Primorski Aljoša Fonda Vse, kar je povezano z dvo-jezičnostjo, je že dolgo predmet razprav, razhajanj in polemik. Neizpodbitno pa je, da se celo v Trstu, ki je v premnogih pogledih in obojestransko preveč vklenjen v preteklost, marsikaj previdno pomika v pravo smer neobremenjenega sožitja. Vzemimo predstavnike ita-Iijanske pošte, italijanskih železnic, treh podjetij krajevnih prevozov, ronškega letališča in nekaterih avtocestnih podjetij, ki so Paritetnemu odboru ta teden izrazili veliko pripravljenost na izvajanje zaščitnega zakona. Novici je sledila običajna polemika, ki so jo netili podtaj-nik Menia ter predstavnika Lege Nazionale in Unije Istranov. Slednji je med kritiziranjem med drugim odkrito priznal, da je izvajanje dvojezičnosti na Krasu vsekakor pomanjkljivo. V Trstu je uslužbenec podjetja Acegas v tem zmedenem ozračju »tranzicije« sramežljivo pokril slovensko besedo »obvoz« na dvojezični tabli, ki ga je namestilo slovensko tržaško podjetje. Na Proseku se z isto tablo problem ni postavljal. Navajeni smo na staromodne in monotone opazke, ki jih na račun dvojezičnosti stresajo iz rokavov razni desnosre-dinski veljaki. Prepričan pa sem, da je to, kar je bil nekoč glas večine, danes le še ostanek izumirajoče logike zaprtosti. Le-tej ne sledi več niti dober del javnih in zasebnih ustanov, ki so pripravljene namestiti dvojezične napise ali pa že izdajajo dokumente in obvestila v slovenščini (drugo vprašanje je, ali jih mi, potem ko smo jih načelno zahtevali, nato uporabljamo), niti večji del občanov, ki niso tako glasni. Vse te zadeve jih, po mojem, tudi vse manj zanimajo. Kako daleč so časi, ko je prihajalo do pretepov, ko slovenski politiki niso imeli vstopa v občinski svet, slovenski zdravniki niso mogli upati, da bi se zaposlili v krajevnih bolnicah, občani pa so množično demonstrirali proti Slovencem in slovenskemu jeziku. Vsega tega že dolgo ni več, negativna energija naglo izhla-peva iz Tržaškega zaliva, preostala »usedlina« nazadnjaštva pa je pravzaprav še najbolj zaznavna v nekaterih krogih krajevne politike (a tudi v določeni slovenski miselnosti, ki se v tretjem tisočletju brez svojega zapovedanega sovražnika kar težko znajde). Čas bo povedal, ali bodo volivci - in same stranke -te gospode iz prejšnjega stoletja še naprej podpirali. dnevnik NEDELJA, 24. JANUARJA 2010 Št. 20 (19.727) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € haiti - Deset dni po katastrofalnem potresu Vlada v Port-au-Princeu ustavila iskanje preživelih Včeraj prvi znaki postopne normalizacije razmer gorica - Izvajanje zaščitnih določil Slovenščina v občinskem svetu le s spremembo statuta GORICA - Zakaj goriški občinski svetniki slovenske narodnosti ne uporabljajo slovenščine na vseh zasedanjih občinskega sveta? Ker tega ne dovoljuje občinski statut. V njegovem dvanajstem členu namreč piše, da go- riška občina ščiti slovensko narodno skupnost, hkrati pa je tudi zapisano, da občinski in rajonski svetniki lahko uporabljajo svoj materni jezik samo za pozdravni poseg na umestitveni seji ob začetku mandata. S spremembo statuta so se - neuspešno - ukvarjali že med mandatom župana Vittoria Brancatija, sedanja uprava pa temu vprašanju doslej še ni namenila večje pozornosti. Na 10. strani PORT-AU-PRINCE - Deset dni po katastrofalnem potresu na Haitiju se je tamkajšnja vlada odločila ustaviti reševanje preživelih pod ruševinami in se posvetiti izključno preživelim. Zadnja dva preživela po 10 dneh so našli v petek, ko so izpod ruševin potegnili 84-letno žensko in 22-let-nega mladeniča. Včeraj so na otoku odprle vrata prve banke in trgovine, ki so bile zaprte zaradi bojazni pred plenjenjem. Znamenje, da se življenje počasi vrača na normalne tire, medtem ko se humanitarna pomoč stopnjuje. V ZDA je 140 zvezdnikov sodelovalo na dobrodelnem teletonu, ki naj bi navrgel milijardo dolarjev za Haiti. Na 23. strani Slovenci v DS pozitivno o zadnji seji paritetnega odbora Na 2. strani Predsednik SKGZ za srečanje s SSO Na 3. strani Projekt iz leta 1913 o gledališču sredi Trsta Na 6. strani Na Goriškem vse hujša socialna stiska Na 10. strani Zaradi krčenja denarja pri ZSKP v Gorici zgolj redne pobude Na 12. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP s* ffïïtm^ ctot^m? Gmmmnim Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoiigroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com áant'Anna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu Trst 2 Nedelja, 24. januarja 2010 ALPE-JADRAN / prečnik - Tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti Razmislek o letu, ki je za nami, o nerešenih težavah in pričakovanjih Tajnik Terpin ocenil položaj slovenske narodne skupnosti in predočil nekaj nujnih ukrepov PRECNIK - Tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti je navadno trenutek razmisleka o letu, ki je za nami, ocenjevanja tega, kar je bilo dobro, in tega, kar sploh ni bilo, ter definiranja nujnih ukrepov. Tako je bilo tudi v petek zvečer v restavraciji Sardoč v Prečniku, kjer so se predstavniki stranke in gostje zaustavili pri težavah, s katerimi se je morala soočati slovenska narodna skupnost, k sreči pa tudi pri nekaterih razveseljivih novicah. Mednje je tajnik SSk Damijan Terpin vključil premiero Slovenskega stalnega gledališča, ki dokazuje premostitev hude krize, v katero je zabredel naš teater, in pa novico o sodelovanju med goriškim in novo-goriškim občinskim svetom pri izglasovanju statuta evropskega čezmejnega skupnega organa treh uprav - Gorice, Nove Gorice in Šempetra Vrtojbe. Seveda pa ni mogel mimo »poplave slabih novic«, začenši z odvzemom petine sredstev slovenski manjšini v okviru državnega finančnega zakona, oster pa je bil tudi do deželne vlade, ki je v svojem proračunu izničila postavko sredstev za manjšino. Po Terpinovi oceni to omejuje dejavnost naših inštitucij in društev, ki gojijo slovenski jezik in čut pripadnosti narodu ter »posledično trga korenine narodne pripadnosti naših ljudi.