289. številka. Ljubljana, vtorek 20. decembra« XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vHak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeiuan za a\str«»-n gersk e dežel« /u Cflo leto 16 fl., it pol let« 8 gU, ca četrt leta 4 it — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo letu 18 >rM.. ?a četrt leta 3 pld. 30 kr., za 00 inecee I gkL 1" ki. Za pošiljanja hh dom se računa 10 kr. za mesec, 90 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko mt, kolikor poštnina .znaša. Za govpod« u <"■ it.-l i »• na hudukih iolah in vii dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 frld. .r><> kr., po pošti prejemali za četrt leta .'1 trold. — Zh oz na nI I a ne plačuje od četiristopne petit-Trste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, f> kr., M »e dvakrat, in l kr., če »e. trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v I.juhljai i v Kratic Kolioanovej hiši ..gledališka atolbev*. Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«', banani la, t. j. adiuiiiistratiN ti« It V ari, i. v .Narodnoj tiskarni" v KolmanOVeJ hiši. S slovenskim uradovanjem se mora uže vender jedenkrat resno pričeti! (Dopis iz sodnih krogov.) Uže precej časa je preteklo, odkar smo izvedeli za ukaz justičnega ministra. S tistim ukazom je minister Pražak opozoril sodnije v slovenskih pokrajinah, da se imajo tudi vnaprej strogo držati prejšnjih naredb. Ali zdaj poslušajte in strmite! Dozdaj še nijma nobena sodnija na Spodnjem Štajerskem Blovenskih tiskovin, katere je minister ukazal naroČiti predsedniku graške nadsodnije, ek8celenci g. dr. Waserju. Uradno se dozdaj Bodnijam celo še nij naznanilo, da si morajo naročiti slovenske tiskovine; Se menj pa so se dozdaj te tiskovine iz uradne dolžnosti sod-nijam doposlale! Vse je, kakor je prej bilo! Slovenske uloge so soamje uže pod prej šnjimi vladami sprejemale - samo letos so se nekaj časa odbijale vsled kamniške afere — slovenske uloge se tudi zdaj sprejemajo; to je pa vse! Pisatelju teh vrstic je znana samo JcMlna sodnija na slovenskem Štajerskem, katera daje strankam slovenske odloke na Blovenske prošnje. Povsod drugod rešujejo se slovenske uloge v nemškem jeziku brez ozira na nedoslednost, ki tiči v tem postopanji. Sodnija sprejema slovenske uloge, privoljuje tedaj stranki, da sme ž njo slovensko govoriti; sodnija sama po stranki ne sme v slovenskem jeziku odgovarjati — se ve da, ker nij uradni jezik. — Čudno, da se ta praksa tudi v ustnem občevanji pri sodnijah še nij uvedla ! Čudno, da sodnik ne odgovarja slovenskemu kmetu Vasilij Vasiljevič Vereščagin. Z Dunaja, 20. novembra 1881. (Dalje.) Leta 1877. počil je glas o rusko-turškej vojni. Vereščagin bil je v najboljšem delu. A v trenutku, ko je slišal, da gredo Rusi na Turka, hajdi, javil se je, da tudi on hoče v vojsko. Hotel je gledati „veliko vojno" (malih je nekaj prestal v Aziji). Hotel je učiti se v vojni — zato je bila rusko-turška vojska naj-pripravnejša. Vereščagin riše in slika le po naravi, t. j. samo to, kar je videl, opazoval z lastnimi očmi v naravi. Gerome, kojega je Vereščagin čestil, opominal je vedno svojega učenca, naj najprvo posnema velike slikarje in kadar se je teh privadil ter sam postal mojster, takrat stoprv naj slika po naravi. Vereščagin pa je bil za take opomine trmoglav, hodil je svojo pot ter slikal po naravi. On sam pravi: da na slovensko vprašanje nemški! Pred vsem čudno, da sodnik tudi pri ustnih obravnavali Slovenca v nemškem jeziku ne izprašuje in potem, če mu ta ne odgovori, v zapisniku ne zabeleži: stranka večkrat vprašana, ne Če dati odgovora. To bi bilo vsaj dosledno! In ali mi more kdo kak razloček povedati v tem ozn u mej ustnim in pismenim občevanjem s strankami? Vsak olikan človek, kojega duh je prost vsake strasti in sovraštva do nas, mora nam pritrditi, da je tako postopanje pri sodnijah „unieumtt na svetu, in da se do take liberalnosti še noben narod nij vspel, kakor naši nemški liberalci v Avstriji, ki hočejo, da naj je pri naših sodnijah vse nemško. Mi už« skoro res dvomimo, da je