Došio 2 5. IV.
PpžpatHa piaCana v irotoriui.
tt~ k:'atr
iSv
prilog.
OBRTNI
~> jjc-'	jgj	■	y; _	-	.	•	v	"v	_	^
Strokovni list za oovzdiao in naoredek obrtniitva Dravske banovina
rf" ... , " "* ? x	SJsift'
»OBRTNI VESTNIK« Uhaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.	NelranUirani dopisi <e ne sprejemajo. Rokopisi se pe vračajo. Ponatiski dovoljeni le t navedbo vira.
t"!rtletno	Din 20 — t°*amezna številka . . Din 1'—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Beethovnova ulica lil.	Stev, pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1930.	štev. 17.
Slovensko obrtništvo in načrt obrtnega zakona.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je sklicala na sredo 23. t. m. veliko zborovanje delegatov obrtnih zadrug, na katerem se je razpravljalo o načrtu novega obrtnega zakona. Velika udeležita zastopnikov obrtništva iz vseh 'krajev Dravske banovine dokazuje, ikalko živo se naše obrtništvo zanima za to važno vprašanje.
Predsednik zbora g. Josip Rebek je v uvodnem poročilu povdarjal po-trdbo, da pri presoji zakonskega načrta, ki ga je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije, ne smemo posegati v manj važna vprašanja, temveč je treba, da predvsem ugotovimo, ali načrt vsebuje ona načela, na katerih naj bi po mnenju slovenskega obrtništva temeljila naša bodoča obrtna zafconodaia. Pri pregledu načrta vidimo, da je naša zahteva ipo uvedbi Usposobijenostnega dokaza za rokodelke obrti prodrla v polni meri in da se je uvedel obligatorni mojstrski izpit. Šušmarstvu in skrivanju za razne družbe se je v znatni meri zaprla pot s posebnimi določili, ki prepovedujejo družbam izvrševanje rokodelskih obrtov. Kazenske določbe proti šušmarjem so dokaj ostre. Z določbami o vajenskem in pomočniškem razmerju ter posebnimi določbami o obrtnih nadaljevalnih šolah je v znatni meri ustreženo skrbstvu za strokovno izobrazbo in napredek obrtnega naraščaja. Oblačilne stroke so dobile posebno zaščito kakor so jo imele v našem obrtnem redu. Glede obsega obratovanja in obrtnih pravic je ostalo pri dosedaj pri nas veljavnih načelih. Razdelitev obrtov in razvrstitev rokodelskih cbrtov je ostala v glavnem taka, kakor smo jo predlagali. Tudi druge stvari so urejene vsaj v glavnem tako, kakor smo si želeli. Ta načrt se ne da niti primerjati z zakonskimi načrti, kakor so nam jih servirali dcsedaj.
Važne stvari, ki jih pogrešamo v tem načrtu ali ki so pomanjkljivo urejene, pa so obrtniška organizacija, vprašanje obligatornosti zvez, zavaro-vaoja obrtnikov, sodelovanje zadrug Pri obravnavanju obrtnih prijav. Ce v glavnem obravnavamo načrt, pa uioi amo obenem tudi zahtevati, da se vnesejo v novi zakon tudi določbe o toh vprašanjih v tem smislu, kakor smo jih že ponovno predlagali.
Zemaljski savez obrtniških udru-ženja v Beogradu Sklicuje zborovanje vseh obrtniških zvez in sicer za soboto in pomdeljek. Treba je, da se tega 'sestanka udeleži tudi slovensko obrtništvo po svojih delegatih, da dobe izraza tudi naše zahteve. Zato bo moral zbor obrtnih zadrug zavzeti svcje ?tališče vsaj v glavnih vprašanjih.
Po izčrpnem referatu o določbah načrta obrtnega zakona in obširni debati, ki je bila vseskozi mirna in resna, so bili sprejeti soglasno ti-le zaključki:
Delegati obrtnih zadrug Dravske banovino so na zbornični konferenci dne .23. aprila 1930 v Ljubljani po obširni razpravi načrta obrtnega zakona ugotovili, da ta načrt v glavnem osvaja večino načela, ki jih je zastopalo slovensko obrtništvo in ki jih je sPrejela konferenca obrtniških udru-šenj cele države v Brodu.
Da pa bo novi obrtni zakon ustrezal
nujirm potrebam obrtništva in pripomogel, da se naš obrt tako krepko razvije in strokovno dvigne, kakor to zahteva interes našega narodnega gospodarstva in države, je neobhodno potrebno, da se zakonski načrt izpopolni še v sledečem:
1. Gospodarska opravila, katera člen 2. zak. načrta izvzema od določil obrtnega zakona in sicer poljedelska in šumska proizvodnja, domača obrt-nost, poslovanje gospodarskih zadrug, klanje ž;vine na kmetih, vinogradništvo, vrinarstvo, osobito pa obrtno delo v raznih zavodih in kaznilnicah, jo urediti s strožjimi in preciznejšimi določili, ker je dosedanja praksa pokazala. da se prepogosto zlorabljajo ta določila za izigravanje obrtnih predpisov in neupravičeno obrtova-nje v škodo osobito malega obrtnika.
2. Predpise o dokazu usposobljenosti je izpopolniti tako, da se prepreči in omeji prekomerno in nezdravo vzgajanje naraščaja v tovarnah, da se poostre pogoji za prehod na istovrstne in sorodne obrte, ker se edino na ta način more preprečiti prekomeren dotok strokovno manj vrednega naraščaja v obrt.
3. Med rokodelske obrte je uvrstiti tudi vrtnarje in peke, ki so že po našem zakonu med rokodelskimi obrtmi, med koncesijonirane pa tiskarska podjetja ter omogočiti, da se že z uveljavljenjem zakona vsaj za določene kraje izvede ločitev obrtov' pod točkami 2. in 56. člena 20. zakonskega načrta.
4. Pri prijavah obrtov, ki so vezani na dokaz usposobljenosti, se mora dati udruženjem pravico vpogleda v usposobljenostna dokazila in oddajo mnenja obrtni oblasti, ker je pokazala mnogoletna izkušnja, da se edino na ta način morejo preprečiti številne zlorabe z neresničnimi in ponarejenimi izpričevali. Brez tega bi izgubile sodelovanje zadružne organizacije z obrtno oblastjo velik del svoje vsebino.
