Poštnina platana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
BPŽšVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI
umil	■	■■	**■>
Cena posamemi Številki Din 1*58.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za Vfe leta 80 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
■	'	'	-	-	*	I	IKjIII	OU	lili	111) .	II	''	I.tin	[>>	liimui	«	_	......	.......
V*AJJ. A>U *A-/X UU . iv.j t	vj,
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 30. junija 1931.
.	.-.ti*	i.-	I	L*l	iU>W	---
Telefon št. 2552.
štev. 73.
Hgvcaena. Žlvslvija.
Pogajanja z Avstrijsko republiko stopajo v odločilni stadij. Na naši strani prevladuje interes, da bi se za izvoz agrarnih produktov in živinorejskih proizvodov dosegli čim ugodnejši pogoji, le zahteve pa zadevajo na avstrijski strani na velike težave, ker je Avstrija tekom preteklih desetih let svoje poljedelstvo in živinorejo tako intenzivirala, da je postala sama izvoznik in dosega v izvozu pri mnogih pridelkih že zelo znatne vsote. Kot primer navajamo, da je lansko 'leto znašala vrednost jzvoza goveje živine iz Avstrije lastnega pridelka 21 milijonov šilingov ali 168 milijonov dinarjev, medtem ko je izvoz volov iz Jugoslavije kot eminentno živinorejske države znašal vsega skupaj 188 milijonov dinarjev.
V	tem položaju postajajo pogajanja težka, ker Avstrija ne namerava smeri svoje gospodarske politike menjati, marveč jo vedno izdatneje pospešuje in ščiti. Ona je v svrho izboljšanja cen živinorejskih produktov in zboljšanja kupne moči kmeta vpeljala sistem kontingentiranja uvoza in dvojnih carin, ter tako uspešno pritiska pri pogajanjih na imteresirane države, med katere spadamo tudi mi, doma pa omogoča kmetu, da vnovču-je po znatno višjih cenah svoje proizvode kakor jih doseže naš živinorejec. Pomislimo samo, kaj pomeni za široke mase, če je živinorejec pri nas pred letom prodajal kilogram žive teže po dvojni ih po trojni ceni od one, ki jo danes doseže. Te razlike gredo v težke milijone in potem se ni čuditi, če se kmet v velikem polkrogu izogiblje trgovine in če se mora za najskromnejše svoje potrebščine zadolževati. Tu leži problem, ki postaja za trgovca, industrijalca in obrtnika enako pereč kot za kmeta — treba ga 'bo rešiti, — čim preje tem bolje.
Rekli smo, da so izgledi za izvoz naših agrarnih produktov sploh, posebno pa v Avstrijo vedno slabejši in to je dejstvo, v katerega žal v naši državi mnogi nočejo še prav verjeti. Ne verjamejo, ker ne poznajo številk agrarne Avstrije in ker Avstrijo še vedno smatrajo samo za enostransko izrazito industrijsko državo, kateri je treba dati vse koncesije za njene industrijske produkte. Zato je potrebno, da si sedaj, ko pada odločitev glede trgovinskih pogajanj, vstvarimo jasno sliko, da se razblinijo prazne iluzije, da pa tudi moremo izračunati, kaj je v dani situaciji potrebno, da storimo, da ohranimo našo trgovinsko bilanco s sosedno republiko v ravnotežju. Imamo sami industrijo, ;ki dela le po tri do štiri dni v tednu, ki stoji močno pod pritiskom inozemske, predvsem avstrijske konkurence in ki je potrebna v teh težkih časih zaščite. Ne zato, da bi se dvigale cene proizvodom, marveč zato, da more vzdržati, da ne omejuje proizvodnje, da ne odpušča delavstva, da mu daje kruha.
Kot neposredni sosedi republike, ki stojimo z njo v živahnih stikih, smo v izredni meri zainteresirani na čim boljših odnošaiih obeh gospodarstev. Toda namesto napredka vidimo nazadovanje in pešanje, vidimo na avstrijski strani obupno borbo proti naši industriji in pojemanje našega izvoza radi rastoče zaščite domače produkcije.
Mariborsko oblast zanima prti pogajanjih predvsem vprašanje uvoza vina in hmelja. Za oba predmeta je Av-
strija znatno tržišče. Vsaj je znašal uvoz vina v sodih:
L.	132(J	14'1	miiiij.	šilingov	ali	319.000	lil
L.	1927	21'6	>	»	>	397.00,0	M
L.	19281	25-1	»	>	»	470.0(10	hi
L.	1929	21-7	»	»	»	406.000	hi
L.	1930	18-6	o	3	>	367.000	hi
Toda od navedenih količjn je pokrila Jugoslavija leta 1926 samo 6.400 hi ali 2 % in leta 1980 pa 31.600 hi ali ca 9 %. Na prvih mestih sta kot uvoznice Ogrska in Italija, ki skupno pokrijeta nad 2/3 uvoza, nadalje Španija in nekatera leta tudi Grčija. Za vse importne države velja ista carina, isti prometni davek in iste trošarine. Cela konvenijenca v importu je odvisna torej le od cen. Kdor svoj enakovreden proizvod lahko ceneje nudi, ta uspeva. Mnogo je odvisno seveda tudi od trgovskih zvez in komercialne organizacije — in teh našim eksporterjem pač ne primanjkuje.
Kljub še vedno neznatni vlogi, ki jo igramo v našem izvozu vina v Avstrijo, je razveseljivo dejstvo, da smo vendar od leta 1926 do 1930 svojo izvozno kvoto v Avstrijo popetorili, kar pomeni, da smo svojo konkurenčnost pojačali. Povprečna cena v sodih im-pprtiranih vin $e je kretala leta 1926 okrog 44-2 šilinga in leta 1929 pa na 53 4 šilinga ter je lani padla ha 50 9 šilinga ali povprečno 4 dinarje na liter, kar ne krije niti naših produkcijskih stroškov. Sevedp. ta povprečnina za cene kvalitetnih vin ne velja.
Uvoz pokriva sedaj že komaj eno
1924
1928
1926
1927
1928
1929
948.000
766.000
905.000
813.000
818.000
tretjino vsega obdavčenega konzuma in kvota domače produkcije se bo v bodoče predvidoma še povečala. V zadnjih letih daje sledečo sliko:
Leu Obdavčenih hi Domača	Povprečni
ipixxlu.kc.ija hekt. donos
305.000	8-5	M
860.000	26-5	hi
461.0<Gp	13-6	hi
226.000	7-0	hi
775.000	20-6	hi
603.000	18-5	hil
V	dobi petih let je foref avstrijskemu vinogradništvu uspelo, da vnovči dvojno množino lastnega pridelka m v rekordnem letu 1925 pa je donos celo presegel količino obdavčenega konzuma za visoko kvoto 95.000 hi.
Uvoz hmelja v Avstrijo je znašal v celoti:
1. 1926 mil. šilingov 21-7 met. stotov 13.500 1. 1927	»	14-7	*	13.300.
