Uredništvo in upravnlStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼•Tik dao od H.—12. ure dopold.
Tetefon št. 113.
naročnina listo:
Celo leto..................t2	K
Pol leta....................6	K
četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 via od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 14. februarja 1910.	Letnik II.
Ljudstvo je govorilo.
Slovensko štajersko ljudstvo je govorilo jasno in odločno in zaprlo sapo vsem klevetnikom.
Blamiralo je one, ki so napadali naše poslance, češ, da ljudstvo ne odobruje njihovega nastopa. Samozavestno so nekateri nemški poslanci v deželni zbornici zahtevali od naših poslancev, naj gredo med ljudstvo in slišali bodo, kaj misli o obstrukciji; uver-jeni so bili, da so s tem zadeli v črno in bodo naši poslanci zlezli pod klop. Poslanci S. K. Z. so res šli med svoje volilce, a ti so temeljito osramotili nemške naduteže.
*
Ljudstvo je govorilo in glasno povedalo, da stoji trdno in enotno za . svojimi vrlimi poslanci, katerim zaupa in katerih postopanje popolnoma odobruje. Po včerajšnem dnevu mora uvideti vsakdo, da pri nas niso tako razdrapane razmere, kakor v oholi nemško-liberalni večini, kjer ni nobenih trdnih načel in vleče radi tega vsak na svojo plat, ampak da je vse slovensko štajersko ljudstvo popolnoma zadovoljno s taktiko svojih možatih zastopnikov. To stoji!
Tisoče odločnih mož na včerajšnih shodih so dovolj govoreča priča, da slovensko ljudstvo noče več živeti v ponižajočih razmerah, v katere ga je pahnila brezobzirna nemška večina. Odnošaji se morajo spremeniti, ker to zahteva ljudstvo, ki čuti njihovo neznosnost, ker v njih živi. Vsaj trezno misleči Nemci naj uvidijo, da moramo z vladajočim sistemom korenito pomesti. Edino potem je mogoče, da pridemo v normalne razmere, drugače ne. Slovensko štajersko ljudstvo noče več tlačaniti, to je včeraj, upamo, 'dovolj odločno povedalo in preko slovenskega ljudstva se ne pride na dnevni red. To tudi stoji!
Spametujte se vendar že enkrat, gospodje pri vladnih jaslih! Bojno geslo vaših čeških bratov je: Samouprava! Vi jo smatrate za pravilno in opravičeno in jih podpirate v njihovem stremljenju. Ali ni ravno tako pravično in pošteno* ako mi zahtevamo popolno enakopravnost ? Iz nobenega vzroka, ki je
umesten in vzdržljiv, ne morete tega zanikati. Zato je logično in konsekventno, da si je slovensko štajersko ljudstvo napisalo na svoj bojni prapor: Zahtevamo samoupravo za slovenski Staler!
Ljutomer.
Vaupotiče vi prostori natlačeno polni. Pristaši Kmečke zveze in tudi pristaši drugih strank so prihiteli iz celega Murskega polja na shod. Zborovanje je vodil kmet Kardinar iz Krapja.
Deželni poslanec dr. Korošec je izvajal: Poslali ste nas v Gradec, da delamo za gospodarske, narodne in prosvetne težnje slovenskega ljudstva. Ne da bi molcad, ste nas volili, ampak, da bi govorili; ne da bi krivjee mirno sprejemali, ampak da bi jih! pogumno odbijali, ne da bi napade voljno trpeli, ampak da jih brezobzirno zavračamo. V Gradec nismo šli moledovat, ampak zahtevat.
Kadarkoli so, hoteli Nemci nam škodovati, smo povzdignili svoj glas. In to so skušali velikokrat. Nemška večina je prepojena od brezmejno strastnega sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega. In v tem sovraštvu ne odločuje več, kaj je nujno potrebno in kaj je samo koristno. Bednim je odrekala podpore, za nemška napadalna društva je metala denar pri oknu ven, za nemške ljudi je imela večina vse, za slovensko ljudstvo mnogokrat le grde psovke.
Najmirnejšemu človeku je morala ob takih dogodkih zavreti kri. in le oni, ki nimajo niti krvi niti časti več v sebi, so po časnikih zamogli obsojati naše odbijanje nemške brezstidnosti.
Na višek drznosti pa se je povspela nemška večina takrat, ko je prinesla zakonski predlog, s katerim je hotela dobiti v svoje roke deželni šolski svet in nam ugrabiti še par slovenskih okrajnih šolskih svetov; ko je hotela nasilnim potom oropati slovensko občino za kos naše zemlje; in ko je vsemu temu na vrh hotela s spremembo opravilnika nam nadeti še nagobčnik, da bi morali mirno gledati, kako reže nemška večina z neusmiljeno roko rane na telesu slovenskega ljudstva, tedaj je bila mera polna. Tega slovenski poslanci nismo mogli dopustiti, to bi bilo proti vsemu našemu naziranju, to se je vstavljalo našemu prepričanju. Vsled tega smo prijeli za deželni voz ter rekli: Ne boste peljali naprej, dokler ne odstopite od nakan, s katerimi hočete sedaj slovensko ljudstvo tako po zločinsko oškodovati.
In danes stojimo vsi poslanci pred svojimi vodici. Danes ne prosimo za zaupanje, ampak danes v-prašamo ljudstvo mirno in hladno: Ali nam zaupa ali ne? Ali odobruje naš boj? Ali hoče iti z nami v tem boju ? Z nami tudi v slučaju, da bi posamezniki trpeli škodo? Z nami do trenotka, da si izvojujemo za Sp. Stajer pravico, odločevati sami o* naših potrebah in željah.
Navzoči so z viharnim odobravanjem pokazali, da hočejo vstrajaii ob strani slovenskih poslancev do skrajnosti. Izreklo se je Slovenskemu klubu popolno in neomejeno zaupanje, ter se odobrila njih taktika.
Gornja Radgona.
Po rani maši smo se zbrali v sobi bralnega društva na zborovanje. Videli smo med zborovalci najuglednejše može našega okraja, med njimi tudi načelnika okrajnega zastopa gospoda A. Ter stenja-ka. Shodu je predsedoval naš vrli kmet gospod J. Pelci.
Deželni poslanec dr. Korošec je v daljšem govoru opisoval, s kakimi nameni so šli naši poslanci v deželno zbornico in kako so tam našli pri nemški večini vedne ovire, v zadnjem času pa je večina nastopila naravnost napadalno proti Slovencem. Poslanci, da branijo obstoj in čast svojega naroda, so morali nastopiti z obstrukcijo. Danes so pred narodom, da izvejo njegovo sodbo.
