinskih delavcev je imel 6. t. m. sejo, na kateri se jc razpravlialo o dnevnem redu devetega mednarodnega kongresa kovinskih delavcev, ki se prične v ponedeljek, dne 8. avgusta. Na dnevnem redu bo razpravljanje o ameriškem predlogu, ki predvideva razširjenje propagande za mir in preprečenje izdelovanja municije v nrimeru nove vojne. Kongresa se udeleži nad 60 delegatov, ki bodo zastopali 15 držav. — Velik ^-hod črncev v New Torku. Te dni se ie otvori] v New Torku velik shod črncev. Pred otvoritvijo so se vršile v zamorskem mestnem okraju rnanifes+aoije. katerih se je udeležilo okoli 15.000 oseb. Črnci so nosili rdečo, zelene in črne zastave, to so barve črnega plemena, -nosili so tudi napise >Afrika črncem! Linčanje mora nehati! Črno nleme je brez strahu! Črnci si zgradijo drenote in podmornice!< Potem Ee je otvoril shod. Poslnli so angleškemu kralju brzojavno prošnjo, naj se zavzame za svobodo Ecrinta in Indijo in za to. da v bodoče prenehajo plemenske vojne. = Ladja »Le Boche«. Vs\ >Temps« poroča, da se v ladjedelnici pri Stettinu gradi ladja za znanega nemškega vclcindustrijalca Hugona Stinnesa. Ladia se spusti v kratkem v morje in ho nosila ime »Le ^oche«. (sBoche« ie ime, s katerim Francozi zmerjajo Nemce. To je žaljivka slična italijanski žaljivk! ^soiavo«.) =r Karel rfab^bvrški osiane v Švici. Tz Curiha ro^oeaio, da zavezni vladi ni došlo doslej še nikako potrdilo glede na vest, da se Karel Habsburški preseli v Italijo. V slučaju, ako si bivši cesar do 31. t. m. ne na i de nikakega novega bivališča, mu vlada v Bernu ne odreče nadal'nega bivanja na švicarskih tleh pod nogo'em pa, da se bo Karel strogo držal vseh rrega se tičočih naredb. KAZNOVANI KOMUNISTIČNI AGITATORJI. — d Beograd, 7. avgusta. Uprava fnesta Rcogracla je kaznovala z enomesečnim zanorom vse o.sebe, o katerih se jc ugotovilo, da so kot komuni-sticni agitatorji agitirali za komunistično stranko in niso bili zapleteni v noben atenrat. Meg njimi je tudi več komunističnih dijakov. Po končam kazni bodo vse te osebe izurane v svoje rojstne kraje kjer bodo postavljeni ood »olirjiskO nnda/trsrvfv ( Konferena vrhovnega sveta« ZAČETEK KONFERENCE VRHOVNEGA SVETA, —d Pariz, 7. avgusta. Francoska delegacija pri vrhovnem svotu obstaja iz ministrskega sveta Brianda, ministra L/oucheurja in g'eneralnega tajnika Bortheleta, —d Pariz, 7. avgusta. Italijanski minister za zunanje stvari Della Tor-retta je prišel v Pariz nocoj. Italijanski ministrski predsednik Bonomi bo prišel v Pariz šele jutri tik pred začetkom prve seje vrhovnega sveta. —d Pariz, 7. avgusta. Na dnevnem redu konferenco vrhovnega sveta so razen vprašanja pošiljanja vojaških ojačenj v Gornjo Šlezijo in dodelitve glasovalnega ozemlja rudi vprašanja ukinjenja prisilnih odredb na Renu, obsodbo vojnih krivcev, dobave zrakoplovnoga materijala za zračni promet v Nemčiji, orijentsko vprašanje, pomoč Rusiji in finančno vprašanje Avstrije. —d Pariz. 