Poštnina platana v aetocM _ Cena Din 1*« Slmrenskl dem Štev. 29 IT liabliaoi, 5 . Eebeuacia I93fi fete i. Jz Abesiniie: Na ium Oba nasprotnike italt pnnj neuega zbitata sile za noue boje Svet o dogodkih Odkclta zacota Iz Budimpešte. Tu so odkrili komunistično n roto in aretirali 20 oseb, med njimi tudi Sigmunda Kissa, ki je že v dobi Bela Kuna igral pomembno vlogo. Revoiiuiionat giaduie Addis Abcba, 5. februarja. Rp. Iz Addis Abebe poročajo, da sc je kljub nasprotnim italijanskim vestem, ki pravijo, da ni na abesinskih bojiščih nič novega, vršila na severnem bojišču nova velika bitka. Čete rasa Sejuma so napadle italijanske položaje med Hausienom in Adigratom. Bitka se je začela v petek zvečer, pa se ni do danes vojna sreča še nikomur nasmejala. Boji so po abesinskih vesteh siluo ogorčeni in imata obedve stranki že veliko število mrtvih. Z južnega bojišča poročajo o spopadih med italijanskimi in abesinskimi predstražanii. V provinci Vale zbirajo Italijani znatne sile, zlasti veliko število tankov in oklopnih avtomobilov. Računajo, da bo general Graziani skušal zdaj prodreti proti severovzhodu do Cigne, mesta, ki predstavlja važno postojanko na poti do Addis Abebe. Bitka uti Neoclii Addis Abeba, 5. februarja. Po službenih poročilih abesinskega vojnega ministrstva se je včeraj vršila na južnem bojišču 20 km severno od Negelija velika bitka med oddelki rasa Asade in med Italijani. Na italijanski strani je stopilo v akcijo veliko število lahkih topov. V bojih so bili Italijani v premoči in so prizadeli Abesincem precejšnje izgube. Službeno javljajo o ICO mrtvih na abesinski strani in 30 ubitih na italijanski strani. Danes so se v Addis Abebi razširile tudi vesti, da namerava abesin- ska vlada zapleniti z zakonom vse italijansko premoženje na abesinskem ozemlju. Staziani zbira Addis Abeba, 5. februarja. Tp. Abesinski avi-jatiki, ki so se vrnili s svojega izvidniškega poleta iz province Sidam, potrjujejo včerajšnje vesti o zbiranju italijanskih sil. Po teh poročilih Italijani naglo koncenarirajo svoje motorizirane oddelke jugovzhodno od Ergalena, ker je ozemlje med Ergale-nom in Uadaroni neprehodno. V Addis Abebi mislijo, da namerava Graziani zbrati čim več svojih oddelkov za to, da bi preprečil vsako prodiranje Abesincev s planin. Abesinski avijatiki so uporabili italijansko taktiko in so na abesinska naselja, ki so se že udala Italijanom, metali veliko število letakov, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj z gverilsko vojno in z lojalnostjo pomaga rasu Desti, da bo premagal sovražne sile in vzpostavil cesarjevo obiast. Nova mobilizacija v Abesiniii Džibuti, 5. febr. Rp. Po poročilih iz Dessie abesinski glavni stan v naglici preureja in preustroja svoje sile, da bi mogel iinpreje onemogočiti večje italijanske akcije na južni in na severni fronti. Oja-čenja, ki jih bodo Abesinci dobili po najnovejši mobilizaciji, bodo sorazmerno razdelili na južno in na severno fronto, ter je po mnogih znakih moči služiti, da bo naslednji italijanski udarec prišel s severne strani. To pa zaradi tega, da bi tlalijani izkoristili demoralizacijo, ki se je pojavila med abesinskimi četami po zadnjem težkem porazu v Tembienu. Zdi se, da abesinski glavni stan zdaj koncentrira nove sile ra severu, da bi prehitel italijanske priprave in italijansko akcijo, kakor so to naredili tudi Italijani-, ki so prehiteli abesinske priprave za ofenzivo in sami napadli. Cilj za to zbiranje abesinskih sil bi bil v tem, da si bo skušala abesinska vojska osvojiti nazaj pozicije, ki jih je izgubila v Tembienu v zadnji veliki bitki. Za Abesince je to vprašanje ugleda, zlasti vprašanje neguševega ugleda, po drugi strani pa je treba dvigniti moralo abesinskih vojakov. Vesti, ki jih o zbiranju tako abesinskih, kakor italijanskih sil poročajo v svet tuji dopisniki, so po večini nekontrolirane in nezanesljive. Obe vojni po-' veljstvi držita svoje priprave v največji tajnosti in je časnikarjem absolutno nemogoče, da bi dobili avtentične informacije. Tako Abesinci zanikajo, da bi nameravali obkoliti Makale, kakor so listi poročali včeraj. Italijani pa odločno demantirajo, da bi bili Abesinci sploh kdaj prodrli preko eritrejske meje. Faktično se Abesinci nahajo v primerni razdalji od vseh italijanskih utrjenih položajev in čakajo odločilnega boja. - \ Zmaga se smehlja Abesincem London. 5. febr. AA. Posebni Reuterjev dopisnik poroča z abesinske fronte, da usoda mesta Makale, ki je še vedno v italijanskih rokah, še ni odločena. Po vesteh iz Addis Abebe se tam ne zahteva zavzetje mesta, vendar pa so poudarja, da tega mesta Italijani ne bodo mogli več dolgo držati. ............... Po vesteh iz Rima pa se na eritrejski fronti lil niC važnega pripetilo, Iz abesinskih krogov sc izve, da bo Italijanom zelo težko vzeti nazaj Makale, ker se že vodijo lnide borbe južno od Adi-grata, katerih so udeležujejo čete rasa Sejuma. Abesinci še dalje trde, da so v teh borbah oni zmagali in da je v zvezi s tem neka njihova kolona že presekala cesto Adua—Makale.^ Po teh vesteh so čete rasa Sejuma prodrle daleč v seve- rozapadni smeri od Makale, kar je bilo v Addis Abebi sprejeto z velikim navdušenjem. V Addis Abebi prevladuje namreč prepričanje, da je zavzetje Makale samo še vprašanje nekaj dni. Reuterjev dopisnik iz Desijeja izve, 'da je neko italijansko letalo letelo nad pokrajino God-jam, kjer so bili nedavno neki upori proti osrednji vladi v Addis Abebi. Leta/o jo metalo letake, v katerih pravijo Italijani, da so premagali rasa Desto, pobili veliko število Abesincev, ostalo pa je pokosilo italijansko topništvQ. Obljublja upornikom v Godjamu ojačenja od strani italijanskih čet. Ta letak• je izzval velik odpor v abesinskih krogih, abesinski uradni krogi pa podčrtavajo, da V Rušili poclamentacizem! London, 5. febr. Rp. Angleški listj prinašajo alarmantne vesti, ki jih za zdaj še ni mogoče kontrolirati in ki so bržkone fantastične. Po teh vesteh, ki izvirajo iz Moskve, baje Sovjeti pripravljajo spremembo ustave in to v zelo bistvenih vprašanjih. Nova ustava odnosuo načrt za njo predvideva splošno tajno volilno pravico in odstranja vse do-sedaj zakonite razlike med kmeti in delavci, med meščani in proletarci. Vsa glasovanja bodo tajna. Nova ustava bo uvedla tudi faktično demokracijo, katere se boljševiki povsod in na vsa usta polni. Molotov, eden izmed sovjetskih voditeljev je izjavil, da bodo v novi ustavi imeli prostora najboljši elementi parlamentarnega sistema. Sovjetska Rusija je danes tako močna, da si lahko dovoli jiopolno demokracijo, ker ne more niti prodor kakršnihkolil elemntov več škoditi njeni enotnosti. Ta nenadni preokret Sovjetov je lahko ali zgolj reklamni trik, ki ga potrebujejo za navezovanje evropske javnosti, kateri Litvinov na vseh konferencah brenka o miroljubnosti in o mednarodni lojalnosti in miroljubnosti, čeprav njegovim vestem malokdo verjame. Lahko pa je tudi jroskus, da bi s tem Sovjeti utešili stremljenja, ki se v ruskih masah vse močneje javljajo in ki gredo za tem, da omogočijo besedo v Rusiji tudi krogom, ki so dozdaj bili brez vsakih političnih pravic. sc vojaki iz Godjama na fronti bore proti Italijanom. Na soinalski fronti jo prišlo do manjših s|k>-jiadov pri Negoliju, kjer so nekateri abesinski oddelki napadli Italijane in jim povzročili precejšnjo škodo in izgube. Iz Cartagene v Španiji poročajo, da je bivši major Peres Palas, ki je bil obsojen na dosmrtno robijo v zvezi z oktobrskim uporom, znova začel z gladovno stavko. ledena oota pced Nenr Hotkom Iz Nevv Vorka. Pristanišče v New Yorku je popolnoma blokirano z velikiimi masami ledu. Prihod parnikov je zelo otežkočen. Kapitan nekega parnika je izjavil, da je videl veliko ledeno goro, ki pluje 80 km daleč od obale. Smet albanske kneainie Iz Bukarešte. Kneginja Vid, soproga bivšega albanskega kneza Vilhchna Vida, je na svojem |X>-sestvu v Fantanelu v Romuniji nenadoma preminula. Če stele ni... Iz Londona. Delniška družba, ustanovljena leta 1932, da odkrije zaklade, ki jih je kralj Ivan brez dežele, skril na vzhodni angleški obali leta 1910, je šla v konkurz. Nestečni Italijani... Iz Addis Abebe.. Prispele so vesti, da namerava vlada v najkrajšem času postaviti pod sekve-ster vse imetje italijanskih državljanov, ki prebivajo v Abesiniji. Sktb za bodočnost Iz Londona. Jutranji »Daily Herald« jioroča, da namerava angleška vlada naročiti 30 do 40 milijonov plinskih mask. Te maske bodo hranili v občinskih in okrajnih skladiščih. Iz teh skladišč se bo v slučaju vojne nevarnosti