Zborovalci so z navdušenjem odobrili nastop slovenskih poslancev v Gradcu ter jim izrekajo svoje popolno zaupanje.
St. Peter pri Mariboru.
Po rani maši se je do 200 mož zbralo v šoli, kjer je gospod župnik Štrakl s pozdravom na mnogoštevilne navzoče otvoril zborovanje.
Mesto gospoda deželnega odbornika Robiča, ki je bil vsled težke bolezni svoje soproge zadržan, je poročal gospod profesor dr. H o h n j e c.
V poljudnih besedah je poslušalcem raztolmačil pojem obstrukcije in pogoje, pod katerimi je dovoljen ta, politični silobran. Glede na obstrukcijo slovenskih poslancev v graški deželni zbornici so vsi ti pogoji izpolnjeni v taki meri, da se mora nastop naših poslancev popolnoma odobravati. Krivičen je že sedajni deželni volilni red, kateri izmed 84 mandatov, ki se izpolne po volitvi — 3 so virilni glasovi — Slovencem daje samo 13 mandatov, kar je velika krivica vpričo
PODLISTEK.
Dve sestri.
(Dalje.)
—	Resnice, resnice, rohni starec, in ona to pravi z drznim obličjem nesramnice pred očetom, — pred nesrečnim očetom!
—	Da!, zakriči grozičnim, močnim glasom mati ter se zgrudi na divan. Nje razpleteni, s sivimi lasmi pretkani kiti viseli ste do tal.
—	Pomagajte materi!, zaihti boječe Ana in poklekne tik diyäna k materini glavi. Goreče poljublja nje bledi u strti.
—	Tako je prav, tako!, kriči votlim glasom Va-
rinski, obe ste jednaki, obe! Hči je vredna matere, mati je pa vredna hčere! — Poljubujte se, poljubuj-te! Sfij ne,Tip oskrunil materini poljub deviških hčerinih usten!	'
Ana rti razumela očetovega divjanja in je imela samo opraviti z materjo, ki se polagoma vzdrami j a iz omedlevic«.)	. I
—	Sramota razprostrla se je nad nami in hišo
mojo! '■	V:v "l:i-	;
Ana vstane sedaj: — Neki krasen žar vzplamti v njenih očeh.
—	Moj oče! Tu sem — v tvoji oblasti! Zgodi se naj tvoja volja, stori z menoj, kakor ti veli pregrešni gnjev!
Starec stopi dva koraka nazaj. Neka veličaj-nost prešinjala je hčerino postavo. Svobodno, smelo stala jo pred njim.
—	Sveti mir mučenici — sveti mir ubogi materi
moji! . „ v ..k,	. ... ; P S:	/,	j
Z&ppvedujoče. silno je odmeval Anin glas. — iTako ne govori padla ženska.
Varinski se umiče kakor pred ranjeno levinjo.
—	Ne spodobi se, očitati česa roditelju svojemu! Toda gorje človeku, ki dela krivico bolni duši! Oče, mati moja je angelj trpljenja!
Kaka moč, kaka uničevalna, krotiina sila v besedah devojke!
Duri se stresejo vsled silnega zaloputenja. -Varinski zgine.
Ana spravi mater k počitku, na to hiti k Kleni. Duri bile so odprte. Elena je sedela pri mizi z naslonjeno glavo ob dlan.
—	Elena!, oglasi se sedaj Ana, položivši ji roko na rami.
Elena vstane. Gosti lasje njeni zakrivajo skoro na pol obličje. Suh šopek cvetk ležal je pred njo na mizi. Elena ga prime in poljublja.
—	Čitala sem, čitala!, vsklika strastnim glasom. ^ On je govoril, on ne mara živeti, on ima krepko dušo! - Glej, on, on! — Kako kipi čut, kako umira duša duhovite, globoke misliteljioe! — Neumna gos naj umira, naj pogine! Ne bode je nič škoda!
—	Elena! Kaj se ti je pripetilo?
—	Delaj no, delaj nedolžen obraz! Nedolžna si, vem! To je usoda, to je kazen božja!
Krčeviti jok utrne se iz prsi mlade deklice.
Govorila je jokaje, toda niti besedice ni bi Jo možno razumeti. Krasno obličje se stegne, kakor jokajočemu detetu.
Toda tem globokejši utis učinil je ta preprost:, neutemeljeni, otroški jok na Ano. Nji je bilo vse jasno! Suh cvetlični šopek, katerega je poljubljala. Elena. vsprejela je v svoj imendan od — Vojteha S Vestnega! —
—	Ce imaš že vse!,-de ihteč Elena, tu imaš'se
to! Vrže suh šopek sestri pred nogi.
In silnega duha, kakoriien je stolova! v kras-
nih, globoko čutečih Aninih prsih, lotila se je malo-miselnost.
Skoro premagana, omajana v podstavah duše, pogleda topo Eleno, odgrne ji lase z obličja in jo poljubi na čelo.
Jezno, strastno pogleda jo Elena.
—	Ali je to Judežev poljub?, vpraša močnim poudarkom.
—	Poljub sestre!, odgovori tiho Ana.
Kakor otroka prime Eleno ter jo skoro na rokah nese na posteljo, in stoprav zdaj se ji poleg nje , udero debele solze v njenih očih, ki so kapljale 'na sestrino glavo.	•
—	Oh, in ti si dobra? — kakor bi govorila v sanjah Etena, ti mi ne boš vzela dragega? Kako cesto sem tu jokala na vzglavju, jokala radosti! On je bil vedno tako dober! Rad mi Je odpuščal, Če sem bila nespametna ali vrtoglava! Nisem vedela, da ga imam tako rada, kakor brata! Ne, in nič inače?' In ti, Ana? Bože, kako sem nehvaležna! Sem te le razžalila Nesrečni dnevnik — vidiš, ti si vse tato
,pisala, kakor jaz občutim! To me je razburilo! Ali spiš, Ana?	,	J.
Ana ji ne odgovori.
—	Uboga Ana! Ti vse tako potrpežljivo prenašaš! Elona objame sestrino glavo.	.
—	In vse to se je zgodilo radi tega, ker imam pred teboj skrivnosti!
Anine misli prešina neka prečudna slutnja. — Ona dvigne glavo.
