'»<llo IucimIovmjIu kmetsko imu. l'en» 38 llln z« eelo leto. - inozemstvo 60 Din. - l'oe«-niezna Številk« 1 llln. — V Insoratnem delu vsak« drobil« vrnliia «11 nje prostor It) Dtu.
„ Ir.liala vsako »rado oh 6 z|utr«J. - Spisi In dopisi naj se pošiljajo fredulStru ,.Domoljufc»", nirofnln« ® reklamacije in luseratl p« Upravnlstvu „l)mnol.|nli»" v l,|ul)l]niil, KopImfleT« nlie« 8tey.6.
Plodooosno delo nase oblastne skupščine.
26. oktobra se je zopet vršila seja ljubljanske oblastne skupščine. Predsednik dr. Natlačen je najprej skupščinarjem sporočil 14 predlogov oblastnega odbora, ki se tičejo gradnje raznih cest in preložitve klancev.
Nove ceste.
Oblastni odbor je nato predlagal graditev naslednjih cest in preložitev klancev: da se zgrade ceste Stara cerkev— Gorenje—Križ—Stari breg—Novi breg— Trnovec; Knežja lipa—Spodnji log; Lazeč —Novi kot—Prezid z odcepom pri Bajler-berski dragi v smeri Stari kot; Mirna— Tihiboj—Sv. Križ; da se uvrsti občinsko pot Razor—Podsmreka med deželne ceste II. vrsle; da se preloži deželna cesta Dra-šiči—Repica; da se prelože klanci na deželni cesti Kumpmatelj—Vrčice; Metlika —Vejar—Božakovo; Slamna vas—Rado-vica; Strekljevec—Luža; Podzemelj—Čreš-njevec—Krvavči vrh; Krvavči vrli—Lok-vica; v Gradacu pri kolodvoru; da se zgradi deželna cesta Črna—Kranjski rak do meje mariborske oblasti.
Poslanci Perne in tovariši so vložili predlog glede napeljave električne razsvetljave v vaseh Velika in Mala Raena ter Predole.
Skupščina je za tem prešla na poročilo odseka za uredbe. Dr. Cesnik je poročal
o uredbi o službenem razmerju cestarjev.
Oblastni odbor je 1. aprila 1928 prevzel v vzdrževanje 2452 km 927 m deželnih cest, 277 km 520 m okrajnih cest in 65 km 191 m državnih cest, skupaj torej 2795 km 638 m cestnih prog. Na teh progah je bilo zaposlenih 251 cestarjev. Takoj pri prevzemu pa je oblastni odbor stavil gradbenemu ravnateljstvu na razpolago 49 cestarjev, ki vsled svoje starosti ali onemoglosti niso bili več sposobni za cestarsko službo. Vsi ti cestarji so imeli pravico do starostne preskrbnine.
V oblastni službi je torej pri prevzemu poslov ostal 201 cestar. Vsak cestar je moral tedaj oskrbovati prilično 14 km cestne proge. Ker je bilo to stanje nevzdržno, so si posamezni okrajni cestni odbori pomagali na ta način, da so najeli
za vzdrževanje deželnih cest večje število stalnih pomožnih delavcev.
Službeni prejemki deželnih cestarjev so bili tako nizki, da nikakor niso odgovarjali sedanjim življenjskim prilikam. Naravno je, da cestarji pri tako nizkih plačah in pri tej dolžini cestnih prog niso mogli svoje cestarske službe vršiti redno, natančno in vestno. Vsled tega je oblastni odbor sklenil, urediti na novo cestarsko službo in zvišati število cestarjev od 200 na 400. Z uredbo so se tudi na novo uredili službeni prejemki. Največje težkoče pri novi ureditvi je igralo finančno vprašanje glede kritja novih izdatkov. Letna potrebščina po novi uredbi za 400 cestarjev in mostninarjev znaša 3,750.000 Din; K navedeni potrebščini prispevajo tudi cestni okrajni odbori in sicer bi znašal prispevek 1,250.000 Din. Letna potrebščina oblastnega zaklada za kritje službenih prejemkov oblastnih cestarjev znaša po novi uredbi 2,500.000 Din. Kritje za predmetno potrebščino je bilo podano dsloma v oblastnem proračunu, deloma pa v državnih dotacijah.
K uredbi so govorili poslanec Sitar, prof. Jarc, Erjavec, Arnež, Križnik, Deželak in dekan Skubic. Vsi so uredbo o službenem razmerju cestarjev toplo pozdravili. Poslanec Sitar je začetkoma hteval za cestarje osemurni delavnik in zavarovanje pri osrednjem uradu, vendar je po pojasnilu prof. Jarca in drugih svoj predlog umaknil, tako da je bila uredba soglasno sprejeta.
Nato je prišla v razpravo
uredba o okrožnih babicah,
ki je mišljena tako, da pride v korist pred vsem siromašnim krajem in najbolj siromašnim slojem. Razprave so se udeležili razni gg. poslanci in je bila končno z resolucijo, naj se oblastni odbor pri sprejemanju učenk v babiško šolo ozira, na siromašne kraje in jim omogoči brezplačno šolo — v celoti sprejeta.
27. oktobra je ljubljanska oblastna skupščina nadaljevala s plodonosnim delom za ljudstvo. Najprej je predsednik dr. Natlačen predlagal, naj skupščina 29. oktobra svečano proslavi desetletnico na-
šega osvobojenja. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Poslanec Poznič in tov. so vložili predlog za zgradbo ceste Blagovica-—Češnice—Šmartno v Tuhinju, koj nato je prišla v razpravo
uredba o preustrejstvu okrajnih zastopov in odborov.
Poročevalec oblastni odbornik prof, Jarc je podal obširno zgodovino okrajnih zastopov in okrajnih odborov ter dokazal, da je okrajna samouprava v sedanji obliki našim gospodarskim razmeram neprimerna. Okrajne blagajne so nujno potrebne preureditve.
V področje okrajne blagajne naj spadajo naslednji pcs'i: 1. Uprava blagajne in njenega premoženja. 2. Pospeševanje gospodarstva v okraju [poljedelstva, živinoreje, vinarstva, čebelarstva, melijoracije, zadružništva, obrti itd.). 3. Podpiranje šolstva v okraju (zlasti strokovnega šolstva). 4. Ustanavljanje ubožnih zavodov v okraju (okrajnih ubožnic, hiralnic in sirotišnic) ter podpiranje občin pri nalogah javnega skrbstva.
Ako premoženje okrajne blagajne ne zadošča za kritje stroškov, ki jih ima ta z vršitvijo svojih nalog, sme okrajna blagajna pobirati posebne okrajne doklade do višine 25% od neposrednih državnih davkov. Za pobiranje višjih doklad je potrebno: a) za doklade od 25—300g dovoljenje oblastnega odbora, b) za doklade preko 300% pritrditev ministrstva financ, vse to nekvarno morebitnim določilom državnih zakonov.
Organa okrajne blagajne sta občni zbor in odbor. Občni zbor sestoji iz vseh županov v območju okrajne blagajne. Oblastni odbor ima pravico, imenovati v občni zbor za dobo treh let dva do tri svoje zastopnike, in sicer izmed oseb, ki imajo v dotičnem okraju pasivno volivno pravico v občinski zastop. Nato se je vršila debata. Posl. Sitar (soc.) je stavil spreminjevalni predlog. Posl. Novak (SLS) in Lebinger (SLS) in Deželak (SLS) so uredbo pozdravili. Poročevalec Jarc je odgovoril posl. Sitarju sledeče: Te okrajne blagajne bo podpiral oblastni odbor. Zato ima tudi pravico, da soodločuje, kako se
bo s temi denarnimi podporami delalo. Pri glasovanju je večina sprejela uredbo. Sitarjev predlog, ki je šel za tem, da je oblastni odbor sicer dolžan denarno podpirati okrajne blagajne, ne sme pa imeti tam svojih odposlancev, je večina umevno, odklonila.
Končno je bila soglasno sprejeta še
uredba o požarno-policijskem redu in ga^I&ivu.
Uredba je izdana v soglasju s tistimi činitelji, ki pridejo pri požarno-policijskih predpisih v poštev, to so Gasilska zveza, Društvo hišnih posestnikov in zavarovalnice.
Velike narodne svečanosti v Uubliani.
Te dni smo Slovenci obhajali desetletnico svoje narodne svobode. Deset let je že prešlo od tistih prevažnih trenutkov, ko nam je prišla končno nasproti usoda in nam naklonila dan, s katerim so bili odstranjeni okovi, ki so mnogo vekov od tujca stiskali slovenski rod.
Te odlično važne obletnice bi se seveda morali spominjati vsi Slovenci skupaj, brez kakršnekoli razlike, ker je to vseslovenska zadeva. Žal nam mora biti, da niti v tem svečanem trenutku, ki bi vendar imel biti praznik vseh Slovencev, nismo bili zbrani pod skupno streho.
Toda naši liberalci so pač povsod enaki! Njih ljubezen do domovine je le na jeziku in morda še na papirju, dejanski pa oni nimajo razumevanja za kakšno idealno reč. In tako so tudi ob tej priliki pokazali svojo veliko demagogijo in se niso odzvali povabilu škofa dr. A. Jegliča k skupni proslavi. Zato se je vsa ta proslava izvršila le s sodelovanjem naših organizacij, to pa kar najbolj slovesno. Proslavo je na zunaj organiziral ljubljanski oblastni odbor skupno in v sporazumu z mariborskim. Na ta način je vsa proslava dobila uraden značaj.
Proslava desetletnice se je začela že v petek z\ečer, leo je v Akademskem domu predaval prof. S. Kranjc o temi; »Zanimivo poglavje iz postanka naše države.« Dvorana je bila natlačeno polna in je govornik povedal mnogo zanimivih stvari o raznih uspešnih in brezuspešnih potih in delih, ki so jih za časa vojske opravljali po raznih državah Evrope naši požrtvovalni in nesebični rodoljubi. To predavanje je oskrbela Prosvetna zveza,
Koj drugi večer, v soboto, pa se je v veliki dvorani »Uniona« vršila slavnostna akademija Orlov in Orlic. Te akademije so se udeležili mnogi ugledni gospodje od civilnih, vojaških in verskih oblasti. Počastil jo je tudi s svojim obiskom kardinal Hlond, ki se je tiste dni kot gost mudil v Ljubljani. Akademija je bila, kakor sploh vse slične, zelo dobro uspela in so bili naši Orli in Orlice deležni obilnega ploskanja in vzklikanja. Na akademiji je govoril o pomenu našega osvobojenja g, poslanec Smodej.
Višek vsega slavja pa je bil v nedeljo. Motilo je sicer nekoliko deževno vreme, vendar se je vsa slovesnost lepo izvedla.
Ob devetih dopoldne se je razvil iz unionskega vrta lep sprevod Orlov in Orlic, pevcev in narodnih noš z mnogimi zastavami na čelu. Med špalirjem, ki je vseskozi do stolne cerkve obrobljal ulice, se je sprevod poda! v stolnico, kjer je presvetli vladika knezoškof Jeglič daroval pontifikalno sv. mašo. Prekrasno pridigo o
Kristusu Kralju, kateri naj tudi pri nas zavlada, je govoril vneti in znani stolni govornik, kanonik dr. M. Opeka. Pridigo je ujela na svoj aparat tudi ljubljanska radio-postaja in jo je oddajala tudi naprej v eter, da so jo mogli poslušati tudi po deželi. Tudi godbo in petje pri sv. maši takisto.
Po službi božji se je v Unionu vršilo veKko manifestacijsko zborovanje. Govorili so dr. Brejc, dr. Ravnihar in vitez Pogačnik, prvi takratni predsednik Narodne vlade svobodne, nedeljene Slovenije. Vsi govorniki so bili od zborovalcev toplo pozdravljeni in za svoja izvajanja nagrajeni z navdušenim zborovanjem.
Zlasti toplo so pa zborovalci pozdravili vladiko dr. A. B. Jegliča, ko je ta vstopil s svojim tajnikom. Zborovanje je vodil predsednik oblastnega odbora dr. M. Natlačen.
Popoldne se je nato v Unionu svečano izvršila otvoritev slovenske radijske postaje. Ta čin je izvršil delegat kraljevske vlade načelnik ministrstva pošte. Dr. M. Natlačen je nato govoril še o slovenski besedi, nekdaj teptani in ponižani, danes svobodni, ki v tem trenutku stopa v svet, preko mej slovenske zemlje, do vseh svojih rojaikov daleč po svetu, enakovredne vsem ostalim obstoječim jezikom.
Takoj za to otvoritvijo se je v isti dvorani vršil koncert vseh zborov Pevske zveze, ki se je prenašal v svet tudi po radiju. Nastopilo je do 800 pevcev in pevk. Tega koncerta so se udeležili mnogi zastopniki oblasti, uradov, zavodov, institucij in organizacij z knezoškofom A. B. Je-gličem na čelu. Koncert je posetil tudi kardinal dr. A. Hlond.
V nedeljo zvečer se je vršil v Unionu še komerz, ki ga je priredilo pevsko društvo »Ljubljana«.