7. avgusta. V ^Tempsu< piše Poincare o sestanku vrhovnega sveta: Se enkrat se bodo zbrali zavezniški ministri pod imenom vrhovnega sveta, da bodo odločali o usodi narodov. Upajmo, da se jutri ne bodo zbrali zato, da se bodo pojutrišnjem odpočili, upajmo, da bodo ta sestanek porabili zato, da ?e bodo vendar enkrat splošno med seboj porazgovorili in da se ne bodo prenaglili. Z odpočito glavo naj študirajo razne prcbl'eme, katere so zavezniki dosedaj reševali v * nasprotni smeri. Čas je. da se v odnosa jih narodov napravi nekoliko harmonije. —d Pariz. 7 avgusta. Nocoj je dospel italijanski zunanji minister marki della Torretta. Ministrski predsednik Bonomi pride v Pariz šele jutri malo pred začetkom prve seje vrhovnega sveta. —d Pariz. 8 .avgusta. Ministrski predsednik Llovd Oeorge in Briand sta se snoči deljc časa razgovarjala. Ker se ie italijanski♦ ministrski predsednik Bonomi zakasnil, se bo mogla vršiti seja vrhovnega sveta šele jutri popoldne. Zdi sc, da želi Llovd Geor-ge potom direktnega sporazuma zbližati stališče Ang'iie in Francije glede delitve Goreaje £leziic. Javno mnenje v Angliji in Franc'il je prepojeno z islo j željo namreč, da bi se ta problem čimprej rešil in da hi s; obdržali franco-sko-angleški odnoša.'i še dalje v dosedanji prisrčnosti. »TEuTS< O KONFERENCI — dPariz, 7. avgusta. >Temps< piše v uvodnem članku z ozirom na konferenco vrhovnega sveta: Zavezniške vlade bi si morale hiti sedaj na jasnem, da je treba še pred obravnavanjem vprašanja o delitvi Gornje Slezlje od-poslati ojačenja v sporno ozemlje. Ce želi francoski narod, da se ojačenja odpošljejo, tedaj pri tem nima nikakih zavratnih namenov. Če bi izbruhnila v Gornji Šleziji vsled premajhnega števila čet nova državljanska vojna, tedaj bi vstasi bili napram zavezniškim Četam gotovo v večini in zavezniške četo bi se morale na vsak način umakniti. Če bi potem napadli Gornjo Slezijo še Nemci, tedaj bi zavezniške vlade, če bi r.e imelo ojačenj, ne mogl'e izvesti re-prcsalij v Nemčiji. To ie možnost, ki jo mor ara imeti pred očmi Francija ravno tako kakor Anglija. Če sto ne najde nikaka rešitev v gornješlezijskem vprašanju, v katero bi privolila tudi Francija, tedaj bi moralo ostati gom|3-šlezijsko vprašanje neodločeno, k«jti nob'ena francoska vbida no mor pristati na tako ureditev tega vprašanja, ki bi francoskemu ljudstvu ne bila po volji. ODLOČILNA SEJA VRHOVNEGA SVETA GLEDE ŠLEZIJE. Gorcnješlezijsko vprašanje. — Francii a za razdelitev. — Anz'ija za prisojo nedelj ene Šleziie Nemčiji! —d Pariz, 8 .avgusta. Danes popoldne je otvoril zborovanje vrhovnega sveta ministrski predsednik B r i a n d. ki mu je stal ob strani minister Lou-cheur. Seji je prisostvoval min. predsednik Lloyd Oeorge. lord Cur-z o n, min .predsednik Bonomi. minister zunanjih poslov Della T o r r e t-t a, zastopnik Zjedinjenih držav polkovnik Harvav, japonski poslanik v Parizu vicomte I c h i, japonski poslanik v Londonu baron H a y a s h i, kakor tudi izvedenci zavezniških držav v gornje-šleškem vprašanju. Belgijsko odposlanstvose se je ni udeležilo, keer je bila posvečena edinole gornje-šle-škemu vprašanju. Min. predsednik Briand je pozdravil navzoče in povabil posamezna odposlanstva, naj podajo spiošen pregled gornje-šleškega vprašanja. Predsednik komisije zvedencev Fromageot je pojasnil juridično stališče Francije in dokazal, da se