5. V zakonski načrt je sprejeti določilo, ki bo onemogočalo šušmarstvu na razne prikrite načine s tem, da se kaznuje tudi v takih primerih, ko obstoje samo indicijski dokazi.
6. Določilo glede odpravnine, dopustov in odpovedi višjega obrtnega pomožnega osobja ter določila glede odpravnine navadnemu pomožnem ; osebju (čl. 72. zadnji odstavek) gredo predaleč. Veljale naj bi dosedanje določbe obrtnega reda in zakona o trgovskem pomožnem obrtnem osebju.
7. Organizacija obrtnih zadre«; naj se izvede tako, da se daje prednost strokovnim udruženjem, ustanovitev pa ne veže na določeno minimalno število in na določen teritorij sreza. Merodajno naj bo samo, da obstoje pogoji za uspešno delovanje zadruge in da zadružni okoliš ne sega preko meje banovine, temveč se prilagodi potrebam in prilikam dotične obrtne stroke.
Zveze obligatornih obrtnih zadrug (udruženj) ne morejo biti samo dovoljene, marveč obligatorne. Ustanoviti naj bi se mogle tudi zveze strokovnih udruženj ene ali sorodnih strck. Teritorijalni obseg ne bi smel seirat« preko banovine.
8. V obriti eni zakonu naj se predvidi obligatorno zavarovanje obrtni-
kov za primer nezgode, bolezni, onemoglosti, starosji in smrti, na načelu autouomije uprave po obrtništvu samem. Naslovljeno bodi to zavarovanje na obrtniško obligatorno organizacijo, omejeno na okoliš banovine in pod držav n im nadzorstvom.
9. Izjavljamo se odločno za sistem skupnih komor z autonomijo odsekov, tako da bo odločanje o vprašanju obrtniško organizacije in o vprašanjih
obrtne stroke pridržano izključilo le obrtnemu odseku.
Vprašanje komor naj se uredi s posebnim zakonom o komorah in ne z obrtnim zakonom.
Delegatom se naroča, da vztrajajo na konferenci obrtniških udruženj, ki jo sklicuje v Beograd Zemaljski sate« zauatlijskih udriiženja v Beogradu, na teh sklepih in ne odstopijo niti za laš.
Gospodarstvo v čevljarski stroki.
Produktivna zadruga čevljarjev v Ljubljani, ki je bila ustanovljena pred
10	leti v zaščito svojih članov pri nakupu usnja in čevljarskih potrebščin, je pokazala znatno aktivnost.
Na rednem občnem zboru dne 16. marca 1930 je bil sprejt predlog, da ne zadostuje, da bi se zadruga še v naprej bavila samo s prodajo usnja, temveč je treba današnjo konjunkturo in konkurenco naše obrti usmeriti primerno duhu časa. Pred leti, ko se je zadruga ustanovila, vprašanje zaposlenosti še ni bilo tako akutno kakor- je danes. Na podlagi statistike je dognano, da pri mali obrti, ki se bavi izključno samo z ročnim delom, primanjkuje dela in sicer za več kot 35% njene kapacitete. Če pogledamo v bodočnost, ne vidimo izhoda in možnosti za povzdigo in pridobitev dela, temveč pričakujemo še večje propadanje v naši stroki. Teoretiki, ki se toliko bavijo s šušmar-stvom — mogoče sami forsirajo šus-marstvo. Veliko napornega dela nas še čaka, če hočemo, da se bo čevljarski obrt, če že ne dvignil, pa vsaj za silo zaposlil. To je seveda težka naloga. Odprtih nam je več poti, da dosežemo svoj cilj. Treba pa nam je dobro prevdariti, katera pot bo najboljša.
Mnogo dela bi se moglo dobiti, ako se pravilno reši vprašanje državnih delavnic. Interes malih obrtnikov zahteva troje:
1. Država naj ščiti obrtnike-roko-delce, ki se morajo dolga leta pripravljati za obstanek in zanj plačevati davek, t. j. boriti se pred protizakonito konkurenco s strani javnih delavnic, jetniških, poštnih, železniških, vojaških ter privatnih uslužbencev, ki so se pod zaščito zadružništva pričeli organizirati in v polnem obsegu izvršujejo obrtna dela, n. pr. čevijarske in krojaške stroke.
2. Ker obstojajo v tem oziru že nekateri posebni predpisi, naj se oni, za katere veljajo, nanje opozore, eventuelno naj se podvzamejo potrebni koraki ,da se doseže njih vpo-števanje.
3. Državna uprava naj izvršuje obrt le tam, kjer je to neobhodno potrebno iz javnih interesov. Pri tem naj pa tudi za državo kot juridično osebo veljajo predpisi obrtnega reda kakor za privatnega podjetnika.
Treba bo razna industrijska, obrtna in privatna podjetja usmeriti tako, da bo konkurenca poštena in lojalna. Danes je treba računih z občinstvom in konsumenti, ker so vsled konkurence in mode postali zelo občutljivi. Razne izložbe čevljev so jim zmešale glave. Temu nasproti je treba upoštevati in se akomodirati razmeram. Velik del občinstva bi se dal še pridobiti, če bi se zadruga zave-
dala svojih moči na zadružnem, trgovskem in eksportnem polju. Polagoma bi se dala vpeljati dalekosežna akcija ter pridobiti vse interesente Čevljarske obrti Sloyenije. Le s smo-trenim gospodarskim delom se da rešiti čevljarski obrt. To mora biti delo nas samih. Tarnanje radi dela ni upravičeno, dokiler se ne brigamo za delo sami. Gasi, ki so bili, jih ni več in jih ne bo več. Bili so za nas dobri, čeravno niso bili postlani z rožicami. Obrtnik se je moral pač vedno boriti s težkočarai. Svetovna doba konkurence In mode, v kateri živimo, je prekosila vso dobo srednjega veka in treba je resno računiti s tem, da si pomagamo sami.
