237. štsviika. Trst, v ponedeljek dne 19. oktobra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" iicaa enkrat na dan. raz Lin nedelj in Draznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina n;a-a: za vse ieto 24> K. u pol Ifta 12 K. za ćetrt leta 6 K in za en meneč 2 K — Naročnino je plačevati naorej. Na naročoe brez i>t\. -žene naročnine se upravnižtvo ne ozira. Po tobakamah v Tratu se pro«iaja:o posamične številke po 6 stot 3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega aruštva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč J Oglasi §e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale, domaći oaiasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko- vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase surejema uprav-nistvo v ulici tfolln piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJrednlitvo in tiskarna ; ulica Torre Bkinca 12. Javni občni zbor političnega venc> tlačani! Povsod tlačani in zastonj društva „Edinost" odloge Radi tUS"ni! Tisočletno tlačanstvo nam je , . . . . fi. % ..___ I skvanlo veako samobitnost, individualnost, shodit, ki ga sklienjejo |ij»H a»-i . , . * * * t? j samostojnost v mišljenju, gospodarstvu, v ski narodni odvetniki i^aan 'U. društvu> in raed*eboj no solidarnost...« t. m. v Ljubljani v proflM proti zadnjim-dogodkom na kriškem v stvari slovenskega iiradovanja Pravil mi je v nervozni nestrpnosti, da je vsa vnanjost tržaškega mesta uprav beneško laska in tržaški zaliv da je — z in kateresa sko«la se udeleže naši i "j""'0 nek&j 'iržavu!h i,!,r,'im,,l'>'''' Apelih odborniki-odvetuiki, seje odložil]' Tret zaradi ,,r08lave, teearjevega 'T™** I rina _ ominontn-. niihnh Bovornn llltrfl 7.IA- javni obelil zbor na dan novembra t. I. Predsedništvo pol. društva „Edinost". Slovenci, tlačani! (IKpis 8 Kranjskega.} Ko sem prečital poslednje notice o znanih slavnost h v Vidmu in modre vrstice, ki je žajimi pospremila »Eiinost« konec veselja naš.h Itilijančičev na laskih tleh, sem vakliknil: »O, da bi bilo od nekdaj tako ! Slovenec je tlačanil debelo tisjčletje. Črno-rumen do mozga in krvi se večinoma še ne zaveda, da tlačani — državi zastonj!« Veselja v laškem Vidmu je kriv z i s t e m. Povod temu v-kliku pa ni brez zgodovinskega ozadja in sicer iz žalostnih dni žalovanja za blagopokojno cesarico. Prilika je bila naaeela, da je pisec teh vrstic zaupno govoril z nek m tedanjim (sedaj že upokojenim) policijskim uradnikom. Izrekel sem bil svoje začudenje na tem, da oblast v Trstu pušča obsojati in zapirati v večmesečne ječe svoje branitelj e!! A mož se mi e nasmehnil in mi dejal doslovno: »Prav se jim godi, kaj treba Slovencu v Trstu vpiti »živela Avstrija« ! Avstrija naj se brani sama, če se more in boČe, a če ne — !« Opomniti moram, da je omenjeni gospod Nemec po rodu in mišljenju. — In tako, dne, — eminentno najbolj severna luka zje-dinjene Italije. Kaj hočeš? Takoka so hoteli drugi, tako je ! Slovenci so hoteli drugače, a Slovenec obrača — a primorski vladni zistem ima vse obrnjeno v prilog onim, ki hlepe po zjedinjeni Italiji ! In proti zistemu je borba brezvspešna. Z nekoliko parniki avstrijske mornarice je tudi letos vlada ustvarjala v Trstu »javno mnenje« ob cesarjevem rojstnem dnevu. Neki znanec — pomorski častnik, prispeli nedavno iz kitajskih voda — mi je dejal dne 18. avgusta t. I., ko sva stopala po tlaku najzvestejšega (?) mesta: »Zdi se mi, da smo za cesarjev god še vedno v Hongkongu !c Par zastavic na drž. poslopjih in drž. šolah, to je bilo vbs ! Slovenec, črnorumen do mozga in kosti, je m slil doslej in delal za državno misel v Trstu. A kaj je dobival za to cd upraviteljev drŽave ? ! Vsakdanji degodki, ves tužni položaj Slovencev daje tofen odgovor. Kdo bi mogel zameriti, a ko se je bolj in bolj jelo širiti mnenje, da Slovenci naj začno enkrat delati — za-se?! Prijatelj mi je pravil tud:, da so na predvečer cesarjevega godu z neke višave v okolici opazovali razsvetljavo c. k. mornarice — druge razsvetljave itak ni bilo ; b;l je v družbi dveh Slovencev, enega Nemca in ene Italijanke, ki je pa Tojena v okolici. Govo rili so seveda — laski. Torej še vedno tlačani — sužoj1 ! — sužnji ! — Potrdil mi je potem, da je bila prav tako mi je zagodil ta Nemec in poli- ona neznatna oseba neka šivilija, živeča med cijski uradnik po vrhu. okoličani in o slovenskih grosih, a se ni Letos v avgustovi soparici je slučaj po mogla v dvajsetih letih zorne svoje mladosti ti^nil mojega neimenovanega prijatelja na naučiti toliko slovenšSine, kol,kor kdo izmed obal sinje Adrije in zopet v družbo istega Sloveccev v dvajsetih dneh italijanšč ne v sedai upokojenega policijskega uradnika in Trstu. žuiim tudi med tržaške Slovence, tržaške Treba še mnogo, mnogo zavednosti! razmere. V nekoliko dneh se je vrnil moj Ti- pa ne pomagajo domoljubni klici, ne prijatelj, vrnil — z bolnim srcem, bolno imenitne napitnice, ne patrijotična navdu-dušo, zelo slabe volj'. Xa vprašanje, kako senost: med ljudstvo samo z besedo in se godi nssemu rodu ob Adriji, je nemirno vzgledom ! odkimaval z glavo in menil bolestno: »Slo- Ugajal mi je — je trdil prijatelj — med potoma neki slpvenski soc'jalist. Od Postojne Ho Trsta sva skupno opazovala kraški svet. Ta je Slovencu priznal vsaj toliko pravice do življenja, kakor n. pr. privan dranim »regnicolom« iz Kalabrije. Glede jezika se je naslonil na komodno stališče : govorimo tisti jezik, o katerem vemo, da nas bodo umeli v njem ! — Ali velja to tudi za Lahe ? Tudi. Za Nemce ? sem povprašal. Tudi. Kmalu bi se bila umela, ali vlak se je ustavil na juž. kolodvoru v Trstu in vse socijalne iluzije je bilo konec. Vendar sva še & prijateljem potem ugibala, kaj vse dosezajo narodi, ako so samo-zavetni, solidarni, prebujeni ! Ali niso Poljaki razdeljeni na tri države, pa jih je vedno več! In Madjari, kako dvigajo glavo po-koncu ! Ali Madjar dobro ve, da je vse za njim — od ministra do poslednjega čikoša! Ali ne prvačijo Čehi v avstrijski politiki ? ! Ali se glede napredka ne dvigajo, in sicer glasno in ponosno, celo nad Nemce ? Toda vsi ti narodi spoznavajo najprej same sebe! Zahtevajo in dobivajo. Državi pa dajejo le toliko, kolikor jej gre. Slo venec pa j ej je dajal vse in jej daja vse, kar ima. Zato pa naj začne tudi eakrat zahtevati, zahtevati neizprosno v zmislu reka : Do ut des! Dam, če mi daš! Nadin. PODLISTEK. 