bil g. Pražak opravičen izdati svoj ukaz, ali si pa moramo misliti, da je pozneje prišel k prepričanju, da njegovo postopanje nij bilo korektno, — ker njegove besede so se pozabile in noben človek se ne briga zanje! Mi smo dozdaj mislili, da ima minister tudi moč, svoje sklepe in ukaze izvršiti; motili smo se! Prejšnji minister eksce-lenca dr. Stremavr se nij ustrašil, izdati jezikovnega ukaza za češke dežele in se nij bal opravičiti ga, ko je bil interpeliran od Nemcev. Zdanja vlada, o katerej se tolikokrat sliši, da je nam prijazna, se kaj tacega ne upa? Stara resnica je, da postane sovražnik tembolj predrzen, čim bolj nas slabe, bojazljive in nestalne vidi. — V tem burnem, v tem nevarnem boji za našo slovensko u radova nje obračam se do slnv-nega uredništva našega „Pravnika", je pri- sovraži zlagano temno senco in zlagan kolorit. Tudi Bida v tem oziru nij mogel vplivati nanj. Vereščagin skmja tudi nij hotel slikati. Stoprv na prigovarjanje Bide in (Jeroma začel je slikati, ko je uže popolnoma privadil se bil forme. Zato imajo njegovi narisi in njegove slike toliko vrednost, ker se ve, da je to, kar je risal ali slikal Vereščagin, natančna podoba tega, kar je umetnik videl. Zaradi tega se tudi tako lepo razločuje od takozvanih „impresijo-nistov", ki so zadovoljni, ako so le blizu tako risali ali slikali, kar so videli, ali kar so si izumili. Zato je Vereščagin skozi in skozi originalen, in povsod sam svoj. Po teh životopisnih črticah preidimo v razstavo. Tu vam morem le najznamenitejše slike v okornih besedah, v surovem obrisu nacrtati. Popolnoma in nattmčno opisati bilo bi za najbolj vešče pero zaman delo. Razstava obseza sledeče: Najprvo je 33 slik velicih in srednje ve- jaano in srčno proseč, naj ta list tudi še nadalje izdava! Radi priznamo težave, katere zavirajo plodno delovanje; ob julnun pa se obrnem do VBtih slovenskih pravnikov vsake vrste, bodi si v uašej domovini rdi zunaj nje: delajte za mili naš jezik, za mili naš narod, — ne opešajte v svojem trudu in svojem prizadevanji ! pošljite vsaj vsak mesec jeden dopis imenovanemu uredništvu, bodi si poročilo o kakšnej kazenskej razsodbi ali civilnej ali kaj druzoga. Pomislite našo sramoto in sovražnikovo veselje, Če izve, da je naš jedini pravni list po jednoletnem izhajanji poginil! Krepko naprej, narodnjaki — vse si mora človek na tom svetu krvavo zaslužiti; delajmo , drugače res nijsmo vredni boljšega položaja. Vse zavisi samo od nas; mi moramo doseči svoje namene, če hočemo in če — delamo ! Politični razgled. ><)lmil C «1 C*«*!«'. V Ljubljani 19, decembra. Veliko veselje zavladalo je v žurnalih zjctlliijen«' levice« ko je zuu.gala desnica o Herbstovem predlogu le z 161 proti 151 glasom in ko je bil zavržen Lienbacherjev predlog v gosposkej zbornici; vpiM so, da je Taartejevo ministerstvo zdaj uničeno, da mora odstopiti. Zakaj V Uzroka pač nobenega tehtnega ne vedo povedati! — A TaalVe trdno sedi na svojem stolu, si misli svoje o vesel fi in jadikovanji levičarskem in neče odstopiti in tudi še tako kmalu ne bode. Najbolj vroče pa želijo levičarji, da bi odstopil Dunajevski. Ta slednji jim je najhujši trn, ker jim vselej temeljito odgovarja na njihove pritožbe. Menimo pa, likosti in tudi malih iz Indije; zatem 33 slik iz Turkestana; v tretjem oddelku je 2'2 slik iz rusko-turške vojske, v četrtem so umetnika narisi iz Indije, Turkestana, Arabije, Kine, Perzije itd. vseh skupaj gotovo nad sto. Kjer. je umetnik potoval, tam je tudi nabiral raznotere zanimljivosti: opravo, čepice, orodje, orožje, podobe, kinč ženski in moški, preproge, itd. itd.