Poglejmo si industrijska, eksport-na in sejmarska dela. Kako so različna in kako se spravijo skoraj vsa v promet. Ker je občinstvo tako vzgojeno, da se poslužuje večinoma samo trgovin, brez trgovske taktike in trgovskega znanja in zmožnosti ni možno napredovati. Lahko ostanemo konservativni in se poslužujemo samo konservativnega dela, t. j. da bomo izdelovali razna obuvala m drugi jih 'bodo prodajali in pri tem služili brez truda. Gotovo, da se bomo v prvi vrsti bavili z delom, da postanemo popularni ter da si pridobimo ugled in zaupanje pri občinstvu. Ne smeli pa bi ostati indiferentni napram trgovcem.
Zelo komplicirano delo bo, da se dožene vzrok pomanjkanju dela. Šuš-marstvo je res razpaseno in zaščita malega obrtnika nezadostna. Mnenja sem, da bi se mogel ustanoviti gospodarski urad, ki bi zasledoval vse predmete, ki se tičejo čevljarskega obrta. Ta urad bi mogel v prvi vrsti biti izvoljen z večino članov čevljarjev. Da pa se pritegnejo tudi juridične osebe, je umevno in želeli bi, da se za to zainteresira Urad za pospeševanje obrti, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in eventuelno obrtne oblasti, osobito kraljeva banska uprava.
Prvo delo bi bilo, da se striktno izvaja § 38, 4. odstavek obrtnega reda, ki ščiti čevljarski obrt. Ta določila so še vedno v veljavi, vendar pa srna imeli priliko ugotoviti, da se ne uporabljajo v praksi, kar povzroča čevljarjem občutno škodo. Danes se šušmari na vseh straneh, ker ni pravega pregleda in zadostne statistike in ker se dela še preveč površno.
C Jede ustanovitve zveze čevljarskih zadrug, ki bi se v začetku dela v prvi vrsti bavila z gospodarstvom v čevljarski stroki, se pa od merodajnih strani kaže pasivno ali celo odklonilno stališče. Kako naj torej saniramo naš položaj, če ne potom centralne organizacije, ki bi dajala direktive za povzdig naše čevljarske obrti?
Obrtne zadruge imajo dovolj posla, da vodijo administrativne posle, kakor jim veli zakon. 'Na gospodarskem polju pa je vse drugo delo. Radi tega je Produktivna zadruga v Ljubljani izdelala načrt, ki bi se bavil izrecno s povzdigo našega položaja.
Kaj se da doseči za odpravo 35% primanjkljaja dela. Treba je ukreniti vse potrebno, da se prične z akcijo v najkrajšem času. Produktivna zadruga ima dovolj članov in delavskih moči, da bo zamogla ustreči želji članov, da jim priskrbi dovelj dola. Ustreženo pa bo tudi občinstvu z dobrim modnim in trpežnim delom. Danes si ni več možno pridobiti dela brez javnega lokala, ne da bi se nudilo delo potom javnih in zasebnih ofert.
Kongres čevljarjev leta 1929 v Beogradu je sklenil, da se bo bavil v bodoče z razstavami izdelkov naše stroke, da občinstvo polagoma uvideva, da je le obrtni izdelek še najboljši in najcenejši.
Ni ga dela, ki bi ga obrtnik ne izdelal, najsi ibo luksuzen ali trpežen. Seveda so današnje razmere malih obrtnikov, ki nimajo sredstev za prodajalne, težke, da bi nudili svoje izdelke občinstvu. Sicer je beograjski kongres izvršil dober namen, da pokaže javnosti, česa je mali obrtnik imožen. Nam pa ne zadostuje, da bi se samo v Beogradu ustanavljali lokali, temveč, da se v celi Jugoslaviji prične akcija za povzdigo naše obrti.
šolska predlzobrazb
(Poročilo zveznega tajnika
Ena najvažnejših zahtev obrtniških organizacij je dobra vzgoja obrtnega naraščaja. Da bo obrtni naraščaj dober, pa je predvsem potrebno, da ima vajenec potrebno in primemo šolsko pred izobrazb o in sicer takšno, kakor jo zahteva njegova stroka. Če hoče postati vajenec dober in ugleden samostojen obrtnik, treba, da ima tudi splošno izobrazbo. Od te je odvisna njegova bodočnost, z njo si lahko pomaga do boljše strokovne izobrazbe, do boljšega mesta v družbi in do boljšega kruha.
Naši predniki so pred 50 leti dejali: .»Če ne bo dober za šolo, ga bom dal pa učit obrti.« Danes taka beseda ne bi smela veljati. Imamo sicer še dosti obrtnikov, zlasti na deželi, ki ne znajo pravMno pisati računov, kaj šele da bi vodili potrebne knjige, ki so zanje zelo važne. Take knjige bi potrebovali pri davčnih napovedih, pri kalkulaciji za oferte itd. Tak obrtnik pa danes le težko izhaja in tudi ne more strokovno napredovati.
Zveza obrtnih zadrug je o tem že dolgo razmišljala in na svoji seji dne 1. oktobra t. 1. sklenila izdati na vse zadruge okrožnice, da stavijo zvezi predloge, koliko in katero šolsko predizobrazbo smatrajo za vajenca z ozirom na obrtno stroko primemo in potrebno. Umevno je, da zahteva fino-mehanska, strojna, elektrotehnična in enake obrti več šolske predizobrazbe, ikakor nekatere druge. Vendar pa naj ima vsak vajenec, tudi na deželi to-iliko šolske predizobrazbe, da bo zmožen vsaj navadnih pismenih del in navadnih treh računskih vrst ali oblik.
