PoŠtama plačana v gotovini Leto LXVUL, št. 217 Lf nujam, sreda 7S* 'znaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje in praznike. — inaerati do 90 petit trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, većjl inseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mespčno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO tS UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Atev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3134. «125 to 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3t>. — NOVO MESTO, ljubljanska c, telefon' st. 26. — CELJE: celtsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon sc 66, podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon 5t_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoru Račun pri postnem Čekovnem zavodu ▼ Zaobljeni St. lO.SSl. PREIZKUŠNJA DRUŠTVA NARODOV Ker posredovalna akcija za spravo med Italijo in Abesinijo ni uspela, bo sedaj sklepal svet Društva narodov o nadaljnjih ukrepih za ohranitev miru Ženeva, 25. septembra. Odbor petih je imel včeraj pod predsedstvom Mađari age dveurno sejo, na kateri je proučil in odobril pore čil o, ki bo predloženo svetu Društva narodov- V tem poročilu se naštevajo obljavlje:ii predlogi odbora petih, nadalje obširen opis pogajanj, ki jih je vodil, ne bo pa imelo nobenih končnih zaključkov. Odbor petih prepušča odločitev svetu Društva narodov. S končanim delom se ugotovija tudi ponesrečen je naloge, ki jo je cd'bor petih dobil od sveta. Društva narodov. Ugotoviti je treba, da so tudi na fran-cosfti Ftrani opustili skoraj vsako upanje, da bi se izdelal kompromisni predlog, ki bi na eni strani odgovarjal ita«Mjatnskžm zahtevam, ki pa bi na drugi strani bil v okviru pakta Društva narodov. Svet Društva narodov se bo sestal jutri, ko bo proučil sedaj nastali položaj. Svet Društva narodov si bo moral uc t vari ti javnost o nadaljnjem po5«t epanju, ki bo odvi^mo od na da 1 j n ji h dogodlko^'. Okvirno poročilo odbora petih ho pn !sro5altvi članom sveta DN oN; avl j en o. Italijanske pripombe bodo objavili, nakar je sedaj kakor zagotovija jo pristala tudi Italija Farna. Posvetovanja državnikov Ženeva. 25. septembra. AA. Nekateri delegati so včeraj konferirali z dr. Be-nešem o raznih postopkih, o katerih bo svet DN razpravljal v četrtek. Danes bo o tej stvari konferiral Laval z Edenom. Važna seja angleške vlade London. 25. septembra, w. Na včerajšnji seji vlade je zunanji minister Hoare poroča o položaju glede na italijanko-abesinski spor. Seje se je razeoi Edena udeležilo vseh 21 ministrov. Ministrski svet je popolnoma odobril zunanjo politiko Velike Britanije. Nadalje so proučili besedilo odgovora, ki ga bo angleška vlada dala Franciji glede stališča Velike Britanije o svojih obveznostih napram Društvu narodov v primeru napada v Evropi. Kakor se domneva, bo ta odgovor v kratkem izročen francoski vladi ter bo objavljen proti koncu tecTna. Uradni komunike o seji ministrskega sveta ni bil rzdan. Nobene: a upanja v mir Povsem brezuspšna diplomatska pogajanja — Tudi Lava* je spoznal brezuspešnost posredovalne akcije Ženeva, 25. *epiembra. d. V krnjrih Društva narodov so izgubili vsako upanje v mirno poravnavo italijansko aheMnsk^rra spora. svojem povratku iz Pariza je bil 1 ival >iror pripravljen prevzeti težavno i'o^r> posredovalca, pa tudi na anpVsKi strani so izrazili ž^ljo. da bi so našel kompromis, toda zaradi stališ?*, ki pa je zr.v-ro! Aloisi na pndbiri navodil iz Rima. ni bilo nobeno zbližanje mopoče. Italijanska vlada jo odklonila mnoge prednosti. ki jih ji je ponujal odbor petih v Abe?iniji z jamstvom Francijo in Anglije. Ker se nnrr odpovedati svojemu načrtu o vojaški zasedbi Abesinijo. Zato bn mogel svet Društva narodov ugotoviti samo n«peh po-ravnalnega postopanja Pariz-, 25. septembra, č. ^Matin* poroda o razvoju itaJijan^ko-ab^sinskega spo-ra m? d drugim: Tritedenska dipltoim&t&ka pogajanja m. 6o đrjeđej rodila m ti najmanjšega oepeiia. ras, ko je t>ilo še ir.o?oće dočeci po m i r-^■n;-? med oiHema spornima strankama, je potokftl in vsak nadaljnji poizkus za mirno ! i Ve vi-1ral počakati na sovražnosti med Italijo in Abesinijo. ko bo nastopil trenutek, da IahK"o zavzame svoje staliŠCe gleie sankcšl ki se ima. jo v smislu statuta r>nrš.tva narodov uveljaviti proti •! t a.l i ja. Posebni dopisnik -TL mo?a--. pravi, da je Italija upala, da bodo njeno sobotno uradno proeiLo in pripombe barona AloJsija pripravile odbor petih teg-a, da bo postavil nove predloge. Ker odbor petih ni bil voljan tega stori. ti. izjavljajo sedaj Italijani, da so bile njihove pripombe neuradne. S tem ee je zopet prUlolbBo nekoliko časa. Vsekakor bo odbor petih, če se ne bo pojavil niaiIv Telegraphr pravi, da je v kvn-donskih uradn;h krogcih i-zginiM še oni ma_ lejiko^'tni optimizem, ki je na.sta.1 oh kon- cu predšneg"a tod na. Italija čaka na ženevske sklepe Italtia vztraja na svojem dosedanjem stališču in čaka samo še, kaj bo sklenil svet DN Rim, 25 septembra. w. O včerajšnji seji ministrskega sveta objavljeni uradni komunike se smatra v političnih krogih za potrditev vtisa, da je italijanske vlada odločena ostati na svojem dosedanjem stališču m da nikakor noče zmanjšati svojih minimalnih zahtev. Izjavljajo, da čaka Italija samo še na odločitev sveta Društva narodov., na kar bo določila svojo nadaljnje postopanje. Smatrajo še na dalje za mogoče, da bo Italija na morebitni sklep sveta DN na podlagi čl. 15. odgovorila s svojim takojšnjim izstopom iz Društva narodov. Značilna pa je tendenca, ki se jasno vidi v listih, da se pogajanje ne bi popolnoma prekinila, temveč, da bi ?e nadaljevala izven Ženeve m postavila na novo podlago na kateri bi se, kakor se izražajo, bolj upošteval zgodovinski razvoj Abe?:nije. V italijanskih krogih imajo najbrže pred očmi. da bi se j:b?-•asPsrke province, ki jih je podjarmil Amharat, odcepile od Abesinije ter se postavile pod oblast Italije. V Rimu upajo, da bi anglešiko-franc^sko-italijanska konferenca na tej podlagi dosegli rešitev konflikta. Nova seja italijanske vlade Rim, 25. septembra. \v. Z utemeljitvijo, da dnevni red še ni izčrpan, je za soboto sklicana nova seja italijanskega ministrskega sveta. Najbrže upajo v političnih krogih, da se bo dotlej v Ženevi razjasnil položaj glede vprašanja sankcij in da bodo diplomatski razgovori toliko napredovali, da bo Italija megia zavzeti svojo končno veljavno odloči Lev glede bodečega stališču proti Društvu narodov. Popolno soglasje Anglije in Francije Ženeva, 25. septembra. AA. Glede na včerajšnjo sejo italijanske vlade, izjavljajo v krofih angleške delegacije, da ni nikaklh zakon, da bi bi bilo treba izp % meniti dosedanje stališče. V teh krogih naglašajo. da je treba glede na položaj izvesti sklepe DN brez prenagljenja, pa tudi brez obotavlja. Izključeno je, da bi Anglija pristalna na diplomatske raz-govere izven Ženeve, na primer na kaki novi konferenci, podobni na primer konferenci v Stresi. Prav tako naglasa jo v nasprotju z glasovi o nekih nesoglasjih zastran sankcij med francosko in angleško vlado, da takšnih nesoglasij ni, temveč, da vlada med obema vladama popolno soglasje. Angleški odgovor Franciji L«o,.don, 25. septembra. AA. Potrjuje se vest, da vsebuje angleški odgovor na znana francoska vprašanja pojasnilo Hcarejevega govora v Ženevi- Pojasnilo bo popolnoma jasno, vendar pa ne bo izrecno omenjalo evropskih problemov. Angli'a i^iavlja ponovno, da je pripravljena tzvrSifj vse obveznosti, na podlagi pakta DN, če bo prestal sedanjo krizo. Palz, 25. septembra. w. ;>Matin« poroča, da bo odgovor angleške vlade na francosko vprašanje glede uporabe pakta Društva narodov za primer kakega evropskega konflikta izročen francoskemu zunanjemu ministrstvu danes. Domneva jo, da bo ta odgovor zadovoljiv, ne ve pa se še, ali bo njegovo besedilo obljavljeno. Za obrambo Gibraltarja Gibraltar, 25. septembra. AA. Neka britanska ladja je tu izkrcala 154} britanskih letalskih častnikov, ki bodo službovali v Gibraltarju. Nov poveljnik Malte London. -4. septembra. AA. Na Malto je prispel brigadni general Kouloch in prevzel vrhovno poveljstvo nad tamkajšnjimi četami. Njegov prednik, brigadni general Falkner. ki ima že polna leta, bo ostal še nekaj časa na Malti. Manevri ruskega brodovja Moskva. 2o. septembra. AA ^od poveljstvom admirala Uilova so se začeli jesenski manevri sovjetskega čmomorskega bro- do\ja. Francoska vojaška delegacija, ki je prisostvovala manevrom sovjetske vojske v okolici Kijeva, je bila povabljena tudi nn to manevre. Konec deževja v Abesiniji Addis Abeba, 25. septembra. AA. Lczev-no vreme je prenehalo. Ze dva dni vlada najlepše vreme. Zavarovanje abesinske železnice Ad«. 3 Abeba. 25. septembra. aA. z :eko prejšnjo vestjo je abesinska vlada dovolL la, da se sme cd-.lelesk francoskih kolonijekm voja.kov, ki *e sedaj n^Jia-ja v r>žibutJTi, nastaniti znotraj države, da zavaruje železniško progo Dž i bu t i—Addis—Abeba. Švicarski major poveljnik abesinske vojske London, 25. septembra. A A. *Evening Standard ; o^j^vija Porodilo iz -A.dd.i-s Abe-be, po katerem je švicarski major Grwit- tlin.e: imenovan za vrhovnega poveljnika anesmskih čet v crCtseku Akvaći v pokrajini E>anakli, kjer pričakujejo Aoesinci prvi italijanski napad. Sovjetska unija na strani Pariz. 