33 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. II. Nepoznana trpljenja. »Vi u videvate, milostiva gospa, da moramo živeti s svojimi bo!e*tmi, in da nam jedino le vera nudi resnične tolažbe: Ali mi dovolite, da zopet pridem, da Vam bom dajal p slušati glas moža, ki ima s čut e z nad. gami in ki nima, kakor mislim, niČ preveč odurnega na sebi ?« »Da, pridite, gespod. Zahvaljujem Vas, da ste mislili na me.« »Torej na tkorajšao svidenje, milostiva. « Ta ob Vk je takorekoč izčrpil dušo markize ; bolesti in famota so že preveč razdr*-iil-» njene moči. Duhovnik jej je zapu^t 1 v srf*u balzam in lepilni odmev verdkih besed. Tu ii je čutila nekako zadov« Ijooat, kakor.in » e Jti jetnik, če je dobil, spoznavši težo samote in ver g, »useda, ki trka ob st-no in prov-zroča. tako glas, v katerem se ^ražajo skupne misii. Nepričakovano je dobila župnika. Toda padta je zopet v grenka razm:š;jevanja ter si govorila podobno ujetniku, da tovariš v trpljenju ne olajša njenih spon, ne njene bodočnosti. Župnik ni h >tel takoj o prvem obisku splasiti tega povsem sebičnega trpljenja; a nadejal ee je, da jo o prihodnjem obisku s pomočjo svoje spretnosti stori po-slušnejšo nasproti verskim tolažilom. Dva doi zatem je prišel v resnici, in način, kakor ga je vsprejela, j i svedočil, da ga je željno pričakovala. »Nu, gospa markiza«, je rekel starček, »s;e Ii kaj razmišljevali o množici človeških trpljenj ? Ste-li povzdignili oči k nebesom ? jSre-li zazrli tam te neštete svetove, ki olaj-! šujejo naše trpljenje s tem, da manjšajo naš_> važnost in uničujejo našo nečimurnost?« »Ne, dragi gospod«, je odvrnila. »Družabni zakoni mi prehudo teže srce iu mi je trgajo premočno, da bi se mogla povBpeti v nebesa. Toda, zakoni morda niso tako kruti, kakor svetni običaji. Ab, ta svet!« »Pokoriti se nam je jednim kakor drugim, milostiva ; zakon je beseda, a običaji so dejanja človeške družbe.« »Družbi se pokoriti"?« ... je odvrnila markiza z mržnjo. »Ob, dragi gospod, iz nje izvirajo vsa naša zla. Bog ni dal ni jedne zapovedi, ki provzroča bolečine; toda, ko so se ljudje združili, so si tolmačili njegova Politični pregled. T Trstu, 10. oktobra 1303 Deželni zbori. Prva seja deželnega zbora dalmatinskega ja danes. — Iz spljetskega »Jedinstva« posaemljemo, da je bil namesLnik pozval k sebi načelnike klubov na konferenco radi vprašanja o uradnem jeziku. Spljetaki listje doznal tudi, da je vlada priredila načrt zakona o tem in da ta načrt predloži deželnemu zboru. Radovedni smo le, da-li je tudi ta načrt prikrojen po starem receptu avstrijskega polovičarstva. Z namenom namreč, da bi tolažil ene, ne da bi imeli drugi povoda za kr čanje. Kajti — saj veste — nemški in laški krik je med odločilnimi elementi v politiki avstrijskih vlad. Malo tacega krika, pa se mora običajno umikati tudi najelemen-tarneje pravo. Kriza na Ogrskem. Danes je zopet edea tistih dnevov, katerih je bilo žetjliko: ki ima prinesti odločitev. Danes ima g. Lu-kacs sporočiti cesarju, kaj in kako je opravil svojim posredovanjem v liberalni stranki in nje »odseku devetorice«, ki ima izdelati dela napačno. Nam ženskam dela civilizacija veČo krivieo, nego narava. Priroda nam nalaga telesna zla, katerih nam Vi možki ne olajšujete, in civilizacija je razvila nazore, zoper katere grešite neprestano. Priioda zadužuje slabotna bitja, katera vi obsojate k življenju, da jih izročate vednemu trpljenju. Zakon, Eaprava, služeča današnji družbi v podlago, daje jed'no le nam občutiti vso svojo težo; možu svobodo, nam ženskam pa dolžnosti. Možu dolgujemo vse svoje življenje, a mož nam dolguje svoje le redkokedaj. Slednjič voli mož, in me se moramo slepo pokorit1. Oh, dragi gospod, Vam lahko razodevam vse. Zakon torej, kakoršen obstoji dandanes, se mi zdi nekaka zakonita prostitucija. Od tadi izvirajo vse moje boli. A jaz, jedina izmej nesrečnih, tako nesrečno sklenjenih bitij, moram molčati, jaz sama sem provzročiteijica svoje nesreče, jaz sem zahtevala možitve.« Prekinila je, točila grenke solze in molčala. »V tej globoki revi, Bredi tega morja bolečin«, je nadaljevala, »sem bila našla košček peščenih tal, kamor sem postavila nogo, kjer sem lahko trpela. Orkan je raz-drl vse. Sedaj sem sama, brez pomoči; prešibka, da bi kljubovala viharjem.« vojaški program in izvesti to umetnost, da bo program prižigal sveče stališču krone in stališču Košuta. Al*, kakor je bilo že mnogo dni, ki eo »zagotovo« imeli prinesti odločitev, tako ee utegne ?g >d:ti tudi današnjemu dnevu. Neka brzojavka o pogajanju rečenega odseka z g. Lukacsem namiguje vsaj, da ni izključeno, da g. Lukaes ne bo mogel v ponedeljek predlož ti monarhu prograrua liberalne stranke. Možno ja torej, da nas tudi daneš zopet pozovejo, naj čakamo — na jutri. Is srbske skupščine. Ekstremno radikalni poslanec Živkovicje izvajal, uteme-ljevaje svoj predlog za spremembo adresnega načrta, da sd izmišljene vse vesti o predstoječih ho matija h v Srbiji. Vojska je jedinstvena na znotraj in v soglasju s čutstvovanjem naroda. To dejstvo je razveseljivo tembolj, kar čakajo Srbijo morda v kratkem velike dolžnosti radi dogodkov na Balkanu. Kar se je zgodilo dne 11. junija, je bilo neizogibno v osvobrjenje dežele pred največim sovražnikom. Najviša