Zadruge so se temu pozivu prav dobro odzvale in poslale nad 40 predlogov. Vendar se pa iz pretežne večine teh predlogov ne da sklepati, kakšno šolsko predizobrazšbo naj ima vajenec za vsako posamezno ali drugi podobno stroko. Več zadrug predlaga dovršeno osnovno šolo. Osnovne šole so pa različne, ker imajo različno število razredov. Določitev šolske predizobrazbe bi se dala edino izvesti v Ljubljani in drugih večjih krajih, kjer se nahajajo 6 do 8-razredne osnovne ter meščanske šole odnosno srednje šole. Za manjše podeželske kraje pa se gotova šolska predizobrazba ne da določiti. Za obrtni naraščaj so običajno razen nekaj izjem določeni sinovi nižjih slojev, ki svojo deco ne morejo poslati od doma, da bi d mg j e posečala višje razrede. Znano je tudi,
Akcije obrtnih zadrug, ki se bavijo; s problemom, kako rešiti obrtni stan, so se večinoma bavile s tem, da se reducira naraščaj, s čemer pa ni prav nič pomagano obrtniku. Na ta način je poizkusilo še dosti drugih obrtnih panog, kako bi se mogle tudi one rešiti svoje konkurence. Češkoslovaška je postavila najvišji odstotek na podlagi naraščaja, katerega je reducirala skoraj popolnoma. Če bi začeli z redukcijo naraščaja, bi se moral obrtni zakon popolnoma reorganizirati. Že sedaj se vpošteva bolj malo šušmar-stvo. Ni nam ravno znano, kakšen uspeh je dosegla Češkoslovaška pri redukciji naraščaja. Smo pa mnenja, da bi se dalo to doseči, če !bi se pričela akcija med čevljarskimi organizacijami in doseže medsebojen sporazum tudi z inozemskimi udruženji. Na kak način bi se dalo rešiti to pereče vprašanje našega obrta? Mora se pač ali likvidirati današnje stanje zakonitim potom ali pa izvesti popoten preobrat na gospodarskem polju.
Nesoglasje med industrijo in malo obrtjo se mora nehati. Mi smo nekoliko preveč podvrženi današnjim zakonito priznanim gospodarskim institucijam, v katerih odločujejo pretežno osebe, ki niso posebno naklonjene malemu čevljarskemu obrtu.
Prosimo torej naše tovariše in prijatelje za njihovo mnenje, da se izrazijo ali so za akcijo, ki bi se pričela za povzdigo čevljarske obrti in indir-strje na gospodarskem polju in to v celi državi.
obrtnih vajencev.
i Občnem zboru Z. O. Z.)	‘
da pridejo vajenci iz majhnih krajev, in vasi, kjer je le nižja osnovna šola, v pouk v večje kraje, da se tam strokovno bolje izobrazijo. Nikjer pa ni slučaj, da bi kak vajenec iz večjega kraja, kjer so višje osnovne šole sto-pil v pouk v majhnem kraju ali vasi Iz navedenih razlogov bi vajenci iz manjših krajev in vasi ne imeli do: stop v obrtni naraščaj, čeprav je več-, od ieh, ki so zelo nadarjeni in so si?f vsled poznejše pridnosti in marljivosti izpopolnili v šolskih predmetih in pridobili potrebno znanost tako, da so postali dobri obrtniki.
Več zadrug je že pred časom sklenilo in določilo za svojo stroko določeno šolsko predizobrazbo, kar pa višja oblast ni hotela potrditi. Tako n. pr. je določila zadruga brivcev, friT, zerjev in lasničarjev v Ljubljani za svoje vajence 6 razredov osnovne šole, bivši veliki župan, je pa odobritev tozadevne spremembe pravil odklonil, Zelo umestni so predlogi nekaterih podeželskih zadrug, da bi se morailj vajenci iz krajev, kjer je nižja kakor, štirirazredna osnovna šola, podvreči sprejemnemu izpitu na najbližji obrtno-nadaljevalni šoli in v navzočnosti dveh ali treh članov zadružnega načelstva. Če bi vajenec pokazal pri tem primerno nadarjenost in pričakovanja vredno sposobnost, naj ibi se mu nastop učne dobe dovolil, sicer pa odklonil. — Nekaj zadrug se v svojih predlogih pritožuje, da ne obstojajo v nekaterih — tudi večjih — krajih cbrtno-nadaljevalne šole, vsekakor to ovira že itak pičlo vajensko šolsko izobrazbo. Vzrok je namreč ta, ker državna uprava za to premalo prispeva, enako tudi občine ne mnogo, obrtne zadruge pa nimajo za to potrebnih sredstev.
Ker ni upanja, da bi oblast dovolila posameznim obrtnim zadrugam določiti primerno šolsko predizobrazbo in ker je zadeva v podeželskih krajih sploh neizvedljiva, priporočamo to-le:
Sprejmejo naj se predlogi zadrug, da se vpeljejo v podeželskih krajih, kjer se nahajajo osnovne šole z manj kakor štirimi razredi, sprejemni izpiti na obrtno-nadaljevalnih šolah v navzočnosti nekaterih članov zadružnega načelstva.
Naroči naj se zadrugam v večjih krajih, kjer so 6 do 8-razredne osnovne in meščanske šole, naj vplivajo na svoje člane, da sprejemajo izključno le take vajence v pouk, ki imajo zadostno šolsko predizobrazbo za do-
tično obrtno stroko, najmanj pa 5 do 6 razredov osnovne šole z dobrim uspehom. Vajenci, 'ki nimajo teh pogojev, naj se ne sprejemajo v pouk, ker je vsak mojster upravičen, da si izbere vajenca po svoji volji in pre-vdamosti.
Če se bodo obrtniki držali teh načel, bi odpadel na obrtno-nadaljevalnih šolah tudi pripravljalni razred in bi vsak vajenec lahko takoj vstopil v I. razred obrtno-nasl alje/val ne šole, kar bi bilo velikega pomena za napredek obrtino-nadaljevalne šole in vajencev samih.
Zveza obrtnih zadrug bo na merodajnih mestih posredovala, da se uvedejo v vseh, osobito pa v večjih krajih, cbrtno-nadaljevalne šole.
Ravno tako bo skušala Zveza obrtnih zadrug, doseči, da se v novi obrtni zakon sprejmejo in vstavijo določila, ki bodo v skladu s temi našimi zahtevami.
Dopis.
A el. Lašče. Na velikonočno nedeljo popoldne ob 4. uri je nenadoma preminul najstarejši član in ustanovitelj čevljarske zadruge za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče g. Iv<an Zakrajšek. Pokojnik je bil star 75 let, čevljarsko obrt je vršil skozi 40 let. Da je bil pokojnik splošno priljubljen, je pričal njegov veličastni pogreb, katerega se je udeležila čevljarska zadruga polnoštevilno ler mu bo ohranila časten in trajen spomin.
I. Mihelčič star.
O elektrifikaciji Dravske banovine.
(Nadaljevanje.)