Tako je slovenska metropola, bela Ljubljana, res dostojno in svečano proslavila desetletnico praznika in dneva, ko je Slovenec postal na svoji zemlji svoj gospod!	F. S.
z^edinreiio
V spomin desetletnice osvobojenja našega naroda jc imela v ponedeljek, 29. t. m. ljubljanska oblastna skupščina skupno z zastopniki mariborske oblastne skupščine slavnostno sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh uradov, cerkve, raznih zbornic, univerze itd. Seje se niso udeležili le liberalci in radičevci.
Govoril je najprvo predsednik ljubljanske oblastne skupščine, jci je podčrtal, kako so Nemci pred vojsko in med njo vedno bolj in bolj odrivali Slovence — najsibo že kar se
tiče jezika, kruha, politike — Slovenec je bil obsojen na smrt narodno in gospodarsko V tej bridki usodi so pa naši veliki voditelji dr Janez Krek, dr. Jeglič in dr. Korošec zvesto stali svojemu narodu ob strani ter ga v nevarnosti lastnega življenja vodili do zmage — zakaj sicer bi nas danes trla usoda ubogih goriških Slovencev, ki so jim vzeli jezik in kruh, da so prisiljeni v desettisočih zapuščati rodno zemljo.
Dalje je povdarjal, kako postajamo Slovenci s svojimi samoupravami vedno bolj sami svoji gospodarji in da je naš najbližji cilj, ena, zjedinjena Slovenija.
Nato je govoril še nredsednik mariborske oblastne skupščine, ki je podčrtaval misel da čeprav nas ločijo še meje, duh naroda je eden in nerazdružljiv.
Ko se je še odposlala pozdravna brzojavka kralju Aleksandru, je skupščina sklenila, da se 29. oktober obhaja v ljubljanski oblasti kot narodni praznik.
V Belgradu.
23.	oktobra. Pribičevičev shod v Si-ksu, kjer se je udarjalo na republikanske strune, je še bolj utrdil vladno stališče, Pribičevič v svoji zavoženi politiki grabi za najbolj obupna sredstva in baš to ga vedno bolj potiska ob steno.
Vlada pripravlja zakonske predloge za skupščino. Predlogi so večinoma gospodarskega značaja. Krajem, ki stradajo — to so v prvi vrsti Bosna in Hercegovina, bo prišla na pomoč s tem, da bo ljudem dala dela.
24,	oktobra. Službene novine so ob-zavile uredbo glede popolne spremembo davčne uprave. Ker se bo z novim letom začel izvajati novi davčni zakon, se bo tudi davčna uprava po vsej državi izenačila. Namesto sedanjih dvojnih davčnih uradov — davčna oblast, ki predpisuje davek in davčni urad, ki ga pobira — bo poslovala davčna sreska uprava. Namesto finančne delegacije bodo finančna ravnateljstva. Predpisovanje davkov bo zc!o poenostavljeno.
26, oktobra. Država je najela posj-jilo v znesku ene milijarde 200 milijonov po zelo ugodnih pogojih,
29. oktobra. V prihodnji seji narodne skupščine bodo prišli na dnevni red naslednji zakoni: zakon o posojilu, o korupciji, o razdolžitvi kmetov, o občinah, proračun ter agrarni zakon.
Pribičevičev shod v Celju se je spremenil v veliko polomijo. Dvorana v Celjskem domu ni bila niti polna, dasi je Pribičevič pripeljal s seboj 500 Zagrebčanov, kakor pišejo liberalni časopisi, iz Savinjske doline se je pripeljalo nekaj magnatov, Celje pa je popolnoma izostalo, zastav ni bilo nikjer. Pribičevič in Maček sta zabavljala čez klerikalce in dr. Korošca, dr. Žerjava pa ni nihče slišal, ker je pretiho govoril. Po zborovanju so Hrvatje naredili obhod po mestu. Pri obhodu pa m
bilo nobenega Slovenca. Ko je par Zagrebčanov na cesti še opljuvalo dve slovenski šolski sestri, ki sta slučajno šli skozi mesto, je bila liberalno-samostojna slovesnost zaključena.
Savinjska dolina odklanja KDK. Istočasno, ko so demokrati in radičevci v Celju doživljali zasluženo blamažo, je pošteno slovensko ljudstvo celjsko-vranskega okraja na sijajen način manifestiralo svojo ljubezen do slovenske zemlje, do Slovenske ljudske stranke in voditelja Slovencev dr. Korošca, obenem pa z doslej nam samim neznano odločnostjo povdarilo, da si hočemo Slovenci svoje zadeve urejevati sami in da ponolnoma lahko pogrešamo Mačeka in Pribičeviča ter njih slovenske priveske. Na Vranskem je zjutraj po sv. maši govoril v nabito polni dvorani v cerkveni hiši narodni poslanec g. dr. Jakob Hod-žar. Popoldne pa so govorili v St. Juriju ob Taboru g. dr. Vekoslav Voršič, v Petrovčah g. dr. Jože Oodnič, v Vojniku tajnik SLS g. Ivo Peišuh in v Št. Juriju ob j. ž. pa oblastni poslanec g. dr. Anton Ogrizek. Udeležba je bila povsod naravnost presenetljivo velika. Nekaj izrednega pa je bilo vseskozi borbeno razpoloženje. Sicer mirno ljudstvo je razumelo, da mora udariti energično, ako se hoče iznebiti sramote, ki nastaja za Slovence s tem, če bodo smeli v Sloveniji loviti duše slovenstvu vedno sovražni politiki. Na vseh shodih je ljudstvo prirejalo spontane ovacije predsedniku dr. Korošcu.
p Od stopnje do stopnje navzdol. Zadnji »Kmetski list« prinaša pod naslovom »Vera in politika« ponatis članka nekega hrvatskega inženerja Košutiča. Ves spis je en sam grd, ostuden in lažniv napad na jugoslovanske škofe in papeževega nuncija Pele-grinettija, ker se ne uklonijo radičevski zmotni politiki. Nunciju se v članku očita, da je zaupnik krvave družbe v Belgradu, v zagrebškem nadškofovem dvorci, pa, da imajo besedo Puniše Račiči itd. Članek prekaša v surovosti in neresnici vse, kar je že kdaj priobčil »Kmetski list«. Ali radičevski poslanec g. župnik Letica soglaša s tako podivjanostjo? Ali naj gotovi verski odpadniki, ki so se vrinili Hrvatom za voditelje celo s pomočjo nekih hrvatskih katoliških duhovnikov zapeljejo dobri a lahkoverni hrvatski narod v se večjo nesrečo?
p Svobodne Hrvatske se jim hoče, o svobodni Sloveniji molče. Glasilo bivših samostojnežev piše, da klerikalna oblastna večina odobrava zločin Puniše Račiča. Na koncu lažnive trditve pristavlja »Kmetski list« vpra šaj, seveda zato, da bi za tako trditev ne bilo treba pred sodišče in v zapor. Če bi bil ^•Kmetski list« pošten časopis, bi moral priznati, da je ljubljanski oblastni odbor kot predstavitelj oblastne skupščine v posebni seji že obžaloval hrvatske žrtve in se je njega odposlanstvo udeležilo tudi pogreba za pokojnim Radičem. Oblastne skupščine pa so predvsem gospodarski parlamenti, kjer ni mesta za strogo politične izjave, zahteve in proteste in sicer toliko manj, ako so strankarsko tako očito pobarvane, kot je bil predlog poslanca dr. Puca in tovarišev. Ne bomo razpravljali o tistem delu dr. Puceve resolucije, ki govori o boju za pravico, poštenje in enakopravnosti in o ozdravljenju nevzdržnih razmer v državi, zakaj na tem in še na mno-
d »Novice v slikah« bodo izšle čez 14 dni na 8 straneh za oktober in november.
d Ali spada politika v cerkev? Na to vprašanje odgovarja zadnji »Bogoljub« takole: »Jasno je, da politika ne spada ne v cerkev, ne na prižnico. To prepoveduje tudi cerkveni zakonik ne glede na razne svetne »kancelparagrafe«. Toda treba je ločiti, med politiko in politiko. Kaj je prav za prav politika? V ožjem pomenu besede je politika nauk o državi; politika v širšem pomenu je pa izbor potov in sredstev, ki z njimi hoče človek doseči gotov smoter. V tem zmislu poznamo društveno, poklicno, službeno, strankino politiko. Ta gotovo ne spada v cerkev. Če pa smatrajo svobodomiselci pomočke, ki jih je izročil božji Učenik sveti Cerkvi (razodete resnice, zapovedi, zakramenti) za politiko, potem jim bo tudi razlaganje božjih in cerkvenih zapovedi — zgolj politika. Koliko je vmes stvari, ki jim niso všeč. Pomagajo si s tem, da vse to ožigosajo za politiko. Duhovnik razlaga n. pr. prvo božjo zapoved, ki prepoveduje tudi branje, naročanje, širjenje, prodajanje, tiskanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov — kakršnih je na nesrečo tudi pri nas že obilo. —. Svobodo-miselcem to seveda ne bo po volji; takoj dajo duška v obsodbi: »Duhovnik politizira« — Duhovnik uči, da smo temeljem iste zapovedi dolžni kot dobri katoličani zastaviti vse sile, da se vera, da se versko življenje med nami čisla, utrjuje, krepi) da se potegujemo za krščansko šolo, ki je svobodomiselcem trn v peti, da varujemo neločljivost krščanskega zakona. Ker pa v te zadeve posega tudi država in njeno zastopstvo, zato je duhovnik dolžan opozarjati, naj verniki pri volitvah oddajo glasove takim možem, ki jamčijo, da bodo v državnem zboru branili verske svetinje ter pravice sv. Cerkve in katoličanstva. Svobodnjaki, protivniki Cerkve in duhovščine bodo zopet zagnali krik: »To je politika...« Ako bi duhovnik o takih stvareh molčal, bi ne bil pastir, marveč zavodnik, in sovražnik bi kmalu zasejal ljuljko med pšenico. — Torej med poli-
gem drugem nosi zelo velik del krivde baš stranka, kateri čast ima pripadati g. interpe-lant. Gotovo je tudi, da stranka, ki je toliko grešila v zadnjem desetletju proti pravici, poštenju in enakopravnosti, to je stranka samostojnih demokratov, ni upravičena, da bi sploh komu pridigovala o takih lepih čednostih. Neznansko čudno pa je vsekakor, da župan slovenske prestolice, poslanec slovenske skupščine in glavni predstavitelj zasužnjenih primorskih Slovencev, s svojimi političnimi tovariši vred zahteva v resoluciji, da se slovenska oblastna skupščina izjavi za svobodno Hrvatsko, o svobodni Sloveniji — pa molči. Liberalci molče zato, ker bi Slovence radi dušili z Zagrebom, ker jih z Bel-gradom več ne morejo. In sedaj vprašamo: Kaj ima odklonitev take resolucije ne glede
na druge stvarne pomisleke, skupnega z dejanjem Puniše Račiča?
tiko in politiko je velik razloček. Zgolj svetna politika, ki nima z vero in verskim udejstvovanjem nikakega stika, ne spada ne v cerkev in ne na prižnico.«
d Strupeno sovraštvo. Liberalci in samostojneži, ki so čisto prišli pod komando zagrebških framasonov in brezvercev, vedno ljuteje napadajo Cerkev in duhovnike. Na nedeljskem shodu v Celju sta dva radičevca ali zerjavovca iz Zagreba srečala dve šolski sestri. Izzivalno sta ju pozdravila s »Falen Isus«, nato sta se obrnila, šla tik za njima ter prav po barabsko govorila. Ko sta jima sestri končno ušli, sta opazili, da sta bili zadaj na krilu čisto opljuvani. Kmetski list in Domovina sta lahko ponosna na svoje prijatelje.
d Volitve v Pokojninski zavod za Slovenijo in Dalmacijo so bile izvršene na ta način, da je bila po sporazumu med strankami vložena samo ena lista. SLS ima v tem velikem zavodu odločilno besedo.
d Sadje se izvaža letos carine prosto, ugodnost, ki so jo dosegli poslanci SLS.
d Pa pravijo, da pri nas ni svobode. Ko je pretekli teden prišel znani rdečkar v Mariboru iz ječe, kjer je odsedel mesec dni kazni za svoje obrekovanje katoliške duhovščine, je zvečer imel shod, kjer je strastno napadal Cerkev in duhovščino. Potem pa so šli najeti ljudje 100 do 150 po številu mimo škofije in škofijske cerkve ter gnusno psovali duhovščino in dr, Korošca ter sramotili katoliško vero. Dopisnik »Jutra« pravi, da so rabili take izraze, da jih on ne upa zapisati. Ako pa mislijo socijalisti, da bodo rešili proti-cerkveno genjo, se pa jako motijo.
d Kdor želi potovati v Prago prihodnje leto, ko bodo Čehi slavili 1000 letnico sv. Vaclava, naj svoj naslov sporoči Jugoslovanski Orlovski zvezi, Ljubljana, Ljud* ski dom. Potovanje traja teden dni in stane za III. razred 750 Din. Všteta je v tej vsoti tudi vsa prehrana na potovanju in v Pragi.