—	Kakošne skrivnosti?	J:
Elena izpove sestri vsebino najdenega pisma.
—	Uboga mati!, zajoče Ana in pade v sanjam slično omedlevico, a tudi Elena od razburjenost .polagoma zaspi. — — <—
Sestri počivata — po sobi pa zavlada tihota an* gelja varuha.	> (Konec prih-)
dejstva, da je tretjina vsega prebivalstva na Štajerskem slovenska. Tukaj tiči korenina vsega zla. Nem-ško-nacionalno-liberalna večina je že takoj izpočetka izgubila izpred oči svojo poglavitno nalogo, namreč skrbeti za to, da se ozdravijo skrajno žalostne in de-solatne gospodarske razmere štajerske dežele, in priskrbeti potrebnih virov, iz katerih se naj pokrije skoraj štirimilijonski deželni primanjkljaj. Mesto tega se je podala pod komando tistih narodno-radikalnih nestrpnežev, ki smatrajo za namen svojega poslančeva-nja, da razširjajo že tako preveliko moč nemštva na Spodnjem Štajerskem in Slovence v narodnem oziru prikrajšujejo vedno bolj in bolj. V gospodarskem oziru le preveč zanemarjeno spodnještajersko slovensko ljudstvo bi naj še izgubilo tisto mrvico pravic, ki jih ima na šolskem polju, ter bi se naj na milost in nemilost popolnoma izdalo deželnemu šolskemu svetu, ki bi se naj po predlogu nemško-nacionalne večine temeljito preustrojil v nemško-liberalno-radikalno korporacijo. Slovenskim deželnim poslancem pa bi se naj s spremembo opravilnika popolnoma zvezale roke, < ne bi mogli več odločno braniti ne gospodarskih ne narodnih koristi svojega ljudstva, Naši poslanci so bili prisiljeni, da so zgrabili za orožje obstrukcije. Zmagali bodo, če bo vse ljudstvo za njimi.
Poslušalci, ki so z vidnim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem, so ob koncu z burnim odobravanjem pokazali, da popolnoma soglašajo.
Kmet Bračko nato izjavi v imenu krajevnega odbora S. K. Z., da kmetje obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev popolnoma odobravajo in da zahtevajo za Spodnji Štajer samoupravo.
Župan Lorber in mladenič Flucher opozarjata na skrajno slabo in zanemarjeno cesto iz Maribora preko St. Petra in tolmačita veliko nevoljo in ogorčenost, ki vsled tega vlada med tukajšnjim ljudstvom nasproti okrajnemu zastopu in deželnim oblastnikom.
Dr. Hohnjec poda nekaj pojasnil, kako je treba postopati.
Nato se je ob velikem navdušenju in z vsestranskim soglasjem sprejela naslednja resolucija:
„Volilci, zbrani na političnem shodu pri St. Petru, popolnoma odobravajo obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev, protestirajo proti nepravičnosti in nestrpnosti nemške svobodomiselne večine v štajerskem deželnem zboru, pozivajo poslance K. Z., naj vztrajajo proti politični krivičnosti in nasilnosti v odločnem boju za obrambo narodnih in gospodarskih koristi slovenskega ljudstva, ter zahtevajo za Spodnještajersko samoupravo.“
Končno zavrne predsednik, gospod župnik M. Štrakl, nekaj časnikarskih napadov na naše ljudstvo in njegove poslance, in zaključi lepo zborovanje.
Dobova.
Shodu, ki se je vršil dne 18. t. m. ob 8. uri predpoldne, v gostilni gospoda Cvetka, je predsedoval gospod župan Ogorevc iz Rigone.
Poročal je deželni poslanec' dr. Benkovič približno 150 volilcem. Vladalo je silno ogorčenje radi zavlačevanja uravnave Sotle, Save ter Gabrnce. Zborovalci so soglasno odobrili postopanje Slovenskega kluba v deželnem zboru in zahtevajo od poslanoev, da vstrajajo pri obstrukciji, dokler ne dosežejo pozitivnih vspehov, posebno pri uravnavi rek m potokov. Cela velika dobovska župnija odmeva navdušenja za odločen in brezobziren nastopi poslancev S. K. Z. Splošno prepričanje je, da se z drobtinicami ne smemo več zadovoljiti, ampak, da moramo zahtevati take kose kruha, kot jih dobiva Zgornji in Srednji Štajer. „Proč od Gradca!“ postaja geslo, ki ima meso in kri!
Sromlje.
V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. župana Petana shod, kateremu je predsedoval g. župan. Prostorna dvorana je bila polna navdušenih mož in mladeničev. Poročal je poslanec dr. Benkovič. Zborovalci so soglasno in navdušeno odobravali odločni nastop poslancev S. K. Z. in jim izrekli neomejeno zaupanje. Pojavilo se je silno ogorčenje nad namero vlade, zvišati davek na vino; poslanec je v tem oziru dal pojasnila, ki so zadovoljila zborovalce. Buren odmev je našla misel, naj dežela črtanih 200.000 kron za prenovitev vinogradov postavi v proračun k o ti podporo za zadružno razpečavanje vina. Na poslance S. K. Z. so se ponavljali živahni „Živio“-klici.
Sv. Križ tik Slatine.
Od Kostrivnice do Žetal so iz vsega rogaškega, okraja prihiteli najvrlejši možje, gotovo 150, na shod, kateremu je predsedoval najstarejši župan M. Debelak. Zvesto so zborovalci poslušali poslanca g: Vrečk o,, ki je v krepkih besedah slikal krivice, ki se gode v Gradcu slovenskemu kmetu in dokazal, da je moralo priti do obstrukcije. Za njim je kratko govoril župan Roškar, ki je drastično dokazal „ljubezen“ Nemcev do Slovencev: razdelitev slatinske občine in šolskega okoliša Sv. Križ; 24 slatinskih otrok ima tri u-eitelje, 500 križevskih pa zadnji teden samo enega. E-noglasno in z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija: Volilci, zbrani dne 13. februarja na javnem shodu pri Sv. Križu tik Slatine, popolno odobrujejo obstrukcijo „Slovenskega kluba“ v deželni zbornici v Gradcu ter zahtevajo od svojih poslancev, naj neustrašeno vstrajajo na tej poti,
dokler Slovenci ne dobijo tistih pravic, kakor Nemci v narodnem in gospodarskem oziru. Posebno zahvalo izrekajo svojima poslancema dn Korošcu in Jakobu Vrečko za ves njun sedanji trud. Ker za Slovence ni pravice v Gradcu, hočemo za, Spodnji Štajer lastno samoupravo glede šolstva in gospodarstva. Proč od Gradca!