Leta 1927 se je ustanovila v Mengšu električna strojna zadruga, ki je prevzela elektrarno, ki je bila svojčas zgrajena za pivovarno g. S. Stareta iste/tam. Elektrarna, ki je zgrajena na Bistrici pri Jaršah, je zgradila visokonapetostno omrežje in postavila v Mengšu transformator. Na omrežju ima okroglo 250 konsumentov toka s prilbližno 1500 instaliranimi žarnicami im poleg istih nekaj motorjev za pegen poljedelskih in obrtniških strojev.
Leta 1918 se je postavila v obrat Falska elektrarna, za katero so se pričele predpriprave že pred svetovno vojno. Prvotno je oddajala svoj tok v tovarno za dušik v Rušah pri. Mariboru. Ta tovarna potrebuje ogromno množino tdka in sicer povprečno 20.000 KW. Delazmožnost " elektrarne znaša 30 do 40.000 KW in ima na Dravi postavljenih 7 turbin z elelutrogeneraitorji. Visoka napetost omrežja znaša 80.000 voltov. Omrežje se je razširilo do danes v Maribor in njega okolico, Celje, Laško, Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, Pituj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Varaždin, K len ovni k itd. — Fala je sedaj ena največjih elektrarn v celi kraljevini. Nimamo sicer natančnih podatkov o številu konisumentov, vendar pa jih cenimo na 100.000.
V letu 1919 se je priključilo na Falsko elektrarno mestno elektriško podjetje v Mariboru ki ima postavljenih 61 transformatorjev s skupnim učinkom nad 7000 KW. Podjetje ima nad 7300 odjemalcev toka s približno 53 do 54.000 instaliranimi žarnicami poleg nebroj motorjev.
V tem letu se je zgradila elektrarna na Brodeh pri Vranskem, koje delazmožnost znaša 42 KW. Proizvaja vrtilni tok in ga oddaja v trg Vransko in vasi Brode, Prekopa, Pondur, Kaplja, Ojstriaka vas in Gomilsko. Natančnih podatkov o številu konsu-mentev tudi nimamo, presegalo pa bo nad 200 z 1000 do 2000 instaliranimi žarnicami.
Istega leta je zgradila Električna strcijna zadruga v Poljanah nad Škoijo Loko svojo elektrarno na Po-ljanščici. Delazmožnost elektrarne znaša 28 KW. Tok je vrtilni in se oddaja vasem Poljane nad Škofjo Loko, Hotovlje, Predanost, Dobje, Srednja vas, Volča, Gorenca vas in Trata^Število odjemalcev električnega toka je 128, instaliranih žarnic pa okroglo 600 z nekaj motorji.
Kaj je nove-i *
Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 1350, Budimpešta (pengo) 9 88, Curih (švicarski frank) 10-—, Dunaj (šiling) 7-—, , London (funt) 275-—, Newyork (dolar) 56-—, Pariz (francoski frank) ‘ 2—, Praga (češkoslovaška krona)
1-—, Trst (lira) 2 —.
Podpis pomorske razorožitvene pogodbe se je izvršil 22. t. m. v Londo- ' nu in sicer sc pogodbo, ki obsega 26 členov, podpisale Amerika, Francija, Anglija, Italija in Japonska.
Konferenca obrtniških udruženj se vrši to soboto in ponedeljek v Beogradu pod vodstvom Zemaljskega sa-veza zamatlišskih udruženja ter razpravlja o načrtu obrtnega zakona.
Sporazum o reparacijah, ki jih im i plačati Madžarska, je bil končno dosežen na konferenci v Parizu in sicer ugodno za Češkoslovaško.
Velika deputacija hrvaških Seljakov, ki šteje 1750 udeležencev, je prispela v Beograd, da se pokloni v posebni avdijenci Nj. Vel. kralju.
Ministrski predsednik general Ziv-kc-vič se je mudil ta teden v Bosni, kjer je obiskal Bihač, Bos. Krupo in Banjaluko ter pri tej priliki izrazji! ' skrb vlade, da se čimpreje zgradi železnica ob Uni, ki bi vezala Bosno z morjem.
Tujski promet ob našem Jadranu je postal izredno živahen, osobito v Dubrovniku, Splitu in Rabu, kamor je dašlo zadnje dni veliko število letoviščarjev in izletnikov.
Naš zunanji minister dr. Marinkovič se je po daljšem bivanju v inozemstvu zopet povrnil v Beograd.
Minister g. dr. Korošec je v druižbi bivšega oblastnega predsednika g. dr. Natlačena in tajnika zunanjega ministrstva g. dr. Permeta odpotoval pred prazniki preko Sofije v Carigrad in Solun.
Enoten poselski red za oelo državo je bil pravkar izdelam v načrtu ter * vsebuje določbe o službenem razmerju poslov in gospodarjev.
Ižeio.v rudnikih Trboveljske pr«-., mogokopne družbe, ki je bilo že dalj časa omejeno, se je zopet pričelo v .polnem , obsegu, s čemer je zopet dobilo zaslužek ckrcglo 9000 delavcev, katerih izguba na mezdah je znašala v marcu in aprilu okrog 7 in pol milijona dinarjev.
Avgust Žabkar, ki je iz navadnega obrtnika postal industtrijec in pod-
fnedsednik znanih Strojinih tovarn in ivarn v Ljubljani, je 18. t. m. umrl v 75 letu starosti.
Nemčija se oborožil je na morju, kakor kaže sklep vlade, da se izgradi nova velika oklopna križarka najmodernejšega tipa.
Evropsko carinsko premirje uvaja :posebna pogodba, katero je podpisalo
19	držav.
Elektrifikacijsko posojilo 20 milijonov dinarjev naijame Dravska banovina pri Pokojninskem zavodu, da zgradi električne daljnovode od državne elektrarne v Velenju do Ljubljane, tako da bi bili spojeni završni-ška in velenjska elektrarna.
Stanje posevkov v naši državi je po statističnih podatkih v splošnem dobro, v Dravski, Savski, Zetski in Var-darski banovini celo zelo dobro.
60 milijonov dinarjev posojila za obnovo cest namerava najeti Dravska banovina, za kritje obresti in amortizacijo pa ustanovi poseben cestni fond, v katerega bi se stekala doklada na državno trošarino rta bencin v izmeri največ 100 Din od 100 kg bencina.
Cene za baker, ki so doslej kljub nazadovanju cen ostalih kovin stale na 18 30 centov za funt cif evropske luke, so padle v zadnjem času na 14-30 centov za funt.