« Kritično se je lotil tudi izvajanja zaščitnega zakona oz. nevidnih dvojezičnih napisov na cestah in hitrih cestah ter naposled še Rezije, kjer občinske uprave odstranjujejo napise v slovenščini in jih pačijo. V nadaljevanju se je Terpin zaustavil pri šolstvu oziroma pri odprtih vprašanjih glede reforme višjih srednjih šol in se pri tem dotaknil delikatnih vprašanj, komu je pravzaprav naša šola namenjena, »saj je na ste-žaj odprla vrata tudi učencem, ki doma ne govorijo slovensko,« in če je že dozorel čas, da se na italijanskih šolah uvede pouk slovenskega jezika. Ustrezne odgovore pričakuje od šolskih inštitucij, naših političnih predstavnikov in krovnih organizacij. Ravno slednji imata tudi nalogo, da ugotovita, kaj manjšina najbolj potrebuje za to, da se ohranja in razvija. »Postavlja se neodložljivo vprašanje preverjanja ustreznosti ciljev nekaterih naših organizacij in sposobnosti upraviteljev naših institucij, da delo zares zastavijo v smeri ohranjanja in razvoja slovenstva. Vprašati se moramo, koliko slovenstva prinese vsakih tisoč evrov, ki jih vlagamo v kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti in kako se da te naložbe še bistveno izboljšati.« Zaključki so bili posvečeni stranki Slovenske skupnosti, ki je premostila stare delitve v skupnosti, njene izbire pa so volivci nagradili tako na deželnih kot na občinskih volitvah. Za mikrofonom so se oglasili tudi go- Udeležence novoletnega srečanja SSk je med drugimi nagovoril tudi minister Boštjan Žekš kroma stujoči devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu RS Boštjan Zekš. Tondo je poudaril pripravljenost na sodelovanje, na tkanje bratskih odnosov v luči rasti in zaščite naše narodne skupnosti. Minister Zekš pa je ugotavljal, da je bilo leto 2009 zaradi ekonomske krize slabo za slovensko in italijansko manjšino. Slovenija se je kljub težavam odločila, da finančne podpore manjšini ne bo zmanjšala, tako da je ostala budget nespremenjen. »Očitali so nam, da trošimo denar za tujce, jaz pa verjamem, da moramo vzdrževati ta most, to življenjsko povezavo med državama,« je bil rezek minister. Res številni člani, somišljeniki in prijatelji, javni upravitelji in politični predstavniki, med katerimi tudi predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, novi tržaški prefekt Alessandro Giacchetti in njegova goriška kolegica Maria Augusta Marrosu, generalna konzulka RS Vlasta Valenčič, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, deželni svetnik Komunistične prenove Igor Kocijančič, deželni svetnik stranke UDC Edoar-do Sasco, tržaški občinski svetnik sredinske UDC Roberto Sasco ter župani s tostran in onstran nekdanje meje so se zadržali ob prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbela pevka Andrejka Možina ob spremljavi kontrabasa in klavirja ter bogato pogrnjenih mizah. (sas) priznanja - Zlato jabolko prvič ženski Tea Leban osebnost Primorske 2009 PORTOROŽ - Zlato jaboklo, ali kaki, je priznanje, katero sta pred petimi leti začela podeljevati Radio Koper-Capo-distria in Primorske novice. Doslej so bili dobitniki zgolj moški (kirurg Tomislav Klokočovnik, onkolog Erik Brecelj, duhovnik Franc Prelc in pisatelj Boris Pahor), letos pa so Primorci in Primorske izbrali žensko in sicer Teo Leban, direktorico varstveno-delovnega centra Nova Gorica, ki si že vrsto let prizadeva, da bi osebam z motnjami na duševnem zdravju, izboljšala pogoje v katerih delajo in živijo. Na slavnostni podelitvi, ki je potekala v petek v Avditoriju Portorož, je bilo prisotnih vseh 12 kandidatov, ki prihajajo iz celotnega območja Primorske in katere so bralci in poslušalci omenjenih medijev v letu 2009 sproti izbrali za osebnosti meseca. Poleg zmagovalke so to bili: rezijanska kulturna delavka Lui-gia Negro, borec za Lipico Etbin Tavčar, restavratorka Sonja Ana Hoyer, delavka Mipa Darja Šuligoj, psihiatrinja Mercedes Lovrečič, direktor ortopedske bol- nišnice Valdoltra Venčeslav Pišot, avtor Pepinega vrta Borut Benedejčič, pianist Ivan Skrt, direktorica festivala Kino Otok Lorena Pavlič, predsednica društva za ohranjanje dediščine Aleksandrink Dejana Baša in direktor ATC Kanin Aleš Uršič. Prejemnica nagrade je, podobno kot prejšnji dobitnik naslova Boris Pahor, v zahvalnem govoru izpostavila ljubezen. V njenem primeru gre za ljubezen, ki jo tako ona, kot ostali njeni sodelavci skušajo dati ljudem v varstveno-delovnih centrih, saj jo le-ti zelo potrebujejo. "Mi, Slovenci, to znamo," je ob prejetju simbolične nagrade, ki jo je oblikoval akademski slikar Boštjan Drinovec dejala Tea Leban, "to ni nekaj novega za nas. Ne moremo jih dati v neko institucijo, na nek oddaljen kraj. Živeti morajo z nami in potem si bomo tudi mi med seboj delili to ljubezen." Nominirance sta na slavnosti prireditvi predstavila in in jo izvrstno izpeljala Nataša Benčič in Boris Kobal, za glasbo pa je poskrbel Zdenko Cotič - Coto Band z gosti. (mit) Kokainu podoben heroin morda tudi v Sloveniji LJUBLJANA - Tudi v Sloveniji naj bi se pojavil kokainu podoben heroin, ki je izredno nevaren, posebej za uporabnike, ki uživajo le kokain. Povzroči lahko hudo zastrupitev in v skrajnem primeru tudi smrt. Prišel naj bi iz Italije in je po barvi in teksturi zelo podoben kokainu in se na črnem trgu tudi prodaja kot kokain. Po izkušnjah uporabnikov se po zaužitju te droge pojavljajo znaki, kot so glavobol, vročina in zmedenost. Hrvaški protikorupcijski urad preiskuje Polančeca ZAGREB - Bivši podpredsednik hrvaške vlade in minister za gospodarstvo Damir Polančec je včeraj od hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu (Uskok) prejel obvestilo, da je pod preiskavo urada, je včeraj povedal njegov odvetnik Ante Nobilo. Hrvaški mediji Polančeca že več mesecev povezujejo z nepravilnostmi v družbi Podravka. Uskok je že v četrtek na svoji spletni strani objavil, da od srede poteka preiskava o vlogi 43-letnika v akciji Manager, pri čemer pa imena preiskovanca ni navajal. Urad je preiskavo začel zaradi utemeljenega suma "nezakonitega posredovanja". Nobilo je potrdil, da Polančeca bremenijo nezakonitega posredovanja. Povedal je še, da mora najprej videti, na čem temelji nalog za preiskavo in da bodo nato začeli pripravljati obrambo. Po navedbah hrvaških medijev na bi Polančec oškodoval Podravko za okoli 1,3 milijona evrov. Mediji Polanče-ca že dlje časa omenjajo kot "idejnega začetnika" domnevnih malverzacij v Podravki, posebej potem ko je policija oktobra lani priprla štiri bivše člane uprave koprivniške živilske družbe zaradi suma zlorabe položaja in pooblastil, ter še dva podjetnika, ki