d Konec stavke steklarjev. Štrajk steklarjev, ki je zajel vso državo in ki je trajal ravno 4 mesece, je končan. Tega štrajka se je udeležilo delavstvo iz sledečih podjetij: Zagorje, Hrastnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Straža pri Rogatcu, Daruvar in Paračin. Vzrok boja med podjetniki in delavci je bil v prvi vrsti zastarel plačilni način. Delavstvo je zalite-valo vpeljavo češkoslovaškega plačilnega načina. Pri konferenci v Hrastniku dne 25 oktobra je prišlo do sporazuma, ker je pristalo podjetje na češkoslovaški naj čin. Delo se bo zaračunavalo takoj od peči, ne pa šele od embalaže, kakor prej. Dalje se je priznal delavstvu plačan dopust, in sicer: Kdor je stalno zaposlen od
2_5 let, ima pravico do 6 dnevnega, od
5 let dalje pa do 8 dnevnega dopusta. Vse to se bo uredilo na podlagi pogodbe. V avrho ureditve geji 1» odstranitve sporo*
bo delovala stalna komisija. K temu štraj-ku je še pripomniti, da se je delavstvo brez izjeme vsepovsod zadržalo izvrstno in ni dalo povoda za nikako posredovanje oblasti.
d Ureditev zdravstvenih okrožij. Mariborski oblastni odbor je sprejel pravilnik za okrožne zdravnike in okrožne babice k uredbi o samoupravni zdravstveni službi v občinah mariborske oblasti izven avtonomnih mest Maribora, Celje in Ptuja. Osnutek pravilnika predvideva 74 zdravstvenih okrožij za celo mariborsko oblast. V celjskem okraju bo 8 zdravstvenih okrožij, v čakovskem 3, v dolnjelendav-skem 3, v dravograjskem 6, v gornjegraj-skem 3, v konjiškem 4, v ljutomerskem 5, v mariborskem (desni breg) 8, v mariborskem (levi breg) 7, v murskosoboškem 4, v preloškem 3, v ptujskem 9, v slovenic-graškem 4 in v šmarskem 7. — V kratkem se razpišejo vsa mesta okrožnih zdravnikov, Tako -se bo v najkrajšem času izvedla uredba v samoupravni zdra?iveni službi.
d Kardinal dr. Aug. Hlond v Ljubljani. V soboto dne 27. ckt. so je na potu v Rim pripeljal v Ljubljano Nj. Eminenca kardinal dr. August Hlond, primas Poljske in škof v Gneznu in Poznanju, bivši član salezranske družbe. Nastanil se ie na Rakovniku kol gost bivših sobratov salezijaneev ter se mudil v Ljubljani do pondeljka. Kardinal Hlond je velik prijatelj Slovencev in je bil že večkrat v Ljubljani, poslednjikrat kot apostolski administrator v Šleziji ob priliki ljublianskega kongresa za vzhodno vprašanje. Ta visoki cerkveni dostojanstvenik ie bil rojen v Gor. Šleziji 1. 1881. Oče, ki mu je umrl kmalu po voini, je bil preprost železničar. Mati še sedaj živi sama zase v skromni leseni hišici ter se preživl'a s pokojnino po možu in z dohodki malega vrtiča poleg hišice. Njegova družina je dala salezijanski družbi kar štiri člane: tri duhovnike in brala lajika. Najs'.a-reiši med njimi je umrl pred kratkim, drugi pa je provincijal poljske redovne province, znan med Slovenci kot skladatelj pod imenom Hlondovski. Ko je bila 1.1922. na novo ustanovljena škofija v Gor. Šleziji je papež dr. Augusta Hlonda imenoval najprej za apostolskega administratorja, pozneje pa za šlcofa. Težavno je bilo to mesto radi političnih razmer, toda dr. August Hlond je bil povsem kos svoji nalogi in si je pridobil v najkrajšem času obče spoštovanje. L. 1923. je umri primas Poljske. Na njegovo mesto .je papež imenoval dr. Augusta Hlonda. To imenovanje je bilo povsod sprejeto z velikim navdušenje. 1 ansko leto je bil povzdignjen do kardinalske časti.
d Stoletnico obstoja praznuje letos znana tovarna usnja Franceta Pence v Mokronogu.
d Red.,a služba božja na Šmarni gori je z 31. oktobrom prenehala, V zimskem času bo služba božja na gori le 8. dec., na sveti dan, na novega leta dan, na sv. Treh kraljev dan in na Svetnico. Redna služba božja se bo pričela spet v zgodnji spomladi s 1. marcem 1929.
d Izprememba v klubu oblastnih poslancev SLS. Za n&čelnika kluba je izvoljen namesto odstopivšega dr. A. Breclja, dekan Anton Skubic, Za tajnika je bil
izvoljen poslanec prof. Iv. Mazovec, za njegovega namestnika pa poslanec Matej Tomazin.
d V Ljubljani se je popilo v 1. 1927. vina 3 milijone litrov, piva 1,200.000 litrov, alkohola in likerjev 135.000 litrov, d Mariborska oblastna skupščina bo
pričela s sejami v ponedeljek dne 5. nov.
d »Kristusu Kralju« je naslov važnemu članku v nedeljski številki »Slovenca« z dne 28. oktobra. Čitajte!
d »Enotnost« piše, da je opozicijo-nalnost KDK (kmetske demokracije) slepilo za ljudstvo, kar je seveda prav. Ni pa prav, da mnogi delavci laki opoziciji in nje časopisju kažejo lako in tako svojo naklonjenost,
d Radičevci in papeški nuncij Felle-grinetti. »Christliche Volkszeitung« poroča, da bo zbor zastopnikov tujih držav zaradi neotesanih napadov radičevskega časopisja proti nunciju Pellegrinetliju vložil p'i vladi — protest.
d Ugleden poslanec je predlagal, da se vsem poslancem, ki ne pridejo k seji narodne skupščine v Belgradu, odvzamejo za tisti dan dnevnice. Skrajni čas!
d Fcrba za Beije. Znano je, da je avstrijski nadvojvoda Fridrih naperil tožbe proti naši državi, Češkoslovaški in Romuni'!. Nas toži za veleposestvo Belje. V tozadevni pravdi z Romunijo se je postavilo haško mednarodno sodišče na ložni-kovo stališče, ali z drugo besedo: razsodilo jc, do ima ono razsojali v tem sporu. Da bi se isto ne pripetilo tudi nam — utegnili bi Pelje izgubiti — naš razsodnik ni pustil, da bi se to razsodišče sestalo in je predsedniku poslal vlogo, da razpravi ne bo prisostvoval. Tako je upanje, da pride naša zadeva sedaj pred Društvo narodov, ker se razsodišče brez našega razsodnika ne more sestati,
d Vagon jabolk kot poročni dar. Te dni so fotografirali vagon štajerskih jabolk, preden se je odpeljal na Holandsko. Ta vagon ima to posebnost, da je poklo-njen nevesti nekega Holandca, trgovca s radjem. Jabolka so posebno skrbno izbrana.
d čiščenje. Oblasti so uvedle kazensko preiskavo proti petim policijskim ad-junktom v Štipu, ker so v teku štirih let poneverili večje zneske denarja, Dosedaj so ugotovili, da so poneverili okrog 70.000 Din, vendar so ti zneski najbrž še večji, kar bo ugotovila še preiskava in pregled knjig. Vseh pet je bilo aretiranih.
d Znani krvnik Florifan Mausner, ki je obešal zločince, je te dni umrl od kapi zadev v Sarajevu. Dosegel je starost 56 let. Tudi v Sloveniji je izvršil nekaj smrtnih kazni.
d Kadar avtu na klancu odpovedo zavcrc. Družba šestih oseb se je peljala z avtomobilom iz Krškega v Trbovlje na pogreb dr. Mimnika. Pot iz Hrastnika v Trbovlje je jako strma in vijugasta. Avtomobil je vodil sam lastnik g. Leopold Re-bevšek, lesni trgovec iz Blance. Nad ovinkom nedaleč od hiše gospe Bajde so odpovedale avtomobilu vse zavore. Klanec je precej strm in avtomobil je zato drdral z veliko brzino. Ker je pretila nevarnost,
da ne bi z avtomobilom zavozili v tamkajšnji precej globok jarek, kjer bi lahko bili vsi mrtvi, je zavozil šofer v hrih jn dal sopotnikom znamenje, naj se rešijo s skokom z avtomobila. Soproga pos'.ajena. čelnika iz Krškega in njena Vi sta se še pravočasno rešili. Odvetnik dr. Dobovišck iz Krškega si je zlomil roko. Poškodovana je tudi njegova soproga in šofer Rebe /šek ki mu je zlomilo hrbtenico. Nepoškodovana je ostala ga. Rupertova iz Krškega. Ponesrečence je rešilni avto takoj prepeljal v trboveljsko bolnišnico, kjer jim je zdravnik dr. Čizelj nudil prvo pomoč. Lesnega trgovca Rcbevška so nato s prvim vlakom prepeljali v Ljubljano. Avtomobil je popolnoma razbit.
d Nesreča z revolverjem. Posestnikov sin iS. iz Žabnice je vozil balo. Med potjo so s -i došli tovarniški delavci iz Kranja, ki so se vračali domov. Š. je ustrelil z revolverjem, misleč — bila je že tema — da ni nikogar pred njim. Kroglja je zadela 15-letno delavko ivanko Vrliovnik iz Sutne v levo stran glave ter ji obtičala pod desnim očesom. Smrtno-nevaino ranjeno so prepeljali v oblastno bolnico.
d iskra iz lokomotive je zažgala 28. t. m. dvojni kozolec Juriju Kccku, nosestniku v Brišch pri Zidanem mostu. Kozolec z vso krmo je pogorel do tal.
d Požar fe uničil hišo Radkoviča v Orebovcu pri Kostanjevici.
d Ob suho vejo je zadel z nabito puško Franc Kulovec iz Praproč 13 pri Novem mestu. Možu, ki je šel na lov, je švignil strel v ramo in jo 2elo poškodoval. Odpeljali so ga v kandijsko bolnico d V jetniški bolnici je umrl v Osijeku Srečko Virag, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojega tasta.
d Kozolec poln sena, slame in lesa ie pogorel posestniku Plevšaku v Rogaški Slatini.
d Požar je izbruhnil te dni pri posestniku Francetu Govšaku v Zadovinliu pri Krškem. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, pod, svinjak, vse pridelke in ves inventar.
d Utopljenec v Krki. V bližini Sent Petra pri Novem mestu je dne 25. okt. potegnil mlinar Rifelj iz Krke utopljenca, ki je moral biti že par tednov v vodi. Oblečen je bil v delavniško obleko, pokrivalo je imel zatlačeno za srajco, okrog vratu pa je imel zadrgnjeno vrvico. Pri pregledovanju so našli pri njem na ploč-nati pločici z žebljem začrtano označbo: »Pogrešani Ostanek iz Št. Lovrenca«. Obveščeni orožniki so ugotovili, da je utopljenec res neki Franc Ostanek, mizar iz Št. Lovrenca pri Vel. Loki, ki je dne 3. okt. neznanokam zdoma izginil. Zdravniško raztelesenje v Št. Petru je dognalo, da o nasilni smrti ni govora.
d Z vilami je udaril neki užitkar v Hrastju pri Cerkljah ob Krki Jan. Granica s tako silo, da je ta vsled poškodb v bolnišnici umrl.
d Treba pogledati, kaj je v steklenici. V Sremski Mitrovici je neka Franja izpila večjo množino raztopine sode. Čeprav so jo takoj prepeljali v bolnico in ji tam izpraznili želodec, je kmalu nato ob Hdih
bolečinah umrla. Še poprej se je zavedla in izjavila, da je hotela piti iz steklenice sadni mošt, pa je zamenjala steklenici,
d Volkovi ž s strašijo. V okolici Drni-ša in Petrovega polja v Dalmaciji so se zaradi hudega mraza pcjavili volkovi, ki udirajo celo v vasi in koljejo kmetom živino. Te dni so volkovi blizu Drniša napadli dva kmeta, ki sta se komaj rešila zveri.
d Žgan'e umorno otroka. Ze pri na-fih ljudeh v Sloveniji, še bolj pa doli na jugu ni prav nič čudnega, da dajejo starejši mlajšim piti žganje, čeprav včasih že najmanjša količina zadostuje, da zastrupi slabotni otroški organizem. Do ka-kih posledic more to privesti, govori jasno slučaj, ki se je pripetil te dni v vasi Otoku vri Vinkovcih. Tam je kmet Marko Ga-lovič kuhal žganje. To so vedeli tudi otroci iz sosedstva. Petletni Marko Andolovič in štiriletni Adam Ozdanovič sta šla prosit »deda« Marka, naj jima da piti žganja. Marko se je najprej branil, nato pa s; je dal pregovoriti. Otrokoma je topla in dišeča slivovka zelo ugajala. Ko sta šla j oba otroka domov, se je petletni Marko med potjo zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Zdravniška obdukcija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi zastrupljenja t alkoholom.