— na sto in sto zanimljivih stvarij, ki so v narodopisnem, zemljepisnem, g r a d i t e 1 j s k e m in kulturnem oziru velike vužnosti in zanimljivosti. Te stvari nahajajo se v devetih vitrinah v petem oddelku. V šestem oddelku so razne tkanine, orožje itd. in sicer v vestibilu. Razni kritiki imenujejo Vereščagina najbolj veščega slikarja bitek. Poljski slikar Brandt uže davno slovi v tem genru slikarstva; presegel ga je Vereščagin; z belgijskim \Viertzom začeli so prispodabljati Vereščagina, a tudi ta slednji nij — z jednim slovom: Vereščagin je prav izviren v slikanji vojnih prizorov. V tem je dozdaj prvi in Predsednik Kukuljevič-Sakcinski pozdravil je v prisrčnem govoru slovenske zastopnike, ter naglašal z žar o vi t i in i besedami vez ljubezni, ki je od nekdaj strinjala narod hrvatski z narodom slovenskim. V imenu Slovencev zahvaljeval se je dr. Ivan Tavčar. Govorili so potem kanonik Rački, dr. Markovič, Ivan Hribar, dr. Jeglič, ljubljanski meščan gospod Bučar (hrvatsko) in dr. Gelestin (preblagi naš rojak, ki je ta dan s Čudno potrpežljivostjo vodil nas po Zagrebu okrog, tako da mu moramo izrekati prisrčno zahvalo!). Vsi govori sukali so se okrog jedne in iste osi, hrvat ske in slovenske vzajemnosti. Čutili smo se, da smo sinovi jedne in iste matere, dasi moramo zdaj živeti še pod dvojno streho. Govorili smo mnogo o slovenskih razmerah. Končno pričelo se je govoriti tudi o koroških Slovencih; a pričujoča inteligenca hrvatska bila je jednega mnenja, da mi Slovenci premalo delamo za svoje brate v Goro-tanu, in da je skrajni čas, da se prične v tem oziru drugače postopati. Nasvetovalo se je, izdajati slovensk tednik, ki bi bil pisan samo za koroške Slovence, i n s kateri m na j bi se preplula vsaka slovenska vas v Koroškej. Pretekle so mej temi pogovori skoro tri ure. Pred odhodom izprosil si je začasni urednik našega lista dr. Ivan Tavčar besedo k na-slednjej napitnici: Veleslavna družba! Jugoslovani postavljeni smo od usode v nehvaležne razmere. Jednaki smo ratarju, ki mora v znoji svojega obraza peščenej zemlji odtrgati skromne njene darove. Kakor revnega ratarja vzdržujeta pridnost in naravno isto navdušenje, ki je izvir ljubezni, koja vsako človeško bitje prikleplje k domačemu še tako revnemu domu, tako ja-čita tudi nas Jugoslovane v trdih bojih za politično ekzistenco dve lastnosti, katerih prvo imenoval bi slovansko pridnost, drugo pa slovansko navdušenje. Da uže davno bi bili poginili narodi naši, da nijsmo gojili uže od nekdaj mej sabo teh dveh cvetlic, kateri imenu jeta se slovanska pridnost in slovansko navdušenje! Prva izvira iz zdrave narave slovanske, druga pa je izvir ljubezni, s katero objemamo v svetem ognji revno svojo domovino. Spomi-nali smo se ta večer mrtvih, ki nam spe po grobovih, spominali pred vsem Avgusta Šenoe, katerega smo denes izročili hladnej zemlji. Ali gomoda, zdaj sporni naj mo se tudi živih, pri odprtej gomili ozrimo se v življenje nazaj, kjer nam Žive še možje, na katere opiramo svoje oči s ponosom in zaupanjem. V svojej srodi imamo denes dva taka moža, ki sta pomnožila slavo ne samo hrvatskega naroda, nego vsega slovanstva. Prvi zbiral je z nedosegljivo marljivostjo — jednak neutrudnej bučelici — učenosti plodove, ter je vzor tiste lastnosti, ki sem je ravnokar imenoval slovansko pridnost. Drugi pa je s plamenom svoje divne poezije užigal hrvatska in slovenska srca, ter je v pravem pomenu pesnik slovanskega navdušenja. Gospoda slavna, vi dobro veste, katera slovanska moža da tu menim! Da torej dostojno končam denašnjega večera shod, dovolite mi tedaj, da dvignem čašo v Čast presvitlemu gospodu kanoniku Račkemu, kot vzornemu zastopniku slovanske pridnosti, in da pijem v opombo slavnemu pesniku, presvitlemu gospodu Kukuljeviču-Sakcin-skemu, kot vzornemu zastopniku slovanske navdušenosti! Zapustivši ljubeznivi ta krog, podali smo se do „cara avstrijskega", kjer je bila deputacija Sokolova mej mnogobrojno družbo. Velika dvorana bila je polna odličnega občinstva. Da je vladala tudi navdušenost, nij treba mi že posebej praviti. Govorili so: Deželic, dr. Zahar, Srečko N o 11 i, K u k u lj e vi č, F o 1-negovie, Tomič, dr. Ivan Tavčar, dr. Franjo Markovič, Kostrenčič, Malovrh, Ivan Hribar, Bučar in dr. Maz-zura. Gospod Ivan Hribar govoril je nekako takole: Slavna gospoda! Kadarkoli sem prestopil Sotlo ali Kolpo, vselej mi je začelo hitreje biti srce in vselej so se me polastili nenavadni občutki. In tako, kakor meni, goddo se je gotovo vsacemu iskrenemu slovenskemu rodoljubu, kajti