takoj začela delitev teh mask. Sinoči na Bledu: ob prisotnosti kraljevega zastopnika in bana razdelitev daril. U Parizu hmtiv zvezali Uzltodni, pctkmaiTSki in ucdczemiki pakt lendon - Pariz - Moskva * ]tallia tuli: Podonavski pakt ni oec aktualen Berlin, 5. februarja. Rp. Spričo zadnjih razgovorov v Londonu in Parizu je treba zlasti jemati v obzir stališče, ki ga do teh razgovorov jemlje Nemčija. Po nemških komentarjih imajo vsa ta pogajanja glavno ost najjcrjeno proti tretjemu cesarstvu in jih je treba smatrati za boljševiško spletko, ki vidi v nemškem narodnem socializmu svojega najbolj neizprosnega nasprotnika. Cim bolj so pariški razgovori skrivnostni, tem bolj raste v Nemčiji nervoza in tem bolj se dviga prepričanje, da se bo iz tega izcimil sporazum med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo. Posioastvo Tuhaleoskeoa Razgovore v Londonu, ki bi drugače bili na pogled čisto nedolžni in bi spadali v vrsto običajnih diplomatskih kramljanj, kakor so v modi danes, popolnoma spreminja skrivnostno gibanje maršala Tu-načevskega v Londonu in zlasti nad vse prijazni sprejem, ki ga je bil deležen od krogov angleške armade. Vsi nemški listi se izprašujejo, kakšno nalogo ima poleg Litvinova sovjetski maršal. Zdi se, da je njegovo poslanstvo v zvezi s vprašanji, ki se med državniki rešavajo s hitrejšim orodjem, kakor pa so diplomatska jrota in pogajanja Maršal je v teh 10 dnevih, kar se je mudil v Londonu, preštudiral britanski vojni ustroj in britansko vojno industrijo ter se zlasti seznanil z zadnjimi iznajdbami angleške vojaške obrambe- V torek bo maršal Tuhačevski odšel v Pariz, da nadaljuje razgovore s francoskim generalnim štabom. Tako angleški kakor francoski vojaški krogi o Tuhačevskem docela molče in je javno mnenje navezano zgolj na službene izjave, ki pa so silno skope in skromne* Zveza paktov Pariz, 5. februarja. Pariška izdaja »Newyork Heralda« prinaša komentarje o razgovrih, ki so se vršili v Parizu in pravi, da je bil njihov glavni namen zvezati v celoti vse j>akte, ki vstajajo na evropskem političnem shodu. Vzhodnemu paktu naj bi se pridružila zveza baltiških držav, nato bi se s tema dvema sjrojil pakt o Podonavju, ki bi ga razširili na Malo zvezo in na sovjetsko zvezo. Zadnje dejanje v tej verigi pa bi bil vstop Bolgarije v Malo zvezo. Da do tega dozdaj ni prišlo, je bila kriva Lavalova politika, ki se je ogrevala za direkten sporazum z Nemčijo, zato vse do Lavalovega padca ni bilo moči govoriti o evropski zvezi med pakti in državami. Flandinova smer v zunanji politiki se od Lavala razlikuje v tem, da smatra pogodbo med Sovjeti in Francijo za podlago vsem nadaljnjim razgovorom. Ta pogodba naj bi uzakonila vsaj delno pomoč med obema državama. Flandin je izjavil Litvinovu, da bodo to pogodbo brez zavlačevanja ratificirali. Seedozemiie Pariz, 5. febr. Najmanj vesti je o zadnjih pariških razgovorih dobila javnost po konferenci med Flandinom in Ruždi Arasom. Zdaj je ugotovljeno, da sta se Flandin in turški zunanji minister razgo-varjala o Sredozemlju in o zagotovitvi skupne varnosti za mir. Turčija je po svojem zastopniku zagotovila, da odnehava od svoje zahteve po utrditvi Dardanel samo zato, da ne bi otežkočila razgovorov o Sredozemlju. Nadaljna pogajanja o vprašanju Dardanel se bodo vršila pod angleškim vodstvom, ki Beut dobil 14 mesecev Ljubljana, 5. februarja. Velika dvorana št. 79 je včeraj ob 17.30 pokazala prav pestro in raznoliko sliko občinstva, ki je hitelo v dvorano, da bi osebno prisostvovalo razglasitvi sodbe v Bevčevem procesu. Vse klopi za občinstvo so bile zasedene in drugi ljubljanski radovedneži so se tiščali kot slaniki v sodu. Občinstvo pa se je rekrutiralo po večini iz krogov zlate ljubljanske mladine«, pa navzoči so bili tudi meščani z okroglimi in zalitimi obrazi. Vsi so se prišli naslajat in poslušat sodbo večinoma iz nrav nizkih nagibov. Med občinstvom pa jo reporter opazil tudi nekaj elegantnihe dam in damic. Pač bi bil njih poklic kje drugje mnogo važnejši, kakor pa hodit v dvorano radovednost past in občudovat >.junaka dneva«. Afera sama je ono solidno Ljubljano razvpila daleč po svetu. Tudi snoči je^ telefon brnel na vse kraje in javljal tisku Bevčevo sodbo v raznih varijantah. Telefon je pel proti Zagrebu in Belgradu, proti Gradcu, Dunaju in Pragi. Baje je tudi radio obvestil naročnike o rezuljatu Bevčevega procesa. Splošno je v javnosti sodba naDravila deloma dober vtis, kaiti mnogi se je izjavila, da je pripravljena pogajati se glede tega vprašanja z Italijo naravnost. Rim, 5. febr. Tp. Rimski krogi izjavljajo o odločilnih činiteljih, da načrt o jiodonavskein paktu za Italijo ni več važen, ker ni več tistih pogojev, pod katerimi so .prej o podonavskem paktu razpravljali. Sankcijo so izzvale razdor med državami ki so se bile o tem vprašanju pripravljene pogajati. Italija je sicer pripravljena sodelovati v akcijah, ki bi vodile do ureditve razmer v srednji in vzhodni Evropi, toda v današnjih trenutkih ji ni mogoče, da bi razpravljala o Podonavju. so bili pesimisti in so zagovarjali stališče, da Bevc ne bo tako strogo kaznovan. Nekaj minut pred določeno liro sta prišla v dvorano obtoženca v spremstvu odvetnikov. Ko je stopil senatni predsednik g. Ivan Brelih v dvorano, je med občinstvom najprej zašunlelo, po prvih i>esedah pa jo nastala grobna tišina. Strokovnjaki v kazenskem pravu so že pri prvem odstavku zašdšljali: Nad 1 loto bo dobil k .loško Bevc je bil po čl. 275 k. z. zaradi kršitve javne morale obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, ker je, izrabljajoč svoj položaj kot dentist, izvršil telesno združitev s tremi pacijentkami. Glede ostalih inkriminiranih dejanj, tako glede razširjanja pornografičnih knjig in slik, ter glede prevar je bil oproščen. Prav tako je bil oproščen njegov soobtoženec Joško Dolničar. Obsojeni Joško Bevc ima plačati dalje stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, dalje povprečnino v znesku .'>()() Din. Dve zasebni udeleženki jia sta sc zavrnili glede svojih odškodninskih zahtev na civilnopravdno pot. Bovcu se všteje v kazen preiskovalni zapor od 29. novembra 1934 do 2(5. februarja 1935. Ta nečedna afera jo torej na I. sodni instanci za enkrat končana. Popolnoma pa bo likvidirano, ko bo zadnjo besedo izreklo kasači jako sodišče odnosno slol scdinorice v Zagrebu. Nad leto dni je ta afera držala gotove kroge v napetosti. Našli so se celo elementi, ki so s posebnimi letaki skušali to afero izrabiti v politične namene, zlasti proti sedajeniu režimu, v prvi vrsti proti g. banu. Zmaga naših vojaških smučarjev Bled, 5. februarja. Včerajšnji dan tekmovanja na Pokljuki je pomenil pravi triumf za našo vojsko obenem pa tudi triumf vseh treh vojska države Male antante. V tako neugodnem vremenu — čez noč je zapadlo sko ■] meter visoko snega in med ‘ekom je vladal strahovit snežni metež — v tako rekordnem času obvladati v 28 kg težki bojni opremi tako težko progo, kakršna je bila včerajšnja, more le, kdor je res stoodstoten vojak. Vefifto iznenadenje Ko je Češkoslovaška ekipa odnesla — kakor smo že poročali — zmago v patrolnem teku na 30 km, se ie splošno pričakovalo, da bo končna zmaga zimskošportnih tekmovanj pripadla njej, ker ie bilo malo verjetno, da bi naši tekmovalci pri vča- je bil Koren tudi že na cilju. Za progo je rabil šest sekund manj kakor 57 minut, kar pomeni izredno tekmovalno sposobnost tega našega najboljšega vojaškega smučarja. S tem, da je dosegel najboljši čas dneva, si je Koren priboril darili Bana dravske banovine gosp. dr. Marka Natlačena. Je to krasna zlata doza, v kateri je vgraviran napis: Vojaške smuške tekme Male zveze na Poljuki 1936 — najhitrejšemu tekaču ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen*. Kako so tekli drugi Izredno formo so pokazali vsi štirje naši tekmovalci. Kot prvi je smučal po progi, kakor rečeno, redov Kezele. Ta je takoj v začetku prešel na vodstvo pred Cehom in Romunom. V prvi tretjini proge je pustil Ceha za seboj nad kilometer, ko je bil sredi Okrog Korena, ko je prispel na cilj. rajšnji štafeti dosegli toliko, da oi Cehe »vlovili« in jih po točkah celo presegli. Včerajšnji dan pa je prinesel to, kar si niti največji optimist ni upal vnaprej glasno povedati: naši tekmovalci so pri štafeti zmagali z 10 minutnim naskokom, ter tako pridobili toliko točk, da jim je pripadla končna zmaga zimskošportnih tekmovanj vojakov MA. 12.50 km dolgo progo so naši štirje tekmovalci (Kezele, Orad, Višič, Koren) presmučali v 4:07:48, Romuni v 4:17:31 in