naj bi sodelovala v sumljivih poslih. Aretirani naj bi sodelovali v ropu igralnice na Škofijah KOPER - Koprski kriminalisti so v četrtek prijeli pet moških, ki so osumljeni, da so marca lani sodelovali v ropu igralnice Carnevale na Škofijah. Novico so objavile Primorske novice. Marca lani sta dva človeka s čeladama na glavi prekrila nadzorno videoka-mero in pozvonila na vrata igralnice. Uslužbenec je vrata odprl, roparja pa sta s pištolama odkorakala v prostor, kjer so ravnokar preštevali denar. Vzela sta denar, uslužbence sta zvezala z lepilnim trakom in zbežala z motorjem. Odnesla sta več deset tisoč evrov, točna vsota ni znana. Zdaj je pet osumljenih v priporu, dva pa sta baje v tujini. Pri enem aretirancu so našli tudi prepovedano drogo. tiskovno sporočilo - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke Pozitivna ocena seje paritetnega odbora Pred dnevi tudi srečanje s člani stranke iz Nadiških dolin - Kdo stoji za nesramno in obrekovalno kampanjo v zvezi z vidljivostjo slovenskih programov RAI v Benečiji TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke pozitivno ocenjuje zadnje zasedanje Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine. Razširitev komisije za okolje tržaške občine na slovenskega člana ter avdicije glede vidne dvojezičnosti predstavljajo pomemben korak pri udejanjanju 10. in 21. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Zelo pomembna je bila tudi zares dobra prisotnost vabljenih na avdicije, kjer pa so žal manjkali predstavniki podjetja Anas, ki upravlja največ cest, ki so zaobjete v območje Tondovega dekreta in zato jih bo gotovo treba ponovno povabiti na tovrstno soočanje. Ostali predstavniki tako prevoznih podjetij kot pošte in javnih železnic pa so imeli dokaj konstruktiven pristop, kar daje upati na konkretne premike glede udejanjanja desetega člena zaščitnega zakona in kaže na primernost izbire predhodnih avdicij. Koordinacija Slovencev Demokratske stranke meni, da predstavlja stalno soočanje s predstavniki javnih ustanov postopno a hkrati učin- kovito in plodno izvajanje zaščitnega zakona, kar je tudi najboljša možna pot tudi za bodoče delovanje Paritetnega odbora, piše v tiskovnem sporočilu koordinacije. Prav tako podpirajo zahtevo Paritetnega odbora, da izrazi svoje mnenje o možnem sedežu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) v prostorih goriškega Trgovskega doma, kjer bo lahko zares nastal pravi center sožitja in sodelovanja le, če bodo v ta proces aktivno vključeni vsi zainteresirani sogovorniki. Pozitivno sicer ocenjujejo sam projekt, v prepričanju, da bi tudi sedež Združenja v prostorih Trgovskega doma naravno pripomogel k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico in torej koristil celotni goriški skupnosti na obeh straneh bivše meje. Predstavništvo deželne Koordinacije Slovencev Demokratske stranke, ki so ga sestavljali Tamara Blažina, Andrej Gergolet in Štefan Čok, se je v prejšnjih dneh sestalo s člani stranke iz Na- ŠTEFAN ČOK diških dolin z namenom, da bi skupno obravnavali odprte probleme Benečije ter organiziranosti koordinacije v stranki. Med glavne teme srečanja sodi reforma krajevnih uprav, ki jo je napovedala deželna vlada lani poleti, ne da bi izdelala ali predstavila svoj predlog. Upoštevajoč številna vprašanja videm-skega goratega obmejnega področja ter razpustitev vodstev gorskih skupnosti in imenovanje komisarjev iz strani deželne vlade sodi bodočnost krajevnih uprav med najbolj pereče izzive za prihodnost Benečije, Demokratska stran- ka bo na pobudo beneškega krožka organizirala politično iniciativo na to temo. Govor je bil tudi o vprašanju vidljivosti slovenskega programa RAI v Benečiji, kateremu namenja Demokratska stranka svoja prizadevanja tako na krajevni kot na vsedržavni ravni že veliko let. Prvi vidni uspeh je zabeležil pod-tajnik Budin, ko je od vladnega kolege ministra Gentilonija dosegel, da je v storitveno pogodbo med vlado in RAI glede vidljivosti slovenske mreže Rai bila vključena tudi videmska pokrajina. Zal pa temu ni sledila ustrezna konvencija, saj je prav v tistem času prišlo do padca Prodijeve vlade, piše v tiskovnem sporočilu Slovencev v DS. Delo podtajnika Budina nadaljuje senatorka Blažina, ki je dosegla kot deželna svetnica finančni prispevek za vidljivost slovenskega signala v Benečiji, kot senatorka pa stalno sledi temu vprašanju. Ze pred časom se je srečala z direktorjem deželnega sedeža RAI Collinijem, ki ji je zagotovil, da bo stvar končno rešena, uradno pa je tudi pisala deželnemu predsedniku Tondu in odborniku Molinaru s priporočilom, naj skličeta omizje RAI - dežela in v tistem okviru naj se zagotovi,da ne bo prišlo z digitalizacijo do dodatnih zapletov v kritju celotnega teritorija FJK, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, torej v vseh treh pokrajinah. V zvezi s tem vprašanjem se je senatorka Bla-žina srečala tudi s predsednikom nadzorne komisije RAI Sergiom Zavolijem. »Glede vsega tega pa se danes postavlja zelo resno vprašanje, kdo dejansko stoji za obrekovalno in nesramno kampanjo prav proti tistim sredinam, ki so se v zadnjih letih najbolj trudile za vidljivost slovenske televizije v Benečiji in predvsem kateri je cilj takih žaljivih natolcevanj. Na to sicer lahko odgovorijo samo tisti, ki so dejansko to polemiko sprožili in torej nosijo glavno odgovornost pred javnostjo, še posebno ker tu gre za najšibkejši in najobčutljivejši člen naše narodnostne skupnosti, slovensko manjšino na videmskem,« zaključuje tiskovno sporočilo Koordinacija Slovencev v Demokratski stranki. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. januarja 2010 3 tiskovno sporočilo - Stališče predsednika SKGZ Pavšič za pogovor s SSO o sodelovanju organizacij Odziv na stališče SSO, ki od SKGZ pričakuje »iskren dialog « TRST - »V tiskovnem sporočilu Sveta slovenskih organizacij piše, da si krovna organizacija želi od SKGZ, da stopi na pot iskrenega dialoga in konstruktivnega sodelovanja s SSO, in to na vseh nivojih in se vključi v prizadevanja, ki naj gredo izključno v korist celotnega slovenskega prebivalstva v zamejstvu«, piše predsednik SKGZ Rudi Pavšič v tiskovnem sporočilu v odgovor na stališče SSO. Pavšič ugotavlja, da je »v zapisanem stavku izpostavljena ocena, da SKGZ naj bi ne delovala iskreno do sorodne organizacije in ni bila do nje konstruktivna. Obenem smo deležni očitka, da ne delujemo v interesu celotnega slovenskega prebivalstva v zamejstvu«. Predsednik SKGZ ocenjuje, da je mnenje, ki so ga izrekli na seji razširjenega Izvršnega odbora SSO v Gorici, precej težko in v samem nasprotju z izjavami predsednika SSO Draga Štoke, ki jih poudarja ob vsaki priložnosti, da krovni organizaciji sodelujeta odlično in to predvsem na nivoju obeh vodstev, oz. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič predsednikov. »Od dveh ena: ali delujemo neiskreno in nekonstruktivno do druge krovne organizacije in ne skrbimo za dobrobit celotne skupnosti, ali je naše so- delovanje na visokem nivoju in so zato izrečeni očitki še bolj neutemeljeni. Korektno bi tudi bilo, ko bi v sporočilu za javnost konkretno nanizali primere naše neiskrenosti, nekonstruktivnosti in delovanja proti interesu celotne manjšine«, poudarja Pavšič v tiskovnem sporočilu. »Upam, da so izrečene misli prej izraz spodrsljaja in prenagjenosti pri pisanju tiskovnega sporočila, kot pa stvaren odraz ocen in misli, ki so bile izrečene na seji Izvršnega sveta SSO«, meni predsednik SKGZ, »kajti, ko bi obveljala druga varianta, bi se zadeve precej zapletle v odnosih med obema krovnima organizacijama in to ravno v času, ko takšnih napetosti manjšina ne potrebuje«. Pavšič Izvršnemu svetu SSO predlaga srečanje, na katerem bo potrebno poglobiti in razčistiti izrečene očitke krovni organizaciji, da bo mogoče konstruktivno in brez občutkov medsebojne neiskrenosti skupno nadaljevali na poti dialoga in sodelovanja v interesu celotnega slovenskega prebivalstva. celovec - Zahteva po odstopu deželne vlade Protesti proti vladni koaliciji se nadaljujejo CELOVEC - Desno-sredin-ska vladna koalicija na Koroškem je še naprej soočena z zahtevo po odstopu zaradi afere okoli Hypo banke in zaradi očitka korupcije proti predsedniku nove svobodnjaške stranke na Koroškem (FPK) Uwe Scheuchom. Kot pred tednom dni so Zeleni tudi v petek popoldne Narodnostna govornica koroških Zelenih Zalka Kuchling sredi Celovca pripravili protestni shod od poslopja deželne vlade skozi mesto do poslopja deželnega zbora. In spet je protest podprlo več sto ljudi, ki so glasno zahtevali odstop članov vladne koalicije iz vrst FPK ter ljudske stranke (ÖVP). Namestnica deželnega govornika in narodnostna govornica koroških Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, je poudarila, da trenutna politična situacija na Koroškem presega meje znosnega: »Deželni glavar Dörfler in deželni svetniki Dobernig, Scheuch in Martinz v vladi nimajo več kaj iskati. Zato zahtevamo nove volitve.« (I.L.) azzano decimo - Županova odredba nagrada - Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev Sanini materi Letošnja Tischlerjeva nagrajenka grozi izgon iz države je mezzosopranistka Bernarda Fink AZZANO DECIMO - Pred štirimi meseci je izgubila hčerko, sedaj ji grozi še izgon iz države. 42-letni Maročanki Dafni Charuk Dafani se napovedujejo res zaskrbljujoči, črni časi. 15. septembra lani je njen mož, 45-letni El Katavi Dafni do smrti zabodel njuno 18-letno hčer Sa-nao in hudo ranil njenega italijanskega zaročenca, ker se je upiral njunemu razmerju, razliki v letih, v kulturi in veroizpovedi. Moža so aretirali, gospa Dafna pa mora skrbeti za drugi dve mali hčerki. Ligaški župan Azzana Decima En-zo Bortolotti je že takrat izjavil, da je integracija med krščansko in muslimansko kulturo nemogoča. Izdal je občinski odlok, ki predvideva izgon iz države vseh Dafni Charuk Dafani grozi izgon iz Italije, ker nima sredstev za preživljanje ansa tistih priseljencev, ki se ne morejo sami preživljati. Po tem opisu spada gospa Dafna med te, ki bi morali zapustiti Italijo. Za pomoč pri preživljanju je namreč gospa Dafna zaprosila občinsko socialno službo, ki ji je priskočila na pomoč pri plačevanju šolskih pristojbin, računov za elektriko in za prevoz družine, vendar jo je na podlagi občinskega odloka tudi prijavila tamkajšnji kvesturi. Vnele so se polemike: ligaši seveda zahtevajo izgon ženske, deželna sekretarka DS Debora Serracchiani pa to ocenjuje kot nesprejemljiv pogoj. Oglasil se je tudi Sanin zaročenec, ki meni, da bi bil izgon družine poraz za vse na celi črti. CELOVEC - Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) bosta Tischlerjevo nagrado 2010 podelila svetovno znani mezzosopranistki Bernardi Fink (na posnetku). Kakor piše v utemeljitvi, bo Bernarda Fink prejela nagrado »za njeno izjemno umetniško silo, s katero na neštetih pevskih nastopih osrečuje ljubitelje glasbe po vsem svetu in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško«. Slovesna podelitev nagrade bo v četrtek, 28. januarja 2010, ob 19. uri, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Slavnostni nagovor bo imel predsednik KKZ Janko Zerzer, za glasbeni okvir bodo poskrbeli cerkveni pevski zbor iz Sveč, Janez Gre-gorič (kitara) in Kristijan Filipič (prečna flavta). Nagrada je poimenovano po ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju (I.L.) lLHmi.it iTtim (lEinub TEina íté p h -j 11 ovr ■ r ■tn-piata MH Osnovni program DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA VELIKEM ODRU Anton Pavlavič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Fausto Paravidino Bolezen familje M v saprodukciji z Gledališčem Koper DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA MALEM ODRU Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov Peter Quilter Dueti DVE GOSTUJOČI DRAMSKI PREDSTAVI Tartuffe Jean-Baptiste Poquelin Molière Peter Stone, Jule Styne, Sugar - Bob Merrill Nekateri so za vroče SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Trije izbirni dodatni programi Prešernovo gledališče Kranj Vinko Möderndorfer Lep dan za umret Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul Rob Becker Jamski človek DRAMSKI Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan MONODRAMSKI Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin Hagada Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana Goran Vojnovic Čefurji raus! GLASBENI Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Kaj bo padlo z ne"ba? "osa cadra dal cielo i Spletna stran: www.teaterssg.it Vpis abonmajev