25. septembra, d. V zOevru« je objavil Karel Radek članek, v katerem tolmači stališče Sovjetske unije glede na Ha-lijansko - abesinski spor. Po njegovem mnenju Sovjetska unija ne more ostati ravnodušna napram nevarnostim, ki so se pojavile v zvezi s tem sporom, ker morejo njihove posledice omajati svetovni mednarodni položaj, zlasti odnosa je v Evropi. Posledica bi bil izbruh imperialistične vojne. Te pretresi jaje bi na eni strani izzvala reakcija drugopoltnih narodov proti napadu na Abesinijo, na drutji strani pa bi spor med Italijo in Ansjlijo, ki bi nastal zaradi abesinskega vprašanja, dal proste roke Nemčiji in Japonski. katerih cilji ogrožajo svetovni mir. Sovjetska unija noče poslabševati odnosajev med Italijo in drugimi državami, ker bi mir s tem ničesar ne pridobil. Prav tako se ne .nore strinjati z vzroki angleške politike, ker pa Anglija na Sredozemskem morju ne brani samo svojih postojank, temveč tudi stvar miru, mo"- biti stališče Rusije samo pozitivno. Španska vladna kriza Madrid, 25. septembra. AA. Novi mandator predsednika republike za sestavo nove vlade Chapa prieta ne pripada nobeni politični stranki. V poslanski zbornici je bil popolnoma neodvisen. Smatrajo, da bi njegova vlada pomenila jamstvo proti razpustu zbornice in proti novim volitvam, kar je treba po mnenju pristojnih krogov sedaj vsekakor preprečiti. Definitivni odgovor bo dal novi mandator šele po posvetu sposamezni politiki. Rekord ruskega stratostata Moskva, 25. septembra. AA Sovjetski ©tratosferni balon, ki ima 2.200 kub. m prostornine in v katerem sta bila letalca Romanov in Babutin. je izvršil polet na progi Svenigorov blizu Moskve do Kazaksrt-ane 2.300 m daleč v ravni crti. Balon ie potreboval za vožnjo 56 t'r. S tem je dosegel nov rekord stratosferskih balonov za poiete j v ravni progi. Kaj bodo sklenili v ženevi Načrt imenovanja permanentne komisije svet* ON za italijansko abesinski spor Ženeva, 25. septembra, d. Po razpoloženju v glavnih delegacijah je sedaj naloga sveta Orušrva narodov, da postopa glede na ponesrečena pogajanja za rešitev ilalijansko-abesinskega spora po čl. 15. pakta. Od zadržanja posameznih <*!anov sveta DN bo odvisno, v koliko bo podaljšano njegovo delo Vse bolj prevladuje prepričanje, da se med Italijo in Anglijo ne bo mogoče doseči sporazuma in da je Mussolmi prisiljen izvršit i svojo ofenzivo v Abesiniji. Tako vsaj presojajo položaj v francoskih krogih. V angleških krogih se poudarja zaradi preprečen ja spopada in morebitnih novih možnosti pogajanj, če bi Rim vendarle popustil, mr<*el, da bti se po izčrpanju postopka po čl. 15. in sprejetju re.-olucije, s katero bi se Italiji in Abe=miji poudarila določba cl. 12. pakta, da se ne smeta poslužiti orožja v teku treh mesecev. določila stalna komisija sveta DN v Ženevi, ki bi spre m1 jal a na dal mri razvoj položaja in pripravila poročilo za novo izredno zasedanje sveta ali skupščine DN, če W med tem izbruhnila vojna v Afriki. Svet ali skupščina bi v tem primeru pripravila gradivo za proučitev in odreditev mnkcij na podlagi čl. 16. pakta DN. Istočasno z idejo o imenovanju posebne komisije sveta DN, ki tri fitalno a sedala v Ženevi, se v krogih DN pretresa tudi predlog, naj bi svet DN določil večjo kontrolno komisijo posebnih strokovnjakov, ki bi bila takoj poslana v Abesinijo. kjer naj bi pazila, če bri se pripetili incidenti na Maliianflkxv^be**m-ski meji, kdo jih je izzval. Temu predlogu prpiisujejo tmcM zato velik pomen, ker bi mogla koortrotna komisija na mestu dogodkov, ugotoviti, kdo je napadalec. Na podlagi njenega poročila bi bile že opravljene potrebne formalnosti ugotavljanja, kdo je napadalec, ko bi bil milno sklicam svet ali pa skupščina DN. da sklepa o saTrtcd-jah. živahne abesinske vojaške priprave Koncentracija abesinskih čet na jugu države — švedski oficirji v abesinski vojski — Abesinski ženski bataljon Addis Abeba. 25- septembra, v. Tu se mr^liično nadaljujejo vojaške priprave. Rretekli teden je bila na glavnem trgu velika parada 1^.000 mož kraljeve ijarde, ki je moderno oborožena ter eo jo izvežhali švedski oostniki. Za 27. september se pričakujejo velilce patr otske manifestacije v prestolnici Abesinije ob prihki največjega abesinekega narodnega praznika. Dokaj senzacije je zbudila ostavko šved-skepa generala Virtj-na, vojaškega svetovalca neauša. Odstopil je iz zdravstvenih razlogov, v zvezi s tem pa zorrjujejo, da bodo ostali švedski častniki še naprej kot inštruktorji v abesinski vojsk\ V primeri vojne z Italijo mislijo podati ti "istniki ostavke na svojo službo v švedski vojski in sprejeti abesinsko državljanstvo, da se bodo lahko udeležili vojne. Zelo živo h no je na delu tudi bivši turški general Vakid paša. ki nadzoruje velika utrjevalna delta na jugovzhodu od Djn-djiga. Iz 'Addis Abebe je bio poslanih na mejo v Ogadenu pretekli teden 4000 dobro oboroženih mož. ki razpolagajo tudi z mnocirni etrojnicarrr. Zatrjujejo. da bo koncentracija jedra abesinskih čet zvrše-na na jugu države V kTatkem bo poslan na mejo tudi prvi ženski bataljon, ki bo aktivno sodeloval v vojni. To ni v abesinski vojni prv; slučaj. Abe^inke en že nastopile v bitki pri Adui in so se tam zelo odlikovale s svojo hrabrostjo. Prvi ženski bataljon tvorijo žene z boljših krogov prestolnice ter so oborožene s težkimi revolverji Cesar je odredit da se imajo frputftfrri tz zaporov vsi kflznjenc1, ki pa m*w»x> takoj <>diti na fronto. V zaporvh o*=itanojo le na smrt obsojeni zločinci. Abesinija išče kredite Addis Aheha, 25. ■eptenrifa, d. V pon*» deljek je doživela abesinska prestolnic« prvi dan brez dežja po mesecu maju, vendar pa šp ni mogoče misliti na w£)A premikanja čet, ker pota še niso suha Abesinske operacije so na severu relo otežkoT-ene. k^r se je noruA«! edini pon tonski most preko Modrega Nila. NeguS je izdal poziv, po katerem ae imajo vsi brezposelni zgladiti pri vojnem ministrstvu v službo. Ab*»sini^a si nineno prizadeva, da bi dobila kredite za dobavo vojaških potrebščin, vendar pa šo napoti zelo velik« ovire zaradi pomanjkanja zaupanja in malih državnih dohodkov. Ramo FioJjrija je> dovolila Abesiniji ve?ji kredit, vsi drucri dobavitelji pa zahtevajo plačilo v gotorini. V Addis Abeni se mudi vejjko frtrrriro vojnih dobaviteljev in mf»5^tarjev> Zanimi vo je, da se bavi i njihovimi poali ▼ Addis Ahebi tndi noki Louis Rurbon Egiptski princi v abesinski službi Addis Ah*»ba. 25. septembra. AA. Efcipt-ski princ Ismal Davt. ki je potom«'* nie meljiteljev epiptske dinastije, s* je pooodil abesinskemu cesarjn v sltifho, Abesinski cesar je sprejel njegovo ponudbo. Pri ne Ismail I>avt ho odpotoval že hm p»r dni v Addis Abeho. Nova kitajska sovjetska republika Tokio, 25. septembra, v. Po vesteh iz zapadne Kitajske so v Sinijkian^u, v kitajskem Turkestanu. proglasili novo kitajsko sovjetsko republiko. Nova sovjetska repub lika, katere glavno mesto je Urunči, se bo pridružila Uniji sovjetskih republik, torej svjetski Rusiji. Predsednik nove republike ie bivši kitajski general SencrM-caj. ka je spomladi pregnal Dumgane, ko so se polastili dela province, in ki je vzpostavil kitajsko suverenost. V japon-kih vladnih krofih pripisuieio tej še ne potrjeni vesti glede na na neb* odnošaje z Zunanjo Mongolijo največjo važnost. Marconi pro&esor rimske univerze Rim -4. septembra AA. Italijansko pro svetno" ministrstvo ze imenovalo senatorja Marconija za profesorja elektromagnetizma na vseučilišču v Rimu. Znani pesnik Gio-vanni Papini je imenovan za profesorja italijanske književnosti na vseučilišču v Boko^ni. Izbruh japonskega vulkana Tokio, 25. septembra. AA. Na južnem delu otoka Kiuški je ponovno za-6el delovati ognjenik Sat ura. Obenem je b-i ne otoku hud potres. Plini in dim tz ognjenika so hudo škodovali žetvi. Oblasti »o iz dade obsežne varnostne ukrepe za zaščito preb valsrva ker je delovanje ognjeni-ka no =odbi strokovnjakov mnojjo hujše ke-kor L 1914, ko je ognjenik skoraj popo: noma opustošil otok. Baer — knockout! Newyork, 25. aepCennbra, AA. tLava« poroča vz Newyarka, da je oroec Joe I^outs porazid Malcsa B&etra s knockemtem v ceftrtem krogu. Za borbo med bivsrm sveitovnim prm. kom MaJcsom Baerom in ćmcmn Joc Louisom Je viadalo v Ameriki ogromno zanimanje in je balo že v p«r©d|D>roMaiksU soffn precej optrmtat. Kafcor je videti, je bdta. borbo, precej kr»:.ka. saj je Baer že po eertrtem kro^n oMHM rm. tleh. Črnec Lotus gre torej svojemu r#Jo — naslovu svetovnega prvaica t bolem, naglo naproti! dedukcija prora^vna Društva narodov ženeva, 25. septembra. AA. Prora&ufl-ski odbor, ki je imel raapravljaiti o trmt-eoskem predlogu da naj se leJmJra pno račun DN za 10%. ae je ivekel za 7**.jv> I redatecfjo. Osebju ne bodo znižarl Sorzna poročila. leozamak« borze Cunh, 36. septembra: Beosva^i 1-_ Pa. riz 30.386. London IT;. 1475, Now JoKk. MtUA) Bruserj 52.036, MrUvn 26.10, Madrid Arm»terffatm 20T^ž5, Berlin IZS.TO, D«nJ SU«, Pra^a 13,ti, Vare^va. 55^». Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«,Sreda, 25. septembra 1935 Štev 217 Naši zdravniki govore o raku Ljubljana, 26* ^epf °1 n bra V ponedeljek dopoldne je bil otvorjen v predevakrioi ženske bolnice tečaj O raku Ba zdravnike. Priobcujemo izvlečke ic treh mrimuvm prede vanj o raku. Docent dr. I. Robida: Nevrologija in rak Predavatelj v daljšem uvodnem razpravljanju o novotvorbah možsan iaa hrbtenjače v obče, njihovi diagnozi in lokalizaeij>:, na-ctea precejšnjo vrednost slednje tudi za diagnozo ustroja, to je: vrste tumorja. Tudi samo na sebi beniimi tumorji centralnega živčevja, zlasti oni. ki se odlikujejo z naglo iti moeoc.no porast jo in njenimi posled'cami, težko okm ju jejo zdravje in eek> ocrrožajo življenje. Prosn<«a melurnih novotvorb, med njimi raka. pa je vedno infavstna. Operacije rudi v pinmerih. o katerih bi bil karo -nom pristopen zanje, eo uprav radi te rekoče ziobokobnosti njegove, od ver, KaTri-nomi centralnf*za živčevja so navadno^ sekundarni, to je navali potom metastat.ienih Tanosdcov iz obolelih tkanin na druefh orea-nih v TTK^/rovje, ali pn prodira.ioči iz soseščine, na rraku obolele, v živčno tkivo. Primerni, avtohtonno v moz^ovini vzniki i m V7,ra-M kareinomi, n dokaj tea^a, odnosno čisto nemocroea. — Kakor tumorji možn**n v ^nlornem, prav takrxrro< 1 n-o r^^^n trn i to--ifcne pjsfhicne a!Wiacile. nT* colo tudi prn-"e, da-ai samo flimptomaticrie, in malo ka-"ikteris^icne psfhoze. Prlmarij dr. B. Lavrič: Rak prebavnega sistema Krartak pregrled oisanov, najvarnejša ista, Jrjer ee rak posebno rad pojavlja. Se vođino dobimo okrog -too/o ra»ku na čre ■ eeju, ten ee ne da racrlkamo operirajti. "V lučaflh. kjer rafea nI mo€*o6e radikalno i datiaailfti, priporoča te takozvane paiijaTiv :ie oPera,crJ€^ s katerimi znatno nfofcKžrmo : ;i-zaoKiio stanje* N ajvašnejša je zgodnja dSjagtooza raik-n-• *ega obolenda, kajti brez nje je tutJ1 vsaka \>rba poroti tej boieani -iBkrjiučena. Naštevanje prtpoanoScOv ta možnosti ;'Hro*tnje kirurška, tam kjer je B itkaJna operaeija mopx>0si. Pri ne<>pera-'ilnem raku, pa iram rrmcrg-o korist rjo ra_ i'UTOut^enoioške metodte obsevanja. Dr. Ljudevit Merčun; Interna diagnostika raka Zahrbrtnost raka se pi**čei>ia že uveljavljati v dijakiitviriki. V gianrnem hrrn splošna dr jac;nos+ilca na tem, da Se nismo dosegi: končnervi cilja, da b*i možjli ugo+ovkn raka iz kaicmnekoli krvne okorna serološke preiskave, cepjtrv so se taki poizkusi