d »Ljud^ta samopomoč«
Na Vseh

svetnikov in Vernih duš dan, ko pose-čamo grobove dragih rajnih, se nam vzbujajo nehote vrline in tudi gorja po naših umrlih. Nebroj žalostnih solz je mnogim povzročila njih smrt in niso še bile te izbrisane, nastale so že hujše skrbi, kako bomo zanaprej urejevali naše gospodarstvo. Kjer je zapustil rajni dovolj blagostanja, jc vprašanje lažje rešiti, kjer pa tega ni, kakor je to navadno, so postajale gmotne skrbi za vsakdanje življenje mnogokrat neznosne. V takih odnošajih bi bilo vsem ostalim, po mogoče brezskrbno umrlem, jako pomagano, ko bi bil rajni član kakšnega podpornega oziroma pogrebnega društva, kakor ga imamo v »Ljudski samopomoči« v Mariboru lo društvo šteje danes že nad 10.000 članov iz vseh slojev Slovenije, ter je izplačalo v tekočem letu v 60 smrtnih slučajih približno 200.000 podpore ostalim opravičencem. Ker ura smrti ni nikomur znana, ne odlagajte torej s pristopom v to pre-koristno društvo, ki sprejme do nadaljnjega še vse zdrave osebe do 50. leta. Komur so naša društvena pravila se neznana, naj zahteva še danes pristopno izjavo. Prosimo, čitajte naš tozadevni oglas, d Materam se priporoča in njihova dolžnost naj jim bo, da pri vsakem ne-razpoloženju otrok ali odraslih posvete največjo pazljivost temu, da želodec in čreva v redu delujejo. Odraslim 1 veliko žlico, otrokom pa eno malo žlico praska »Magna« v malo vode ali mleka in rešeni boste mnogih skrbi in preprečili mnoga težja obolenja. - Prašek »Magna« čisti brez bolečin ugodno in naglo ter poleg tega še desinficira in osvežuje, v vseh lekarnah in drogerijah en zavoj s točnim navodilom 4 Din.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Katoliška irerkev.
s Odredba glede verouka na šolah. Goriški škofijski list objavlja naslednjo nadško-fovo odredbo: Doznali smo, da je bilo od šolskega oblastva mnogim duhovnikom z:i-branjeno poučevanje veronauka na ljudskin šolah, dokler ne bodo najvišja šolska oblastva izdala tozadevno nadaljnih odredb. Ker je na ta način katehetska služba na omenjenih šoiah za nedoločen čas ukinjena, odrejamo, da se dečki in deklice prehodno poučujejo veronauk v cerkvah. Ob svojem času bomo, če bo potrebno, dali v tej zadevi častiti duhovščini posebna navodila.
s Razno. V Rimu so začeli s predpripravami za zlat: mašniški jubilej sv. očeta, ki bo 20. decembra 1929. — V Venegono pri Milanu zidajo duhovsko semenišče, ki bo največje v Evropi.
Italija.
s Tržaški »Mali list« o radičevskem ča-
spisu poroča to-!e: »Radičevski »Narodni val« je pisal in po njem povzel »Piccolo« v Trstu, da bo dr. Korošec prestopil v pravo-slavje, da hoče postati pravoslavni škof v Sloveniji in da že tiska slovenske molitvenike v cirilici. Časopisje, ki teke predpustne burke uganja, je z najmilejšo besedo neresno.«
g^emunija.
s Zopet strašna železniška nesreča. 26. t m je pri postaji Rccea 8 km od Slatine Simplon-ekspresni vlak Bukarešt-Pariz trčil skupaj z brzcvlakom iz Sibinja. Oba vlaka, katerih lokomotivi sta se zadrli druga v drugo, sta se užgala. Dosedaj se poroča, da je b;lo 30 mrtvili in 50 večinoma težko ranjenih O potnikih ekspresnega vlaka, ki so potovali v spalnih vagonih, je znano samo to, da je ostal pri življenju italijanski duhovnik monsignor Arigani. V brzovlaku je bila ubita v tretjem razredu rodbina nekega kmeta obstoječa iz staršev in 5 otrok. V onem spalnem vagonu, v katerem se je nahajal tudi inžener Rocca z ženo in hčerjo, ki so vsi mrtvi, se je nahajal tudi sin italijanskega generala, ki se je pred kratkim ponesrečil pri neki avtomobilski nezgodi v okolici Bukarešta Rešeni potniki opisujejo strahote katastrofe. Plameni gorečih vlakov so v temni noči strahotno osvetljevali prizore, ko so se od vseh strani čuli izpod gorečih razvalin obupni kriki na pomoč. Na železniški postaji Recea ni bilo nobenega uradnika. Prvo pomoč so dali ponesrečencem gojenci artilerijske šole iz Sibinja. V brzovlaku je bil tudi potnik, ki je poznal Morsejev brzojav m ki je iz postaje prvi brzojavil za pomoč. Oba strojevodji sta bila na mestu mrtva. Se le ko je prišel pomožni vlak iz Crajove ,so se začela reševalna dela ter so težko ranjene odpravili v bolnico v Slatino. Kretničarja in službujočega uradnika išče policija; sta pobegnila, škoda železniške uprave se ceni na 12 milijonov lejev.
|| m


je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
5$ •v
&hkhi mm&šms
Mih"
Avstrija.
s Proč od Cerkve. Dunajski socializem je zelo kulturnobojen. Ljudje izstopajo kar očitno iz katoliške cerkve. Tudi otroke prepisujejo. Lani je bilo Dunaju 4000 šolskih otrok vpisanih kot »brez konfesije« (brez verskega pripadništva), letos jih je že preko 6000. Dunajski socializem je zelo pod vplivom Judov.
Čehoslovsška.
s Denarni zavodi in proslava desetletnice. Češkoslovaški denarni zavodi so darovali v proslavo jubileja ogromne vsote v socialne in kulturne namene: Osrednji social-no-zavarovalni zavod 35 milijonov, Deželna banka 25 milijonov, Češka hipotekama banka 8 milijonov, Praška mestna hranilnica 9 in pol milijona; tudi ostali zavodi so sklenili milijonske ustanove.
Nemčija.
s Podrobnosti tajne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. V »Vorwartsu« objavlja soc. dem. poslanec Kiistler zanimiva razkritja O tajni zvezni pogodbi med nemško brambo in sovjetsko Rusijo. Razkritja poslanca Kiislerja segajo nazaj do 1. 1922, ko je bila sklenjena tajna pogodba med nemškim ministrstvom in državno brambo in tvrdko Junkers, ki je nato zgradila v Rusiji velike tovarne za izdelavo motoriev in letal. Nemčija je dala v to svrho na razpolago ves potreben kapital, odposlala v Rusijo strokovnjake in večje število oficirjev, ki imajo nalogo, da izvezbajo sovjetsko armado po vzorcu nekdanje nemške vojske. Pri nemškem ministrstvu za državno brambo je bil ustanovljen poseben oddelek. ki vodi vsa ta dela. Nemčija kljub do-
J51
ločbaui mirovne pogodbe izdeluje velike množine strupenih plinov, ki jih izvaža v Sovjetsko Rusijo z izgovorom, da jih uporabljajo v industrijske svrhe. V resnici pa gre za izdelovanje strupenih plinov v vojaške namene. Jedro tajne pogodbe med Nemčijo in Rusijo obstoja v tem, da da Rusija Nemčiji takoj na razpolago vso svojo vojaško silo, če bi Nemčija prišla v zapletljaj z zapadnimi velesilami. Tako je Nemčija navidezno raz-orožena, v resnici pa se v Rusiji mrzlično oborožuje.
Madžarska.
s Novi poslovnik za narodno skupščino.
Novi načrt madžarski vladnih strank o poslovniki- za parlament določa, da se stavki ali celi govori, ki žalijo čast in ugled države ali parlamenta, ali ki ogrožajo obstoječi državni in družabni red, smejo črtati iz zapisnika in se ne smejo objaviti. Pri splošni razpravi bodo smeli govoriti poslanci samo eno uro, pri interpelacijah (vprašanjih) pa 15 minut.
Amerika.
s Predsedniški kandidat za Zedinjene države o prepovedi alkoholnih pijač. Pri volitvah v Ameriki igra kot znano veliko vlogo to, ali je kandidat proti alkoholu (»suh«) ali za alkohol (»moker«). Nasprotniki šmita zelo rujejo proti njemu s tem, češ da se prišteva »mokrim«. Na nekem shodu je Šmit izjavil: »Jaz sem pristen Jeffersonski demokrat, vsled česar trdno verujem v pravico in oblast vsake posamezne države. Ce hoče kaka država ostati suha, naj se ji to dovoli.«
s Razno. V Clevelandu so umrli: Frank Černe, doma iz Slovenske krajine, Frank Gu-stinčič iz ?, Janez štrajnar iz Št. Vida pri Stični, Vida Štrus tudi iz St. Vida pri Stični, Anton Godec, iz vasi Laze, fara Krka, .Marija Skubic iz Rake na Dolenjskem.
Drobne novice.
Odstopil jc dr. Marx, dolgoletni nemški kancler in dosedanji predsednik »Centruma«.
Generalna stavka na Poljskem je končana. Delavci dobe 5-odstotno zvišanje plač.
Najvišja avtomobilska cesta v Združenih državah teče 4300 m visoko.
Stroške »Krasinovega« rešilnega pohoda na severni tečaj bo plačala Italija.
V neki vasi na Ruskem so našli moža, ki je bil na zahtevo mačehe že 15 let vklenjen v verige.
200 roparjev je napadlo ponoči mesto Quidam v Ameriki. Po boju so se umaknili.
Dva otroka sta padla s 13. nadstropja v Njujorku.
Svetovni kongres brivcev je bil 21. oktobra na Dunaju.
Ruski inžener Vojnorovski hoče delati kavčuk iz — plevela.
Sodnijska razprava proti 59 kmetom, ki so dejansko napadli davčni urad, se je pričela na Saškem.
V III. red sv. Frančiška je vstopila voj-vodinja Aosta v Neaplju.
Kitajsko armado bodo preuredili nemški častniki.
Prvi vlak na elektrificirani progi na Bre-nerju je odpeljal v oktobru.
6*
BLED.
Pri nas smo preteklo nedeljo zelo prisrčno proslavil 10-letnico naše osvoboditve z lepo uspelo prireditvijo, ki se je vršila v okusno okrašeni dvorani slare šole. Slavnost je otvoril nadučitelj v p. g. Fr. Rus in poleni so se vrslile deklamacije, pevske točke, orlovske iu orliške vaje in koncem zelo posrečena živa slika, vse z enotno osrednjo mislijo: Slovenec se raduje svojega osvobojenja. Pomen dneva nam je v kratkem govoru razložil g. urednik Zabrel. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, se je nad vse zadovoljno razšlo.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Naša društva bodo razen oficielne proslave 10-lefnice obstoja naše države, ki jo priredi v nedeljo dop. županstvo in kraj. šolski svet s skupno sveto mašo in manifestaeijskim zborovanjem pred cerkvijo, tudi sama proslavila ta zgodovinski dogodek. V nedeljo popo'dne se bo v Ia namen vršila v Društvenem domu slavnostna akademija z zelo lepiin sporedom, na katero vabimo vse naše prebivalstvo. Nastopili bedo ob tej priliki Orli, Orlice, mladci, naraščaj, gojenke in seveda tudi pevski odidi z nekaterimi pesmimi. Pridtel
POLZELA.
Tombola Prosvetnega društva, katera se je morala v nedeljo vsled slabega vremena prekiniti, se nadaljnje v nedeljo, dne 4. novembra na istem prostoru in ob istem času! Vsi glavni dobitki —" osem — so še neiadeti. Dosedaj so bile izvlečene le številke: 5 10 11 12 13 14 15 16 17 21 25 27 29 32 33 35 37 38 30 40 41 42 43 44 45 47 48 40 51 55 57 58 59 60 63 65 66 6S 72 73 74 77 78 79 82 83 85 86 87 90. Vsakdo si naj ogleda tablice, če ima vse zgoraj navedene številke prečrtane! Bog živi!
n Prosvetno društvo »Sv. Gregor« vprizori dne 4. novembra krasno dramo »Prababica«. Začetek ob 3 popoldne. Vljudno vabimo!
IZLAKE.
Dne 14. oktobra smo imeli občinsko volitve. Izid: SLS o, SLS sorodna loška skupina, zveza kmetov in delavcev ali županova lisla 12 odbornikov, orjunaši S. .Mi smo z izidom zadovoljni. Naši so tudi volili z loško listo, ker ni bila nam nasprotna.
29.500.000 telefonov je v rabi na celem svetu.
Posebno petrolejsko pristanišče bo zgradila Cehoslovaška v Vratislavi ob Donavi.
Grška bo znižala armado za en kor in 3
divizije.
Dcsmiino podporo bo dobival od velesil bivši poveljnik ruske armade Nikolaj Niko-lajevič.
Potniški avto je zadel v vlak v Miholav-cah na Češkem. Ubitih 7, težko ranjenih 18.
Več sto ljudskih in meščanskih šol inuro Nemci na Cehoslvaškem.
Ameriško mesto Njuyork ima toliko prebivalcev kot cela Avstrija.
17 jetnikov je zgorelo v nekem ameriškem zaporu. So sami zažgali, da bi pobegnili.
Kot golobja jajca debela toča je padala v Alžiru v Afriki.
1300 krajev so že odkrin v Sveti deželi, ki jih navaja sv. pismo.
2000 mladih fašistov z dvema sinovoma Mussoljnija hoče na pomlad posetiti Bolgarsko.
Kralj Zogu je odlikoval Mussolinija z najvišjim odlikovanjem, z velikim križem Skanderbeea.
Liberalci govorijo o našem porazu. Pa ni m V naši občini ima ogromno večino deluvstvi K kor delavci odločijo tako pa je. Pri zadnjih "občin" skih volitvah so orjunaši pod Žerjavov.) vlado uni čili dan pred volitvami delavsko listo. Zato so i delavci nalašč volili našo stranko, ki je "dobila 11 odbornikov, eden se je izneveril, tako jih je'biii tO. Pri predzadnjih občinskih volitvah smo imeli toliko odbornikov kot zdaj. Liberalci so od zadnjih državnih volitev po številu zelo nazadovali.