prestopivši granice ožje svoje domovine, prišel je v gostoljubno hišo svojega po krvi in jeziku najbližjega si brata, ter stopil ob jednem tudi na svobodnejšo zemljo, v deželo, v katerej — da govorim s Prezirnom — „.....sinovi Slave Si prosto vol'jo vero in postave". Da, gospoda moja! spaja nas najnežnejša vez mejsebojne bratovske ljubezni in smelo rečem v imenu vsega slovenskega naroda, ne- da jim bode tudi Dunajevski težko izpolnil njihovo željo! O dogodjajih v Dalmaciji poroča se „P. Ll.w iz Boke, da je namestnik baron Jo-vanović pomnožil posadke na več krajih, da je črnogorski knez zaukazal jako ostro čuvanje na mejah, a da mu pri tem ukazu nasprotuje minister za notranje poslove. Kako se bode to končalo? če je sploh kaj resnice. v u it n j drinve. Razmere mej papežem in Rusijo so vedno bolj prijateljske. V ruiimnskej zbornici govoril je predsednik Bratiano dolg govor, v katerem je z živimi besedami naglašal simpatije, katere goji rumunsko kraljestvo nasproti Avstriji. Ali bodo Avstrijo potolažile uže te lepe besede ali bode zahtevala večjega zadostenja — pokazala bode prihodnjost. Klerikalna stranka v Belgiji predložila je zbornici postavni načrt, po katerem bi se po fiskaličnih določilih ne glede na izob-raženje volilna pravica razširila. Državni tajnik %jedl njenih držav Blaine je demisijoniral, ker hoče prevzeti kandidaturo predsednika. Zdaj bode potoval po južnih državah in nabiral za se glasove. Slovenske deputacije v Zagrebu. Denes nam je poročati o izvrstnem sprejemu, s katerim razradostili so zagrebški Hrvatje slovenske zastopnike, udeležujoče se sprevoda Avgusta Šenoe. Deputacijo Sokolov, katerej je bil načelnik gospod Srečko Nolli, prevzeli so takoj na kolodvoru zagrebški Sokoli, tako da je do pogreba uiJBmo več videli. A bila je slavna deputacija v dobrih rokah, kar je razumno samo ob sebi. Drugi zastopniki pa smo si ogledali Zagreb, in v prvej vrsti tudi obrtniško razstavo v krasnej novej palači jugoslovanske akademije. Proti poludne šli smo se nekaterim odličnim gospodom poklonit. Po sprevodu odšli so naši Sokoli zopet s svojimi zagrebškimi brati, drugi zastopniki pa smo bili povabljeni v grško-katoliško semenišče, kjer se je bila v prostorih ljubeznivega gospoda ravnatelja Smičiklasa sešla inteligentna in odlična družba. Tu predstavili smo se predsedniku „Matice Hrvatske" slavnemu pesniku presvitlemu gospodu Ivanu Kuku-ljeviču-Sakcinskemu, in predsedniku jugoslovanske akademije, presvitlemu gospodu kanoniku Račk emu. Navzočni so bili: rektor magniftkus d r. Franjo Markovič; tajnik Matice Hrvatske Ivan Kostrenčič, njeni odbornik Lopošič i. dr. jedini. Zarad svojih vojnih slik zaslovel je po svetu, te so mu pridobile ime najgenijal-nejšega slikarja vseh dob, vseh narodov. Govorimo tedaj pred vsem o vojnih podo bali Verešcagina. Kakor Vereščagin slika, tako nij slikal še nobeden slikarskih mojstrov. Njega slike so nekaj popolnem novega. V prvem hipu osupne gledalec nad velikim številom slik. Toliko na jedenkrat nij še razstavil nobeden slikar. Vse slike od najmanjše do največje imajo to posebnost, da jo razumeš v prvem hipu. Vereščagin je realist. To se razvidi iz njegovih slik; kakov predmet si je izvolil za nje, kako izvoljen svoj predmet izpelje — povsod ga vodi priroda, resnica. A naj si videl šf toliko slik, naj si gledal dela vseh slikarskih mojstrov ter si jih utisnil v globino duše, niti z jednim ga ne moreš prispodabljati. Vse, kar vidiš, je Vereščagin in zopet samo Vereščagin. Vereščagin je mojster barv: najrajše slika on v solnčnem svitu; vse diha in greje se na solnci. Solnčna svitloba more se zvati Vere- ščaginova posebnost. Pri tem pa on nikdar ne seza k nenaravnim efektom, naj si bode v temi ali v svitlobi. V celej razstavi je menda samo jedna izjema, t. j. turška bolnica. Tudi nuance v barvah, kakor pri jednobarvnej plohi, pri vodi, v megli, v oblakih, v snegu, nebu itd. kažejo v Vereščaginu mojstra, kakor ga do sedaj še nij bilo. Ravno tako nedosegljivo je podrobno izvedenje slik, ki daje posebno živost podobam. Dan denes