instanca je srbski narod, a ta je odobril oni čin, kakor rešilno dejanje za domovino. < 'e so zločinci oni, ki so izvršili čin, pa so zločinci tudi vsi oni, ki so ga odobrili. A ti so — ves srbski narod in oiobruje ga tudi skupščinn. Častniška afera v Nišu ni izišla iz naroda, ampak cd ljudij, ki radi svojih činov spadajo pred sodišče. Še o odložitvi carjevega potovanja. Vse svetovno novinstvo, a na prvem mestu — to se umeje — italijansko samo, razpravlja še vedno o odložitvi potovanja carjevega v Rtm. Nedeljski »Corriere della Sera« priobčuje na uvodnem mestu članek, naperjen proti italijanskim socijalistom, katere imenuje »epileptične kriSače«. Iz tega članka je razvidno, kako ta dogodek boli italijansko javnost, ne izvzemši onih, ki so provzročili, da je car odpovedal že napovedani obisk italijanski vladarski hiši. »Mi smo osramočeni pred celo Evropo«, piše imenovani list: »—kolika je za nas moralna in materijalna škoda?!« »Corriere« poživlja ves italijanski narod, naj že vendar enkrat stopi na prste onim, ki ob vsaki možni priliki povdarjajo svoje itali-janstvo, a ob enem škodujejo domovini »s svojim brezzmiselnim rogovilenjem« ! Ta list izjavlja odkrito, da so na carja vplivali v prvi vrsti italijanski socijalisti, mej njimi pa prva poslanca Morgari in Ferri — ta zadnji z listom »Avanti«. In »Corriere« ima popolnoma prav. Ako »Će je Bog z nami, nismo nikoli šibki«, je odgovoril duhovnik. »Mari Vam ni Ireba spolnjevati nobenih dolžnostij, če ne morete zadovoljiti več nobene ljubezni ?« »Vedno le dolžnost!« je vskliknila nekako nestrpno. »Toda, kje najdem čutstva, ki nam dado moč, da izpolnujemo dolžnosti ? Dragi gospod, nič iz niČ ali nič za nič, je eden naj pravičnejših zakonov moraličae, kakor fiz čne narave. Zahtevate Ii, da poženo drevesa listje brez sokov, ki mu dajejo rasti ? Tudi duša ima svoje sokove! Pri meni je njihov vir usahnil.« »Noeem Vam govoriti o verskih čutstvih, provzročujočih udanost«, je rekel župnik, »toda, milostiva, ali ni materinstvo .. . ?« »Stojte, gospod!« je vsklikniia markiza. »Nasproti Vam hočem biti odkritosrčna. Ah, proti drugim ne morem biti taka; siljena sem govoriti neresnico. S?et zahteva neprestano hlimbo in nam grozi s sramoto, če se ne pokorimo njegovim zahtevam. Materinstvo, dragi gospod, je dvojno. Nekdaj nisem poznala takih razločkov; danes jih poznam. Mati sem samo na pol; bolje bi bilo, da sem vsa. Helena ni njegova ! Oh, ne zgražajte se! (Pride še.) pomislimo, da nas Slovane imenujejo sovraž niki se danes »barbare« — in med takimi »prijatelji« Slovanov niso Italijani najzadnji — in ako pomiVimo, kako je bil v slovanski Rudiji vs prejet italijanski kralj Viktor Emanuel: je jasno takoj, da barbari nismo mi Slovani, ampak neki drugi narod ! Onim pa, ki sedaj v svoji jezi izbijajo sale i* cara in Rusije, češ, da se je mogočni car Rusov vstrašil laških socijalistov, onim bi lahko povedali, da po vsem kar so posamični italijanski sinovi že izvršili proti kronanim glavam, ni prav nič čudno in tudi ne nečastno, ako si je car dobro premislil, predno je odpotoval v blaženo deželo. Ako italijanska policija ni mogla obvarovati niti svojega lastnega res djbrega in vsmiljenega kralja Humberta pred domačimi razbojniki ; ako je pod italijanskim bodalom padla naša cesar ca E iza beta, ženska torej, ki gotovo ni nikdar stcr la nič žalega italijanskemu narodu ; ako je pod roko Italijana pal tudi najodličnejšt sin Italijanom sokrvnega naroda, predsednik francozke republike, bi ne bilo nič čudnega, ko bi se tudi nad vladarjem Rusije dvignilo bodalce! Da je ruska d plo macija računala s tako možnostjo, je bilo italijanska agitacija utegne zmagati proti njemu s kakim človekom, ki bo — z ozirom na narodnostne odnošaje v Gorici — popolnoma diskvalificiran za goriško mesto. Kar se tiče Pfzina bo bržkone tjakaj imenovan neki človek, ki ne pozna jezikov, pač pa je poznan notoričen sovražnik Slovanov, ki valja vedno ščave po ustih ! Za mesto ravnatelja v Trstu je predest'niran nemški nacijonalec — velik prijatelj Italijanom in temu primerno velik sovražnik Slovanom. Le, kar se tiče ravnatelja centralne blagajne, nam še ni došla do-sedaj nobena vznemirljiva vest, ali tudi tu ni izključeno imenovanje, ki je bomo obSu-tili kakor udarec. Stojimo torej tu pred možnostjo, da se v območju poštnega ravnateljstva z veliko večino slovanskega prebivalstva izvrše kar h kratu štiri važna imenovanja, od katerih vsako Oo pomenjalo krivico za to večino. Kajti največa krivica je, to, ako se uradom na čelo postavljeni ljudje, ki ne morejo di rektno občevati strankami iu slušati njihove želje in pritožbe, ampak se morajo posluževati tolmača — morda kakega sluge — in ki so vrhu tega polni animožnosti proti narodnosti dotičnih strank. Do gospoda dvornega torej povsem naravno in — nje dolžnost. Će svet. Felicettija se obračamo danes z resno pa je dogodek v sramoto komu, ni t3 ruska besedo. Naj preneha enkrat s taktiko, nare- ampak — neka druga. Italijani pa so dobili lekcijo, da se imajo od onega naroda, kate kovane mu od mehkočutnosti, ki bi vedno hotela ustrezati vsem in se ne more odloČiti rega v svoji nevednosti nazivljajo barbarskim, i za odločen odpor proti krivičnim zahtevam, će marsikaj — učiti! • in naj enkrat pokaže moža, ki pravice Slo- Vesti iz Hrvatske. V včerajšnjih s vencev ne priznava le teoretično, ampak ki dunajskih listih čitamo, da je centralni odbor hoče tej pravici priomoči do veljave tudi z hrvatske opozicije odločil, da »čiste« odločnim dejanjem. Mi ga poživljamo v to stranke prava ne vs prejme v tudi s tem dobrohotnim namenom, da se iz- skupno stranko. Ob enem pa da je ogne sicer neizogibnim parlamentarnim ak- konstat ral popolno solidarnost v cijam. lastnih vrstah. Na imenovanja, ki se pripravljajo v Ker s fbotai zagrebški