danes že pri žrvaM obnesli. Za enkrat smo še vedno navezani pri raku na no^namj^h organih na indirek±ne simptome. Naraščanje obolelih no, raku lab-ko razki^amo z vedno boijKo di^aiiriv^tiko, L\l pa prihaja še vedno Dot^ko Ttn tolčko bolnikov v obupnem s?tanju v bolnico, je krivda bolnikov samih, ki ne morejo v današnjem času zaradi bode borbe za obstanek ]>ms večata dovoljne pažnje tesitnem-n tetesn in njjega težavam. Znaki jca&etoega raka so ponavadi zeio rnolenkostnd. \% celokupnih težav, o kater h bolnik toži, lalifco zdaavnak z dobro voljo izkisei jeckx> težav, ki so 2avači!ne tm raka. V dtjagnostiki ločimo vedno dvojno smer: 1.) zgodnja d^jagirostafca, kri nam Žimpreje zbudi sum na raka. Onr^rojc postavimo dijasgnoso, tem lažje in uspe&neše rdcavimo pozna ćkjojffnosAa, ki doioči že rnožnoet operacije onona opredelštcv »dcavTihrr»h metod. Rak lahko nas&opa skoraj v vtaeh not-Ta-r.jih. oo^anab. Rak pažirainfka Ldrnidc v 80 c'o skonaj vedno mofike v doba od 40 — 70 let. N*$io je, da v tej 9taj-orti» dobe, kacVsr ae pojavijo težave pri poziranju, vedno m*cfifno na rafca potžžnaftnilca. Takšnega raka tahko vedsio že zgodaj ^»znamo z gasttoabonom (oeso^rfmooskopom), oziroma kfirdeno m sent^enorofiko pxe-iskevo. Moč.an dražljaj h kešlju Ln pa nevralgi-čne bolečine v prsrih. nekoliko krvav izmeček pri s cer krepkem človeku, bo vedno sumljiv /r.ak raka na pljučih, ki ga bo klinična in rentgenološka preiskava vedno Iohko potrdila, zAas-ti ker pri pljučnih na-kh v prieetku bolezni dosežemo z rent-uenološkim obsevanjem prav lepe uspehe. Rak jeter, žolčnega mehurja in žoičnih vodov pričenja ponavad- vedno z znakri žolonih kamnov, klinično vendar pa lahko kmalu ugotovimo pravo dijagnozo. Tudi rok trebušne slinavke ima svoje znake, da ga moremo sicer težko, pa vendaT zaneeln-vo spoznani. čeprav je interna dijagnostika raka šele v povojih, ventkrr lahko smelo trdimo, da more zdravnik že iz začetnih težov bo-lnika pogosto opravičeno sumiti na raka. Njegova sveta dolžnost je. da ob najmanjšem sumu o taki bolezni, ne odneha, da ta sum ol»i potreri ali popolnoma zavrZe, bodisi da to more sam. ozrrorrna da pošlje bolnika v specijalno preiskavo v kak zavod. Na ta na»6in u gotov mo z bolnikovim in zdravnikovim s ode 1 ovarvjem raka pravočasno, dokler ga še moremo z našimi sredstvi izkoreniniti. Iz gledališča Otvoritvena predstava v operi bo Roserini-jeva komična opero >Pepelka Angelina< z gdeno Zupevčevo v naslovni partiji. Prva letošnja izvirna premijera v Drami bo v sredo dne 2. oktobra, J. Kranjčeva dTama :>DirektoT Campa«, v M. Skrbinškovi režrijd. Odbor pripravlja za drugo premijero Puocmijevo »Aladame Butterfly« v novem prevodu, režiji in inscenaciji. Režira in di- ricrira kapelnik Atrtof. Japonrieo poje 00-spa Gjunnje«nac. — Bnoitko Kreft režira predelano in modernizirano opereto »MamzeKe Nltouohe« z gdč. Iirličevo v vlogi Denise. V pr\rih štirinai«»fr;h dneh nove sezone bodo v drami novitete: Bogovičeva: >Med včeraj in jutri«' — deto bo zanimivo, ker debutira v njem član Drame Ivan Jerman kot reziseft*. — Slc\*arkinovo >Tuje dete« v režiji in inscenaerji imi. arh. B. kupice, nadalje Rrecrelvjev ^Dohfr fra'k<- z cr. Dane-šo-m v crlr.vni vlogi iti Bulirokova ^Moliere« 7, rr. T^ovarjem v naslovni vlorri. Kapelnik dr. šv»pra pripravila Ve rdi i evo opero >AidH"C v novem prevodu. R^žiin in insronae'ra prof. O. Šesta. — Opera pripravlja s> senzariio-•nalno noviteto, WagneHRegenyjac >Kralji-e:n iTuhljenecc. Sadna razstava na Primskovem Primskovo, 24. septembra Litijski srez je izrazit sadni kraj glede podnebja, zemeljske in višinske lege. V glavnem lahko ločimo tri višinske lege: a) nad 400 m, kjer uspevajo priznane litijske črešnje (Janče, Štanga, Primskovo), posebno pozne hmsiavke. Poleg črežnje uspevajo tudi orehi (tankolupinasfti, ki so vzstraj-ni in odporni proti pozebi in rodijo v grozdih). Seveda tudi jabolka kakor zlata parmena, pisani kardinal, grafenstajne, liaumatmova reneta. spinceljni in bojkovo jabolko. V višini od 10U do 400 m (vinska lega) pa uspevajo: kanadka, zlata parmena carjevič, jonatan. nekatere zimske renete, dolenjska vošrenka in landaberška reneta. c i Nižinska lega. Tu uspevajo špinceljni gdanski rohac, parmene, Baumannova re-neta, štettinc in bru^er. Povedano velja le za izrazite sadne lege, ki so zavarovane proti vetrovom s primerno zemljo in oskrbo. Na sadni razstavi, ki jo je priredila kmetijska ix>dnižjiica na Primskovem, je bik) [K>teg navedenih vrst zastopanih se nekaj drugih vrst, kakor harbatove renete, blenhajmske renete, razni kosmači in po-gačarji. zeleni knežak, mostno sadje, med njimi domaea tepka. Za trgovino bi prihajala v poštev od zgodnjih vrst: pisani kar dinaL grafenstajne, zlata parmena, kanad-ke, Ikiumannova reneta in carjevič. V manjši meri tudi voščenka in krivopecelj ter še nekatere r%»ete. V višjih i ah naj bi se torej gojile predvsem čieinje, orehi in pozna zimska jabolka, zlasti naše najboljše priznane zimske renete po sadnem izboru. Gojitev mostnega sadja, predvsem tepk. kifrovke, črnivke itd. naj se omejijo na slabejše lege, odnosno okoli gospodarskih poslopij, eventuelno ob cestah in poteh. Razstava sadja (deVo le neka"ternikov: ROMAN Sida S&OHGua Iz tega afciinSfa je pa rasei sam po sebi tudi že načrt, ki je W v svojem bistva obenem izpoftnftev tistega, po čemer je botj podzavestno kakor zavestno hrepenela vsa njena duša. V rrjem sta pa bila tuxfi pogum m njeaio opravfiHkD. Sida je v resnici že od Gstega dne, ko je prebrala Danilovo pismo, hrepenefe po zdro-zttvi z njim v novi rjmbe^TH min to in pre-ko zakona. Žefia po IbONrl n je bila tako le podkrepitev. »Ako se zoova oktenem Darnfa,c si je govorfla, >prek>rrrrm zakonsko zvestobo, je potem le še treba, da Ervin za to izve, in ločitev bo Vedrin sama po sebi. hi fz-vedel bo. saj ni mosoSe, da bi mogia ostati na^na rjtfbezen skr?ta. Celo nai-terrme.f^i pohorski gozdovi hnaio oči m nšesa. M « Naposled je ves ta razvoj Skftrrjh mtert m hrepenenj čteto fJoaorel tn Se bi se j! bil Danilo v ristm dneh pribRžal z rjnbe-ten^mi željami bi se bife brez obotavljanja vrgla t naročle. toda prfbflZal se ji n:. da bi jsra pa sama rtate, zato krrtfb vsem svofmi mfeefctm rjdk>c^tvam ni imela no^nmi. Danflo se & le po tistem jesenskem srečanju na gozdni poti skoraj hotoma izogibal. Z laoMMfr pisma je dosegel svoj namen: povedal ji je, da se je glede ljubezni motila. Več niti nameraval m. Ni ji hotel stopati v zakon m ubijati njeno solHie z Ervinom Roganom, saj je bil trdno prepričan, da se je Sida vklonila in hoče vztrajati na svo£ zakon ski potL Sida je zaradi tega še boij trpela. Bojem zaradi misfi na ločitev zakona z Ervinom se je pridnžila še uzaljenost zaradi Danilove brezbrižnosti, razvijajoča se v nove botestne dvome: »Morda pa Danira sploh ni več do me ne? Morda rrm je bilo dovetj, da mi je odkril svojo nekrivdo? Čemu potem mi-shm natrf ki srni jem blazne načrte? Na kaj jih gradim? Na svofe bolne fantazije . . j*. Krhib temn je hodna tedaj k Mary v trg prav za prav samo zaradi tega, da bi naposled vendarle nasla priložnost srečanja z Danilom. Na teh poteh ga je kdaj pa kdaj, dasi zelo poredkoma, tudi res srečata, vendar z njim nikoli ni govorna. Komaj da mu je odzdravila, ako jo je na cesti pozdravil. Kadar je prišla v njegovo bližino, so čudežno nerazumljivo izginila vsa njena hrepenenja z vse mi s tako muko ustvarjenimi načrti. Ob- K a šteli c Franc iz Oteeiga vrha, Vidgajevi iz Poljan, učiteljstvo iz Primskovega, ter de nekateri fantje iz primakovške fare, vseh imen ne morem navajati) je vseskozi ter nepričakovano dobro uspela. Razstavljeno sadje se lahko kosa z najboljšimi štajerskimi vrstami. S to razstavo se je postavilo temelj za ves sadni okoliš, ki meji na Primskovo. Razstavo sta posetila gg. Sušteršič, kmetijski sreski referent. ter Kafol. tajnik kmetijske družbe. Obiskalo pa je razstavo tudi učiteljstvo iz Čateža ter Sv. Križa, manjkalo ni seveda *udi Ljubljančanov, ki so b«li nad uspelo prireditvijo prijetno iznenađeni. Posebno pa se zahvaljujemo g. Lavriču, ki je dal na razpolago svojo hišo in tudi materijelno obik> pripomogel k uspeli prireditvi. Vsa občina zarobljena Višnja gora, 24. septembra. Veliko razburjenje vlada te dni po Višnji gori m posebno po b vsi občini Polici. Kaj takega, kot se dogaja sedaj, se še ni-kdar ni pripetilo v gicer tako mirnem kraljestvu višnjegorskega polža. In to razburjenje n: brez vzroka, saj je žaru bi jena vsa bivša občina Polica. Do tega je pa prišlo takole: Leta 1927, je sklenil občinski odbor občine Polica, zgraditi 3 m široko občinsko ce^to od Všnje gore do Police. Takratni cesrtni načelnik g. Jožef Erjavec pa jih je pregovoril, da so sklenili zgraditi banovinsko cesto, široko 5 m. To cesto bi večinoma plačalo banovina in cestni odbor, občina bi morala pri- spevati 17 gradbenih stroškov. Ljudje so bih s tem deloma zadovoljni, pri onih pa, kri se niso a tem strinjali in niso hoteli doti zemlje za cesto, so kratkornsio zemljo rezki sriM. Nato 90 pričeli desati. Ker je teren zelo neugoden, so dela le počaai napredovala. Samo za kratko progo Višnja gora — Spodnje Brezovo, to je 2% km, so rabili «koro tri leta. Ko je bil ta kos ceste dograjen, je zmanjkalo denarja, ker banovina ni izpolnila svoj h obveznosti. Z« nadaljevanje gradnje je morala občina Polica najeti pri dveh zasebnikih posojilo 50.000 Dim na 3 mesečno odpoved. To se je zgodilo 21. apriia 1931. S tem posoj1 lom in razni mri podporami ae je cesta gradile dalje in lani korrčno dogradila. Za najeto poeojrlo pa se ni brigala ne občina PorCfl ne gradbeni odbor. Tako dve leti in pol nrso plačali nobenih obresti. Zato je za sebrrica. ki je posodila 40.000 Din. vložila tožbo in zahteva v mrtev posojila. S« preden je prišla razsodba, je bil pa dolg ra/ deljen na posamezne posestnike bivše ob črne Polica, tako, da je prišlo na pol/em Ijaka okrog 1000 Din. Ker v težk: krizi, ki je naetala na Dolenjkem se posebno huda, kmetje rrrao mogli plačati, so jim kratko in mak) zarubili živino, prašiče itd. Ljudje zdaj s strahom gledajo, kaj bo. Kaj bodo počeK če jim sedaj, ko je največ dela, vzamejo vozno živino. PoslaH so posebno deputacijo do g. bana >n mu razložili kočljrivi položaj. G. ban je obljubil podporo. Pomoč je res nujna in prav bi blox da oblast priskoči ljudstvu na pomoč, ker