Št. Jakob v Slov. Goricah.
Po rani službi božji se je zbralo v Peklarjevi gostilni nad eno stotino vrlih šentjakobskih mož, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilu državnega in deželnega poslanca g. Roškarja o delovanju naših poslancev v Gradcu in na Dunaju. V krasnem govoru je slikal g. poslanec, v kakem položaju se nahajajo slovenski poslanci v Gradcu.! Tako nesramno se je v deželnem zboru izzivalo slovenske poslance, zapostavljalo najvitalnejše interese spodnještajerskega ljudstva, zadajalo toliko neštetih krivic slovenskemu narodu, da so morali naši poslanci poseči po orožju brezobzirne obstrukcije, da zabranijo vse preteče nevarnosti. Obširno je razlagal g. poslanec vse koristne predloge, ki jih je stavil on, oziroma Slovenski klub v deželni zbornici, Nemška večina je izzivalno odklanjala vse naše, še tako nedolžne predloge, se norčevala iz nas, da so bili poslanci primorani zaklicati odločni: „Stoj!“ Zborovalci so z velikim navdušenjem odobravali obstrukcijo naših! poslancev v Gradcu in so jim izrekli popolno zaupanje. Mogočni klici: „Proč od Gradca!“ so odmevali od sten zborovanja. S tem je naše ljudstvo pokazalo, da se strinja v polni meri z nastopom naših deželnih poslancev.
Št. lij v Slov. goricah.
Včeraj dne 13. februarja je velika množica naših volilcev prihitela na shod S. K. Z. Domača župnija je bila po svojih krepkih možeh dobro zastopana. Prihiteli so na shod tudi iz Svičine, Jarenine, Št. Jakoba, Kungote, da celo iz Spielfelda in daljnega Sv. Križa nad Mariborom.
Predsedoval je shodu vrli občinski svetovalec šentiljski gospod Freiham, podpredsednik pa je bil g. Šerbinek iz Svičine.
Poslanec Roškar je v nad uro trajajočem, navdušenem govoru predočeval zborovalcem položaj slovenske deželnozborske delegacije v Gradcu. Težavno stališče imajo naši poslanci. Zagrizena nem-ško-liberalna večina je hotela z nasilnostjo in z raznimi, naše ljudstvo uničujočimi predlogi, jtakorekoč zadati smrten udarec ne samo slovenskemu narodu, ampak tudi slovenskemu kmetu. Povišati je hotela deželne doklade, črtati je hotela iz proračuna določeno svoto za brezobrestna posojila (ogorčeni klici: „Proč od Gradca!“), pač pa je imela vedno dosti denarja za prusofilska društva, kakor je Südmark in Schülver-ein. Na Zgornjem Štajerskem se regulirajo vse reke in potoki, a pri nas se z regulacijo Pesnice že dela skoraj celih sto let. Za šolstvo da dežela na leto čez 14 milijonov kron, a Slovenci dobimo komaj eno os-minko od tega. Spremeniti se je hotelo nam v škodo opravilnik, po katerem bi bilo Slovencem naravnost nemogoče zabraniti kako nam škodljivo postavo. Naše predloge, ki smo jih stavili v prid volilcem, je nemška večina kratkomalo odbila. Primorani smo bili torej prijeti za orožje obstrukcije. Hud je bil boj, izvo-jevali smo ga srečno, izšli smo kot zmagovalci, preprečili smo krivice, ki so pretile našemu ljudstvu, deželni zbor je odgoden. Poslanci stopamo z mirno vestjo pred svoje volilce.
Gospod poslanec je na kratko poročal tudi o svojem delovanju v državnem zboru.
Zborovalci so zelo pazno sledili poročilu priljubljenega poslanca, ter so z ogorčenimi medklici dali duška svoji nevolji nad nestrpnostjo nemško-li-beralne večine v deželnem zboru. (Govoru je sledilo dolgotrajno navdušeno odobravanje.
Z veseljem so zborovalci tudi enoglasno sprejeli resolucije, s katerimi odobravajo obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru, zahtevajo samoupravo za Spodnji Štajer (burni klici: „Proč od Gradca!“), ter izrekajo Slov. klubu in še posebej poslancu Roškarju neomajano zaupanje.
Že dolgo se ni noben shod v Št. liju tako krasno obnesel. Meja je govorila: „Proč od Gradca!“
Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Poslanec O z m e c je zadnjo nedeljo zjutraj priredil shod v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Cital-niška dvorana, ki se sme imenovati za razmere na deželi prav velika, je bila polna volilcev, ki so na poslančeva izvajanja soglasno in burno odobravali možati nastop poslancev S. K. Z. v deželnem zboru.
Na predlog domačega župana gospoda Franca Napasta se izreče poslancem neomajana zaupnica.
Mladenič Mohorko izraža željo navzočih volilcev, da vstrajajo poslanci v tem boju do končne zmage : samouprave slovensKega Štajerja.
Cirkovci.
Popoldne ob 3. uri je govoril isti poslanec v Cirkovcah v Goljatovi gostilni. Tri sobe in veža so bile nabito polne volilcev. Zelp napeta je bila pozornost zborovalcev, ko je poslančeva zgovorna beseda razkrivala krivice, ki se že godijo in ki so se nameravale od nemško-nacionalne večine še pomnožiti slovenskemu ljudstvu ter dale poslancem povod za obstruk-
cijo. Iz srca vseh in z burnim „živio“ odobrene so bile besede gospoda Zorka: „Prav ste storili v tem slučaju slovenski poslanci! Tako naprej in mi volilci bomo vedno z vami!“
Loka pri Zidanem mostu.
Shod se je krasno obnesel. Poslanec P i š e k je poročal o krivicah v deželnem zbora. Zborovalci so vsem točkam pazno sledili, odobravali izvajanja ter sklenili soglasno zaupanje deželnim slovenskim poslancem. Sprejelo se je tudi več drugih zahtev v posebno resolucijo, katero priobčimo prihodnjič.
! Laški trg.
Shod je uspel zares veličastno. Velika dvorana pivnice je bila natlačeno polna. Izvajanja so vsi od> bravali ter izrekli poslancem zaupanje. Prišli so tudi liberalci, a se zadržali mirno. Resolucije še doslovno objavimo. Govoril je poslanec P i š e k.