na blagajni Slovenskega stalnega gledališča Ul. Petronlo 4, Trst | Brezplačna telefonska številka: 800214302 E-mail: info@teaterssg.it Vsak delavnik 10. -17. in uro pred pričetkom predstav àborkinfinska se?.ans. / sta 4 Nedelja, 24. januarja 2010 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ob dnevu spomina - Srečanje tržaškega antifašističnega odbora Trda roka fašistične Italije med jutri - Ob 17. uri Podelitev štipendij 2. sv. vojno v Ljubljanski pokrajini Skladač Razpravo sta s svojima prispevkoma obogatila Jože Pirjevec in Alessandra Kersevan S. Tončič Tržaški antifašistični odbor je obhajanju Dneva spomina na žrtve holokavsta pretekli petek v deželni dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu priredil srečanje na temo italijanske fašistične politike do Slovencev med drugo svetovno vojno. Razpravo je vodila Claudia Cernigoi, svoja referata pa sta prisotnim, ki so do zadnjega mesta zasedli razpoložljive sedeže v mali dvorani, podala profesor Jože Pirjevec in zgodovinarka Alessandra Kersevan. Jože Pirjevec je uvodoma citiral zanimivo anekdoto iz zgodnje pomladi 1941, ko je odposlanec tedanjega italijanskega zunanjega ministra Galeazza Ciana obiskal Ljubljano in druge slovenske kraje ter pri tem ugotovil, da je družbeno in kulturno življenje na Slovenskem povsem običajno kot pri drugih narodih. Po aprilski invaziji in razkosanju Jugoslavije so italijanske fašistične oblasti do Slovencev v novi Ljubljanski pokrajini uvedle nekoliko milejšo politiko kakor Nemci na Gorenjskem in Štajerskem. Celo nekateri slovenski katoliški krogi, s tedanjim ljubljanskim nadškofom Rožmanom na čelu, so prihod Italije, ki je bila sicer fašistična, ampak tudi katoliška, sprejemali z določeno mero naklonjenosti. Stanje duha pa se je začelo zaostrovati, ko je po 22. juniju 141, torej Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, slovenska Komunistična partija začela z organizacijo aktivnega odpora proti okupatorju. Ljubljano so tedaj italijanske fašistične oblasti obdale z bodečo žico, ljudje pa so svojo naklonjenost uporu izkazovali z iniciativami pasivnega odpora. Represija se je sčasoma še zaostrovala, sam Mussolini pa se je julija 1942 v Gorici primerjal z Julijem Cezarjem, ki je dve tisočletji pred njim «počistil» z Galci. Pirjevec je ob koncu svojega posega naštel še nekaj številk, hkrati pa izrazil obžalovanje, da so slovenske oblasti po osamosvojitvi Ljubljani odvzele naziv herojskega mesta, ki je ljudi pozdravljal ob vstopu vanjo. Beseda je nato šla zgodovinarki Alessandri Kersevan, ki je avtorica študije o koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Na prve dokumente glede te problematike je naletela skorajda slučajno, in sicer v arhivskem fondu Videmske prefekture, v katerem so bila shranjena pisma deportirank iz Gonarsa. Italijanske oblasti so v času okupacije Ljubljanske pokrajine slovensko glavno mesto obdale z bodečo žico, tako da je v njem ostalo ujetih kakih osemdeset tisoč ljudi, sistematična politika aretacij vseh moških od štirinajstega leta dalje pa se je začela na polovici leta 1942. Te so ujeli med racijami, prepeljali pa so jih v furlansko taborišče Gonars, ki je bilo prvotno zgrajeno in zamišljeno za ruske vojne ujetnike. Taborišče je bilo osvetljeno tudi ponoči, sprva pa so vanj zaprli odrasle moške, krajevno prebivalstvo pa so pred njihovim prihodom nahujskali, češ da prihajajo uporniki, ki pobijajo italijanske vojake, sprejem, ki so ga bili deportiran-ci deležni s strani krajanov pa je bil temu primeren. Ko je stanje v Gonarsu zaradi prenatrpanosti postalo nevzdržno, so fašistične oblasti odprle še dve novi taborišči, in sicer v kraju Mo-nigo nedaleč od Trevisa ter v Chiesa-nuovi pri Padovi. Julija 1942 je prišlo še do dodatne zaostritve v deportaci-jah, saj se je fašistična Italija odločila, da izprazni celotna področja, ki so bila blizu nekaterih pomembnejših prometnih povezav. Tedaj so ne samo moške, ampak tudi ostarele, ženske in Za srečanje o italijanski fašistični politiki do Slovencev med drugo svetovno vojno je vladalo precejšnje zanimanje kroma Sklad Sergij Tončič, najstarejša tovrstna slovenska fundacija pri nas, si s svojimi pobudami prizadeva pospeševati izobraževanje ter znanstveno in umetniško ustvarjalnost pri slovenski mladini v Deželi Furlaniji Julijski krajini. V tem duhu je ob koncu prejšnjega leta Sklad Tončič objavil razpis za podelitev štipendij in študijskih podpor za akademsko leto 2009/2010, namenjen mladim študentom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Razpis je zaobjemal sledeče profile: - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki je vpisan(a) v visokošolski program za predšolsko vzgojo v Republiki Sloveniji . - štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji. Podelitev štipendij in podpor bo v dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, jutri ob 17. uri. otroke deportirali na otok Rab, kjer so ujetniki spali kar pod vojaškimi šotori. Ko je prišlo v tem taborišču do grozovite povodnji, v kateri je življenje izgubilo veliko ljudi, so tudi po prizadevanjih tedanjega krškega škofa, ki je od Vatikana zahteval, naj pritisne na italijanske fašistične oblasti, taborišče zaprli, internirance pa premestili v Gonars. Ujetnike iz Gonarsa pa so seveda morali odpeljati v druga taborišča, denimo Renicci v pokrajini Arezzo, Fraschette di Alatri pri Fro-sinoneju ter Cairo Montenotte v pokrajini Savona. Najbolj strašljive so seveda številke deportirancev. V Go-narsu se je nabralo tudi do šest tisoč ljudi, prav toliko na Rabu, kamor so jih nameravali strpati okrog dvajset tisoč. Najbolj v nebo vpijoče dejstvo pa je, da so v Fraschettah in Montenot-teju oblasti zaprle svoje državljane slovenske in hrvaške narodnosti, medtem ko so bili italijanski antifašisti v konfinaciji. Deportacij je bilo konec komaj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in ne takoj po padcu fašizma poldrugi mesec prej, kot si še danes marsikdo predstavlja. (ps) tržaški občinski svet - Vprašanje svetnika Ukmarja (DS) »Oderuška« občina Za 22-dnevno zamudo pri plačilu globe je občanu zaračunala 35-odstotne obresti Tržaška občinska uprava zaračunava oderuške obresti tistim, ki plačujejo globe z zamudo. Za 22-dnevno zamudo pri plačilu