ni samo ničesar zakrivilo! N JP O R T Nedeljske pokalne tekme v Trbovljah Trbovlje, 24. septembra. Kljub temu, da je lepo vreme v soboto in nedeljo spravilo tisoče Trboveljcariov v okoliške planine, je prisostvovalo pokalnim tekmam ta dva dni izredno veliko število prijateljev športnega gibanja. Zlasti je vladalo za nedeljske popoldanske tekme med športno publiko naše doline največje zanimanje, čemur se ni čuditi, saj so nastopili na zelenem polju trboveljskega revirja najboljši klubi dravske m savske banovine. V soboto pop okine so se začele tekme med Amaterjem in Retjem (Trbovlje), nato pa med DASK-om in Amater jeni. Ti klubi so se borili za prehodni pokal, ki ga je lani poklonil rudarskim klubom in±. Debelak in si ga je pri prvem tekmovanju priboril mladi in agilni klub SK Retje. Pri sobotnem tekmovanju z SK. Dask_om in SK. Retjem pa je prešel pokal v prehodno last SK. Amaterja, ki je premagal SK. Retje v razmerju 3:0, SK DASK pa v razmerju 2:0- V nedeljo dopoldne so se postavili na igrisou SK. Amaterja juniorski igralci revirjev. Tekmovalo se je za krasen pokal, ki ga je športni mladini rudarskih revirjev poklonil predsednik SK. Amaterja g. Varga. Zmagali so zopet junior jI SK. Amaterja, ki si, kakor kažejo rezultati, dosledno vzgaja borben naraščaj. žarečih. lic je mladi kapetan juniorskih Amatercev Herman KaTbesen md. v zanagoslavnem spremstvu športne mladine odnesel krasen pokal-bojno trofejo z zelenega bojišča. Glavne tekme so se začele šele v nedeljo popoldne. Z Jesemic je dospel SK. Kovinar, ia Ljubljane SK. Primorje, iz Zagreba SK. Sparta, za katerih nastop je vladalo največe, zanimanje. Trboveljski športaši so napravili redkim gostom lep sprejem. Zagrebčani, ki so dospeli v Trbovlje že z dopoldanskim vlakom pod vodstvom svojega predsednika g. Priče, so si ogledađi tekom dopoldneva Trbovlje te okolico, ki se jim je jako dopadla. Mnoge so navdušile naše lepe planine ter so obljubili, da jih v kratkem obiščejo. Popoldne ob 14. uri so se aacele redne tekme med SK. Amaterjem in SK. Kovinarjem iz Jesenic. Tekma je bfka zelo napeta, vendar je SK. Kovinar podlegel v visokem razmerju 5 K), odločni postavi domačina, ki je vrgel tokrat svoje najboljše v vatrajnean treningu utrjene sile na igrišče, dočim Jeseničani očividno niso biti vajeni prostranega Amaterjeva igrišča. Po tej tekmi so se zbrala na igrišču SK. Amaterja moštva zagrebške SK. našafe se je napram njemu kakor napram zelo daljnjemu znancu ali celo popolnem n tujcu. Ko pa je bil zopet proč, je znova zahrepenela k njemu m se jezita na svojo nerazumlfivo boječnost, in ko ga je nekega dne ob svojem obisku našla pri VVeTlakovih, je skoraj onemela. Kolena so | klecnila in vsa kri ji je Sinite v glavo. Na Marvna m njegova vprašanja je odgovarjala kratko in vidno zmedeno. Ta njena zmedenost se je še stopnjevala, ko se ie Marv za nekaj časa odstranila in sta ostala z zdravnikom sama v sprejemnicl. »Ste prebrali moje pismo?« je vpraša! hlastno. »Da . . je dahnil komaj slišno, ne da bi dvignila v namizni prt uprte oči. Prsti so ji nervozno božali vezenino. »In ste me razumeli? Odpustili?« Prikimala je molče. »Hvala vam!« je dejal in nadaljeval resfgnirano: »Ko bi bfl mogel tedaj govoriti, bi bilo morda vse drugače. Mogoče bi bfto *e potem, ako bi bili sprejeli moje pismo, ko sem vam ga poslal v Maribor. Povejte ml. Sida. kaj bi MU tedaj storili?« Sklonila se je nizko k prtu in ni odgovorila. Drget njenih živcev je dosegel kulminacijo, vse telo Ji Je pretreslo notra nje ihtenje, ki mu ni pustila izbruha v solze. Danilo jjra je kljub temu opazi' in planil k njej: Sparte, ljubljanskega SK. Primorja, Jeseniškega SK- Kovinarja in domačina SK. Amaterja. Vsa moštva je v izbranih besedah pozdravil predsednik Amaterja g. Varga, želeč gostom prijetno bivanje v rudarskih Trbovljah in mnogo uspehov v športnem udejstvovanju, ki naj bi utrdilo bratske vezi to in onstran SotJe. Zahvalil se mu je predsednik SK. Sparte g. Priča, ki je izročil pri tej priliki SK. Amaterju okusno izdelano športno zastavico. Koj nato je nastopil sodnik g. Jakžič iz Zagreba, ki je pozval Sparto in Primorje na svoja mesta. Obe moštvi sta zaigrali z velikim elanom in borbenostjo. Številna publika je z največjim zanimanjem motrila to zanimivo tekmo, ki je bfl a redkost za Trbovlje, ki le malokdaj vidijo tehnično res popolno in lepo igro Moštvi sta bili jako disciplirani, vsak igrs lec se je v polni meri zavedal, da je namen športa vzgajanje mladine v piemeriitea tekmovanju m utrjevanju telesa m dan* Tega se je oetvidno vsaj za trenutek tux naša mladina zavedala, ki se tokrat preJ gosti izjemoma še zadovoljivo obnašala. Tekma se je končala neodločeno v razmerju lrl, kar dokaauje da sta oba kluba postavite skoro enako odlični postavi. Med odmori je koncertirala na igridCu železnic arska godba, kar je veselo razpoloženje med gosti in domačini še močno dvignilo. Gostje, tako zagrebški, kaakor Ijubljanski in jeseniški so bili tako z lepim bratskim sprejemom in tovariško uslužno-stjo našim športnikam prav zadovoljni, tako da so odnesli iz rudarskih Trbovelj tokrat najlepše utise, — Trboveljcaa>i pa si želimo še večkrat takih obiskov, ki pospešujejo na eni str a m športno solidarnost, da drugi strani pa medsebojno spoznavanje m gojitev narodne vzajemnosti z brati južnih banovin. Kozolec v ognju Stara Loke, 24. septembra. V nedeljo okrog 14. je klical ge&itaki rog staroloake gasilce na pomoč, potem pa še škofjeloške. Gorel je ve4ik kozolec , svoje-casno last viteza S t rahla iz Stare Loke. Gorelo je zunaj na polju. Kozolec se je vnel zgoraj in je oijeni prvi opazil Vidmarjev šolar, tudi iz Stare Loke, ki pa je spočetka mislil, da se kadi za avtomobilom. SeAe po-j tem, ko je stopil izza zidu, je opazil plame-i ne in brž poklical ljudi, ki so prihideli od vseh strani na pomoč. Spočetka je kazalo, da bo nesreča hujša, toda spretni 'jaailei so i opernj kmalu omejili, škoda pa je kljub temu dobrih I>in 3000, ker je zgorefo posa- »Kaj vam je? . . . Srda . . ^ ti tre- pečeš, ihtiš?« Tedaj se pa ni mojrla več premagati. Zadržane solze so ji planile na dan. »Sida!« je vzkliknil zdravnik, jo prijel za glavo in jo hotel dvigniti, a mu ni pustila. Sunila ga ie vstran, planila kvišku in pobegnila v sosedno sobo. Po tem dogodku so napočile za Sido ure novih muk. Trudila s« je, da bi se doumela, pa se ni mogla. »Po njem hrepenim, načrte delam z njim. ko pa stojim pred njim, ga suvam od sebe. Kaj je v meni? Sem zares obsojena v vrtenje v blaznem vrtincu svoie nerazumljivosti? Kaj hočem prav za prav?« Mislil pa je tudi zdravnik. Sidin Izbruh in pobeg sta mu razločno povedala, da ga še vedno ljubi m trpi. Ob te«« spoznanju se ie znova prebudila z vao nekdanjo silo tudi njegova, v zadnjih mesecih že s plastjo resignaefte prerasla ljubezen do nje. »Ljubi me in trpi«, si je dejal. »Kaj naj storim? Naj jo pustim v tem trptje-njti. da propade? Ne, tega ne bi smel. Na i io znova privi jem k sebi. sedaj, ko ie žena drugega? Nai posežem v men ^akon in ga razbijem še bolj. čisto do ♦omebev9 Ka** bo potem? Tn vendar •am nekaj storiti .* tee bo uadaJievaio.) — Zvočni kino Ideal ~ Danes ob 4, 7. m i>1A. uri SVET1SLAV PETROVIČ v riknu Hišica v Grinzingu Godba L A N N E.R— STR A l >s Vstopnina 4.50, 6-50 in IO I>m meankn posestnikom, ki «o *>edaj lat^tniki te^pa kozolca, precej krme. prosovnice in fižola. Najbolj je prizadet posestnik Polajnar, d tfo mu BRoreli trije stan t i. Oj^nj je bil podtaknjen, krivca pa Se nimajo. Sod* jo pa, d» je moral zai^ati po nerodnosti potepuh, ki je č*i>al v ko/.olcu in vrpel proč ogorek c -'•"»-rete. Precej kozolca so morali nodreti. m gorljive dele posekati. Loški irosilci n SO stopili v akevjo, ker je bila nevarnost že preje odstranjena, _ KOI.EOAR Dane«: Sreda. 25. sej>tembra, katoličani: Kleofa. Uroš DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Čarobni har Kino ideal: lisica v Grinzinjru Kino Slotja: Hrepenenje TKD Atena: otvoritev mllđllllkli knjižni«* in čitalnice ob 17 v prostorih BoUm ku hlnje kraljice Marije. Predavanje angleške parlamentark« nnm VVardove ob 18.15 v prostorih Av-W ER14JH slavna, komika ▼ Jubilej belokranjske korenine Semio, 36. sepiemnia. Danes obhaja med svojimi otfjimi pri. jartelji veiepo^^^tnik na Vrtači P Janko OjruJin «voJ 70. rojstni dan. S>JavJjei>o< je bit rojen 26. sepieinhra l^>t> na Bivzov rebri pri Semač>u. Nj<^mT *«>e je bil prava beio*ranjska korenina. kremenu iiaa*^tj, naprednjak srtarega k0va. Ko zrn* • ;ir\ U goripoiiarst vo BraMftB po 1;« I Krajini, je prieda na predaj tudi Koncil i va gTašcina na Vrtači, kot pristava, last grafcorne Smuk. Ku.pil x> je oee natega aftavijenea, ki se je preeelll iz Br« ^, reJari na Vrtafio. J?n>terv je hO v ftoli dober u^jec in Bftto ga. )b ooe poslad * a gimnazijo v Zfovo mesto, k^er je pra-. .iobr^ dovrš štuilijo starši Sb hoteli da bi postal Jank'> duhov, nik. Ko je odslužil vojake, se mu je pa zaahoteko po s*vetti'l ae Je v \i: ko, kjer mu ževljenjska p*»t ni bila ba*> Poanta e nožK^aml. kaj^i moral je prijeti aa vsako deko Vpijal je v an-^r>io m ee naučil jezika, p*-'temi je pa vsrtapSl v trgovrno J- (rolobica v Jolietli. Pozneje se Je osamofiv^L, u- '.sru .vil jo lastno, dobro Idočo trgbvklo, ki mu W » uji pridjpo pomagala c>r<>g:a lvank«i K-Je pa ooe hot&I, 'ta bi sv sin vrni!, mw je «m fcapolnia to željo in lota UMI eta ae I fteno vrnfla na VTtaco, kjer praznuje da nos naS dobri Janko 70 letniot rojstva. Oeprav je bH dotga leta v tujini oeftad rvest svojemu narottn. Baš ob nje. Kovom povratku se je u^tanavlja! Sokol v Semiču m naš vrti Tanko je bil rr.o : npvtrrM Dani in prvi starosta mladec a društva. Se z blazin «oproBr> še -WefR !et ^ iJftrav, zado'^ljen in vew] kakor je fi«no(=! iz Novega mesta — Preselitev sre^kega naeelst\a. Pre»! cmovi sio premestili uradne prostore iz Poa*n»pja *^areg"a sreske^ra s-^i-š^a v po. slopje okroži>ega ^sodišča v I. imd^r<>pje V starem po^-opju je aaeokmt M #?a mo zem4 jfftki o»>i^lejb. ČSR za svojo obrambo Praga. 