Štev. 45 (607) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 9. novembra 1931 DOLENJSKI LIST glasil os ocialistične zvez e delovne g a l j u d s t v a o kraj a n o v o m e s t o S slavja na Bučki l .Predsednika tov. Miho Marinka so po zborovanju na Bučki »obkolili-« mladinci >l|,clani ZB, ki so sodelovali v patroli. Rade volje se je odzval vabilu, naj se z njimi nato pa so mu pripovedovali svoja doživetja. Tovariš predsednik jih je z ve-jjj* nasmehom z zanimanjem poslušal. Bor« so mlajšim udeležencem med pohodom izpovedovali o Velikih naporih, ki so jih morali prenašati partizani, zato so »mladi-« *rišu predsedniku našteli razlike med svojim in pravim partizanskim pohodom vom -iko- ~ Na s,ilii: predsednik Miha Marinko posluša naštevanje: »Partizani no-^j^eške dete so bili mokri od spodaj navzgor, ker so gazili sneg, mi smo pa od zgo-4»havzdoJ- ker pada dež; partizani so bili lačni, nas pa na vsakem počivališču čaka tni r Prigrizek — in še zadnja, največja razlika: partizani so šli v napad na Bučko, 85J?* na proslavo!-« Vedri humor, največji partizanski zaveznik, je deloval tudi na w'?ins,t<"»i pohodu, ki je bil zaradi dežja in blata za mlade udeležence kljub vsemu "oik r'e tt"žka Preizkušnja. — Na sliki: Jože Udovč, predsednik Miha Marinko, podim Jj0 ynik Franc Bombač-Zorko, Davorin Plut in Lado Stibrič, v ozadju taborniki — ležcnti pohoda na Bučko. Množica udeležencev iz občin Videm—Krško, Brežice, Sevnica, Trebnje in Novo mesto je že v jutranjih urah 31. oktobra pričela prihajati na slavnostno okrašeno Bučko in se zbirati ob tribuni. Vesela vest: Tovariš Marinko je tu! se je kaj hitro razširila med zborovalci. Sekretar občinskega odbora SZDL v Sevnici tov. Franc Molan je točno ob desetih otvoril zborovanje in pozdravil predsednika Miho Marinka, člana IS LRS Nika Silina, ter domače predstavnike, goste in vse zborovalce. Nato je zaprosil patrolo tabornikov in ZB, naj preda raport. V lepem kulturnem programu so sodelovali recitatorji in pevski zbor iz sevniške Kopitarne, godba na pihala iz Vid-ma-Krškega in pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta. Na slavnostnem zborovanju sta spregovorila množici predsednik ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko in sekretar OK ZKS tov. Franc Pirkovič. Predsednik Marinko se je po slavnostl še v pozno popoldne zelo razpoložen zadržal na proslav-nem prostoru v sproščenem Po poteh oktobrske revolucije tal 7' <>lil(,1,,il J*-' Poteklo 44 let, odkar Je v Rusiji zma-**» socialistična revolucija. Odmevi velikega Oktobra k Javljajo odtlej vse kontinente, njegova revolucija (, zgodovinski mejnik med starim in novim svetom, ^plalje močnejši Je razvoj socialističnih sil; nenehno 5> krepijo napredni odnosi in zmerom širše je prera-socializma v svetovni družbeni sistem. Kar je ^Povedal Komunistični manifest in skušala uresničiti friška komuna s prvo diktaturo prolctariata, je uspe-* Sele veliki Oktobrski socialistični revoluciji: prehod ^ zbe iz kapitalizma v socializem. Priče smo nezadrž. procesa, ko zgineva kapitalistični družbeni sistem, jJ^Ja pa se socialistična družba. Ves čas naše borbe \^ bili zvesti visokim idealom Oktobrske revolucije. H** naša graditev socializma v Jugoslaviji je verna ViIUko'n Marxa, Engelsa in Lenina; zato nas s te pra-**ne tud, ne Dođo gpravHj ©čitki »revizioni- katerih smo bili spet deležni na zadnjem kon-j/*8« KP ZSSR. Ne, ml nadaljujemo začeto pot in bo-JJ0 vztrajali na njej do zmage. O tem priča tudi pro-j, *jn ZKJ, ki pravi o veliki ideji proletarskega socialnega internacionalizma tole: Oglaša Zveza komu-Sto? Jug°slavije, da se fein^ ooriJ0 za socia-in gradnjo sorta-%u v skladu s pogoji dežele, goji v svojih l'i'sfc hkrati idejo prole-'1 u {e5a internacionalizma tS« duhu vzgaja jugo-VJ?8fce delovne ljudi. ^arsfct intemacionali-"°'ed oi* v vsem svojem \ i*"! razvoju zme-%^°nkreten. To načelo Sto^e- Prvič, vztrajnost %»e0a gibanja, da raz-S 0 svoji deželi dosleden k Nfcn* socializem in za Slih i613™ interese de-y oh,:judi- da izkoristi i°»ep» fce dela in boja za lm?ie svojega vpliva, J'"« i °' da Vtevzame t** oK. da se po prevze->Vaulasti loti izgradnje i!" dl^a v skladu z inte-V?T""1 vsega i% i£kor tudi z interesi ? Č[0„ splošnega napred-SllVeS »a; in drugič, to K tat^iučuje podpira-i^hJe?a boja v vseh r»eSelah- to se P^vi nkrni?1 * delavskim glin socialističnimi silami vsega sveta v njihovem boju za vsakodnevne ekonomske in politične zahteve, za mir in socializem. Za časa oktobrske revolucije in po njej, dokler je bila Sovjetska zveza edina socialistična dežela, je bila zaščita Sovjetske zveze kot poglavitnega oporišča mednarodnega socializma eno poglavitnih meril proletarskega internacionalizma. Danes je to merilo širše. Proletarski internacionali-zem zahteva pravilen odnos, pomoč in solidarnost do sleherne socialistične dežele in do slehernega socialističnega gibanja, ki se resnično bori za socializem, za mir in za miroljubno, aktivno koeksisten-co med narodi. Ideja proletarskega internacionalizma nalaga ko± munistom, da se vztrajno borijo za mir, da ožigosajo vsako imperialistično akcijo in se proti njej borijo, da si vztrajno prizadevajo zagotoviti pogoje za vsestransko medsebojno spoznavanje med narodi, za njihovo povezovanje in zbliževanje, da si prizadevajo odpraviti nacionalne in rasne predsodke, kakor tudi vse oblike neenakopravnosti, šovinizma inhe-gemonizma, značilne za kapitalistični sistem, da si prizadevajo utrjevati neodvisnost in enakopravnost narodov, da se zavzemajo za medsebojno miroljubno pomoč in vsestransko sodelovanje med vsemi narodi sploh, in še posebej za nenehno utrjevanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, kakor tudi za utrjevanje njihove enakopravnosti in nemotenega materialnega in kulturnega razvoja. Velika ideja proletarskega socialističnega internacionalizma bo za Zvezo ko- munistov Jugoslavije tudi v bodoče vodilno načelo v vseh njenih stikih z drugimi komunističnimi, socialističnimi, progresivnimi in protiimperialističnimi gibanji, kakor tudi v vseh njenih mednarodnih odnosih nasploh. VREME od 10. XI. — 19. XI. 1961 Okrog 11. novembra dvo-ali tri-dnevne padavine, nato v glavnem suho oziroma lepo vreme, zlasti okrog 16. novembra. Okrog 18. novembra ponovne padavine s snegom do nižin, pozneje močna burja s prvimi zimskimi dnevi. pogovoru z mnogimi borci in prebivalci. Prvi govornik, sekretar CK ZKS Novo mesto tov. Franc Pirkovič, je orisal zgodovinsko ozadje napada na Bučko. Jugoslavija je v letu 1941 postala plen treh okupatorjev. Zaradi socialnih nasprotij na našem področju so nemški fašisti z demagoški-mi obljubami nekatere prebivalce zmedli Prav kmalu pa so se sami razkrinkali. Njihovi prvi ukrepi so bili naperjeni proti komunistom, naslednji udarec je veljal slovenski inteligenci. Pričelo se je obdobje pobijanja in izganjanja Slovencev. Nacizem je kaj hitro pričel množično izseljevati Slovence iz štajerskega področja, v želji, da bi ustvaril z naseljevanjem svojih ljudi narodnostno obrambno črto. Komunistična partija v prvih dneh okupacije ni imela dovolj močnega orožja in vseh sredstev, s katerimi bi okupatorjevo demagogijo razkrinkala. Napad na Bučko je bil zasnovan prav zato. Partizanske enote so bile tiste dni še dokaj maloštevilne in neiz-vežbane, navzlic temu pa je oboroženi napad na Bučko v jeseni 1941 pomenil veliko moralno in politično zmago. Z oboroženo akcijo so prve enote uporniške vojske vlile poguma prebivalcem vsega Posavja, ki so bili prej na milost in nemilost prepuščeni okupatorjevemu divjanju. Napad na Bučko je bil začetek našega velikega boja. v katerem smo postali gospo- darji na svoji zemlji. Zborovanje je spomin na vse krivice, ki smo jih pretrpeli, in spomin na naš boj v ljudski rev. ter spomin na vse zmage, ki smo jih izbojevali v povojni gospodarski izgradnji. Prebivalstvo posavskega področja je lahko ponosno, ker je v tem boju sodelovalo. Predsednik Miha Marinko je predvsem osvetil vlogo Jugoslavije v zunanjepolitičnem razvoju in poudaril uspehe, ki smo jih dosegli v gospodarstvu, saj smo se iz zaostale države razvili v industrijsko ter dokazali, da je tak razvoj mogoč. Pri nas danes ni več vprašanja zaposlitve. Tudi predel okoli Bučke, ki je nekdaj veljal za pasivnega, ta razvoj občuti. Demokratizacija našega družbenega sistema, v katerem pritegujemo k sodelovanju vse naše ljudi, je postala v svetu primer, kako naj se družba razvija. Obiskujejo nas mnogi ljudje in z zanimanjem in občudovanjem spremljajo naš razvoj. Z vsem tem je Jugoslavija pridobila v svetu velik ugled. Nekaterim to* nI prav, napadajo nas in kritizirajo, pa tudi to je dokaz, da nekaj veljamo. Ugled Jugoslavije raste in bo še rasel, naj prihaja pritisk od koderkoli. V času najtežjih preizkušenj smo pričeli z demokratizacijo družbenih odnosov in smo uspeli. Prav široka demokratizacija v naši družbi pa je še vedno naš največji zaveznik. Zato bomo vztrajali na tej poti. V Trebnjem za 20. obletnico vstaje in praznik JLA Pri občinskem odboru Socialistične zveze v Trebnjem so že sestavili pododbor, ki bo vodil priprave za proslavo dneva Jugoslovanske ljudske armade v okviru jubilejnega leta ljudske revolucije. Okvirni program, ki so ga izdelali, predvideva niz prireditev, ki bodo zajele vse večje kraje v občini. Kolektiva tovarne šivalnih strojev na Mirni in de- Koncc oktobra je bilo v Beogradu zasedanje centralnega komiteja GILDA — Mednarodne zveze zadružnlc. GILDA zaseda vedno v eni izmed držav članic. Tokrat je bila Jugoslavija prvič gostitelj. Predstavnice 16 držav, ki bo se zasedanja v Beogradu udeležile, so nato opravile še kratko potovanje po naši državi. Malo dlje so se pomudile tudi v našem okraju, kjer so se udeležile sprejema na Otočcu ter si ogledale kmetijsko šolo na Grmu, obiskale otroški vrtec stanovanjske skupnosti' v Kanil i ji in se pomudile tudi v zavodu za napredek gostinstva in gospodinjstva. Na sliki: gostje pri ogledu otroškega vrtca stanovanjske skupnosti v Kandiji stilacije »Dana« na Mirni bosta povabila pripadnike JLA na ogled svojih proizvodnih naprav. Pododbor je že razpisal več naslovov za šolske naloge, ki jih bodo . pisali šolarji. Potujoči kino bo obiskal mnoge kraje v občini in prikazoval filme Iz življenja v Jugoslovanski ljudski armadi. Predavanja o ljudski armadi In kulturne prireditve bodo v Dobr-niču, Trebelnem in na Čatežu. Najboljši pionirji iz občine bodo obiskali garnizon Jugoslovanske ljudske armade v Novem mestu. Mladina bo na vseh večjih vzpetinah na predvečer 22. decembra zakurila kresove, istega dne pa bodo tudi svečane akademije v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni. Okvirni program bodo še dopolnili. Z načrti v novo sezono Izvršni odbor pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu je sestavil obširen program dela Socialistične zveze v sezoni 1961/62. Med drugim določa, da bo treba zaradi boljšega sistema v delu krajevnih organizac j pripraviti več seminarjev za predsednike krajevnih odborov SZDL, za predsednike sekcij pri teh odborih itd. Posebni seminarji bodo za odbornike občinskega odbora SZDL, ki se bodo pripravili za tolmačenje vprašanj na zborih volivcev. Kakor je predvideno že v novi ustavi, bo zbore volivcev vodila So* ciullstičua zveza« ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED neresnica s priznice Jože Verderber, župnik iz Metlike, je že nekajkrat dokazal, da ne more ujeti koraka z našo zakonitostjo in družbenim življenjem. Pred dnevi je tretjič stopil pred sodni senat, tokrat pred senat novomeškega okrožnega sodišča. Javni tožilec ga je obsodil razpihovanja verske nestrpnosti. Z njim vred sta sedla na obtožno klop tudi kaplan iz Metlike A. H. in Neža B., gospodinja iz Rosal-nic. Letos 28. maja je bil v Metliki cerkveni pogreb. Ker baje ni dobil nobenega od stalnih ministrantov, je Verderber za to nalogo oblekel osemletnega M. T., čeprav je dobro vedel, da fantek ni krščen in da ga starši ne vzgajajo v verskem duhu. Močno presenečena mati, videč na cesti svojega otroka v obleki ministranta, je zahtevala, naj se takoj sleče in vrne obleko. Dogodek je zbudil med udeleženci pogreba razburjenje in različne komentarje. Ob tej priliki je neža B. žalila otrokovo mater. Septembra letos je umrla Ugledna in zaslužna partizanska mati. Prvotno je bil naročen cerkven pogreb, pozneje pa je bil na željo najožjih sorodnikov preklican. Čeprav je ta sklep ožjih sorodnikov Verderberju sporočil predsednik obč. LO, Verderberju to ni šlo v glavo. Sam je odšel na dom pokojnice, kjer so mu ponovno vljudno povedali, da cerkvenega pogreba ne bo, ker je to želja njenih sorodnikov. Tudi to ni Verderberju zadostovalo. Drugi dan, to je v nedeljo, Je s priznice oznanil, da bodo za to pokojnico cerkvene obredne molitve opravljene naknadno, ker je bil civilni pogreb po njegovem opravljen proti volji ožjih sorodnikov. To je oznanil, ne da bi imel za to kakršnokoli privoljenje sorodnikov. Besedilo tega obvestila vernikom je pri drugi maši prebral tudi kaplan Anton H., čeravno se je, kot je izjavil, tudi njemu zdelo neverjetno, da bi župnik dobil za to pristanek sorodnikov. Razumljivo, da je tako oznanilo s priznice razburilo predvsem sorodnike, ki bo bili s tem osebno žaljeni, hkrati pa tudi ljudi naprednega svetovnega nazora. Sorodniki so zahtevali preklic oznanila, kar je župnik naslednjo nedeljo tudi opravil. Preklic je sicer olajševalna okolnost, tendar ne oprošča kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. Značilnost tega Verderberjevega samovoljnega oznanila je zlasti v tem, da se običajno cerkveni obredi pokopa ne oprav-vljajo naknadno in je hotel Verderber s tem napraviti izjemo. Vsiljuje se mnenje, da je hotel to napraviti zlasti zato. ker je šlo za zaslužno partizansko mater. Župnik Verderber je bil obsojen na deset mesecev zapora in plačilo stroškov postopka, kaplan Anton H. na 4 mesece zapora, pogojno za dobo treh let, in Neža B. na dva meseca zapora, pogojno za dobo treh let. Izpolniuimo obveznosti do družbe! Na torkovem plenumu občinskega odbora SZDL v Novem mestu je razprava po obširnem poročilu o težavah v zvez; s prepočasnim dote-kanjem sredstev iz davčn h virov nakazala nove naloge Socialistične zveze, ki jo čakajo pri reševanju tega vprašanja. Vsi odborniki so se na plenumu odločno zavzeli za to, da, je treba državljane opominjat:, naj izpolnjujejo svoje obveznosti, do družbe, ne smemo pa se prenagliti z raznimi ukrepi, ki prav nič ne govorijo o socialističnih odnosih. O razpravi bomo obširneje poročali v en: izmed naslednjih številk našega lista. »■Moja domovina Ji razmeroma majhna država v Aziji, država, ki je leSa dosledno uveljavLjala p-olitiko nepovezovanja z bloki in prijateljstva z vsemi narodi n« glede na njihovo ideologijo. V svoji novi vlogi bom še naprej uveljavljal in ohranjal to stališče objektivnosti in se zavzemal za ideal univerzalnega prijateljstva.