globe je občanu zaračunala kar 35-odstotne obresti. Kočljivo zadevo je na zadnji občinski seji obelodanil svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Med aktualnimi vprašanji je občinskemu odborniku za finance Giovanniju Battisti Ravidaju postregel s primerom občana, ki je postal »žrtev« občinskega oderuškega stroja. Občan je prejel 17. septembra lani globo zaradi prepovedanega parkiranja v višini 38 evrov. Pozabil je plačati globo v predvidenem roku desetih dni, račun je poravnal mesec in dva dni pozneje. Po kakem tednu je prejel poziv občinske iz- terjevalnice, naj plača globo, in sicer z dodatkom zaradi zamude: 51,80 evra. Občan se je podal s potrdilom o plačani globi na sedež izterjevalnice. Tam so uradniki priznali, da je globo res plačal, a so mu naročili, da mora plačati še razliko ker je globo plačal po predvidenem roku, to je 13,80 evra. Dejansko je moral doplačati obresti. Svetnik Ukmar je izračunal, koliko so v tem primeru znašale obresti: 35 odstotkov (za 22-dnevno zamudo). Zato je vprašal odbornika Ravidaja, zakaj tako oderuško ravnanje tržaške občine, saj noben bančni zavod ne zaračunava tolikšnih obresti. Ravida je pojasnil tehnično plat zadeve. Po izteku roka za plačilo globe morajo občinski uradi pripraviti postopek za novo, višjo izterjavo plačila. Zato k osnovni globi prištejejo poštne stroške (8,52 evra) in stroške postopka (5,28 evra). Skupno 13,80 evra. Postopek je bil povsem regularen, tako kot predvideva pravilnik, ki ga je izglasoval prav tržaški občinski svet, je odvrnil odbornik svetniku Demokratske stranke. Ukmar mu je odgovoril, da je to »oderuški pravilnik«, pri čemer ga je predsednik skupščine Sergio Pacor pozval, naj sam vloži predlog za spremembo pravilnika. Ukmar mu ni ostal dolžan: v občinskem svetu je bil že pred 32 meseci vložen predlog o spremembi pravilnika rajonskih svetov, ki pa še vedno čaka v predalih, da se kdo od upraviteljev zmeni zanj. M.K. združenje - Niz srečanj z uglednimi gosti Dialoghi europei o družbeni krizi izleti - Aurora in Adriatica.net Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Razumevanje krize je naslov ciklusa konferenc, ki jih bo v prihodnjih tednih priredilo združenje Dialoghi europei - Evropski dialogi. Pobudo je predstavil predsednik združenja, nekdanji evropski poslanec Giorgio Ros-setti, ki je poudaril, da je bilo zadnje mesece veliko slišati o krizi, ki je zajela svetovno gospodarstvo, bolj malo pa o drugi, po njegovem mnenju še hujši krizi italijanskega družbenega in javnega življenja. Italijanski parlament se je iz kraja, v katerem bi se morala omikano soočati mnenja, spremenil v pravi ko-losej bojev med institucijami. Stranke so izgubile stik z družbo in postajajo vse bolj izraz posameznih voditeljev. Združenje Dialoghi europei bo skušalo s šestimi srečanji osvetliti plati italijanske družbene krize. Prvo predavanje bo v petek, 29. januarja. Prof. Guido Crainz bo govoril o svoji zadnji knjigi Avtobiografija republike, korenine sodobne Italije. Sledilo bo srečanje s prof. Massimom L. Salva- dorijem (9. februarja). Govoril bo o demokraciji brez demokracije. Pisatelj Diego Marani bo gost tretjega srečanja (11. marca), ko bo govor o koz-mopolitski domovini. Sledilo bo srečanje s poslancem Giorgiom Ruffolom, ki bo marca predaval o nacionalni enotnosti v nevarnosti. Aprila bosta sledili še zadnji dve srečanji. Uvodničar Corriere della sera Luigi Ferrarel-la bo predaval o sodnih vprašanjih, komentator dnevnika La Repubblica Federico Rampini pa o trajnostnem gospodarstvu. Tudi letos je Primorski dnevnik ob pomoči potovalnih agencij Aurora Viaggi in First&Last Adria-tica.net bralcem in bralkam postregel z vabljivo ponudbo, ki je seveda naletela na veliko zanimanje. Kar zadeva potovanja, ki jih je pripravila agencija Aurora, naj zabeležimo, da sta potrjeni obe skupini, ki se bosta podali na potepanje po Nemčiji od 18. do 23. maja oz. od 25. do 30. maja (možna je sedaj samo prijava na listo čakanja, v primeru, da se kdo odpove). Tudi za potovanje v Rusijo je bilo povpraševanje izredno, tako da so danes potrjene celo tri skupine in trije datumi seveda od 13. do 20. maja, od 18. do 25. maja in od 20. do 27. maja (tudi v tem primeru je možna prijava na listo čakanja). Potrjeno pa je tudi potovanje v Indijo od 13. do 27. marca in vpisovanje je zaključeno. Vsi prijavljenci so bili ali bodo v naslednjih dneh tele- fonsko obveščeni, v katero skupino so vključeni. Iz agencije First&Last Adria-tica.net pa sporočajo, da je prostih samo še nekaj mest za potovanja na Islandijo in v Maroko (od 14. do 18. aprila). Kdor se še ni odločil, lahko torej to stori še v prihodnjih dneh. Vpisovanje na oba izleta se namreč nadaljuje v tržaški poslovalnici agencije First&Last Minute Adriatica.net (v Ulici San Laz-zaro 13), vse do zapolnitve razpoložljivih mest. Kot smo že poročali, je bil datum odhoda krožne ture po Islandiji spremenjen oziroma premaknjen za en teden. To pomeni, da namesto 23. junija je odhod 30. junija, povratek pa 7. julija; tako direkten let z letališča Ronke kot program in cena potovanja pa ostajata nespremenjena. Dodatne informacije so vsekakor na voljo na te. 040/637025. / ŠPORT Nedelja, 24. januarja 2010 5 organizacije - Na petkovem občnem zboru obračun delovanja Skupina 85 že četrt stoletja ■ mv • vt • «v« h g zbližuje večino in manjšino v Trstu Bogato delovanje - Izvolili nov odbor - Patrizia Vascotto še naprej predsednica V Gregorčičevi dvorani v Trstu je v petek zvečer potekal občni zbor Skupine 85, organizacije, ki si že 25 let prizadeva, da bi zbližala italijansko večinsko in slovensko manjšinsko skupnost v Trstu, ter sploh da bi spodbudila neke nove, bolj odprte in bolj tvorne kulturne odnose med vsemi dejavniki, ki tvorijo pisan mozaik multietnične podobe Trsta s koz-mopolitskim (včasih ne ravno zasluženim) slovesom. Skupina 85 se torej že četrt stoletja trudi, da bi uveljavila idejo o premoščanju dejanskih in miselnih meja, kajti tržaško stvarnost še (čeprav vedno manj) ločujejo jezikovne in kulturne pregrade ter zidovi iz zgodovinskih sporov zgrajenega nerazumevanja, ali celo sovraštva. Na tej poti vzajemnega mede-tničnega kulturnega oplojevanja je Skupina 85 uspešno koračila tudi v preteklem letu, kot je bilo razvidno iz