Cehoslovaki v 4:17:31 in dve petini. S tem, da je bila Romunija v štafetnem teku druga, je pripadla končna zmaga naši reprezentanci, dasi je bila Češkoslovaška v patrolnem teku prva. Končni rezultat zimskošportnega tekmovanja (pa-trolni tek in štafeta) je izražen v točkah tako-le: Jugoslavija 13, Češkoslovaška 11 in Romunija 8. Najboljši čas dneva je na progi za štafeto dosegel podporočnih Ivan Koren. Z neverjetno lahkoto in gibčnostjo se je zakadil na progo. Dobil je štafetni robček že dve minuti pred Cehom. Ta naskok je pridobil že Korenov predtekač narednik Višič. Vsi smo vedeli, da bo odlični Koren — ki je kot častnik tekel brez puške in je imel torej tudi v tem svojo prednost pri ostalih dveh ekipah sta častnika tekla že prej, — ta naskok še povečal. In res je že na pol proge pridobil Koren zopet nekaj minut, še predno pa je kdo pričakoval, proge, |ja je imel naskoka že več kilometrov. Tedaj pa je Kesele naletel na skupino 20 vojakov, ki je eno uro pred startom odšla na progo, da jo strasira in izvozi. Do tja, kjer je Kesele te vojake dohitel, je bila proga vsaj kolikor toliko izvožena. Od tam dalje pa si je moral Kesele utirati gaz v jx>nekod meter visokem snegu čisto znova. To ga je seveda tako zadržalo, da ga je Ceh skoraj ujel. Dasi je bil Kesele sredi proge več minut pred Cehom, je prišel v cilj le nekaj sekund pred Cehom. Kot drugi je šel na progo od naših tekmovalcev Orad. Ta je imel hude sotekmece. Češkoslovaška in romunska ekipa sta postavili na to mesto svoje najboljše moči. Tako je moral Grad napeti vse svoje sile, da bi zadržal razmerje, kakršno je bilo ob pre-vzeniu robčka, do konca runde. Zlasti Romun je bil odličen; dasi je on sprejel robček v rundi kot poslednji, je kmalu prehitel Ceha, nedolgo pozneje pa še našega Orada, kateremu se je začel približevati tudi že Ceh. Med Cehom in Gradom se je nato razvila huda borba, dokler se Cehu ni posrečilo Orada prehiteti za nekaj sekund. Romun je rabil v drugi rundi za progo 1:01:51, Ceh 1:03:21, Orad pa 1:03:40. Kot tretji je vozil v naši postavi narednik Višič. Ta je iznenadil tudi najboljše optimiste. Dasi je dobil robček kot zadnji v rundi, je vendar prišel daleč pred ostalima dvema sotekmecema na cilj. Smučal Ja prokleti alkohol... Celje, 4. februarja. Prad malim senatom okrožnega sodišča je sedel danes na zatožni klopi 24 letni Gnus Dominik, po poklicu poljedelec, doma iz Koprivnice v šmarskem okraju. Gnus je dne 17. marca 1935 v Vojakem sunil z nožem Simoniška Franca enkrat v desno stran prsi, s čimer mu je ranil pljučno mreno in pljuča, in enkrat v hrbet ter mu s tem prizadejal površno prasko, ga torej telesno poškodoval in je bila prva poškodba za Simoniškovo življenje smrtno nevarna. Nadalje je Gnus obdelal z nožem Potočnika Antona enkrat v desno lice, enkrat v levo stran hrbta, enkrat v levi nadleht in enkrat v desno stran hrbta. Zadnja poškodba je povzročila poškodbo pljučne mrene in pljuč in je bila torej ta rana za Potočnikovo življenje smrtno nevarna. Prav tako je Gnus z nožem lažje poškodoval Ašiča Franca in Petana Janeza. Navedenega dne je večja družba popivala v Simoni-škovi hiši v Vojskem. Ko je družba nekaj časa pila, je začel Gnus izzivati, medtem ko so drugi mirili. Ko je Simonišek videl, kakšen je položaj, je pozval Gnusa k miru, navzoče pa, da se odstranijo iz hiše. To je bilo pa že povod, da je Gnus pograbil za nož in začel z njim mahati po navzočih in poškodoval kar po vrsti vse, kakor smo zgoraj omenili. Gnus se zagovarja, da so fantje napadli najprej njegovega brata Aniona, pozneje navalili tudi na njega, zaradi česar da je potegnil nož in z njim trikrat vsekal, ne da bi vedel, koga je zadel. Iz vseh poizvedb in na podlagi prič pa se je dokazalo, da je bil prav Gnus tisti, ki je ves večer izzival in hotel na vsak način povzročiti pretep. Za njegovo delo mu je sodišče prisodilo 1 leto strogega zapora. Novorojenček za vrbo... Celje, 4. februarja. Dne 2. februarja popoldne je našel 12 letni posestnikov sin Kač Stanko iz Spodnje Ložnice pri Žalcu v bližini jeza mlinarja Leopolda Janežiča za vrbo dete moškega spoia, katerega je pri-plavil potok Ložnica. Najdeno trupelce je bilo oddano v mrtvašnico na pokopališče v Žalcu. Ljudska govorica je kmalu osumila kot mater 28 letno služkinjo Razdevšek Amalijo, ki je brez stalnega bivališča. Imenovana je prišla 31. decembra pret. leta k posestnici Kramer Mariji na Zg. Ložnici z namenom, da bi ostala pri Kramerjevih toliko časa, da bi dobila službo. Dne 15. januarja letos so Razdevškovo popadle nenadoma bolečine. Sama je rekla, da ima bolečine v želodcu, ljudje so pa spoznali v napadih porodne krče. Ko so se ti krči in napadi nadaljevali, je izjavila proti ljudem, da bo skočila v Ložnico, Okrog osmih zvečer je šla iz hiše, se napotila proti potoku in kričala, da bo skočila v vodo. Ženske, boječ se, da bi res napravila kako neumnost, so šle za njo iz hiše, jo klicale, a Razdevškova ni dala od sebe nobenega glasu. Čez nekoliko časa je pa prišla od potoka ter izjavila proti ženskam, da je sedaj že dobra. Naslednji dan so se bolečine na Razdevškovi poslabšale, zato jo je svak odpeljal k zdravniku, ki jo je preiskal in zahteval, naj pove, kaj je storila. Postavil ji je tudi termin. Ker Razdevškove le ni bilo k zdravniku, se je oglasil ta sam v njenem stanovanju z enako zahtevo, nakar mu je Razdevškova izjavila, da otrokovega trupla ne more najti, ker ga je najbrž odnesla voda. Kakor zgoraj omenjeno so končno novorojenčka naš]j za neko vrbo ob potoku Ložnica in oddali v mrtvainico v Žalec. Zdravnik dr. Lošni-kar je ugotovil, da je bil otrok dozorel in da ga je mati po porodu umorila in vrgla v potok Ložnico. Aretiranka je sprva vse tajila, končno pa priznala, da je porodila dete, katerega je zakopala za potokom Ložnica. Zanika pa, da bi bila dete umorila in izjavlja, da otrok pri rojstvu ni živel. V ponedeljek 3. februarja je bila aretirana. Ponarejatci pred sodiščem Celje, 4. febr. Danes so se zagovarjali pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 21 letni kleparski pomočnik Jože, 20 letni delavec Lojze, 26 letni delavec Ferdinand, 20 letni tesač France in 35 letni delavec France, kateri so bili obtoženi, da so proti koncu prejšnjega leta v gornjegrajskem okraju predvsem okrog Ljuhna izdelovali lažne kovance po 20 Din in jih tudi razpečavali. Jože, ki je po poklicu kleparski jjomočnik, je prišel v začetku meseca oktobra 1935 v Gornji grad, kjer je bil približno 1 teden zaposlen pri Zehlju Jakobu s popravljanjem avtomobila. Ob neki priliki je omenil Zehlju, da zna ponarejati denar in da je bil radi tega Že zaprt. Na Planini se je seznanil s Fracetom in Lojzetom, katerim je tudi povedal da zna ponarejati denar. 27. oktobru okrog polnoči je peljal France Jožeta na Lojzetov dom in mu pomagal nesti v nahrbtniku nekaj stvari, katere je kasneje rabil Jože pri ponarejanju denarja. Pelič je nato v sporazumu z Lojzetom izdeloval na njegovem domu iz bakrene plošče klišeje. Tudi Ferdinand je opazoval priprave za ponarejanje kovancev in celo tolkel v železnem loncu steklovino, ki jo je mislil Jože primešati .zlitini je prvih 7 km dokaj zmerno, ne da bi pretirano trošil svoje energije. Po sedmem kilometru, torej ob začetku druge polovice proge pa je Višič začel |x> progi naravnost divjati. Najjel je vse sile in dal ie iz sebe vse. Posledice seveda niso izostale: kmalu je imel za seboj Ceha, približevati se je začel Romunu. Vendar pa je tedaj tudi Romun »potegnil«, kar se je dalo. Pa našemu Višiču ni ušel. V najstrmejšem delu proge ga je Orad v divjem sunku prehitel. Vsak tiadaljni odriv je pomenil za Višiča povečanje razlike pred Romunom in Cehom in tako je prispel v cilj Višič, ki je dobil robček zadnji, z dveminutnim naskokom. Za progo je rabil 1:03:31, Romun 1:05:50 in Ceh 1:07:49. Zadnji je tekel za naše moštvo podporočnik Koren in dosegel, kakor omenjamo že zgoraj, najboljši čas dneva in sicer 55 minut in 54 sekund. Krona uspehov Letošnje zimskošportne tekme držav Male zveze pomenijo za naše vojake krono uspehov. Nikdar se še v nobeni mednarodni konkurenci niso tako krasno uveljavili, kakor letos. Saj če smo pravični, moramo našim tekmovalcem prisoditi, vsaj mi med seboj, tudi zmago v patrolnem teku. Da jim tam tudi for-nielno ni propadla zmaga, gre samo na rovaš pravil, ki dajejo pri teh tehmah preveliko veljavo streljanju. Čeravno so namreč naši dosegli daleč boljši čas od Cehov, so Cehi zmagali radi boljšega streljanja in so našim tekmovalcem manjkali samo trije zadetki. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bili naši slabi strelci, ampak gre neuspeh streljanja samo na račun treme oziroma naglice, s katero so streljali. Strelišče je bilo postavljeno po 18. kilometru in to pod Lipansko planino, t. j. pod najstrmejšim delom proge, kjer se tekmovalec najbolj zmuči. Vsi zner-virani so torej tekmovalci prispeli na strelišče, kjer naj bi se odpočili. Tedaj pa so prišli za njimi tudi že Cehi. Naši so takoj začeli streljati in uspehi so bili seveda slabi. Samo en primer: narednik Višič je pri treningu vedno zadel od 10 strelov vsaj 9 ali najmanj 8 krat. Pri tekmi pa ni zadel niti enkrat. Ob takih razmerah doseči tako častne rezultate, pomeni, da vsi ti rezultati niso slučajnost, marveč plod resnega, sistematičnega in trajnega dela, ki je letos prvič bilo kronano z zmago -na mednarodnih tekmah. Mladina na morje Velikopotezna akcija JS v Mariboru Maribor, 5. februarja. Lansko leto so odprli v Bakru krasen dom mariborske Jadranske straže- Dom je namenjen v prvi vrsti naši mladini, ki naj najde v svežem zraku ob morju potrebnega oddiha in okrejjčila. Zlasti za zapuščeno, slabo hranjeno delavsko deco, ki so jo mariborska delavska predmestja prepolna, je vsaj kratko bivanje ob morju nej>recenljive vrednosti. Ob zaključku letošnjega šolskega leta namerava mariborska Jadranska straža poslati na naš Jadran do 100 revnih, slabo razvitih otrok, ki jim je oddih na morju nujno p>otreben. Za tako velikopotezno soca-jalno akcijo pa je potrebno veliko denarja. V ta namen je razpisala Jadranska straža veliko nagradno žrebanje, ki se bo vršilo 30. junija. Deležni ga bodo vsi oni, ki pristopijo k Jadranski straži kot člani ter plačajo vsaj letno članarino 12 Din ali prispevajo za njene namene vsaj 10 Din. Jadranska straža je razposlala na naslove mariborskih občanov par tisoč okrožnic s položnicami. Vsakdo, ki plača navedeni znesek, se obenem udeleži tega žrebanja. Odrezek jioložnice nosi številko, s katero bo vsak plačnik soudeležen pri nagradnem žrebanju- Oni, ki plačajo članarino v gotovini v društveni pisarni v Gregorčičevi ulici 25, dobe pri plačilu nagradno številko. Nagrade so sledeče: Zlata moška zap>estna ura, zlata ženska zapestna ura, vozna karta I. razreda od Su-šaka do Kotora in nazaj, štiritedensko bivanje v Domu JS v Bakru, pet knjig 1. kola pomorske biblioteke, letnik revije JS ter knjiga »Naše morje«. Vseh nagrad je 30. Ootovo bo to nagradno žrebanje znatno pomnožilo zanimanje za Jadransko stražo ter ji jjridobilo obilo novih članov. S tem bo Jadranski straži obenem omogočeno izvršiti svoj program ter nuditi potrebni deci lep oddih na morju. Govor dr, Koceta Belgrad, 5. februarja, m. Včeraj popoldne je v sejni dvorani •Narodne skupščine nadaljeval skuj> ščinski finančni odbor z. razmotrivanjeni proračunskega predloga za I. 1936-37 v načelu. Prvi je govoril poslanec Jure Koce, član kluba JRZ, ki je v svojem poldrugournem govoru repliciral na kritike novega proračuna od strani opozicionalnih govornikov, ki so po njegovem mnenju ostali samo na analizi sedanjega stanja, povzročenega od prejšnjih režimov, ter niso pokazali poti, po kateri je treba iti. Opozi-cionalnim govornikom zameri, da sedaj tako ostro nastopajo proti proračunu, dočim so prejšnje proračune sprejemali tako mirno, zlasti oni famozni § 7 novele zakona o neposrednih davkih. Govornik dokazuje, da v primeri z drugimi državami naš proračun ni prevelik, kakor se često naglaša, temveč se tu postavlja samo problem pravične razdelitve davčnih bremen. Potrebno je, da se čim prej zavaruje in razbremeni mali človek, ki nosi vsa bremena, dočim se veliki in močni koristijo z vsemi mogočimi olajšavami, ki so jih prejemali od prejšnjih režimov- Sedanja vlada vsekakor dela v smeri zboljšanja, kakor nam to že dokazuje ukinitev § 7 novele zakona o nejjosrednih davkih, znižanje režijskih stroškov za popis in za izvedbo davčnega izenačenja. Razume se, da rezultati dosedaj še niso veliki, ker je nemogoče preko noči zamenjati obupno stanjfc, ki ga je sedanja vlada dobila od Ojorgjevič-Nedeljko-vičeve finančne diktature. Dr. Koce dokazuje, da bi skupen davek mogel dajati državi tudi 800 milijonov dinarjev, namesto predvidenih 600 milijonov, in to v tem slučaju, če bi se v vsej državi enako plačeval, ter da bi se na ta način mogla znižati tudi pridob-nina. Radi tega odobrava povišanje za 170 milijonov od strani finančnega ministrstva. Mogel bi se povečati davek na reiute, da bi se ustvarilo pravo sorazmerje napram ostalim davčnim oblikam. Zahteva znižanje pavšala s pravico za obrtnike, govori o potrebi revizije zakona o taksah, ki se' v finančnem ministrstvu že pripravlja. Odobrava smer, ki jo je zavzel finančni minister glede razdelitve in kontrole društvenega davka. Govori obširno o probelmu de-narstva in odobrava izdajanje bonov, ker smatra, da to ni tiikaka inflacija, pač pa je to izdajanje dovoljena mera, katere se poslužujejo tudi druge države. Smatra, da je nujno potrebno vpostaviiti normalni 6istem ter dati konkretne predloge glede tega. V zvezi s tem govori o kmetskih dolgovih ter smatra, da smo prišli do tega stanja radi tega, ker so prejšnji režimi rešitev tega samo odlašali, mesto da bi ga enkrat že rešili. Radi tega je treba podpreti kraljevsko vlado, ki se z največjo vnemo prizadeva, da bi popravila vse prejšnje napake in ki pripravlja tudi končno rešitev omenjenega vprašanja v skladu z interesi vsega gospodarstva. Govori o tujskem prometu in o javnih delih- Končno se izreka proti nio-nopolizaciji šolskih knjig, ter zahteva, da se brišejo kazni radi taks na račune, s čemer je bilo krivično kaznovanih mnogo ljubljanskih trgovcev. Dr. Koce je v svojem govoru tudi izrazil svoje zadovoljstvo, da imamo po 17 letih prvič pred seboj strukturalno jasen in pregleden proračun in da imamo pred seboj tudi zaključen obračun za I. 1933,34, kajti zaključni računi se prej ali sploh niso predložili narodnemu predstavništvu ali pa z velikimi zamudami. Dr. Koce izjavlja, da bo radi tega, ker ima popolno zaupanje v sedanjo vlado, glasoval za proračun. Za njim je govorilo še več govornikov. Tragedija v Tržiču Tržič, 4. februarja. Danes dopoldne je prišlo v Tržiču do velike žaloigre, katere žrtvi sta postala zasebni uradnik Franc Stenovec in Ljubljančanka Ana Škufca. Franc Stenovec je bil star 3) let; radi zelo slabih živcev pa družinsko življenje ni imel urejeno tako, kakor bi ga moral imeti. Posebno rad je hodil v Ljubljano, kjer se je pred tremi meseci seznanil z Ano Škufco, staro komaj 20 let. Med njima se je razvilo prijateljstvo in Ana Škufca je prišla 27. januarja na Ste-novčevo prigovarjanje tajno k Slenovcu v Tržič. Ste-noyec namreč ne živi skupno s svojo ženo, s katero se je nad leto dni pravdal za ločitev zakona- Ko so starši Ane Škufca izvedeli, da je odšla v Tržič, so takoj prihiiteli za njo. Vse prizadevanje očeta, ki seveda ni mogel dovoliti, da bi njegova hčerka živela skupaj s Stenovcem v Tržiču, je bilo zaman. Svoje hčerke ni mogel spraviti nazaj v Ljubljano. Včeraj je prišla v Tržič tudi Amina mati, ki je prav tako rotila svojo hčer, naj &e vrne, češ, da ji bo vse odpuščeno. Pa tudi njene prošnje niso nič zalegle. Nad dve uri je mati stala pred vratmi Stenovčevega stanovanja ter vsa nesrečna premišljevala, kaj jj je storiti. Medtem pa sta v hiši počila dva strela. Nesrečna mati je takoj zaslutila, kaj se je zgodilo. Takoj je poklicala sosede in obveščeni so bili tudi orožniki, ki so s silo vdrli v stanovanje. Prizor, ki se je nudil, je bil strašen: na postelji je lež«l s prestreljeno glavo Stenovec, preko njega pa je bila sklonjena Ana, istotako s prestreljeno glavo. Dočiim bil Stenovec že mrtev, je bila Ana še pri življenju. Imela je prestreljene sence, in kakor kaže, je Stenovec ustrelil najprej Ana, nato pa še sebe. Takoj poklicani zdravnik dr. Pance ie poskusil vse, da bo nesrečno Atio.ohranil pri življenju- Vendar se mu to ni posrečilo in Ana je čez kake četrt ure izdihnila. Za umor očeta — sedem tet robije Maribor, 5. februarja. Razprava proti mlademu viničarskemu sinu Antonu Pergerju iz Kuršincev, o kateri smo poročali v naši včerajšnji izdaji, se je končala v torelf ob piol 13. Perger se je zagovarjal pred senatom petorice zaradi umora lastnega očeta Jožefa, ki ga je dne 30. novembra lanskega leta pobil na hišnem pragu z dvema udarcema motike. Ker se sodišče ni moglo Izpričati, da je obdolženec namenoma usmrtil svojega očeta, ga je obsodilo satno zaradi uboja, in sicer na 7 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic, za