1. 1928	»	11-3	»	14.000
i 192^	7-2	»	15-300,
1. 1930	»	3-7	»	13.900
Od importirajnih količin odpade na jugoslovanski hmelj razmeroma majhen delež. Lani na primer smo mi uvozili v Avstrijo vsega 5.570. q v vrednosti 4 4 milijona dinarjev, dočim predstavlja celokupen avstrijski kon-zum nad polovico našega slovenskega hmeljskega pridelka. Ker Avstrija nima lastnih hmeljskih kultur v večjem obsegu, je uvozna carina 20 zlatih kron popolnoma fiskalnega značaja. Avstrijska pivovarska industrija izkazuje povprečno letno produk-cro 5 milijonov hi piva in je kot taka važen konzument našega hmelja.
(Nadaljevanje sledi:])
Zvišanje obrestne mere Narodne banke.
Narodna banka jo z veljavo oil poued ljka daljo zvišala eskomptno obrestno moro na (J*5, lombardno pa na 8 odstotkov.
Na seji upravnega odbora Narodne banke z dne 27. t. m. je bilo v soglasju z izvenbeograjskimi člani upravnega odbora sklenjeno povišanje eskomptne obrestne mere od 5-5 na 6'5 odstotkov in lombardne obrestne mere od 7 na 8 odstotkov. Zvišanje velja od 29. junija 1931.
Naša Narodna banka je dolgo vrsto let držala svoj diskont nespremenjeno pri višini 6 odstotkov. V zvezi z likvidnostjo na svetovnem denarnem trgu, ki je vplivala tudi na naš denarni trg, je Narodna banka v maju t. 1. diskont znižala od 6 na 5‘5 odstotka. Sedaj ga je pa povišala na 65 odstotka in bo torej eskomptna obrestna mera sedaj za pol odstotka višja, .kakor je bila vsa leta do maja t. 1. Ta ukrep je na eni strani
v zvezi s preureditvijo poslovanja Narodne banke po zakonu o stabilizaciji dinarja in po novih statutih. Na drugi strani pa je to povišanje diskonta tudi v zvezi s finančno krizo, ki je zavladala po vsej srednji Evropi in je v Nemčiji in Avstriji izzvala že 2% povišek diskonta, v Madžarski pa 1 '5 %.
PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE Z RUMUNIJO.
Poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Bukarešti poroča, da je bila z rumun-skini -zunanjim ministrstvom izvršena izmenjava ratifikacijskih listin, na podlagi katerih se trgovinska pogodba med Ruimunijo in Jugoslavijo, ki preneha 1. julija t. il., podaljša za nadaljnjih 6 mesecev, to je do 1. januarja 1. 1932.
Odpis zemljarine ob elementarni škodi.
Vsako leto, osobito v tem letnem času, zadenejo našega kmetovalca različne elementarne nesreče, zlasti po toči. Zaradi škode, prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah, se sme delno odpisati osnovni davek od zemljišč.
Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) neglede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino z ognjem, požarom, vodo, točo, poljskimi miši, rastlinsko ušjo ali kobilicami; b) če je prizadel Škodo drug izreden in ne-odvraten dogodek brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini.
Osnovni davek na zemljišče se ne od-
piše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že požeti. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli le, če je nastopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (oddeljeni od tal) toda so bili š’e na polju.
Če se kako zemljišče v leta po gospodarskem običaju dvakrat obdela, še oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine.
Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd) s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno pridelka, z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena.
Odpis davka se 'ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča, in sicer:	1. če je poškodovana več kakor
četrtina, a manj kakor polovica letine, se odpiše 25 % letnega osnovnega davka. 2. če je poškod6varia polovica, a Konec na 2. strani.
Ureditev naših trgovinskih odnošajev z inozemstvom.
III. Italija.
Sedanja trgovinska pogodba z Italijo se je sklepala v poletju 1924 in! sicer nar podlagi osnutka jugoslovanske carinsltef tarife, ki je bil komaj' leto dni pozneje' uveljavljen. Tarifni del te pogodbe, ki je bila podpisana v Beogradu dne 14. julija 1924, je stopil avtonomno v velja-vo obenem z noVo jugoslovansko carinsko tarifO 20. junija 1925. Pogodba sama pa je bila šefle štiri leta pozneje dne 14. novembra 1928 -ratificirana. Trajanje pogodbe je bilo določeno prvotno na tri leta. Zato bo njena veljavnost formalno potekla sredi novembra tekočega leta. Toda ker je predviden enoletni odpovedni rok in odpoved z nobene strani' ni bila podana, bo ostala pogodba molče še naprej v veljavi.
Potemtakem je tarifni del pogodbe z ftalijo faktično že sedrtto leto v veljavi. To je bilo mogoče le^ ker vlada v obeh državah režim svobodne zunanje trgovine in popolna ustaljenost v carinski politiki. Kraljevina Italija stoji v naši zunanji trgovini na prvem mestu z 28-31 % ter absorbira od našega izvoza sdma toliko, kolikor smo izvozili v preteklem letu v Avstrijo in v Nemčijo skupno. Seveda blago, ki se izvaža iz Jugoslavije in se po naši statistiki navaja kot uvoz v Italijo, daleč ni v celoti namenjeno konzumu v Italiji, marveč se v znatnem obsegu v italijanskih prometnih središčih in lukah reekspedira in prodaja naprej v države zapadne Evropo in v obalne dežele Sredozemskega morja. Računa se, da znaša odstotek reekspediranega blaga preko ene tretjine izkazanega izvoza, Če se to količino od računa, postane trgo vinska bilanca z Italijo znatno manje pasivna, kakor izgileda po naši statistiki sedaj. Pripomniti pa moramo, da bilanca italijanske zunanje trgovine izkazuje splošno in stabio znaten deficit. Tako je n. pr. leta 1928 znašala vrednost celokupnega italijanskega uvoza 22.042 milijonov lir, dočim je vrednost italijanskega izvoza dosegla le 14.529 milijonov lir, tako da je znašal primanjkljaj 7.513 milijonov lir. Toda ta primanjkljaj je le navidezen in ga krijejo zaslužek italijanskega brodovja v tovornem prometu, v inozemstvu, posebno na naših obalah, nadalje zaslužek italijanskih družb v inozemstvu (zavarovalna podjetja, industrijske družbe, itd.) in končno zaslužek in pošiljatve italijanskih izseljeni-kov ter dohodek od tujskega prometa v Italiji.
Naša država je participirala v omenjenem letu na italijanski uvozni trgovini z 2-4 % in na izvozni z 2-1 %. Torej z dosti neznatnim odstotkom. Glavno vlogo za italijansko zunanjo trgovino •igrajo ameriške Združene države, Nemčija, Francija, Anglija in Argentina, ki skupno absorbirajo preko polovice italijanskega eksporta in importa.