imamo mnogo dobrih slikarjbv, ki perspektive ne razumejo. Zato se je na pr. v Parizu napravil poseben oddelek risarjev, v katerem se urijo samo v perspektivi, to so takoimenovani perspektivni risarji. Ti dajejo potem potrebne razmere velikosti za razne slike celo slavnim slikarjem. Tudi v perspektivi kaže se Vereščagin skozi in skozi umetnika. Vidi se jasno, da Vereščaginu nij bilo treba pomočnikov v perspektivi, kakor jih potrebuje veliko število nemških, francoskih in druzih slikarjev, kar tudi mnogo njih sans gene priznava. Da je Vere-ščagiu baš v perspektivi nedosegljiv mojster, kaže ogromno število njegovih slik v vsakej velikosti, od najmanjše do največje, — a vse v največej popolnosti. Znano je, da se je kakor v druzih umetnostih in vedah tudi v slikarjih uže davno izumila takozvana špecijalistiki. Jeden slika najbolje obraze, drugi pokrajine, tretji živino, zveri, drevesa — vsak ima drugo popolnost. Vereščagin je slikal vse predmete, ki si jih le misliti moreš, a vsi so dovršeno popolni; v slikarstvu je torej on univerzalni genij, kakor ga do denes nijso še imeli. Preidimo najprej k vojnim slikam. V slikanji vojnih prizorov je Vereščagin specijalist. Nikdo pred njim nij slikal vojne tako, kakor on. Navadno so slikarji do sedaj vojno slikali tako, kakor jim je podala fantazma. Marsikateri „vojni" slikar vojne Še videl nij. Vereščagin pa je bil sam v bojih v Aziji in v Evropi. V rusko-turškej vojni je bil pri kozaške j avantgardi starejega Skobeljeva, a on nij gledal iz perspektive vojsko, on sam bil je vojnikov najpogumnejši, ki je zrl često boječ se, da bi bil desavoniran, da pri nas ne občutimo ni kake večje radosti, ko če nam okoliščine omogočijo podati Vam kakeršen koli dokaz svoje iskrene ljubezni in svoje udanosti. Mi Slovenci čutili smo se z vami od nekedaj za jeden in isti narod, jednacih teženj, jednacega mišljenja in zgodovina nam dokazuje, ia. sta hrvatski in slovenski narod od najdavnejših časov bila v dobrih in zlih dnevih odkazana jeden na druzega. Nij se nam sicer nikedar posrečilo, da bi bili dosegli politično združenje; a bil je čas, ko smo kolikor toliko bili uže združeni v literaturi in prepričan sem, da se popolnemu duševnemu združenju, da si počasno, pa vender neprenehoma in zanesljivo približujemo. Da je pa duševna vzajemnost mej hrvatskim in slovenskim narodom živa, to dokazuje najbolje okoliščina, da se v poslednjih letih čedalje več hrvatskih knjig razpečava mej na šim narodom in da je dan denes težko najti izobraženega Slovenca, kateri ne bi z največjo lehkoto čital hrvatskih knjig in listov; na druge j rtrani pa se hrvatsko izobraženo občinstvo čedalje bolje zanima za našo literaturo. In tako kakor v političnem, ste vi nam tudi v duševnem življenji zaslomba, mi vam ščit. Zaslomba, katero nahajemo v hrvatskem narodu, navdušuje nas na delo, na sveto delo za slovanstvo in v dotiki s hrvatstvom dobivamo novih sil, potrebnih za to delo; mi pa vas od druge struni varujemo morilnega na vala germanizacije, stvarne in duševne. In, čestita gospoda! denes ko smo zopet od vas prejeli toliko simpatij za ubogi naš slovenski narod, denes, ko zopet čutimo, kako vaša in naša srca spaja vez bratovske krvi; kako naše in vaše duše navdaje sveta ideja slovanstva, — denes ne morem imeti iskre-nejše želje, ko to, da bi se kmalu zamoglo reči o hrvatskem in slovenskem narodu, da sta se popolnem združili „......dve slavenske grane, Da u bratskoj alozi prava si obrane41. Domače stvari. — (Gospod dr. pl. Schrev sramuje se barona Tauffererja!) Človek bi ne verjel kaj tacega, in vender je tako. Ali poslušajte, kako se je to zgodlio! Dunajska „TribUne" objavila je članek, v katerem je ne usmiljeno prerešetala višnjanskega interpelanta ter mu jasno dokazala, da juristarije uiti toliko ne ume, kot kak zakotni pisaček. Ob jednem izgovorilo se je ponižno mnenje, da je duševni oče tej famoznej interpelaciji prej ko ne deželni odbornik in ljubljanski odvetnik dr. pl. Schrev. Ali ta gospod razglaša sedaj v svojem organčku, kojemu je sam šefredakter, ta-le srditi