-" To so bile besede novega začasnega generalnega sekretarja OZN Burmanca U Tanta, ko se je zahvalil za izvolitev. S tem se je končala precej dolga in dejansko nepotrebna kriza, ki je nastala po smrti generalnega sekretarja Hammarskjolda. Ta kriza je nastala izključno iz blokovskih nasprotj in je zaostrila že tako zaostren položaj na svetu. Sam U Tant je prispievaj k rešitvi te krize, ko je predlagal kompromisno rešitev in dosegel, da ni trpel ugled ne ene ne druge velesile. Med njegove prve ukrepe sodi imenovanje Američana Buncheja in sovjetskega diplomata Arkadije a za svoia glavna svetnika. Za šefa svojega kabineta je vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN imenoval indijskega zatopnika Nararsjmana za podsekretarja za posebna politična vprašanja. Zdaj na sedežu OZN z velikim zanimanjem pričakujejo še druga imenovanja V Tanta. Zal pa se druga pereča mednarodna vprašanja niso tako ugodno rešila kot vprašanje vršMca dolžnosti generalnega sekretarja OZN. Gre predvsem za prostovo'jnj moratorij za atomrke poskun-. Generalna skupščina je namreč sprejela resolucijo, s katero poziva atomske sile naj prenehajo s poskusi. Značilno je, da sta se pri glasovanju o tej re oluci ji znašla na istih pozicijah oba bloka — vzhodni in zahodni. Glasovala sta )amreč proti tej resoluciji, ki je bila sicer sprejeta z veliko večino 72 glasov. Ironično je, da pravzaprav vsi, tudi velesile, obžalujejo atomske poskuse. Medtem ko jih sovjetski zastopniki opravičujejo zaradi obrambe pred zahodno nevarnostjo, skuša Zahod kovati iz tega politični kapital in opozarja na veliko nevarnost radioaktivnega prahu in padavin za človeštvo, čeprav je znano, da je Zahod uradno zmanj- aretirali. Ko je bil nekaj dni zapri in zasliševan, ne da bi mogel jug*-slovanski generalni konzul v MuO" chenu priti z njim v stik, so Vra&* rica pogojno izpustili. Ko to piše; mo, je Vračarić pogojno na svobodi in še ni znano, česa ga uradno dor žijo oziroma sodna oblastva še nis« uradno sporočila, na kakšnem jpraV" nem temelju so ga aretirali. Da gre pri tem za popolnoma n* cistično miselnost odgovornih sod* U Tant izvoljen seval to nevarnost, ko je sam delal poskuse. Medtem ko gre na Vzhodu trenutno za cinizem, pa vsebuje zahodna kritika teh poskusov precej elementov hinavščine. Poskusi pa se nadaljujejo in zastrupljajo ozračje. Velesile so ponovno pokazale, da se ne menijo dosti za svetovno javno mnenje,-sovjetsko stališče, da bodo prenehali s poskusi, ko bo Zahod podpisal sporazum o splošni razorožitvi, pa je, milo rečeno, nevzdržno. Sredi vsega tega dogajanja in napetih odnosov med blokoma se je v Zahodni Nemčiji pripetil dogodek, ki se neposredno tiče Jugoslavije in nikakor ni nepovezan z mednarodno napetostjo. Pred nekaj dnevi so namreč sodna oblastva v Miinchenu aretirala jugoslovanskega državljana I.aza Vračariča, direktorja zagrebškega podjetja »Me-ga«. Lazo Vračarić je z nekaj člani ilegalne udarne skupine sodeloval v napadu na skupino nemških letalskih pod-oficirjev v Zagrebu 30. septembra 1941. leta okrog devete ure zvečer. Zaradi te akcije so zdaj Vračariča nih in policijskih oblastev v teD> primeru, ni prav nobenega dvom* Zato je ta afera vzbudila silno zani; manje in ogorčenje ne samo P*1 nas, ampak tudi v drugih državah tudi na Zahodu, posebno tistih, k* so okusile nacistični jarem. Javo* mnenje in časopisi po vsej Evrop' se sprašujejo, kako je mogoče, d* si nekdo v Zahodni Nemčiji proti' pravno drzne preganjati partizaO' skega borca za svobodo za dejanj'' ki jih je storil proti nacističnem11 okupatorju. To ogorčenje pa se o« omejuje samo na javnost. Dansk* vlada na primer namerava u rado" protestirati v Bonnu zaradi te bS* re, saj upravičeno poudarja, da_D' po isti logiki lahko zahodnonemšk" oblastva preganjala tudi Dance, H°* Iandce, Francoze, Norvežane, PoUj; ke in vse druge, ki so se borili projj nemškemu okupatorju. Ta afera, f še ni zaključena, je ponovno kri' čeče opozorila na nacistično misel-nost, ki še vedno vlada marsikje o> visokih položajih v Zahodni NeO1' čiji. Somi so kupili drobilnik za kamenje V občini Trebnje je 143 kilometrov cest IV. reda In vaških poti. Sredstva, s kate- Montažno skladišče v Trebnjem Kmetijska zadruga Trebnje gradi pri železniški postaji v Trebnjem novo montažno skladišče. V njem bo 441 kvadratnih metrov skladiščnega prostora, ki ga bodo uporabljali za skladiščenje umetnih gnojil in semena ter ostalega reprodukcijskega materiala, namenjenega kmetijstvu, pa tudi kot remizo za stroje in prevozna sredstva. Novo skladišče bo veljalo 4 milijone 200 tisoč dinarjev. rimi razpolaga občina za vzdrževanje teh poti, so dokaj pičla. Letošnjo jesen bo med 24 krajevnih odborov, ki akcijo popravil vodijo, razdeljenih 800 tisoč dinar-'jev. Pri tem delu so najboljši krajevni odbori v Dobrni-ču, na Čatežu, v Čužni vasi in Vrhtrebnjem. Občina prispeva približno četrtino stroškov za popravilo poti, tri četrtine pa prispevajo vašča-ni. Ker v občini ni nobenega drobilnika za kamenje, so ga prebivalci krajevnih odborov Dobrnič, Knežja vas in Vrhtrebnje skupno kupili. Nekaj sredstev so dobili iz cestnega sklada, dobršen del pa so nabrali sami. Pobuda prebivalcev je vredna javne pohvale. Še o urbanist enih načrt b Za gradnjo po urbanističnem načrtu so potrebni si-tuacijski načrti zemljišč. Po naročilu ObLO Novo mesto jih pripravlja za novomeško komuno kataster Mesto z okolico je že izmerjeno, tako da bo mogoče že v kratkem izdelati urbanistični načrt za Novo mesto. Pohiteti pa bo Nov krajevni urad v Gotni vasi Na zadnji seji ObLO Novo mesto so določili, da se ukine krajevni urad v Stopičah, ustanovi pa se krajevni urad s sedežem v Gotni vasi. Urad je že začel poslovati. treba z načrti za področje Bršlina, za katerega bo urbanistični načrt izdelal inž. arh. Didek jz Ljubljane. Tudi v nekaterih večjih središčih novomeške komune (v Dolenjskih Toplicah, Vav-ti vasi, Žužemberku in Šentjerneju) pomanjkanje urbanističnih načrtov že resno ovira perspektivne gradnje. Medtem ko za Dolenjske Toplice že izdelujejo zazidalni načrt po zamisli inž. arh. Zrimca iz Radovljice, o drugih krajih še ni bilo konkretnejših razgovorov. Zatrjujejo pa, da bo to vprašanje rešeno že prihodnje leto, seveda če bo dovoli sredstev. Gradnja po urbanistične!'' načrtu ni le cenejša, amp*" bodo naselja lepše urejena "J privlačnejša. S tem pa ow bi odpravili tudi razne divje gradnje, ki gredo še mar*1' kje navzkriž s perspektiv" določenega kraja. Mokronogu se obeta nova pekarija Pekarija v Mokronogu se je pred nedavnim spojila* splošnim trgovskim podje'' jem »Tržan« v Mokronog1}-Poslovala je v zastarel'" prostorih, ki so bili za pe*' kruha neprimerni. SploS"0 trgovsko podjetje »Tržan« b° v preureditev pekarske«8 obrata vložilo približno O1!' lijon dinarjev. Načrte že Pr'" pravljajo. 5000 pogodb za pitanje prašiče* Za pitanje mesnatih Pr8.^ čev so letos na podro« kmetijske zadruge Treb"' sklenili blizu pet tisoč V°" godb. Največ bodo kmetov«' ci pitali domače prašiče l»s' ne vzreje, zadruga pa je k4j pila okoli 150 prašičev fjj, na škocjanskem področju jih dala kmetom v pogodbe no rejo. Trgovsko podjetje »AVT0M0T0R«. CEtf* nudi v svpjih posloval"'' cah v Celju, Šempetru , Savinjski dolini in VelenJu rezervne dele za avtom0' bile, motorje in koles*" kakor tudi vsa motoO1* vozila in gume po koruWj renčnih cenah. Kup«*"" s« toplo priporočamo! Izdelujemo strešno in no opeko, betonske betonska okna, kabel** bloke, nagrobne »P0"^ nike, troskolit plošče * toplotno Izolacijo, P0' gamo terazzo ter vse ste cementnih izdelkov »Gradbeni materi«1' I ..H ni JANA. Budni" TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na minuli letni skupščini Stalne konference mest v Nišu — v razpravo je posegel tudi tov. Edvard Kardelj — so dali pomemben idejni prispevek k razbistritvi položaja in mesta, ki ga bo, grede na doseženi in zlasti še prihodnji razvoj, komunam določila nova ustava. Posebej so poudarili, da se kvalitetno spreminja vloga ljudskega odbora, ki po {taja vsklajevalec koristi in teženj vseh samoupravnih toles v komuni. V tej zvezi izginjajo še zadnji ostanki državnega prfeiljevanja in administrativnih posegov, ker se vse bolj uveljavljajo metode demokratičnega usmerjanja, sloneče na mnenjih, željah, zahtevah, kritikah in predlogih, ki se oblikujejo v dovolj širokem organizacijskem okviru demokratičnega mehanizma komun. Seveda pa je še marsikaj, kar ovira uspešnejši razvoj komunalnega sistema, ker so or-ganlzacijsko-pravni okviri, v katerih se razvija komuna, postali že pretesni. Ljudski odbori na primer v praksi že postajajo občinske skupščine, ne več ozko samo predstavniški organi, česar nova ustava najbrž nc bo spregledala. Sveti ljudskega odbora bodo v prihod- . njem morali razširiti svoj delokrog na področja nalog, ki zdaj po nepotrebnem obremenjujejo ljudski odbor in ga odtegujejo njegovi najvažnejši nalogi — vsklajevati težnje vseh samoupravnih teles v komuni. Na ta način bi sveti lahko uspešneje vplivali na dejavnost ljudskih odborov, hkrati pa bi v bodoči skupščini — sedanjih ljudskih odborih — opravljali tudi politično izvršilno funkcijo. V razpravi na skupščini Stalne konference mest Je prevladovalo mnenje v prid dvodom-nosti ljudskega odbora, v katerem bi drugi dom — dosedanji zbor proizvajalcev — postal predstavniško telo vseh delovnih kolektivov oziroma vseli proizvajalcev v širšem pomenu besede, torej tudi delavcev in uslužbencev, zaposlenih v zdravstvenih, prosvetnih, socialnih in drugih javnih službah. Zategadelj se v prihodnje ne bi več Imenovali zbori proizvajalcev, temveč zborj delovnih kolektivov, zbori delovne skupnosti ali podobno. Komuna ni ljudski odbor Cc bo v novi ustavi izenačena funkcija stanovanjske skupnosti in krajevnega odbora na podeželju, potem bi po mnenju stalne konference mest bolj ustrezal skupen naziv — morda krajevna skupnost. Zbori občanov — ta izraz naj bi bil odsev širše vloge dosedanjih zborov volivcev — naj bi bili najširši samoupravni forum, v katerem bi neposredno prihajal do izraza vpliv občanov na vso politiko v komuni. Nova ustava bo najbrž razširila pravico njihovega sklicevanja od ljudskih odborov tudi na Socialistično zvezo, sindikate, krajevne skupnosti in druge činitelje, ki tvorijo oziroma so sestavni del samoupravnega mehanizma komun. V razpravi na stalni konferenci mest je vidno izstopal prispevek podpredsednika ZIS tovariša Edvarda Kardelja, ki je med drugim dejal: »Točno Je, da komuna ni ljudski odbor, da je posebe-. splet notran.tih družbenih odnosov, poseben splet vzajemne odvisnosti raznih »i niteljev v komuni. Res je prav tako tudi to, da Je zelo škodljivo vsakršno administrativno vmešavanje ljudskega odbora v zadeve podjetij. Kakršnakoli pristojnost ljudskega odbora, ki bi lahko zavirala, deformirala samoupravljanje proizvajalcev, samoupravljanje delovnih skupnosti, bi bila napačna. Toda ljudski odbor je vodilni organ, odgovoren za položaj v komuni, za razvoj odnosov v njej in za delo gospodarskih organizacij ter ustanov, za tempo produktivnosti dela, za materialni položaj ljudi itd. Ce je ljudski odbor odgovoren za vse to, potem je jasno, da mora imeti pravice in sredstva, na katerih bo ta odgovornost temeljila. V glavnem gre za to, kako zavarovati samostojnost delovnih skupnosti, delovnih kolektivov in na sploh samoupravnih organov, da pa bi hkrati zagotovili tudi dtlo ljudski u a odbora na način, ki ne bo subjektivističen, ki ne bo administrativno vmešavanje v zadeve teh samoupravnih organizacij.-" Stalna konferenca mest je z bogato razpravo na minuli fetni skupščini dala tehten prispevek v pripravah za izd. lavo nove ustave. Stvarna analiza sedanjo stopnje razvoja komunalnega sistema in njegovih prespektiv bo predmet še nadaljnjih razprav. Tovariš Kardelj je v svoji razpravi dejal, da bosta referat in razprava na skupščini Stalne konference mest zelo koristna prispevka k sedanji razpravi o novi ustavi. Poudaril je, da se strinja z osnovnimi postavkami in s celotno smerjo referata in razprave ter da je pravza-orav Mo ustavne komisije na isti liniji, da se težnje, izražene rta skupščini, skladajo s smotri, ki Jih je skupščina postavila glede mesta in vloge, ki jih mora imeti komunalni sistem v naši novi ustavi. Nova tovarna stekla v Novem mestu bo zgrajeno s skupnimi napori in prispevki vseb slovenskih komun — že letos začetek prvih del v Bršlinu — Na leto bo izdelala 4 milijone kvadratnih metrov okenskega stekla, gradnja novih objektov pa bo zaključena do konca 1963 — V novi tovarni bo dobilo kruh 300 ljudi Lep program v (nilski komuni Peter črnič in Jože Šetinc, člana ribiške družine t Črnomlju, sta ujela krapa luskinarja, težka 18 , in 25 kilogramov! Več rib za izboljšanje prehrane v Črnomlju1. Osnovna skrb črnomaljske ribiške družine je gospodarski lov in skrb za povečanje staleža rib v belokranjskih vodah. Ob torkih, četrtkih in sobotah prihajajo črnomaljske gospodinje v akvarij, kjer si lahko izbirajo žive ribe: krape in line„ ščuke in druge. Ne samo goveje in svinjsko meso, tudi ribje meso sodi v prehrano Črnomaljcev. -Ribiška družina v Črnomlju ima posebno komisijo, ki skrbi za potrebno količino rib. Prodajajo jih po nizkih cenah — 250 din kg. Ker so ribe v akvariju, ni nujno, da jih še isti dan prodajo. Bolniki, ki imajo predpisano dieto, lahko dobe sveže ribe vsak dan. Črnomaljski ribiči pa ne skrbijo samo za lov in izkoriščanje, temveč tudi za podmladek. Samo v letih 1960/196J. so spustili v vodo 2183 kg mladih rib raznih vrst. S tem povečujejo bogastvo rib v belokranjskih vodah in vplivajo na zdrav zarod. Za nakup podmladka je izdala ribiška družina okoli 750.000 din. Vse kaže, da bo črnomaljsko ribištvo postalo kmalu pomembna gospodarska panoga. Jože Skot Da bo vsa zemlja obdelana! Načrti kmetijsko-tehnične komisije pri okrajnem odboru Ljudske tehnike — V prihodnjih 4 letih: 200 novih kmetijskih strojnikov — Občine in zadruge naj podpro prizadevanje organizacij LT za vzgojo tehničnega kadra, brez katerega ne bo napredka Pred nedavnim se je sestala kmetijsko-tehnična komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike v Novem mestu in pregledala svoje delo. Kmetijsko - tehnična vzgoja je del tehnične kulture naših državljanov, ki preko šol, predavanj, strokovnih organizacij in Ljudske tehnike izvršuje svoje poslanstvo. Ta komisija pri Ljudski tehniki vsako leto pred zimo sprejme nov delovni načrt, ki ga prenaša preko svojih organizacij na občine. Razvijajoča se mehanizacija našega kmetijstva pa zahteva tudi v tem delu odslej nove smernice. Pred seboj smo Imeli številke petletnega perspektivnega načrta našega okraja, ki predvideva 200 novih kmetijskih strojnikov, da bo vsa zemlja obdelana. Razen tega predvideva nove stroje, nov kader in sploh višjo raven kmetijskih proizvajalcev. V okviru tega načrta je komisija sprejela mnogo sklepov. Pri vseh občinskih odborih Ljudske tehnike bodo osnovane kmetijsko-tehnične komisije, utrdile pa naj bi se tudi sekcije kmetijskih strojnikov. Se v večji meri bo treba vključiti mladino, brigadirje z mladinskih akcij, pionirje, vse kmetijske tehnike in inženirje, traktoriste in tiste kmetijske strokovnjake, ki še stoje ob strani. Za večjo kmetijsko-tehnično izobrazbo bomo poskrbel; s predavanji, krajšimi senvnarji, filmi in ekskurzijami. V zim- ski sezoni se bo ta načrt izvajal, januarja pa bo za vse traktoriste tridnevni seminar o novih strojih. Namesto traktorskih tekmovanj bomo uvedli tekmovanja s stroji sejalniki, kosilnicami, kombajni itd., da bo delo bolj pestro in zanimivo. Po šolah bomo nudili mladini še več pomoči v tej stroki; kmetijski šoli v Sevnici in ha Grmu pa bosta sred šče te dejavnosti. Tudi učencem osmih razredov pri. poročamo tesnejše sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, da bodo spoznali mehanizacijo, kajti marsikateri med njimi bo tu našel poklic. Primer mirenske osnovne šole, ki vsako leto Obiskuje s svojimi učitelji kmetijsko zadrugo in posestvo, naj bo vsem za vzgled. Med učenci je že nekaj zelo dobrih mladincev traktoristov. Tudi v Sevnici je 50 pionirjev uspešno naredilo traktorski tečaj, pionir iz Šentjerneja pa se je letos uvrstil celo na peto mesto na zveznem tekmovanju v Bosni. Prav pa bi bilo, da bi vodilni kadri v kmetijskih zadrugah in na posestvih z razumevanjem sprejeli obiske naše mladine in jih tudi podpirali, saj bi s tem omogočili hitrejši razvoj kmetijstva v svojem okolišu. Tudi občinski odbori bodo morali Izdatneje podpreti to dejavnost, da bo tehnična kultura tudi v kmetijstvu na Dolenjskem našla rodovitna tla. Marijan Tratar O potrebi in predlogu, da °< se taka tovarna gradila * Novem mestu, smo pisali * pred meseci, slednjič pa te zamisel postala stvarnost. ^e to, da se je gradnja stanovanj v jugoslovanskem berilu od leta 1956 skoraj Podvojila, je dalo strokovnjakom precej misliti, saj tovar- okenskega stekla v Pan-^vu kot edina te vrste v Jugoslaviji ni mogla zadostijo vsem naraščajočim potrebam. Zato je ostalo veliko blokov dolgo nevseljivih, ško-•fe zaradi takih zakasnitev pa smo v zadnjih dveh letih utrpeli za 1,5 milijarde dinarjev Ta znesek znaša skoraj toliko kot investicijska sredstva za novo tovarno ravnega stekla! Da se bo ta potrebna tovarna gradila prav v Novem mestu, ni slučaj. Veliko nahajališče kremenčevega peska, ki ga je novomeško podjetje »Kremen« pošiljalo raznim steklarnam daleč naokoli, jamči, da tovarna ne bo ostala brez surovin. To je upošteval tudi predlog republiškega sekretariata za industrijo in predlog sekretariata za blagovni promet, ko so letos februarja osnovali iniciativni odbor za zbiranje sredstev in zagotovitev ostalih pogojev za čimprejšnjo gradnjo te steklarne. Po investicijskem programu podjetja »Kremen«, ki so ga že odobrili, bo letna zmogljivost nove tovarne 4 milijone m2 ravnega stekla. Tovarna bo izdelovala steklo v debelini 1,2 do 12 mm in bo s proizvodnjo lahko krila vse potrebe v Sloveniji. Razen tega bo izdelovala še brušeno in kaljeno steklo za avtomobilsko industrijo, za železniške vagone, izložbena okna in podobno. Tovarna bo močno mehanizirana, zato bo zaposlovala le okrog 300 delavcev. Ko so nedavno odobrili zahtevo »Kremena«, naj bi pri gradnji pomagala tudi Jugoslovanska investicijska banka, so odpadle še zadnje ovire za začetek gradnje. 