listi Š3 ničesar naši poštni stroki, opozarjamo veljake na ne pišejo o tem, beležimo to le po dolžnosti Goriškem in v Istri, pred vsem pa naše kronistov in prčakujemo avtentičnih pojasnil državne poslanee, naj prevenirajo,da ia Zagreb*. ijim pozneje ne bo treba rekrimi- I talijanska kraljeva dvojica v Pa- nirati in — po toči zvoniti! rizu VČ€raj ob 10. uri predptlu.ine je bila Politika v cerkvi. Iz Rojana smo vojaška revija, katere se je udelež 1 italijan- prejeli : ski kralj na konju, predsednik Loubet in Župnik Jurizza ne odneha, pa ne od- kraljica Jelena v vozu, spremljana od vo- neha. Ko se je nedavno temu predstavila jaških dcsto anstvenikov. Po dovršeni reviji rojanska deputacija š-iofu Naglu, je podvljal je bil v Ei zeju vojaški dežene, na katerega prevzvišeni člene deputacije, naj se spopri- je bilo povabljenih 180 oseb. Rizun kraljeve jaznijo z rojansko duhovščino, da bo mir. Da, dvojice, predsednika in njegove soprrge §o beseda je lepa, mi potrebujemo res že enkrat se ga udeležili spremstva, ministri, vsi gene- miru. — Ali prevzvišeni naj nam oprosti ral, polcovniici in admirali, prisotni v Pa- opazko: za mir morajo delati tudi rizu, in drugi. Med deženejem je kralj Vik- fj u h o v n i k i. I n t i m e n d a v prvi tor Emanuel napil na zdravje predsednikovo, vrsti. na slavo francozke vojske in sreči Fran-e^eke. Kralj je v svoji napicnici slavil patrijo-tizem, hrabrost in disciplino iVanccziih vojakov, in je izrekel željo, da bi od sedaj naprej vojaštvo obeh narodov, ko se je bojevalo nekdaj rama ob rami, služilo jedino v ohranjenje miru. V svojem odgovoru je predsednik Loubet napil slavi hrabre italijanske vojske in sreči Italije, in je povdarjal, da kri, ki so jo francoski vojaki prelili za isto Btvar, ne sme biti izgubljena za msi in zjelinjenje dveh narodov. Predsednik se ie zahvalil kranu za obisk - a* in istotako kraljici Jeleni, ki je s svojo lepoto in dobroto povzdignila sijaj tega obiska. Kraljeva dvojica je odpotovala iz Pariza ob •>. uri -10 minut po pr srčnem slovesu od predsednika in njegove soproge. Kralj je daroval 50.000 frankov za uboge mesta Pariza in .>0.lo» začel ostro kampanjo — klevete in laži proti poštnemu uradniku v Caiigradu gospodu Furlaniju, ki je baje tudi med kompetenti za navedeno mesto v Gorici. Mor. je^ pripozaano izboren uradnik — in tega ne taje niti poštne oblasti same — in je radi svojega poznavanja jezikov kakor navlašČ ustvarjen za gorsko mesto. Ali mož je slovenskega rodu m ročila tudi »Edinost«, je b i sprevod naravnost impozanten v — odgovor gosp. župniku Jurizzi. Po dovršenju blagoslov ljenja pred hišo na dvorišču je zapelo društvo »Zarja«, ker tf ga — blagi gospod župnik vendar ni mogel zabraniti. Zato pa je storil nekaj druzega. Oim so začeli peti so vsi trije duhovniki ostentativno obrnili hrbet pevcem in — krsti zzemskimi ostanki, katere so ravnokar "blagoslovili! Vsi trije duhovniki so ostali v tej poziciji, srpo zrši po občinstvu, dokler niso pevci oipeli. Mi vprašamo : je-li taka demonstracija dostojna duhovniku in še celo ob taki žalostni priliki "?1 Ali g. župnik Jurizza je menil, da se še ni dovolj nade-monstriral. Apostrofiral je stražarja, da-li ima »Zarja« dovoljenje za petje ? ! Je-li on po zvan, da na pogrebih vrši službo — policista ? ! Če mu je že — njemu, ki je izišel iz slovenskega očeta in slovenske matere — slovensko petje tako zcperno, zakaj ne gre kam v Kalabrijo, kjer gotovo ne bo v nevarnosti, da bi moral poslušati slovenske glase. Škof Nagi je menil, naj nastane enkrat mir v Rojanu. Gornji dogodek kaže, da miru nočejo njegovi duhovniki, ki pač do vol trejo italijansko petje, slovenskega pa ne. Prevzvišeni :tako se ne dela za mir v župniji, kije slovenska po ogromni večini! To bo za — ščave! Pišejo nam : V naših avstrijsk h vodah lovi cela vojska ital'janskih podanikov, takozvanih »Čožotov t. Ti tuji podaniki delajo grozno šiodo doma čim ribičem. To ste povdarjali v »Edinosti« že mnogokrat; vrhu tega pa a j ti Oožoti še tako nesramni, da nas nazivljajo — »ečavom« ! Te dni sem bil na obrežju, kjer se vstavljajo barke teh sinov solnčne Italije. Razkladali so ribe, mlovljene v naših vodah. Ko je bilo že vse razloženo,je menil eden Čožotov: »To pa naj ostane, da pridejo »š č a v i« po nje! (po ribe namreč)«. Ni torej dovolj, da nas naši domači odpadniki imenujejo sužnje; ampak zasramujejo nas tako tudi oni, ki bi morali umreti od glada, ako jim ne bi bilo dovoljeno — na škodonašineev, — služiti si kruha v naš li vodah ! So pač vsi enaki ti sinovi 2000 letne kulture !! »Piccolu« in drugim Zadnja številka dunajske »Izrael t*ke Alijanci,e« prinaša iz-crpljiv članek o tem, kar vse se je pisalo o proganjanju Židov v Rusiji. Izvzemši oni do godek pred tremi meseci v enem mestu, radi katerega dogodka so bili krivci kaznovani, ni bilo na vsem, kar se je pisalo, niti l°/(> resn ee. — Posebno se je v zadnji čas mnogo pisalo o napad h in klanjih v Mohi-lovu ; omenjeni dunajski židovski list pa za -trja, da na tem ni prav nič resn'ce ! Sedaj se je ubil ! Mestni »redar« Tenza jih je že skuhal cele koše. Ne treba pa praviti, da so bila njegova junaštva vsikdar naperjena proti našemu revnemu ljudstvu. Dokler je slavni Tenze naperjal svoje postopanje v tej smeri, je bilo me-t aemu magistratu in njega « ti cijelnemu orgauu »li Piccolo« vse prav iu nista črhnila ni ene žal-besede proti slavnemu Tenzetu. Sedaj pa je postala stvar naenkrat drugačna. Sam Bog vedi, kaj ga je bilo tako amo tilo, da je v svojem nastopanju tako grdo zgrešil — adreso. Nekega dne je neki Cjžot prodajal čebulo na prepovedanem prostoru. Pandur Tenze je tega »bratca« opozoril na prestopek, ali bratec ni hotel slušati opomina. Sploh se ti regnicoli že tako čutijo gospodarje tu pri nas, da se nočejo pokoriti nikomur. Tenze pa ga je hotel aretirati. Proti Tenzetu in v obrambo Ćožota so nastopili : lastnik barke, neki Onofri in več drugih Čožotov. Onofri je posegel dejanski po mestnem redarju in ta (redar namreč) je ves dog >dek prijavil c. k. redarstvu. Onofri je bil na to aretira . In minolo soboto je bil Onofri res kaznovan na mesec dnij stn gega zapora ! Sedaj se je oglasil »Piccolo«, ki kl.