Velenje.
Lepo Število odločnih mož in mladeničev — zastopane so bile skoro vse občine šoštanjskega okraja — se je zbralo v nedeljo dne 13. februarja v Društvenem domu v Šmartnem.
Poročal je gospod deželni poslanec dr. Verstovšek. Dokazal je na podlagi številk nečuveno postopanje nemške večine glede na gospodarske težnje slovenskega Štajerja. V krepkih besedah je označil vzroke, ki so prisilili poslance S. K. Z., da so segli po obstrukciji. Med zborovalci je vladalo silno ogorčenje radi nasilnega gospodovanja nestrpnih nemških poslancev in z velikim navdušenjem so bile sprejete resolucije, v katerih izrekajo volilci svoje neomajno zaupanje poslancem S. K. Z. in jih pozivljejo, naj vstrajajo v težkem boju, dokler ne dosežejo sa-mouprave za Spodnji Štajer.	(’
Vedno in vedno so se ponavljali gromoviti živio-klici na naše vrle poslance, ki so s svojim odločnim nastopom dosegli ugled slovenskemu ljudstvu spodnještajerskemu in zabranili nebrojno novih krivic.
Z velikim navdušenjem je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se obsoja nedostojno psovanje slovenskih poslancev in slovenskega ljudstva in se brezpogojno zahteva, da poslanci kaj takega več ne dopuste.
Shodu je predsedoval gospod župan Skaza; resolucije je pa predlagal gospod župan šentiljski Koren; navzoča sta bila tudi vrla župana iz Škal in Pake.
Slovenjgradec.
Neprijetno vreme ni ustavilo! naših vrlih mož, da bi ne bili prišli na shod v Slovenjgradec. Do 200 se jih je zbralo od vseh strani slovenjgraškega okraja. Zastopane so bile vse občine od Mislinje in od Sp. Dravograda, celo daljni Razbor je bil zastopan. Shodu je predsedoval g. Rotovnik. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem poslanca g. d r« V e r s t o v-š e k a, ki je v ostrih besedah bičal gospodarstvo nasilne nemške večine v deželni hiši v Gradcu. Na podlagi številk iz proračuna je dokazal, kako pristransko in nepošteno postopa vladajoča klika s Spodnjimi Štajerci in utemeljeval z ozirom na bodočnost upravičenost obstrukcije. Poslušalci so g. govornika, o-gorčeni radi nečuvenih krivic, katere seka nemška večina slovenskemu ljudstvu, velikokrat spontano prekinili in v medklicih dali duška svoji nevolji radi neznosnega nemškega režima. Pesti so se stiskale zborovalcem, ko so slišali o neverjetnih krivicah, ki jih hočejo naprtiti slovenskemu ljudstvu nemški nestrpneži. Z navdušenjem in z viharnimi „Živio“-klici so bile sprejete predlagane resolucije, v katerih se zahteva samouprava za slovenski Štajer, in pa izraža zaupanje poslancem S. K. Z.
Konjice — Zreče.
O shodih v teh dveh krajih smo dobili naslednji brzojav:
Shoda v Konjicah, Zrečah krasno uspela. Vsi volilci odobrujejo nastop svojih poslancev.
Šoštanja usodni dan«
Danes, ko pišem te vrstice, se bije v nekdanjem, lepem slovenskem trgu Šoštanju boj za trško občino. Bojimo se, da je ta bitka že docela izgubljena. V prvem in drugem razredu sploh ni misliti na zmago slovenske stranke. Ce propademo še v tretjem razredu, je to krivda dotičnih merodajnih krogov, ki so z veliko nespretnostjo pripravljali volitve. Danes nočemo še pisati o tej zadevi, ker se nam dozdevajo, razmere preveč žalostne, govorili bomo o tem pozneje.
Slovenska stranka se mora boriti danes z brutalno silo; volitve se vršijo po dolgotrajnih spletkah, nepravilnostih in nečuvenim protizakonitim postopanjem nemčurske stranke. Saj je vendar vsem znano, kako se je izgubil prvi imenik, ki je bil razpoložen že meseca oktobra in je bil pravilno sestavljen ter za nas precej ugoden. Neznana tudi ni sramotna gonja proti upravitelju davčnega urada, ki je popolnoma nedolžen. Hoteli so imeti nemškutarji pač že pred volitvami žrtev.
Med tem so skrpucali nov imenik. V njem figu-rirajo kot volilci potovalci Adolf Mravlag, Adolf Rem-mel, Leopold Roisender, Josef Eiersberg. Znani O-plustil jim je hitro preskrbel davka 55. krog, (da so
prish v drugi razred in potisnili slovenske volilce v tretjega. Ti glasovi so nepostavni, ker ne stanujejo o. sebno v Šoštanju in jih domačini niti ne poznajo. Ne-postavno sta bila v drugem razredu Rozalija Bresch-ink m državna železnica, ker ne plačujejo dovolj davka; ta dva glasova je glavarstvo, vendar ovrglo.
X tretjem razredu so volilci brez davka, n. pr. Wal an d Ana, Topolnik 'Anton in Ana, Kossär Alois in Lina, Paradiseh Neža itd. Slovencem so spačili popolnoma imena in nameravajo pri volitvah ovreči yse te glasove. Poprej v imeniku pravilno vpisana imena slovenskih volilcev so tako-le popačili: Kolšek Nada, Kolšek Milena, Kocuvan Frančiška, Šip Štefanija, Košan Stanislava in Frančiška; sedaj so pa v drugem imeniku Kolšek Ana, Kolšek Milan, Kocuvan Prane, Šip Štefan, Košan Štefan in Franc. Dobro sedaj vedo, da teh oseb ni v Šoštanju in jim niti ne dostavljajo legitimacij. Kako je mogoče priti sedaj pred volitvami do drugih imen, katerih poprej, dokler je bila reklamacijska doba, ni bilo. je pač docela precej nerazumljivo.
V imeniku za reklamacijsko postopanje je nekdo zaznamoval gotova mesta, katerih pa sedaj v imeniku za volitev ni najti!
Kako so delali gotovi krogi v zadnjih dneh s pooblastili, bode zvedela javnost po volitvah. Poseči bodo morale vmes razne oblasti.