2e prej so namreč odobrili posojilo 250 milijonov dinarjev iz republiškega investicijskega sklada. Razen tega je re-publiškf iniciativni odbor za zbiranje sredstev začel z veliko agitacijo pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih širom po Sloveniji, da bi pomagali pri finansiranju. Načelno so skoraj vse občine sprejele predlog, ta sredstva pa bodo zbrale iz občinskih stanovanjskih skladov, oziroma bodo za skupni investicijski znesek (1,8 milijarde dinarjev) zbrale 1 milijardo dinarjev in vplačevale sorazmerno s hitrosjto gradnje. Treba pa bo pohiteti in zaključiti akcijo za zbiranje sredstev, saj je še precej komun, ki z investitorjem še niso podpisale ustrezne pogodbe. Računajo, da bi bila tovarna ravnega stekla v Novem mestu oziroma v Bršlinu dograjena ob koncu 1963, ko bo po perspektivnem programu gradbena dejavnost v republiki v našem okraju že močno povečana in bo zaradi tega tudi potreba po okenskem steklu neprimerno večja kot zdaj ali čez nekaj mesecev. Prav je, da bodo to steklarno finansirale občine vseh slovenskih okrajev oziroma vsa Slovenija. To je tudi prvi primer pri nas, da je uspela večja, res potrebna vserepubliška akcija. Steklarna ne bo pomembna le v republiškem merilu, ampak tudi za novomeško občino in še bolj za Novo mesto, saj se bodo v njej bržčas zaposlili delavci iz njegove bližnje okolice. Posebni odbor pri obč. odboru SZDL v Črnomlju 3e že pripravil okvirni prodam praznovanja dneva LA, ki je zasnovan zelo široko. Največ nalog v pripravljanju številnih pro-slav, ki se bodo zvrstile v ''ovembru in decembru, bo-prevzele organizacije zROP, predvojaška vzgoja in Ljudska mladina. Predstavniki JLA bodo imeli vrsto predavanj o Ljudski armadi v krajevnih središčih in vaseh, javni delavci 12 komune pa bodo v eno-tah JLA predavali o raznih področjih družbenega živ-Jer"ja in gospodarstva v komuni. Aktivi ZB v delovnih kolektivih že pripravljajo *iske enot JLA, na katerih Oodo vojake seznanili s svoto Proizvodnjo, z delavskim Samoupravljanjem in dru-Sifni problemi in se z njimi sproščeno pogovorili še o •hnogočem. Svečane akade- mije v počastitev dneva JLA bodo priredili v vseh krajevnih središčih in v vseh osemletkah in nanje povabili tudi predstavnike JLA. Posebna komisija pripravlja športna tekmovanja in srečanja med ekipami iz armade in ekipami iz vrst prebivalstva, .N-a vseh šolah bo mladina pisala naloge o zgodovinskem in povojnem razvoju JLA. Tri naslove za naloge so že izbrali. Belokranjski muzej . bo v Črnomlju priredil spominsko razstavo. Enote JLA bodo v sodelovanju z ZROP in enotami predvojaške vzgoje improvizirale napad na Črnomelj iz leta 1944. Garnizon JLA bo v Črnomlju priredil razstavo sodobne oborožitve JLA za prebivalstvo, predvsem za šolsko mladino. Zaključna proslava dneva JLA bo v črnomaljskem garnizonu. Živahne priprave so že zajele področje vse komune, zato je pričakovati, da bo proslavljanje mnogo širše od predvidenega programa. JLA: simbol vstaje in revolucije Letos proslavljamo 20. letnico ljudske revplucije. Proslavljanje slavne obletnice bomo zaključili v razdobju november—december s svečanostmi in nizom prireditev v čast JLA. Naša ljudska armada je zrasla iz ljudstva in ljudske revolucije, zato bodo naši delovni ljudje vse prireditve v prihodnjih dveh mesecih posvetili prav manifestiranju enotnosti med ljud-stvpm in armado. Medsebojni obiski, predavanja, skuipne proslave, razstave, razgovori in razne oblike skupnega proslavljanja velikega praznika ustanovitve JLA, ki je nastala že v prvih mesecih vstaje, bodo r enotnost ljudstva in Arma- Ide še enkrat potrdili in izzveneli v mogočno manifestacijo. Vsakomur mesto po sposobnostih . Kdor dela pri strojih, "na najbrž malo časa za Ugovor, sem nehote pomislil, ko sem vstopil v *eHko dvorano papirnice v Jtdernsko-krški tovarni celuloze in papirja. Stroji so :eklt, pod velikimi valji se }e vlekla štiri metre široka «?koca masa, ki se Je ob I}s°kl temperaturi počasi ^rjevala in na koncu otrpla v bel papir, sum in r°Pot, vročina in hlapi raz-i)"1 tekočin, pomešanih z y0r>ji po kemikalijah, so 'Ukaj neprestani spremlje-*alci delavcev. Pogovor je , bližini strojev težak, zato i6 Ivan Pogorelec, trlin ^VaJsetletni strojevodja parnega stroja, predlagal. bi se pomenila na dru J?1« mestu, ter pripomnil: ^aj. ko stroji tečejo nehoteno, se lahko odločim J? Pogovor. Imamo pa ta-j/8-1 z njimi več opraviti, ^°*r pride do okvare.« polniti. — V večerni politični šoli pri podjetju je dobilo veliko ljudi osnovno znanje in napotke za nadaljnje samostojno studiranje domače in tuje politične oziroma marksistične literature. Poseben na men te šole pa je, da bi člane kolektiva pravilno in dobro seznanili z vsemi gospodarskimi ukrepi.« »Kaj bi lahko rekli kot predsednik mladinskega aktiva v podjetju?« »Imamo 200 mladincev ln mladink. Šele v zadnjem času je naše delo spet oživelo. Nimamo pa svojih prostorov. Nismo povezani med seboj, ker delamo v več izmenah. Veliko se jih vozi. SIcer pa je bil poletni čas bolj primeren za drugo dejavnost.« »In vaši načrti?« »Rad bi obiskoval večerno srednjo tehnično šolo. Upam, da se mi bo želja izpolnila.« I. ZORAN Da nas ne bi prehitel! Kako si kolektivi v sevniški komuni pripravljajo pravilnike o delitvi 6 slih in osebnih dohodkov — S prepisovanjem pravilnikov si ne bo nihče pomagal Nov gospodarski sistem bi lahko v grobem primerjali z rs: 'dan drevesom, ki smo ga vsadili v povsem nova tla. Ce tla ustrezajo, bo dre o samo od sebe kmalu začelo zeleneti in rasti, če pa je zenija neprimerna, a kljub temu nočemo saditi, jo je treba analizirati in izbcijsati. Z drugimi besedami: tam, kjer se novo gospodarjenje samo »ponuja«, moramo le skrbeti za njegov razvoj, tam pa, kjer to ne gre, so potrebni veliki napori, zlasti če je treba premagovati odpor tistih, ki se v podjetja še vedno imajo za »mi-. To se opaža predvsem v zadnjem času, ko je veliko razprav in pripomb glede pravilnikov, ki jih. gospodarske enote hite sestavljati. Rok za izdelavo pravilnikov o razdeljevanju čistega dohodka in osebnih dohodkov je že presneto kratek in je res nujno, da se te stvari uredijo. Novo gospodarjenje ima korenine v bolje zasluženem dinarju, zato je razumljivo, da se tu pogosto upirajo tisti, ki so mva*eni »vleči« tisočake ne grede na stanje celotnega p-djetja oziroma njegovega kolektiva. Naj še enkrat poudarimo, da bodo pravilniki dok očno odpravili dosedanje mezdne odnose, ki so pogosto kolektiv delili na »mi« in »vi«. Bržčas bo slehernemu postalo lasno, da novo gospodarjenje ne bo nikogar -podpiralo«, ampak še bolj uveljavilo načelo: »kolikor daš, toliko dobiš«, V sevniški občini bi kolektive delili na take, ki so pravilnike že sprejeli, in na take, ki poskušajo ujeti zadnji rok za sestavo in potrditev. Rekli bi, da je v zvezi s tem že veliko narejenega, da pa nd vse tako. kot bi moralo biti. Da bi bolje razumeli to in ono, je potrebno posebej razložiti nekatere pojave in probleme. O novem gospodarskem sistemu so začeli delovni kolektivi v sevniški občini razpravljati dokaj zgodaj, že v spomladanskih mesecih. V ta namen je bilo pripravljenih več seminarjev za predstavnike podjetij, predsednike upravnih odborov in predsednike delavskih svetov; še posebej so sindikalne organdzacije na setankih razčlenjevale odnose v kolektivih in dobro prisluhnile, kaj so proizvajalci in upravljavci »našteli« pod pojmom novega gospodarjenja. Zdi se, da so v nekaterih podjetjih tudi osnovne organizacije ZK začele pravočasno razpravljati o novih načelih. Vse Vso pomoč za razvoj tehnične kulture v komuni! Ljudska tehnika Jugoslavije proslavlja letos 15-let-nlco ustanovitve, to v času, ko prihajajo čedalje bolj do veljave ustvarjalne težnje, ki jih vodi tvorna moč in razvijajoča se tehnična kultura kot specifična in nujiut potreba človeka v socializmu. Živimo v času velikega razmaha znanosti in tehnike. V novem obdobju ne bomo gradili samo ekonom, kili in tehničnih kapacitet, ampak bomo morali zgraditi predvsem ljudi, ki bodo kos gospodarskemu razvoju v komunah. Lahko smele trdimo, da bodo brez potrebnih strokovnjakov ostale nerešene in neizkoriščene mnoge tehnične Ideje. Spričo tega bo morala biti vsaka investicija za strokovno in občo tehnično vzgojo kadrov rentabilna Pričakujemo večja finančna sredstva za to dejavnost. V naslednjih petih leUh se bo to obrestovalo tudi v razvoju tehnične kulture. Uvesti bo treba nove delovne oblike in prisluhniti delu LT, ki postaja ob novem gospodarskem načrtu vse bolj aktualna. Predvsem bo treba posvetiti pozornost splošni tehnični vzgoji v komuni, ki postaja osnova družbenega in gospodarskega razvoja. V petnajstih letih Je LT častno Izpolnila vse naloge tudi na tem območju. Ko stopamo s tehnično dejavnostjo in tehnično vzgojo v novo obdobje, naj poudarimo, da bi morala ta vprašanja urejati vsa družba, seveda na čelu z LT, ki se že sama bori za primerne kadre in njihovo vzgojo. Potemtakem bo postala nosilec tehnične vzgoje komuna, del odgovornosti pa naj bi razen LT prevzele še druge organizacije In društva kot Društvo Inženirjev in tehnikov. Društvo iznajditeljev, delavska univerza, mladinska organizacija, pa tudi prosvetni delavci. Jasno je, da bo morala spričo 15-letne prakse ln tradicije večje naloge prevzeti LT, zlasti še pri organizaciji množičnega vključevanja ljudi v razne zvrsti tehnične dejavnosti. Angažiranje strokovnjakov v procesu izobrazbe te vrste Je poseben problem, zato naj bodo organizacije LT tudi pobudnik za ustanovitev večjega aktiva teh kadrov. To pravzaprav ne bi bila novost, saj je o teh vprašanjih razpravljal že peti kongres SZDL Jugoslavije. Posebno vprašanje, ki ga velja na prehodu v novo obdobje obdelati, Je finančni problem organizacij LT. Oblasti so tukaj malo pmagale. Največ se je napravilo z raznimi akcijami. Tako so nabavljali opremo za tehnične delavnice, sami iskali svoj prostor, prirejali razstave in tečaje. Ce bi sešteli vso »samostojno- dejavnost v okviru LT, bi se nabrali lepi milijoni. Iz tega jo razvidno, da so morale organizacije LT še tista majhna proračunska sredstva, ki so jih dobile v obliki dotacij od Obl.O, uporabi« za manjše dejavnosti. Zadnje leto so komune sicer nakazale večje vsote občinskim organizacijam LT, vendar s tem vprašanje tehnične vzgoje in dejavnosti še nI rešeno. Sedanje potrebe zahtevajo, naj bi vse izdatke za tehnični pouk na šolah krile le občine. To je že v veljavi v mariborskem okraju, kjer organizacije LT že nekaj let ne trosijo sredstev za reševanje prej naštetih problemov. Poudariti moramo, da je v današnjem razvoju naloga LT le v tem, da mobilizira mladino In vse ljudi .za prostovoljno tehnično udejstvovanje, za l-zvensoisko delo v krožkih ln klubih mladih tehnikov. Nadiije bi morala LT pomagati pri izbiri kadrov na šolah, voditi seminarje In podobno. Nikakor nI dolžna teh akcij financirati, kar pa v praksi še vedno velja. To skrb bodo nedvomno morale poslej prevzeti komune In omogočiti perspektiven In načrten razvoj ljudske tehnike na svojem območju. Tudi to naj postane za komuno eden glavnih problemov, ki Jih nikakor ne kaže odrivati. Organizacije ljudske tehnike bodo seveda še vnaprej prispevale svoj delež za čimprejšnjo ureditev res perečih vprašanj na področju tehnične vzgoje in dejavnosti, v jesenski ln zimski sezoni, ko bodo okrajne komisije LT občinskim odborom LT predstavile plan za prihodnje leto, bi bilo prav, da bi o tem obSirno razpravljali. Zlasti naj bi občinski odbori I,T raziskali možnosti za čimbolj plodno dejavnost tehničnih zvrsti v svoji komuni. Nedvomno Je delež LT k vsesplošnemu prizadevanju v zadnjih lotih zadovoljiv, če ne že kar zavidljiv. Računajoč na to bomo v prihodnje lahko pričakovali večjo podporo oblasti' in tudi prebivalstva. Prav Je, da se sodelovanj - z drugimi organizacijami še okrepi, saj danes ne moremo več govoriti o popolnoma izoliranem problemu. Zato Je tudi skrb za ljudsko tehniko eden važnih problemov skupnosti, posebej pa še okraja Vi komune. MARIJAN TRATAB premalo pa so segli rezultati teh sestankov, posvetovanj, seminarjev it,d. v javnost, pred delovne kolektive. Znano je, da je bilo več seminarjev, ki so jih organizirali z namenom, da »uganko« o novem gospodarske msdstemu čimprej rešijo. Zal je bila udeležba tako slaba, da se velikokrat podobnih posvetovanj skoraj nd splačalo prirejati. Kot se je kasneje izkazalo, so mnogi, ki so se na tečaje že prijavili, svojo udeležbo odpovedali zato, ker so jih tehnični in računovodski kadri v podjetju »prepričali-", da -se nikamor ne mudi-", ker »pričakujemo nove uredbe, dvakrat pa tudi ne bi radi delali iste stvari-". V pričakovanju uredb in podobnih reči »od zgoraj« pa se v mnogih podjetjih ni premaknilo. Delavci, ki so zunaj svojega podjetja često slišali, kako je drugod, se niso mogli sprijazniti z odgovori »počakajte, saj se ne mudi« ali pa »bomo že uredili, da bo prav«. In kaj so medtem počele organizacije in predstavniki upravljavcev? Ali so tudi ti »nasedli« prepričevanju posameznikov iz vodstev podjetij? -potrebne, kljub temu da bodo pravilniki začeli že kmalu veljati. V Mizarski zadrugi so spet na svoj način določili merila. Analizirali so delovna mesta in jim odredila določeno število točk. Potemtakem bi dobil visoko kvalificiran delavec za 210 do 270 točk okrog 24 do 25 tisočakov mesečnih prejemkov. To točkovanje zajema razen kvalifikacije še potrebno izobrazbo, prakso, stalnost pri podjetju in podobno. V pravilniku je tudi upoštevana odgovornost na delovnem mestu; skratka — pravilniki kar najbolj govore o človeku, o delavcu. Vsa ta merila pa so v bistvu zgrešena. Najprej: že sam sistem točkovanja potemtakem »prezira-« učinek, ki se na določenem delovnem mestu lahko opravi. Ce pa govorimo o nagrajevanju po delu, so zgrešeni vsi argumenti, kj iih je prevzel pravilnik tega podjetja za svoja merila. Delo naj bo upoštevano v pravilnikih, ne pa razni nazivi in druge okolnosti. O nujnosti, da je treba o oerečih vprašanjih v gospodarski organizaciji razpravljati s kolektivom, so se najbolj prepričali Krmelj-čani, torej fcrmeljsfci rudnik. Njihove težave s proizvodnjo in prodajo premoga so upravo in kolektiv celo tako združile, da razpravljajo o vseh problemih skupaj in ne ločeno za zidovi. Krmeljski rudarji so razumeli, da bodo zaradi znanih težav njihovi osebni prejemki nekaj nižji kot druga Ne posnemanje, pač pa lastna merila! Zdaj, ko nas od roka za izdelavo in potrditvi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov loči le kratka doba, hočejo taka »nasedla« podjetja v kratkem času zakrmariti v čiste vode. Z vso naglico sestavljajo analize in merila. Nekatera so pri tem ubrala najkrajšo pot (n. pr. Komunala Sevnica) in napravila svoj pravilnik po vzorcu neke druge gospodarske organizacije. Prepisovanje od drugih, posebno če gre za tako važne stvari, kot so tarifni pravilniki, nas toliko bolj iznenadi, ker o tem ni razpravljal niti delovnj kolektiv niti drug organ upravljanja. Kako naj govorimo o dobrih družbenih odnosih, če se je zataknilo že pri osnovi teh odnosov? V sevniški Kopitarni se opravičujejo, da so s pravilniki tako pozni zato, ker so letos praznovali važno obletnico podjetja, ter »za novi gospodarski sistem ni bilo veliko časa« Prav je, da je Kopitarna priredila to slavje, nikakor pa ni prav, da jo jc pri