vlivanje kovancev. Da bi bili pri izdelovanju denarja bolj na varnem, so prenesli pozneje nahrbtnik s pripravami v drugo hišo na Dovnek. Obenem sta se nameravala brata Lojze in Ferdinand iznebiti Jožeta in sta zato s pomočjo Franceta nahrbtnik zopet odnesla iz koče in skrila v gozdu blizu Lesjakovega doma. Najprej sta izdelovala Jože in Lojze 5 do 6 kovancev, katere sta tudi vnovčila. Okrog 90 kovancev je bilo najdenih v nahrbtniku, skritem v gozdu. Končno je bila vsa zadeva prijavljena oblastem in danes so vsi imenovani sedeli zaradi tega na zatoženi klopi. Obsojeni so bili Jože na 2 leti robije, Lojze na 10 mesecev strogega zapora, Ferdo na 3 mesece strogega zapora, France na 1 mesec zapora. Edeu je bil pri (lauašnji razpravi oproščen. Pred odkritji o požaru v Mahrovi hiši... Ljubljana, 5. februarja- Danes ob 10 dopoldne se je sestala posebna raz-sodiščna komisija, obstoječa iz zavarovalnih strokovnjakov in stavbenikov. Ta bo določila točno škodo, ki je nastala po zadnjem požaru o podstrešju Mahrove hiše. Včeraj pa je prišla na lice mesta posebna preiskovalna komisija, da ugotovi na podlagi raznih sledov in dejanskega stanu vzrok požaru. V kratkem je pričakovati zanimiva odkritja in ni izključeno, da bo neka oseba zaradi suma požiga aretirana. V interesu preiskave za enkrat ne moremo obširneje poročati. Vremenska poročila Dom t PUnicii na polmetrski podlagi 30 em pršiča, smuka idealna. Koice: —5, na 50 cm podlage 40 cm pršiča, sneži od severa, smuka prav dobra. Pokljuka: —5, sneži, severozapadni veter, 70 cm podlage, 70 cm pršiča, smuka idealna. Pohorja — Ruik* koča: —J, 40 cm novega snega. Seniorjev dom: —2. drobno mede, na 60 cm podlage 30 cm pršiča. Peca: —1 drobno mede, na 20 cm podlage 40 cm pržiča. Ljubljana datles Koledar I Dane*, sred*: Sv, Agata. Jutri, četrtek: Sv, Doroteja. Kaj bo danes Dvorana Rokodelskega doma: Predavanje dr. Jože Pogačnika: »Nameščenec in lepa knjiga«. Prosvetna dvorana Kodeljevo: Ob 20 sestanek dekliškega odseka Salezijanske prosvete. * NARODNO GLEDALIŠČE v LJUBLJANI Drama. — Začetek ob 30, Sreda, 5. februarja: Dies Irae. Red C. Četrtek, 6. februarja: Molierc. Red Četrtek. Petek, 7. februarja: Zaprto, Opera. — Začetek ob 20. • Sreda, 5. februarja: Prešmentani grad. Red Sreda. Četrtek, 6. februarja: Ples v Savoju. Red A. Petek, 7. februarja: Koncert Glasbene Matice ljubljanske. Izven. Drama. Ljubljanska drama pripravlja naslednje premiere: Nušič: Pot okoli sveta, Veenič: Gosposki dom in Galsworthy: Družinski oče. Opera. Premiera šoštakovičeve opere Lady Macbeth. Od Janačkove Jenufe dalje nima operni repertoar nobenega dela, ki bi bilo tako močno dramatično in naturalistično napisano, kakor je Šoštakovičeva Lady Macbeth. V njej je naslikano pravo življenje resničnega obiležja in opera mora zapustiti neizbrisne sledove na vsakega poslušalca. Naša opera bo prva v naši kraljevini, ki bo izvedla to zanimivo operno delo, za katero se že sedaj poganjajo tudi druge največje opere v Evropi. Lutkovni oder Obrt. vaj. doma uprizori v nedeljo 9. febru. ob 15. uri lutkovno dramo v 4 dejanjih »Dvorni norček« kot krstno predstavo originalne slovenske lutkovne drame. * Generalka za petkov koncert pevskega zbora Glasbene Matice je pokazala, da bomo slišali izredno pomembna in učinkovita dela. Osterčev Magnificat se s spremljevanjem velikega orkestra izvrstno in ubrano sliši ter izredno mogočno vpliva na poslušalca. Švarova balada Brodnik, katero poje ga. Bernot-Golobova, je brez dvoma eden najučinkovitejših in tudi najbolj dramatično na- fiisanih slovenskih samospevov. Mosolova Zelezo-ivamica pa je delo, ki bo brez dvoma postalo najprivlačnejša točka simfoničnih koncertov v sedanjem času. Slavenskega Religiofonija je tako izredno zanimivo in močno učinkujoče delo, da kaj podobnega v Ljubljani še ni bilo izvajano. Zato obisk koncerta priporočamo prav vsakomur in bo gotovo tudi vsakomur žal, kdor bi zamudil ta redek užitek. Koncert bo v petek 7. t. m. ob 20 v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. III. komorni koncert letošnje sezone bo v po-aedeljek, dne 10. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Ta večer nastopi znani godalni kvartet iz Dresdena, katerega člani so gospodje Fritsche, Schneider, Hofmann in Biilow. Izvajajo Haydnov, Beethovnov in DvoFakov godalni kvartet. Slabega uspeha v srednjih in meščanskih šolali ni vedno pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Temu odpo-morete, če se oglasite v Akademskem uraidu dela, ki uraduje vsak dan od 11. do 12. ure na univerzi, dvorišče. Urad vam bo preskrbel cenenega in vestnega inštruktorja ter bo tako pomagano vaši hčerki ali sinu in revnim akademikom. Sadjarska in vrtnarska podružnica za Šiško priredi strokovno predavanje v četrtek 6. febr. ob pol 8 zvečer v šoli. Govori g. Kafol o vzgoji špalirnega drevja. Pridite in pripeljite tudi druge, ki se zanimajo za umno sadjarstvo! Pisarna Zveze združenih delavcev in Društva zdrnženib zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani se nahaja na Tyrševi cesti 29, 1. nadstropje. Uradne ure so od 9 do 13 in od 15 do 18. Vihar Nad velikim delom Gorenjske in nad vsem Triglavskim pogorjem je divjal včeraj strahovit vihar. Posebno hua je bil ta vihar nad Stolom ter je segal nekako do Kranja. Veter je podrl mnogo kozolcev, nekaterim hišam je odnesel strehe, na neštetih mestih je odnašal opeko, da ne govorimo o dre\lju, ki ga je veter ruval. Na drugem mestu poročamo o veliki burji, ki je bila na Pokljuki. Tam je bil v noči od ponedeljka na torek dvakrat prekinjena telefonska zveza. Burja je bila tu tem hujša, ker je bila spremenjena v snežni metež. Promet radi viharja ni bil skoraj nikjer občutno moten. Pač leži na glavni cesti Jesenice—Kranj več izruvanih dreves — in to prav debelih — vendar bo to drevje danes gotov že odstranjeno, tako da tudi v tem oziru ne bo nobenih ovir. Skoda pa, ki jo je vihar povzročil na stavbah, je znatna. Saj pomeni v sedanjih razmerah postavitev novega kozolca za kmeta skoraj neznosljivo breme. Ravno tako občutno zadene posestnika, če mora nanovo pokriti streho ali popravljati kaj drugega na svoji hiši. Veter je sicer proti večeru ponehaval, a je bil proti večeru še vedno močan. Vendar kake občutne nove škode čez noč po dosedanjih poročilih ni napravil. »Zlomk*, kje pa luj človek vc, da je ukradel obleko ravno svetovnemu mojstru v teku čez zapreke. 7 MOCHALM v KMUner GUDlcERG Ozemlje za prireditve zimskih olimpijskih iger Iz zgodovine zimskih olimpijskih iger Da bodo imeli naši čitalelji točno sliko o zimskih olimpijskih igrah, bomo na predvečer otvoritve IV. zimskih iger podali še kratek pregled, kakšne so bile prve zimske igre in kako je sploh prišlo do tega, da je zimski šport postal sestaven del športne olimpijske revije. O St- Moritzu pri Lake Placidu smo že poročali v prejšnjih številkah našega lista. Danes še par besedi o Chamonixu. Pripravljalni olimpijski kongres za pariške olimpijske igre je leta 1022 razpravljal o predlogu, ki so ga stavili zastopniki Francije, Norveške, Kanade, Švedske in Švice, naj se vse panoge zimskega športa uvrstijo v stalen program olimpijskih iger. Predlog je bil sprejet in dve leti kasneje leta 1924 so Norvežanu v Chamonixu prvič dokazali svojo veliko premoč nad vsemi narodi v zimskem športu. Prve zimske igre v Chamonixu imajo vse znake, ki dokazujejo, kolike težkoč je bilo treba prebresti, da jih je bilo mogoče izvesti. Chamon« ni poznal dolge organizacije. Ampak vkljub vsem pomanjkljivostim pa je bilo jasno, da bodo zimske olimpijske igre odslej na programu prav lako vsako četrto leto, kot pa poletne. Chamonix je bil za Norvežane — triumf — dosegli so naravnost bajne uspehe. Na 50 km so zmagali na čelu s Thorleifom Haugoni, ko je pred kratkim umrl, štirje Norvežani. V teku na 18 km je bilo med prvimi šestimi pet Norvežanov. Zmagal je zopet Thorleif Haug pred svojim rojakom Groftunesbraatenom. Svojo premoč pa je izrazil še s svojo zmago v kombiniranem teku. Tudi v skokih je zmagal Norvežan Tullin Thams. Njihova premoč je bila prepričevalna- Iz štirih tekmovanj so odnesli štiri zlate, štiri srebrne in tri bronaste kolajne. Edini Finec Niku je prelomil to sklenjeno vrsto s tretjini mestom, ki ga je dosegel pri teku na 18 km. Norvežani se niso udeležili vojaškega patrolnega teka, in tako so zmagali Švicarji pred Finci in Francozi. Vožnja z bobom V tej panogi so tekmovali samo v četvorki; vožnja v dveh še mi bila znana. St ar tal o je pet držav. Zmagovalci so bili