dementi: »Aus der infolge des fraglichen Artikels der „Laibacher Zeitung" zur Hand genommenen Nummer der „TribUne" ent-nebmen v?ir, dass dieselbe die Urheberschaft der Interpellation dem Obmanne des Iconsti-tutiouellen Vereines Herrn dr. Schrev zu-schreibt. Wir sind in der Lage diese Be hauptung als eine LUge zu bezeichnen!" Pi sava gospoda konstitucijonalnega odvetnika je „groba", kar se razvidi iz zgorejšnjih vrstic samo ob sebi. Sedaj pa mi vprašamo, čemu se srdi dr. pl. Schrev, čemu je zagazil v ton, ki nij niti salonsk niti spodoben. Beseda „Luge" je zabavljica, katera olikanej družbi nikedar dovoljena nij. Če je barona Tauffererja interpelacija dobra, če je koristna, če je tudi glede na juristično njeno stran pravo mojster -sko delo, potem mi kratko nikar ne umemo, kako se more dr. pl. Schrev togotiti, ako se je paternita8 te interpelacije njemu pripisovala! Će se mi po krivici pripisuje, da sem oče ka-kej imenitnej knjigi, ki jo je spisal Humboldt ali kak drug učenjak, potem se mi bode od zavestnosti srce zasmijalo, sladko smehljaje povesil bodem zarudelo lice ter zašepetal sra-možljivo: odpustite gospoda, jaz jo nijsem spisal, a spisal bi jo bil pa rad! Nikedar pa se ne bodem raztogotil in nikedar ne bodem zavoljo take slutnje z zabavljicami kakor laž, lažnik itd. okrog sebe sekal. Drugače je, če se mi pripisuje očetstvo kake makulature, potem se bodem pač razsrdil, kakor se je sedaj razljutil gospod dr. pl. Sebiey. S tem je pa dokazano, daje T auff ererj e v a interpelacija v dr. Schrevja očeh makulatura in da v njega očeh kratko nikar nij častno biti oče takemu zakotno p i s a r s k e m u proizvodu. To je tudi naše mnenje, in jako nas veseli, da smo v tem redkem slučaji jednacega mnenja s čestitim načelnikom ljubljanskega konstitucijonalnega društva! Ubogi baron Taurlerer! — („Slovenski Pravnik".) Glede na uvodni današnji članek objavljamo v imenu uredništva jedinega našega pravnega lista, da bode ta list tudi mej letom 1882 Še izhBJal. Slovenskim juristom pa bi bilo pač svetovati, da se nekoliko bolj ogrejejo in da list tudi duševno podpirajo. V istini bila bi sramota, če bi naiih pravnikov viteligenca ne zadostovala v/.državati si tako potreben list k»kor je praven slovensk list. — (Kandidat profesorstva g. Lovro Požar) bd je na graškem vaeučilišči dne 1. decembra promoviran za doktorja modro-znast va. — (Zahvala.) Preblagorodni g. dr Karel Bleivveis vitez Trateniški je o priliki smrti svojega preblagoga očeta dr. Jane ta lUeivveisa viteza Trsteniškega podaril prostovoljnemu ljubljanskemu gasilnemu društvu 50gl., za kar se mu izreka prisrčna zahvala. Za odbor prostovoljnega gasilnega društva: Doberlet, načelnik. — (Mrtvega) so našli zadnjo nedeljo 18. decembra na Dolenjskej cesti, v skednji posestnika Ocvirka, žganjepivea po imenu Drmota. Pravijo, da se je žganje v njem vnelo in taku zakrivilo njega smrt. Prenesli so ga k sv. Krištofu v mrtvašnico. — (V literarno-zabavnem klubu) bral je zadnjo soboto cand. phil g. J. Trtnik zanimljiv spis „o epičnem značaji kraljedvor-skega rokopisa". Ta večer je bil jako vesel, ker je poleg petja svirala izvrstno slovanske komade. italijanska godb a neustrašeno smrti v obraz. On je bil mej onimi, ki so turško vojno ladij o s torpedom hoteli pognati v zrak, — pri tej priliki bil je Vereščagin ranjen, ter ležal dva in pol meseca v bolnici v Bukureštu. Ta dogodjaj bil je za slikarja-vojaka najmučnejši. Kajti v bolnicah ne vidi se boj kakor je, — v teh vidijo se komaj deloma nasledki vojne na človeških truplih. Preden se je rana mu zacelila, ušel je — kam? — pred Plevno, kjer so razstre-ljavali trdnjavo. In zopet je moral po padu Plevne v bolnico, kjer ga pa zopet nij držalo. Z generalom G ur kom šel je Čez Balkan. Ko so v Adrijanoplji sklepali mir, udeležil se je Vereščagin teh razprt v kot tajnik generala Strukova. Ti podatci zadostujejo. Oni nam tudi raz-tolmačyo, zakaj je Vereščagin baš v vojnih slikah dosegel prvo mesto mej vsemi slikarji sveta. On slika po resnici, in resnica je tudi za umetnika najvišje