Splošna struktura italijanskega uvoza je zelo ustaljena, posebno glede predmetov za prehrano, ki naš izvoz v Italijo najbolj interesirajo. Interesantno je, da predstavlja uvoz mesa in živine po statistiki za 1928. leto 1 % celokupnega uvoza, uvoz pšenice 134 %, rib 1-8 %, lesa 2'7 %, Celuloze 1 %. Te številke so od leta do leta prav malo izpreminjajo. Carinska politika Kraljevine Italije je
—	kakor rečeno — zelo stalna in je
večji del tarifnih postavk vezan v trgovskih pogodbah. Za naš izvoz je važr no, da smo v toku zadnjih let dobili za železniški promet tudi direktne- tarife, katerih druga razširjena in revidirana izdaja bo te dni uveljavljena. Tudi je dosežen sporazum glede mednarodnega telefonskega prometa, ki nam omogoča vzpostavitev relacij z vsemi važnejšimi gospodarskimi centri v Italiji. Po vsem tem smatramo, da obe pogodbenici nimata razloga menjati sedanjega stanja medsebojnih gospodarskih odnošajev.
4. Nemčija.
V toku poletja se pričakuje, da se bodo pričela tudi pogajanja z Nemčijo. V tem oziru so žal izg ledi za uspešno za-ključitev tarifnega sporazuma minimalni. Kratkoročna trgovinska pogodba iz leta 1927 je formalno potekla že dne 20. decembra 1929 in se od tedaj molče podaljšuje, ker ni bila odpovedana. Nemčija je v zadnjem času uveljavila znatna povišanja carinskih tarif in druge ukrepe, ki zadevajo naš izvoz. Zato vidimo, da postaja neenakost v trgovinski bilanci na našo škodo vedno večja. Lansko leto je dosegel deficit naše bilance z Nemčijo že 430 milijonov dinarjev in se bo v tekočem letu najbrž še povečal. 'Naš delež na nemški zunanji trgovini je zelo 'minimalen. Stojimo pri uvozu na 35. mestu. Pred nami ranžiira celo Grčija, mala Luksemburška, Ilumu-nija, Madžarska itd. Pri izvozu pa zavzemamo .25. mesto, t. j. 1 % nemškega izvoza, seveda vštevši reparacije.
Dokler je v veljavi klavzula največjih ugodnosti in dokler bo Nemčija vsled ogromnih reparacijskih obveznosti prisiljena voditi tako pretirano agrarno zaščitno politiko, se s carinsko tarifnim sporazumom položaj ne bo dal mnogo
popraviti. Vsaj vidimo vsi, kako se dan na dan -množijo takozvane »Notstands-verordnungen«, ki zadenejo danes hmelj, jutri jajca, koruzo itd., in ki niso uperjene direktno proti nam, namreč proti uvozu sploh in pri teh predmetih se tudi v bilateralnih pogodbah ne da doseči bistvenih olajšav.
*
Ko stojimo že neposredno v novih trgovskih pogajanjih se nam vsiljuje vprašanje, ali smo zanje zadostno pripravljeni, ali more služiti naša carinska tarifa za uspešno podlago pogajanj in ali se naj dosedanji način sklepanja carin-sko-tarifnih pogodb obdrži še v bodoče, odnosno, ali naj ga zamenjamo za kak drug sistem, ki ga prakticirajo druge sredn j e evropsk e države.
Odgovor na to vprašanje ni lahak niti enostaven. Na eni strani maramo priznati, da so se naše gospodarske razmere od leta 1924., ko se je delala sedanja tarifa, v marsičem izpre-menile na bolje pa tudi na slabše, na drugi strani pa je treba uvaževati, da so cene raznim vrstam izdelkov padle in se je s tem carinska zaščita splošno avtomatično povečala. Klavzula največjih ugodnosti brez dvoma v današnji situaciji otežava pogajanja in imamo specijelno mi od nje več škode kot koristi. Zato se ne smerno čuditi, ako je lanskoletni iz-vozniški kongres stavil kr. vladi predlog, naj se načelo brezpogojnih in neomejenih največjih ugodnosti opusti in preide k sistemu diferencijalnih pogodb. Izgleda, da skoro tudi ne bo šlo drugače. Mi vidimo, da gremo od pogodbe do pogodbe vedno v težje prilike in zato je za nas edino pravilna gospodarska politika ona, ki stremi za jačanjem domačega tržišča in za čim večjo neodvisnostjo od inozemstva.
Nadaljevanje in konec članka Odpis zemljarine ob elementarni škodi.
manj kakor tri četrtine letine, se odpiše '50 % osnovnega letnega davka. 3. Če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča.
Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki jo bila prizadeta po elementu in ki dajo pravico do odpisa davka, brez takse, najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila.
Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko ob-lastvo samo.
Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi) lahko tudi po pošti.
V prijavi, če je individualna, to je, če jo vloži posamezni posestnik, je treba točno označiti poškodovane parcele in navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vložite]j (vložitelji) prijave, čas in vrsto elementarne nezgode in prijavo podpisati. Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dneva obvestitve.
Škodo ugotovi na licu mesta komisija ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dve članov občine.
Ocenjevanju škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil starešina vasi (župan), če ga vas ima, in pa oškodovani davčni zavezanec.
Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v dravski banovini:
Področja davčnih uprav Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; področja davčnih uprav Kočevje in Čabar pod katastrsko upravo Kočevje; področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah pod katastrsko upra-
vo v Celju; področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornji grad in Šoštanj pod katastrsko upravo Slovenjgradec; področja davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica pod katastrsko upravo Ptuj in področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava pod katastrsko upravo Murska Sobota.
DELNIŠKA DRUŽBA ITALIJE.
V mesecu maju je bilo v Italiji v novih ustanovitvah, v znižanju glavnice itd. naloženih pri italijanskih delniških družbah 396 milijonov lir. Znižanje glavnice, likvidacije itd. so pa označene s 1796 milijoni lir. Lanskemu majskemu prirastku kapitala v znesku 611 milijonov lir stoji letos nasproti znižanje glavnice v znesku 1400 milijonov lir.
* * *
DAVEK NA INOZEMSKE DRUŽBE V PERZIJI.
Perzijska vlada je z očividnim namenom, da prisili inozemske tvrdke k ustanovitvi podružnic in samostojnih tovarn na perzijskih tleh, napravila nov zakon,	po	katerem bo	trgovskosodni
vpis družb obvezen. To bo pomenilo za inozemske družbe, ki delujejo v Perziji, nov davek. Davek je progresiven. V teku štirih mesecev, počenši s 6. junijem, morajo biti vse družbe vpisane, tudi zavarovalne družbe.
* * *
ODBOR INDUSTRIJ CEV IN MEDNARODNA INDUSTRIJSKA VPRAŠANJA.
Odbor industrijoev pri Društvu narodov je imel svojo sejo v Ženevi, na kateri so bili prisotni delegati Italije, Francije, Luksemburga in Nemčije	ter
je na	tej	seji započel	svoje delo	na
proučevanju mednarodnih industrijskih problemov,
* * *
ZVEZA KREDITORJEV OD L. 1870.