izčrpnega poročila predsednice Patrizie Vascotto na petkovem občnem zboru, in na tej poti namerava vztrajati tudi v tem jubilejnem letu, kot prav tako razvidno kažejo načrti, ki jih je izpostavila in so jih dopolnili člani med razpravo. Potem ko je leto 2008 potekalo v znamenju petstoletnice Primoža Trubarja, z delom in pomenom katerega se je po zaslugi Skupine 85 nekoliko seznanil tudi italijanski Trst, je bilo preteklo leto 2009 posvečeno predvsem Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti. Poleg majskega mednarodnega simpozija, ki so ga spremljale razne pobude, vključno z dokumentarcem goriškega Kinoate-ljeja o Tomizzi in Darku Bratini, velja zabeležiti septembrsko srečanje v počastitev Tomizze v okviru Vileni-ce med Claudiom Magrisem in Borisom Pahorjem ter Dragom Jančarjem. Kot hommage istrskemu pisatelju je v oktobru potekala gledališka predstava Psi, mačke, uši in otroci, ki sta jo po njegovih tekstih za otroke priredili Patrizia Vascotto in Stella Rasman. Sicer pa se je vseskozi nekaj dogajalo, od običajnih itinerarjev po sledovih pisatelja in njegovih knjižnih oseb, do raznih krajevnih in mednarodnih srečanj, med katerimi sta imela precejšnjo odmevnost zlasti obiska v Bruslju in v Celovcu. Poleg tega nastopa Skupina 85 pri literarnih nagradah Tomizza in Depangher ter z raznimi publikacijami. Na petkovem občnem zboru so predstavili društveni bilten za leto 2008, ki je skoraj v celoti posvečen Primožu Trubarju, v načrtu pa je med drugim objava aktov o aleksan-drinkah. Skratka, obračun dela je dokaj bogat, kot je bogat tudi program za tekoče leto, ki obsega razne pobude predavalnega, komemorativ-nega (Basaglia, 150-letnica zedinje-nja Italije, Renato Ferrari ipd.), publicističnega in izletniškega značaja. Med slednjimi je predvideno potovanje po pokrajinah ob Donavi ter vrsta muzejskih in naravoslovnih iti-nerarjev. Prvi bo na vrsti že v soboto, 30. januarja, z ogledom razstave o nekdanjih kmetijskih mejah v ba-zovskem Naravoslovno-didaktičnem centru in nato s sprehodom po Res-slovi poti do nekdanje bazovske in dalje do gropajske kmetijske meje. Občni zbor Skupine 85, ki se ga je tokrat udeležilo kar precejšnje število članstva, tako slovenske, kot italijanske narodnosti, se je po programskem poročilu Vascottove, poročilu blagajničarke Anice Oberdan in razpravi zaključil z izvolitvijo novega sedemčlanskega upravnega odbora, ki ga sestavljajo Patrizia Vas-cotto (predsednica), Stella Rasman (podpredsednica), Anica Oberdan (blagajničarka), Miran Dolhar, Dušan Kalc, Lucia Bonetti in Radoš Moži-na. (du.ka.) Skupina 85 je v petek podala obračun svojega delovanja v preteklem letu kroma contrada Nikla Petruška Panizon kot Sissi Habsburška cesarica Sissi je še danes izredno priljubljena. Posvečajo ji televizijske filme, bolj ali manj strokovne študije, najrazličnejše knjige, festivale itd. V bogato ponudbo se uvršča tudi nova gledališka predstava, ki bo v tržaškem gledališču Con-trada na sporedu v četrtek ob 20.30. Monolog Elisabeth pa si postavlja ambiciozen cilj, saj ne želi spregovoriti o romantičnem mitu cesarice Sissi, temveč o Elizabeti, ženski z vrlinami in slabostmi. V predstavi, ki jo je režiral Lino Marrazzo, bodo predstavili zadnji dan cesaričinega življenja, tistih nekaj ur, ki so jo 10. septembra 1898 ločevale od smrtonosnega atentata. V režiserjevi domišljiji je to čas obračunov, skozi katere bodo gledalci spoznali Elizabetino življenje. V nosilni vlogi bo nastopila igralka Nikla Pe-truška Panizon. trst film festival - Drevi v kinodvorani Ariston slovenska filma Premierno Trenutek reke Najnovejši dokumentarni film Anje Medved in Nadje Velušček bodo predvajali ob 19.30 - Takoj za tem To je zemlja, brat moj Jana Cvitkoviča Prizor iz dokumentarca Trenutek reke dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani Trst film festival se uspešno nadaljuje in žanje odobravanje številnih, ki se tako v gledališču Miela kot v kinodvorani Ariston vsakodnevno udeležujejo predvajanj dolgometražnih in kratkome-tražnih filmih ter dokumentarcev. Danes bo na vrsti najnovejši dokumentarni film Anje Medved in Nadje Velušček Trenutek reke - II tempo del fiume, ki ga bodo predpremierno predvajali ob 19.30 v kinodvorani Ariston v okviru sekcije Zone di cinema oz. okna v naš svet. S predpremiero filma se tako avtorici vračata na festival, na katerem sta predstavili tudi filme Moja meja /II mio confine, Mesto na travniku in Sešivalnica spomina v produkciji Ki-noateljeja. »Tako reka kot film se v svojem bistvu povezujeta s pojmom minevanja. Čas reke in čas filma je hkrati bežeč in statičen. Nikoli ne moremo dvakrat stopiti v isti film, čeprav ga lahko ustavimo in zavrtimo nazaj. Edini možni čas tako reke kot filma je nenehna sedanjost.« Tako je povedala režiserka Anja Pogovor o kraškem podzemlju in onesnaženosti Kras, planota med tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je dal ime okoli 10% površja kontinentov na našem planetu, kjer izdanjajo vodotopne kamnine in nastopa po-klinska prepustnost. Voda se skozi taka območja steka skozi »cevi«, ki nimajo velike samočistilne sposobnosti. Zato je vsako onesnaženje, tj. spreminjanje naravne lastnosti jame, kot piše Zakon o varstvu podzemnih jam, pogubno za njene prebivalce in uporabnike vodovodov. Divja in »uradna« odlagališča odpadkov so tudi v vrtačah, tj. lijakastih depresijah. Nastale so v pretrtih območjih, kar pomeni, da tudi ilovnata prst ne zadrži stekanja nesnage v podzemlje. V slovenskem jamskem katastru je zabeleženih okoli 9500 jam, od Triglavskega do Izolanskega brezna in Vrti-glavice na Kaninu, ki je s svojimi 647 m globine zapisana v Guinessovi knjigi rekordov kot najgloblja vertikala. Na Krasu je okoli 3000 votlin od tega okoli 40 % v Sloveniji. Ocenjeno je, da je okoli 15% jam v nižinskem delu slovenskega krasa onesnaženih (na območju novomeške občine kar 40%). Taka ocena velja tudi za Kras. Njegovi prebivalci so uporabljali podzemlje kot »deponijo« od prazgodovine, vendar do uničenja, in s tem rezanja veje na kateri sedimo, prišlo šele v zadnjega pol stoletja z nastopom potrošništva, detergentov, umetnih gnojil, pa tudi kriminala v zvezi s stroški razgradnje. Prof. Stojan Sancin, predsednik Jamarskega odseka SPD Trst, in Franc Malečkar iz