Švicarji, ki so v vseh štirih vožnjah dosegli najboljši čas 110: 3 je bil rezultat v hokeju na ledu. Kanadčani so bili novo odkritje. Vedelo se je, da so Kanadčani v tej disciplini najmočnejši, saj je hokej pri njih nekak narodni zimski šf»rt. Ampak, da bodo odpravili Cehoslovake s 30 :0, Švede z 22 :0 in Švicarje celo s 33:0, tega ni mislil nihče. V semifinalu so |>re-magali Kanadčani Angleže z 19 ■ 2, v finalu jw A meni kance s b : 1. Evrof)ejci so samo gledali: Kanadčani so šele pokazali Evropi, kaj je hokej na ledu. Danes je že drugače in Kanadčani ne zmagujejo več brez vsake borbe. V hitrostnem drsanju so gosjxxlarili Finci. Odnesli so tri zlate kolajne z zmagami na 1500 m Clas Thiinberg v času 2:20,8. Isti je bil zmagovalec tudi v teku na 5COO m s časom 8:39. Na 10.000 m pa je zmagal njegov rojak Skutnabb v 18:04,8. Edino na 500 m so zmagali Amerikanci s svojim zastopnikom Jcwtrawom. V umetnem drsanju je nastopilo 11 narodov- V damskem umetnem drsanju je zmagala večkratna svetovna prvakinja Avstrijka Szabo, ki je bila v onem času nekaka Sonja Henie današnjih dni. Zanimanje pa je že takrat vzbudila 11 letna punčka »Sonja«, ki je prišla na 8 mesto. Kdo bi sii takrat predstavljal v tem otroku danes tako oboževano Sonjo Henie. V moškem prvenstvu je bila borba med Švedom Grafstrompm in Avstrijcem Bocklom V umetnem drsanju v dvojicah pa je zmagal avstrijski pan Engelmann-Berger pred ’ finskem in francoskim parom. V celotni klasifikaciji so odnesli največ Norvežani, sledijo Finci, Avstrijci. Amerikanci, Švedi, Kanadčani in Švicarji. Chamonix je bil zibelka zimskih olimpijskih iger. Takrat je tekmovalo 12 narodov, letos jih tekmuje pa 28. Ogromen razvoj smučarstva sam o|3ravičuje, če bodo sedaj skozi 10 dni obrnjene oči vseh športnikov na Garmisch-Parlenkirchen, ki bo dosedaj najimpozantnejša revija zimskega športa. Drobiž iz domovine Šahovski turnir v Novem Sadu Uprava novosadskega šahovskega kluba je imela sejo, na kateri je razpravljala o načrtu šahovskega turnirja, katerega misli prirediti v mesecu marcu v Novem 9adu. Novosadski šahisti se nadejajo, da se bo za ta turnir posrečilo pridobili češkega velemojstra Flohra in tudi nekatere druge svetovne mojstre. Od domačih velemojstrov in mojstrov bi sodelovali tudi dr. Milan Vidmar, Vasja Pirc, Nedeljkovič, Konig, Vukovič, Astaloš, Brener in drugi znani jugoslovanski šahisti. Turnir bi trajal nekako 20 dni. Kriza matih žag Kakor v Sloveniji, tako občuti tudi bosanska lesna industrija težo prekinjenja izvoza lesa v Italijo. V tem oziru so bile najbolj prizadete male žage, katerim so sedaj tudi domača tržišča prevzela velika lesna podjetja, kakor Šipar, Našička, Vardar in Ugar. Vsa ta velika podjetja skušajo izgubo svojega mednarodnega trga nadomestiti z domačim trgdm ter se jim je že skoro posrečilo zaradi svojih nižjih prodajnih cen tržišča prevzeti. Družba lastnikov malih žag je začelo akcijo, naj bi te velike tvrdke odkupile gotove količine lesa ter s tem rešile male žage popolnega propada. Podjetje Šipar je bilo takoj voljno prevzeti večje količine tega lesa, vendar pod pogojem, da se družbi posreči dobiti posojilo od Državne hipotekarne banke, s katerim bo mogla odkupiti te količine lesa. Ribarski muzej v Crihvenici Centrala ribarskih zadrug v Crikvenici je za; čela z akcijo, da bi se tamkaj osnoval ribarski muzej. Začasno naj bi se uvedel muzej, v katerem naj bi se zbralo vse, kar je v zvezi z ribarjenjem od najstarejših časov do današnjih dni. Tako bi mogli inozemci in tudi domačini spoznati se z vsem, kar je v zvezi z ribarstvom in njegovim raz- vojem. cani reševalni avlo, so šele ugotovili, da je nesrečna mlekarica že mrtva in da je njeno smrt povzročila visoka napetost električnega toka, ker se je bila Bariča Novak zapletla v žice, ki so ležale na tleh in jih je v noči divjajoči vihar raztrgal in jx>metal ob tla. Potres Včeraj doj>oldne je bilo tudi v Ljubljani čutiti okrog četrt na deset |X>tresni sunek, vendar v Ljubljani ni napravil nobene škode. Precej močnejši je bil potresni sunek na Gorenjskem, 'lako poročajo i/. Re|ienj, da je bilo tresenje tam tako močno, da so ljudje v strahu zbežali celo iz cerkve, kjer so bile ravno duhovne vaje. Na Spodnjem Brniku pa je bil |x>tresni sunek tako močen, da sta se podrli v hiši št. 8f> dve steni, na več hišah |>a so se prekucnili s streh dimniki. Ravno tako so tudi v Cerkljah pri Kranju padali s strehe dimniki, opeka, omet s stropov, zelo pa se je zamajal celo cerkveni zvonik. V takih slučajih zbeže ljudje navadno iz hiš. lako so storili tudi včeraj v bojazni, da bo potres trajal dalje časa in da bo vse jx>rušil. Vendar je trajal potresni sunek le nekaj sekund in so se ljudje zopet vrnili k hišam ter začeli popravljati, kar je |X>tres |x>škodoval. Napad na avto Šibenik, 5. februarja. V nedeljo so se z avtom vozili nekateri ugledni šibeniški meščani, med njimi tudi narodni poslanec Dane Škarica iz hrvatske svečanosti v Drnišu nazaj v Šibenik. Med potjo |3a so jih v neki zaseki, preko katere vodi pot, s kamenjem obsuli neki zlikovci, ki so jim k sreči razbili vsa okna, dočim |x>tnikov samih niso nič poškodovali. Deček preprečil železniško nesrečo V Ravnem v Hercegovini je neki 13 letni deček zgolj slučajno preprečil veliko železniško nesrečo, k! bi se sicer zgodila na odprti progi v smeri proti Dubrovniku. Deček je slučajno stikal po progi in med [postajama Ravna in Zavala opazil, da je ena od tračnic jx>čila na tri dele. Deček se je takoj zavedel nevarnosti, ki je s tem nastala za prihajajoči vlak ter je stekel k bližnjim kmetom, ki so prihajajoči vlak ž* znamenji ustavili in vlakovodjo opozorili na pretečo nevarnost. Progo so nato popravili in vlak je inogel nadaljevati |x>t ter se izogniti nesreče le po fantovi zaslugi. Žrtvi poklica mleko na zagrebški trg. Še v temi je mlekarica proti mestu, pa je nenadno zakričala in se začela rica Novak v spremstvu dveh svojih rojakov šla zvijati v bolečinah. Tovariši so ji priskočili na po moč, vendar je tudi enega od njiju vrglo na tla, drugega, ki je skušal tudi pomagati, pa je vrglr daleč vstran Ko je prispel na mesto nesreče pokli- V noči od 1. na 2. februar je prišlo na progi čačak—Gornji Milanovec do hude železniške nesreče. Potniški vlak št. 311 je povozil pri nekem križišču čuvarja križišča Savo Rističa, ki je ta čas bil dežurni. Sava Ristič je moral pričakati vse vlake, ki prihajajo po progi bodisi z ene ali druge smeri. Ko je tudi usodnega večera odpravil nekaj vlakov, je sedel v čuvajnici in se razgovarjal z nekaterimi vaščani. Nato je legel v posteljo, ker je imel čas do druge ure zjutraj, ko pride 10 minut po drugi uri potniški vlak iz čačka. Ko pa je ta vlak privozil, je prišlo na nepojasnjen način do smrtne nesreče. Vlakovodja je na križišču opazil, da jc prišel nekdo j>od vlak. Takoj je zaustavil stroj, vendar je bilo že prepozno. Kajti nekaj me* trov od proge je ležal na tleh ves razmesarjen pokojni Savič, ki je postal skoraj gotovo žrtev poklica. Pravega in neposrednega vzroka nesreče doslej še niso mogli ugotoviti. Domnevajo pa, da je vlakovodja dal znak o bližanju vlaka v zadnjem trenutku, da je tedaj Ristič hitro skočil proti rampam in da je ravno v tej naglici bil Ristič premalo previden. Utegnilo pa se mu je tudi spodrsniti ali sicer kaj pripetiti, kar ga je oviralo, da se ni mogel pravočasno umakniti pridrvelemu vlaku. Na progi Visoko—Sarajevo pa ie prišlo 2. februarja do nesreče, katere žrtev je postal železniški zvaničnik Smajo Ajdinovič. Bil je istotako čuvar in je imel svojo čuvajnico na progi Visoko —Sarajevo. Ko je 2. t. m. privozil mimo njegove čuvajnice tovorni avtomobil, je Ajdinovič pritekel iz čuvajnice, vendar pa tako nesrečno in obenem neprevidno, da se je z glavo zadel ob lokomotivo. Silen udarec ga je vrgel nekaj metrov od proge. Na tleh je obležal s popolnoma razbito lobanjo. Njegova svetilka je bila najdena na drugi strani proge kakih 10 metrov daleč od proge. Osebje vlaka je nesrečo sicer opazilo ter so vlak takoj ustavili. Ajdinoviču pa niso mogli ničesar pomagati, ker je na mestu izdihnil. Podeželska mamica, ki ji je vid skoraj popolnoma opefial, prosi svojega sina, naj pogleda v časopis, kakšno vreme najx>vedujejo. Ko ji je Janez povedal, da se še vedno obeta dež, ženica vsa ogorčena reče: »Za božjo voljo, kaj pa vendar mislijo! Pri nas imamo pa še ves krompir zunaj na njivi.