glasovalno ozemlje lahko razdeli in da se mora razmejitev ravnati no izidu skupnega glasovanja. Sir Cecil Hearts je obrazložil angleško stališče, ki je prišlo do zaključka, da je industrijsko ozemlje nedeljivo in da se naj nedeljeno prisodi Nemčiji. Izpisi! za prijateljstvo Jugoslavije. — Gradec, 9. avgusta. Današ* nj a »Ta£espost« oriobčuje obširen članek rimskega dopisnika pod na* slovom »Bonomi in parlament«. Dopisnik poudarja med drugim, da se je Bonomiju posrečilo deželi iz* vo je vati notranji mir in da se je stališče njegovega kabineta utrdilo, tako da bo ministrstvo gotovo pre= ko poletja obstalo. Senatorja gene* ral Caviglia in bivši zunanji mini* ster Scialoja sta v senatu nastopila proti Bonomiju v vprašanju baro* škega pristanišča. Niti vojaška tak* tika zgovornega generala, niti juri= stične zvijače bivega državnika nu so mogle izpodbiti stališča Bonomi; jevega. Bonomi se v tem vprašanju naslanja na rapallsko pogodbo i u iskreno želi, da se med Jugoslavijo in Italijo doseže to odkritosrčni prijateljski odnošaji. Kriza bol]Sei9liksgs sistema. G orkii rešitelj in diktator. — L je* nin odpotuje v zapadno Evropo. — Protirevolucija. — d Beograd, 8. avgusta. Pres* biro poroča iz Pariza: Po nainovej* ših poročilih iz Rusije je imenovan Maksim Gorki j za diktatorja za prehrano vse Rusije. Gorkij je že dobil potrebna pooblastila. V krat--kem namerava priti v Evropo in začeti pogajanja v svrho odpošilja* nja živil Rusiji. Iz Rusije odidejo v kratkem tudi tri delegacije pod vodstvom profesorja Pehtareka Jofeja in Lunačalskega, ki bodo od* šle v Zedinjene države, Italijo, Če« hoslovaško, Francosko, na Angle* ško in skandinavske države v svr* ho organizacije prehrane bednega ruskega prebivalstva. — d Beograd, 8. avgusta. Pres* biro poroča iz Pariza: Po nekaterih vesteh iz Rusije izgleda, da bo Lje= nin 15. avgusta odpotoval iz Rusije v Anglijo in Italijo iz zdravstvenih ozirov. V inozemstvu se bo mudil dalj časa. Ta vest doslej še ni po-trjena. Če bi se vest potrdila, tedaj bi se moglo sklepati, da pomeni od; hod Ljenina iz Rusije padec boljše* viškega režima. — d Bukarešta, 8. avgusta. Iz Ukrajine prihajajo poročila, ki po* trjujejo izbruh protirevolucionar* ne vstaje. Glavni povod vstaji so dale rekvizicije živil. Sovjetski od* dciki so v štirih distriktih naleteli na močne protirevolucijonarne od* delke, ki so izvajali hud odpor. TEŽKA ŽELEZNA INDUSTRI* JA IN JUGOSLAVIJA. N — Trst, 9. avgusta. Poslanec Chiesa je v rimski zbornici vložil ost:o in obširno interpelacijo o pro* čaji akcij Alpine*Montanc družbe Hugo Srinnesovi finančni skupmi. Chiesa poudarja, da je nemška tež* ka železna industrija popolnoma obvladala italijanski trg. Franciji očita Chiesa, da podpira po Lou* cherjevi skupini Nemčijo, posebno Stinnesa. Nemška železna industri* j a bo izrinila Italijo pri udeležbi železne industrije v Jugoslaviji, po» sebno pri podjetju Kranjske indu* strijske družbe, za katero bo Stin* nesova skupina prevzela vse doba« ve siru vin. »STARA AVSTRIJA«. — KARLI* LISTI NE MIRUJEJO. — d Beograd, 8. avgusta. Pres* biro poroča z Dunaja, da se je vršilo zborovanje novoosnovanega društva »Stara Avstrija«, na kate* rem je bil izvoljen odbor, v kate« rem so razni prosluli monarhisti. Izvoljeni so bili med drugimi gene* ral Vojnovich, bivši ravnatelj voi» nega arhiva, za tem Oskar Mont lang, pooblaščeni minister na raz* položenju, polkovnik Heller in dr. J2£2£id_£&U& . biyii jaarikomisar Že samo imena teh oseb, izvoljena v odbor, dokazujejo jasno, da ie društvo avstrijsko šovinistično in potem karlistično. KREDITNA AKCIJA ZA AV* STRIJO. — d Dunaj, 8. avgusta. Kakor doznava »Pclitische Korrespon* denz«, so se avstrijski poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu z glasili pri tamošnjih vladah, da zavezni* ške države ponovno opozorc na nujno potrebo pospešenja kreditne akcije za Avstrijo. Pri tej priliki so hkrati stavili prošnjo, da se postavi razpravljanje tega vprašanja na zborovanje vrhovnega sveta. UPOR KAZNJENCEV. — Dunaj, 9. avgusta. V znani kaznilnici Stein je došlo včeraj do velikih izgredov in upora kažnjen* cev. Kaznjencem je ravnateljstvo skušalo vsiliti predvojni kaznilniški red in jih je hotelo takoj po spre* hodu spraviti v posamezne celice. Kaznjenci so se uprli in moralo je nastopiti vojaštvo, močno 2 stotni* ji. Vojaštvo je proti kaznjencem rabilo orožje. Bilo je vec mrtvih in Sprejeta o Sloaenlem Uraden In Hlozlrln. —d Slcvenjgradec, 7 .avgusta. Danes ob 9. je kr. namestnik Ivan Hribar sprejemaj deputacije uradnlštva, učiteijstva, duhovščine, raznih drnštev, okrajnega zastopa, županov vsega okraja itd. Ob 13. Je bil v hotelu »PoStac obed, katerega so se udeležili načelniki raznih uradov, duhovSčine, učiteljstva. župani, zastopniki društev in Korporacij itd. O. namestnik je v svoji na-pitnlci orisal pot našega naroda, preden se ie s pomočjo junaških Srbov osvobodil in ujedinU. Nato je govoril dr. 2e!eznikar v imenu občine Slovenjgradec, ki je orisal zasluge g. kr. namestnika za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda. <*b 15 je g. namestnik prisostv.val javni telovadbi siovenjgraškega Sokola. Ob 15.30 s ca v smeri pro prebivalstvo prisrčno pozdravijal-). Postav- J Ije-nih je bilo mnogo slavolokov in pevsod so pokali topići. V več krajih so mu priredili oficijelen sprejem. Najprvo se je ust.?- i vil v Šmartnem pri Slovenjsradcu. i.cp sprejem so mu priredili v trgu Vetefije, kjer so ga pričakovali zastopniki raznih društev, uradov, oblastev. županov, duhovščine, požarne brambe itd. Na glavnem ! Sprtim »* frir,3ia.iiL — d Kranj, 9. tvjrnsta. Danes ob pol 8. zjutraj sc jc odpeljal k. ru.mest-iiik iz Cerkeli v Kranj. Na nota ra je v Vel esovem pozdravil posestnik nanič s kruhom in solio, na Visokem na podžupan iz Šenčurja in n cinik Gasilske zveze. Na p' tu v Kranj so bile mnoge hiše okrašene z zastavami. Namestnik ie dospel v Kranj ob % na deveta Mesto je bilo okrašeno s CVfitieni In zastavami. Pred lepo ozaljšr.no mestno hišo so Ka pričakovali občinski zastopniki, razna narodna društva in žensrvo v narodnih BOŠah, pevski zbor »Čitalnice«, požarna hramba in mnogobrojno občinstvo. Prva je nagovorila jt. ministra Kdč. Rakovčeva v imenu kranjske- t za zenstva in mu poklr^iila krasen šo-e ie odpeljal iz Slovenj^rad- j