Franciji so znižali davke v sedanjem proračunu za 1877 milijonov frankov, to je čez 4 milijarde Din.
Neposredni davki, ki so bili za celo leto 1929/30 proračunani na 1534 milijonov Din, so po došlih podatkih dejansko znesli samo za dobo od aprila 1929 do februarja 1930 okroglo 2142 milijonov Din, to je 278 milijonov Din več kot so bili proračunani za celo leto.
	
	c
MEDIČ-ZANKL ' Ivornlce ©11«, firneža, lakov In barv (bofa) j d. I O. K. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale Podružnice in skladliča: Maribor, Novisad o	Lastni dom. proizvodi: laneno olje, flmel, v»e vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih .in navadnih prstenih barv vseh vrst In nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blagu za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnic«, f pomorstvo in zrakopiovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
	
	
| f Avgust Žabkar |
. V soboto 10. t. m., ob 17. uri je v svoji vili v Ljubljani na Dunajski cesti 35 umrl znani industrijalec gosp Avgust Žabkar. S smrtjo pokojnika so 'zgubili slovenski gospodarski 'krogi, slasti slovenska industrija moža izredne marljivosti, vztrajnosti, odličnega podjetniškega duha in delavnosti. Bil je pravi tip slovenskega delavnega človeka, ki se je s trdim in neumornim delom povzipel od siromaš-nega rokodelskega vajenca do uglednega industrijama-Bil je dolgo vrsto jfet predsednik uglednega podjetja ^trojnih tovarn in livarn, kateremu je žrtvoval vse do smrti bogate svoje izkušnje in vse svoje moči.
Avgust Žabkar se je rodil 22. juni-:ja 1855 v Kostanjevici. Kot otrok je najraje drugoval bližnjemu kovaču, kateremu je gonil meh. Po ljudski šo-
li	je postal njegov vajenec. Kot podočnik pa se je prestavil v Ljubljano. A vleklo ga je dalje, v tujino. Le-1873 se je odpravil na Dunaj, kjer ae je moral mnogokrat odpovedati na)nujnejšim življenskim potrebam, to, da si je lahko sproti nabavil pogine strokovne knjige. Z mnogimi izkušnjami in znatno strokovno podlago se je vrnil v domovino.
V	10. letih je pokojni Žabkar ustanovil že lasnto tovarno na Dunajski cesti, ki se je s časom razvila v eno največjih industrijskih podjetij v Sloveniji. — Tovarniški izdelki tega podjetja so-šli po vsem svetu. Podjetje se je uspešno širilo in slovi danes Po solidnosti svojih izdelkov na najbolj oddaljenih inozemskih tržiščih, saj so se izdelki podjetja že pred vojno izvažali v Rusijo, Egipt, Italijo, na Balkan in drugam. Po prevratu se je Podjetje še uspešneje širilo in pokojnik je ialiko s ponosom motril veliki napredek, ki mu je dal sam osnovo.
Vzornemu podjetniku, marljivemu jn vztrajnemu delavcu ohranimo vsi Časten in trajen spomin.
organizacij
Občni zbori
se vrše:
,	aprila:	Zadruge	mesarjev	v
Mubljani ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za TOI.
v 28.	aprila:	Zadruge	mesarjev	v
"ranju ob 13. uri v gostilni pri »Zlati ribi«.
Vršili so se:
.. 24. aprila: Zadruge pekov v Ljubki ob 15. uri v gostilni pri
^Mraku«.
25.	aprila:	Pokrajinske zadruge
fotografov v Ljubljani ob 10. uri v Posvetovalnici	Zbornice	za TOL
Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah naznanja, da se vrši vajenska preizkušnja dne 4. maja t. 1. na Bledu ob 10. uri popoldne v gostilni Zrimc. Prijaviti je vajemstvo takoj pri posameznih zaupnikih, odnOsno v zadružni pisarni lI* to vse tistte, ki so iprosti v teku te-Ea četrtletja. Isti dan popoldan ob 3. ^ri se vrši istotam redna zadružna Seja.	Načelstvo.
Zadruga lesnih, kovinarskih in sojenih strok v Šoštanju je imela dne * aprila t. 1. izredno odborovo sejo, ^a kateri se je volilo za Obrtno na-
daljevalno šolo v Šoštanju dva odbornika in sicer:: načel. Novak Ivan in odib, Zelič Franc, za šolo v Velenju pa gg. Zupanc Rudolf in Glušič Karl. Na seji je poročal g. načelnilk o delovanju revizije pri zadružnih članih radi prijav in odjav pomočnikov ter o ovadbah zasačenih šušmarjev. Iz poročila je razvidno, da so take neob-hodno potrebne. K pomočniški preizkušnji sta bila prepuščena dva kan-data. Občni zbor zadruge se bo’Vršil zaČeHikom majnika. Zadružna pisarna se preseli v nove urejeno, Obrtno čitalnico v Končanov! hiši. Prihodnja odborova seja in vajeniško - pomočniške preiskušnje se vršijo v nedeljo, dne 29. junija ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni.
Zadruga prehranjevalnih obrti v Šoštanju ije imela dne 6. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad ipclovflco članstva. — Splošno .zvezo obrtnih zadrug v Mariboru je iza&topal g. Jaikob Volk iz Šoštanja, ki je po oficijelnem pozdravu imel kratek poučen nagovor na članstvo. Občni zbor je vodil načelnik Ivam Zapušek in mestoma niegov namestnik g. Mešič Josip. Poročila o zadružnem delovanju je podal g. tajnik Miloš Volk, katera so se soglasno odobrila. Vršile so se volitve novega načelstva z vzklikom in izvoljeno je bilo dosedanje načelstvo. Ker je zadruga prehranjevalnih obrtov .ponesrečeno zadružno ime, se je na podlagi tozadevnih spisov naslov predrugačil, tako da se glasi / Zadruga prostih, koncesijoniranih in rokodelskih obrti« , ki niso včlanjene v strokovnih ali sorodnih strokovnih zadrugah, za sodni dkraj šoštartj s sedežem v Šoštanju. Občni abor je pooblastil novoizvoljeni odbor, da ukrene v interesu članstva vse, da se pridobi kzadrugi čim več članstva in da v slučaju kakih sprememb radi pravil, ki so se soglasno sprejela, odbor polnomočno v Skladu s predpisi popravi. V to zadrugo naj bi spadali (kot člani žagarji, mlinarji opekarne, kavotoči, trgovci z zelenjavo in južnim sadjem, cemen-tarji in vsi, ki delajo ali izvršujejo kak prosti ali koncesijonirani in rokodelski obrt, 'ki ni včlanjen v kaki strokovni ali sorodni strokovni zadrugi.