« Film v besedi in sliki „Crne ocr Elektrika ubija V Zitnjaku, v neposredni bližini Zagreba, se je včeraj rano zjutraj dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postala neka mlekarica, ki je vprav peljala Francoski filmi kljub vsej svoji visim nimajo v Ljubljani prijetne usode. Umetniško in igralsko so daleč pred drugimi, z njimi tekmujejo v tem oziru le najboljši amerikanski, agleški ali dunajski. Režiserji kakor jc Julien Duvivier, Clair, igralci kakor Baur so v filmskem svetu redko sejani. Po svetu vedo višino francoskega filma ceniti. Francozi so v tej umetnosti resni, moralni, človeški — torej same lastnosti, kakršne pri tej umetnosti po navadi pogrešamo. V Ljubljani dosti tožimo o kvaliteti filmskih programov — če zaide k nam kak kvalitetni francoski ali drugii film, se veseli praznine v dvorani kljub vsem svojim odlikam, kljub grandioznosti, kljub nedosegljivemu humorju, ki je zmeraj pristen in nič nemogoč. Ni čuda, vsa leta po vo vojni smo bili izročeni na milost in nemilost nemškim programom,kaže ob kakem dobrem filmu, kakor so »Crne oči*. Film sjsada v listo vrsto del, ki stoje na igralcih, njegova nosilca sta Harry Baur, Jean Valjean iz francoske izdaje »Les Miserables« in Simone Simon- Vsebina je vsa v slogu ruskih romans — dober oče, ki igra dvojno vlogo: proti otroku 5e kaže bogataša, v resnici je natakar, trpin, ki hoče z zadnjimi silami hčeri ustvariti zasanjano življenje, dokler slučaj ne razkrije njegovega življenja. Zaradi zanimivosti se dejanje vrši v predvojni Rusiji in jc polno ruske muzike in barvitosti, toda njegovo središče sta Harry Baur in Simone Simon, dvs velika igralca, vredna deset ali dvajset drugih imen, ki jih cenimo. vCrne Simone Simon, ena najboljših francoskih filmskih in gledaliških igralk, ki igra glavno vlogo v »Črnili očeh«. oči« so film za ljudi, ki ljubijo tudi v kinu vsaj malo globoke in pretresljive umetnosti. Premiera je nocoj v kinu »Sloga«. V 38 Pustolovščino ncuiško podmornice v svetovni vojni Neki človek je plaval po vodi, krčevito se oprijemajoč velikega bruna, na deski poleg njega pa se je gugal majhen psiček. Deska se je dvigala in padala po visokih valovih, a psiček je izvrstno vzdrževal ravnovesje kol najboljši mornar; tudi val ga ni mogel odpluli z deske, tako trdno se je držal na njej. Približali smo se nesrečnikoma. Mož, ki se je oklepal bruna, je bil starček sedemdesetih let, in kot je kazala njegova obleka, kurjač. Potegnili smo starca na krov in nalo tudi psička. Starcu so od mraza šklepetali zobje in njegova pleša je bila popolnoma plava od mraza. Nato smo jo ubrali v polnem diru za rešilnimi čolni. Naš usmiljeni kuhar je prišel na krov-in ponudil starčku kozarček konjaka, da bi se ogrel. Komaj je starček ogledal steklenico s konjakom, je zaživel, kol bi ga prešinilo novo življenje. Segel je z obema rokama kar po steklenici in jo lzpil do dna. Stoj!« je žalostno zaklical kuhar, »to je vendar naša zadnja steklenica! Toda starec se ni zmenil za njegovo skrb in bi bil prav gotovo umrl za zaslrupijenjem z alkoholom, če bi imel kuhar še kako steklenico pri roki. Približali smo se prvemu rešilnemu čolnu. Bil je do kraja napolnjen z ljudmi. Sprejmite tega moža v čoln!« Toda oni so se upirali z vso silo. Ukazal sem jim, naj se nam približajo. Morje je vrglo čoln proti podmornici, da je zadel ob našo steno. Dva naša moža sla priskočila in prijela čoln; starca in lisička smo hitro preložili in porinili čoln od podmornice. Zdaj je znova pridrvel val in rešilni čoln znova vrgel proti podmornici. Zašel je pod naše minske odbijače in se tam ujel; novi val je čoln do vrba napolnil z vodo. Tedaj je zakričal stražni častnik: /Hitro pod vodo! Torped ov k e!« Vse je planilo pod krov. V naslednjem trenutku smo sc že potapljali. Nekdo je rekel poleg mene: To imamo od naše proklete dobrote!« Bil je res zadnji trenutek, da smo se rešili. Kaj je bilo z onimi ljudmi v čolnu, ne vem, več kol verjetno pa je, da so se potopili. S tem, da smo boleli rešiti starca in malega psička, smo torej pogubili trideset drugih življenj! Toda naša krivda to gotovo ni bila. V naslednjih dneh smo brez posebnih težav potopili še več francoskih parnikov. To je bilo lepo za naš seznam potopljenih ladij, še lepše pa za našo domovino. Toda mi smo polagoma postajali navadni hlapci, zato se nam sploh ni zdelo več vredno govoriti o potopljenih tonah. Naših zaslug niso več upoštevali, komaj so se še zmenili za visoke številke v našem seznamu. Večje važnosti za nas pa je postajalo čudovito hranivo, ki smo ga našli na vseli uničenih francoskih ladjah; našli smo celo zaloge konzerv, zelenjave, gob in mesa. še danes čestokrat sanjam o velikem zaboju konzerv, v katerih je plavala : morska sipa v olju: »Calamare in sua linla . Nihče razen mene ni hotel uživati te sipe, ker je bila preveč nenavadnega okusa. Jaz pa sem polagoma izpraznil ves zaboj. Do konca vojne sem vselej, kadar sem si holel kaj prav posebnega privoščiti, jedel: »Calamare in sua tinta«. Naš jedilni list je poslal odslej z vsakim dnem bolj izbran in vsakovrsten, kot na naši prvi vožnji po Sredozemlju. Naš kuhar je spel pričel s svojo staro navado, da je pregledal kuhinje in jedilne shrambe na parnikih, ki smo jih potopili. Na nekem francoskem parniku se je pravkar kuhalo kosilo, ko smo ga potapljali. Naš kuhar je do konca skuhal jedi, nato smo jih preložili na podmornico. Bil je velik čeber z zajčjim mesom in vsemi mogočimi prikuhami. Moji možje se iz-početka niso hoteli dotakniti zajčjega mesa, a ko jim je kuhar dopovedal, da bi Francozi kaj slabega gotovo ne jedli, so se lotili jedi in zdaj jim je gotovo teknila. Nato je izbruhnila na podmornici doslej nepoznana bolezen: kolera! Naš ladijski zdravnik je bil višji mornar Vollmann. Njegov posel je bil doslej kvečjemu kaka manjša obveza; sempatja jo dal temu ali onemu žlico ricinusovega olja ali kak prašek aspirina, če je napadel koga le prehud glavobol. Toda pri takšni bolezni, kol je zdaj nastopila, je bilo pa treba tudi moje pomoči. Ko sem bolnika natanko preiskal, sem mu predpisal opij. Vollmann je žalostno prikimal in pripomnil: »Gospod kapitan, to sem tudi jaz mislil. Že snoči sem razdelil ves opij. Steklenica jo prazna.« A bolnike bo treba ločiti od zdravih, Vollmann. Vollmann je poslal še bolj potrl: Ni mogoče, gospod kapitan, ker so vsi liolni, razen gospodov častnikov./ Bolezen je bila očividno šc v prvem razvoju. Visoke vročine Vollmann še ni ugotovil pri nikomur in delovna zmožnost ljudi tudi še ni bila nič manjša kot prej, neprijetno je bilo le lo, da so morali česlo zapuščati svoja mesta in .si z .največ jo naglico iskati olajšanja na ladijskem stranišču. »Zlo moramo prijeti pri korenini, : sem rekel zaskrbljenemu Vollmannu. Pokličite kuharja!« Ko je Vollmann dal kuharju službeno povelje, naj se zglasi pri meni, je zaslutil nekaj zlega in si je za vsak primer opasal nov, bleščeče bel predpasnik, ki ga je dobil na tistem španskem parniku z ženskim perilom. ■ Čujte,:; sem mu rekel strogo, .velik del moštva je zbolel na prebavilih. Vam smem zaupati, da je lo kolera ali pa vsaj disetilerija. Ali slo morda dajali ljudem pokvarjene konzerve?« »Nemogoče, gospod kapitan; če bi bil ves krov pokrit s konzervami, bi jih pometal v morje, ne da bi le eno odprl. A bolezen ni mogla izvirali od hrane, kajti potem bi moral tudi jaz biti bolan, saj jem vendar isto hrano kot posadka.« Moral sem nekaj odrediti, da bi si ohranil zaupanje svojega moštva. Danes opoldne boste skuhali ovseno kašo!« Kuhar je prikimal in odšel. Opoldne smo lorej jedli ovseno kašo, tudi mi, častniki. Da bi pa nam častnikom osladil kosilo, nam je h kaši postavil še tri steklenice vina in kozarce. Etikete na steklenicah so bile videti, kot bi bile iztrgane iz kakega beležnika. Besedilo ja bilo napisano s črnilom: »Madeira« — »Malaga« — Sberry Brandy«. Te napise je gotovo napravil kuhar sam. Odprl sem steklenico z napisom Madeira/. Barva jo bila natanko takšna in tudi vonj je bil izvrsten. Poklical sem umetnika. /•Kuhar,« sem mu rekel, vi sle pravi mojster! Kako sle napravili to vino?« Zardel je od sreče kol kako dekle in rekel: ■>Gospod kapitan, ali se ne spomnite, da smo imeli na prejšnji vožnji precej starega /genov-čana<'- To vino sem vzel za podlago.« »Kako ste pa poleni pričarali okus po južnem vinu?« »Namočil sem rozino v korintsko vino in lega sem primešal «genovčanu».