Pek Nato $e mu Je pre Istavil in ea Doti Mozirju. Na vsej poti ga je j zdravil v imenr uradniŠtva okrajni gla- var Žni d a r č i č, nato pa ie imel daljši pozdravni govor župan Pire. Po nagovoru jc odšel z. namestnik, sprem L an po gospodičnah v narodnih nošah med burnimi ovacijamj na okrajno glavarstvo, kjer sc jc ob 9. pričel sprejem deputacij. trgu ga je pozdravilo prebivalstvo s požarno hrambo, učitelji. Sokoli in razna društva. Postavljen Je bil tudi slavolok. Ko se je peljal proti Šoštanju, so mu rudarji ob premogovniku postavili slavolok z napisom »Rudarski pozdrav kr. namestniku*. Zelo svečan je bil sprejem v mestu Šoštanju, kjer so raz hi>e plapolate zastave. Najprve ga je pozdravil v imenu uradiu>tva sodnik R o č n i k, nato pa podžupan Š o 1 n, zastopniki učiteljstva in šolske mladine. V imenu gasilske župe ga je pozdravil na lelnik Dvornik in v imenu so^tanjskega Sokoli starosta Volk. Nagovorili so ga tudi zastopniki So.štnnjske podružnice organizacije vojnih invalidov, požarne brambe in drugi. — Prisrčno so sprejeli g. namestnika tudi v Šmartnem na Paki. Krasen sprejem so g. namestniku Hribarju priredili v trgu Mozirjo, to pa posebno zaradi tega, ker je g. minister za vojne moral delje časa živeti v tem prijaznem trgu, ker mu avstrijske oblasti niso dovolile, da bi se nahajal v Ljubljani in je zaradi tega star znanec Mozirja. Najprej se mu je javil vodja politične ekspoziture dr. Šiška, nakar so ga pozdravili župan P e-v e c, dekan Decorti z Liuonjega, g. Zidar v imenu okrajnega zastopa itd. Pričakovali so ga vsi župniki politične ekspoziture možirske, župani Sokol, požarna bramba. mladina, društva itd. Starosta Žemljic je g. namestnika pozdravil v imenu Sokola, v imenu uradnistva davčni nadupravitelj Kranj c in učitelj Pulko v imenu učiteljstva gornjegrajbkega okraja. Ob 20. je g .minister priredil čajanko. Kasneje mu je prebivalstvo priredilo slavnostno bakljado s sodelovanjem požarne brambe, društev, korporacij, Sokola, sr.kol-skega naraščaja in pevskega društva »Mc-zirje«, ki je pelo več pesem, nakar Je g. namestnika nagovoril v imenu Sokola g. Ivan Lipold. Pri bakljadi je sodelovala godba s Pake. Sprdeni a Kasssiaa. —d Kamnik, .'. avgusta. G. kr. namestnik Ivan Hribar je danes ob polu sedmih zjutraj odpotova liz Mozirja, kjer je prenočeval, preko Gornjega grada proti Kam-uiku. Na vsej poti ga jo prebivalstvo prisrčno pozdravljalo in mu prirejalo lepe sprejeme. V Gornjem &rada ga je pozdravil župan Podbrežnik, župnik Novak in učitelj Kor ban. — Lepo so ga sprejeli tudi v Novi Štifti, kjer ga je v imenu ob- »Boga se bojte, kralja častite, njegove ob:asinike čislajte!« Vladika dr. N a p o t n i k je Imel na j banketu v Čast kr. namestniku v Mariboru ' znamenit govor, v katerem je poudarjal ■ med drugim: »Z iskreno rado^t'o na«; je napolnil I svoj čas obisk prcsvitlc^a regenta g. pre-; stolcna^lednika Aleksandra v našem zaJem I mestu Mariboru. Danc^s pa se veselimo, da ; je prišel prečislani g. kraljevi namestnik v ; naš Maribor, ki je rneni tako Ijun In drag. ; S tem posetom je nase lepo razcvitaloce se mesto iznova pridobilo na ugleda in slove-, *u. Mi