24. septembra, g. Na nek**m rfbO-rovanj" je tedni minvrter xa narodno obrambo Maebrrrik izjaviti med druvttr. da >e svetovni rjo^ožaj reaen. ČSeakoslovadka ne bo rušila mrru in bo oatada zvesta naukom svojega predsednika Maaaryka. Vkfemo pa. da delajo naši nasprotniki karr hočejo ne tfkxie na pogodbe. Zato rudi mi ne 'borno ostali prekrižan* rok ter bomo bnaoiAi svo bodo, bodisi % o*jox£Jern, 6e bo rreba. Arma da ima danes krepko rnoraAno podlla^o, toda treba bo v njeni tehnični opremi ie mamsikaj i7^x>kwti. .Miiiiwttn- je ijji tuM hc-ljo, da bo to ;ip«wtev.i. novi proraouri. Z moralno močno in tehnično (iobro opremljeno armado bomo lahko ponosno g1edwli svetu v oči. NaSe c«es4o je: Rajši umremo, kakor pa postanemo še enfcrat sužnji, toda mi ne bomo amrH, ker imamo dobro da. Velika rudarska stavka v Ai >ew York, 25 ^ptembra. AA Pofeg stavke rudarjev v p"nstlvarriji je danes te-bruhnrla stavka v rudnokjh Bgmta ▼ 22 zvesauh pokrajmah. V stavix> je »»opito 450.000 rudarjev. Predsednik Rooaevek je na poročita o rudarski stavki takoj prekinil letovanje m se odpeljal v Wasfrir*cton. da bo osebno posredoval med zastopniki delodajalcev in (iplavceA. Sporarum oteikoćajo I v^raeaoja. ki ae tičajo akocdoe^a StCT. 217 SLOVENSKI W AROD«.8m^ K. nptaabn. ism Stran 3 DNEVNE VESTI — PripraWja se zakon o minimalnih mezdah. V minLstretvu socialne politike in narodnega zdravja je bilo sklicanih že več konferenc zainteresiranih krogov, da ee zbere potrebno gTadivo za zakon o mini. masnih rn.~z<±a.h_ v zadnjih petin letih so delavske mezde v naši državi padle tako nizko, da ne samo iz humanih in socialnih razlogov ne smemo dopustiti, da bi se bolj padle. Povprečno so padle dnevne delavske mezde za 6.68 Din. Letos v juliju je bUo v naai državi 76.055 zavarovanih delavcev s etalnim dnevnim zaslužkom do S Din, 273-917 pa z zaslužkom od 8—24 Din Povprečna dnevna zavarovana mezda je gnažaAa v juliju 2.7.3 itn Izkazuje v primeri x lanskim letom zopet padec za 0.55. Z novim zakonom bi se zajamčila popolnoma svobodna akcija za višje mezde kvalificiranih, ta iiekvajtftciraaitn delavcev ter preprečila vsaka nesolidna konkurenca. Po sebni odbori pri ministrstvu za ©oc i j al no politiko pri banskih mpravah bi proučevali stanje vsake gospodarske paiioSe in določali minimalne mezde. Po predDccru splošne delavske zveze JugFfiavije bi bHo v vsaki skupini pet stopenj in sicer začemSi s de lave i od lt do 16. let. Vsaka polkvallflka-cija ali cela kvalifikacija naj bi se posebej na g: radila. — Jugostoven»ko bolgarski gospodarski almanah. V BeogTad je prispel bolgarski novinar Damjan Nikolov, da zbere gradivo &a boftgansfco—jugrosloven s k i gospodarski in kudturni almanah, ki ga pripravljata on in njegov tovariš Hristo Paisrnadžijev. Alma nab Izide v bolgarskem, srbohrvatskem in franeoskem jeziku. Njegov namen je poglobit i stike med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. Iz Beograda odpotuje isikolov v ZagTeb, — Ix >S*urbenega tista«. »Sluioenj list kr. ha,nske uprave dravske banovine^ št. 77 z dne 26. septembra objavlja ukaz o priključitvi ozemelj sosednih občin mestni občini Ljubljana, uredbo o znižanju oseb nih prejemkov državniih in samoupravnih uslužbencev, dopolnitev pravilnika o ured bi pr< meta. z devizami in vaflutami in razne objave iz »Službenih Novin«. — O gledališču sploh o repertoarju o gledališkem jeziku in govoru o režiji in režLserjiii o igranju in igralcih o inscenaciji o kritiki o publiki o naraščaju o propagandi, reklami m drugem. Tako se glase naslovi >Gledaliskih zapisnikov«, ki jih je izdal Ciril Debevec v zbrrkri slovenske poti«, izdanje Tiskovne zadruge v Ljubljani. Ali si morene misliti tistega, ki dela z odrom in sploh vsa naša društva na deželi in v mestu, ki se posvečajo gledališki kulturi, brez te temeljne knjige nauka o gledališču? Naročite je takoj naravnost pri Razpečeval niči Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeve cesta štv. 1671- Opozarjamo Vas na izdanja te založbe, ki Vam daje pri direktnem prevzemu njenih zbink in knjig popuste in plačilne olajšave. * številčni pregled radijskih naročnikov v evropskih državah z oziram na Stevi lo prebivalstva prinaša nova številka ilu. stri rane tedenske revije za radio, gleda lišče. film, sport m modo »Noš Vat«. Dalje so za novo številko prispevali Gnstav Strniša - Viničurja«. Jo*rp Ribičič satiro »Problem«, Danilo Oorinaek bogato Shi_ strirani članek o mariborskem narodnem gled-iliscu v pretekli In novi sezoni, nadaljnjo se V u ko v roman iz naših kraje v »Gospa viica«. Rc jattvjeva potopisna reportaža »Pokrajina, ki umira in vstaja v nov0 življenje« m v prilogi za ljudske odre slovita ruska drama >Tnji kruh*. Bogata, kakor vodno, je modna priloga in zabavni del. v katerem je izSLa Zo5čen_ kova »ruhovita črtica »Orožna zadeva«, križanke, nagradna vprašanja hi zabavne zgodbice. Na posebni. 12 strani obsegajoči prrloer' najdemo smotreuo urejene in pregledno razvrščene sporede vseh važnih oddajnih postaj in seznam oper, ope. ret, zvočnih ieer in koncertov, ki jih prenašajo naše rn tuje postaje. Pomnite: »Naš Val< je edina slovensika bogato Mu-strirana revija za radio, gledališče, frlm. sport m modo- »Naš VaU je najcenejša sk>venska tedenska revija- Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte tudi vi brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pisfte na nasV>v: Ra. dijska revija >Naš VaU, Ljubljana. — Sadjarska in vrtnarska podružnica v Rovtah, priredi 29. in 30 tm. razstavo sad-ia in povrtnine. Vabimo sadjarje, sadne treovce in konsumente. ki se zanimajo za lepo sadje, naj si ocledajo razstavo, da bodo videli, da rodi v Rovtah pridelamo kaj lepega. — Samo Om 150__stane povratna vožnja Ljubljana—Suša*. Odhod iz Ljubljane vsa dan ob 5. zjutraj izpred hotela >Me_ tropol.. Informacije, Ljubljana, Pečnikar. telefon 33—S6. _ REJEC MALIH ŽIVALI, najnovejša številka edinega res strokovnega lista za Pospeševanje reje malih iivaii je ravnokar izšla. O raznih vrstah zaetrupljenja pri perutnini piše dr. Kocijan Leon, šoL upr. Gosaik Josip pa daje navodila, kako ravnati s perutnino v tem času. Sledi 0pis guiobov pavčkov izpod peresa g. Petelina Ivana. V daljšem članku popisuje g. Kun-tara Vilko angorsko volno, prejo in kožuhov in0- članek krasijo lepe slike 6 potovalne razstave društva rejcev angorskih kuncev v Kočevju. ZvOzni Sodnik Kelnarič Jože piše o delu pri kanarčkih v septembru, o vzroku nazadovanja naše ovčjereje pa strokovno utemeljuje priznani stro. kovnjak na tem polju »rez. ekonom g. Hladnik Jakob. Xe manjka tudi članka o kozjereji, v katerem popisuje, g. Krištof Prane kozjerejo nekdaj in danes. G. Savin-ski Oskar vešče piše o našrh ribicah, rdečerepkah in klenih. Važna so navodila g. Goriupa Franca, kako naj vzgajamo naše pse. Sdedj dalje podlistek, poročila Zveze in društev, drobne novice in opisi razstav, ki so jiih priredila društva, razdelitev nagrad itd. itd. List Rejec malih živa.i, ki ga vodi iu urejuje šol. upr. Inkret Alfonz, izhaja danes že v 2000 izvodiih in je glasilo 2>6 društev za rejo malih živali in obenem glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, kar je dokaz, da je vsebinsko vsestransko na visku in je list tudii opremljen z originalnimi slikami in fotografijami. Za rejce malih živali je ta list danes edino strokovno čtivo, ki Poučuje in vodi rejce in društva za rej0 malih žrvadn. Naroča, se pri uredništvu v Jenkovem fcurnu ali pri upravi v Kočevju — Putnikovi izleti z odprtimi avtobusi. 29. t. m. Ivogarska dolina Din 95.- Opatija uključno potni list Din 165.- -—- Vreme. Vremen&iia napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno nestanovitno vre_ me, dež v presledkih. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Sptotu 29. v Sarajevu 28, v Zagrebu 27, v Skoplju 26, v Mariboru 20, v Ljubljani 19.«. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.9, temperaturna je znašala 12.4. —če so otroci zaljubljeni. Iz Zagreba sta jo popihala oni dan v Beograd 14 letna Marija Pirin in njen izvoljenec Roiand Karpeles, star tudi okrog 14. let. Oblasti So ju poslale nazaj pod okrilje staršev, ki so bili v velikih skrbeh, dokler niso zvedeli, kje sta otroka. — Strašna smrt dečka. V vasi Sv. Peter pri OguQinu se >e v nedeljo zvečer smrtno ivoneerečFl 14 letni železničarjev ara Miijo Draškovič- Splezaj je na drog elektrovoda tn «e dotaknil električne žfce. Močan tok ga je na mestu ubil. — Izlet v MUnchen na oktobersko raasia-vo organizira Putnik v Ljubljani v času od 2. do 6. oktobra. Cena tega petdn^vnesra izleta, t. j. železniška vožnja in vsa oskrba, v III. r. Din. 975.- v II. r. Din 1465.- Prijave do 26. t. m. Iz Ljubljane —ilj Temeljni kamen za spomenik kralja mučeniku ne bo položen 9. oktobra na dan obletnice tragične kraljeve smrti. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru g, Zedinitelju je namreč mnenja, da je treba najprej preurediti Zvezdo in določiti kraj. kjer bo stal spomenik, šele potem bo mogoče sklepati o obliki spomenika in položiti temeljni kamen. Poleg tega bi pa iz pijetetnih razlogov svečanost polaganja temeljnega kamna ne bfla združljiva 6 počastitvijo spomina bla-gopokojnega kralja ob prvi obletnici nje. gove mučeniške smrti, ki jo bomo obhajali že v znaku žalosti, in še neposredno Pod vtisom aločinskega ataotata v Mar lj Otvoritev gledališke sezone v Drami bo v torek 1. oktobra, Vpri-zori se veličastna Sopboklejeva tragedija »Kralj Edip« z g. Levarjem v naslovni vlogi. Po r>Edipu« se igra Puškinova poema v »tirih slikati Jvameniti gost«, v prevodu J. Vid marja. Vlogo Don Juana kreira g. Stupica, ki se z njo predstavi našemu (očinstvu. Pri otvoritveni predstavi, ki ima slav. nosten značaj, sodeluje operni orkester, ki izvaja pred pri čet ko m »Edipa« eno ©uvertur Beetnovna, pred pricetkom »Karoeni-tjesa gosta« pet Mozartovo ou ver turo k -.Don Juanu*. Obe deli režira prof. O. Sest. —lj Seznam« davčnih zavezance*- o pri-rtnšsiini so razgrnjeni intereseatcoa na vpoeted t mestnem odprav*istvu soba št. 43. Mentol trg 27./1K. med urad akni asm. mi od S. — 2, pop. od 23. do vštetega 90. septembra 1936. —i j Očal*, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd, najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! —lj Krasen film is kraljestva živau, ZKD je nam pripravila mogočno filmsko deko iz kraljestva živali. Na programu bo fihn iz Arije in malajske džungle, kjer neusmiljeno gospodari grozni tiger »Inem© satane rmenovan. Ta film nam pokale bor bo ljudj z naravo in borbo živali med seboj. Levi, sloni, tigri, šakali, krokodili ogromne ujede in udavi prele na kalHca miru v džungli — človeka. Človek % divjo strastjo prodira v osrčje skrivnostne džungle. Film je originalen in zelo napet. Vsak meter tega filma je posnet v naravi. Vsi prizori tudi najgroznejši, so pristna — resnični. Prva predstava bo v petek 27. t. m. Vstopnina običajna, u— Predavanje angleške parlamentarke. Angleško društvo objavlja, da se bo vršilo danes ob 18.15 javno predavanje Mies Irene VVardove, članice angleškega parlamenta, v prostorih Avto-kluba. Kasina, L nadstropje desno. Miss War4 in 9fc zvečer premiera godbe, petja ux zabave ČAROBNI BAR Največja glasbena revija sezone. BOGATO DOPOLNILO jena 820.05&38 dinarjev, primankljsj pa 2 milijona 531.021.90 dinarjev. ZMi je visoko aktivno mestno eieJotriško podje4)e, ki rskazuje 1 milijon 763.825.57 dinarjev. Sploh pa je opažati, da vlada pri vseh mestnih podjetij ©motrenost uprave in racijonaInost posameznih podjetij. — Gosdni sosa* ▼ Rasah. V ponedeljek popoldne se je vžgal nad Rušami eozd in bila je velikn nevarnost, da bo požar mre] cel kompleks Pohorja. Toda pretečo katastrofo so kmalu opaz.»li Sr* erasilei so o«fenj lakaJi-z>rali *er pocrasili. — KaJcžen bo K eln ari cev spomenik? Ma-rrborska RRIABB RfflBMBS zveao^bo postavila nesrečni pobrežki žrtvi lep spomenik, M ga bodo odkrili najbrie še za letošnje Vse svete. Spomenik bo prikazal vsa tragedijo Ketna"!Ca. ki je tako strašno končal pri kopanju vodnjaka na Pobreziu. Tako bo nad vodnjakovim vencem stal delavec t v nebo uprtim! o^mi ter bo t odprtimi ostmi obtoževal. ... zli c pa se mu bo od raza !o strašne trpljenje. Delavec bo držal eno roko M srca, z dnrgo pa lopato, visečo \ vodnik. Xa spomeniku bo simboličen nop?s. ki bo sodobnfkom v opomin in potomcem v spomin. Kupni domače blago! Fr, Schubertova nedovršena H - mol sinfonija v velefilmu ob sodelovanju dunajskega filharmoničnega orkestra, zbora dunajske državne opere itd. Zvočni tednik in krasen dopolnilni spored! Kino Slona "iSfiSr Danes 19.15 in 21.15 uri >Leise flehen meine Liedert MARTHA BGOERTH Hans Jarav, Louis Ullrich, Han s Moser Vstopnice rezervirajte! Iz Celja —c Zadnja pot g. Franca Refceasohegga. V torek ob lo.3o se je zbrala pred mrtvašnico na mestnem pokopališču velika mno. žica, da spremi pokojnea celjskega hote. lirja, mesarskega mojstra in veleposOstni. ka p. Franca Rebeusohegga na njegovi zadnji poti. Med drugimi so bili navzočni predstavniki cbla-stev ln uradov, meatnl župan m člani meetnega sveta, zastopniki Celjske mestne hranilnice in avtobusnega podjetja, graeHci Iz Celja, Ge.berja in z Babnega z dvema praporoma, zastopniki zveze zdsružanj mesarskih mojstrov za j 'iravstko banovino združenja goetimičarjev in kavarnarjev, združenja mesarjev in pre j kajevalcev ter združenja pekovskih moj. strov v Celju in predstavniki rasnih dru, g*m organizacij. Pc blag-oeflovitvi trupla v mrtvaSniei in cerkvenem obredu pri rod. blnek! grobnici, ki ga je opravil opat p. Jurak ob stevflni asistenci, sta se poslovila od nepozabnega pokojnika celjski žu. pan g. MibelčiC v imenu mestne občtne in g. Zaje iz Ljubljana v fanenu Z v ase sdru. ženj mesarskih mojstrov sa dravsko banovino. Izredno lepa udeležba pri pogrebu je Pokazala, kako žeto priljubljen je bil pokojnik med prebivalstvom. —c Uradni dan Zbornice za TO I za Ce. rje in Okolico b© v torek 1. oktobra od 8. do 12, dopoldne v posvetovalnfcrf Združenja trgovcev za mesto Ceflje v Raziagovi ulici. Iz Maribora — l>ramski studio redi virusi Prej tako agilni dramaki studio je skoraj eno leto spal spanje pravičnega in reci moramo, da je naaa javnost to vrzel občutila, saj so nam gledališki amateri: >Dramskega studiac uprizorili več zelo dobrih del. Na pobudo odličnih in idealnih amaterjev gledališko umetnosti novinarja Bajta ter absolviranih iicitelji&cnikov. 2:žko in Badra je »Dramski studio« zopet pričel z delom, kar Maribor toplo pozdravlja. Tako bodo že 7. oktobra uprizorili v Narodnem gledališču učinkovito Schonherjevo ^Otroško tragedijo«. Režijo vodi F. 2ižek. — Gospodarstvo lastnih podjetij. Te dni je izšla bilančne knjiga Mestnh podjetij za loto 1604. Rfl^-FKJi iskazuje 83 milijonov S38.096.53 dinarjev. Prebitki znašajo 2 mili- Tatvine se množe Ljubljana, 23 septembra. Roricija s polno paro nadalju.ic preiskavo proti osemčlansk vlomilski družbi, ki je v zadnjih meseci pridno plenila po stanovanjih. Preiskava je zdaj ra/ši-jena še na drugo tolpo, ki so jo pred dnevi polo-viH na Vcu. Obetajo se zammiva razkritja. Ma poiiciji so davi razpravijoii o primeru, ki je gotovo edinstven v naši kr minami kroniki. Pred pošto je včeraj službujoči stražnik na opozorilo nekega pasan-ta ustavi mizarskega pomočnika Josipu V. ki je ime! na rokavu obešeno ali nekako zataknjeno nikljasto uro z verižico. Mož o tem ni prav nič vedel in tud na policiji niso več spravili z njega Kako se mu je uro obesila na rokav m čigava je, o tem V. n»;ma pojme. Policija je verjela njegovemu pripovedovanju — saj ure gotovo ne bi javno razkazoval, če bi jo slučajno ukradel — in ga je izpustila. Včeraj in davi je b4a na policiji zopet kopica prijav številnih tatvin v mc*i Tatove kradejo vse, kar jim pride pod roke. najraje pa sevc obleko in obutev. V noči od 23. na 24. je neznan tat h ponarejenim ključem odprl shrambo uradnika finančne direkcije Alojzija Cirmana v Livarski uhoi 3 in mu odnesel dva usnjars suknjiča, dve otroški smučarska obleki, kratek rujav suknjič, rnjavo suknjo, paT rujevlh hlač in usnjste rokavice sa avto-rnobil v skuprr vrednosti 2000 Dm. Tat jo je nato ubral čez sosedov vrt proti Ko-baridski ulici, a spotoma je še pri posest-nku Francu Ramovšu v Livarski ulici 5 vrgel eno smučarsko obleko in en suknjič proč, pustil je pa tam tudi svojo »vizitko«. Na Tvrševi cesti 71 je nekdo Mariji Penkovi " iz stanovanja odnesel tri pare čevljev v vrednosti 400 Din, a posestniku Ivarnu Brglesu z Jurčkove pot je nekdo na Ižanski cesti ukradel s konja 300 Din vredno odejo. — Zasebnemu uradniku Adolfu Krzami j« nekdo na Gosposvetski cesti 9 ukradel s kolesa 150 Din vredno dnamo sveti ljko Sv. Petra hrib, 24-septembra Zadnji čas so manjSe tatvine na dnevnem red«. V nedeljo, ko domačih ni bik) doma, je bik) vlomljeno v Arharjevo domačijo ha Sv. Petma hribu. Tatovi so s« prikradli v hišo skozi podstrešje in temeljito prebrskali miznioe. omare in skrinje. Denarja nJeo «io-btfi, pač pa so odnesli Kri moške obleke, paj| jeetvm in nekaj drugih malenkosti. Tatovi so se pojavUi tudi v Puntam mi odnesli od inventarja mlekarske £o4e posteljo. Za tatovi poizvedujejo čuvarji postave, prav pa bi bilo, da bieilo oblastem vse lj-inistvo na roke. Tragedija mlade žene Ljubljana. 2*v septembra. Pred meseci se je tramvajski sprevodnik Hcrmenegtld Sulic oženil s 23 letno iie!a\ ko tobačne tovarne Marijo Matuljevo Zado^(»ljno 'n skromno t«m živela v maj bnem erKisobnem pritličnem stanovanju v Janševi ulioi 3. Nič mi kal;lo njune harmonije. Sosedje pripovedujejo, da *ta se prav dobro razumela in zato je vsem ne razumljiv obupen korak, k p>u je snočt napravrki mlada /ena rn ki je na mah uni čil srečen zakon. Kakor običajno je pri*ra snoči okrotj 18. Marija z dela domov. Tudi njen mož je bil domu. Menda je pr šrlo do majhnega prepira, katereca posledice so bi4c pa /U-. ITžaljena je Mrtrija planila \7 sobe v kuhinjo m s. Na svojo grozo ie mušel ženo obešeno na Mileni rutici na kuhinjskem f>knu. Naglo je prereza! rutico in pozval rudi sosed^ rm pomoč. Nekdo je poklical zdravn'ka dr. ('ibrsi. prišli pa so tudi poklicani reševalci Skoraj pol ure so se vsi skupaj s po'ci^km stražnikom vred trud li. da bi rešili mladi /eni življenje, toda ves njibov trud je bil zaman. Policijski zdruvmk dr. Tužair in dežurni uradnik trebno pomoč Kaj je pognaAo mlado ženo v smrt. ne ve nfhJe, a vse kaže, da si }e končala življenje v hipni du*evrti zmedenosti Za Sulica ie to v kratkem Sata že ifrmji udarec, sej mu je Šele pred mesecem dni amrl b-st Avgust. Smrtna nesreča kolesarin ftkof ja l^oka, 34. »oplembrs. Ob veliki udeU^žbi preb va!-tvn SeMks doline so pokopali včeraj popoldne miznmkt ga moj-stra Vebra Alojzija z Josenovra, ki je našel zelo tragično e»mrt. Pokojni je bil tik pred svojo smrtjo v Zale ni logu im *e je ponoči v temi vračal « kolesom (Wim>v. W ni baš najboljša in to je postalo za Vebra usodno. Tik pod Zalim Voo^m cesta HmIs H tam je prišlo . kf*>r se ie do smrti pobil. Ljadje so ga S*» dobi-li mrtveca «s hudo rano na glavi. Vsaka rvrmo? je bila 7aman. Prvotno so domnevah*, da je postal žrtev zavratnesra napada. k«T pa ie pozneje pre-isicava ovrgla bi ugotovila, da gre agolj za nesrečo. Na mefi wW.f ftkofja Lok*. M. septembra. O nevarnosti ^amovol jneen prelo^racen jn meje smo že večkrat pisali. Kljub temu prihaja vedno do novin žrtev. V MS na nedeljo je pikušal nrekora^iti pri Novi (Veliei mejo 5^-letrri Col i a Jože. doma iz naniroviee oče treh otrok. Colls |t prfM po ko*ovo7jni poti in bil je že Mfsu cerkve, ko ga je opazka obmejna straža in seveda srrer>nla. ker s* moški njenim Mirom ni odrval. 5*r*»l je pogodil CV>!jn naravnost v celo. Kfogia t« prodrla desno stran mozga nov *n rsstopila pri eati>niri. Nesrečnež je bfl takoj mrtev. V nedeljo ajotraj je odpotoveJs rr ^ofjo Loke v Oselieo Vonreiia. v fcs*eri so b*^i vodje izpostave Tvon T^vrat, sodnik .7e*o OafM rn zdravnik a dr. TTonvan rr. 3kof*»e T>n-ke in dr. MIlan OreTorčiF H Gorenje vasi. <"V»r*o so r^kopali veeral na tumršnjem pe-kopaliJKSt. **Vifl V boM baje neekoraeiti sa-4n. d* bi se odtegni vojffSki dolžnosti, ki pa js klicala v Ab^fri^n, MALI OGLASI Zia pismene odgovore glede malu oglasov je creba priložiu znamko. — Popustov sa maie oglase ne priznamo. RAZn Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din PREMOG drva — karboparketi SLOVSA ftiolezijska ulica 1JJ telefon 39-34 67/L ZOPET SMO CENEJŠI. Prima s Porini suknjiči Din 95.-. Trencbouth Din 430.— Specialna izbira pump. modne h:sće Perilo itd. Pre^ker Sv Petra 14 4./L. NOVA OOST'LNA nova vina, Bloiwcisova 15. posebno sladka portug^lk*. novo belo in vsakovrstna stara vina. 2774 HRVŠKE za vkuhavanje in fina jabolka V-im nudi najceneje M. Kompars, Gradiace 7 2769 PRODAM Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Nove srečke državne loterije beogradske kolekture prodaja Menjalnica Reicher & Turk Ljubljana. 2755 OM—limuzino reprezentativen * štirisedežni voz v prvovrstnem stanju proda P. Vel-laeher, Maribor, Meljs»ka 12. 