če po zadoščenju, ki naj je plača — pandur Tenze. Sedaj veBte, vi mestni »redarji« ! Vi smete početi in preganjati slovensko paro, kolikor hočete, ali laških podanikov se ne smete dotikati niti z mazinoem ! Ako ste storili to — ste se ubili, kakor se je ubil »slavni« Tenze! Da ne bi bil storil tega nikdar ! To ga je ubilo. Slovenske domačine naj bi bil Ie dalje proganjal ; ali da fe je dotaknil regni-cola, to je greh, ki se ne odpušča tudi mestnemu redarju. Zborovanje poštnih uradnikov. Dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne se bo vršilo v dvorani društva državnih uradnikov, via S. Francesco, aborovanje postnih uradnikov, kateremu je določen nastopni dnevni red : 1. Razmere glede promikanja poštnih uradnikov. 2. Znižanje službenih let od 40 na 35 let. 3. Razmere glede dopuBtov in počitka ob nedeljah in praznikih. 4. Službena pragmatika. 5. Eventuelnosti. Vinogradnikom in trgovcem z vinom. C. k. finančno ravnateljstvo nam javlja: Mnogi s-> sa vedno krivega menenja, da se v času od trgatve pa do 11. novembra veacega leta vsak pridelek na vinu, ne glede na to, ali je že vrel ali ne, ob uvozu v tržaški užitninski okraj obdačuje kakor vi d ski mošt. Da se preprečijo vsakoletne reklamacije, v tem pogledu, opozarja se udeležence, da te tudi v navedenem času morejo pridelki na vinu le tedaj obdčati kakor viLski mošt, kadar inaajo karakteristične znake mjšta. Za vin-ko pokušnjo pri sv. Ivanu so dalje darovali: Gospa Roža dr. Gregorinova 3 buteljke ref štta, 1 buteljko »orehovca«, eno torto ter finega peciva, g.a Antonija dr. Slavikova 2 butilki »prosekarja«, g. Anton Furlan, trgovve 1 buteljko šampanjca »Carte Bianch« ter 1 buteljko »Moscato Ssgesta«, g.a Dar. B 'gdanovic 5 K., g.a Ema Bartelj 1 buteljko ref ška, 1 malage, 1 maraskina, g.a Karla Nfchtigal 1 buteljko penečega prosekarja, 1 buteljko ref ška, gca Matilde Skuk 1 buteljko penečega, 1 buteljko moškata, g. Jakob Perbavec 2 buteljki refoška, g. Ma'ej Bri-ović, vinotržec 2 buteljki refoška, g. Ivan Košmerlj 1 buteljko Malage, g. Josip Gre-gorič 3 buteljke starega domačega. Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi dne 20. t. m. I. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročila : a) odbornikov, b) klubovih načelnikov, c) preglednikov. 4. Volitev : a) predsednika, b) odbornikov, c) namestnikov, d) preglednikov. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Budjev. pivnica VIII. Alseistrasse 7. Narodne pesmice v tržaški okolici. Odbora pevskih društev »Velesila« iz Ssednja in »Slava« pri bv. M. M. spodnji sta sklenila, da tudi letos naprosita gospod« slovenske skladatelje, da uglasbijo kako slovensko pesmico in dopošljejo svoje dutčno kompozicijo cdboiu enega rečenih dveh društev do dne ir>.novembra. Do sedaj so dobivali sklad telji za dve nagrajeni pesmi po 25 kron. LetoB pa sta sklen la. odbora -- po nasvetu nekaterih skladatelje/ — da ee rečena nagrada nakloni družbi sv. Ciila in Metodija. Družbi pripade tudi čisti dob ček o priliki, ko se nagrajene p< soai razglasijo prvikrat. Skladateljem je na izbero, da ei določijo ali kak nov lekst ali pa tekst kake stare pe?mi. Tglasiti je dve glasno in v taktu koračnice ali valčka. Pšenica, in rž za vojaštvo. C. in k. indendanca 3 voja v Gradcu nam javlja, da vojna uprava hoče kuni ti po trgovskih ob čajih: "><»00 <] pšenice in 20.0*0 0 o za Celovec, 1400 <| za Beljak ; ovsa: 3600 0O q ™ Tr=t, 3500 ?a Gorico, 1000 «| za Puli. P roda i ne ponudbe sprejema do 2G. oktobra t. 1. ure --><» min. dopoludne intendanea 3 kora. Natančneji pogoji se na vpogled v v-akem vojtškem preskibovalnem magacinu, dalje na političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih diužbah v okolišu 3. kora (Štajersko Kor šso, Kranjsko, Istra, Goriško, Gradiščanskih). Javna dražba nedvigneuih pošilja- tev ee bo vršla v sredo dne 21. t. m. ob | 10. uri predpoludne na tukajšnjem kolodvoru južne železnice v mbgazinu II. za oddajanje posilstev v II. nadstropju. Predmeti, ki t-e imajo prodati, sa oddado onemu, ki največ ponudi. Kupnino bo položiti takoj in kupljene stvari bo takoj odvesti. Seznam predmetov, ki »e imajo prodati, je razobešen v veatibulu kolodvora za osebe. Pod izklicno ceno se Btvari ne propado. Radi »Tukaj« tri dni zapora je dobil rezervist Fran Sirk na kontrolnem shodu v Litiji. Nič mu ni pomagalo, da je le pomotoma zaklical »tukaj« namesto hier«. To je res nečuveno — ta strogost nad Slo-venei, za katero ni prav nikakega stvarnega opravičenja. A skeleti na9 mora ta strogost tembolj, ker ravno čitamo v listih, da so ee v Velikem Varadinu skoro vsi madjaiski reservisti zglaaili z madjarskim »jelenc, a častniki da niso kaznovali nikogar in niti pripomnili niso ničesar! Dvojno je vprašanje, ki se nam-u si-ljuje.u ali sauLtra vojaa uprava Madjare za zanesljiveje in lojslneje in torej torej tudi veČega obzira vredne, nego pa so Slovenci ; ali pa je odločilna okolnost, da znajo Madjari malce drugače groziti nego pa Slovenci?! Prazno govoričenje. Danes zjutraj na vse zgodaj se je bila raznesla po našem mestu vest, da bo italijanskega kralja v Parizu ali kje na potu ubili. Vsled te govorice so prihajali ljudje tudi v naše uredništvo povpraševat, je li kaj in koliko resnice je na tem. Mi smo jim mogli dati le ta odgovor, da nič ne vemo. Najverjetneje pa se nam je zdelo, da je to le šala, ki si jo je izmislil kakov p irednež, da bi malce vznemirili njih, ki so z vsem svojem srcem spremljali kraljevo italijansko dvojica na vseh njiju poteh. Ali pa bo ti poslednji v veliki svoji skrbi videli — strahove. Mi smo uverjeni, da že danes donese brzojav našim »neodresenim« tolažilno vest, da sta kraj in kraljica srečno, zdrava in vesela, prestopila fraze sko-itaiijansko mejo. Tatovi so ulomili predminolo noč v to-bakarno Matilde Ravnik v ulici Miramare. Odnesli so nekaj tobaka, kolkov in — 80 stotink v gotovini. No, enega teh junakov so redarji zasledili že včeraj zjutraj na vse zgodaj. Pa je tudi eden t s:ih ! Zove se Ce-sare Migaein in je se le v avgustu zapustil ječo, fcjer je odsedel večo kazen radi tatvine. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 12.2, ob 2. uri popoludne 30.1 C. — Tlafeomor ob 7. uri zjutraj 764.4 — Danes plima ob 7.51 predp. in ob 7.39 pop.; oseka ob 1.33 predpoiudne in ob 1.30 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Otvoritev Gospodarskega doma« Kmetijskega društva v Cerknem se bo VIš U dne 25. oktobra 1903. po nastopnem vsporedu : 1. Na predvečer v*prejem gostov in sestanek v prost jnh »Narodne čitalnice«. 2. Naslednji dan 25. oktobra bo po sv. maši, ki bo ob 10. ur:, blagoslovljenje in otvoritev »G s»x> lars&ega domač s slavnostnim govorom. 3. P o otvoritvi ogledovanje prostorov, mlekarn šk.h naprav in poskušanje parnih strojev. 4. Oo 1. popoludne banket v gostilni A. Kobal. i Kdor si želi udeležiti banketa, naj to nazuani do 22, t. m. odboru »narodne čitalnice«. 1.) Oo 3. uri popoludne pr.čne se vestl.ca, katero priredi »Narodna Čitalnica« z nastopnim vsporedom : 1. Govor. '2, Laharnar : »Pri zibeli«, mašan zbor. 3. j D, Jenko: »Na tujih tleh«, dvospev, »Novi j akordi« ). I) 4. Aljaž: »Triglav«, možki zTor. 5. J. Vole : »Mor.lec«, deklamacija. 6. F. Gerbič: »Gondolirjeva pe=em«, četvero-glasni ženski zbor. (»Novi akordi« 1. I.) 7. »Slovenske narodne i»eemi«, harmonizoval in za konc-rt priredil M. Hubad. a) »Sem slovenska d*k ica«, mešan zbor. b) »S ;rjanček«, mešan zbor. c) »Pri trka n pbs«, mešan zbor. Dr. Vosjijak : »Svoji k svojim«, veseloigra v enem dejanju. 9. Šaljivo srečkanje. 10. Svobodna zaltava. Med posameznimi točkami in na svobodni zabavi bo udarjal tambjraški zbor. Vstopnina za člene »Narodne čitalnice« 20 stot., za nečlene 40 st t. Sedeži 6<> stot. X Iz Kicmanj nam pišejo: N&šegi prejšnjega učitelja so odstranili proti njegovi in prot; naši volj'. Odstranili so ga, ker se je hotelo vzbu ati domnevanje, kakor da so le »egitatorji« krivi na dogodkih v Ric-manj li. Oai čin telji ki bo odstranili našega prejšnjega učitelja, bi morali vendar poznati vzroke, iz katerin bo se razvili riemaniski dogodki in dosledno bi morali vedeti, tudi, da razvoj stvari §e ne spremeni, tudi Če odstranijo tega ali on-ga posam čaika. Ali odstranili <*> vendar našega prejšnjega učitelja. Sedaj pa ne vemo, ali so ttorli to res le v nevednosti, ali pa iz kljubovalnost", za kazen, ko so n-m poslali učitelja, ki naj nas opominja, da je v našem šolskem poslopju na>top!l nov zist»m, ki izraža celo v tem, da naši otroci ne dobivajo več zvezkov v slovenskem ampak v oeraško-laškem jeziku! Kaj se hoče doseči s tem ? Da bi se dotični činitelji nadejali, da bo to kaj up'i-valo na razpoloženje v Ricmanjih, tega si vendar te moremo tiko lahko mialiti, ker za tako — najivae jih vendar ne smatramo. Ali na§ hočejo s tem le nekoliko drezati, ozlo volj ati ? Ne taijmo: ni nam prav, da se v slovensko narodnih Kicmanjih dajejo Gtročičem duševnega ne spravi, zagotovilo med nami v roke neslovenski zvezki ali iz ravnotežja nas to ne spravlja in Gosp. učitelj pa naj vsprejme naše o — nepriljubljenosti, ki jo vživa v obili meri ! vzel seboj iz Budimpešte, premajhen in da ga ne more zapeti. Smeje sa je opazil svojemu slugi: »Meni se dozdeva, da telovnik obstruira!« Sluga je pogledal telovnik in je videl, da je v naglici vzel seboj telovnik Perczelo-vega sina. Ker je bila sila, ni ostalo druzega nego kupiti na Dunaju — luegerjanski telovnik. Kriza na zagrebški univerzi. Letos na dan 11*. t. m., kakor na obletnice otvorenja vseučilišča, ne bo svečanostne inštalacije novega rektorja, ker od višje oblasti še ni dana čiliščno poslopje, povodom zadnjih nemirov, ko so bili aretirali tam ebrane dijake. — Pa tudi minol >letni rektor Klaić je dal ostavko kakor profesor. Će tudi odpoved ne bo vspre-jeta takoj, vendar rečeni pr fesor ne bo predaval v tem semestru, a potem kratkem dopustu, v pokoj. Vesti iz Kranjske. * Delniška stavbinska družba .Union' v Ljubljani je ravnokar — kakor čitamo v »Slovencu« — v izložbenem oknu c. in kr. dvornega zaiagatelja g. Mathiana razstavila načrte za novi hotel »Union«, ki jih je osnoval in izvedel arhitekt Josip pl. Vančas v Sarajevu. Poslopje je veličastna tr nadstropna ogelna Btavba. — V hotelu je nad 100 elegantnih različnih sob za tujce z osrednjo kurjavo in električno razsvetljavo v vseh prostorih. Za zvezo z posameznimi nadstropji skrbe ločeni vzdigi za osebe, prtljago in jedi; v vsakem nadstropju so sobe s kopeljo. Skozi vhod prihajaš na desni skozi vestibul v malo dvorano, od todi po zložnih tridelnih stopnicah na galerijo, v fover in stranske prostore. Troje vhodov voli v veliko dvorano, dolgo 35 metrov, visoko 12 metrov in š roko 15 metrov, kjer sta na obeh straneh zaprta, široka hodnika za bivanje med predstavami ali med odmori. Oder obsega nad 100 m- in je preračunjen za 250 —300 oseb. V zvezi z odrom so v enonadstropnem traktu stranski prostori, kakor dvorane za skušnje, sabe za umetnike itd. Poi dvorano ni kleti, zato je docela varna glede obtežavanja, ter zgrajena iz železa, kamenja, opeke in cementa. Okrog dvorane se vije galerija na železnih oporah po vsej dolžini na obeh straneh ; del nasproti odru je urejen amfiteatralno. Kuhinja je nameščena