Dne 24. oktobra je bil silno važen daii za našo občino: Sklenili smo loški sporazum. Po dol»<,m času, za desetletnico naše skupne narodne dom«. >ine sla si podala delavec in kmet roko in sta no drla orjlillaško trdnjavo v tej občini za dobo to« županovanja g. Cenrlja, upamo pa, da /a vedno Složno, vzajemno delo za celo občino v korist kmet! skemii ii, delavskemu ljudstvu na gospodarski podlagi brez czira na strankarstvo. To je namen se-la nje večine, 17 odbornikov.
Prvi uspeh tega sporazuma je bila volitev župana in svetovalcev: za ž«pana je izvoljen ponovno g. fr. Cencelj, za svetovalce dva naša in trije lo~-ke skupine. Orjunaši so oddali prazne listke, odšli t0 praznih rok in kislih obrazov, ker so videli, kako se je podrla njihova trdnjava.
KRVAVA PEC.
Pri nas smo popravili pokopališče, napravili za našo podružnico sv. Lenarta nove zvonove, prenovili smo oltarje in vso cerkveno notranjščino. Na Martinovo nedeljo, ko bo žegnanje, bodo prenovljeni oltarji blagoslovljeni.
ST. VID PRI STIČNI.
V več krajih so se v rimskem česu vršili kmetski gospodarski tečaji in so se v splošnem tudi dobro obnesli. Naša fara je povsem kmetska in treba je se mnogo pouka in vzgoje — da bomo prav gospodarili in kmetovali in tako imeli boljši uspeh Zato smo se ludi pri nas odločili, da pričnemo letos s takim knielskiin tečajem. Sprejelo se bo v ta tečaj do „0 fantov ali mož v starosti od 17 let dalje. Kdor hoče Ieios obiskovati Ia tečaj, naj se zglnsi ta teden v hranilnici ali župniSču. V nedeljo, 4. novembra jio deseti maši bo prvi seslanek vseh onih, ki se bodo zn tecnj priglasili. Na tem sestanku se bodo vpi-savali še novi priglašenci, če jih ne bo do tedaj že dosti, lil s,.' bo ludi razložilo, kaj se bo v tem tečaju poučevalo. Določilo se bo ludi, kedaj se bo tečaj pričel in ob katerem dnevnem času se bo vršil. Tečaj bo brezplačen in škoda za vsakega, če ne bi porabil lako lepe prilike. Ker se bo v tečaj sprejelo kvečjemu 30 udeležencev — se bodo v prvi vr-ti upoštevali oni, ki se bodo prvi priglasili.
DOVJE.
Žegnansko nedeljo smo proslavili na izreden načui. \ neki gostilni v sosedni vasi je bila la dan zvečer vinska trgatev, že v ranih popoldanskih urah si srečava! vozove z našemljenimi dobrovolj-čki, ki so z letaki vabili na vinsko trgatev. Od Kara v mik do odrastkov Julijskih alp je odmevalo divje vpitje, rjovenje in vriskanje našemljenih vinskih bratov m sestric. Spremljale so jih trume olrok, ki sicer za cerkev ne dobe časa. Nehote si se vpraševal: Ali je danes morda pustni torek? Pa še tožimo o slabih časih! Kaj poreče dobri g. de C., ki jo ob priliki svojega prolialkoholnega predavanja odnesel od nas najboljše vtise? Zvečer je bila v dvorani igra »Lovski lat . Mladi ljudje, seveda tudi mladi parčki, so prepojeni s plesno manijo celo med Igro, sedeč na svojih sedežih, z nogami proizvajali plesne takte, dokler jim ni krepak glas z odra pojasnil, da je v dvorani le igra in ne ples. šele poleni so prišli do pravega spoznanja, kje da so. No, pa zamerili se no sme. Brez dvoma mlade ljudi srbijo podplati cd plesov, ki so se še v zadnjem času večer za večerom vršili po privatnih hišah. (Prav bi bilo, da začne oblastni odbor že enkrat strogo nastopali zoper lo grdo in drago razvado.) Sicer se sliši, da je ze začel nalagati globe. Neki pijanec je hotel pri vratih igro motiti s surovini robantenjem. Kar naenkrat pa je umolknil, zaslišalo se je krepko „čo-nuijer, menda okrog njegovih ušes. Nazadnje je še to utihnilo. Prireditev se je pri vsem tem srečno končala.
BOJANJAVAS PRI METLIKI.
V nedeljo, 4. novembra bomo imeli posvetitev novih zvonov naše cerkve-podružnice. Zvonovi tehtajo okoli 720 kg. Vlila nam jih je Strojna tovarna in livarna v Ljubljani. Upamo na veliko udeležbo.
ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM.
Naše katoliško prosvetno društvo se je v letošnjem letu prav pridno gibalo. Priredilo ]e tri gledalske predstave, kar za tako raztreseno župnijo ni lahko, saj ie večina igralcev oddaljena tri četrt do eno uro od društvenih prostorov. G. župnik so imeli več lepili poučnih predavanj, za bodočo sezono nam je obljubljeno zgodovinsko predavanje o Rimu. Sedaj se vrši deseltedenski gospodinjski tečaj, katerega obiskuje 20 učenk. Zadnji čas pa si je društvo nabavilo tudi radio, ki nam vsak dan donaša novice.
DOBRAVA PRI LJUBLJANI.
Ker se mi je od gotove strani povzročilo, da se mi je ustavila nadalnja prodaja posestva v Koma-niji, vsled lega obveščam javnost, da je sodišče spoznalo zadevo za popolnoma neutemeljeno in jo zavrnilo. Tudi se ni stavil na (a odlok noben priziv, zato obveščam interesente, da imam od danes naprej zopet vsa zemljišča s posestvom v nadrobni prodaji in mi ne more nihče povzročati še nadalje kakih zaprek. Josip Marinko, posestnik, Komanija.
PREDOSJE.
Na roženvensko nedeljo smo v naši fari obhajali petindvajsetlelnieo, odkar so pri nas za župnika g. Ignacij Zupane. Da bi se to oblelnico duhovniškega dela vsaj nekoliko proslavili, so vse organizacije cele fare brez razlike priredile slavnosti primerno proslavo. Najpreje je bila v soboto zvečer kralka podoknica. Nato so se na povabilo odposlancev pedali g. župnik med lampijončki, streljanjem možnarjev in raket v Ljudski dom, ki je bil že na zunaj lako čudovito razsvetljen, da ostane (o vsakemu neizbrisno v spominu. Dvorana, žal, ta večer ni mogla sprejeti vsega občinstva. Prireditve v dvorani tukaj ni mogoče opisali natančno. Omenim naj le glavne točke. Zupan je razglasil, da je občinski odbor izvolil g. župnika za častnega občana. Nalo jim je podal diplomo, ki je nekaj izrednega. Izvršila jo je Plečnikova šola. Marijina družba deklet
In žena je poklonila g. župniku tako lep ciborij, kakršnega od nas še noben ni nikdar videl. Načrt jc napravil g. vseuč. prof. Vurnik. Fantje in možje pa so zbrali ob tej priliki 4.450 Din za nov pluvial. Pomen proslave je v slavnostnem govoru opisal naš rojak g. vikar Franc Zabret. V nedeljo ob 10. so imeli g. župnik slovesno mašo ob asistenci pelih svojih nekdanjih kaplanov. Iz cele proslave se ie kazala globoka ljubezen in spoštovanje faranov do njihovega župnika.
OLADBECK.
Tu je 10. t. m. umrla gospa Ana Resnik, roj. Božič, vdova Poglajen. Rojen* je iba 1. 1857 v Smartnem pri Liliji. Leta 1899 je zapustila s svojim možem Janezom Poglajen svojo domovino in je poleni bivala v Gladbecku. Po smrti svojega prvega
Poslušamo stare Hudi. Ker so iziušcni!
moža se je omožila z Francetom Resnik. Bila ja dobra fena, skrbna mati in zavedna Slovenka. Kot prednica roženvenske bratovščine je odlično delovala in bila priljubljena pri vseh. Njen mož, njeni otroci in vea slovenski Gladbeck obžaluje odkritosrčno smrt te predrage žene.
PREDOSLJE.
V nedeljo po Vseh svetih, dne 4. novembra bo ob"treh popoldne v Domu predavanje o jetiki. Predaval bo splošno znani in priljubljeni šefzdravnik a Golnika.
NAZNANILA.
n Sejmski upravičenci na Bučki naznanjajo, da se vrši tamošnji običajni »Martinov semenj«; v soboto 10. novembra t. i.lil ne v ponedeljek 12. novembra. Kramarji ter prodajalci in kupci uljudno vabljeni.
n Šmartno ob PaUi. Ker je letos praznik sve» tega Martina na nedeljo, se bo vršil novodovoljeni živinski in kramarski sejem v ponedeljek dne 12. novembra. — Županstvo.
Ti so redkokdaj tožili zaradi zobobola ali glavobola, ker so imeli vedno pri roki »ALGO«. Pri vsakem zobobolu eno malo žličko na zob, ako Vas trga po zobeh vsled prehlada, pa še zunaj malo drgnite z »Algo«, in videli boste, kako naglo in temeljito prenehajo bolečine.
Pri glavobolu nadrgnite malo čelo in sence; ako Vas trga po glavi od prehlada ali pre-membe vremena itd., še mali obkladek z »Algo« na teme; videli boste, kako prenehajo bolečine temeljito in naglo. - Boste kakor prerojeni. V lekarnah in drogerijah ena steklenica s točnim navodilom 16 Din. Kjer je ne dobite, naročite jo takoj po pošti na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK ši. 45. — Štiri steklenice 77 Din, osem steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din.
Gibanje naših prosvetnih vrhov.
Pod svežim vtisom mogočnega in slavnostnega razpoloženja svečanostnih dni so se v ponedeljek vršili v Ljubljani občni zbori naše prosvetne matice, Prosvetna zveze, Pevske zveze in Slov. kršč. ženska zveze. Vsi trije občni zbori so se vršili V beli, odnosno zeleni dvorani Uniona.
Ob devetih dopoldne je najprej otvoril dr. J. Mohorič občni zbor Prosvetne zveze kot njen predsednik. Navzoči so bili pole« številnih zastopnikov naših podeželskih prosvetnih društev tudi nekateri drugI ugledni zastopniki oblasti in ustanov,
113
Raino.
Kačji otok. V Prednji Indiji leži ob izlivu reke Godavazi mal otoček Ko-tapalli, ki dozdaj ni bil obljuden. Pred kratkim se je poverila inženirju de Welu naloga, da bi otok obdelal. De Wet si je pre-skrbel motorne pluge. Kdo bi mogel popisati strašno presenečenje delavcev, ko so opazili, da so plugi v kratkem času prerezali nič manj kakor 26 kač. Indijci se boje kač bolj kot tigra. Delavci so vztrajali na otoku v največji smrtni nevarnosti (ii mesece. Vsak dan so se pojavljale nove kače. Na dan so jih pobili po več sto. Zbirali so jih v koših in jih metali uje-dam. Nihče si ni mogel razložiti, odkod te nešte-vilne uganke. Močni tokovi narastle reke odpravljajo iz notranjosti dežele tisoče kač in jih naplav-Ijajo na ta otok, ker leži ob ustju. Med kačami je bil tudi 7 metrov dolg piton, čegar domovina se nahaja 300 km od izliva. Nenavadno dolga pol v divjih valovih ga je tako zmučila, da so ga delavci z lahkoto ubili. Reka na-plavlja vsak dan stotine kač. Zato so vsi napori
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Mati, mati I zajoče Šimen in se zgrudi na kolena pred posteljo.
Lona sproži roko in položi dlan na sinovo glavo. Janez vnovič prižge svečo. Zdi se, kakor da mati blagoslavlja sina in se poslavlja od njega. Mirno leži in šo vedno drži roko na sinu, ki sloni ob materi in tiho joče. Lona pa ga gleda, gleda s toliko ljubeznijo! Kakor da hoče popraviti, kar je zamudila, kakor da hoče v zadnjem trenutku izliti vse ono, kar je prej samo trpko in ujedljivo kazala, zdaj v sladkem vanj. Njen edini je in njena vedna skrb je bil.
Lenina roka zdrsne raz sinovo glavo in bleda, slabotna leži na odeji. Cilka moli naprej, ostali odgovarjajo. Pri cerkvi pozvoni k dnevu. Lona šepeče nerazumljivo, moli. Pa se nenadoma obrne k sinu. Šimen vsiane in se skloni k njej. In vsi razločijo, ko Lona spregovori:
»Šimen, oženi se!« — Nato se ji še iztrga: ;Jezus!« pa omahne z glavo nazaj in zapre oči. Njena duša je odšla k Bogu.
Lep pogreb je imela Lovračeva Lona. Zdaj šele se je videlo, kako so jo ljudje poznali ne samo tu gori v goliškem, ampak tudi v dolini prav od Podkorena pa notri do Kranja. Toliko ljudi še ni bilo na pogrebu v Dobravi. Pokopališče je bilo polno, cerkev je komaj sprejela pogrebce vase. Videlo se je, da so imeli Lono radi, četudi je ni bilo drugega kakor samo ujedanje in zbadljivost. Ali vsi so vedeli, da
je samo na zunaj taka, da pa ima srce kakor Iz voskft in se le na svoj način izraža.