Izrekamo preblagomu gospodu pokra-; jinskemu namestniku iskreno zahvaio za njegovo, četudi le kratko bivanje v nasl j sredini ter živo želimo, da odnese g. mini-j ster prav prijeme vtise iz glavnega mesta , slovenske Štajerske. Tej zair ali rridajam ; zagotovilo naše udano.:ti in zvestobe, po-: slušnosti ha ljubezni do Nj. Vel. kralja Pe-, tra I. in Nj. Vis. prestolonaslednika in re-; genta Aleksandra. Naše vodi! - in ravni o bo vselej znamenito evnr^cljsko naročilo . »Dajte Bogu kar je božjega, in kralju, kar ; je kraljevLgal« Omenjene važne dolžnosti , in čednosti nam narekuje zdrava pamet, saj : brez avtoritete ni ure ene drn/be. Nalaga nam jih prvak apostolov: »Boga se bojte, kralja častite, njegove oblastnike čblajteli Uči nas jih odlok presvetega apost la narodov: »Vsakdo bodi poslušen vi^jl obia-J sti, ne nam, marveč ob'astcm. kakor so od ! Boga!« Mi ljubimo troimeno kra-no kraije-| vino in njenega vladarja po v obče znanem j reku: » Ni dobro mnogovladjc; eden bodi j vladar, eden kralj, ki mu da Kronov sin (t. j j. Zeus), žezlo in pravico, da kraljuje.« ! Stari Homer, pravijo, da je bil slep — če je bHo njegovo telesno oko mrtvo, je bilo pa njegovo dušsvno tem živejše bistrej&e in jasnejše. Ze Homer pravi, je videl, kako v ^enci resnice dobivajo vladarji svojo oblast od zgoraj. Sprejmite nidalje \isoko-spoštovani g. krajevi namestnik zatrdilo, da hočemo po svojih močeh složno ln vzajemno z zakonitimi oblastmi delovati za I miren razvoj in srečen procvit krasne kra-! ljevine. kakor za blaginjo in dobro srečo j lepe naše domovine. Program naš je evan-1 gclij božjega miru in krščanske ljubezni. V j dosego teh svetih dobrih in najboljših na-I menov se priporočamo vali .^pomoči ln ! podpori, kakor zavetju vboke vlade. Napo-! sled prosim milega Boga, da Vas, prečlsla-I nI g. minister, neprestano podpira s svojo i vsemogočno milostjo v visokem, pa tudi •i i t.«*«u i težavnem, ter dolžnosti m odgovornost! činskega zbora pozdrava župan I ratnik j . : j. -x:..„ ~._____iu w ^ , ,„ „ j polnem poklicu in poslu. Zeihn vam blago- i slova božjega v najvrhaneiši meri. V tem I domoljubnem di:hu hi zmislu novablm vse j liube sogoste, da vzdijrneio čaše polne domačega vina in z menoj vred zakličejo: Bog varuj in čuvaj še mnoga dobra in m v imenu duhovščine župnik i e r m e. Kmalu po 9 uri je g. minister Hrbar dospel v okrašeni Kamnik. Ob mostu pa do mesta je bilo ob slavoloku postavljeno I mnogobrojno občinstvo z društvi, korpota- j cijami, šolsko mladino itd. Najprej se mu je j javil vodja okrajnega glavarstva g. vladni svetaft Loger, na kar ga je v imenu ob- | čine pozdravil župan dr. K a r b a, nato pa dekan in kanonik LavrenčiČ, ki mu je v svojem nagovoru izrazil tudi udanost duhovščine svoje dekanije. Neka šolarica mu ie v krasnih verzih poklonila šopek cvetja. Navzoči so bili tudi iantje in dekleta v narodnih nošah. Sokoli, požarne brambe itd. Takoj po pozdravnih nagovorih je g. minister sprejemal razne deputacije na okr. glavarstvu v Kamniku. — d Kamnik, 8. avgusta. Na slavnostnem obedu, katerega so se udeležili žuran mesta Kamnik, zastopniki uradov in duhovščine, je imel namestnik Ivan Hribar nagovor, v katerem ie izrazil svoje veselje, nad našim narodnim ujedinjenjem in koncem svojega navdušenega govora napil prvobori-telju jugoslovenske ideje kralju Petru. Na govor g. namestnika je navdušeno odgovoril kamniški župan dr. K a r b a. Takoj po obedu se je odpelial gospod zdrava in vesela leta precenjenega g. ml-nrrtra in kr. namestnika! Jaz sem govoril, nebo pa me sliši In usliši!