tako centralno, da je s sobo za osobje v zvezi tako z veliko kakor z malo dvorano, z galerijo in reitavracijskimi prostori. Pod zemljo so obfežne kleti, ločene ta zalege piva in vina, naprave za parno nje, osrednjo kurjavo, pod shrambe in prostori za napravljanje jedi ; | :n kratke razgovore vzajemni promet se vrši po vzdigib. Na levi od vhoda v hotel so pisarna, čitalnica, ča- Cena knjigi je K 1.10; knjigotržcem kalnica za hotel in tudi ena prodajalnica. voljen običajni popust. Dobiva se pri g. Kavarna je ob oglu obeh ulic in je urejena Dragom-ru Malovidu, Trg Nikole Tommasea kar najziožneje, kar se tiče sob za čitanje, šfcv. 1 Trst. in igranje. V Frančiškanski ulici so pri tleh najemni prostori ; v nadštropj;h je devet praktično razdeljenih stanovanj, ki ee pa lahko, ako bi bilo treba, z majhn mi stroški, takoj prirede tudi za hotelske sobe. Take stavbe, ustrezajoče modernim zahtevam, je bilo že davno treba toliko potujočemu občinstvu kolikor Ljubljani, ki se je tako moderno povzdignila v poslednjih letih. Za različne predstave moder-nfga me*ta, kakor za koncerte, variete, zborovanja itd., kjer treba računati na veliko občinstva, je neizogibno trebi dvorane, ki ima prostora za 1500 ljudi in poleg tega vse stranske prostore. Vsa dvorana je v eni ravnini ; nikjer ne motijo nadležne stopnice. — Poleg tega skrbi osrednja kurjava za enako merno t plino po vsfh delih. Vrt, ki se razprostira proti severu, je kakor nalašč za vroče poletne dni. — Seveda ni mogoče razpravljati o vseh podrobnostih te obsežne stavbe. Načelniku delniške družbe gospodu dr. V. Gregoriču, ki je sprožil idejo in gospodu ar-h.tektu Josip pl. Vančisu, ki je tako izborno izvršil načrte, je le častitati. sednik Ogrske zbornice, Dezider pl. Perzel dane3 predpoiudne več novoimenovanih tajne podpira domaČe industrije. Ko je bil po- njh svetovalcev. Posredovala sta minister za klican te dni pred cesarja, da si je na luegeri- vnanje Btvari grof Golucho\vjki in najviši janBkem Dunaju (neposredno pred avdijenco) komornik grof Abensperg in Traun. kupil — telovnik. In to da se je zgodilo Dogodki na Španjskem. tako-le: Ko se je g. Perczel jel oblačiti za BARCELONA 19. (B.) Na stopnicah avdijenco pred cesarjem, opazil je v neprijetno stanovanja policijskega načelnika je eksplodi-presenečenje, da mu je telovnik, ki ga je raja bomba, ki je provzročila veliko škodo. Od ljudij ni ponesrečil nikdo. Listnica uredništva. O n i m, k a t e r i h se t i č e. Ni glavno to, kdo ima kaj zaslug, ali kdo jih ima največ na kakem narodnem podjetju, ampak glavnoj e, da se narodno delo razvija. Je tudi, n. pr., posamičnih oseb, ki so si pridobile zaslug za to, da se gradi naš »Narodni dom« v mestu. In ta bo — mi vsaj bi menili tako — tudi nekolikega pomena za razvoj tržaškega Slovenstva. Ali mi jih zadovoljšČina zaradi napada redarstva na vse- n8 omenjamo teh mož — izvzemši le slučaje, ko je to res neizogibno. Ne omenjamo jih prvič zato, ker se dosledno držimo načela, da moramo vsi služiti le stvari; in v drugo jih ne omenjamo zato, ker vemo, da bi do-tičnikom to tudi ne bilo ljubo. Najlepše stopi, po plačilo vsakemu delavcu za napredek narodu je. ako vidi, da res napredujemo, in pa sladka zavest, da tudi on pomaga po svoji moči k Književnost in umetnost A.Tresić Pavičić — »Vodjama*. Znani pesnik in publicist opisuje tu v pesniški obliki sedanje žalostno stanje hrvatskega naroda. Sam naslov knjige nam pripoveduje, komu je knjiga nsmen;ena v prvi vrBt.*. »Navodila v angleškem jezikuje naslov knjižici, spisani na br/atikem jeziku in namenjeni onim n jakom, ki potujejo v Ameriko. Pisatelj je sprevidel, s kak mi potežko čami sc imajo baviti naai izseljenci brez znanja pra_ angleškega jezika, zato je pp sal temu napredku. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.— 7. ure. DRAŽBE: v sredo, 21. oktobra ob 9. uri predp. Pohištvo, glasovir, svetovna 7g >d< vina. V soboto 24. oktobra ob g. uri predp. Pohištvo, Brockhaus Conversations Le-pnpravno x:kon, owatniki zapestuice za možke, lekar'je, kuhinjo, pa so ' knjiž co, v katero je vpiel vse potrebne besede železna kasa, žecski moderci fustanj, pujuetj Knjigi je pridejal tudi : 'zakon o dtseljencih v Z Iružsnih državah. je do- G-ledišča. Vesti iz Štajerske. = Program novega okrajnega sodnika. V Velibovcu dobe okrajnega sodnika, ki je, kakor smo že sporočili, po zaslugi g. Kcerl>erjeve — objektivnosti, preskoč.'l celo visto prednikov. Mcž je na svoji »volete< razvil ta-le program za svoje bodoče delo- nekoliko izgub, katere so popravili s prido vanjem na Koroškem : Tudi v Velikovcu bitvami drugod. Socijalisti bo podlegli v večih hoče pristopiti nemškemu pevskemu društvu ; če bi tamošnje pevsko društvo kedaj prišlo v Nocnjšnje pr^dstMve : Politeauia Kossetti. Odmor. — Jutri »Aida« v peto. Feniee. Odmor. — Jutri »Bjhene«. Filodrammatico. Nocoj ob 8. uri bo predstavljala dramatična družba Pieri-Severi »1 giorni piu iitti«, Traversijeva komedija v 3 dejanjih. Brzojavna poročila. Nesreča na železnici. FRANKOBROD 40 nvč. za na dom.......»36 » istrski teran 1. vr3te ...» 36 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......» 2S » dalmatinsko I. vrate . » 36 » za na dom.......» -'»- * nad 10 litrov......»28 » Pripor iča se krČmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno tapla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastili hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrov&n oenlk brezplačno In franko- Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drasru vzajemn a zavarovalnica našo države z vseskozi slcvansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih ceaah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Sourednik se vsprejme pri našem listu, ki bi bil pripravljen vršiti eventuvelno nočno službo. Reflektira se samo na prosilce, ki so kolikor toliko zmožni za samostojno delo. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista, katera daje potrebna pojasnila o službi in plači. Ponudbe se vspre-jemajo do 25. oktobra. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih e?aah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za za večkratno insercijo pa se cera primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. O O OB OO Prodaj aluica, obuval Julij a Romanelli ° ____CORSO S. Velikanski dohod za jesenski čas. ""^Mi Zaloga, galoš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gid 3-20, rumena, črui ali rumena, angleška po gld. 3.30 » po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijalitet a obuval za deeke. Naročbe p« meri. = CENE NIZKE. = i oo "O" o OO V Trstu. Zalo*« likerjev v sodčih In budilkah Perhauc Jakob # w Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. h a varne. Anfnn S A 1*11 priporoča svojo kavarto ni!lU" WUI .1 »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in mnogi aruiri i-asaiki. Išče __ za 1. novembra služkinja ki zn a vO tudi kuhati, k samo* talnem n gospodinjstvu Uveli gospodov. Već »e poizve v uredništvu _ Edinost i". 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobam in eno kuhinjo se takoj oddk v ulici Jndustria iu ul. Guar«iia v ti*ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, L nadftr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 3, vofral ul. Torre biauca Prodaj« ►rebrne ure <>d 3 gld. naprej, zlate ur«j ml 8 ghi. naprej. lzkx>r st^n skib ur, regolat »ijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. XXXxxx>xxxx*x»xxxxxxxxxxxxxxxxxx ~ -U9UJ od a>faiqo bz oiTeje — ooAB|ep bz T3ZT3qiuoq po JC J '—'Z op Q9'Z *PI6 P° ^u)jn5 Efiauoouj po QB|q eu|zouui e>ji|a/\ )C ^ uapoT "P^ '»fusjns afusjAod 'spojio hi asjzoui bz 3^3iqo Joqzt ijjsuB^ipA ^ XSXX - 't 'IS Zisoj QUQp votja - XSHX O S H a A INA (TIV X X X u x ____ J |-iujH>|a[qo i uj | ueriAo^oSzi z buiao™j"haon ) 5 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma št v. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstn ega olja, najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Svoji k svojim O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ?' — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist GIORDANI ki ordinira na Ccrso fitv. 23, H. nadstropje, naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča ni kakih bolečin- (ena od ene krone ZALOGA USNJA Dve hiši na prodaj z nekoliko rcm j v l>liz ni mesta več pove upravnidtvo »EDINOSTI«. Dalmatinska gostilna „$e Giacomo" v ulici Valdirivo štv. 14. pripor« -t tv(M) d bro/naoo gostilno, preskrbljeno vedri«* x UMjtHiljš. mi dalmatinskimi vrni ter :rboro<> »Joro»e«» kuli njo. T« pa : Črno dalmatinsko. . . po 32 nvč. Opolo......„ 36 „ .Na zahtevo • o j. osJje od ."» jit'ov na dwin ; za veAje mn> >/. ne |k> dogovoru. Svr jim e«n enim rojakom in biattm Slovencem ie t< pl<» prii o'o^a Jakov M&rasović, l^-tnik. — TRST — Piazza Nuova št. 1. Jfr — TRST — — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — Velika zalotra vsakovrstnega usnja najboljših tu- iu inozemskih tovarn. ¥ Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- iu inozemskih tovarn Borzni trg1 št. 2. XI. nadstropje (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanj«\ menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene za operacijo ni nič, ako se pomisli na veli ke dobrote,, koje se takoj zadobfe. Išče se , zn večjo lastno trgovino v Gorici spre t-! nega, v lesni trgovini izvežbanega knjigovodja in korešpondenta ki je vešč slovenskega, italjanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prosilci srednjih let t. j. od 30 do do 40 leta imajo prednost. Ponudbe poti »Lesna trgovina« na upravo lista »Edinost« v Trstu. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 iu 3S cm, šestvogalne plošče od 20 in 2o cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne l;oji iiikuke konkurence bo t.ni gleue cemjali kakovosti blaga. Danes, dne 15. oktobra odprl sem gostilno j„.-.^•■ir-,^ gg ..^oaaagiM jV'ekaj tabel za tobakarne JhiClTV-ia pravo stolistno mazilo iz pleha in z napisi, ie na prodai v f J J " OO iz pleha in z napisi, je na prodaj v tobakarni na Corsu št. 47. Prodajaiiica mn\M potrebščin v ulici Farneto št. 2. ima v nalogi vse predmete za in-'arne, urade, ier »prače za otrok*-Kupci bodo zadovoljni s postrežbo. Z-« »hi(.|c s>«s pri[»urocu uuva a-auica rojena Ljo djanr-ai ka Lado vika Weitenfelder. — je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neob-hod nO potrebno. Po pošti franko 2 lončka A' J.50. Lekarna ,.Pri angelju varhu' A. THIERRY-ja v Pregadi pri Rogatecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Pri)M>ri>ea -«' jemati to mazilo redno za vsak -lučaj na potovanja. Alla bella Dalmazia v ullei 3Iajolica štev. 1. Točil boni izvrstna dalmatinska vina iz ()mišlja Črno po o2 nvč. ; o p o i o po oi> nvč.; za družine po nvč. Kuhinja je vedno na razpolago z. vsakovrstnimi jedili. Za točen obisk priporoča se učlani Josip Kuračič. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonriina 3. Zalogi pohištva, pop dn.h sob. Dunaj—Trst. Ze'ezno pohištvu, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboril iu tapttuija. — Ure, ši-valui Htroji za dom in obrt po najugodnejših cenbh. I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI wmr 99 Polnovpl&čani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja t M vrste rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev, 2. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale — kupone. =— .........= Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcija. Emkompt in inkasso menic, f^ Bor—naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. — Promet a čeki in nakaznicami.