2^08 GLASBA Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din Kratek klavir, boljše znamke kuoini. plača se takoj v crotovini Ponndhp n^ upravo >Slov Narod« pod >0lazba« 2750 POUK Beseda 50 par. davek s-- Din Najmanjši znesek 8 Din KLAVIR i« FRANCOŠČINO redno poučuje Anet* Potočnik, strokovno diplomirana v Parira — in §prejme ie nekaj učencev (otroke in odrasle). Beethovnova ulica 15, visoko pritličje, v sredi. 2 - 768. STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji. Učna ura Din 2 —- Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 2. oktobra. Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 15 2773 STAnOVAnJA Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO stanovanje, svetlo, s kuhinjo in pritiklinami išče mirna in snažna družina. Vselitev 1. novembra. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo -Slov. Naroda« pod »Siguren plačnik«. 275© ENO SOBNO stanovanj« od- \ dam takoj. Zg. diska 241.2772. ČEDNO SVBTLO trisobno stanovanje s kuhinjo ra prrti-klinami se takoj odda boljat družini. Naslov v upravi. 2771. opremljena soba se odda gospodu ali gospodični. Stari trg 8t. 15. 27?C MALI OGLASI •SLOV NARODU« SIGUREN USPEH! Vabilo na izredni občni zbor Kmetske pomoflbrice ljubi j. okolice reg. zadruge z neonu zarezo v Ljubljani, ki se bo vršil v četrtek dne 10. oktobra 1935 ob 1530 v sejni dvorani Dalmatinova ul. VI. z dnevnim redom: Izprememba zadružnih pravil. Ljubljana, 24. 9. 1935 Sačelstvo* Makulaturm papir proda Lfabltaua, Knaflfeva t»Hca ftev. s ZNIŽANE CENE prevoznih tricikljev, motorja*, ftivatath »TBIBUNAc F. BATJEL, tovarna vozMn*. UUBUANA. A-4B SLOVENSKI NA ROD*, Sreda, 25. septembra 1935 217 Za povzdigo naše ovčjereje V nedeljo je bilo ustanovljeno ovčjerejsko društvo za dravsko banovino Ljubljana. 25. septembra. Vasi. kjer se je gojilo nekdaj po 200 govedi in 600 ovac. premorejo danes komaj 50 glav goveje živme in največkrat niti ene ovce. Kako je pr šlo do tega, popisuje priznani strokovnjak Z6 ovćjerejo srez ekonom Hladnik v najnovejši številki »Rejca malih žvali« Da Fc zopet povzdigne naša >vćj 5 e ja do nekdanje veljave. 5« se zbrali v nedeijo 22. tm. ivčierej-cd Jezerskega in Kokrske doline k ustanovnemu občnemu zboru "Ovčjcrejskcga društva za dravsko b-movino« s sedežem na Jezerskem, da v skupnem delu *n ob sodelovanju banske uprave dosežejo, da bo zopet cvetela v naših planinah ovčjereja kot najboij rentabilna panoga planinskega gospodariva K ustanovnemu občnemu zboru, ki se je vršil v prostorih šole na Jezerskem je prinesel pozdrave sorodnih društev za rejo malih a vali in Zveze urednik lista »Rejec malih živali«, g. Inkret Alfonz, ki je v poljudt.cm predavanju obrazložil pomen t-».imostojnegsa strokovnega društva za povzdigo ovčjereje v Slovenij . Nedavna živinorejska konferenca pn banski upravi jc določla, da se v vsej dravski banovin volne, popolnoma belo barvo ko/uiia in obliko Telesa. S selekcijo volne je društvo nameravalo pričeti /c letos ;n je v ta namen zaprosilo strokovnjaka pri hunski uprav Ker p-i je med tem napovedim tečaj in plemenska odbira že dvakrat odpadla zato, ker je bil s strokovnjak zaposlen drugod m so seda i večinoma že vse ovce po *triži. se bo p eir.enska odb ra in occn;evonje (premovanje) ter vpirovanje v rodovno knj'go vršilo šele opomlndi meseca aprila, predan gredo ovce ne planino. OvČjerejoi naj do tedaj sami po svojih izkustvih ohranijo za pleme le najlepše živali vel-ke postave, čisto belega kožuha in z lepo črno sodzo ki jo predvideva je-zersko-solčaveka pasma. Ustanovni občni zbor je vodil starosta jezerskih ovčarjev, g. Vira^k Josip, po domače Štuiarjev. Prečitano so bila odobrena pravila, dalje je bil sprejet društveni poslovnik, glasom katerega bo tudri ovčje- rejsko društvo podeljevalo brezplačne živali brezposelnim in revnim pod pogojem, da se ravnajo po navodilih društva in da vrnejo ob letu enega mladiča, enkra* za vselej. Tako se šri reja ovac in pomaga revnejšim za začetek. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Virn-ik Josip, za podpredsednika Anko Ivan, za rajnico tja. Hoja Justina, za blagajnika g. Rezman Jur"j. za gospodarja g. Smrnik Ivan, za odbornika gg. Nachtigal Franc m Stular Ivan. z« njuna namesnika g. Pavlin Ivan iz Kamniške Bistrice in Povšnar Helena iz Kokre. rač. preglednika g. Hoja Ivan in Močnik Urh, namest rač. preglednikov g. Arh Stanko Pri slučajnostih se je obravnavalo, premovanje in plemenska odbira spomladi v apiš-lu 1936. dalje udeležba društva na razstav« Gorenjskega rejca malih živali v dneh od 28. sept do 7 oktobra tega leta m udeležba prvr veliki Z-vezirri razstavi leta I0.v> v Ljubljani Društvo je prejelo rudi naročilo za ovce celo iz daljne Amerike, iz Kanade od naših izseljencev Zborovale so masoria«, da mu kar sapo zapira će se slednjič on afli ona oglasi, moraš navijati telefon, da ti kar roka omaga. Potem pa navadno vse molča. človek se jezi, opusti misel na telefonski pogovor in pošlje sla z listkom. Dopisnik vTJnited Pressa pa stori to raje kar takoj, da se mu ni treba zaman ukvarjati s telefonom. Neki avstralski misijonar, ki je preživel več dni na poto vanju južno od abesinske prestol i ce, je nekoč zbolel in telefoniral po letalo, da bi ga prepeljalo k zdravniku v Addis Abebo. Svojo prošnjo je nemara poslal naprej v arr.harščini, ker je šla nekako tako kakor pri štafetnem teku od ene postaje do druge. Vse je šlo gladko, letalo je prispelo in misijonar je bil izlečen. Nekaj mesecev pozneje je potreboval zdravilo in zopet je telefoniral, naj mu ga pošljejo s prvo karavano. Rabil je samo aspirin in ribje olje. Ni pa računal s telefonistovo inteligenco. Misijonar potrebuje zdravijo, torej je bolan, je razmišljal ta vrh mož. če je pa bolan, potrebuje letalo. In že ie krfcai po telefonu: An ta Laikh — aeroplan, pošljite letalo. Jeta Abata! To je v amnar-ščini zelo grda beseda in ta je^ najbrž ušla misijonarju, ko je prispelo letaio z ribjim oljem. Abesinski vojni minister s svojimi Častniki Farengi, tujci, v Abesiniji niso posebno priljubljeni. Ne glede na nemirno ulico so pa tam vami čeprav bi izbruhnila vojna O tem so prepričani tujci, ki že del j časa žtve v Arjesiniji in ti razumejo, da je farengi povprečnemu Abesincu tujec, ki hoče njegovo domovino izkoriščati, obenem pa vedo, da si abesinške oblasti na vse načine prizadevajo odstraniti vse mednarodne zapleti jaje m preprečiti vsako napetost. Poleg tega je obljubil cesar tujcem vsestransko zaščito, moderni mla'i' Abesinci, izmed katerih .-o mnogi studirali v Evropi ali v Ameriki, g-a pa v tem prizadevaj! j« podpirajo. Drugrače je s poglavarji plemen, ljudstvom in tistimi reakcijonarnimi elementi, ki se bore proti modernizaciji dežele in čijih vpliv je prinesel Abesiniji mak) rjo. brega. Navzlic temu pa ravnajo v Addis Abebi s tujci lepo. Posebno gredo na roko inozemskim novinarjem. Seveda pokaže tu pa tam odkrito sovraštvo in će se pelješ po ulicah v taksiju, ki se ustavi navadno v zadnjem hipu, da ima skupina domačinov priliko hitro zbežati. ujameš pogosto sovražne poglede. Gruča ljudi laiiko hipoma naraste v veliko množico. Ce tri doživela abesinska armada poraz in če bi potem vojaki izropah nekaj zganjam, bi utegnili Evropcd doživeti v Addis Abebi neprijetne trenutke. Dolgo bi jih seveda druhal ne preganjala, ker bi hitro nastopile v njihovo zaščito oblasti Vendar se pa lahko v kratkan trenutkih pripeti marsikaj neprijetnega. Od zamorca ne moremo pričakovati, da bo razlikoval Italijane od dangib tujcev. Abesinska poglavarja Porvprečni Abesinec je menda najsrečnejši človek na sveta. Njegove potrebe in zahteve so zeAo skromne. Da ima le svoj mdT in dovolj jesti, pa je zadovoljen. Tujcev ne ljubi posebno, pa tudi sovraštva ne goji do njBi. Treba je počakati, kaj bo, če se vname vojna in če napravi italijanska invazija tej potrpejHjivosti konec. V takem prkmeru hd utegnile nastopiti zelo neprijetne pcsfedfee. Prezreti ne smemo poglavja o bolhah La-hfco bi obsegalo tudi druge živance, kakor mravlje, pajke, asi m mane, toda 8 tem bi delali krivico boiham. Te so namreč razred zase. Priznati je treba, da so v Addis Abebi mesta, kjer j9i labteo pogrešajo. Omikani Abesmea imajo bofhe prav tako radi, kakor mL Ta mesta pa ne obsegajo niti trga, niti arabskega- okraja* pa tudi nobene rrrnožjoe ne. Tu vtedajo bolhe neomejeno ki napadajo vsafeaga mimoidočega v trumah, naskočijo ga po nogavicah, rokavih, na ovratniku in potem se začne ples. Ne pžkarjo kakor mobe, rja grizejo kakor mravlje, njmov napad .JJB neopazen, toda kmalu se pokaže, da je Od strokovn jaško pripravljen m uspešen. Kar manjka abesinski boJm glede tedrovostL se nadomesti s koTičino. Praskaš se pri jedi, praahae se med vožnjo v zunanje mtnirttrHtvo, praskaš se tam v najbolj neugodnih trerjutkdb, drgneš si hrbet ob stol, kjer sedi pred teboj visok inozemski dkjiomMt Rdma tvoja sreča je še, da tudi on istočasno drgne JBCJMMI leve noge ob meča desne noge, ker tod! njega grizejo bome. Praskaš se vse pope*-dne do večera, potem pa nadaljuješ to opravilo s podvojeno energijo. NajodBc-nejsi ljudje v koioraji tujcev se otepajo bolh, to je v Addrs Abebi običajen pojav, kakor je bOo pred revolucijo, posebno pa med vojno v Rusiji, kjer si videl na vseh železniških postajah ljudi, kako pobfjajo uši. Ko pa ležeš spat pride ura osvete. Iz Kovčega priviečeš brizgalko >Smrt mrčesu« in nameriš njen smrtonosni žarek na posteljo, na obleko in na svojo telo, dokler vse bolhe niso pokončane. Zjutraj. ko vstaneš, ponoviš to delo, da lahko greš z doma ponosno in brez bolh, zato pa pošteno smrdi za teboj. Stari prebivalci Addis Abebe pa pravijo, da celo to reši človeka bolh samo za dobre četrt ure. In žal se ne motijo. zbirk** pisov Anglež Regvnald Bray, znavn kot avto- grafni kralj, se lahko ponosa, da ima največjo zbirko avtografov na e»vetu. Že celih 36 let zbira podpise slavn*h mož in zbral jih je že nad 10.000. V tem času je razposlal nad 23.000 pismenh prošenj £lede podpisa in skoraj v poionrci primerov mu ie bilo ustreženo. Sljetjovo stanovanje v Londonu je podno deberih zvezkov * samimi podprs;. Na stenah visr mnogo slik rn listin s podpisi najslavnejših mož. V«wk dan mu prmaša pošta nove prispevke. Bray pa sedi in p se noč in dan prošnje za nove podpise. $e nobenega avtografa ni kupil (S"ta