« Iz m?*m fcrai|ftuiwL — OfaSeaje orožniških postaj. Notranjo ministrstvo jo predlagalo vladi, naf se ojneijo orožni ško postaje na madžarski moji za trikratno. — Avtomobilska neTri??bvskopr< je dno 5. t. m. pobegnil od svoje komande ln odnesel seboj 744 dinarjev državn^n denarja polen; tega. vojakom 500 din. — Ukraden suknjič*. Lavrič Marija, žena železničarja, stan. v Dolenjih Pinrčah pri Medvooah je policiji ovadila, da je bil dne 8. t m. dopoldne na Valvazorjeveno treni pred Križevniško cerkvijo ukraden siv suknjič z rdečo podlogo vreden 200 kron. — Ukradeno ko»lo. V ponedeljek, 8. t. ni. ob polu 11. dopoldne je bilo Antonu S^crmei?tru, mesarju v Bp. Ši£ki, Jornefeva uliea št. 36 iz pred niegove mesnice ukradeno kolo znamke >Jamxs< Kolo ie črno pleskano. Balanca je močno navzgor obrnjena, ročaj eden črn dru gi bel. Kolo je vredno 3000 kron. šk. 110 in_pri $yt Juriju pri Hrastniku Lako jjaOTzUfc. .y.ifcalki scuaaaata raz- — Vsem tov gasilnim društvom! Prostovoljno gasilno druStvo Trbovlje, rv.dnik, pros'avlja dne 14 avgusta t L Štiridrset-letnico svojega obstanka ter razvije ob tej priliki druStvcn! prapor, ki se ta dan blagoslovi. Podpisano župno načelstvo opozarja s tem vsa tov. društva na ta jubilej ter priporoča, da se ga po možnosti udeleže vsa bližn'a društva polnoštevilno, oddaljena pa vsaj po odposlanstvu. Gasilcem se bo razkazal ta dan tamošnji premogovnik z vsemi zanimivimi napravami, česar Marsikdo še ni Imel orilike si ogledati. Zdravo! Gasilslca žuoa Žalska. — Pevski zbor kubanskih kazakov. Po Jucroslavfi! prireja koncerte zbor ruskih kuban. kazakov. ki preneva ruske narodne in umetne pesm! z veliko dovršenostjo in čustvom. Pevci so dilefarrfle, a umcfm"ki v izvajanlti rusMh popevk. Prepevajo tipično kazaške motive erijenta'sko-slovanskega j nudili prvovrsten športni užitek, /načaia. starinske narodne pesmi in mo- ! — Izšla jc 32. štev. ^Sporta« in t djsiue skladbe. Zbor pride tudi v Zagreb. Povodom desetletnice svojega obstoja priredi S. K. IMrija v dneh 13., 14. in 15. t m. velike športne tekme v nogometu, plavanju, lahki atletiki, ženskemu rokometu in tenisu. Program desetletnice ]e sledeči: 13. avgusta ob 17. uri, prostor Ilirije: lahka atletika, ženski rokomet (Ilirija : Slavija). 14. avgusta ob 10. uri na Ljubljanici, čolnarna Ljublj. S. K. plavanje, skoki, vaterpolo, Ob 17. uri. prostor Ilirije: lahka atletika, nogomet (Ilirija rez. : Sparta). 15. avgusta ob 17. uri, prostor Ilirije: ženski rokomet, nogomet (iinale za prvenstvo Slovenije Ilirija : Atletiki, Celje). Tenis-turnir se razdeli na 13., 14. in 15. t m. Razdelitev se bo še naknadno objavila. Razpis lahko-atlctičncga meeringa in plavalne tekme je objavljen v 31. štev. »Sporta«. Ustmene prijave spreJema s. Jos. Beneš, Jadranska banka, pisii;?:i2 prijavo ie nasloviti na S. K. Illriia, Ljubljana. V smislu razpisa se morejo udeisžiti a t-etičnih ln plavatnih tekem člani vseh športnih klubov in telovadnih društev jjsoslavije. — Tenis - turnir S. K. Ilirija. Dne 13.. 