Podali smo le nekaj črtic o teh volitvah, ki se vršijo danes v Šoštanju. Pod vtisom popolnega poraza Slovencev, ki se ne morejo braniti proti takim na-silstvom od nemškutarske strani, stojimo in rotimo vse rodoljube, da vendar enkrat začnejo pravilno, v-strajno delo, da si pridobijo zopet tal na slovenski posesti. Šoštanj še hi izgubljen — in ne sme biti izgubljen, če tudi danes podležemo!
Politični pregled.
Pred zasedanjem državnega zbora.
Danes v pondeljek dne 14. t. m. se vrše pogajanja barona Bienertha z nemškimi krščanskimi social« in nemškimi nacional« radi parlamentarne večine.
V sredo dne 16. t. m. ima sejo Slovanska Unija. Ves položaj je odvisen od sklepov slovanskih poslancev. Ali bodo stopili v parlamentarno večino ali ne, je negotovo. Najbrže bodo pustili, da bodo sedanje vladne stranke vredile slabe financielne razmere v državi.
Volilna reforma na Pruskem.
Pred dnevi je predložil v pruskem dež. zboru nemški kancelar Hollweg-Bethmann načrt volilne reforme, ki pa bije modernemu naziranju o pravičnosti,, enakopravnosti in demokratizmu naravnost v obraz.
Ne samo socialni demokratje, ki hočejo celo proglasiti generalni štrajk, temveč sploh vsa nemška inteligenca, najuglednejši listi vseh strank in razne korporacije protestujejo proti tej pokveki. K protestu proti krivični vladni volilni predlogi se je pridružila vsa pošteno misleča Nemčija.
Po tej slavni reformi ostaja 80 od 100 volilcev, ki volijo v državni zbor, brez vsake volilne pravice v deželni zbor.
Vlada ostane torej, kakor vidimo, popolnoma osamljena; zanjo so samo pruski junkerji in birokra-tje, ki pa bržkone popolnoma pogore s to „volilno reformo.“
Raznoterosti.
Centralni izvršilni odbor V. L. S. ima v torek dne 15. februarja ob 'M. uri popoldne v I. nadstropju Katoliške tiskarne v Ljubljani svojo II. sejo.
Osebna vest. Vič. gospod Anton Šlander, dekan in kanonik v Starem trgu, se je podal na jug, da si utrdi zdravje. Dekanijske pošle bo med tem časom vodil selski župnik č. g. Jernej Pernat.
Nadškof Dvornik. Razni listi so prinašali zadnji čas vesti, da je bil nadškof Dvornik zaradi tega odstavljen od izvrševanja nadškofijskih poslov, ker se je preveč zavzemal za slovansko bogoslužje v Dalmaciji. Liberalni slovanski listi — prednjačiti so pri tem seveda morali naši slovenski — so pri tem kazali na dejstvo, da je rimska stolica in sploh kat. cerkev sovražna Slovanstvu. To zavijanje liberalnih listov je popolnoma iz trte izvito, ker nadškofu Dvorniku je bilo odvzeto težko breme škofijskih poslov; izključno samo zaradi njegove bolezni. Priznati se mora, da imajo liberalci patent na lažnjiva in zavita poročila v svojih listih.
Od južne železnice. Strojni nadkomisar v delavnicah južne železnice v Mariboru Oskar Perko je prestavljen kot vodja delavnic južne železnice v Gradec.
Razpisano učiteljsko mesto. V Zrečah pri Konjici je razpisano učiteljsko mesto na tamošnji Stiri-razredni ljudski Šoli. Prošnje se naj vpošljejo na tamošnji krajni šolski svet do 10. marca.
„Slovenski Narod“ je čutil neobhodno potrebo, da udari zaradi občinskih volitev v Leitersbergu po „klerikalcih“, ker le ti so po njegovem mnenju krivi, da Nemci zmagujejo na jezikovni meji. Ne zdi se nam vredno, spuščati se z „Narodom“ v polemiko, a konstatirati moramo, da zajemlje „Narod“ svoja poročila z naše jezikovne meje iz jako zanesljivega vira, nam-
reč iz „Marburgerce.“ Ce bi bili uredniki krog „Naroda“ le količkaj pametni, bi iz poročila v „Marbur-ger Zeitung“ o občinskih volitvah v Leitersbergu morali spoznati, da ta list ni zadovoljen z izidom, ker so propadli največji nemški zagrizenci, kakor: dr. Er. Mravlag, ki je dobil v II. razredu 9 glasov proti 11 našim. Propadel je tudi dr. Possek, stavbenik Kiff-mann, Knauer in drugi. Dr. Mravlag in dr. Possek sta najhujša nasprotnika slovenske šole v Leitersbergu. In da so zleteli iz občinskega odbora ravno najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, to je zasluga opozicije, katera je nastopila kot gospodarska stranka. Da bi pa Slovenci samostojno nastopili, na to pa ni bilo mogoče misliti, kajti kdor pozna razmere v Leitersbergu in Karčovini, pač mora priznati, da bi tak korak bil nesrečen, ker v tem slučaju ni upati na nikak uspeh. Zadovoljni moramo biti, da je z našo pomočjo zmagala zmerna opozicija, ki bo tudi nam bolj pravična, kot prejšnji nemški zagrizenci. Ljudsko štetje pred 20 leti je za „Narod“ pač zelo slab argument. Toliko soli bi pač že morali imeti brihtni uredniki glasila liberalne „inteligence“, da bi vedeli, da so pri dotičnih številkah zapopadeni mladi in stari, ženske in otroci, da pa imajo žalibog po našem ku-> rijalnem sistemu volilno pravico le davkoplačevalci. Kako pa je v tem oziru, menda vendar ni treba še posebej praviti. Ali pač?
Žrebčarna v Mariboru. Dunajska „Zeit“ poroča, da se bo v bližnjem času v Mariboru napravilo veliko erarično žrebčarno. V novi žrebčarni bo prostora. za najmanj 400 žrebcev. Poveljeval bo tej žrebčarni Julij Fischer, nadporočnik dragonskega polka štev. 11. Začasno se je pred meseci v Mariboru ustanovila komisija za konje-novince. Nova erarična žrebčarna bo za konjerejo v naših pokrajinah zelo velike gospodarske važnosti.