tem začel čas prehitevati. Ce že skrbi za ugled, bi se moralo njeno vodstvo tudi zamisliti, kajti odrivanje novega sistema pomeni odrivanje vseh družbenih odnosov, ki jih ta prin-iša. Pravilniki ne zagotavljajo le realnejših osebnih prejemkov, temveč so v nemajhni meri osnova za dobre odnose v kolektivu. Ob robu tega velja omeniti, kako so prišli do meril v nekaterih drugih podjetjih. V kolektivu »Lisce« so izvedli anketo, da bi se prepričali, kaj men.'jo o pravilnikih ln merilih za določanje osebnih dohodkov proizvajalke. Razumljivo je, da so prišla do Izraza le preveč subjektivna morila in stališča ter b' bilo tako le pretežko vc''laH;ti interese posameznika z interesi kolektiva. Vsekakor pa poskus ni bil lalov. Komisija, ki je pravilnike izdelovala, ie bržkone uooštevala predloge delavk. Tako se z.di, da večje spremembe ne bodo Čeprav so ta načeia • že osvojena, pa se še vedno najdejo nekateri, ki naj bi bili poklicani stvari spreminjati. Nekaterim uslužbencem iz vrst računovodskega kadra se namreč zdi čudno, da bi zanje pravilnik o delitvi osebnih dohodkov neoporečno veljal. Ne samo, da se ne strinjajo z »novo plačilno listo«, ampak se borijo za razne pavšale in druge dodatke, s čimer bi le nekako uveljavili svoje »želje«. Če pa naj novi gospodarski sistem spodbuja le ustvarjalno delo, je odveč govoriti o teh, na lahek in pristranski način pridobljenih dohodkih! Na to bi morali paziti že pred začetkom veljavnosti novih pravilnikov'. Komisiji, ki sta v sevniški občini poverjeni, da pomagata in svetujeta pri sestavi in dopolnitvi pravilnikov ter spodbujata vse, ki so »nasedli« ali imajo objektivne težave, naj budno spremljata nezdrave pojave in o njih poročata. Seveda je zavest upravljavcev v času, ko dobiva novi sistem vse večji pomen, že tolikšna, da ne bodo dopustili podobneg-šušmarjenja. Naj ponovno poudarimo, da bodo to mogli le tedaj, če bodo o vseh dogajanjih sproti obveščeni in če se bo o pravilnikih razpravljalo v njihovi prisotnosti. Smo pred zaključnim rokom potrjevanja pravilnikov. Pred gospodarskimi crganizacijami so nove naloge za naslednje gospodarsko leto. Ne bi bilo prav, če bi se to važno vprašanje vleklo naprej kot cokla * družbenem in gospodarskem razvoju. Prav bi bilo, da se napravi, kar se še d» napraviti, in popravi, kar se popraviti da. Ivan Zoran leta, zato tudi glede samih meril v pravilnikih ni bilo večjih sprememb. Ta primer bi bil lahko zgled mnogim podjetjem, ki imajo podobne težave, pa vodijo povsem nasprotno politiko. Pravilniki brez mešetarjenja! K0 so v kolektivih gospodarskih organizacij razpravljali o dohodku, so sprejeli različna merila. Slo je namreč za to, kolikšen del dohodka bi določili za osebne dohodke v podjetju in kolikšen del za sklade. Treba je reči, da so pod-ietja ubrala zdravo pot zlasti tista, ki nameravajo proizvodni obseg še povečati. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi znaša pri kmetijskih organizacijah 80:20, medtem ko je pri podjetjih nekoliko drugačno: v »Lisci« 65:35, Kopitarni 70:30, Mizarski zadrugi 80:20 itd. Razumljivo je, da razlike niso ustaljene, temveč se lahko spreminjajo sorazmerno .z uspehi podjetja. Zanimivo je tudi razmerje v razponu osebnih prejemkov. Giblje se skoraj povsod od 1:3,8 do 1:4,5, tako da zastran tega ne bi mogli kaj več razčlenjevati. TREBNJE: jesenska setev je končana Jesensko setev so na področju kmetijske zadruge Trebnje uspešno zaključili. Zaradi sušnega obdobja pred setvijo ki se je precej zavleklo, se je čas za setev tako skrčil, da je bilo precej dela. V pogodbeni proizvodnji so posejali okoli 300 ha visokorodnih vrst pšenice. Največ je italijanke, poizkusili pa so tudi s francosko vlsokorodno pšenico. .nnnii ii lre.aiil.lil umi S prvimi pripravami za izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka ln osebnih dohodkov so kolektivi v občin: Trebnje začeli letos že v maju. V občini je 22 podjetij; oba pravilnika mora izdelati sedem podjetij, osta'a pa snmo po enega Doslej so pravilnike izdelali in o njih sklepali organi de- Posušeno sadje za izvoz Delo v sodobno urejeni sušilnie-i na Mirni se je letos močno ra.zmahn lo. Doslej so posušili že okoli 70 vagonov jabolk in manjšo količino vrtnin. Vso posušeno sadje izvažajo v Holan-dijo in v Zahodno Nemčijo. Za Holandijo sušijo oluplje-na jabolka brez pečk. narezana v kolutke, za Zahodno Nemčijo pa pektinsko sadje — neolupljena jabolka, narezana v rezine in posušena. Izdelke razpošiljajo v deset-kilogramsklh zabojčkh. lavskega samoupravljanja v kolektivih: »Dana« na Mirni, v splošnem trgovskem podjetju »Tržan« v Mokronogu in v trgovskem podjetju »Gradišče« (našteti kolektivi so izdelali oba pravilnika) ter v mizarski delavnici v Trebnjem, ki je izdelala en pravilnik. Osnutek pravilnika imajo pripravljen v tovarni šivalnih strojev na Mirni, v trgovskem podjetju v Trebnjem In v KZ Trebnje. Največ težav je v manjših kolektivih, ti pa so v trebanjski komuni v večini. Trgovska zbornica je že od vsega začetka nudila dokaj pomoči, obrtna zborn ca pa je pri tem odgovornem delu začela pomagati kolektivom šele zadnje čase. Veliko je pomagala občinska komisija, ki je obiskala vse kolektive in posredovala tudi primerna navodila za izdelavo pravil- nikov. Bolečih nesorazm erij med prejemki delavcev -n vodilnih uslužbencev ni. Najboljšo delitev v korist skladov ima destilacija »Dana« na Mirni, ostali kolektivi P8 bodo lansko sorazmerje de* lltve v največ primerih poslabšali na račun skladov-O vseh pravilnikih bo, preden jih bodo kolektivi pri" čeli uporabljati, razpravlja' še občinski zbor proizvajalcev. 120 vagonov krompirje bodo posušili V sušilnici obrata kmetij' ske zadruge Trebnje n* Mirni bodo v decembru Pr'" čeli sušiti krompir. Račun«* jo, da bodo posušili prlbl'*" no 120 vagonov kromp'ri" letošnjega pridelka, ki ^° ves prodan na domačem t*' žišču. V 365 dneh preberejo vojaki v JLA 700 tisoč knjig in brošur - Knjižnice v naši Ljudski armadi *' obogatijo vsako leto z 250 tisoč novimi knjiga1" " vsega pa imajo 3 milijone 520 tisoč knjig OUucick zu dodelavo papirja v tovarni celuloze in papirja nu ViUiuu-ivi-hciu PO NEOSAMELIH POTEH NAŠE REVOLUCIJE V taborniških enotah v Novem mestu in Straž; ter nekaterih aktivih Ljudske •nladine je v dneh pred Pravkar minulim praznikom završalo. »Fantje, tri dn! bomo hodili. Kdo gre?« In usule so se prijave. Vremenska napoved Dolenjskega lista za naslednji teden je dobila važnost uvodnega članka. Učiteljišče, gimnazija, osnovni šoli v Straži in Novem niestu so sedeži taborniških enot in aktivov, kjer so Prijave za.pohod po peteh I. novomeške čete od Frate do Bučke kar deževale. Udeležba v pohodu je bila vpra- Med srečanjem starih borcev fc» mladine je bil tovariš Predsednik Marinko posebno dobre volje Sanje časti enote in aktiva. Na seji, kjer se je rodila {nisel na pohod, je bilo določeno:« Sto mladih udeležencev. Smer: Frata — fcučka.« Pohod so skrbno pripravljali. Nekje so v pisarnah Peli svojo pesem telefoni. Branko je tekal sem bi tja, °d tega tovariša k onemu, « ga ni bilo nikjer dobiti. In Potem zadnja, najvažnejša Prijava. Vojaški »jeep« je •opihal ln premagoval klanje- Obkrožen z gručo otrok čakal, dokler se nista Gustelj in Branko pogovorila * domačini. Razgovor povsod *nak: 'Dober dan, maraka, poznate kakega odbornika Zveze borcev v vaši vasi?« — »Ja, baš sosed je bil zaščitnik. Se *daj je.« In hip nato tovari-**o nasmejan obraz. V vsa-*' vasi isto. In še tisto: »Se *d«J je.« Ljudje ostajajo zvesti sa-J*bj» sebi ln tistemu, za kar so Jrpeli. Dogovor je kratek. {*°t nekdaj. Večerja za sto J^di in prenočišče na senu. Jfeep« brni in stoka naprej. j?ekatere vasi bodo dale vo-^°e. ki bodo vodili po ,'arlh, dobro znanih tollko-*rat prehojenih poteh. Ko se , trdi temi ponovno pokaže-Jo ]uči Novega mesta, je že .** pripravljeno. Pohod se **bk0 začne. • 28. oktober Temnilo se je že, skozi jesensko pobarvani gozd je korakala kratka kolona. Dvajset mladih. Zbirališče je na Fratl. Zvečer v koči pesem. Vodnik Janez zaskrbljeno opazuje redko utripanje zvezd. Dež bo. Pred dvajsetimi leti je borce mučila ista skrb: »Kakšno bo vreme jutri?« e 29. oktober Ko je dan razgrinjal tenči-ce megle nad roškimi gozdovi, je četica že bila na poti. Danes, dvajset let pozneje, majhna sprememba. Kratek obisk praznično oblečenemu Novemu mestu. Koračnice in zastave. Komandir Prve novomeške čete tovariš Niko Šilih sprejme raport od komandirja sedanje čete mladih. Danes v svobodni domovini se tudi tako hodi po poteh zgodovine. Svobodo so plačali očetje, mlad; prevzemajo dolg. Potem gre četa naprej. Na čelu zastavi. Harmonika, ta zvesti spremljevalec vseh pohodov in maršev, tolažba in razvedrilo v težkih dneh, se tudi tokrat oglaša. Od Prečne proti Jablanu se kot velika kača počasi pomika skozi gozd. Osem jih je na čelu: Jože, Leon, Franc, dva Ivana, Lojze, Lado In Rudi. Kolona po eden. Stare partizanske bluze in odlikovanja, zaslužena na takih pohodih, v teh gozdovih. Kolona pospeši korak. Prve dežne kaplje so svarilo. Ena razlika pa je občutna: »stari« nosijo zelo malo, mladina se ponaša z nahrbtniki in torbami. Široko razprte oči plavolaske gledajo v Leona: »Kaj nimate nič prtljage?« Lokav nasmeh: »še to bo preveč!« Dež najprej kot opomin. Potem se ulije. Prve mokre rute ln vetrovke. Jablan. Križišče partizanskih potov. Zanesljiva ln hitra pot prek Vrhovega na Frato. Tiho in skromno pristopi stari terenec Franc Kos. Bartoljeva mama s hčerkami je že pripravila večerjo. Pri Kosovlh je tudi že gotovo. Prva partizanska večerja. Po vasi pod kozolci pa prve partizanske politične ure za mlade. Pravzaprav samo vprašanja in odgovori: »Tovariš Jože, kako ste ... ?« ln Jože, Lado, Leon In drugi pripovedujejo, kako se je v mukah porajala svoboda. Tema je že In vsi so kadilci. Žerjavice njihovih cigaret so smer, kamor so uprte oči. »... in padel je,« zaključi pripovedovanje Leon in umolkne. Vsem hitijo misli nazaj. Sredi vasi klic: »Večerja!« Sliši se žvenketanje mešalk in žlic. S terencem Kosom sediva. Na mizi kos kruha in vino. S prstom pokaže na peč: »Tu sem sežgal papirje, ki so ostali od mestne komande po umiku v ofenzivi 1943. leta.« Potem v skopih besedah pripoveduje: »Spominjam se neke skupine v jeseni 1941. Če so to bili prvi? Menda. Vodil sem te in vse druge čez progo.« Spet molči. Potem vpraša: »Kdaj je jutri pokret?«' Zviečer partizansko rajanje. Domača dekleta bodo pozneje poribala pod. Jože, Lado, Leon in Kos sedijo za mizo. Leon se zvito namuzne: »Kaj smo za staro šaro?« vpraša, in nekateri gredo plesat. Dekleta prav od blizu gledajo v medalje. Skozi odprta okna dolgo v noč doni: »Hej brigade, hitite« In »Ob jezeru«. Potem samo redki koraki straž. Kot nekdaj. • 30. oktober Zbor. Zamudniki hitijo. Pred četo stoji terenec Kos. Droben, suh mož. S Francem se nekaj dogovarjata o poti. »Kar doli v grapo bomo šli,« Kot včasih v partizanih: kolona je prikorakala v vas vsa utrujena, mokra, lačna in žejna — a ni minilo četrt ali pol ure, ko so se premraženi mladinci že.greli ob toplih pečeh in še malo, pa so morali sesti za bogato obložene mize ... Prizorček s poti na Bučko pripoveduje: »Oče je bil še z nekaterimi terenci v zidanici nad vasjo. Material so pripravljali za enote. Izdajalcev prst je belim pokazal pot in zidanico.« Tone Zupančič je to noč zadnjič opravljal svojo dolžnost terenca. V bližini Novega mesta spet majhna izjema. Po posvetu Branko izloči najmlajše in najbolj premočene. Komaj jim dopove, da gre za njihovo zdravje. Neradi se vračajo domov. Jože pravi Raport nekdanjemu komisarju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet na Bučki Komandir čete je bil tokrat mladi Koprive TovariS predsednik! V dneh, ko obujamo spomine na težke In slavne dneve preteklosti, smo mi mladi na partizanskem pohodu. Hodili smo po poteh starejših in oživljali spomine na trpljenje ln zmage. Člani Zveze borcev, tabornikov in Ljudske mladine smo prehodili slavno pot I. novomeške čete od Frate do Bučke. Obiskali smo kraje in ljudi, ki so v težkih dneh nudili zavetje in kruh partizanskim borcem. Kot vedno doslej smo se tudi tokrat učili spoštovati In varovati pridobitve Revolucije, srečni, da t svobodni domovini lahko hodimo po poteh, na katerih ste vi starejši ustvarjali zgodovino. pravi Kos. Vživel se je v pohod. »Tam je najboljši prehod čez progo.« Dežuje kot za stavo. Hitro in neslišno gre kolona čez cesto in progo. Vzpenjamo se proti Daljnemu vrhu. Smo že mokri. Ko pridemo v vas, se Kos poslovi: »Srečno hodite!« pravi ln gre nazaj. Kolona se stisne ob stene hiš. Zupančičeva mama zaskrbljenega obraza prigovarja sinu, naj pohiti. Tudi moža je spremljala tako, ko je pred več kot petnajstimi leti šel od doma. Tone pozneje •»•«**. ho se po proslavi udeleženci taborniškega pohoda napadli v jeseni 1941 nemško postojanko v fotografirali s tovariši, ki so tem kraju pozneje: »Moj duš, kar hudo mi je bilo jih gledati, tako potrti so bili.« Toda razum je premagal čustva. Bajnof. Miha hiti v hrib kolona naproti. »Kar tu noter!« pravi. Dež tako pada, da smo vsi že resno zaskrbljeni. Dekleta so že čisto mokra. Kratek posvet Telefon iz novega mesta kliče. Pomagala bo spet Armada, kot mnogokrat doslej. Ob dvanajsti url pribrnita dva težka vojaška tovornjaka in en lažji, na katerem piše »Novoteks«. Lepo preseneče-nlje. Armada posoja še za vsakega udeleženca po eno šotorsko plahto zoper dež. Fantje se takoj vživijo. Za-donijo vojaške pesmi. Skoz; naliv se kolona pelje proti Šmarješkim Toplicam. Na križišču pri gostilni je bila javka za Belokranjce. Lojze nas čaka. Kuha jezo na dež. Zelo žal mu je, da ne moremo skozi Družinsko vas. Od Smarjete gremo v Orešje. Pot je bolj potok kot pot. Pri Luzarju, Stezinarjev! mami in Papežu čaka obilno kosilo. Zmanjšana četa ne zmore vsega. Gospodinje se kar čudijo, koliko hrane je ostalo. David pravi, da bi nas lahko še enkrat toliko nahranili. Zahvalimo se in gremo. Sedaj je še teže. Pot sploh ni več pot. V razmočeni zemlji vsak čas komu ostane čevelj. Lado draži Branka: »Dobro si to pripra- vil. Vse «št'ma». Celo slabo vreme si .zrihtal'.« Končno smo spet v Smar-jeti. Kamioni čakajo. Četa bi morala v Cerovec, Poljane, Zagrad, Klenovik do Otav-nika. Zdaj je nemogoče. Peljemo se preko Mokronoga in Tržišča v Otavnik. Eno uro prej, kot je bilo dogovorjeno, se ustavimo pri TomažičevI domačiji na Otavniku. Helena Tomažič se dobro spominja dogodka, ki ga obujamo. Pripoveduje posameznosti. Spominja se oseb iz takratne Prve novomeške čete. In mnogih drugih dogodkov se spominja. Opazujem je, ko hiti iz ene sobe v drugo. Nalaga v peč in svetuje dekletom, kako naj se hitro posušijo. Kot da bi se čas vrnil nazaj. Helena pomaga neki partizanski enoti, da se čez noč posuši in si opomore. Jutri bo šla ta enota naprej. Ogovorim jo, ko pride iz sobe, ker so se razmestila dekleta. Širok smehljaj se ji pokaže na obrazu:« Veste, prav je, da vsaj vidijo kraje,« pravi in pokaže z roko v sobo, »vendar naj bi nikdar ne doživeli n.č tistega, kar smo ml, starejši.« Globoka guba se ji pokaže na čelu. Nekam zamišljena zre v Jc-žetovo spomenico na bluzi in pravi: »Jih slišite?« Skozi vrata se sliši fantovski tenor, ki nekaj pripoveduje. Smeh. Oglasi se tudi Lojzetova poda v pozdrav. Lojzka se pridruži dekletom. Leon naglas vpije: »Lej ga no vodiča!« Albin stopa na čelu kolono skozi vas. Nekaj sošolcev ga kar z zavistjo gleda. Po enourni hoji skozi gozd in meglo vodič ni več prepričan, da smo na pravi poti« Ustavimo se. Kompas in vojaška specialka pokažeta smer. Smo na nekdanji meji dveh okupatorjev. Preteklost še enkrat močno, stopi pred nas. V loku se izognemo strelskim jarkom in bodoči žici. Vse je dokaj ohranjeno in zaradi min smo previdni. Jezimo se nad meglo. Kar šest fotoaparatov je v četL In nič. »Kaj je, .mitraljezcl'?, Nič ne streljate?