pravilo, — mora biti zanj železna postava. Vereščagin slika vojsko strašno, njegove slike omamijo človeka; predero mu le- devje, omamijo ga — zato videl si gledalce pred temi slikami oplašene, blede; strah in groza slikala se jim je na obrazih. Kdor nij imel močnih čutnic, moral je oditi. (Jaz sam bil sem priča, da so ženske pri pogledu teh slik obledele kot bela stena ter prosile, naj je kdo odvede proč, ker drugače bi omedlele.) Vereščagin je v teh slikah brezoziren. Njemu ne trpi Itus „lepše" nego Turek, — turški vojak krvavi kot ruski, na turškem obrazu je bleda smrt baš tako strašna, kot na ruskem. On torej ne pozna ni prijatelja ni sovražnika, — oba mu jednako trpita. Lehko se mu oporeka, da je mrzel, brezozirno mrzel Trde, da v njegovih prsih nij iskre domoljubnega čuta, ni pravega slovanskega navdušenja. No, to ravno nij res! Baš nasprotno! Vereščagin je ravno bolj vzvišen v svojih nazorih nego dosedanji slikarji vojne. Njega vodilo je filozofič no-humanitar no! Njemu trpi prijatelj in neprijatelj v jeduakej meri. V oj s k a mu je zlo človeštva! (Dalje pri h. Potrtega srca naznanjamo vsem sorori-nikoin, prijateljem in znancem prožalostno vest, da je Vsegaiuogocnemii rt oparilo, nalaga preljubega, neporabljenega ho proga, oziroma očeta in tasta, gospoda Antona Kosak a, posestnika v Stranskej Vasi, bivšega župana in Alana okrajne cenilne komisije, denes 17. decembra ol> osmih dopolnilno v 72. letu dobe njegove po rtolgej in buriej bolezni in prejemsega sv. zakramente umirajočih, na Ani bolj Si svet poklirati. Truplo prerirazoga pokojnoga bodo v ponedeljek 19< deoeinbra ol» dfl vetih riopn lurine na inirodvor podružnice, sv. Mihela na (Jrosupljein preneseno, a oudu pokopano. Mrtvaške sv. mase se bodo brale v pori ružne j in farnej cerkvi v Smanji. Naj v miru počiva! V Str iinsk ej vasi, rini- i T. deo. 1881. Marija Kosak. soproga. Marija Btrubel, roj. Kosak. Josipina Hribar, roj. Kosa k, luVri. (725) Anton, Fran, Josip, sinov i. Fran Kosak, Joslpina Kosak, vnuk. sinalia. Naznanilo za božič. Kot jako primerna Motrilo, pripi»n»eaui slavnemu občinstvu : i 'iiIh^i ;«»ij. . Itnjiue. |»i*otin<- iki»|M>, papir k uioiiograuii, koiit«*k«-i|Nki i»n|. r, * liter po 2 4: ltra.J c a.xj • -v, toči ,.prl Guziji" v SUki (709—3) Karol Lorenec. " ffinterjeva slattarna, riet Prešimove raca. trgu Da., št. 2, priporoča svojo bogato zalogo ir za božična darila ~wm in (720—2) za božična drevesca, kakor tudi korov ia j <*» 11* e> in potviee. Štev. 477. Oznanilo. (712—2) V občini Sv. Itliliael-Ntoplč izpraznjena je služba občinskega tajnika. Letne plače je 300 gld. Zahteva se, da je prosilec zmožen popolnem slovenščine in nemščine v besedi in pismu in da ima zve-denost v uradovanji na deželi. Prosilci naj vlože lastnoročno pisane prošnje pri podpisanem občinskem predBtojništvu do 1. Janu-varja Občina Sv. Miliael-Stopič, v Kandiji, dne 12. decembra 1881. Župan: Anton Windischer. Naložilne in spekulacijske kupčije v vneli combinacijah se po prijazno reeanlb in diskrrOio po originalnih kurzlli oskrbe po bančnej hlfti administracije ,,Leithe" (Halmai), Dunaj, Schottenring 15. (620—14) J. BUZZOLINI, cliarcutier in trgovec z delikatesami, naznanja slav. občinstvu, da je odprl na Mestnem trgu stev^ '*> zraven lekarne g. Kirscliitza, trgovino z delikatesami. Vedno je dobro in frifino pripravljeno: (iraški pršut, ogrski prekajeui in paprika špeh, ogrske in veronezke .salame, lina Morta dela, kranjske in drage vrste klobase, prava ogrska mast. pravi omeiidolski sir, lini grojer sir, narmazan, gorgoncola, helandski i it švarcenkerski sir, kvargeljni iz Olumuca, francoski in angleški /ml. Sardin di Nantns, tonina v olju, ruske sardine itd. itd. Obetam, da bodem slav. občinstvu vedno postregel s frišnim in dobrim blagom in se priporočam za mnoga naročila. (726—1) Spoštovanjem T. ZB"ULZz;olii^.i, trgovec z delikatesami. Lekarja Mnsstoaiiiner-ja lifSfllfilS vina. Svarilo: Ker se večkrat poskuša, moj preparat z drugimi popolnem nevplivnimi, da, večkrat celo škodljivimi mešanicami nadomestiti, upu/, nuj.'m