Veliki uspeh obstrukcije naših deželnozborskili poslancev je spravil popolnoma iz ravnotežja vse tiste dobre prijatelje slovenskega ljudstva, ki se zbirajo okrog „Štajerca“ in „Marburgerce.“ Posebno ptujsko motovilo na interesanten način zmerja naše poslance, ter kliče prokletstvo nad nje, ker se niso dali v Gradcu od nemške večine komandirati. Da so ravno slovenski poslanci, dasiravno mali po številu, bili tako močni, da so zaprečili krivice, ki jih je hotela zadati deželnozborska večina našemu kmečkemu, slovenskemu ljudstvu, to hudo, hudo peče „Štajerca“ in njegovo sestro „Marburgerco.“ Strast in neomogla jeza puhti iz pisarije obeh listov. Z nesramnimi lažmi in zavijanjem bi „Stajerc“ rad predoči! svojim nevednim backom, da so naši poslanci krivi, če je deželna kasa prazna, ter razni oškodovani kraji ne bodo dobili podpore. Ali ne bi raje zapisal ptujski kljukec, da so ravno njegovi dušni očetje kakor Ornig, Wa-stian et consortes, bili, ki so povzročili, da so se predlogi, ki so jih stavili naši poslanci za podpore našemu spodnještajerskemu kmečkemu ljudstvu, zavrgli in tako naravnost odrekli vsako pomoč bednemu prebivalstvu. Prav so imeli poslanci naši in voditelji, da so zabranili še več neštetih krivic, ki bi se sklepale dalje v deželni zbornici.
„Marburgerca“ posebno divja, ker se je za slovenski del dežele ustanovila kmetijska šola v St. Juriju ob juž. žel., ter pravi, da se je celih 5 milijonov kron deželnega denarja dalo za brezobrestna posojila pri obnovitvi vinogradov. S tem bi naj mi Slovenci bili za vedno zadovoljni?
Gospodoma Linhartu in Jahnu bi priporočali, da vzameta svinčnik v roke, in deželne proračune vseh let, pa bosta videla, koliko dobrot smo že dobili Slovenci iz Gradca. Večino davkov, ki jih prispevajo Slovenci, požre nemški del dežele. Sicer pa bo najboljše, da se pri nameravni rekonstrukciji avstrijskega ministrstva vzameta v poštev gospoda Linhart in Jahn, ona bosta gotovo vse pošteno uredila, prvi kot finančni, drugi pa kot minister za notranje zadeve.
Še Trst hočejo.
Nemške želje pa res niso tako neumne, kakor bi človek mislil prvi hip. Znano je, da Nemci že dolga leta gradijo vsenemški most. od Spielfelda dalje prot jugu ter imajo pri tem zelo nedolžno in ponižno željo, dograditi ga tekom časa — če bi ne bilo kakih posebnih nezgod — do Trsta. Pa že pri Št. liju so prišli pijonirji do skoraj nepremagljive zapreke, do kljubovalnosti Slovencev.
In brihtne nemške butice so iztuhtale drug načrt, kako čimpreje priti do Adrije.
V „Grazer Tagblattu“ precej na široko razkriva neki Stollowsky, da mora postati naš avstrijski Trst v kratkem času pristanišče Nemčije za njene kolonije v vshodni Afriki. Izračunal je ta dobri mož, koliko dobička bi vtaknila v žep Nemčija, če bi si za-sigurala v Trstu svoje trgovsko pristanišče. Odkrito pa prizna ta Vsenemec, da ni edin namen Nemčije, pridobiti si trdna tla za svojo izvozno in uvozno trgovino, ampak glavni namen te akcije je, zasigurati si v Trstu ugodna tla za vsenemško idejo.
Med vrstami se namreč lahko bere, da bi se z nameravanim nemškim trgovinskim projektom nemštvo v Trstu izdatno pomnožilo, in na ta način bi bil postavljen močan temelj za dograditev vsenemškega mostu do Adrije.
Avstrija bi sicer po tem načrtu spravila pri colnini in na železnicah vsako leto nekaj tisočakov v svojo finančno kaso, a Nemčija bi zabila v dosedaj avstrijski Trst močno vsenemško zagozdo, ki bi po-
stala skoro gotovo enkrat grozno usodepolna za našo državo. Jasno se že iz „Tagblattovega“ članka vidi, da Nemčiji ni toliko za krajšo pot v njene kolonije v Afriki, ampak njej se gre očividno za to, da bi tekom časa mirnim potom okupirala Trst.
Od severa Südmark, kot dobro plačana agentura — Nemčije, na jugu pa čudna avstrijska politika, ki zatira nas in — samo sebe! Kaj naj rečemo k tej kratkovidnosti vodilnih krogov ? Ali je mogoče vse dogovorjeno ?
v
Štajersko.
Jarenina. V Polički vasi se bodo vršile letos občinske volitve. Sedaj županuje v tej občini vrli na-šinec g. L'. Ledinek v splošno zadovoljnost občanov. Le eden je vedno poln kritike o občinskem gospodarstvu, namreč očka Reininger. Ker je on že nekdaj o-kusil sladkost županovanja v Polički vasi se mu je seveda sedaj zopet rodila ponižna želja po županskem stolcu. Marljivo hodi že sedaj po lovu, pa ne za divjačino, ampak lovi volilce in jim razlaga, kaka neizmerna sreča bi bila za Poličko vas, če bi zopet on postal župan. Pa ta sreča ga ne bo zadela več, ker vrlo naše ljudstvo v Polički vasi ne mara za ljudi, ki zajemajo svoje modrosti iz „Štajerca“, ter jim velja „Marburgerca“ za evangelij.
Slov. Bistrica. Naši Nemci so ustanovili novo nemško posojilnico, imenovano „Kredit- und Sparverein für Windisch-Feistritz und Umgebung.“ Ta posojilnica ima prozoren namen škodovati našim slovenskim denarnim zavodom. A tega namena gotovo ne bo dosegla, ker naše ljudstvo že predobro pozna naše nasprotnike. V načelstvu te nove posojilnice so sami Nemci in pristaši „Štajerca.“
Ormož. Dne 5. februarja je bil izvoljen županom mesta Ormoža prejšnji župan J. Kautzhammer, podžupanom pa dr. Gustav Delpin.
Ptuj. V nedeljo dne 18. februarja se je vršilo v dvorani Zupančičeve gostilne v Ptuju ustanovno zborovanje Narodne godbe za Novovas pri Ptuju. Že pri ustanovitvi je nastopila novoustanovljena godba pod vodstvom gospoda Bračiča.