Ko so v nedeljo po pogrebu gospod župnik prišli na prižnico, so pred oznanili povedali, da je Lovračeva Lona v testamentu zapustila lep denar za dobre namene in je prav posebno poskrbela za ubožce in one, ki bodo v stiski. Dejali so, da jim je rekla pred smrtjo, naj bo vsaj to za blagor njene duše, da bo milejša sodba pri Bogu za njene grehe.
In še so dejali, da ne smemo soditi ljudi samo po videzu in po besedi, ki se utrga včasih iž njih, ampak po njihovih mislih in skritih dobrih delih, ki jih vidi le Bog, ki pa mi zanje ne vemo. Zato no smemo soditi, da sojeni ne bomo. Pa so priporočili Lono v molitev in po propovedi molili zanjo. Vsa zbrana cerkev je sklonila glave in molila za dušo rajnke Lovračeve Lone.
EPILOG.
Dve leti in pol je minulo po teh dogodkih, ko stopi nekega solnčnega jesenskega dopoldne na Fužini iz vlaka, ki je privozil iz Ljubljane, velik in suh možak z bledim obrazom, sključen, kakor sam vase sklonjen. Z očmi išče po peronu, kakor da se ne more izhoda domisliti. Potem pa si pritisne robec na ustnici in odide skozi Fužino, ne da bi se kje v trgu za trenutek ustavil, v gornjo stran ter zavije z velike ceste v pot, ki vodi v Dobravo in na Golico. Hiti dalje mimo par hiš, ki stoje ob poti, krepko zajema v pot in se ustavi šele ob križu, ki stoji na prvem ovinku in ki se od njega prelepo vidi v sotesko s kapelico in do Save ter nazaj v Fužino. Tam pod križem sede na klop in se zastrmi nazaj doli v dolino. Suh kašelj ga zgrabi in ga neče popustiti, dokler ne zablešči na, robcu krvav madež. Popotni ima od ttepora moker
0?
Predsednik dr. J. Mohorič je zboroval-cera povedal, da se je gibalo prizadevanje Prosvetne zveze v preteklem poslovnem letu zlasti okoli vprašanja organizacije in otvoritve slovenske radijske postaje, katero je Zveza po posredovanju naših poslancev in s pomočjo visokih dostojanstvenikov, ki jim je naša organizacija všeč, dobila od države v najem za 15 let.
Obširno poročilo o delovanju zveze je podal tajnik g. V. Zor. Prosvetna zveza združuje kot kulturna matica 224 prosvetnih in izobraževalnih društev v ljubljanski oblasti. Pri nji je dalje včlanjeno 30 društev sv. Barbare iz Nemčije, 4 slov. društva iz Holandije, 6 društev h; Francije ter 18 slov. ženskih društev iz \Vestfalije. V dejstvu, da je toliko društev naših izseljencev včlanjeno baš pri njej, je podan jasen dokaz, da se Prosvetna zveza tudi v pogledu naših sonarodnjakov, bivajočih po raznih krajih široni zemlje, zaveda svojega kulturnega in socialnega poslanstva med slovenskim narodom.
Da je to res, izpričuje tudi dejstvo, da je v enem samem letu Prosvetna zveza izdala v izobraževalne namene za naše izseljence do 30.000 Din. Pošiljala je namreč našim ljudem in slov. društvom v tujini ogromne zaboje knjig, not, pesmaric, beril za otroke. 48 društvom v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holandiji pošilja P. Z. redno vse knjige Mohorjeve družbe, Vestnik, Domoljub in Bogoljub.
Prosvetna zveza je tudi s [»močjo še drugih faktorjev oskrbela in izpeljala več-tedenslfo počitniško bivanje v Sloveniji otrokom slovenskih delavcev v West!aliji.
Zveza je nadalje organizirala lotos troje potovanj, oziroma romanj v inozemstvo. Prvo in drugo romanje se je vršilo v Lurd, tretje pa v Kevelar med slov. delavce, ki so takrat tamkaj imeli ravno kat. shod.
Prosvetna zveza je največja skrb in brigo posvečala sliki, ker je ona najuspešnejše, najbolj 'živo sredstvo pri versko prosvetnem delovanju. Zato je znatno izpopolnila svojo zbirko skioptičnih slik in dobrih filmov. Izposodila je v Iem letu čez 21.000 diapozitivov. Priredila je po deželi 669 skioptičnih, 176 filmskih in 128 navadnih predavanj. Ljudska posojilnica je v svoji veliki naklonjenosti kupila zvezi nov velefilm >Papež in Vatikan' za 17.000 ilr, t. j. skoro tikrat toliko Din. Ustanovili smo tudi kino-odsek, ki bo skrbel za primerne filme društvom, radi bi ustanovili v Ljub-
Naj boljše dušičnato gnojilo
za vse zemlje in vse rastline je
Trosi se lahko vsak čas, ko rastlino	rastejo,
učinkuje hitro in sigurno. — Pojasnila o	uporabi
ter knjižice o tem in o drugih umetnih	gnojilih podaja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solit i a Ljubljana, Tavčarjeva ulica l/II.
ljani svoj prosvetni kino, ki bi predvajal le dobre, neoporečne katoliške filme.
Prosvetna zveza ima svojo veliko centralno knjižnico, ki šteje čez 7000 zvezkov in je vredna čez 126.000 Din. Lani je imela 1015 članov, ki so napravili v knjižnici skupno 11.749 obiskov. Izposodila je 26.369 knjig ali povprečno 88 dnevno. Samo na i?,-posojevalninah je knjižnica od članov ubrala okrog 36.000 Din. Seveda je pa tudi mnogo izdala za nove knjige in za preve-zavo starih, naročbo revij in listov.
Naša društva imajo po statistiki, ki se vodi pri zvezi, skupno 48.360 knjig, napram 41.500 lansko leto. Knjižnic je 140 in odpade povprečno na vsako 345 knjig.
Kot vsestransko izpopolnjeena organizacija ima zveza svojo posebno tehnično delavnico, ki skrbi društvom z načrti in nasveti na razpolago, zadnji čas pa se ta delavnico, ki stoji društvom z načrti in radijskih aparatov.
Kot samostojen dramatični odsek zveze deluje Ljudski oder. On je sam zase centrala vseh podeželskih odrov. Kot taka je v tem letu izposodila društvom 436 raznih iger, dalje je izposojala obleko za igre ild. Ljudski oder šteje 53 članov in je vpri-zoril med letom v Ljudskem domu 11 lepili predstav, ki je ž njimi gostoval tu li po deželi.
Tudi zastopnik ; Slovenske straže je poročal na občnem zboru. Ta odsek P. Z. ima nalogo zainteresirati ves naš narod za zasužnjene brate tam preko in delovati v njih korist. V to svrho pa so potrebna sred-
obraz in oči mu velike, skeleče gore ped čelom in vidi se jim, da so trudne, trudne, da bi se najraje ko j zaprle za vedno.
Kristus, daj, da pridem!« tiho govori popotni pod križem in upre velike oči vanj, ki ga gleda raz križ in mu drži roki razpeti kakor v objem. Po poti doli prideta dve zastavni kmetiški ženski in umolkneta. ko zapazila tujca pod križem. Radovedni gledata vanj, ali možak se še bolj v križ obrne, tako da vidita mimoidoči samo hrbet njegov. Takoj par korakov niže doli stakneta glavi skupaj:
>Ti ali si ga poznala?«
>Nisem.«
' »Deiala bi, da je Tilen.«
, Kteri Tilen?<
I, ta, ki je bil zaprt, ker je financarja ubil in tihotapil. Čisto tak je.«
>A, Metin, meniš?« Ej, ne ne, preveč je suh in upal.«
>Saj so pravili pri Hribarjevih, da mu je zelo dolgčas in da je bil nekaj bolan.«
Obe ženski se ozreta nazaj proti križu. Toda neznanca ni več, je že zavil po ridi okrog in počasi sope v breg ter se žene, dokler ne pride nad Zev-nikovo žago v razpotje, od koder pelje leva poj v Podbreg, druga pa po mnogih odvinkih in ridah v Dobravo. Tu v razpotju zopet postoji in globoko sope vase. V prsih čuti olajšanje.
»Ah, spet domači planinski zrak, kako dobro del« se polglasno iztrga popotnemu iz prsi. Gre dalje in gleda na levo in desno. Vsa pot je obrastla, ne vidi se nikamor razen par metrov v gmajno nolri na obe strani.
Gre dalje popotni, dokler ne pride do zadnjega velikega ovinka, od koder more gledati zopet doli v dolino. Saitio del soteske vidi in pa Savo doli do
Fužine, kako se vije po širokem produ med travniki ob vznožju Mežaklje. In ob Savi železnica. Tam na ovinku tujec sede, pa mu misli uidejo nazaj dve leti in pol. Tam-le deli, kjer na desno pripelje kolovoz na cesto po senožeti sem, je tisto jutro pritekel in hitel v Fužino in dalje v Ljubljano, da se prostovoljno javi in reši Matevža iz zapora. Ker popotni je Tilen, Mete Zabretove sin in Janeza Terpine, Tilen, ki se vrača po tem dolgem času zopet domov.
Ah, dolg je bil ta čas, dolg, neizrečeno dolg. Dokler je bilo še zdravja in meči dovelj v krepkem telesu, je še zmogel. Ali pričele so pritiskati štiri tesne stene celice in so tiščale vedno bolj. Strop ga je pritiskal k tlom, dokler ga ni ulisnil in utlačil, da je začela v prsih tiščati bolečina. Megla in smrdljivo ozračje je gosto legalo na pljuča, vajena same svetlobe in čistega planinskega zraka, dokler ni vzkalila bolezen v njih in pričela žreti in grizti. Krepki, silni Tilen je pričel pešati. A bilo ga je sram bolezni. Kadarkoli so mu pisali Matevž ali Cilka, ali oče v materinem imenu, da bi ga prišli obiskat, je pisal nazaj, da ne mara, ker noče, da bi ga videli zaprtega. Se bodo že videli takrat, ko bo zopet prost in ko bo storil pokoro za svoj greh.
Misli Tilen nazaj, kako mu je bilo pri duši, ko je deial zdravnik, ko ga je paznik šiloma gnal pre-denj, da so pljuča načelu in je nevarnost jetike tu! O, takrat je iskal vrvi in žeblja, dokler ga ni rešil Bog, ki mu je dal od milosti spoznanja, naj vzame to v pokoro za greh, naj naloži ta križ na svoja ramena, da mu bo laže na onem svetu! Kako so bile strašne tiste noči brez spanja, ko se je znojen in moker valjal po ležišču in škripal z zobmi, dokler ni utrujen zaspal v nemirno spanje!
Potem je prišlo upanje. Zdravnik, ki je spoznal, da se bolezen slabša, je nasvetoval spremembo zraka
za iztrebljenje teh strašnih živali brezuspešni. Bivanje na tem kačjem otoku je nemogoče in se Indijci na njem tudi niso naselili. Razumljivo je, da se tudi De Wetu ni posrečilo izvršiti naloge na tem strašnem otoku. Zapustil ga je z delavci, ki so še ostali živi.
Število časopisov na svetu. Izračunali so, da je danes na svetu okroglo 80.000 časopisov in da jih jc bilo pred 30 leti za dobro polovico manj. Na Evropo odpade 37,000 listov (pred 30 leti jih jc bilo 20.0001. V Ameriki izhaja 27.C00, v Aziji 7860, v Avstraliji S00, v Afriki pa 250 listov. Največ listov imajo Zedinjc-ne države, potem pridejo po vrsti Nemčija, Anglija, Rusija in ostale države.
v Monakovem so proizvajali sedmo Bruckner-jevo simfonijo. Vodii je Levi in Brucknd,- sam je bil pri glavni skušnji navzoč. Nastal jc silen aplavz in navdušenega vsklika ni hotelo biti konca. Levi je govoril Bruck-nerju krasen govor ter ga pozval, naj bi prihodnjo simfonijo, katero bo zlo žil; poklonil kakemu veh. kemu Zemljanu, kralju alt kaj tacega. Bruckner jf> vstal, ganjen do solz tei rekel: »Toda gospoda nw-ia. to vendar ne ere,
stva, da bo mogla kaj res uspešnega storiti. Pojdimo na delo, vsi, vsak!
Nad vse zanimivo je bilo tudi poročilo Svete vojske, te protialkoholne organizacijo, ki se tako uspešno razvija in uveljavlja med narodom. Ima 36 podružnic s 3010 člani. Predavanj in tečajev smo priredili 105 pred 16.500 poslušalci. Naši zastopniki so prehodili čez 14.000 km, obiskali 1432 krajev, prišli v osebni stik z 20.850 osebami. Informacij glede treznostnega pokreta smo dali pismeno 422, v pisarni 736, »Mladi junak se tiska v 9000 izvodili, »Prerod pa v 3000 izvodih. Ustanovili smo .Brezalkoholno produkcijo , katere denarni promet znaša čez 1 milijon Din. Te številke so priča, da treznostni pokret raete. Da bo ideja treznosti zmagala, ni nobenega dvoma več! Da bo to čimprej, strnimo vse naše sile!