« se oglaša nekdo. Hodimo hitro. V vasi Stopno ni vaščanov. So že na Bučki. Kmalu smo tudi mL Pri spomeniku čaka majhna skupina. Četa iz Mokronoga. Frane se pri-smeji: »Smo že zavzeli Bučko,« pravi. »Videti je, da ste imeli hude izgube,« ga oplazi nekdo iz kolone, ker jih je samo sedem. Smejemo se. Megle je zdaj malo. Začenja se proslava. Mladi komandir sedanja združene enote v imenu Prve novomeške čete in Mokro-noške čete predaja raport tovarišu predsedniku. Paša za naše kamere. »Stari« nekaj stikajo glave In Jožetova titovka plava skozi množco Počitek med potjo; čeprav utrujeni, so fantje in dekleta ■ kljub dežju nadaljevali pot harmonika. Smehljaje pripoveduje dalje: »Tudi v vojni je bilo tako. Ko so se malo ogreli, so začeli peti.« Spet večerja, ki je ne zmoremo, ker nas je premalo. Ko se popolnoma stemni, smo si na jasnem, da Mokro-noške čete ne bo. Bilo je dogovorjeno, da se dobimo na istem mestu pri Tomažičevih na Otavniku, kjer sta se četi 31. oktobra 1941 združili. • 31. oktober Hitimo proti Bučki. Vedro je, toda gosta megla se kar vleče po tleh. Vodi nas Lojzka. Pravi, da je že zmenjeno, da nas bo v Tejčicah čakal vodič za Bučko. Po polurni hoji prve hiše. Na križpotju fantiček z rdečo pionirsko ruto okoli vratu. Cisto resen je. »Jaz sem Albin,« pravi in celo roko do tribune. Kratek razgovor in prošnja obeh čet je izpolnjena: obe četi se slikata s takratnim komisarjem glavnega štaba. Še stari borci posebej. Se ta in še oni posnetek. Stiskanje rok in slovo. Mladi gredo domov. Deležni so priznanj starejših tovarišev. Za kamionom se sliši razgovor: »Zdelo se mi je, da ne bodo zdržali. Huda preizkušnja je bila. Pa so le korenjaki! Lahko smo ponosni nanje.« Motorji tovornjakov pojejo. Sadovnjaki Bučke so že za nami. Razmišljam. Res je. Nov rod raste in lahko smo ponosni. Pota revolucije ne bodo osamela. Po njih bo • trdnimi koraki vedno stopal mladi rod. BRANKO LUKlC 149. Tako smo delali dan za dnem. Vsak večer smo spravili na ladjo celo premoženje in se nas je čakalo nič koliko bogastva v votlini. Ves ta čas nismo prav nič slišali o onih treh upornikih, ki so še ostali živi. Tako je prišel večer četrtega dne, ko sva se z zdravnikom sprehajala vrh griča. Zdajci nama je prinesel veter iz goste teme nekakšno petje, ki je bilo bolj podobno vreščanju. Kazalo je, da so pijani. Tako smo torej spet nekaj zvedeli o onih treh roparjih. Drugič smo spet slišali strel iz puške. Gotovo so bili na lovu. 150. Posvetovali smo se, kaj naj storimo z njimi. Sklenili smo, da jih pustimo na otoku in Ben Gunn je bil tega strašno vesel. Pustili smo jim lepo zalogo smodnika, krogel, živeža, vrvi in celo tobaka. Zaklad smo že znesli na ladjo in lepega jutra smo dvignili sidro in odrinili iz zaliva. Oni trije so nas morali dobro opazovati, kajti, ko smo pluli mimo rtiča, smo tam videli vse tri, kako kleče in milo proseč dvigajo roke proti nam. Zdravnik jim je še zaklical, kaj smo jim pustili v votlini, in že smo pluli na odprto morje. 151. Na ladji nas je bilo tako malo, da sn^j S morali vsi brez izjeme krepko lotiti dela — •'j i kapitan je ležal na krovu na zimnici in zapove*J Pluli smo proti najbližjemu pristanišču v m Ameriki, ker se brez novih mornarjev nismo voziti naravnost domov. Bili smo popolnoma j* pani. Komaj smo zapeljali ladjo v pristanišče-ce je pravkar zahajalo, ko smo se usidrali. in mr. Trelawney sta se brž odpravila na K"* in sta me vzela s seboj. nekega kapitana. Ta nas je povabil ^»Ir"10 se tako dobro zabavali, da smo i *Uspaniolo«, ko se je pričelo že daniti, ifcfc sprejel Ben Gunn in nam povedal, P^o. Silver jo je popihal. Toda to ni .n°gi Silver je skrivaj prežagal steno tj^ned vrečic z zlatniki. Vsi smo bili k j.0 Se ga tako poceni znebili. Naj kon-Vest: najeli smo nekaj mornarjev in kju*.«* hila dokaj ugodna in na »Hispa-^»o prijadrali v Bristol. PARTIZANI V ANEKDOTAH Sevniški pionirji dobro življenje ima prednost! Čelada na sliki, ki je sicer Se klasičnih oblik, pripada pa že povsem prihodnosti. Z njo bodo opremljeni upravljavci vzletišča na bodočih letalonosilkah. Doslej so se namreč mornarji ln mehaniki na teh ladjah sprite neznanskega hrupa, ki ga povzročajo letala ob vzletenju ln pristajanju, le s težavo in edino z mahanjem rok lahko sporazumevali med seboj. Nova Čedada, ki tebta vsega 40 dekagraraov, Ima v svojem ohišju vgrajen tudi miniaturen radio, s pomočjo katerega se bodo uporabniki brez težave sporazumevali med seboj. 1 Po posebnem programu i tekmuje podmladek AMD i iz Sevnice z drugimi pod-§ mladki v Sloveniji. V jese-i ni smo spet začeli s predavanji o prometnih predpisih in motoroznanstvu, podrnladkarji — miličniki pa spet urejajo promet na cestah. Podmladkarji—mliličnikti Iso 24. septembra odšli tudi na zagrebške ulice. Postavili so jih na najbolj prometna križišča, kjer prevozi v eni uri več kot 2000 b motornih vozil. Čeprav je i bilo v času velesejma, ko I je bil promet izredno živa-§ hen (naj povemo, de gresta § čez vsako križišče vsaj dve I tramvajski progi), so se I mladi prometniki ob pomo-I či zagrebških prometnih miličnikov zelo dobro znali. Službo so opravljali dve uri ln pol. — V sredo, 27. septembra, pa je odšlo v Zagreb še osem pionirjev — prometnih miličnikov. Pripeljali so se v društvenem avtomobilu im avtomobilu, ki so ga dobili pri ObLO v Sevnici, za kar so predsedniku ObLO tovarišu Kolmanu še posebno hvaležni. Tudi tokrat je bilo opazita, da so Zagrebčani zelo nedisciplinirani pešci, medtem ko vozniki prometne predpise bolj upoštevajo. Najbolj je radovedneže navdušil najmlnjšj podmiladkar Joiek Hafner, ki je sam usmerjal promet na enem izmed najbolj prometnih zagrebških križišč. Ta dan so se v Zagrebu izkazali še: Drago Boiič, Franci Koprivnik, Jani Kozmus, Miha Mohor, Jote Novak, Andrej Pečnik in Silvo Pere. Skupaj so stali na zagrebških križiščih 42 ur, od katerih se Po 9. točki pravilnika o tekmovanju z drugimi podrnladkarji smo 1. oktobra priredili občinsko tekmovanje i kolesi. Udeležile sa se ga ekipe vseh osnovnih šol v obodni, vajenska šola (samo posamezniki) in pod-mladkarji. Tekmovanje se je začelo ob 8. uri. 2e pred tem so se na glavnem trgu vedo: ci vajenske šole je osvojil Slavko Mlakar in prejel plašč za kolo. Nagrade pa so bile še naslednje: za prvo mesto ročna ura, za drugo mesto plašč in zračnica, dalje plašč za" kolo itd. Vsi tekmovalci so dobili kosil0 in čokolado. Proti koncu meseca hO* mo priredili oddajo o P10" metu po primeru »PokaJ*1 kaj znaš«. Tekmujemo P* še v drugih točkah. Radi » vedeli, kaj delajo drugo* Vse podrnladkarje poziv* mo, naj poročajo o svoj delu! MAJEA SREBOT Ljubljana bo dobila novo letališče Sevniški pionir se ni ustrašil gostega prometa v Zagrebu: dobro ga je usmerjal in bil pohvaljen vsaka po načelih tekmovanja z drugimi podrnladkarji ocenjuje z 10 točkami. Vsem, ki so omogočili nastop našim miličnikom, se zahvaljujemo in upamo, da nas bodo kdaj pa kdaj povabila tudi druga slovenska okrajna središča. Kako v svetovni diplomaciji igrajo pomembno vlogo osebne ln družinske zveze, najbolje kaže primer novega britanskega veleposlanika v ZDA, angleškega velebogatasa Ormsbv-Goreja (na sliki), ki ga Je na to mesto Imenovala angleška vlada. Diplomat Je že okrog dvajset let zaupen prijatelj predsednika ZDA Johna Ken-nedvja, razen tega pa sta njuni družini v nekem daljnem sorodstvu. TUDI POTREBNO »No, kaj bi rad, fantek?« vpraša prodajalka v knjigarni. »Ali imate kako dobro knjigo o vzgoji naših star-Sev?t NEVEDNE2 ANDRIC »Andrić pa Andrić in No-I belova nagrada... Veš, kaj M je ta Andrić: nekoč sem 1 govoril z njim, pa sploh ni i vedel, da Stipić igra levo ifcriZo v ,Zvezdi', pomisli!« — I, seveda, začela je z dopisnim plesnim tečajem... KMET IN SLIKAR Slikar je postavil na polju stojalo, napel platno in začel slikati. Pride mimo očanec in gleda. »Vidite tele barve okrog naju?« pravi slikar, »čudovite: plameneča rdečina to-nečega sonca, kričava zele-nina dreves, temno rumena, smaragdna... O, ali jih tudi vi vidite?« »Naa.« odgovori očanec. »Kar sem nehal piti, vidim spet vse, kakor sem včasih.« IZ ŠOLSKE KLOPI »Veš, Tinca, meni se zdi, da moških ne bom razumela niti takrat, ko bom stara že dvajset let...* v Sevnici, kjer je bil start in cilj, zbrali tekmovalci s številkami. Na čelu ie bil Miha Mohor, za njim pa motorno kolo z zastavo AMZ. Na koncu kolesarske vrste je bil avtomobil, ki je vozil člane komisije. Ko so se tekmovalci seznanili s progo, se je dirka s kolesi začela. Vsako minuto je odpeljal en tekmovalec. Proga je peljala po najbolj prometnih mestih, zato je bilo treba upoštevati vse prometne znake. Za vsak prometni prekršek je tekmovalec dobdl kazensko točko. Ob 11. uri se je že sestala komisija In razglasila rezultate. Prvo mesto je zasedlo moštvo pod. mlodfco AMD iz Sevnice s časom 56 minut in 5 sekund ln za darilo prejelo žogo; druga ie bila osnovna šola Iz Bo&tanja, tretja pa os7iou-tia šolar v Sevnici, ki sta prav tako dobili žoge. — Med posamezniki je zmagal Janko Molek podmladkar, s časom 17 minut ln 1 sekunda; 2. £&il»o Krnc 17 min. ln 3 sak., 3. Uroš Kranjc 18 min. 3. sek itd. Prvo mesto med tekmoval- Vprašanje primernega letališča za potrebe Ljubljane je vedno bolj oereče. Na sedanjem letališču med Ljubljano in Poljem namreč ne morejo pristajati večja potniška letala, zato se morajo posluževati vsi ' "iaio iz,ino-zemstva. letališča v Zagrebu. Novo veliko letališče bo zgrajeno v bližini naselja Brni ki, ki leži med Ljubljano in Kranjem. Na ste- 30 kilometrov dolga ulica Ko so sredi 18. stoletja Turki dokončno zapustili kraje severno od Save in se umaknili v Bosno, je Sava postala mejna roka dveh držav, ki sta se stoletja bojevali: Avstrije in Turčije. Tedaj je avstrijska vlada začela graditi strateško cesto skozi hrastove gozdove tedaj še slabo naseljene Slavonije. Ko je bila cesta zgrajena, so se morali po ukazu vojaške oblasti ob nj> naseliti kmetje, ki so se bili pred vojnimi nezgodami umaknili v gozdove in hribe. Med Novo Gradiško in Novsko, na dolžini 30 kilometrov, so zrasla nova naselja, zgrajena tako na gosto, da se iz ene vasi preide neposredno v drugo. Nekdanja vojaška cesta se je spremenila v ulico, ki je najdaljša v Jugoslaviji. zah tega letališča bodo \& ko pristajala največja V*?? niška letala. Nova lokaci« je tudi izven območja zn£j ne ljubljanske megle, " predstavlja veliko oviro tf promet na starem IetallSW| Z gradbenimi deli bođj pričeli v začetku 1962, ■Mc pa bo usposobljeno o konstruktorji tovarne združili odlične tehnične In vozne lastnosti klasičnoga Colibrija z mnogimi izboljšavam« ln novostmi. Novi tip Colibrija Ima močnejši motor — njegova moč znala 2,3 KS ln tri stopnje prenosa. Vzporedno * tem Je precej povečana možnost vzpenjanja, maksimalna hitrost pa znaka C0 km/h. Colibri T-12 Ima večji tank za gorivo, dva sedeta, pravzaprav udobno sedežno klop za dve osebi ln »e"1 V manjšin konstrukcijski11 p£ funkcionalnih Izboljša*- tg* od prijetnih prednosti K &r njegova moderna, estets" ,0 lika, saj Ima popolnoma ' p masko in žaromet, kr,r>"iV* kvlr in ščitnike. Kljub v**" p» prednostim ln lzlK>U«»1v*^0«:»< so stroški vzdrževanja |n ]ZeP ba goriva IsU kot prt "Jf.'ta««* popularnem In priljt"'" predniku. _ Novi mopedi Colibri T'1 do prav kmalu na volj" '^f slovanskim kupcem P,.««»J številnih Tomortovlh '•ujoIp prodajalni! h ln pri P"*^ zastopnikih. — —* i^PrSc l LtSjJeženlti v V W*1»«o v l«*TJft|l, »Ko sem ga nazadnje videl,« je mirno nadaljeval Angel, »je tičal v kletki v živalskem vrtu; bil je preoblečen v policijskega agenta.« Marden ga je spet udaril s pestjo po čelu. Angel je klecnil tn se oprijel kljuke. Potem so mu roke popustile in zgrudil se je na tla. »Hudiča!« je zaklel Marden. »Omedlel je. Pravi slabič. Pomagaj ml, Holy.« Prenesla sta Angela na divan. Ležal je zaprtih oči, bled in komaj je dihal. »Hm, rad bi vedel,« je rekel Marden, »če je kje kaj vode.« Policaja sta začela gledati po sobi. Holy je opazil na kaminu steklenico in je stopi] ponjo. Nenadoma pa je obstal. Njemu in Mardenu za hrbtom je odjeknil miren glas: »Nikar se ne trudita!« Policaja sta se obrnila in Izbuljila oči. Angel je sedel na divanu z Marde-novim revolverjem v roki. »Hej, ti mali, le daj sem tisto steklenico! Žejen sem. Tj debeli pa 6toj mirno kot lipov bog!« Policaja sta spoznala, da je treba ubogati Angel ne pozna šale. Holy je prinesel steklenico. Angel je popil nekaj požirkov, z ostankom se pa opljus-nil po obrazu. »Tako. Postavite steklenico nazaj. Zraven pa tole...« Holy je posegel po steklenici, v tem trenutku pa je Angelova roka švJjgndla. Udaril je s steklenico policaja po glavi. Holy se je zgrudil in obležal. Marden je zazijal in planil proti Angelu, vendar Je bil toliko priseben, da se ie ustavil pred naperjenim revolverjem. Angel je stopil k nJemu; nekaj dobrih udarcev — pa se je tudi Marden zleknil zraven svojega tovariša. Angel se je oddahnil in se usedel na divan. Bolela ga je rama, oči so mu od utrujenosti lezle skupaj. Z izrednim naporom se mu je le posrečilo, da je vstal in pogledal po sobi. Policaja sta v nezavesti. Torej je vsaj deset minut varen pred njima. Toda edino zavetje, ki ga je doslej Imel v New Yorku, Wal-readovo stanovanje v »Astoriji«, je bilo odkrito. Spomnil se Je Vanicija. Da, k njemu pojde. Na njegov telefon ga bo poklicala Sony... Stopil je k vratom. Zdajci pa je na hodniku zaslišal korake. Hitro je ugasnil luč in z revolverjem v roki obstal v mračni predsobi. Zapel je zvonec. Kdo neki je? Walread? Ne, ta Ima ključ, ne bi zvonil... čudno. Prižgal je luč. Najbolje, da se takoj prepriča, kdo zvoni. Roko z revolver- jem ie vtaknil v žep in odločno odprl vrata. Na hodniku je stal Inšpektor Bra-yan. »Hvala bogu!« je Angel rekel olajšano ln obiskovalcu segel v roko. »Vem, čudno me gledate, je pa le res, da sem vesel vašega obiska. Ze dolgo me je mikalo videti pošten obraz.« Inšpektor je zmignil z ramo in stopil v sobo. Se zmeraj je začudeno opazoval izmučenega Angela. »Kaj se vam je zgodilo?« Angel je odmahnil z roko: »Nič posebnega. Pojdi va, meni se mudi.« »Ne!« je rekel Brayan. »Na policiji so mi rekli, da sta Marden in Holy tukaj. Rad bi govoril z njima.« Z odločnim korakom je stopil proti salonu. Angelov glas ga je ustavil: »Inšpektor, ne hodite tja!« Brayan se je naglo obrnil in zagledal pred sabo revolver. Začudeno je pogledal in rekel nekako žalostno: »Hm, jaz sem pa mislil...« »Vem, kaj ste mislili, in prav ste imeli. Vzemite revolver.« je rekel Angel in mu dal orožje. Brayan se je skrivnostno nasmehnil in vtaknil revolver v žep. »Res je, inšpektor: vaša prijatelja-sta tukaj, v salonu. Lepo marno spita, ker sta preveč objestna in neukrotljiva. Najbrž bosta huda name...« Brayan je naglo odprl vrata v salon. Holy se je že zbudil, sedel je na tleh in 6e čehljal po glavi. Marden je še zmeraj negibno ležal. Holy je opazil svojega predstojnika, omotično vstal in čakal, kaj bo rekel Brayan. »Zbudi Mardena!« mu je neprijazno rekel Brayan, se usedel na divan in prižgal pipo. Angel se mu je pridružil. Slednjič je Holy le prebudil Marde-na, da je zagodrnjal In vstal. Ozrl se je in onemel ob prizoru, ki ga je zagledal: Bravan in Angel sta mirno sedela na kavču. Zaklel je in rekel Bra-yanu: »No, šef, da ste ga le ujeli!« Bravan je molčal. »Walread je zginil« je nadaljeval »toda tale tip. Angel, nam bo že povedal, kje se skriva, samo da ga začnem obdelavati...« »Bedak!« mu je zabrusil Brayan. »Kdo vama je pa rekel, da ga tukaj za-slišujta?« Marden Je kar zinil: »Toda, šef... Midva sva mislila... Norčeval se je Jz naju. Ni hotel govoriti. Midva pa ni6va utegnila čakali. Morala sva poiskati Walreada.* »In sta ga iskala tako, da sta smr- čala na tleh!... Tepca!« Marden je sklonil glavo. Besni policaj je nenadoma postal kot preplašen otrok, ki ga j e oče zalotil pri nepoštenem poslu. »Pojdite na ulico, pokličite taksi in me počakajte! Jaz bom Angela 6am odpeljal na policijo. Potem boste šli lahko domov. Holy naj pa ostane tukaj, če bi se Walread vrnil.« ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Taksd je odpeljal proti južnemu okraju mesta. Brayan je brez besede sedel v kotu in Angel se je vprašal, kaj neki premišlja Inšpektor. Sam je bil tako izčrpan, da se nj hotel več spustiti v borbo Po zadnjih prigodah najbrž tudi ne more več računati na inšpektorjevo popustljivost... Začudil se je, ko je avto odpeljal mimo policijske uprave in se ustavil povsem drugje. »Tukaj stanujem,« je Brayan rekel Mardenu. »Zaslišal bom Angela v svojem stanovanju, vi pa lahko greste domov. Jutri zjutraj mi pridite poročat!