Črešnjevec. Pri nas se bližajo občinske volitve. To dela seveda samo ob sebi umevno gospoda Kresnika silno nervoznega in mu povzroča ogromno skrbi. Pa tudi ni ravno lahko, boriti se z našimi odločnimi možmi. Župnik in kaplan sta bila ovadena pri sodniji, kdo jih je ovadil, tega ni treba praviti, itak vemo vsi — da sta se pregrešila proti par. 5 volilnega reda, ker sta kratila volilno svobodo. Pri sodniji se je pa izkazalo, da je vsa zadeva brez podlage in ta ovadba ni opravičena. To je pa res šmentana smola za naše posilinemce, posebno ako pridenemo še pesmico, ki jim jo je zapel naš gospod župan. Povabili so ga k sodniji in so ga vprašali, kdaj bodo volitve? Ker pa sodnijske oblasti to nič ne briga in spada v delokrog glavarstev, se je odrezal gospod župan, da je to uradna tajnost. Opozarjamo, ida na tak način radi razni nemški, seveda nepristranski uradniki pomagajo Nemcem in nemškutarjem pri volitvah. Marsikateri bolj malo odločen Slovenec ostane doma, ker misli, da bo imel radi volitev kakšne pofi. To ne sme biti. Ako se kateremu pripeti, da bi bil brezpotrebno, samo radi šikaniranja, in z namenom vstrahovati ga, povabljen h kaki oblasti, naj to naznani svojemu poslancu ali pa vodstvu stranke. Tako vplivanje moramo korenito odpraviti.
Celje. Naši mestni očetje so spoznali, da |e v Celju slovenščina res nujno potrebna. V, mestno dekliško šolo so namreč sklenili uvesti slovenščino kot prost učni predmet. Ja, če se hoče živeti od Slovencev, mora se res tudi znati slovenski. Torej le povsod govorimo Slovenci naš materni jezik, da nas bodo vedeli tudi Nemci ceniti.
Celje. V soboto se je sklenil prvi tečaj na slovenski in nemški gimnaziji. Na nemški gimnaziji je dobila nad ena tretjina dijakov drugi red, posebno iz nemščine, kateri predmet poučuje dr. Eisner, jih je padlo veliko. Tudi na slovenski gimnaziji, kakor čujemo, učni uspehi niso ravno prav povoljnL Čudno, da celjski dijaki v zadnjih' letih tako slabo! napredujejo.	________
Razgled po svetu.
Z bankovci zakuril. “Nek kmet na Češkem ie prodal na sejmu tri goveda in vtaknil bankovce z drugimi papirji v žep. Ko je prišel domov, se je mirno vlegel in pustil denar v žepu. Zjutraj je hotel njegov sin zakuriti in je iskal papirja za podžig. Oče mu je v polspanju in ker še od prejšnjega večera ni imel jasne glave, dejal, da je v njegovem žepu dovolj papirja. Sin je zgrabil vse skupaj in zakuril. Se-le ko je videl plamen, se je očetu zabliskalo v glavi; planil je po koncu in hitel k peči, a rešil je le en košček stokronskega bankovca, ostalo — bilo je 800 K — je bilo že pepel.
Žrtev detektivnih roamnov. Nekje na Češkem je Zvečer je dobil njegov gospodar vest, da se je fant dal povoziti od vlaka. Vzrok samoumoru ni bil takoj znan. Se-le ko so v njegovi postelji našli celo vrsto krvavih, detektivnih romanov, so prišli na to, da so mu ti romani zmešali glavo.	_____,
Listnica uredništva.
Gaberja pri Celja. Dopis premalo s politiko v zvezi.
priporoča stojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr, Roäne
se priporoča slavnemu občinstva, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 arah zgotovi.
O
O*
m
O
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastori)! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura, K. 3; 50 Pristna srebrna ura „ T— Original omega ura „ 18 — Kuhinjska ura	„	4'—
Budiljka, niklasta „	S-—
Poročni prstani	„	2,—
Srebrne verižice	„	2-—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Tlieod. Fetirenbach
urar in očalar
Maribor, e°8P°8ka ul|ca 26-
Kupujem zlatnino in srebro.
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah ::	:: edino le pri domačem brivcu ::	::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. asa
500 bi najboljšega haloškega vina iz 1.U909, ze dvakrat pretočenega, proda po K 30— do 40'— loko žel. postaja „Posojilnica St, Barbara v Hal,“	17
ne; bodem menjal mila, odkar rabim Bergmann-ovo Steckenpferd-lilljino
milo (znamka Steckenpferd)
od Bergmanns & Co., Tešin
na Labi, ker je to milo naj-, bolj nčinknjoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijahitd.
Služba organista in cerkovnika je V Timenici, p: Škofjidvor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosilci, vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad Sv. Jurja v Timenici.
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate; pase, rokavice, dežnike, soihčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 64
Velikanska zaloga garnitur, zastorov ih preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za poBteljo skupaj K 9 —, fina K 10'—. Kom-brikastih ostankov po 2o mt., trpežni, K S1—, fini K |18'—, zelo fini K 12'—.
narodna steklarska trgovina
Fram Strupi, Celici1
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana'lat kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najulfje cene! Najsolidnejša in tečna postrežba!
Ufa tleltel#.	Ma «rohnet.
mzmmmzmtmm
Leitersberger Weinstube
(Hotel „ALWIES“)
priporoča izvrstna pristna vina, zmi-raj sveže marčno pivo in dobro kuhinjo.
Za društva posebna soba.
ÄXXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v HRariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor; haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
mora biti resnična kava za družino. ‘Go je pa [Kathreiner [Kneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime [Kathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika [Knappa kot varstveno znamko.
judska posojilnica t MARIBORU,
U	F J	1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo *
Stolna ulica st. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloga
se spwjenujo od vsakega in se'obrestujejo: navadne po 4®/9, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. jaiija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obro-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poitno hranilne položnice na razpolago (šek konto 8ft.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
ta vknjižbo proti papilarni vknjižbo sploh po 5»/„
posojila so dajejo
k članom in sicer: varnosti po 4*/4V», n» vknjižbo to poroštvo po 5 V»*/# to na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v zvejo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar no presegajo 7 kron. — Proinje zz vkijilbo dola posojilnica brezplačno, stranka plača le koleno.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne to vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzeaS praznike. — V uradnih urah so sprejema hi izplačuje denar.
pojasnila st dajtjo
sprejemajo vsak delavnik od $.—12. dopoldne to od 2.-6. dopoldne.	6
to prahjo
PassJIlaiM Ina Šarfi aa raaylasa čaiak liraaH— mUralnli»«.