Slišali smo tuid lepo poročilo o delovanju Pevske zveze. Ona ima 12 okrožij, vsako šteje 6—10 pevskih zborov. Prireditev je bilo 107, najlepša je bila ona pre-
snv	.	t
,	za.
JkJE&A
teklo nedeljo popoldne, ko je v Unionu v Ljubljani nastopilo 800 pevcev. Priredili smo tudi mnogo pevskih tečajev, izdali dvoje spevoiger: »Rožmarin«; in »Snubačk, izdajamo pevsko glasilo : Pevec«, ki nas stane ogromne denarce.
Omeniti je še Žensko zvezo, ki se v zadnjih letih kaj uspešno razvija. Šteje 24 odsekov s 6533 članicami. Priredila je več gospodinjskih tečajev in tečaj za vkuhava-nje sadja in sočivja. S pomočjo Poselske zveze je ustanovila zavetišče za dekleta v Ljubljani, ako so brezposelne. Zavetišče je v Marijinem domu in je doslej že sprejelo 750 deklet. Slov. kršč. ženska zveza je letos v marcu priredila v Ljubljani krasno uspel »Materinski dan<, 4. in 5. a_vg. pa je priredila romanje na sv. Višarje, katerega se je udeležilo 793 oseb.
Kakor lepa in poučna povest se berejo taka poročila. So pa znak velikega in res požrtvovalnega dela naših mnogih dobrih prosvetnih delavcev.
Prihodnjič prinesemo poročilo o radiu, ki ga ima od države v najemu Prosvetna zveza.	F- S.
Otvoritveno naznanilo!
Vljudno sporočam cenjencmu občinstvu, da
fom otvorila dne mederneje urejeni
5. novembra t. 1. svoj naj-
iohm atelje
v Dolenjem Logatcu, nasproti pošti, ki bo odprt vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8 do 12 in od 2 do 5.
Opravljala bom z največjo vestnostjo vsa v zobolehniško streko spadajoča dela.
Albina Forster, zobotehnica.
V	Praso poidemo.
Saj smo enkrat o tem že poročali, toda čas se približuje, priprave so vse obsežnejše, zato bomo odslej o tem spregovorili več-, krat, morda celo v vsaki številki. Berite vselej vestno vsa navodila in informacije, ki se tičejo Prage, zakaj vsem onim, ki so se odločili, da potujejo k bratom Čehom, so neobhodno potrebna.
V	Prago gremo torej drugo leto v juliju. 8 dni bo trajalo potovanje. Čez Semering, Dunaj, Brno, Olomuc se bomo peljali skozi najlepše kraje Avstrije in Češke v zlato Prago, ki je najlepše mesto srednje Evrope in eno najlepših mest na svetu sploh. V Pragi bodo Čehi imeli tiste dni imenitne in lepe slavnosti v spomin 1000 letnice sv. Vaclava. Zbrana bo vsa češka mladina, mnogo gostov iz tujih držav bo prišlo, sama češka vlada je prevzela pokroviteljstvo čez vso to reč. Tudi Jugoslavija je povabljena v goste. Zato bo JOZ zbrala svoje orlovske čete pod svojo zastavo in jih popeljala v zlato Prago. JOZ pa poleg članov v kroju in telovadcev vabi na ta izlet tudi ostale
Vsrno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
114
li mojo prihodnjo simfonijo sem že poklonil kralju vseh kraljev, ljubemu Bogu.« Stopil je k orglain ter jo igral, kot jo je le on sam znal.
Celo cesto bodo ogrevali s paro. V severnoameriški državi Nevada se pečajo z načrtom čisto svoje vrste: ogreti hočejo v zimskem času dolgo cestno propo. To je takoimenovana Victory lligliway, edina velika cesta, ki vodi preko Sierre Nevade. Cesta je sijajpo zgrajena in v kar najboljšem stanju, toda pol leta je zasnežena in zledenela. Sedaj se torej pečajo z načrtom, da bi se cesta pozimi v dolžini 30—40 km umetno ogrevala. Približno 35 km od ceste se nahajajo močni topli vrelci, katerih para bi se napeljala po omrežju cevi pod cestno površino. Ta parna kurjava bi povzročala, da bi se sneg na cesti sproti tajal in bi ostala cesta tako vetlno v uporabnem stanju. Edina resnična težava pri uresničenju tega načrta je denar; vendar upajo, da premagajo v kratkem tudi to zapreko in tako bomo imeli na svetu novo zanimivost: kurjeno cesto.
in poslali so ga v mariborsko kaznilnico ter mu dovolili več prostosti. Ali samo mesec dni je trajalo to upanje. Brž je Tilen spoznal, da bi ga mogle ozdraviti samo' planine, nikdo drugi ne. Prosil je tedaj, prvič in zadnjič v zaporu prosil, naj ga dado domov, da se pozdravi. Obljubljal je z moško besedo, da se vrne nazaj v zapor, brž ko za silo ozdravi. Toda tolažili so ga s skorajšnjim koncem kazni, samo še pol leta naj vzdrži. l'a ni vzdržal. Še preden sta potekli dve leti, so ga morali poslati v bolnico.
Prišlo je pomileščenje cb priliki kraljevega godu. Tudi Tilen je bil med drugimi, ker se je v zaporu vedno zgledno obnašal. Ali kaj mu je pomagala pomilostitev, ko pa je ležal v bolnici na posteljo prikovan. Poslali so ga v Topolščico. Ali tudi tam se ni hotelo zdravje vračati. Tilen je vedel, da je vse zastonj. Prosil je domov, v planine, v goliško. Vedel je že, čutil, da se je bolezen tako razpasla v njegovih prsih, da ni več zdravila zanjo. Samo dihal bo laže geri pod Golico in laže čakal smrti med ljubimi in dragimi.
Naposled je tudi zdravnik opustil vsako nado in dejal Tilnu, da ga pošlje domov umret.
»Vem,« je odvrnil Tilen mirno, ičut i m dobro, da gre h koncu. Zato bi rad domov na goliško, da tam umrem. Tam bom vsaj pošteno izdihniti mogel!«
Šel je Tilen, ne da bi kega obvestil v Dobravi, niti svoje matere ne, ki ni, kakor vsi drugi znani ne, najmanje slutila, kaj je s Tilnom in kako, ker je vedno ie pisal, da je v službi nekje in že pride cez čas nazaj domov, ko se vse malo bolj pozabi.
Zdaj gre domov. Tu sedi na obcestnem kamnu, ki je hitel pred dvemi in pol leti mimo njega krepak in mlad v Janezovi pražnji obleki, danes pa sedi na njem truden in bolan, do smrti upehan, z eno samo
edino željo, ki mil gre v izpolnitev: umreti doma, pctein ko je videl še enkrat znance, Cilko in Matevža, Tineta in Mano, Šimna, Matijo in Lizo, pa mater svojo in očeta. Lena je umrla, so mu pisali. Šla je pred njim, da mu pot pripravi, mati tihotapcev njemu, najbolj trdovratnemu izmed njih.
O to hrepenenje, to neugnano hrepenenje po znanih domačih ljudeh, po gmajni in po pečinah, po se-nežetih in po planinah! Kako je žgalo in peklo vse te dclge dni v prsih, bolj od skeleče bolezni, bolj od vsega drugega! To hrepenenje je strlo Tilna, predrznega tihotapca, to hrepenenje ga je upognilo v dve gube in mu pilo in sesalo kri, da je hiral in venel dan za dnem huje! Tako je trgalo v njem prve čase, tako je od dne do dne rastlo, razganjalo notranjost in srce mrtvičilo, dokler se ni upognila krepka postava orjaka in omahnila pod silo bolečine in hrepenenja.
Zdaj je konec hrepenenja, zdaj je že blizu svojih ljudi. Zdaj zdaj bo ugledal Golico, svojo najlepšo in najboljšo, ki mu je bilo vsa ta leta najhuje po njej. Kcnec je hrepenenja in še eno samo mu ostane: čim prej se odpočiti za vselej tan, geri na dobravskep pokopališču pred obličjem Gclice. Tilen vstane in krene dalje. Ne zavije po kolovozu gori proti Jermanu, ampak više gori po enem drugem, ki vodi s ceste naravnost k Hribarju. Najprej naj ga vidi Cilka ali Matevž. In tu si odpočije za pet pod Lepi vrh k materi in očetu. Drugim se ne bo kazal preveč. Kako naj bi gledal zdrave obraze, krepke postave, jeklene mišice, sam pa slab in nadložen, nagnjite drevo, ki bo zdaj ztfaj sprhnelo in treščilo samo vase skupaj, zdrava, ko brinje v goliški gmajni sloka in mišičasta telesa t	^
prijatelje orlovstva. Vsak, kdor more ln hote, lahko gre v Prago! Sporoči naj svoj naslov JOZ v Ljubljano, Ljudski dom; obenem pa naj na isti naslov do konca novem-jbra pošlje kot prvi obrok eno tretjino celotne določene vsote, katera znaša: za telovadce 650 Din, za vse ostale 750 Din ( s tem zneskom je plačana vožnja za III. razred, vsa prehrana in stanovanje). Kdor pa bi rad potoval v III. razrd., velja zanj, ako bi stanoval v konviktu, 1050 Din, privatno 1150 Din, v hotelu pa 1350 Din in tudi morda kaj več. Torej kakor kdo sam želi. Lahko se tudi prehranjuje in prenočuje na svoje sroške; v tem slučaju plača JOZ le vožnjo, ki stane za III. razr. 350 Din, za II. razred pa 550 Din.
Tako poceni še nikdar niste potovali tako daleč in toliko časa, zato se požurite in se takoj, vsekakor pa do konca novembra prijavite JOZ. Pošljite kaj tudi prvi obrok denarja.
d Koča pogorela. 16. t. m. je v gozdu 'Prelesje pri .'Žužemberku pogorela ogljar-ska koča, v ksteri je obenem pogorela precejšnja zaloga živil in nekaj obleke in 800 Din denarja. Rešile so se samo 4 kokoši. Škode 5000 Din.
Meh za smeh.
Florjančič je prišel na obisk k svojemu staremu prijatelju Anžeku. Ko je vstopil, se je zelo začudil, ker mu prijatelj ni prišel nasproti ter se venomer gugal na gugalnem stolu. »Ali si mar bolan?« ga je sočutno vprašal Florjančič, »Kaj še, zdrav sem kot riba.« »Ja, čemu pa potem to obnašanje, kaj ti je?« »Kaj mi je? Veš, včeraj sem bil v mestu ter zelo poceni kupil novo srebrno uro. Kakor hitro pa preneham z guganjem na tem gugalniku, pa se mi ura ustavi.«
Oženjen mož: »Jaz sem že štirinajst let poročen in vsak večer prebijem doma pri svoji ženi.«
Samec: »Da, to je lepo, temu se pravi ljubezen.«
Oženjeni: »Ne, temu se pravi giht.« *
»Ali imaš sedaj boljšega hišnega gospodarja kot poprej?«
»Izvrsten človek je. Le eno napako ima, namreč, da je silno radoveden. Neprestano me izprašuje, kdaj mu bom plačal stanarino.':
*
V neki hiši je nekega večera kuharici padel krožnik na tla ter se seveda razletel
BUKOVA DRVA ESSžSi..
DRUfBI ..ILIRIJA", LJUBLJ a NA
VtLHARJKVA CESTA ZA GLAVNIM KOLODVOROM
I miclro nililfO fl°t>er' puške, brovninge, UUVOIVG llllonc pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. — F. K. KAISER, pušk ar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
NatcenefSI nakup nogavic
lo pletenin v tovarniški zalogi Ljubljana * cwl( 14 Sv. Patra casta SS
MlktoMI«*«
na sto koscev. Gospa je bila razjarjena ter je dejala, da na tak način seveda ne more nič imeti, ko ji vse pobijejo,
»E, kaj bi se jezili,«? pravi nato kuharica, »saj krožnik ni bil dosti prida, saj še para ni imel,«
»Saj ga tudi ti nimaš, potemtakem je treba pa še tebe ubiti, je dejala gospa srdito.
*
Star-mati: »Veš kaj Minka, to pa ni lepo od tebe, da niti koščka jabolka ne daš svojemu bratcu.«
Minka: »Ne, ne dam ga. Eva je to storila v raju, pa se še danes po celem svetu zgražajo nad tem.«
*
Nekoliko je popustil. >Koliko boste računali, ako prepeljete dve omari in dve postelji?«: — : Sto dinarjev/ — To je preveč. Petdeset bo dovoj. — : Dobro, prepeljal bom eno omaro in eno posteljo ...
*
Upravičena bojazen. Mati sinčku: »Hitro se umij. Danes dobimo goste.:. — Sin- j ček: »Kaj pa, če jih ne bo.. .«	I
Pravljice drugačne vrste. »Mamica uli se vse pravljice pričenjajo: Nekoč je bil...? — »Ne, drago dete. Nekatere se pričenjajo tudi tnko-le: Bil sent v pisarni zadržan. Ali pa: Prijatelja sem srečal, Ali pa: Vlak je imel zamudo.«
v
Previdnost je mati modrosti. Soproga; ■ Tašča bo imela pojutrišnjem rojstni dan, Poslala ji bom ličen potovalni kovček. — Mož: Nikar. Mislila bo, da jo vabimo k sebi.«
*
Razlika. Upnik je prišel izterjevat dolg. Sobarica ga je takoj spoznala ter ga skušala odpraviti: »Milostljiva danes ne
sprejema.« — Upnik: »Jaz pa...«
*
Nesrečnež. /Fantiček, zakaj jočeš?-— ;; Zgubil sem se.« — Ali ne veš, kje stanuješ?' — »Ne, ker smo se včeraj preselili.« — »Pa kako se pišeš?« — »Ne vem, ker se je mama danes poročila.«
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!