Na občnem zboru te zveze (Credito-ren-Verein von 1870) so v letnem poročilu med drugim ugotovili sledeče: Število insolvenc je leta 1930 žalibog naraslo skoraj v vseh državah zveznega delovanja. Zlasti osupno je naraščanje insolvenc v Češkoslovaški, kjer se je število sodnih insolvenc pomnožilo za 47’41°/o. Spričo višjih insolvenčnih številk je tudi insolvenčni oddelek zveze bolj deloval. Leta 1930 je uredil ta oddelek 3854 insolvenc poravnalnim potom z udeležbo več kot 34 milijonov šilingov od strani zvezinih članov. Itd.
Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani.
Navodila glede plačila pristojbin v pravdnem postopanju.
Tožbo je vložiti v dveh izvodih pri enem tožencu. Za vsakega nadaljnega toženca je priložiti še po 1 izvod. Kavno tako priloge.
Tožbo je kolekovati: od 100 do 1000 dinarjev prvopis 2 Din, drugopis 1 Din; od 1000 do 5000 Din prvopis 4 Din, drugopis 2 Din; od 5000 do 10.000 Din prvopis 5 Din, drugopis 2-50 Din; od
10.000 Din naprej prvopis 6 Din, dru-gqpis 3 Din.
Vsaka nadaljna pola se kolekuje kakor drugopis. Priloge se koiekujejo brez ozira na vrednost spornega predmeta s 50 para vsaka pola. Pooblastilo je kolekovati s kolekom za 1-— Din.
Zapisnike je treba kolekovati pri prvi razpravi za prvo pol uro ravno tako kot drugopis tožbe, za drugo in vsako nadaljno pol uro — tudi samo začeto — pa kot prva polla prvqpisa tožbe. Pri prenesenih razpravah se koiekujejo zapisniki za prvo in vse nadaljne pol ure kot prva pola prvopisa tožbe.
Pripravljalni spis ali odgovor na tožbo se kolekuje kot tožba, vse druge vloge pa kot drugopis tožbe.
Pri vložitvi tožbe je poleg tega plačati v gotovini borzno pristojbino kakor pod I. do III. navedeno in sicer:
I. Do zneska 500 Din: za tožbo 20'— dinarjev, za razpravo 20’— Din; do zneska 1000'— Din: za tožbo 40'— Din, iza razpravo 40'— Din; od zneska 1000 dinarjev do 5000'— Din: za tožbo 50'— dinarjev, za razpravo 50'— Din; od 5000 do 1000 Din: za tožbo 100'— Din, za razpravo 100-— Din; od zneska preko
10.000 Din: za tožbo 1% od 'vtoževanega zneska, za razpravo 1% vtoževanega zneska.
II. Za manipulacijo v znesku 1% od vtoževanega zneska.
III. Če ne gre za borzni posel od vsake tožbe na kurtaži od vtoževanega zneska in sioer %. % pri kupčijaih za žito, milevske izdelke, sočivje, stročnice, krompir, sadje, mast, slanino, sir, ko-lonijalno blago, kože, usnje, volno, strojila, kemične produkte itd.; A % za les, vino (spirituozo), seno, slamo, kavo, opeko; 'ja% za železo in železne fabri-kate.
Vtoževane zneske je zaokrožiti na 100 navzgor. Na primer: Za vtoževani znesek 5207 Din, ki se zaokroži na 5300 dinarjev, je plačati 'V gotovini: za tožbo 100 Din, za razpravo 100 Din, 1% za manipulacijo 53 Din, 'A % za kurtažo 14 Din, skupaj 267 Din.
Če se počivajoče postopanje povzame, je vplačati pri 'vložitvi predloga ’/* že plačane pristojbine.
Za razsodnino je plačati pri razpravi in sicer (v kolekih): od zneska 100 do 400 Din 5 Din, od zneska 401 do 1000 dinarjev 10 Din, od zneska 1001 do 2000 Din 20 Din, od zneska preko 2000 dinarjev 1% od spornega zneska (stroški in obresti se ne vračunavajo).
Pristojbino pri poravnavah je plačati v kolekih in sicer 'A % od poravnanega zneska.
d 3 udu
Predlog za obnovo Mednarodnega sindikata žice bo stavila v Parizu Francoska zveza žice.
Mednarodni svet sladkorja v Londonu je določil smernice za organizacijo stalnega urada v Haagu.
Tudi holanskeniu gospodarskemu življenju svetovna kriza ni prizanesla, a pokazalo je veliko odpornost; število konkurzov je razmerno le malo naraslo, brezposelnost se ceni kvečjemu na 200.000 oseb.
Pristojbine potnih listov v Poljski je zvišal ministrski-svet za 100 odstotkov in stane potni list za enkratno potovanje v inozemstvo sedaj 100 zlotov, za večkratno 350 zlotov.
Prašičev v Nemčiji je po zadnjem štetju 22,500.000, to je 2,700.000 ali 13-8°/o več kot lani ob tem času.
Mednarodnega ribarskega kongresa v Parizu, ki se vrši od 20. do 25. julija, se udeleži po svojem zastopstvu tudi Jugoslavija.
Trgovska pogajanja med Ogrsko in Češkoslovaško so se zaenkrat zopet ustavila in sicer vsled trgovskih pogajanj med Avstrijo in Nemčijo.
Ruska naročila v Nemčiji. Po »Frkftr. Ztg.« se je izvršila znana jeklena kupčija med Nemci in Rusi na temelju 5 funtov 2 šilinga za železo v palicah. To pomeni odštevši voznino in druge stroške za tono ca 100 mark, kar je 20 mark nad inozemsko in 20 mark pod domačo nemško ceno. Od svoje prve zahteve je morala Nemška zveza jekla le malo popustiti. Naročila se plačajo v 21 mesecih. Vse dobave bodo morala dobavna podjetja sama financirati.
Število brezposelnih v Nemčiji je sicer v prvi polovici junija zopet nekoliko padlo, a bilo jih je še zmeraj ca. 4 milijone.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko
prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
NASPROTUJOČE SI VESTI.
O umetni svili in njeni produkciji smo brali letos najrazličnejša poročila, ki so si zelo nasprotovala. Dobro poučeni Manchester Guardian prinaša sedaj številke, ki so še najbolj zanesljive in ki nami pravijo, da je bila produkcija umetne svile v prvem 'letošnjem četrtletju manjša kot povprečnost lanskih četrtletij. Vse v 1000 kg.
Četrtletna Prvo povprečnost četrtletje
1930
Svetovna produkcija 46'2
Nemčija
Holandska
Anglija
Francija
Italija
U. S. A.
Japonska
6-5
1-8
5-5 4’4
6-7 13-0
3-8
1931
44-8
6-1
1-5
5-1
3-2 7-4
13-0
4-6
Izjemi sta le Italija in Japonska, do->čim izkazujejo vse ostale države bolj ali manj velik padec.
Švica je bistveno znižala uvozno carino za nekatere vrste železnih izdelkov in strojev, kar bo pomembno zlasti za nemško industrijo.