Obrtno društvo v Šoštanju kaj pridno deluje. V zadnjem času je iimel pomočniški odsdk 'tri lapo uspele gledališke igre, od katerih je zadnjo, »Napoleonov Oficir«, vprizoril za tukajšnje gasilno društvo in jo ponavljal v Mozirju za •tamošnje gasilno društvo. Pomočniški Zbor je imel tudi precej predavanj, kakor tudi več vaj v tamburanju. Dne 5. aprila 1930 pa se je vršilo ob precejšnji udeležbi Obrtno zadružno predavanje, združeno z odhodnico 'k vojakom odhajajočih osmih članov društva, katere bo društvo tako na gledališkem odru kakor tudi v družabnem življenju za to dobo težko pogrešalo. Poslovilne nagovore sta imela g. 'predsednik Volk Jakob in Novak Ivan, katere so si odhajajoči z zavesltjo, da zastopajo obrtni stan, vzeli k srcu in obljubili, da bodo po povratku še bolj sveži in čili s .podvojeno silo pomagali pri društvenem delu. Društvena čitalnica se je preselila iz sedanjih prostorov v nove in sicer v hišo Končanovih in bo odprta dnevno od 10. do 19. ure. Ključ se bo dobil pri .predsedniku Jakobu Volku. Občni ebor društva se bo vršil začetkom majnika.
l^Mutnica Obrtnega društva na Jesenicah z velikim Oborom in razvitjem lastnega prapora se vrši letos
dne 3. avgusta.
Zadruga pekov v Ljubljani
je imela svoj občni zbor v četrtek, dne 24. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih pri »Mraku« na Rimski cesti št. 4.
Načelnik g. Vidmar Karol otvori občni zbor, konstatira sklepčnost in pozdravi navzoče. Nato preide na prvo točko dnevnega reda: poročilo načelnika. Med drugim izvaja sle--deče;	:	•.
Današnji zadružni zbor naj ne bo samo za to, da čujete poročilo o zadružnem delovanju, temveč tudi zato, da čujemo nasvete naših članov izven zadružnega načelstva za na-daljne delo v prid nam vsem in vsakemu posamezniku. V preteklem letu se je morala zadruga boriti največ proti pritisku s strani mestnega tržnega nadzorstva po znižanju cen kruha. Pri določanju cen kruha se je zadruga držala točno razmaha, ki je bil sporazumno z oblastmi določen na anketi pekovskih zadrug v Celju v višini enega dinarja. Tega razmaha pa tržno nadzorstvo ne priznava in zahteva še cenejši kruh. Ono zahteva znižanje razmaha od 1 Din na 50 par pri kg, česar pa umevno ne rupremo sprejeti z ozirom na to, da se režijski stroški stalno zvišujejo in bi tak razmah celo ob normalnih razmerah ne nudil pekovskemu mojstru potrebnega zaslužka za vzdrževanje svojega obrata. Tudi visoka tovorhina za prevoz moke iz Banata obremenjuje naše člane za 15 do
20	par pri kg višje, kot pa naše tovariše v Hrvatski in Vojvodini. — Z današnjim dnem odlagam načelni-ško "mesto pri zadrugi in prosim, da vžafnete to na znanje. Zahvaljujem se Vam za Vaše dosedanje zaupanje, ki ste mi ga izkazovali kot zadružnemu načelniku in želim svojemu nasledniku, ki ga boste izvolili, največjih Uspehov v borbi za naše skupne interesi'. 'Pravtako se zahvaljujem vsem članom zadružnega načelstva za njihov trud in sodelovanje. Po mojih močeh bom pa skušal podpirati tudi v bodoče našo zadrugo v njenem stremljenju za izboljšanje naših razmer. — Vsi navzoči z zanimanjem sledijo poročilu načelnika in izražajo nezadovoljstvo radi odstopa g. Vidmarja od načelniškega mesta.
Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, katerega navzoči soglasno odobre.
Druga točka dnevnega reda je bila tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje zadruga 67 članov in sicer 38 v mestu Ljubljani, 29 pa v okolici. Vajencev je vpisanih v zadrugi 89. Tekom preteklega leta je bilo vpisanih 29 vajencev, 18^ pa oproščenih. Vajeniške preizkušnje so še vršile 4. aprila, 6. junija in 19. septembra, vsakokrat v delavnici g. Bizjaka na Gosposvetski cesti. Udeležilo se jih je 18 vajencev, ki so opravili preizkušnjo: eden s prav dobrim, 14 z dobrim in 3 z zadostnim uspehom. Pomočnikov je prijavljenih zadrugi 74. To število pa ni točno, ker nekateri člani svojih pomočnikov sploh ne prijavijo. Zadružno načelstvo je sklenilo opozoriti ponovno vse člane na točno prijavo in odjavo pomočnikov, ker je drugače vsaka statistika pomožnega osobja nemogoča. Zadruga je vložila protest proti krivični uvrstitvi pekovskih mojstrov v kategorijo trgovcev pri odmeri davka. Finančna direkcija je pritožbo zavrnila s tem, da je stvar vsakega posameznika, da se pritoži zoper previsoko odmero davkov. Radi tega se opozarjajo vsi člani, da vlože pritožbe proti odmeram, če smatrajo njihovo obdačbo previsoko. Osnutek
novega obrtnega zakona je dospe! tukajšnji Zbornici v izjavo. Tozadevna se je vršila anketa pri Zbornici, kjer so bili stavljeni nekateri s premi ujeva ln i predlogi. Načrt je bil objav ije« v »Obrtnem Vestniku« dne 12. t. m. in je za sedanje razmere prejeniljiv z malimi spremembami.