p. n. kupovalce, naj pazno in odločno J. Nussbaumčr-Jevo ki na-železno- in kina-(nalaga-vi no zahtevajo. Kina-zelezno-malaga-vino je jedin popolnem zanesljiv ia neškodljiv na zobe vplivajoč dober pri-pripomoček za napravi (nitje in čiščenje krvi, za hitro odpravo bledice in za odpravo pomamijkufa krvi, proti boleznim v želodci, migreni, podgroniu, »krof uloznosti, proti boleznim v jabolku, goltanci in na plučah. Kina-malaga-vino, posebno krepilen pomoček za slabotne otroke in ženske po preBtanih težkih boleznih, osobito po otročjej postelji. Spričevala: V raznih slučajih rhahitise, skrofuloze, anemijo rabil sem kina-zelezno-malaga-vino od g. lekarja ./. Nussbaumer-ja; uspeh je bil zelo ugoden in jaz morem to vino zaradi lehke prebavljivosti, okusnosti in izvrstnega učinka naj topleje priporočati. Na Dunaji, v decembru 1880. (441—6) Dr. Porih, c. kr. vseučiliščni docent, predstojnik odd. obč. poliklinike. Potrjujem, da som v kina-železno-malaga-vinu lekarja g. J. Nuss-haumer-ja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line na D., 1880. Prof. dr. J. R. Tbaler s. r. Radostno potrjujem podpisani, da je kina-železno-nuilaga-vino lekarja g. J. Ntissbautner-ja preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter svojej lastnosti »mrzitelj krvi in pospešujoč prebarfjenje in da vse druge železne preparate zelo prekosi. Line na D. Dr. L. Winternlts. Pošljite mi h prihodnjo pošto 10 steklenic Vašega kina-železno-malaga-vina, kateri jo mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. Ig. Welss. Ha/.pošiljalua zaloga: J. Niissbaumer, lekar v Celovci. Zaloge za Kranjsko. V Ljubljani: ti. Pieooli, lekar. V Metliki: F. U in lin. lekar. V Radovljici: A. Koblek, lekar. Tujci: Pri Naliči: Rakotnik z Dunaja. — Sirk it Gradca. — Steinmetz z Dunaja. — Boch iz Linca. — Schlenker z Dunaja. Št. 15.840. (717-2) Razglas. Po dopisu visoke e. kr. deželne vlade dne 20. novembra t. 1., Št. 8633, je visoko e. kr. mi-nisterstvo za notranje zadeve z razpisom dne 6. novembra t. 1., št. 16 020, sklep mestnega zbora ljubljanskega, da ima do zdaj pri prodaji govejega mesa na drobno obstoječe tarife prenehati, potrditi blagovolilo. To se s pristavkom splošno razglaša, da bodo mesarji s prosto tarifo dne 1. januvarja 1882 pričeli, da so pa oni dolžni se samo določene cene natančno držati in tisto v mesnici na tabli za vsakega lebko vidno napisano imeti. Na tej tabli mora pa tudi zaznamenovano biti, ali je na prodaj razpostavljeno meso od pitanega ali delavnega vola. Mestni magistrat bo pa vsak poizvedeni prestopek samo določene cene, kakor tudi vsako poškodovanje kupca po slabej vagi ali preve-Jikej prikladi postavno kaznoval. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 14. decembra 1881. Župan : Las cb a n. 31 srbske srečk 3". srbske srečke. 31 srbske srečke. 31 srbske srečke. 31 srbske srečke. 3", srbske srečke. TJie 14. jaimvarja tretje srečkanje 8°/0 kneževskih srbskih srečk Vsako leto 5 srečk au j : II. juirarji 11. Iil.lh.i II. .junija II. ateista II. novembru od leta 1881 h 100 frankov v zlatu. Vsakratni glavni dobitek frankov 100.000 v zlatu. Naj manj št dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti se na Dunaji, v Bu- Srečka daje 3°/0 obresti v zlatu. «lape£ti, v mnogih provincijalnih mestih kakor tudi v lielgradu in v skoro vseh evropskih glavnih mestih brez odbitka izplačujejo. Orig. srečke proti kuni a I« gld. poleg 60 kr. kuponskih obrestij. SU4P~ Prejemni listi se vplačujejo v 14 mesečnih obrokih a 3 gld. in z ostalim obrokom 4 gld. kupec dobi pri prvej vplačitvi 3 gld. (727—1) nerazdeljeno pravico igrati. ^Tl'ri dne 12. novembra vršečem se prvem srcčkauji ,'J0/,, knežev-^ % Hkih srbskih srečk bili so glavni dobitki frankov 100.000, 10.000 V 4 in 4000 v zlatu dobljeni mej srečkami, katere je prodala naša K hiša, in zelo kulantno eskomptirani. WIEN, WolIwile 10 umi Wechslergeschaft der Administration des *M M? M* đ ' M ' M* cii. chon, .fmm^mmn. m mm Woiioib m uod is. 18. 99 Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".