« Marden se je odpeljal, Angel pa je z Brayanom stopil v pritlično okusno opremljeno stanovanje. »Sedite,* je inšpektor rekel Angelu, vzel je steklenico in mu natočil poln kozarec. Zleknil se je v naslanjač in rekel: »Angel, vi ste bedak!« »Po malem je to vsak,« je mirno odgovoril Angel. »Vem, toda vi ste večji, kot je prav. Dal sem vam dober nasvet. Niste me ubogali. Veste, kaj je sedaj moja dolžnost?« »Da me zaprete in premlatite! Kot tista dva vaša lopova.« »Hm, ta metoda ima svojo dobro plat, toda nekateri policaji ne vedo, da se ne obnese pri vsakem človeku ... No, povejte: ali ste kaj odkrili glede .Nevidnega gospodarja'?« »Njemu je že prekleto gorelo pod nogami,« je vzdihnil Angel, »ko me je začel zasliševati tisti vaš bedasti Marden. Jutri opoldne oziroma danes, saj se že dani, bi lahko srečal .Nevidnega gospodarja'.« Brayan je pokimal in uprl 6ive oči v Angela. »Ne vem, kako vam je to uspelo, tudi ne bom vprašal...« Posegel je v žep, odprl dlan in pokazal neverjetno lepo izdelan revolver z biserovinastim kopitom »Revolverji imajo v vsej tej kolobociji neverjetno vlogo ... Hm, če bi vam sedajle dal v roko tale revolver, bi mi prav lahko ušli, sploh bi vam ne mogel preprečiti...« »Prijazni ste, ker ste srečni!« Razgovor s predsednico GILDA, Mednarodne zveze zadružnic, gospo Cook v Novem mestu — Laskava ocena naših uspehov in naporov Gospa Cecily Cook je predsednica GILDA — Mednarodne zveze zadružnic. Po zasedanju centralnega komiteja te organizacije, ki je bil konec oktobra v Beogradu, se je z ostalimi članicami udeležila kratkega potovanja po naši deželi. Kot osebni gost podpredsednice OLO tov Vilme Pirkovič je g. Cook ostala v našem okraju nekaj dni dlje v želji, da bi se bolje seznanila z novo Jugoslavijo. Udeležila se je razgovorov na OLO v Novem mestu, pri obisku občine Videm-Krško se je seznanila s skrbjo komune za družbeni standard, v razgovorih s predstavniki občine Novo mesto pa je spoznala stanovanjsko in komunalno problematiko Novega mesta. Obiskala je novomeško bolnišnico, osnovno šolo, Gorjupovo galerijo in razstavo simpozija v Kostanjevici, partizansko bolnišnico in grobišče v Jelendolu, ogledala si je objekte stanovanjske skupnosti na Vidmu-Krškem ter nekaj novih stanovanjskih blokov v Straži, v Novem mestu in v Vidmu-Krškem. Razen tega je imela povsod priložnost navezati neposredne stike s prebivalci, v Kostanjevici pa je imela uspel razgovor s celotnim šolskim kolektivom osemletke o problemih našega šolstva. Gospa Cecily Cook se je rade volje odzvala naši prošnji za intervju, v katerem je odgovorila na dvoje vprašanj. Jugoslavija je eden izmed pobudnikov izmenjave mišljenj in medsebojnega sodelovanja med narodi na enakopravni osnovi. Ker je GILDA med-narodna organizacija in ker smo vedno spoštovali mišljenje gostov o naši deželi Vas prosimo, da nam nekaj poveste o svojih vtisih in morda o tem, kaj vas je v naši deželi najbolj impresioniralo? — Prva stvar, ki jo želim povedati je to, da sem šele zdaj spoznala, občutila in dojela globino težav, ki ste jih morali premagati. Videla sem nekaj starih hiš in nova, svetla stanovanja ter prav občudujem ogromne izpremembe, ki ste jih dosegli v tako kratkem času. Dali ste mi priložnost spoznati vaš vzgojni in šolski sistem. Ugotovila sem, da posvečate zelo veliko pažnje vzgoji mladega rodu v želji, da bi mladi ljudje res postali odgovorni upravljavci pred skupnostjo. Mislim, da vaš način vzgoje zagotavlja ne le uspešno notranje življenje in razvoj vaše dežele, ampak je porok tudi za sodelovanje in zbližanje med narodi. Videla sem nekaj primerov zdravljenja vaših ljudi in spoznala ogromne težave, s katerimi se morate boriti, pa tudi ogromne uspehe, ki ste jih kljub temu dosegli. Razen tega, kar ste že naredili in razen vseh vaših načrtov občudujem to ogromno delo, ki je doseženo in še bo narejeno. Srečna in zadovoljna sem, ker vidim kako uspešno združujete vzgojo mlade generacije s kulturno vzgojo, hkrati pa mi je zelo všeč, ker vidim s kakšno strpnostjo in širokogrudnost j o obravnavate versko vprašanje. Od vsega me je najbolj impresionirala vaša prijaznost, ker sem imela dovolj priložnosti prepričati se, da niste prijazni zaradi prijaznosti, temveč zato, ker so vaši ljudje srečni! Samo zato ker so srečni, pa so lahko tudi zares prijazni in dobri do vsakogar, ki ga srečajo, čeprav je tujec. Ljudje kot so vaši, so velik porok miru in hkrati nosilci mirnega sožitja med narodi! GILDA je mednarodna organizacija zadružnic. Vojno pustošenje je vedno najbolj prizadelo žene, saj pokonča na tisoče mož, sinov in otrok. Prepričani smo, da vaš obisk in kakršenkoli stik med narodi raznih dežel prispeva k utrjevanju miru v svetu, zato Vas prosimo, da nam poveste nekaj več o vlogi in poslanstvu GILDA na tem področju. — GILDA se trudi pomagati ljudem in družinam v vseh deželah in doseči to, da. bi živeli vsi ljudje srečno in zadovoljno življenje. Ko bomo uspeli doseči veliki cilj, da bodo ljudje v vseh deželah živeli srečno in če bomo hkrati dosegli tesno in pristno sodelovanje med prebivalci vsake posamezne dežele in tudi sodelovanje med narodi, ne bo več vojn, ker bomo to največje zlo človeštva lahko preprečili. Na koncu bi rada poudarila le še to, da bi bila zelo srečna, če bi mogla ostati pri vas dlje in spoznati še bolj vaše okolje, življenje in delo. Na žalost tega zaradi svojih dolžnosti ne utegnem. Podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič z gostjo C. Oh predsednico Mednarodne zveze zadružnic Za prijetnejše Brežice Turistično in olepševalno društvo Brežice je spomladi razpisalo nagradno tekmovanje za ureditev stavb In mesta nasploh. Podjetja, uradi, ustanove in državljani so bili o tem obveščeni s člankom v našem listu in s posebnimi letaki. Namen tekmovanja je bil izboljšati ln olepšati zunanje lice Brežic, ki so pomebno središče v Posavju. Posebna komisija je spremljala prizadevanja prebivalcev in ugotovila lep napredek. Ob proslavi občinskega praznika so bile razdeljene razpisane nagrade, ki so jih prejeli: 1. nagrado 10.000 dinarjev je dobil Edo Suša, Pod obzidjem 1; 2. nagrado 8.000 dinarjev Rudi Zagode, Šent-lenart, 3. nagrado 6.000 dinarjev Milka Cater, Zupančičeva 1; 4. nagrado 3.000 dinarjev hišni svet v TJlicl bratov Milavcev štev. 16; 5. nagrado 3.000 dinarjev Jože Radanovič, Črne. 'Zraven podeljenih nagrad je komisija izrekla priznanje Petrolu, Zdravstvenemu domu, KGP in Jožetu Mejaku, Bratov Milavcev 12, Dr. Peč-ku in Mariji Colarič s Prešernove ceste, dr. Antonu Glušiču in Stanku Skalerju iz Vodnikove ulice, hišnemu svetu v Gregorčičevi 19, tonu Potočarju in F"8"? Baškoviču iz CankarjeveJJ. ce ter Miroslavu Iskri, P, obzidje 2. — Za komple^ ureditev predela pa: V"8?, Staniču, Slavku Molanu, £ roslavu Kambiču in Ant"^ Cernošu. w Nadalje je komisija ug'jj vila lep napredek v skuP, novih stanovanjskih bl«*£ ob BIzeljski in Aškerčevi^ sti (zgradbe JLA, KZ, ki so poskrbeli za okras" balkonov. ^ Tekmovanje je dosegi" j, men, saj so tekmoval"' vse ostalo prebivalstvo * znali, da se da mesto °' f, sati brez posebnih sređs^, Tudi v bodoče bo treba žiti precej truda za oleP* j, mesta, ki postaja vedno P vlačnejša turistična toc* Abdel Kader Mokhtar -prijatelj Jugoslavije Pred nedavnim so jugoslovanske časopisne agencije in radijske postaje poročale, da je bilo v Kairu pomembno predavanje o Jugoslaviji. Govoril je kipar Abdel Kader Mokhtar. Predavatelj se je najprej zadržal pri splošni družbeni ureditvi naše države ter vsesplošnem napredku, ki so ga Jugoslovani dosegli v razmeroma kratkem- povojnem obdobju, nakar je prešel na obravnavo lepot in prirodnih znamenitosti v naši državi in se končno še posebej ustavil na obravnavi splošne kulturne politike v naši domovini. Predavanje je naletelo na velik odmev v javnosti ZAR, saj se je ugledni umetnik Mokhtar v času Lojze Perko: arabski kipar Abdel Kader Mokhtar (Kostanjevica, 1961) — Spodaj: •imetnikov podpis v arabskem jeziku svojega bivanja pri nas nanj temeljito pripravil Kipar Abdel Kader Mokhtar, ki je prišel v Jugoslavijo skupno s predstavnikom ministrstva za kulturo ZAR Anvar Abdel Maivlo, se je udeležil otvoritve razstave I. mednarodnega simpozija kiparjev in ostal v naši državi do srede septembra. V času svojega bivanja se je zanimal za najrazličnejše pojave v našem javnem življenju, se razgovarjal s predstavniki kulturnega in javnega življenja pri nas pa tudi s preprostimi kmeti in delavci ter si nabral vrsto dokumentarnih barvnih posnetkov, ki jih je potem posredoval na svojem predavanju v Kairu. še posebej se je zanimal za organizacijo in uspehe prvega me^r.irodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici in Portorožu. Bil je navdušen nad idejo združevanja likovnih ustvarjalcev, nad idejo galerije moderne plastike, ki ne predstavlja samo kulturnega dqsežka, marveč lahko po- meni dragoceno pridobitev za razvoj turizma, kar so prvi rezultati že potrdili. Obžaloval je, da v simpoziju ni bilo letos nobenega predstavnika ZAR ter izjavil, da bodo prihodnje leto vsekakor poslali tudi svoje predstavnike. Posebno se je navdušil za mesto, v katerem se ta simpozij vrši, kar je umljivo, saj so ga kot Arabca prevzeli predvsem naši gozdovi in skrite tišine pod Gorjanci. Oba gosta sta si ogledala tudi Gorjupovo galerijo v Kostanjevici, kjer sta srečala slikarja Lojzeta Per-ka. Ta ju je portretiral. Prav hitro so sklenili trdno prijateljstvo. Ob odhodu iz Kostanjevice je dal Abdel Kader Mokhtar naslednjo izjavo: »Ideje in izkušnje, ki smo jih spoznali pri vas, so edinstvene in vam obljubljamo, da jih bomo posredovali vsej javnosti prijateljske ZAR.« Gosta sta obljubo izpolnila. Podobne obljube izpolnjujejo tudi po drugih državah. Ideja miroljubnega in vsestranskega sodelovanja je prodrla tudi na področju kulture. Mednarodni simpozij kiparjev v Kostanjevici in Portorožu je tudi po tej plati odigral svojo vlogo. Lado Smrekar Hvala vam, mama! Zgodilo se je neko nedeljo v času trgatve. Ljudje se takrat vozijo sem in tja na obiranje grozdja in pokušnjo mošta. Tudi naš vlak je bil dokaj poln in le stežka sem našla pol sedeža. Sicer pa nič čudnega; mama s košaro so na daleč odrivali ljudi, postavili pa so jo, seveda zaradi grozdja, na najlepši prostor, tja, kamor bi po vseh pravilih spadale moje noge. Oča s nahrbtnikom in pletenko so svoje bogastvo razstavili nad mojo glavo. In ko je še druga mama odložila svoj veliki karton, smo c vsi oddahnili. Nato se je razvnel pogovor: — Ja, letos smo pa dobro brali. 2e dolgo ne. pomnim tako dobre letine. — Pa sladko je, sladko, je pritegnila mama. — To bo vinček, da bo veselje. Na stara leta bi si ga rad še malo privoščil. Ej, včasih smo bili veseU... — VeseU že, veseU, ampak doma smo tičali. Kdo je takrat mislil, da bom ob trgatvi svoj pridelek nesla tja v Ljubljano. Hčeri nesem, naj še ona poskusi, kakšno je letos. — Jaz pa sem naložil nekaj za sina in njegove otroke... Takole so se pogovarjaU otovorjeni potniki, ril, ostali, pa smo poslušali in misli na sladko t "izdje kar ni bilo moč odgnati, čez čas je vstala st .ra ženička, potegnila s police svoj cekar in vsakemu od nas, ki smo bili brez cekarjev ln košar, ponudila grozd. Z drhtečimi rokami je cekar spet zadrgnila. Zahvalili smo se ji in se zamislili. Morda nima hčera in sinov, ki bi se razveselili njenih darov. Na prvi postaji je izstopila in se pomešala med množico potnikov. Nismo Je več vidcU. Kdo ve, če jo je kje čakal prijazen obraz in če se je kdo razveselil njene dobrote? Z grozdom, ki nam ga je dala, je dala še nekaj več: občutek, da je svet lep in da si ljudje v naši domovini nismo tujci. En sam sadež, ponujen od srca, včasih zbliža ljudi. Hvala vam, mama! Marija Kastncr V JLA se Je v 15 letih naučilo pisati 451 -vojakov. Vojaške univerzo v JLA priredijo vsfl* leto 10 tisoč predavanj. Knjižnice v JLA raijr, lagajo s 3 milijoni 520 tisoč knjigami in brošur«^ Tovurisi Miha Marinko, Franc Pirkovič, Karel Kolman in Dragica Volčanjšek med programom na Bučki ZAKAJ MLADINI NE GRE? Na plenumu okrajnega mladinskega komiteja v Novem mestu so se prejšnjo soboto govorili o pripravah na občinske mladinske konference, ki bodo: v Vidmu-Krškem 26. novembra, v Metliki, Trebnjem in Črnomlju 3. decembra, v Brežicah 9. ln Novem mestu 17. decembra. Pripravili so tudi okvirni p£ gram dela konferenc i° p sti podčrtali, da bo tret*-, voliti idejno mlade ljudi-J tegovali se bodo, da bo } v družbenih organizacij8^ organih oblasti več ^ dine kot doslej. SkrstK*^ trebno se bo povezati *° Jf nlzacijaml in ObLO ter * mi sodelovati. j? Se vedno Je pereče nje vzgoja vaške ^ ^ Plenum Je sicer poskušaj U rešitev, vendar se Je ^ zalo, da mladinci niso ^ tej nalogi. Nujno bi b*1 %)«• bi jim pri tem poniagaj*,^ ološke in vzgojne *°£> pri ZK ln SZDL. Prav Jey so mladinci zavzeli tafco ^ lišče, vendar se zdi, še premalo zavedajo pravic in dolžnosti, P* odgovornosti. To do*8*^ tudi silno majhna udf'

i činskega odbora s Novem mestu so l"v tvjV Je prav tako velikega pomena pri vzgoji mladine, se vecj^p podcenjuje. Da V novomeški občini ni tako, priča tudi sprejem najprizadevnejših telesnovzgojnih delavcev f^tff1 boljših športnikov novomeške občine, ki sta ga v praznovanja občinskega praznika Novega mesta pred»ay nedeljo dopoldne v sejni dvorani TVD Partizan na ko"'^ redila novomeški občinski ljudski odbor in občinska za telesno kulturo. I*1 Poleg več kot 60 telesnovzgojnih delavcev ln naju* ,jf športnikov so kot gostje sprejemu prisostvovali tudi *eV^fjS občinskega komiteja ZKS Miro Thorževskl, predstavnika JJff ne zveze za telesno kulturo Ludvik Kebe ln Jože M»llcy kretarka okrajnega komiteja LMS Marija Mlhlič in predse sveta za telesno vzgojo ObLO Alojz Lcgisa, tt V pozdravnem nagovoru je predsednik občinske lVSdfi telesno kulturo Alojz Serinl poudaril, da sta ObLO ln O-^p sklenila s priznanji in medaljami nagraditi naprlzadcv' ^ trenerje, organizatorje, vodnike ln prednjake v naših kulturnih organizacijah, razen njih pa še najboljše M>°rlttf v posameznih panogah, ki že ve« let tekmujejo ln d&Jfi vidne uspehe v okTaJnem, republiškem ln celo zveznem "vj,^ Med športniki Je prec.-J takih, ki so nastopali v reprezen'8' Slovenije: odbojkarji Slmič, Dolenc, Medic ln Golrf,.Ztf* S pilar, Penko, Potrč, Bavdek, Dergunc, Hudetova ln G°y\:V Igralka namiznega tenisa Irena Mlkec, veslačica Kati'* noric ter šahista Tone Skortj ln dr. Mitja Sila. ..r(# Nato Je v imenu ObLO vse navzoče pozdravil 0y občinskega komiteja ZKS Miro Thorževskl lr. govoril M menu 29. oktobra, ki ga praznujemo kot občinski prazni*:^ vega mesta. Zatem Je podelil 20 priznanj ln medalj . nejšim telesnovzgojnim ln športnim delavcem. tir. V lmerju občinske zveze za telesno kulturo Je naw.rt!P predsednik Alojz Serinl podelil še 10 priznan) telesnovM^ delavcem in 37 diplom najboljšim športnikom nov«1 občine. • ml; Priznanja ln medalje so prejeli naslednji telesnov"S% MIKEC (namizni tenis ln šah), Andrej PLENICAH Viktor PORENTA (Tv^D Partizan - Novo mesto), »JSp »S I DRE (TVD Partizan - Žužemberk), Angela REGINA ffif tizan - Stopdče) ln Leopold JOVAN (TVD Partizan m pec). ft'fjff Priznanja za uspehe v Športnem udejstvovanju *„jC,JJJ)< odbojkarji: Miran SIMIC, Luka DOLENC, Samo l"t|i«.: K\C' rijan SONC, Janko GOLES, Rudi BERGER; ©dboJKa^artS« ROBAR, Stanka DOKL, SONJA OSTANEK, Lrnča »• »Jjj, atleti: Marijan SPILAR, Marijan POTRČ, Igor P<""B nj-jf, BAUDEK ln BRANKO DERGANC; atletinje: Je K* »IHfl Joža GORSIN, Marila VIDMAR; strelca: J0*"JT„ B*«*1 Marijan KOS; košarkarja: Andrej PETRlC, v'"." fU F 11: i .ilra namiznega tenisa: Irena MIKEC, J*™ rft*:J}P kegljača: Jože MRZLAK, Robert ROMIH: n°°"IVi'B'V **' nrz TURK; telovadil: Nada SITAR, Bruno ^"^iC! slala, PAVLIN: cHi.