Češkoslovaška železna industrija ne pričakuje za tekoče leto glede na nezmanjšano obstoječo gospodarsko krizo nobenega zboljšanja več.
Kartel cinka se bo morda vendarle ustanovil in so nekatere tovarne že pričele s predvideno omejitvijo v iznosu 45 odstotkov sedanje produkcije.
Uprava družbe Glanzstoff je glede bodočnosti njenega podjetja in prodaje optimističnega naziranja.
Hranilne vloge v U. S. A. dosegajo kljub gospodarski krizi rekordno višino; samo pri hranilnih bankah v državi Newyork so narasle nad 5000 milijonov dolarjev.
Inozemski kapital pri delniških družbah v Poljski. V Poljski je vsega skupaj 1549 delniških družb z delniško glavnico 5491 milijonov zlotov; pri 362 družbah z glavnico 3007 mil. zlotov je udeležen inozemski kapital s 1829 milijoni zlotov. Torej znaša udeležba inozemskega kapitala pri vseh poljskih delniških družbah 35 odstotkov, pri onih, ki delajo z inozemskih kapitalom, pa 60 odstotkov. Največjo udeležbo med inozemskim kapitalom ima irancoski kapital 28-4%; sledijo U. S. A. z 20'5, Nemčija z 18-6, Belgija z 11-6 odstotki. Te štiri državi imajo 70 odstotkov vsega inozemskega kapitala. Glede števila delniških družb sta na prvem mestu nemški in avstrijski kapital.
Angleška liberalna stranka za prosto trgovino. Nacionalna konferenca angleške liberalne stranke v Londonu se je pričela s kampanjo za prosto trgovino. Asquith itd. so se izrekli proti protekcionizmu, ki dviga cene in plače, dočim je prosta trgovina najboljše sredstvo proti carinskim mejam. S pomočjo proste trgovine bi se dali dobiti dobri trgi za produkte vsake industrije.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Tajniško poročilo.
(Referent g. J. Kaiser.)
(Nadaljevanje.)
Mnogo se v zadnjem času razpravlja
o	koristili in važnosti zadružništva. Zadružništvo se v kulturnih državah ne razvija toliko iz gospodarske potrebe, kakor pa iz političnih, verskih in stanovskih ozirov. Ne more biti gospodarska potreba, če se snujejo zadruge v krajih, kjer se trgovstvo bori za svojo eksistenco, niti nima gospodarske podlage strastvena reklama, s katero se osnavljajo in otvarjajo zadružne prodajalne.
Zakaj se bori trgovstvo proti zadrugam?
Predvsem zato, ker med zadružništvom in trgovino ni z zakonom zaščitene enakopravnosti. Zadruge in kon-zumi uživajo najrazličnejše ugodnosti tako transportne, največja ugodnost pa je popolna oprostitev od davkov. Poglejmo trgovca kako se bori z visokimi režijskimi stroški, kako pada njegova gospodarska moč pod težo davčnih bremen, — na nasprotni strani pa konzu-me in zadruge, ki vseh teh visokih režijskih stroškov nimajo.
Kako potem ne bi bilo mogoče, da ne bi imenovali zadrug in konzumov, priviligirano konkurenco! Kam bi prišla država, ki črpa iz fiskalnih dohodkov dve tretjini proračuna, ko bi imeli v državi samo en velik konzum, samo eno veliko zadrugo, — oproščeno davkov in ki bi uživala najširše ugodnosti!
In končno je zadruga v svojem bistvu vendarle pridobitno podjetje, — v pravem pomenu besede trgovina, ki kupuje in prodaja in ki zalaga svoj čisti dobiček v podjetja in nove naprave. To bistvo zadrug in konzumov torej nikakor ne opravičuje, da bi uživale ugodnosti, ki jih trgovec, ki se trudi in dela da zadosti velikim dolžnostim na-pram državi, nima.
Iz stališča pravičnosti bi morala iti zahteva trgovstva za tem, da so konzu-mi in zadruge prav tako obdavčeni od svojega prometa in dobička, kakor vsi ostali gospodarski krogi.
Toda zadruge in konzumi se pri svojem poslovanju ne drže niti svojih pravil. Splošno se je razpasla v zadrugah prodaja blaga tudi nečlanom. In minimalna zahteva trgovstva je, da se trgovina zaščiti vsaj pred to kršitvijo od strani konzumov in zadrug.
Zveza se je tudi v preteklem letu mnogo borila proti prodaji blaga nečlanom in se je v neštetih primerih sklicevala na odločbo ministrstva financ, ki določa, da je treba zadruge, ki se pečajo s prodajo blaga nečlanom, obdavčiti z družbenim davkom.
A, žal, vse ovadbe, opremljene s konkretnimi primeri, navedbo imena kup-ca-nečlana zadruge itd. so ostale brezuspešne. Zato bo tudi v bodoče prva skrb Zveze, da bo odločno nadaljevala borbo proti nepravilnemu trgovanju zadrug, zlasti v bližnji bodočnosti, ko se bo razpravljalo o novem zadružnem zakonu, ki mora brezpogojno urediti razmerje med trgovino in zadružništvom.
Mnogo se je udejstvovala Zveza tudi v prometno-političnem oziru.
V	zmislu na zvezinem občnem zboru
v	Kočevju sprejete resolucije je ponovno opozorila ministrskega predsednika g. Pero Živkoviča, ministrstvo trgovine in industrije in ministrstvo za promet na nujnost zgraditve železniške proge
Kočevje—Sušak.
trnovi?« Va/ila ie ta Proga za izvozno
dokazuie d • r,avski in Savski banovini, dokazuje dejstvo da je Italija v poslednjem času zmzala prevozne tarife via Postojna in via Podkoren-Trst hoteč * tem oslabiti promet v sušaški’lUki — Zgraditev te proge je torej izredne važnosti tudi iz narodno-gospodarskega in državnega vidika.
S ponovno predstavko se je zavzela Zveza za zgraditev proge Sevnica — £'t. Janž.
Ponovila je nadalje tudi v preteklem letu večletno težnjo prekmurskih gospodarskih krogov po otvoritvi železni-
ške proge Hodoš — Davidhaza — Ko-tormany. Dokazovala je veliko gospodarsko važnost te proge za Prekmurje in Slovenske gorice, potom katere bi si pridobila ta dva na deželnih pridelkih bogata predela naše ožje domovine najkrajšo zvezo s sosedno Ogrsko in Čehoslovaško. Iz povsem nerazumljivih razlogov ta proga, katere otvoritev bi bila zvezana le z jako nizkimi stroški (ca. 600.000 Din), še danes ni otvorje-na.
V ostalih železniško-prometnih zadevah je Zveza intervenirala radi normaliziranja železnice Poljčane — Konjice in za spojitev Zreče — Dravograd, s čemur bi pridobili ti na lesu bogati kraji neposredno zvezo s progo Dravograd — Celje in večje transportne možnosti na Poljčane.
V telefonskem prometu je Zveza na željo posameznih gremijev posredovala pri ministrstvu za zgradbe glede telefonskih relacij z inozemstvom in imela v večini primerov ugodne uspehe.