« Ko je izgovoril besedo rozine, sva sc oba spogledala in nenadoma jo razumel kuhar v mojih očeh isto misel, ki se je ta trenutek porodila tudi v njegovi glavi. Seveda, gospod kapi lan, rozine, rozine so prinesle kolero! Vse rozine so mi požrli’« Zdaj se mi je odvalil kamen od srca. Mornarjev grob. Prizor iz filma Poslednji štirje s »Santa Cruz«. Prijetno mesto Srečni otočani 506 prebivalcev otoka Sarka jc nedvomno najsrečnejše ljudstvo v Evropi, dasi tiči njih domovina še sedaj v srednjem veku in kljubuje vsakemu napredku. Sark leži v Rokavskcm prelivu ob francoski obali, spada k Guerneseyskemu otočju, se nahaja pod angleško nadoblastjo, a v resnici je samostojna državica od leta 1226, ko je priznal Henrik III. njegovo neodvisnost. Sedanji »seigneur«, gospa Daly-Beaumont, edinka po svojem očetu, biva v prijazni vili sredi velikega parka in uživa jx> prednikih podedovane vladarske pravice. A slednje niso posebno razsežne. Seigneur ima samo en privilegij: lahko potuje in gre na lov kamorkoli pod pogojem, da ne bo delal na poljih škode. Podaniki ga ne morejo zavidati, ker itak imajo vsi enake lastne hiše in vrtove- Na otoku ni nobenega mesta. Cc pa bi bil »seigneur« krivičen, ga lahko obsodi doživljenjski -sodnik, senechal, na globo ali celo zapor, kakor vsakega navadnega smrtnika. Davki so neznatni. Otočani ;majo samo dva uradnika s stalno plačo: učitelja in grobarja. Poravnajo la račun s pšenico lastnega pridelka. Razen tega obstoji »kuluk«: tri dni vsakoletnega dela na javnih cestah. Krčme, pasji davek in turisti krijejo vse osta- | le izdatke. Število izletnikov stalno narašča, in državna blagajna ima vedno več dohodkov. Parlament zboruje v šolskem poslopju samo en dan na leto. Njegovi člani so zastojmiki 40 starejših fevdov izmed 50, ki tvorijo skupaj vso 6 km dolgo in 1800 m široko površino otoka. Kmetje navadno molče in enoglasno sprejmejo proračun, ki ga predlaga senechal. Slednji je imenovan po »seigneurju«, a v resnici vlada na otoku. Nima nobenega opravka z zločini ali brezposelnostjo. Leta 1914 se ni zmenil Sark za svetovno vojno, ker ni smatral seigneur za potrebno stopiti iz svoje fevdalne nevtralitete. Na otoku nimajo niti policije- Senechal nosi v žejni državni zakonik, zvezek z 8 stranmi, in takoj poravna vse malonkostne kazenske zadeve. »Zaušnica brez krvi« se kaznuje z globo v znesku 25 šoti (25 centimov). »Zaušnica s krvjo« stanc že 36 sou itd. Samo hlajiec, ki okrade gospodarja, mora takoj na vislice, dočim doleti ista usoda poklicnega tata šele po tretjem dokazanem zločinu. Na otoku nimajo nobenega avtomobila. Idealna tišina in bujno zelenje privabijo vedno več izletnikov, ki pa malo nadlegujejo prebivalce, ker ne razumejo njihovega starinsekga nornian»kcga narečja. Delavnica stvarstva Francoski zoolog prof. Lucien (Juenault govori v delu Izvor živalskih vrst« o duhovitosti posameznih naravnih pripomočkov. Za klopni gumbi, s katcremi so zdaj opremljene rokavice, obleke, aktovke, so bili izumljeni leta 1886 na Francoskcm-Toda neka vrsta morskih rakov jc opremljena z istimi zaklopniki, ki pritrdijo stisnjen rep na trebuh. Vzbokli »gumbi« na trebuhu točno odgovarjajo luknjicam na repu. Nasilno »odpet« ruk se itili med 70 kandidati 9 oseb z daltonizmom, tako se imenuje napaka- Nekateri od njih niso zapazili živordečega izpuščaja, ki je prva napoved škrlatinkc. Neki kandidat ni ojjazil rumenkaste barve polti pri zlatenici. Vsi deveteri so komaj zagledali v drobnogledu povzročitelja jetike. Profesorji niso vedeli, ali bi podelili diplome sicer dobrim zdravnikom, ki niso v stanju opaziti zunanje znake razširjenih bolezni. Fakulteta je imela posebno sejo in naposled priporočila develorici, da bi sc posvetila rentgenologi)i. To je edina medicinska panoga, kjer je daltonizem celo koristen. Za harve slepi ljudje ločijo luč od sence celo bolj kakor osebe z normalnim vidom. Azbestna obleka za gasilce pri letalskih požarih — v hangarjih itd., kjer imajo opravka s samo raz. beljeno kovino. Londončani, ki sc hočejo iznebiti katerekoli živali, jo navadno peljejo v zoo. Uprava sprejme brez ugovora vse, tudi navadne kužke, ker so poklonili različni dobrotniki veliko denarja za vzdrževanje zapuščenih živali. Med stanovalci »hiralnice« je največ papig, ki imajo zelo dolgo življenje. Otroci jih podedujejo jx> starših in vnuki po stari materi. Tretje jookolenje navadno ne ve kam s ptico in jo pošlje v zoo. Neki lord se jc moral ločiti od krasne modrc indijske |iapige, ker je prevzela med njegovo dolgo službeno odsotnostjo preveč psovk od služinčadi- Lordova soproga šc vedno redno obiskuje papigo v hiralnici, dasi jo la stalno pozdravlja z izrazi iz slovarja vinjenih mornarjev. Neki bogati lovec je lani poklonil lepo antilo|)o, ki jo je sam pripeljal iz Afrike. A žival jc odklanjala vsako hrano in sc ni zmenila za družbo. Uprava jc vprašala lastnika, če antilopa ni vajena jx>sebnc A^eslna uprava v Harbinu, mandžurski j>re-stolici, je sklenila zavarovati svoje |)odročje z bodečo žico. Banke, borza, plovidbc, trgovska in obrtna zbornica so zbrali v ta namen več tisoč kitajskih dolarjev. Harbin veliko trpi od kitajskih razbojnikov, hunhuzov, ki stalno ugrabljajo ugledne meščane in zahtevajo visoke odkupnine. Ruski mladenič Borisov, ki se je povrnil iz tega ujetništva, pripoveduje, da živijo hunhuzi na peščenem otoku sredi reke 15 km od mesta. Njih podzemeljska skrivališča so dokaj udobna, opremljena s preprogami in kurjavo, a tako dobro zakrinkana, da kljubujejo vsem zaslcdovalccm. Razbojniki redno sprejemajo sorodnike in predvsem matere ujetnikov, ki jih jirivežcjo v gozdu in neusrjiiljeno bičajo vpričo obiskovalcev, da bi čiinprej ciobili denar. Borisov je plačal 2 tisoč dolarjev. Mati dečka Vasiljeva, ki se ni odžvala na povabilo »pridite zvečer ob 8 pred severna mestna vrata, da boste videli vašega ujetega sina« jc prihodnji dan dobila njegov odrezani uhelj. Razbojniki so oboroženi, imajo celo strojnice, se dobro razumejo z oblastmi in se nikogar ne boje. Borisov je srečal takoj po povratku domov v mestnem avtobusu razbojniškega glavarja, ki je sprejel njegovo odkupnino. Kitajec se mu je vljudno priklonil. Samo ujeti lovci uživajo nekaj prostosti. Hunhuzi imajo radi divjačino in pošteno delijo plen z lovcem v dve enaki polovici. hrane? Dobila je nepričakovan odgovor: »Žival ni razvajena in je vedno jedla isto kakor jaz sam. Zgodaj dobi kruh z maslom in gnjatjo in kozarec močnega čaja. Zvečer popije dve čaši whiskyja s sodovko.« U|)rava jc morala vrniti antilopo lastniku, ker jc smatrala slično hrano za protinaravno. Dolga leta biva v hiralnici velikanski udav, ljubljenec vdove po visokem indijskem častniku. Starka je morala naposled sama v hiralnico in vsa objokana ga je prinesla v zoo. Njeni sorodniki se nikakor niso mogli ogreli za kačo, ki jo jim je ponujala. London ša dalje brez mesa fz Londona. Na shodu klavniškega delavstva, ki je bil sinoči, je bilo sklenjeno, da sc še ne ustavi stavka v Smithfieldskih klavnicah Vodovodni jez v Zillcrbaclm na llarzu, ki bo oskrboval vso osrednjo Nemčijo z vodo. Razprodana predstava Cirkus Orlando Bucci, ki je dokaj malo zaslužil v nekem furlanskem gnezdu, jc nedavno napovedal koncert svetoviioznancga tenorja, ki bo na poti iz Amerike v Pariz pel arije iz »Tosce«, »Tra-viate« in »Riigoletta«. Predstava je bila seveda razprodana tembolj, ker so zaman oblegali dan poprej poročevalci in radovedneži edino mestno prenočišče: slavni pevec je bil utrujen po dolgi poti in jc odklonil vsako izjavo. Nihče se ni zmenil za konje, leve in telovadce, ki so otvorili večer. Zato je j*)-zdravilo besno ploskanje nestrpno pričakovanega l^evca. Tenor se je priklonil. Spremljevalec je odprl glasovir, koncert se je pričel. »Božanski glas!« so trdili eni. »A kako votlo doni« so obžalovali drugi- »Dvorana je preslaba.« Pevec je odpiral usta in dvigal roke. Nenadno je nekdo zakričal: »Sleparji! To je gramofon!« Množica jc planila na oder, kjer jc res našla skriti gramofon. Pevec jc pobegnil, a policija ga jc le dobila in ugotovila, da jc bil lo Buccijev nečak, mož brez posluha, ki je samo odpiral usta. Cirkus jc dobro zaslužil na ta način v petih različnih krajih, toda šestič mu jc izpodlctelo. ' Na svetu je 14.000 zasebnih aeroplanov Angleški letalski urad objavlja statistiko o stanju privatnih aeroplanov. Največ jih imajo Združene države in sicer /200. V Franciji jih je 220, v Nemčiji 1800, v Angliji 1570, v Italiji 500, na Poljskem 200, v lielgiii 1(50, na Češkem 150. Manj kot 100 jih imajo šc Španija, Argentina, Japonska, Švica, Ni ozemska, Jugoslavija in Ogrska. Skupno število vseli leh zasebnih aeroplanov znaša 14.000. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, ^a inozemstvo 23 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.