-itrr uteM: Jože GASP''":,,,)« ,r hl«ta: Tooe Skl'ltl.1. dr. Mitja SILA; ballnarla: " 8* OISA. Bogdan HREN: veslača: Katica BAHORIC, «v jF NICAR. „v7*< #!i Po predali priznani In mcdall so blll telesno^ pO lavcl ln športniki poco«čen1, nato pa se Je v'''.,učcK napotila v sindikalni dom. kjer Je bil svečan t*ku njih I. delavskih sporuilh Igor novomeške občine. KRMEL) (g) KRMEU Potrošniki S^iSLl" najcenejši slovenski premoga! lignit! Znižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega znižani prevozni stroški! Rudnik Krmelj Izobraževanje v Kostanjevici • Delavska univerza iz "•taia-Krškega nam bo potovala vsak tretji četrtek ' mesecu posebna predava-r nJ&. kar je vključeno v ljud-*o izobraževanje. Pred ne-Jk'nim smo tako predava-D]e že imeli. Predaval je Mimiko Roš iz Ljubljane, in si-Jer o Avstriji. Na sporedu je ™k>_ okoli dve sto barvastih filmov, ki so ilustrirali figovo pripovedovanje. Ude-^ba na prvem predavanju j letošnji sezoni je bila zelo saj je bilo več kot sto ?°slušalcev. Naslednje predaje bo o cvetoči Holandiji, ? sicer nocoj 9. novembra. f*U na to predavanje vabi-r10. da se ga prebivalstvo * čim večjem številu udele- V Kostanjevici je zad-jj* čase vse več obiskov z y^iftii prevoznimi sredstvi. J*sih pride na obisk tudi ? Petdeset avtomobilov na In tu je pomanjkljivost, *W nikjer v Kostanjevici ni JpjBoče dobiti goriva. Pred l°J«o so bile te stvari ure- sicer primitivno, bile pa ?• Tako danes ne preostaja ^•uačim in tujim voznikom j^eega, kot da gredo v km oddaljene Brežice aH !? na ne dosti bližji Otočec. menimo, da je ta stvar J^no pereča in da je po-et>no takoj nekaj ukreniti. Ji V soboto, 11. novembra, Pol osmih zvečer bodo dolgih letih v Kostanje-5°' spet gostovali igralci '°bode z Vidma. Obiskali h*8 bodo z igro Mateja Bora: Ciganči aH Noč v Globo-wn> kakor nekateri imenu-J° to delo. Vabimo k števil-^ Udeležbi, zlasti še, ker so ^^hjeviškl igralci bili ne-bjjk'at na Vidmu zelo lepo $V;Jeti. Delo Je posvečeno ^^tnici revolucije in ga je jBJsal eden najuglednejših Rižanskih književnikov. v pretekli turistični se-th« ^e v Kostanjevici a?*mih okoli pet tisoč raz-hi^ue. v tem pogledu smo lCVSe Premal° pripravljeni, ^ Je razglednic zmanjkalo av8usta. Iz krize nas Je reševala kostanjeviška pošta, ki je naročila okoli dva tisoč razglednic, vendar je tudi ta zaloga že pri kraju. Doslej nas je oskrbovalo z razglednicami planinsko društvo iz Kostanjevice, ki je oskrbelo lepo število posnetkov. V zadnjem času pa jih planinsko društvo ni moglo naročiti, ker je atelje Planinske zveze v zastoju. Vendar upamo, da bodo za novo sezono te stvari urejene. 0 2e v juliju se je tovarna perUa preselila v nove prostore v kostanjeviškem gradu. Dom kulture, kjer je doslej delovala ta tovarna, je tako sproščen in bodo stranski prostori spet lahko služili svojemu namenu. Gledališče, Iz Loke v Prekmurje Bivši učenci učitelja Skočirja iz Loke pri zidanem mostu wno napravili pred kratkim poučno ekskurzijo v Bogojino. Z avtobusom smo potovali skozi Celje ln se ustavili v Frankolovem, kjer sta v soteski dva spomenika talcev kot nepozabni priči nemških grozodejstev nad slovenskim ■ ljudstvom. Po krajšem ogledu Slov. Konjic smo se ustavili pred pohorsko vzpenjačo, odkoder so se mnogi povzpeli na naše lepo Pohorje. V Mariboru smo si ogledali tovarno železniških voz in popravljalnico lokomotiv, ki je zares nadvse zanimiva. Nato smo preko Lenarta v Slov. goricah dospeli v Radgono, kjer smo videli velik napredek povojne dobe. Po ogledu zdravilišča Slatina Radenci smo kmalu dospeli v Mursko Soboto. Tu smo si ogledali lepi muzej NOB ter monumentalen spomenik, zgrajen že aprila leta 1945 rdečearmejcem in jugoslovanskim partizanom, ki so osvobodili Prekmurje. Nadvse lepo pa so nas pričakali mladinci osnovne šole v Bogojini. Po pozdravnem govoru mladinke in zahvali našega mladinca gimnazijca Baum-gartnerja, sta spregovorila tov. Skočir in upravitelj osnov, šole tov. Pleteršek. Nato je sledila Tudi v Sevnici široko platno Se ta mesec bodo Sevniča-ni lahko gledali cinemaskope in druge filme na širokem platnu. V domu Partizana že urejajo dvorano in kabino, v kateri bodo prihodnje dni namestili »Iskrin« kinoprojektor. Celotna " investicija bo znašala 4,8 milijona dinarjev. Ta sredstva bo kril Partizan s posojilom, nekaj pa so tudi prispevala podjetja. Ljudje že nestrpno pričakujejo prvo predstavo 'na širokem platnu. —rm— Novomeška kronika Jw dan mrtvih je bilo V. ,° Pokopališče lepo ure-«i£in očiščeno; škoda, da je 5 2? v(ts kazU velik kup sme-JW Med pokopališkimi vTati. W barklranje avtomobilov bi •o bolje uredili; avtomobili «fc 'metli pred pekarijo in u> »raven pa je stalo |j sejmišče. SuV,nu,° soboto Je v donol-SmT1 ^ah začelo snežtU. V le bilo po tleh že ne-? 1» metrov snega ln otroci : w tnivlekli sanke na dan. jjotl^cljek Je ponovno sne-\* tako velikih kosmih, da ^ ** že resno bali prave zl- ^00 m3 mani vode! Vna.r Je podjetje Vodo-\ Pričelo v Novem mestu Valjati vodovodno o-Xl6 in odkar so pri % Upnikov vgradiU vodo-\s 1* dnevna potrošnja ■ "»ju. Precej upadla. Pre-L S i količine vode so po-' NlT*5* dan iztekle zaradi ^ uv omrežju, potrošni-imajo vodomere že % , • P« zdaj vodo ve-KJ.arčne.ie uporabljajo. Z W° nekdanjega pavša-vlfo?rfjo plačati stvarno i? gk» • *a denar pn smo h«^utljlvi. Vsak Novo-Je do letos porabil J Un Približno toliko vo-& p .Potrošnik v veleme-tv*>Wa vode je zdaj pre-Ck'ih„ J&aI vsak dan jo po-,.Ja 400 do 500 m' tn-p! ttsoi mrov Pa & ^eJšnja količinal me, vendar Je naslednji dan sneg skopnel. ■ V dopoldanskih urah, ko se na trgu, v kavarni aH v delikatesi mimogrede z bero gospodinje ob kavi, Je vedno sliSaU godrnjanje na račun trgovin: nimajo rokavic (usnjenih spioh ne), ni kap, majhna Izbira rut, ni vseh številk otroških žab, usnjene torbice ima ena sama trgovina Ln Se ta Ima le 3 ali t Izdelke na izbiro, kljub temu da Je LJubljana nasičena s temi stvarmi. Računajmo, da v Novo mesto prihajajo ljudje lz Žužemberka, Kostanjevice, Trebnjega Itd. po službenih o-pravkih! Kako prav bi Jim prišlo, če bi obenem lahko nakupili, kar potrebujejo. Tako moramo res vse kupovati v LJubljani - ?-e gumbe. ■ Prihodnji teden bo pošta že začela poslovati v novih prostorih. Te dni se bodo uradi selili Lz starih v nove sodobno opremljene prostore. ■ Zaradi slabepa vremena Je bil ponedeljkov živilski trg slabo založen. Naprodaj Je bilo nekaj Jajc po 32 din, fižola po 130 din, solate po 90-100 din, korenja po 80 din, kisle repe ln zelja po 60 din, kumar po 60 din, gob po 300 din, jabolk po 40 din, hrušk po 80 din ln kokoši po 400-600 din. Za pletenine Je bilo precej povpraševanja, tako da Je raz-stavljeno blago Slo dobro v promet. ■ Gibanje prebivalstva) rodili sta: Olga Spller iz Slakove 1 — dečka ln Francka Samsa Iz Paderšičeve 28 - deklico. -Poročila sta sc: Jožef Bučar, uslužbenec lz Smlhelske 30, ln Marija Ivec, uslužbenka Lz Gradca. - Umrla Je Marija Trobec, upokojenka Lz Seldlove a, stara 48 let. — Ponesrečil se Je Slavko Mlhalič, Invalidski upokojenec Nad milni 20. ki Je padel z mopeda ln si poškodoval desno koleno. prosta zabava. Mlado in staro se je zavrtelo in tako nam je prav lepo minil večer. Pri zabavnem večeru je bil navzoč tudi podpredsednik OLO Murska Sobota tov. Sebjanič, kar Je še bolj povzdignilo domačo proslavo. Jz Bogojine smo odšli proti Lendavi in si med potjo ogledali še madžarsko mejo. — V Lendavi smo si ogledali petrolejske vrelce in naftovod. Med potjo domov smo si v Ptuju ogledali muzej, ki je eden izmed najlepših in najbogatejših v Sloveniji. Na večer smo prispeli v Loko. Vsi smo bili z izletom zadovoljni. Sklenili smo, da bomo spomladi napravili še en podoben Izlet, ki se ga bodo udeležili tudi tisti, ki zdaj niso mogli z nami. ki je leta delovalo brez sleherne garderobe in shrambe za odrsko opremo, bo tako dobilo ustrezne prostore. Prednji del pa je namenjen hišnikovemu stanovanju, društveni sobi, klubu in knjižnici. Društvena soba bo v pritličju, v prvem nadstropju pa bo klub in knjižnica. Prav te dni so pričeli obnavljati prostore, ki so bili doslej zasilno preurejeni za potrebe industrije v Kostanjevici. Sredstva za restavri-ranje je omogočil ObLO Videm-Krško. Tako bo ta pereči problem končno le rešen, Dom kulture pa bo spet služil svojemu namenu. Uspehi boštanjske mladine Mlađana iz Boš tanj a se je 20. oktobra v velikem številu udeležila letne konference. Poročilo o delu v preteklem letu je prebrala predsednica aktiva Dragica Volčanjšek. V Pečicah pričakujemo elektriko! Pred tremi leti smo v Pečicah s pomočjo občine dobili vodovod, letos pa pridno delamo, da bi še pred zimo zasvetila elektrika. Denar bodo prispevale občine Brežice, Šmarje pri Jelšah in Videm-Krško, ki Imajo svoje zaselke ob istem daljnovodu. Prebivalci s pomočjo Elektro-Krško vse dni postavljajo drogove in opravljajo druga dela, ki so potrebna. Upamo, da bo za 29. november tudi v naši vasi svetlo. Mladina in pionirji se moč- no vesele televizorja, ki nam ga je ob neki priložnosti obljubil tovariš predsednik občine. Mi smo prikrajšani za kino in gledališče, kamor je drugim, ki imajo ugodne zveze, pot odprta. Zdaj bomo vse to nadoknadili ob zimskih večerih pri poslušanju televizijskih oddaj. Tako tudi prebivalci iz majhnih hribovskih naselij čutijo našo veliko socialistično graditev, tako prihaja tudi v revne vasice sodobno življenje. M. K. V preteklem letu je bila boštanjska mladina zelo delavna. Imela je več debatnih večerov, na katerih so prebrali odlomke iz življenjepisa tovariša Tita, predelali so zgodovino SKOJ in vneto spremljali beograjsko konferenco ter se pogovarjali o naši notranji in zunanji politiki. Mladina se je udeležila več predavanj, ki jih je organiziralo Prosvetno društvo, ter sodelovala na proslavah s kulturnim programom. Za razvedrilo ljudi je pripravila vesele večere in uprizorila več iger. V počastitev 20-letnice vstaje je za vso mladino sevniške občine na Brezovica organizirala veHko zborovanje. Udeležila se je tudi proslav v Ljubljani in Žužemberku. Ponos krških pionirjev Razredničarka V. razreda osnovne šole v Krškem tov. Dragica Nunčičeva je poslala po učencih vabilo, naj jih obiščemo. Vabilu smo se radi odzvali. Ko smo prišli v njihov razred, so nas učenci sprejeli s toplimi pogledi. Lepo in zbrano so nam povedali tole: »Izpolnjujemo svojo pionirsko dolžnost. Pridno se učimo ln si med seboj tova-riško pomagamo. Tovarlšica razredničarka nam je nekoč omenila, da je šted;lnik v šolski kuhinji dotrajal. Dolgo smo se ubadali z mislijo, kako zbrati denar za nov štedilnik. Z učenci iz višjih razredov smo napisali prošnje za denarno pomoč in jih na-sloviU na podjetja in ustanove. In uspeli smo: prvi prispevki že prihajajo. Mli pa smo želeli obogatiti tudi shrambo mlečne kuhinje. Pri kmetih v 2adovlnku lo Gorj ter na posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu smo pomagali pobirati sadje. Za plačilo so nam ga tudi nekaj podarili. Skuhali smo že 120 litrov sadnih sokov in 200 kg marmelade. Nekoč se nam je naredile velika nevšečnost. Ko smo se že v noči vračali lz Gore s polnim vozičkom SLAB PROMET NA SEJMIŠČU — Slab promet na sejmišču 6. novembra je bil promet na novomeškem sejmišču manjši kot sicer, to pa zaradi precej močnih snežnih padavin in pa sejma v Šentjerneju, ki je bil istočasno. Tokrat je bilo naprodaj le 392 prašičev, ki so bili skoro vsi prodani, razen tega pa 85 glav govedi, od katerih je bilo 51 prodanih. Za prašiče so zahtevali 4.500 do 16.000 din, za vole 170 do 190 din kg, za krave 85 do 140 din kg ln za junce-telice 180 do 200 din kg. Cena je bila zaradi večjega povpraševanja nekoliko višja. — — jabolk, se je med potjo vreča razvezala, jabolka so se usula po tleh. Z razredničarko smo jih v temi hitro pobirali. Nismo se jezili, saj vemo, da bodo izdatne malice pozimi bogato plačilo za naš trud.« Ko so nam o vsem tem pripovedovali učenci Spano-vlč, Kolar, Ravbar, Mavsar, Breskvarjeva, Drnovškova in drugi, je v njihovih očeh žarelo zadovoljstvo ln ponos. D. K. Vedno več obiskovalcev v Belokranjskem muzeju Belokranjski muzej v Metliki slavj v letošnjem jubilejnem letu revolucije 10-letnico obstoja. O rast: muzeja in zanimanju prebivalcev zanj govori tudi število obiskovalcev. Pred desetimi leti je muzejske zbirke obiskalo le 1460 ljudi, že v letu 1952 pa je muzej imel 2312 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo 1959. leta (nad 8000), lani si je ogledalo zbirke okrog 6.500 ljudi, medtem Dol. Težka voda dobi vodovod Prebivalci Dol. Težke vode bodo še ta mesec dobili težko pričakovani vodovod. Priprave so bile veliko obsežnejše kot delo, saj so o vodovodu začeH razpravljati že leta 1955. Odkar so letos složno poprijeli in pretekli mesec začeli kopati jarke, gre delo hitro od rok. Vaščanj so sami opravili težaška dela. Izkopali so 80 m jarka za cevovod in opravili prevoze ter sodelovali tudi pri drugih deUh. Podjetje Vodovod je dalo potrebne naprave in cevi ter kompresor, ki so ga potrebovali pri razstreljevanju skal. Vodovod bi veljal vaščane, če ne bi nič pomagaH, 450 do 500 tisočakov, s sodelovanjem pa so stroške zmanjšali za polovico. Vodovod so zgradili v okviru razširitve novomeškega vodovodnega omrežja. ko jih je bilo letos že 4200. Do konca leta se bo število verjetno povzpelo na 6000. Kljub temu da je imel muzej razmeroma malo poslovnih prostorov, so njegove zbirke zelo bogate, saj ima skupno nad 3000 kosov, če ne upoštevamo številnih fotografij, periodičnega in neperiodič-nega tiska, letakov ter zemljevidov. Razstavni prostori so se v zadnjem času povečali in jih sedaj urejajo. V načrtu imajo, da bodo novi razstavni prostori do občinskega praznika urejeni in v njih nameščene nove zbirke. Arheološki oddelek v Martinovi cerkvici bodo premestili v grajske prostore, da bo bolj dostopen obiskovalcem. Novi program dela je zelo pester. Poživeli bodo društveno in kulturno dejavnost. V ta namen bodo navezali stike z vsemi organizacijami, mladinska dramska sekcija pa bo s Prosvetnim društvom naštudirala igri »Težka ura« in »Pot do zločina« ter pripravila veseli večer. Za .poživitev: ideološkega dela bodo za mladino pripravljena naslednja predavanja: NOB kot socialistična revolucija. Mladina v današnjem svetu, Odnosi med mlado in staro generacijo in Velika pravica mladih ljudi v svetu. Večerne politične šole v Sevnici se bodo udeležili 4 mladinci. Sodelovali bodo tudi v radiih delovnih akcijah, v zimskem času pa bodo imeli šahovska tekmovanja. Delaven je tudi mladinski aktiv osnovne šole, ki ga vodi Sla vica Pod log ar. Za 29. november in za novo leto bo uprizoril igrico in organiziral prireditev »Pokaži, kaj znaš!