V železniško-prometnem oziru naj navedem končno akcije Zveze za znižanje prevoznih tarif za prevoz lesa in drv, akcijo za znižanje najemnin za le-žarinske prostore, ležarinsko prostost za čas od naročitve do dostavitve vagonov in glede opreme vagonov. V prizadevanju po znižanju prevoznih tarif in železniških pristojbin, zlasti za les, Zveza ni našla razumevanja na merodajnih mestih. Mnogo se je zavzemala tudi za paritetno ureditev prevoznih tarif lesu za Savinjsko in Dravsko dolino, kjer visoka prevozna tarifa naravnost onemogoča izvoz lesa v južne in vzhodne sosedne države.
Izmed davčnih akcij, ki jih je pod-vzela Zveza, je najvažnejše prizadevanje Zveze za dosego revizije zakona o neposrednih davkih. S posebno predstavko je opozorila Zveza vsa pristojna resortna ministrstva na trdote, ki jih je prinesel novi davčni zakon. Isto zahtevo je predložila v spomenici tudi ministrskemu predsedniku g. Peri Živkovi-ču povodom poseta Ljubljane. — Do revizije — davčnega zakona v preteklem letu ni prišlo. Ob znatnem poslabšanju gospodarskega položaja v lanskem letu in pa z ozirom na zvišane dajatve, pa bo mogla Zveza konkretno dokazati, da davčna bremena dejansko niso izenačena, ter da vsebuje novi davčni zakon trdote, ki jih je v prospeh celokupnega gospodarstva treba omiliti.
Z vsem zanimanjem je sledila Zveza tudi samoupravni finančni politiki in je v svojih spomenicah, ki jih je naslovila na kr. bansko upravo in ministrstvo financ, morala ugotoviti, da tudi samoupravna bremena v obliki najrazličnejših doklad, taks in trošarin niso v skladu s sedanjim depresivnim stanjem. Z vso odločnostjo je povodom letošnjega banovinskega proračuna protestirala proti davščini na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici in osobito tudi proti kuluku, ki v svoji porazdelit-
vi	najobčutnejše prizadene gmotno najslabše stoječe sloje.
Z ozirom na izpremenjene gospodarske prilike v preteklem letu je Zveza sestavila za 31 trgovskih strok nov ključ za oceno čistega dohodka in razposlala tudi članom davčnih odborov podrobna jiojasnila o njih pravicah in dolžnostih; — skratka Zveza je jiosve-čala davčnemu vprašanju vso pažnjo in bo zlasti krepko obnovila akcijo za revizijo davčnega zakona in za izenačitev davčnih bremen s sklepom na današnjem občnem zboru.
Še kratek pogled v socijalno politično delo. Tudi na tem širokem področju ima trgovstvo svoje težnje in zahteve.
V preteklem letu je pričelo v ministrstvu za socialno politiko delo na osnovanju novega zakona o socialnem zavarovanju. Ta zakonski osnutek sloni v bistvu na zakonu o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Osnutek določa znižanje dajatev v primeru bolezni in znižanje bolniških prispevkov. Znižanje dajatev bi znašalo okrog 7 milijonov Din. Z zakonom o socialnem zavarovanju pa se bo uvedlo v življenje starostno zavarovanje s 3-odstotnimi prispeval, kar bo zneslo letno 22 milijonov dinarjev.
Trgovstvo v načelu uvedbi starostnega zavarovanja ni nasprotno. Vendar pa ga sedanje gospodarske prilike in pa težke skušnje iz prvih let centrali-
KGUNSKA
TVORNBf A JtKORI JE LJUBLJANA
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
»TliGOVCI-TOČILCI POZOlt!
Sreski gremij trgovcev v Mariboru
naznanja, da je prodaja sadjevca lastne polnitve s 1. julijem ukinjena ,in se mora zanaprej sadjevec od producentov kupovati v zapečatenih steklenicah kakor vino in žganje. — Načelnik: Ko-stajnšek 1. r.
XjtiMjatiaka
Tečaj 27. junija 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•—	22-815
Berlin IM 		13-445	13-475
Bruselj 1 belga			7-897
Budimpešta 1 pengO .	—•—	9-8778
Curih 100 fr		1095-30	1098-30
Dunaj 1 šiling		7-9445	7-9745
London 1 lunt .....	275-45	276-25
Newyork 1 dolar		—•—	56-575
Pariz 100 fr		221-05	223-05
Praga 100 kron 		167-36	168-16
Trst 100 lir		295-65	297-65
ziranega socialnega zavarovanja silijo, da predhodno opozori merodajne faktorje na finančno stran tega vprašanja. —■ Zveza, ki je dobila zakonski osnutek v izjavo, je v načelu pristala na uvedbo starostnega zavarovanja, katero pa ne sme biti zvezano z zvišanjem prispevkov.
Neposredno v zvezi s tem se je ponovno pojavilo vprašanje decentralizacije socialnega zavarovanja. Praksa zadnjih let je namreč pokazala, da je Osrednji urad za zavarovanje ddavcev v Zagrebu drag aparat, ki dejansko le kontrolira poslovanje faktičnih nosilcev in 'izvrševateljev socialnega zavarovanja — okrožnih uradov. Zalo se je Zveza v sporazumu z ostalimi gospodarskimi krogi in v sporazumu z Zbornico izjavila za decentralizacijo socialnega zavarovanja in ustanovitev samostojnih banovinskih socialnih zavodov. To stališče zagovarja odločno danes edinole Dravska banovina, pa se nagibajo na to stran polagoma tudi gospodarske korporacije v drugih banovinah in smemo zato upati, da bomo sledili v pogledu organizacije socialnega zavarovanja vzgledu v socialno (-političnem oziru višje stoječim severno-evrop-skim državam.
In končno še besedo, — dve — o stanovskem delu Zveze! Stanovska organizacija slovenskega trgovstva je izvzemši čabarskega sreza, popolnoma izvedena.
V	27 gremijih je stanovsko organizirano slovensko trgovstvo in razveseljiv ter bodreč je pojav, da se to stanovsko gibanje vedno bolj oživlja. V trgovske vrste pronica stanovska zavest in vedno več je stanovsko delovnih. Roko v roki z gremiji se je borila Zveza za stanovske koristi, dajala inicijativo, intervenirala, dajala pojasnila in nasvete, pa se je iz tega medsebojnega, iskrenega delovanja razvila sloga, ki naj bo Alfa in Omega vsemu bodočemu stanovskemu delu!
(Nadaljevanje sledi.)
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež firme: Glavni zavod: Beograd; podružnica: Ljubljana.
Besedilo:	Opšte	Jugoslovcnsko Ban-
karsko Društvo A. 1). Filijala Ljubljana.
Obratni predmet: Društvo se bavi s trgovskimi, finančnimi in industrijskimi posli ter posebej z bančnimi posli vseh vrst v tuzemstvu in inozemstvu.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931.
*
Sedež: Nomenj.