14. in 15. t m. priredi la\vntennis sekcija S. K. Ilirija povodom desetletnice klubovega obstoja interni klubski turnir. Razpisane točke: Singie za gospode, single za dame, double za gospode, double mixte. — Pismene prijave je nasloviti do 11. t. m. na S. K. Ilirija, Ljubljana, ustmeno se more prijaviti dnevno med 18. in 19. uro na tenis prostoru. Vso člane, ki se bodo prijavili, se prosi, da se udeleže v četrtek 11. t m. ob 18. uri sestanka na tenis prostoru, da se sporazumno določi natančen spored igranja. — Člane se poživlja, da se udeleže turnirja v čim večjem številu. Prijavniiia za točko in osebo 10 K. — Dvoje najboljših jugoslovanskih watterpolo moštev bo igralo koncem tega meseca v Ljubljani in sicer pred odhcdom in po povratku z Bleda. Pri nas se ie ta Igra igra'a šele enkrat in to od nerutiniranih moStev, ki sta pa vendar častno rešila svo- { jo nalogo. Moštva J. S. K. Viktorija iz Su-! šaka in S. U. iz Sombora sta pa priznana j konkurenta zunanjim klubom ln zato obeta ; biti gostovanje jako zanimivo in bosta igri —--rt Ljubljanskega sportnejra kluba; Ilirija-' Rapid rez. Dunaj; Pomen zmage nad Francozi, 2enska olimpijada v Monte-> carlu; Še o Masarvkovih Igrah. Jahalni konkours - hippique; Plavalne tekme« »Športnega tedna«: Razpis cestne dirke. Ljubljana - Bled in razne notice o, športnem gibanju po svetu. List prina-' ša tudi krasne slike in ca vsem toplo priporočamo. fiospDđftrslis uesfL Borze. — d Zagreb, 8. avpru^ta. (ZKU)] Devize. Dunaj 16^0—15.40, Berlin 210i do 210.25, Budimpešta 43.75—44, Bu-! karešta 0—220, Itali?a 730—735, Lon-! don (izplačila) 610—615, London (ček)' 608—611, New York (kabel) 169—170, New /ork (ček) 167—168, Pariz 0 do | 1315, Prafro. 214—211.50, Švica 0—2800.1 Valute. Dolarji 166—167, avstrijske; krone 16—16.50, zublji 0—22. 20 kron; v zlatu 560—570, angleški funti 0 do: 590, napoleondori 525—52S, nemške marke 210—215, italijanska lire 725—0* madžarske krone 45—0. — g Žlvlnsk! setnerH v Mariboru. Iz Maribora javljajo: Na včerajšnji! prašičji semenj je bilo prignanih 63 pra-, šičev in 4 koze. Cene prašičem so poskočile. Plemenski dobro pitani 26—3DJ kron kg, mladi prašiči 6 mesecev start 800—1100 K, tri mesece stari 600—S00-kron. 6 tednov stari 300—400 K. Kunčila je bila zelo živahna. Vsi prašiči so bili/ prodani. — g Rp/rulacija. Save. Beo^rd, 9.; avgusta. (Izv.) Za iz$iš£enje in rega-, lacifo prlavne strogo Savs je ministrski' svet včeraj odobril večji kro.lit. —2 Cene žitu padajo. Budimpešta.; 9. avgusta. Vsled pomanjkanja denariaj so začele na budimpcštnnskem žitnem trsu padati cene. P.šcenica beleži 1380 mK.. žito 1100 mK. in moka 0 2750 mfCj — Z Pridelek svile v naši državi.', Beograd, 7. avgusta. Poročalo se io, da znaša pridelek kokonov fiviloprojk Y> južnih krajih letos 300 000 kg. Po p o-J slednjih vesteh, ki so dospele iz vso države, pa računajo, d