novine, posluša radio m p*e vsem, o katerih se mnogo govori. Ce pride kak veljak v London, ga že čaka tam Bravevo p smo. Mož pravi, da je njegov uspeh v tem. da pravočasno pride, kamor je treha. Samo n« poštnini \c rK>trošil baje že nad 2S.000 I>in. Zdaj bi rad dobil Hitlerjev podps Hitlerju je pie*il že osemkrat, toda vedno brez uspeha. Vendar po njegovo provšnjo odbU".. je bilo že b'.izu 13.000. Za svoj največjn uspeh >matra. da je dobil podpis papeža T jo X. Tudi pv pežu je večkrat zaman p.sa.1, sledn-jič f--pa nao'^a] svojo prošnjo v latinščini. In to je pomagaio. Podpise znamenitih mo/ rma Brav razdeljene strokovno, politike, vojake, pisatelje, igralce itd. vsako wroko posebej. Ima popolno zbirko vseh poveli nikov v svetovni vojrvi. podpke vseh vpliv nib mož. ki imajo k*j opraviti z »tali jojrsko abeainslrm sporom Brav tudi tako^] oceoi vsak avograf v denarju. Najmanjšo vrednost -mvajo prt njem podpisi boksarflev in raomrih »mpijonov. Podpis Jacka Demn-sev« ceni na 30 Drn. Harr>' Rova na 5 Din. LkmI Georga pa na 1.000 Din. BOTDSfd Shaw, ki pošilja vsakemu vgralcu r*»kan 1 h*tet, je vreden ▼ njegovih očeh 250 IVn. Zbirka postao« vedno večja m Brav je preprean, da bo predstavljal bom1 no veliko premoženje. Film, ki bo razgibal Ljubljai Samo pomislite! Pet filmskih zvezdnikov v enem filmu, v lepi n razkošnji reviji >Ca-robni bar«, katerega premijera je danea v Elitnem kinu Matica. In 6e vam še izdamo imena ! Prvi je popularni pevec Al Joisou, ki se ga gotovo spominjate ii filma >Sm-ging fool<. kjer je pes tova 1 in pW za dvojega siincka >Sonny bova«. I^rtnerioi «ra mo dražestna Kaj Firaneis ki ognjevita Dok>ne» del Rio! si skoraj ne moremo misliti brea Riokardo Corteaa, vre^^rvnega juin>a4cat tipičnega Spaoea, nepozabnega is fikna »Arena<. V te eti&ai ansambl je prišla fcnrB ljubka Mvma Keondv, nekdanja Ohaprmo-va paTtiner;ca !»»»»ore« del R»«> Inea, pjrsač^ca ▼ ><^aj*>brveni baru* p* strastno xa ljubljena v * vodeča pe-Hoerja Harrv«. Harrv se je pa ie davno naveličal oje ti ljubimka s ženo znanoga bankirja Reoaod. Iaana je pokWuia Harryju dra^o-optno demantno .-»g-nlieo, a možu je n^lda. da jo je ragubi^a. Med jo jn ovadil pn&rijj In de*^ictfvi ao iwidtf4t m Uanirto ljuba i i m *uawcB nMI uyittoo InMuftn XČmr1bFte%ga. bara< Ali Worx^*nx in a aA-upifflctHa pobegniH ▼ Ameriko. Lian« na «»^004, ga bo ovmrlla poUaih. Pfkn vmftjcnju torti rnnoao drarr»tiftniih nrbr»i»rw, flRt lom h Nt^inKTiTrsnoMl^ zabole Rarrva a v prm. AW1 Wor>oW a»vWip TWi m wtt v arv^raniotril pnopad^e^e kapetana K.-r'-iojga. ki ae je r*floŠL da «i konca žrvijenje na ta oa%L da sn a »v4n*rwibžV> aakotalj prena^ (Ti SI Oovtu ^fcn je režira! Llny* <^B, obve^rlte-, — 131*>: Slovenska 'hnet na peeem (plode«); — 14.00: VumII. '>or-aa; — hS.OO: ženska ara :Paraiiižnik I »ga. Vfka Kraigherjeva): — r8'30: Zbor pra SkTb ocfleljev na pticah; 1S40 IV lanoka ura-' ?laAe dafamlHl vprašani^ (Smersu Rndorf>; — IO.iiO- ^a.-.. vr.-ni ■ poroifla. ST^ored, obve^fila- 1930: Nac. ti*to; —30.00: fVenos iz Zagroha; 22.00 (**aa. vrf^me, poročila. ^|>ored: 'i2.t2v Za p4ep in kratek cas (prenos rr. neinotir-nfka^ PT.ANRA — Imam lepo poae5it\Y>. hri avtotnr>biAe rn de vei&o p«iemozenje. — v5. flke pa res arecni. gospod Ander.sen — Saj ac ne pdfieim Andersen. — Ne? m vendatr zna«e pr*pwedovati ♦Rpe pravijloe. Lion Fenchtvvanger: 38 Zid SUss Ko man Toda ljudstvo je težilo vse to kakor rvinec, dušilo in davilo ga je. Res je moralo že prej plačevati davke, toda samo za lenuhe in postopače .za mlade klateže, izogibajoče se dela, ki so bili v breme občinam. Zdaj so bili ti davki v naturi razširjeni na vme mladeniče v deželi. Oženjeni so bili oproščeni davkov, toda kdor se je hotel oženiti pred 25. letom, je moral dati petino svojega premoženja za takse. Konje so pobirali, vsi zdravi moški so morali k vojakom, vlada je plačala z dolgoročnimi obveznicami. Trgovino in obrt so tiščale k tlom težke vojne dobave, davke so iz-terja\*ali neizprosno. Ah, kako hitro so izginili venci in trakovi z vojvodovih slik. Najkrepkejša mladina je nosila uniforme, ki jih je preklinjala. Matere, otroci, neveste so tarnale. Fancje in možje so bili pri vojakih, njihovi domovi so samevali. Po prepovedi ženitve so se množili nezakonski otroci. Vedno več je bilo splavov telesnega plodu in detomorov. Polja so bila slabo obdelana, ker je primanjkovalo ljudi, najboljše konje so morali kmetje prepustiti vojaštvu. Grozila je draginja, v blagajni živil ni bilo več. Zdaj so se že razlegale glasne kletve in uporne besede. Ostri odloki so prepovedovali pod grožnjo telesnih kazni in smrtne kazni vsako nespoštljivo besedo proti vojvodskim ukrepom, vsak odpor in hujskanje. Nekaj neza-dovoljnežev in god rn jače v so aretirali in postavili pred sodišče. Glasno zabavljanje je utihnilo, toda na tihem so ljudje še vedno preklinjali, če se niso bali ovaduhov. Siiss se za to vrenje med ljudstvom ni zmenil. Že iz Pfalza je bil vajen gledati ljudske shode pred svojo hišo, poslušati psovke in zbadljivke, ko je tam uvajal koleke. Vse to se ga ni moglo prijeti. Kdo mu je mogel kaj? V njegovih rokah je bila moč. Bil je prvi svetovalec Karla Aleksandra, Nihče ni znal sprejemati s tako ponižnim in uda-nim izrazom srditih izbruhov gneva od tega muhastega, vojaške discipline vajenega moža in čeprav ga je vojvoda zapodil, je prileael kmalu nazaj, kakor da se ni nič zgodilo. Vojvodski uradniki so imeli strogo naročilo, naj se v vseh denarnih zadevah ravnajo po njegovem nasvetu in noben finančni ukrep ni bil storjen brez njegove vednosti, brez njegove volje. Razširjenih noodrvi m z naslado je vdihaval Siiss ozračje moči, v katerem je zdaj živel. Odkar je dal vojvodi tako srečen nasvet, kako izpopolniti vojsko, ie bil prav za prav on sam vladar v deželi. Stal je zelo visoko, bil je skoraj na visku in prijetno mu je zagomazelo po hrbtu, če se je ozrl doli na mravljišče ljudi, prizadevajočih si na vse načine, da bi se povzpeli više. Pogosto, k^dar *e bila njegova predsoba polna čakajočih, plahih prosilcev, se je izpre-hajal po kabinetu, srečen m nasmejan, poslušal je strni izpred sobe, napenjal prsa, dihal globoko, se smejal in od-slavlja 1 vse, ne da bd jih bil sprejel. O, kako sladko in prijetno je imeti moč nad ljudmi! Na uho mo je prišel dovtip, ki je krožil med ljudstvom in izviral od malega, okroglega slaščičarja Benza z drobnimi, v masti zalitimi očmi v mesnatem obrazu, slaščičarja, ki je rad govoril s sosedi o politiki v krčmi »Pri modrem kozlu«. — Pod prejšnjim vojvodo je vladala deklina, pod sedanjim pa vlada Žid. Žid je poklical slaščičarja k sebi in debeluhasti, od strahu poteči se možic je tajil. Siiss je zbral vso svojo služinčad rn vpričo teh režeč ih in muza jočih se ljudi, ki so vsi vecJeK, da si je on izmislil ta dovtip, je moral prestrašeni slaščičar priseči na svojo čast in vest ter pri svojem Odrešeniku, da o tem ničesar ne ve in da si ni nikoli dovolil grde besede o Njegovi Ekscelenci. Potem je lahko odšel, toda pri odhodu je poljubil Siissu roko m do vrat se je umikal globoko priklonjen. Siiss je pa skromno potožil vojvodi, da ga začenja ljudstvo mrziti, ker vojvodi tako zvesto služi. Doma je živel zid kakor knez. Dom mu je uredil in okrasil Sicilec mojster ITbaldo Rarneri, ki se je bil proslavil in nrišel v modo posebno s svojimi deli sobane so bile pome krasnih preprog, gobelinov, umetnSko izrezljanega pohištva. 1 azura, zlata, vaz in doprsnih kipov. Kraj Homerja, Solona in Aristotela je postavil arhitekt — kdove, ali po nedolžnosti ali zlonamerno — Mojzesov m Salomonov doprsni kip. Na stropu jedilnice se je šopirila bogata freska Merkurjevega trrumfa. Na stro-po spalnice se je pa igrala utrujena Leda zasanjanih oči z labodom. O krasni ogromni postelji, ki je stala nesramno odgrnjena med mnogimi zrcali, so se pomenkovali med glasnim smehom meščani po krčmah, šepetala so o nji dekleta, ki jih je misel na njo dražila, Suss je bil ponosen na to, da uvaja prvi v zapadni Nemčiji eksotično modo, ki je bila zelo priljubljena v Parizu. Figu rine Kitajcev, majhne, z zvončki oJrrašene pagode, so stale v posebnem neskladju med Mojzesom in Solonom, med Homerom, Salomonom in Aristotelom. Presenečenje in radost je bira pa papiga Akfba v zlati kletki. Kričala je: »Bon jour. madame!« m »Kako je izvolila Vaša Svetlost spati ?« ali »Ma vie pour man souveraine.< Sussova miza je bila najizbranejša v deželi. Ljudje so se čudili, odkod dobiva vse te vrste mesa, školjk in sadja, a slaščičar Benz se je skrivaj oziral na umetnine iz sladkoleda in sadja, ki jih je pripravljal Židu francoski slaščičar v vedno novih okrasnih oblikah. Židova livreja, rdeča kakor vino, posejana s srebrnimi gumbi, je bila kmalu znana povsod. Imel je tajnika, knjižničarja, sle, hajduke, kuharja, kletarja. Med služrnčadjo je hocfil Nikolaj Pfaffle z debelim, bledim, flegmatično dolgočasnim obraaom, nadziral je vse, ukatzoval m pregledoval. Slissov komor-nik je knel težko delo. Ves Mercure g-a lan t • je moral znati na pamet. Tajni finančni svetnik je polagal veliko važnost na to, da bo veljal za najelegaait-nejšega gospoda v vojvodini in njegova garderoba se je izpopolnjevala vsaka dva. tri tedne. Imel je zelo rad nakit. Demant, ki ga je nosil na prstu, je bi! znamenit. Zaponke njegovih čevljev in tudi njegove rokavice so bile posejane z dragimi kamni, ki ih je menjaval po modi. V njegovom 11 ionu in razkošni spalnici so .stale steklene omare z dragulji in vedno znova so se polnile z novimi prekrasnimi stvarmi, ki jih je kupoval od amsterdamskm in italijanskih draguljarjev, s katerimi je bil v zvezi. Iz teh omar je jemal darila za svoje prijateljice, dame iz visokega plemstva, prav tako kakor za dekleta iz ljudstva. Norčevale so se iz tega in se mu posmehovale v obraz, da potrebuje taka sredstva. Toda Siiss se je smejal, saj je vedel, da takemu rnsjnim nobena ne more kljubovati in da ostane obdarovana navezana nanj s svojo požel ji vos t jo. Pa tudi med gospodi se .ie rad pobahal z dragulji. Nakiipoval jih je m prodajal, to je bil njegov najljubši posel, mešetari] je za nje trdo in lakomno. Btl je velik užitek pretresati med prsti toliko drobnih draguljev, zamenjati drag kamenček za kup z+ata ali kup zlata za velik kamen v zavesti, da tičH v neznatnem kamenčku toliko moči. Urejuje Josip Zupaneaa — »Nsp-m Oton