Besedilo: Josip Ažman.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Imetnik: Ažman Josip, trgovec z lesom v Nomenju št, 2.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931 *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »l*ovrtnina« Josipina Slamič, Ljubljana.
Obratni predmet: Trgovina z zelenjavo in sadjem.
Imetnik: Slamič Josipina, trgovka v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 8. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931 *
Vpisale so se izpremembe
in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kastelic in drug.
Družbo zastopa in za njo podpisuje odslej vsak izmed javnih družabnikov samostojno.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931 *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Kranjske deželne elektrarne.	>
Izbriše se dr. Logarju Francetu podeljena prokura.
Kolektivna prokura je podeljena dr. Vončini Francetu, načelniku občega oddelka banske uprave v Ljubljani, Pod turnom 3.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931 *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Proja« velepražarna kave, mlin za dišave, tovarna kemičnih proizvodov, družba z o. z.
Vsled sklepa občnega zbora družabnikov z dne 28. maja 1931 sta se spremenila oziroma spopolnila odstavka Prvič in Petič družabne pogodbe z dne 5. decembra 1927.
Besedilo tvrdke odslej: »Proja«, velepražarna kave in tovarna hranil, družba z o. z.
Zastopstvo in podpis tvrdke, družba ima enega ali več poslovodij. Družbo zastopata po dva poslovodij kolektivno, če pa ima družba le enega poslovodjo, zastopa le-ta družbo samostojno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavijo ali dva poslovodja kolektivno oziroma eden poslovodja pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoje podpise.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931.
*
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: Gornjigrad.
Besedilo: »Podbrežnik-Tevž, lesna trgovina«; srbohrv. »Podbrežnik-Tevž, gradjarsko, daščarska trgovina«.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in vsakovrstnimi lesnimi izdelki na drobno in debelo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 27. maja 1931.
Že v 24 urah barva, plesira in
kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetiolika srajce, ovratnike m manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
VELETRGOVINA
jfitlovska^Voiai-sUipoLI
tovarna vinskega kisa, <1- z o- z
   jT
^ I M ^ ctiaci >«?®538&s.
nudi najfinejSi in naj-
okusnejši namizni kis
iz pristnega vina. Teh-
nično in higijenično
najmoderneje urejena	{JjT.	'jjr
kisarna v jugoslaviji	“
KUVERTA«
UUBLTANA
Pisarna:
Dunajska c. I a, II. na
Zahtevajte ponudbo!
Ferdo Jelenc:
Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu.
(Kanec.)
Dandanes pa strežejo restavranli obroke za fiksno ceno, to je ceno celega obroka povprek, tudi ob vsakem času in posamno. V tem slučaju se pravi, da jč gost h prix fix.
Za vsak način postrežbe imajo re-stavranti poseben lokal. A la table tihoto se jč v obednici (Speisesaal, la salle h manger, la salle), k la carte pa v lokalu, ki se zove zopet restavrant (le restaurant). Zadnja beseda je torej rabljena tu v ožjem pomenu besede. Z uvedbo streženja h prix fix se je ta razlika precej zabrisala, vendar obstoja še v podjetjih, kjer so gostje bolj navezani eden na druzega, posebno pa na ladjah.
Za slavnostne obede ali bankete imajo hotelska 'podjetja posebne dvorane, tako da se morejo ti vršiti tam, ne da bi se motil ostali restavrantski obrat.
Vsak izmed teh lokalov ima svojega predstojnika, ki se zovejo tudi glavni natakarji, n. pr. drugi glavni natakar (prvi je, kakor smo videli, šef celega restavranta) v restavrantu, drugi v obednici, tretji v banketni dvorani.
Tretjič. Način streženja v obednici in banketni dvorani nas tukaj ne more zanimati, ker ne vsebuje nobenih momentov, ki bi bili v obratovalnem smislu važni. Obrok je prodalo (takorekoč hotelsko vodstvo skmo .ter tudi kasiralo oziroma bo kasiralo račun zapj. Pododdelek sam tu torej ne prodaja in ne zaračunava. Mesta pri miži ali mizah so razdeljena na posluge (service) od 6 do 12 mest, streže pa gostom vsake posluge po eden ali več obedniških pomočnikov (commis de salle).
V	restavrantu so mize porazdeljene
-	na postojanke (stations, rangs), ki se označujejo s številkami, kakor so tudi vsi sedeži pri mizah v mislih numeri-rani. Vsaki taki postojanki streže po en chef de rang, ki je vedno pri njej, za
pisati blagajnik vsakemu tu ali gostom, ki spadalo
donašanje pa ima pomočnika (commis de rang). V restavrantu se nahaja re-stavrantska blagajna. O tem, kar gost naroči, izstavi šef bon, katerega en izvod pusti pomočnik mimogredč pri blagajni, drugi izvod pa odda v kuhinji aboyeur-ju, ki naznanja naročila prizadetim kuhinjskim partijam. Na podlagi bona začne novemu gostu skupaj, račun ter (ega sproti dopolnjuje, kakor prihajajo novi boni za istega gosta ali skupino goltov. Na ta način je račun vedno a-jour. Ce želi gost plačati, gre šef postojanke k blagajni po račun ter ga prinese gostu, od katerega
l	sprejme recimo toliko, da je treba vrniti drobiž. Denar in račun prinese zp-pet blagajniku, ki ra^un saldira,, drobiž za gosta pa izroči šefu postojanke. Vi-dimo torej, da natakar . tu, ne ,kasira, ampak da je samo prenašalec denarja in računov.
Na isti način se zaračunavajo dobave iz točilnice oziroma kleti. Ker vodijo vsi oddelki obratovalne pole, se kuhinja, kavna kuhinja in klet kontrolirajp proti restavrantu in seveda tudi proti postrežbi z jedmi in pijačami v nadstropjih in drugje.
Sistem restavrantske blagajne je v obratovalnem oziru edino pravilen, kajti pravilo vsacega obratovanja je, da mora tisti, ki prodaja, vedeti, kaj je komu prodal, in to na vsak dvom izključujoč način, to 'je, 'imeti mora to sproti zapisano. Vprašanje:	»Kaj ste pa
imeli?«, ki je pri sistemu plačilnih natakarjev nujno potrebno, je torej v obratovalnem oziru nesmiselno. Tega sistema torej ne more rabiti podjetje, ki hoče zaračunavati po načelih, ki se jih drže vsi drugi ljudje.
V	prihodnjem poglavju bomo poskusili podati smisel menu-ja, to je obed-nega sporeda, ki je za kuhinjsko umetnost isto, Kar so note za glasbo.
Pospešujmo razvoj naše industrije.
Pred tedni se je vršil v Zagrebu občni zbor Pokrajinske zveze industrij-cev, na katerem je bil za predsednika izvoljen znani veleindustrijalec g. V. Arko. Ob tej priliki je imel g. Arko velik govor, v katerem je razpravljal o splošnem gospodarskem stanju in zlasti z ozirom na našo državo. Zdi se nam
potrebno, da iz tega njegovega govora povzamemo par aktualnejših misli:
Četudi se Jugoslavija v splošnem smatra za agrarno državo, vendar je treba poudariti, da inia danes ona že zelo lepo razvito industrijo, katera je državi v veliko korist v vsakem pogledu. Zalibog pa se posveča pri nas tej industriji premalo pažnje.