črni ali sivi v vseh modernih barvah in v laku
HUMANIK
tLiub^atma, Dunajska cesta I a, „PETOVIA" Maribor, Gosposka ulica 18 Celje, Aleksandrova cesta 1 PtUj, Slmenski trg, „PETOVIA"
ZIMA
najboljša in najcenejša pri
M. Maslerl
tovarna žime Stražlšče pri Kranju.
Damske plašče
najmodernejše, od 300 do 750 Din, otroške od 90 Din naprej nudi: F. in I. GORIC AR, »Pri Ivanki«. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
POZOR GORENJCI!
Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, katerega vam nudi v obilni izberi že dobro znana trgovina
VINKO SAVNIK, RADOVLJICA
Prepričajte se o nizkih cenah!
Trpežen! Mode. si Krasen!
Ljubljana
Gr»d £«e it. 10. — Telelon »I. 2248.
Prospekti zastonj!
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride aH piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, pnrhet, flanele, kambrik. rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
D. MIKfcAUC „I*RI ŠKOFU"
E.jLii? luna, Llngarfeva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 61) let
Najnor. svetovuozn. eksprer-ne motorne veloladio
Saturn!« in Vuicanla
24.00') ton — 51 Uliti hitrosti na aro
Brzovozni promot preko Atlantskega oeaana iz Trsta t Xew-Y«-V in .Tuiuo Ajoertke.
Zahtevajte takoj brezplačna ln točna pojasntlai
Simon Kmatec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 34 (Prva cesta desno od kolodvora.)
Vse vrste bakrenih
kotlov
izdeluje solidno in po > konkurenčni ceni tvrdka
Jas. OTOREPEC, Ljubljana
Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške ulice)
aSr V VSAKO HISO »domoljuba«! r*
Velika izbira usnja lit
čevljarskih potrebščin
in sicer: krom, amerikanska juhta, ševro, črn in v modnih poljubnih barvah, lak, box, piklingi ter podplati za šivano in zbilo delo. Cene nizke, postrežba točna In solidna. Za obilni obisk se priporoča tvrdka
Franc Erjavec
Ljublfana, Slari trg štev. 11 a
Vse, kar leie ino gre
torej mladi in stari, siromašni in bogati,
VSE, VSE biti v »LJUDSKO SAMOPOMOČ« za
slučaj smrti v Mariboru, v to največjo podporno društvo za Slovenijo, ki šteje danes že nad 10.000 članov in je izplačalo v tekočem letu okroglo 200.000 Din na podporah. — S prispevki po 1 oziir. 2 in 5 Din za vsak smrtni slučaj si lahko zasigura vsakdo 2000 ozir. 4000 ali 10.000 Din in tudi več podpore svojim ostalim. — Do nadaljnjega se sprejmejo še vse zdrave osebe do 50. leta. Kdor torej še ni član tega človekoljubnega in prekoristncga društva, naj zahteva še danes pristopno izjavo od »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v MARIBORU, Aleksandrova cesta 45, poštnine prosto. — Poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije.
Pmm&tml sasjosl za premog d. d. Lfublfana
prodaja po najugodnejših cenah in seino na debelo
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
RgiBaSfrl	vseh vrst
HflžžS. livarniški, plavžarski in plinski
Brikete.
Premeni nnod za premog d. d. u UubHani
Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstr.
Razno
manufaktumo blago
za jesen in zimo Kupite najceneje v trgovini
Anton Savnik, Škofiafoka
onorcdi.e Din 350 dvoredno 4 basi Din 470, troredne 8 basor Din 550; Kr.''.ntofo*jl Din 355 , 575,890; plo-S6|. Din 35, 40;
n	mandolino Din
EB 160 220: kitare Din 270, 320, violine Din 315 , 545: 1 tamburiee llln 180, 250. 30«; Ok.rlne. Din 13, 21; I Ustne harmonike Din 3.9, M; nadalje vse vrsto
■	Strune In vse delo ln potrobsčlnc za srodaln,
■	kakor tudi krasno foto-aparato po Din 45, 175, S 08, 300, 770 In »M r a z p o 811J a vol e t v g o v i na H H itermeeki, Cel e, it. 19- Roba dobre
■	kvaliteto je poceni ln ne ona, ki stane malo I denarja, pa ,o slaba. Plšl.e takoj po veliki tlu-B strovaul cenik, kler so uahala blaro »amo do-I hre kvalitete. - NaroČila fet 500 Din poštnine
prosto. Kar no ugaja »e zamenja ali vrne denar
3lldilkp vsakovrstne ure, očala, poročne pr« DUUlIRitjI stane, kupite najzanesljivejše v trgovini zlatnine in srebrnine
ZDRAVKO AMBROŽIČ, urar, RadoTljlea.
— značajra in čedne pisave - - - - ,	zmožni — se sprejmejo proti
plačilu za vsak kraj Slovenije. - Ponudbe pod: »Ljudska samopomoč«, Maribor, Aleksandrova 45.
Poverjeniki
Preskrbite se za zimo z dobrim in močnim bla» gom, katerega dobite vedno po najnižjih cenah pri
FRAN30 PIBC _
trgovina z mešanim blagom — ŽUŽEMBERK. Velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, izgotovljene srajce, hlače, volnene jopice, nogavice, odeje ter vse potrebščine za ženine in neveste. - V zalogi so tudi vse vrste špecerijskega blaga, šnpe za okna itd, _ Blago dobro! Cene Izredno nizkel
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Egpljarshgga vajenca
pridnega, poštenih sta-rišev sprejmem takoj. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava 21 p. Podnart
M™ ''poštenega'1
sprejmem takoj za ko-vaško-podkovsko obrt. Hrana in stanovanje v h ši. Prednost imajo iz Kamniškega okraja. Pogačar Gregor, pod-kovski koyač, Hudo p. Radomlje.
drva Iep,a in
H suha.
ponudite I. Pogačnik, Ljubljana. Bohoričeva ulica 5. Telefon 2059. Plačam takoj.
Prodam posestno
zelo rodovitno, v lepi soln ni legi, z lenim goidcm in sad. vrtom. Meri okoli 30 oralov. Rtdi se lahko do osem glav živine. Poslopje zidano in v dobrem stan u. Cena z letošnjo kimo 100.(00 Din. — Pojasnila daje Franc Malek, Canje štev. 21, p. Blanea ob Savi.
kateri se je že nad eno leto učil, sprejmem. -Hrana in stanovanje v hiši. - Matevž 6libil, Bled I. Cankarjeva 42.
Mizarstop najema
sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje št. 69, SI. Vid nad Ljubljano.
Dtrto prediso
kupi v vsaki množini pu najvišji ceni Vrvar-na Ivan N. Adamič -Ljubljana.
Hrolačll SiBiljel
Pri stih je več mest. Bivši učenci naj se Javijo. Krojno učilišče, Ljubljana. Stari trg 19.
Mizarskega učenca
se sprejme takoj. — Henrik Bitenc, mizarstvo, Vižmarje št. 77, St. Vid nad Ljubljano.
Hiča z nrtom
za 17.010 Din naprodaj. Andrej Robas. i»p. Pir-niče 20, p.Medvode.
z irav, odbrani, drobni, za svinjsko hrano, kupim 2 vagona po 50 para kg. Postržin, Videm-Krško.
tleč spalnic
iz trdega lesa, proda po nizki ceni Ivan Napast, Vižmarje pri Ljubljani.
poštene družine — se išče. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Jože Cemivec, splošno mizarstvo, Primskovo pri Kranju.
z 18 mernikov njiv, dva travnika, tri parcele goz-la, hiša Iu hlev v dobrem stanju, pri hiši žoga in mlin, ki pa vsled podrtega jezu ne obratuje, vse v bližini Bleda. Naslov v upravi pod št. 10.611.
HadloBP peč
dobro ohranjeno, prodam ceno. Zame premočna. Horjul 21.
a«
Oglas.
Ako hočete biti zadovoljni
pridite samo v Tekstilbazar
Ljubjana, Krekov trg 10.
Prava angleška flanela Belo slov. platno Bel šifon
Češki šnirl barhent
meter po
Din	10--
„	I0-—
„	12-50
„	15--
Za « i feno češko in angl. sukno za moške in ionske obleke po najnižjih cenah.
Ostanki —
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
Francoska linija - Freneh Line
Cie. G c. Transatlanfjque
Za Sererno Ameriko in Kanada največji in
najlepši brzopnrniki. Harre—Newjork samo S </3 dni Jez mor.o. V Južno Ameriko, Argentino, Chilc, Urnguay vsak teden iz Ilavre, Bordeaui in Mar ilijo: Cie. Chargeurs Jieunis,
Siid-At!antiqne, TrariKports Mariiimei. Izvr-tna brana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KvfiKER, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Ceneno češko perje
3 kpr sivfr.i opnljen^ga p?rj:t 70 D.n, napol belo 90 Din. belo 100 Din, bnl Se 125 D a in 150 Din, ineuko kot nuh 20u in 225 Din bolj-Sa vrsta 275 Din. Pošiljatve car ne proslo, proti povzetju od 3011 Din, napruj pottuine proj.o, Vzorec z ih onj. Blaco so tudi za-menlft In neugajaio^e vzame naza. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEi,, Lobei St. III pri Plinu, Ceikialovalka. — Postne pnJilJke 'rabilo Iz CeAkoslov&Ske v Jugoslavijo približno 10 dni.
Edino najboljši Šivalni stroji in pietilni švit.
„0ubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Petelšnca
Orlfzner, Atifer
Najnižje cene! Tudi na obroke!
UuDllona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečl a garancija.
Brinje m fige
dobite pri
Fren Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
Unnnn flnulOMa lahko zaslužijo poštene IVIIiUyU UeSStSlJil j„ čedne pisave zmožne osebe obojega spola v vsakem kraju Slovenije z nabiranjem članov za »Ljudsko samopomoč« v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45.
N a j c c n e j e se oMežete, ako kupujete golove moške m deške obleke donačega izdelka d
En1? Mlin Liub,!ana' s!ari tr«8«- 2, k, Z
jua, UIU^J v za|0)(i tudi snkno in
iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo, _ Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina'
Noticrn® prhale i
'/PiLfo u j

"t r ^
11
Ako perete z Bsozlt-nadmllom, imate dva čislilci: Pialna mo>nost z izvrstnim milom in energično razliro-jenje z Benzitom. — Benzit je razkrojevalno sredstvo knte o z ma im truiloni ods rani naivečjo nesnago, ce o olje in masti e madeže o isuant. — Bentit deluje, ne -la bi pri tem blago pošuo lovalo, ker nesnaga se razk oii.
Benzit-nadmilo vsebuje veliko množino Benzit >, kar lalko zapa/.ite na svežem vonju Beozita. — Milo in Benzit tvorita sre"no dopo'n tev, ker skupaj delujpta: Benzit ra<kroii nesnago in n ilo is'o i/.pere.
Perite z Hen il-nudmilom vse svoje barvasto peri oi Benzt-nadmilo varču e najfinejše tkanine, svila pridrži svoj nopie šoji blesk.
Perite /. B nzit- ailmilom vse mnsltio perilo, n ete za prah, kipe za prah In podobne umazane komade; ker Benzit nadmilu razkroji keini no vso nesnago, olie in mast.
Perite z Beiuit-nadmiloui po mogočuo-ti mrzlo ali mlačno. Ne drgn te in ne i-uha;te perno po nepotrebneral
Nadrmlo
z dvojnim učinkom Tvornice Zlatorog, Maribor
Revmatizem
Za jesensko gnojenje se priporoča
Tomaževa žlindra
katero ima na zalogi GOSPODARSKO DRUŠTVO NA VRHNIKI.
protin, iiias, ozdravite zajamčeno v eni do dveh urah, - Pišite po pojasnila na upravništvo »Domoljuba«, Ljubljana, pod značko: »Antiprotin«. - Priložite znamko za dva dinarja.
Vrlino usnje in podplate
ter blank za sedlarje, kakor tudi vse čevljarske potrebščine, vse najboljše kakovosti in po konkurenčnih cenah Vam nudi ALOJZIJ GRILC, Novo mesto. - Istotam se prodajajo tudi vseh vrst čevlji, vse domačega ročnega dela. V zalogi ima tudi vse vrste voznih in konjskih pokrival ter kapuc za voznike iz nepremočljivega impregniranega platna. -— Ceniki na zahtevo zastonj in prosto poštnine,

Zadružna gospodarska banka d. d.
Teiafon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Cospobanka. Kapital I rs rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo--, vloge nad Din 30o,ooo.ooo-.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. iiivest. posojila ter 2 >/2 % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izda alelj: Dr. Frani Kui.,ee.	Urednik; Franc Zabre«.	Za Jugoslovansko tekamo: Karel C*