G. tajnik omenja in opozarja na velike zasluge dosedanjega načelnika g. Karola Vidmarja, ki si jih je pridobil z njegovim neumornim delovanjem za dobrobit zadružnih članov. Predvsem se spominja njegovega delovanja ob priliki pomočniškega mezdnega gibanja in posredovanja pri inšpekciji dela, pri mestnem tržnem nadzorstvu, pri davčnih m obrtnih oblastvih. Nobena pot mn ni bila predolga, vse je opravljal z roko samozavestjo, češ, inoja dolžnost kot zadružni načelnik je, da storim vse^. kar je v moji moči za korist zadružnih članov. Zadruga izgublja z njim neumornega načelnika in ga naproša v imenu vseh navzočih, da naj vitraja še nadalje na svojem mestu, osobi-to sedaj, ko je njegovo delovanje spričo ustanavljanja novega obrtnega zakona najbolj potrebno.
G. načelnik odločno odklanja svoje* dosedanje mesto in preide takoj na naslednjo točko dnevnega reda.
Blagajna izkazuje dohodkov Din 17.029-75 in ravno toliko izdatkov. Premoženjsko stanje zadruge je Din 16.522-83.
Na predlog g. V. Bizjaka in po vsestranski debati se izvoli za načelnika dosedanji podnačelnik g. Josip Mex-narčič in za podnačelnika se izvoli g. Josip Megušar. V odbor se izvoli g. Vidmar Karol, dočim ostanejo vsi dosedanji odborniki.
Z ozirom na slabo udeležbo elanov na občnem zboru se soglasno sprejme predlog, da se vsi .oni, ki niso svoj izostanek opravičili kaznujejo z denarno glebo in sicer mojstri v mestu po Din 300-—, iz okolice pa po Din 50 —.
Po raznih debatah zaključi g. načelnik občni zbor ob 5.30 uri.
Razno.
Katere oblastne davščine odpa<!ej» leios? Na dbmočju bivše lji/bljansko-oblasti odpadeta dve dosedanji davščini, in sicer 50-odstotna doklada fr državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice in oblastna naklada na fino vino po 10 Din od litra (Obe davščini sta bili v proračunu predvideni le z 90.000 Din). V bivši mariborski oblasti pa odipadejo 4 davščine, in sicer dosedanja 100% oblastna dcfo-atFa k državni taksi na kupone in dividende (ipo lanskem proračunu 86.C0® dinarjev), da!$e 50% oblastna doklada k državni taksi na pobreške v hotelih, gostilnah itd. (po lanskem proračunu 340.000 Din), 100% oblastna doklada k državni taksi na tekoče račune (100.000 Din) in 50% oblastna doklada k državni taksi za goetihiiSfce in kavarniške pristojbine.
Padajoči indeks v Jugoslaviji. Po ugotovitvah Narodne banke v Jugoslaviji so veletržne cene v mami nadalje padle. Skupni indeks (leta 193S še 100) je padel od 93-6 v januarju na 921 v februarju in 91*1 v marca. Indeks rastlin ie padel v mar«** a* 4» na 85-9, indeks živalskih produktov za 5-4 na 1025, indeks mineralnih produktov za 0 4 na 88 7, inddks industrijskih produktov ia 22*3 na 83*6. Indeks rastlinskih produktov lanskem marcu je znašal še 137-6, živalskih produktov 1090, industrijskih 96 2, mineralnih 83-3, ves skupni i»-deks 106-6.
se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 500 jeklenih postelj. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TO Iv Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. t Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, kita, gorilcev in raznih drugih delov za karbidne svetiljke, 500 kg krp, 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, verig, gnojnih vil ter glede dobave vijakov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov U-železa, raznih delov za tračnice in delov za kolesa. — Dne
9.	maja t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v .Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 350.000 kg kartona. — {Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
— Dne 7. maja t. 1. se bo vršila pri Intr ndanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 23.870 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v piša.ni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) — IVumetno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani spi c jema do 28. aprila t. 1. ponudbe gle e dobave 40 garnitur grafikonov.
— Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe gb de dobave 150 komadov rudarskih so .ir; do 8. maja t. 1. glede dobave 50 kg gumijastih plošč, 40.000 kg pcrtJand-cementa, 60 kg jermen in 150) komadov trioglatih pil. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave mizarskega orodja in barvarskega materijala (lak, barve, terpentin, čopiči). — Dne 14. maja t. 1.
Ail ste 2e poravnali naročnino?
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele. kavarne in bare
Luksuzni predmeti S avbno in umetno steklarstvo
Ljubljana, Dunajska, cesta št. 10
Telefon 2478
Pisalni stroj
!!llllllll|[il!l!!lll!lllllllllllll!IHII)l!!|il)|lt!lllt!I||nni[|)l!Hl!!l!l!l’'!! Becor«
je najbolj praktičen in trpežen pisarniški pisalni stroj.
VARILNE APARATE
„GRIESOGEN“
in vse razne potrebščine za AfVTOGENSKO VARENJE Trna vedno na za'ogt
Feliks Toman ml.
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30
Oglejte si zalogo pri tvrdki LUDV. BARAGA, Ljubljana
Šelenburoova ulica Ste v. 6	Telefon	Slev. 2B-SO
Lastna spčcljalna mehanična delavnica za popravilo vseh strojev.
OBRTNA BANKA V LJUBLJM
CENTRALA:	TRG	4	M	PODRUŽNICA: LJUTOMER
Telefon It. 2501	Raiunpri	poštni	hraMMtiai	v	Ljubljani	ftL	12.031	Tdclon it. i:09
Oaje kredite v ctirLie svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in Industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije nafkulantneje. Vloge na knjižice In na teko« rašun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vile
Železnina
orodje, okovjeitd
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Tokfon it. 2040, 2457, 2458, 2805 la 2806
Porcelan
Steklenina
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe Jeposits itd. itd.
L J UBLJANA, Dunajska c. 11
Cpolea Figovca)
.. .	Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo
poceni. Najaovejši modeli otroških vozičkov od preprostega	JmAvV/;
ao najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk M	Hvalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
'r ~ Ceniki franko. Prodaja na obroke. >
TRIBUN A“ F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozi&kov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRBNUN1CE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Za bonorvtj »Obrtnega V »»mik ut Ivan Mihel««. Urednik Ivan Lombar. — TlBkarna »Merkur«, trg.-i*d. d. d. (predflavnik O. MichAlck). VM v Ljubljani.