Vedno se govori le o poljedelski krizi, pri tem pa se pozablja, da imamo tu tudi poljedelsko industrijo, ki pre-
življa še večjo krizo kot poljedelstvo samo.
V	prav taki krizi pa se nahaja tudi ona naša industrija, ki producira dobrine, katere so potrebne v veliki množini. Sem spada tekstilna, železna, usnjarska, kemijska in druge industrije, da niti ne omenim rudarske in topilne industrije.
Vse te, poleg tega, da zalagajo prebivalstvo z nujno potrebnimi predmeti, še zaposlujejo velikansko število delavcev, ki bi ostali inače brez posla.
Radi tega nikakor ni prav, da se posveča vso skrb le agrarni krizi in še tu le žitu. Ce vlada žitna kriza, s tem še ni rečeno, da vlada neka splošna agrarna kriza. Vedeti je namreč treba, da se naša živina izvaža v veliki meri. Vlada naj bi zato regulirala produkcijo tako, da bi se v večji meri gojila živinoreja, kjer je možnost konkurence veliko manjša. S tem bi se pa tudi zaposlila naša industrija, kajti ni dvoma, da bi se delalo na tem, da se živinski produkti izvažajo v obliki finalnih produktov. V zvezi z agrarno industrijo pa je tudi gozdna industrija.
Tako bi se razvila industrij, ki bi nudila zaposlitve in kruha tisočerim in to celo v krajih, ki so za poljedelstvo sicer pasivni.
Zato je dolžnost vseh industrijcev, da ; delujejo ha čim, tesnejše sodelovapje njed njimi, dejavci, poljedelstvom in kapitalom in oni so poklicani, da postavijo ravnotežje med interesi delavcev ip kapitalistov, ker samo v tem pra-j vpnem sporazumu leži sigurnost za do 'bro bodočnost in mir vseh narodov.
Treba je dalje vedeti, da so industri jalči organizatorji, a industrije organizacije ter da nikakor ni mogoče uspešno delo, Če se ipteresi križajo. Zato mora biji želja nas vseh, da se odnošaji med industrijalci in njih delavci tako urede, da bodo ne samo znosljivi, ampak tudi pravični in prijateljski.
Ce se pa najagajo industriji tako velike socijalne dolžnosti, potem ji je treba tudi priskočiti na pomoč, ne pa ji otežkočati delo na vse mogoče načine.
Izdela naj se gospodarski ‘program za vso državo, ker le tako bo mogoče Spro-vesti ne samo racijonalizacijo, ampak tudi reorijentacijo mnogih podjetij, katera danes radi povojnih gospodarskih razmer sploh ne delujejo. Delati je treba na tem, da vse že obstoječe investicije prinašajo svoj dohodek ter da razpoložljivi kapital uporabimo za ono gospodarsko delo, katero bomo po izdelanem gospodarskem programu smatrali ža koristno in potrebno.
Dober gospodarski program in umna štednja je svetla steza, po kateri mora iti gospodarska politika ' naše države, ako želimo dobro svojemu narodu.
INDUSTRIJI PORCELANA SE SLABO
g6di.
Svetovna gospodarska kriza je eksport porcelana potisnila na globino, kakršne od deflacijske krize dalje še ni bilo.
V	Češkoslovaški so eksportirali 1.1923 samo 52% sezijske množine 1925/28, leta 1924 77, leta 1925 93. Kriza leta 1926 je potisnila eksport na 85%, leto 1928 je doseglo s 113 odstotki višek, 1. 1929 je izkazalo 106%, prvo poletje 1930 100, drugo 87, prvo letošnje četrtletje samo 64%. Industrija je pa navezana z 80 odstotki produkcije na eksport. Razpolovi-čenje eksporta (113 v letu 1928 proti 64 letos) je povzročilo težko krizo, ki se javlja v odpustitvi delavcev, krajšem delu in s tem v znižanju že itak pičlih mezd, pri Čemer tudi tovarne nič ne zaslužijo. Drugod tudi ni bolje; Češkoslovaška je eksportirala v prvem letošnjem četrtletju za 37 odstotkov manj kot v istih mesecih lanskega leta, Nemčija za 34 odstotkov manj, Anglija za 44, Francija za 38, Japonska za 31. Padec v eks-portu zadeva skoraj vse precej enako. Uvoz je pa v Angliji le malo padel, v Franciji je narasel; ti dve deželi nimata nobenega eksportnega previška več.
POMORSKI PLOVBI SE SLABO GODI.
Ameriška plovbna družba »United States Line« je vsled težkih zgub predlagala, naj v svrho preprečenja novih zgub prevzame država vse njene ladje ali pa vsaj deloma. Severoameriški Lloyd in Hapag vsled gospodarske krize ne bosta gradila dyeh novih oceanskih parnikov a 20.00Q ton. Tisoči delavcev bodo zopet brez kruha.
Valjano blago v Poljski. Poljska je v preteklem letu svoj izvoz valjanega blaga bistveno dvignila. Obenem je pa bistveno padla rentabilnost tega eksporta, zlasti še, ker je svetovnotržna cena več let pod poljsko. Eksportna cena je bila v letu 1930 za 10 odstotkov manjša kot v letu 1929. To nam pravi, da sta tako država kot industrija utrpeli velike zgube, ki jih cenijo na 21 milijonov zlotov.
Ruska ofenzica tudi v bombažu. Na
Dunaj je prišla ruska komisija, z namenom, da prodaja v Avstriji in v nasledstvenih državah ruski bombaž. Cena ruskega bombaža je nekako 5% pod ceno ameriškega bombaža. Rusi niso prodrli le v Italijo in Anglijo, temveč tudi že v Bremen in gredo sedaj še naprej. Strokovni krogi pravijo, da kvantitativno ruski bombaž zaenkrat še ne bo igral večje vloge, da je pa njegova kvaliteta prav dobra.
TV0RNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KLI$E|E
ys&h vrsi- por folog rafij afz~ ali risbah.
ixvr*if M/e
najs&lid ne/še ki a f«o
ST*DIU
LJUBLJANA
DMMATIN0VA13
špecerijske
robe
£iubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
bi prevzel poleg sedanjih zastopstev še zastopstvo druge domače tekstilne
tovarne. Obdeluje stalno celo državo po svojih potnikih, katerih stalno
bivališče se nahaja v središču odrejenega jim rajona. Firma je stara,
renomirana. Reflektira le na generalna zastopstva. Ponudbe na anončm
zavod Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, pod »Zastopstva tekstl*^
•	I	/003
tovarne«.
eh i lito
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
W TISKARN MEgiilt
Gregorčičeva ulica li TcSeJ. 2552. Za velja natočila zahtevajte proračune!
Ureja dr. IVAN PLESS. —
Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot isdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.