« Predelal bo statut mladine in se seznanil z mladinskimi heroji, nadalje organiziral izlet v kraj, znan iz NOB, in predvsem skrbel za fiiirri-boljši uspeh v šoli. Padlim smo dolžni zahvalo Na žalni komemoraciji ob dnevu mrtvih na šmihel-skem pokopališču se je zbralo precej članov ZB, šolske mladine in drugega občinstva. Med igranjem žalostink in recitacijami pred spomenikom padlih borcev so bili vsi moški odkriti. To pravilo je kršil le nekdo, ki se ima za naprednega človeka. Postavil se je med šolarje s klobukom na glavi in skoraj ves čas kadil cigarete. Razumljivo je, da je to ostale zelo motilo, zlasti še zato. ker je možakar bil v ospredju. Prav čudim se, da se tovariš ni spomnil, da bi se odkril, če ie zaradi drugega ne, vsaj zaradi lepega vedenja! I. K., Novo mesto Gostovanje novomeških igralcev v Vidmu-Krškem Preteklo soboto so člani dramatskega krožka osnovne šole »Katje Rupena« iz Novega mesta gostovali v Vidmu-Krškem s Ciglerje-vim Povodnim možem. Kljub izredno slabemu vremenu so igralci iz Novega mesta doživeli lep, tovariški sprejem in tudi udeležba v dvorani je bila dobra. Na odprtem odru so se videmski pionirji s šopkom nageljnov zahvalili za prijetno popoldne in pova- bili Novomeščane, naj jih še obiščejo. Nadvse ljubeznivi sprejem je bil zaključen s pogostitvijo vseh nastopajočih. Mladi igralci izrekamo toplo zahvalo organizatorju gostovanja tov. Matku Matjanu, prav tako pa se zahvaljujemo naši požrtvovalni režiserki tov. učit. Mari Glonarjevi, krške pionirje pa vabimo na naš oder. MILOJKA JEREB učenka VI. razreda V TEM TEDNU VAS ZANIMA NESREČE ■ Posvetovanja o ustvarjanju in delitvi dohodka v šolstvu se je v torek dopoldne udeležilo v Novem mestu približno 40 prosvetnih delavcev (predsednikov občinskih svetov za šolstvo in občinskih skladov za šolstvo, šolskih upraviteljev in predstavnikov političnih organizacij). Razčistili so nekatera načelna vprašanja o nagrajevanju v šolstvu in sklenili, da bodo take razprave v prihodnjih dneh tudi v vseh občinah in predvsem v vseh kolektivih šol. ■ V petek zjutraj bo v Črnomlju seja obč. odbora SZDL, na kateri bodo razpravljali o predlogu perspektivnega programa razvoja komune v letih 1961—1965. Razen tega bodo sprejeli delovni načrt obč. odbora SZDL in izvolili delegate za okrajno konferenco. ■ Prezgodaj je zapadel prvi sneg: v soboto ob 11.30 je začel naletavati med dežjem, popoldne pa je že kar pošteno snežilo. Na Gorjancih ga je bilo v ponedeljek zjutraj 30 cm in so cesto že orali. ■ 1.665 ton krompirja so odkupili letos na področju kmetijske zadruge Trebnje, ki obsega Temeniško in Mi-rensko dolino. Računajo, da je pri kmetovalcih že približno 3000 ton presežkov. Četrtek, 9. XI. - Nevenka Petek, 10. XI. - Andrej Sobota, 11. XI. - Martin Nedelja, 12. XI. - Emil Ponedeljek, 13. XI. — Stanislav Torek, 14. XI. — Boris lav Sreda, 15. XI. - Leopold mmm ZAHVALA Ob Izgubi nase nepozabne mame MARIJE GOLOB iz Praproč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje ln jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. — Posebno zahvalo dolgujemo kolektivom podjetij »Obrtnik«, »železnima« in »Izbira« za podarjeno cvetje in vsem, ki so jo v času neozdravljive bolezni obiskovali. žalujoči otroci z družinami. PREKLIC Preklicujem zdravstveno izkaznico št. 498445. Stanko Su-m en Jak, Planina, p, Črnomelj. m% Prodam večjo količino hrastovih ln gabrovih drv. Naslov v upravi lista (1140-41). Prodam dobro ohranjeno sobno pohištvo z žimnicami in več kosov otroških ln ženskih oblačil. Polanko, Trebnje 69. Dvelnpolsobno stanovanje, poslovni prostor, garaža (ali samo stanovanje) ob glavni cesti blizu kolodvora, prodam. Pojasnila pri Pogačar, Sevnica (za Kopitarno). Za dopoldanske ure sprejmem gospodinjsko pomočnico. Nudim stanovanje. — Naslov v upravi lista (1134-61). Popravljam dežnike, kuhalnike ln likalnike. — Pugljeva 4 — Novo mesto. Kupim vseljivo enodružinsko nišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1135-61). Prodam stavbeno parcelo. Pavlic, Vel. Bučna vas 31 — Novo mesto'. Dvodelna železna vrata, 2x1 m, primerna za vhod na vrt in pod., ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. Brežice: 11. in 12. XI. amer. barv. film »Zadnji vlak iz Gun-hlra«, 15. XI. franc. film »Pred sončnim zatonom«. , Črnomelj: 10. in 12. XI. ameriški barvni film »Kavboj«, 14. ln 15. XI. italijanski film »Servisna postaja«. dol Toplice: u. ln 12. XI. amer. barvni film »Artisti in modeli«. Kostanjevica: 12. XI. ameriški barvni film »Neznanec je prišel«. Metlika: 11. in 12. XI. amer. barvni film »Povabilo na ples«, 15. XI. franc. film »Montpar-nasse«. Novo mesto — »Krka«: od 10. do 12. XI. francoski barvni film »Nenavadna Amerika«. Od 13. do 16. XI. italijanski film »Prijatelj gangsterjev«. Semič: 12. XI. ameriški barv. film »Videli se bomo v Las Ve-gasu«. Trebnje: 11. m 12. XI. amer. film »Trojni lik Eve«. Predstava v soboto ob 19. url to v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. 15. XI. ameriški film »Po nedolžnem obtožen«. Predstava v sredo ob lfl. url. Videm-Krško: 11. in 13. XX ameriški barv. film »Goda Maja«. 15. tn 16. XI. ameriški film »Pobeg v verigah«. Žužemberk: 12. XI. švedski film »Nasmeh poletne noči«. VELETRGOVINA »PREHRANA« LJUBLJANA KERSNIKOVA ULICA ezport — import ° Kupujte prvovrstne ° kavine mešanice! STAVBNO MIZARSTVO LJUBLJANA, Slomškova 16 z obrati: Slomškova — Roleta — Prule — Žaga Izdelujemo vse vrste stavbno mizarskih izdelkov: okna, vrata, izložbe, rolete, zavese, pohištvo ln žagan rezan les vseh sor-timentov. — Za cenjena naročila se priporočamo! METLIKA Oktobra je bil rojen en deček. Poročili so se: Anton Erženi, upokojenec, ln Olga Skrinj ar, gospodinjska pomočnica, oba iz Metlike; Janez Cesar, strojni ključavničar iz LJubljane, ln Marija SU-pan. uslužbenka iz Bojanje vasi. Umrli sta: Ana Slane, užlt-karloa lz Rosalnic, stara 78 let, in Katarina Jamšek, užltkarica s Krašnjega vrha, stara 75 let. GRADAC Oktobra je bila rojena ena deklica. Porok ln smrti nI bilo. NOVO MESTO Od 30. oktobra do 6. novembra Je bilo rojenih 8 dečkov in 14 deklic. Poročila sta se: Dragotin Ka-linič, podoficir JLA lz Zagreba, ln Frančiška Poreber, delavka lz Vel. Podljubna. Umrli sov Ivan Majerle, sin kmetovalca lz Predgrađa, star ISKRA, industrija za elektromehanike telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko 0 ISKRA tovarne proizvajajo Izredno širok asor-timent Izdelkov, ki po svoji kvaliteti slovijo v državi ln Inozemstvu. O ISKRA-prodajno servisna organizacija Ljubljana, Linhartova ulica 35-1 s filialami v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Titogradu, Splitu ln na Reki, sklepajo pogodbe ln dajejo vse informacije. Tovarne so v Kranju, Ljubljani, Pržanu, Novi Gorici ter obrati po vsej Sloveniji, vključno z obratom Iskra v Semiču. ISKRA pomeni dve desetletji izkušenj in tradicije! gore — deklico, Anica Bohte iz Vojne vasi — deklico, Antonija Prinčič lz Kočevja — dečka, Anica Dolenšek iz Govejega dola — dve deklici, Frančiška Si-ronič z Dolža — deklico, Alojzija Erbida iz Vel. Lipovca — deklico, Pavla Nahtigal iz Dol. Kota — dečka. lz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Kerin iz Zadovinka — dečka, Majda Stlpič lz Podbočja - deklico, Anica Lepšina iz Dečnih sel — dečka, Romana Bizjak iz Veni? — deklico, Ivana Hotko lz Skoplc — dečka te deklico, Dragica Ivanuš lz Kraljevca — dečka, Jožefa Cizel lz Brežic — dečka, Angelca Kocjan z Malega vrha — deklico, Marija Planine iz Vidma-Krškega — dečka, Antonija Grmovšek iz Stare vasi — deklico, Nada Slak iz Artlč — dečka. Pretekli teden so 6e ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Vinka Hočevarja, sina kmeta lz Lopate, Je nekdo udaril s kolom po glavi. Ančko Blažič, natakarico lzRa-govega,'Je svak ustrelil v prsi. Jakob Cernlč, upokojenec lz Ledine, je padel ln si poškodoval levo roko. Viljemu Božiču, sinu posestnika lz Loke, je vreča padla na glavo ln mu poškodovala hrbtenico. Janez Jordan, delavec lz Vrbovca, je padel s kolesa ter si poškodoval glavo ln roko. Avgust Ud-vanc, delavec iz Gorenje vasi, je padel z motorja ln si poškodoval nos te koleno. Slavko Luzar, hčerko upokojenca 8 Pristave, je brat po nesreči u-sekal v roko. Ana Koščak, gospodinja lz Zagrada, Je doma padla in se poškodovala. Katarina Jakša, kmetica iz Vojne vasi, je padla po stopnicarl in si poškodovala glavo, ramo in nogo. Marija Banič, kmetica iz Stare vasi, je padla in se udarila v koleno. Leopoldlna Sladic, gospodinja iz Celevca, Je padla z motorja in si poškodovala glavo. Franc Hrovat, delavec iz Doblndola, je padel po stopnicah in si zlomil ključnico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Martin Divjak, kovinar lz Vidma-Krškega. je padel z mopedom ter si poškodoval glavo in prsi. Jožeta Mirta, kmetovalca lz Pokleka, je nekdo pretepel ter mu prizadejal notranje poškodbe. Pavlina Gabrič, gospodinja iz Brežic, Je pri padcu s kolesa dobila poškodbe po glavi. Alojz Gregoršanc, cestar iz Drnove-ga, Je padel na poti ter si po-škodaval vrat te glavo. Karel Godler, delavec iz Piršenbrega, si Je pri padcu z mopedom poškodoval glavo. Ana Klavzar, gospodinja iz Mrčnlh sel, si je pri padcu na poti zlomila roko. Alojza Veličeviča, kmetovalca lz Drnovega, je nekdo z nožem zabodel v ramo. Martin Buršič, kmetovalec iz Stare vasi, si Je pri padcu zlomil levo nogo. Miha vegelj, kmetovalec iz Vrhov, si je pri padcu z voza poškodoval desno nogo. Lepo darilo v letošnjem jubilejnem letu je knjiga Toneta Seliškar-ja »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Dolenjska založba. Knjigo dobite v vseh knjigarnah. 35 let; Alojz Plrh, vojni Invalid lz Sentruperta, star 68 let; Leopold Urbančič, kmetovalec iz Zg. Raven, star 55 let; Ana Ka-strevc, gospodinja iz Vel. Bučne vasi, stara 64 let. SEVNICA Oktobra nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: MIlan Gori-šok, delavec lz Canja, ln Marija Klemenčlč, poljedelka lz Pokleka; Jožef Nuč, uslužbenec z Rake, in Justina Grobln, bolničarka iz Arta; Franc Hribar, sodarakl delavec iz Križa, in Angela Trbovec, delavka iz Drožanja; Marijan Fllsek, stroj, ključavničar, te Marija Savnlk, uslužbenka, oba lz Sevnice. Umrli so: Stanko Mešiček, otrok lz Lončarjevega dola, star 6 mesecev; Marija Mast-nak, socialna podplranka lz Loke, stara 91 let; Angela Oč-kun, gospodinja lz Loke, stara M let. CINKARNA Metalurško-kemično industrija CELJE Brzojavni naslov: Cinkarna Celje železniška postaja: Celje — Industrijski tiri Cinkarne Naši proizvodi: surovi cink - min. 97,80 */• Zn, cinkov prah, - 97,0 •/. Zn total — rafinirani cink - min. 98,70 V. Zn, fini cink — min. 99,73 '/• Zn, cinkova pločevina raznih dimenzij ln formatov, cinkovi protektorji za kotle, cinkove pralnice valovite, cinkova žica, cinkovi strešniki, avtotlplj-ske plošče, offset plošče, žveplena kislina 60", cinkovo belilo; zlati pečat, beli pečat, zeleni pečat, rdeči pečat. Kromov galun, natrijev hldrosulfdt, natrijev sulfid surovi natrijev sulfid čisti, clnksulfat, natrijev sllikofluorid, bartjev sulfid, zelena galica, lltopon, ultramartn, svinčeni mlnij 30'/,, svinčeni minlj 32'/«, svinčena g al Jenka čista, superfosfat, modra galica, metallt. V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer ln srebro. Franc Planko ni zasenčil luči 29. oktobra v zgodnjih večer-nlh urah sta se med vasmi Malo Mraševo in Kaloe Naklo za" letela motorist Franc Planko i« Bizovika 132 ln mopedlst Aloj* Bučar iz vasi Kalce Naklo SL Motorist je zadel v bok mope-dista. Pri trčenju sta oba padla. Težje poškodbe je dobila sopotnica mopedista. S hitrostjo v nesrečo SO. oktobra sta se na cestf med Sevnico to Jalovcem zale" tela tovornjaka, ki sta JI" upravljala Zvonko Sever 1* Siska to Zdravko Sterle lz Pod-cerkvec 15. Do nesreče je prišlo na ozkem to nepreglednem cestnem ovinku, ko sta avto" mobila z vso naglico drvel* eden proti drugemu. Vozniki" zakaj ne vozite previdno n-ozkih to vijugastih cestah? Kljub opozorilu: nad pol milijona škode 4. novembra je po avtomobilski cesti pri Otočcu drvel avtomobil nekega angleškega državljana, ki Je po rodu B1" dijec. Čeprav sta ga cestar 1° prometni miličnik opozorila, d* Je promet začasno zaprt, naj zato zmanjša hitrost in vozilo ustavi, se tujec za njune znafc* ni zmenil. Z nezmanjšano W* trosijo Je vozil naprej to treščil v avtomobil na desni strani ceste, ki ga Je upravljal Franc Udovč iz Kranja. Na srečo voznika ni bilo v avtomobilu. Škodo, ki jo je napravil Anglež, so ocenili na več kO> 600.000 dinarjev. Spet vžigalice! 28. oktobra ob petih popoldne je začelo goreti gospo* darsko poslopje Antona 4* berta iz vasi Anže pri Br*" stanici. Požar Je uničil ko-O" lec, kjer je bilo okrog pet toO sena in nekaj suhih desk. Gospodar ima okrog 500.0w dinarjev škode. Domnevajo« da sta ogenj zanetila 4-letn» D. S. in njen 7-letnl brs« M. s. iz Anž, ko sta se P°" tem poslopjem s slamnato streho igrala z vžigalicami- SPORED RADIO LJUBLJANA »ELEKTR0TEHNA« E^^Hmcji0 LJUBLJANA vam nudi ves elektrotehnični material domače ln inozemske proizvodnje, elektroinstalacijskl material, transformatorje, motorje, žarnice, aparate za gospodinjstvo, radio aparate itd. Skladišče vseh proizvodov tovarne kablov »Moša Pijade«, Sveto-zarevo. Poslužite se nakupa pri nas, nudimo širok asortiment vseh proizvodov po konkurenčnih cenah. Obiščite naše trgovine: • ELEKTROTEHNA, Titova 23 • SVETLA, Gosposvetska cesta 10 • ELEKTRA, Rimska cesta 19 Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Gunde iz Sel — dečka, Bogomira Klenovšek lz Studenca — deklico, Marija Brulc iz DoL Kamenja - deklico, Marija Mesojedec lz Pijavic - deklico, Frančiška Jordan lz Dol. Prekope — dečka, Frančiška Pu-ceJJ lz Krmelja — deklico, Danica Sutar iz Stare vasi - deklico, Rozallja Fllsek iz Sevnice — deklico, ivanika Zagore lz Šentjerneja — dečka, Maksa Rud-man lz Vldma-Kršega — dečka, Alojzija Orli z Uršnlh sel — deklico, Zdenka Dlmič iz Zaloga — dečka, Ana Pekolj lz Art-manje vasi — dečka, Milka Mu-renc iz Jelovca - dečka, Jožefa Udovtč iz Trebnjega — deklico, Amalija Vrbanec lz Učakovcev — deklico, Olga Glavan lz Prečne — dečka, Marija Avbar lz Dol. Ponlkev — dečka, Marija Dragman lz Regerče vasi — deklico, Anica Zupančič lz DoL Ajdovca — dečka, Zofija Grozde lz Boštanja — dečka, Antonija Milavec iz Gradca — dečka, Marija Malerlč z Dobllčke V Dobrniču gradi obrat KZ skladišče, v katerem bodo spravljali odkupljene pridelke, reprodukcijski material ln kmetijske stroje. Zidano skladišče bo veljalo približno 8 milijonov dinarjev. SOBOTA, 11. NOVEMBRA: 5.00—8.00 Dobro jutro l (pisan glasbeni spored) - 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Od polke do cha— cha — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mozart v izvedbi pianista Jorga Demiusa — 10.15 Zabavna glasba na tekočem traku — 11.00 Trlo Bardor-fer s pevskim sekstetom bratov »Pleško« - 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Dopoldanski operni koncert — 12.05 Trio Darka Skoberneta — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.35 Pihalni orkester Ljudske milice — 12.40 Iz operetnega sveta — 13.30 S popevkami ln zabavnimi melodijami po svetu — 14.00 Iz bolj redko Izvajanih Choptoovlh del - 14.35 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — 15.20 Planinski oktet iz Maribora — 15.40 Sonata za flavto ln godalni orkester — 16.00 Gremo v kino... — 16.45 Južnoameriški ritmi -17.06 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma ta v svetu — 18.10 Med arijami in dueti — 18.45 Okno v svet — 19.05 Domači ansambli Jo »urežejo« na svoj način - 20.00 Vedri zvoki v izvedbi velikih zabavnih orkestrov - 20.20 Radijska komedija - 21.00 Za prijeten konec tedna - 22.15 Plesna glasba. NEDELJA, 12. NOVEMBRA: 6.00-7.00 Vedri zvoki za nedeljsko Jutro - 7.30 Radijski koledar to prireditve dneva — 7.38 Da bi bdiva liepa ura ... — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroke — 9.4« Partizanske — 10.00 Se pomnite tovariši.. . 10.30 Pisan glasbeni spored — 11.30 Vije se cesta mladosti — 11.50 Zabavni orkester RTV LJubljana - 12.08 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo - 13.30 Za našo vas -14.00 Pojo Fantje na vasi — 14.18 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo - 13.30 Majhen mo- LESN0 PREDELOVALNI INDUSTRIJA P0DPEČ pri LJUBLJANI kupuje vse vrste mehke 1° trde hlodovine zalk opernih melodij — 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Dve Griegovi skladbici - 16.31 Trio v G-molu za klavir, violino to violončelo — 17.06 Orkester Man tovaru — 17.18 Radijska igra — 17.15 Divertlmento lz scenske glasbe »Ertaije« — 18.05 Zvoki za razvedrilo — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.43 Hammond orgle — 21.00 Nastopa violinist Campoll - 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov - 22.15 Oddaja za naš« izseljence. PODJETJA -ZADRUGE! Ponudite nam za hitro preprodajo vaše blago1 krompir, industrijska gj namizna jabolka, t*W embalirano seno, les I" druge pridelke. Posredujemo vam ugoden nakuP cementa, apna, ballran* slame in močnih krrru1. Zaračunamo minimalno provizijo. Priporočamo s*' Agencija Slovenij0 Ljubljana, KotnikovaJ^ DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ; Okrajni odboj SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, P**1-Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, pr0,: Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GošnlK (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakop*0' Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek '- Posamezna Številka^ dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, P°\ letna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za Wr zemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri P0^ Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-2* NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: N°v^ mesto. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ""^Uij Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFL1^ št. 127 - Rokopisov In fotografij ne vTačarno TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v LjubU81