koprske jamarske enote, bosta predstavila problematiko Medved o filmu, s katerim Kinoatelje in avtorici izkazujeta pozornost do prostora, v katerem živimo. Trenutek reke - It tempo del fiume sledi poti reke, ki v svoji razmeroma kratki strugi povezuje dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti: ima dve imeni, Soča je ženska, Isonzo pa moški. Soča je voda protislovij, privlačna je in nevarna. Znana je po svoji smaragdni barvi in krvavi fronti - prva svetovna vojna v teh krajih ni uničila le življenj, vasi in polj, ampak tudi odnos, ki ga je tedanji človek gojil do narave. Preživeli so morali začeti znova in zdi se, da danes še vedno živimo v tem na hitro skle-panem svetu. Čigava je danes Soča? Slovenija jo z jezovi krade Italiji, Italija jo razsipava z nesmotrnim namakanjem. Gradbena podjetja jo pustošijo z izkopavanjem gramoza, medtem ko jo industrija zastruplja z odplakami. Kajakaši jo kradejo ribičem, ribiči pa spet ribam, ki bi tudi rade imele svoj mir. V vsem tem kopičenju interesov pa pozabljamo, da je reka predvsem sama svoja in da je naloga, ki jo milijone let opravlja, dovolj pomembna za vse. V času, ko se odpravljajo politične meje, si moramo v odnosu do naše skupne reke, meje znati postavljati sami. Pri realizaciji filma Trenutek reke -It tempo delfiume so sodelovali Ferruc-cio Goia (direktor fotografije in montaža), Rosario Guerrini (snemalec in obdelava zvoka), Havir Gergolet in Salamandra Salamandra (glasba), Aleš Dok-torič (producent) in Nadja Velušček (koproducentka in izvršna producentka). Projekciji dokumentarca bo sledil kratki film To je zemlja, brat mojv režiji Jana Cvitkoviča. Film, ki je bil prikazan na beneškem festivalu, je nastal v produkciji Staragare in goriške Transmedie. V okviru niza grških filmov pa bodo ob 20. uri v Mieli predvajali Taxidi sta Kythira - Potovanje na Kithiro Thea Angelopoulosa, ob 22.30 pa Rewizyta -Revizija poljskega režiserja Krzysztofa Zanussija. Jutri na TFF Mnoge jame so postale javni odpad kroma onesnaženja kraškega podzemlja, posledice in nakazala rešitve. Pogovor o kraškem podzemlju bo jutri zvečer v Društvu slovenskih izobražencev, ul.Donizetti, 3 ob 20.30 Jutrišnji dan bo minil v znamenju predavanja režiserja Krzysztofa Zanus-sija v Narodnem domu (vstop prost, začetek ob 14. uri), med bogato ponudbo velja morda omeniti I skoni tou chro-nou - Prah časa Thea Anghelopoulosa (ob 20. uri v Mieli). 6 Nedelja, 24. januarja 2010 ŠPORT / slovensko stalno gledališče - V začetku prejšnjega stoletja Projekt iz leta 1913 o gledališču sredi mesta Pred skoraj 40 leti ga je iztaknil igralec Rado Nakrst - Teater na Trgu Oberdan? V septembrskih dneh krize Slovenskega stalnega gledališča je bil, med drugim, govor o poslopju v Ul. Petro-nio in o možnosti novega domicila za slovenski teater. »Kulturnega doma ne damo!« je takrat z izposojenko titov-skega prizvoka zabičal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Kulturni dom je že postal del zamejskega kulturnega bogastva, odškodnina, čeprav precej odročna, za požgani Narodni dom. Ampak v času, ko je na začetku prejšnjega stoletja v Narodnem domu polno utripalo slovensko kulturno, športno, gospodarsko, trgovsko in gostinsko življenje, so tržaški Slovenci načrtovali nov, samostojen dom prav za Slovensko gledališče. Razlog: dvorana Narodnega doma je postala za potrebe vse bolj živahnega teatra premajhna. O tem načrtu obstaja zapis izpod peresa Rada Nakrsta, objavljen v Jadranskem koledarju za leto 1974. Bolj kot zapis je to ... prava kri-minalka, v kulturni omaki, seveda. Dolgoletni igralec slovenskega teatra je v arhivu Slovenskega stalnega gledališča iztaknil mapo z naslovom Projekt za zgradbo slovenskega gledališča v Trstu iz leta 1913. Od kod mapa? »Nihče ni vedel zanjo in nihče se je tudi danes ne spominja in je tako vzbudila nemalo začudenja,« je zapisal Nakrst pred 36 leti. A igralec-detektiv je vendarle izbrskal, od kod je prišla: »V zapuščini pok. odvetnika dr. Agneletta so našli mapo z načrti, ki je bila dolga leta skrita pred fašističnimi preganjalci in katero je njegov sin dr. Branko Agneletto izročil arhivu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.« Nakrst je povprašal o mapi »naše ljudi, ki so se pred 60 leti in še prej kakorkoli udejstvovali v našem narodnostnem življenju, da bi nam o tem kaj povedali.« Rezultat je bil razorožujoč: »Nihče ne ve nič. Vse je zavito v temo.« Pa vendar: dr. Lavo Čermelj mu je povedal, »kako je leta 1913 kot štu- Rado Nakrst, igralec rojen v Narodnem domu Radu Nakrstu je bilo gledališče že od rojstva usojeno: rodil se je leta 1906 v stavbi Narodnega doma, v kateri je bila tudi gledališka dvorana. Prvič je stopil na oder že kot otrok v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Po vojni je bil med obnovitelji slovenskega gledališča v Trstu. Odigral je celo vrsto nepozabnih naslovnih vlog in prejel številne nagrade. Leta 1972 je dobil Borštnikovo nagrado, štiri leta pozneje Borštnikov prstan, leta 1979 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi je med drugim zapisano: »Ta obdarjeni igralec je v prelomnih obdobjih slovenskega naroda na izpostavljenih mestih pomembno prispeval v zakladnico slovenskega gledališča.« Umrl je leta 1987. Zgoraj: tak bi bil zunanji izgled gledališkega poslopja. Spodaj: notranjost dvorane jadranski koledar 1974 dent na Dunaju slišal govoriti o tem, da bi si morali tržaški Slovenci zgraditi gledališko poslopje, ker postaja dvorana v Balkanu, to je Narodnem domu, premajhna.« Čermelj je dal Nakrstu koristen napotek: svetoval mu je, naj se obrne na Lojzeta Martelanca, sorodnika »znanega in imenitnega gradbenika Ivana Martelanca iz Barkovelj, ki je bil tudi graditelj Balkana in drugih znanih stavb, kakor tudi graditelj temeljev sodne palače v Trstu.« Ta se je bežno spominjal, naj bi bil v zadevo vključen študent arhitekture Ivo Mar-čelja, doma iz Istre, ki je bil zaposlen v Martelančevi pisarni. »Ko je diplomiral, se je ponovno vključil v tržaško slovensko družbo ... Da bi mu pomagali, so mu poverili izdelavo projekta za novo gledališče,« se je spominjal Martelanc. Ali je bil on, Marčelja, projektant zgradbe novega poslopja Slovenskega gledališča? Nakrst ni dobil odgovora. Marčeljo je zaman iskal. Izvedel je le, da je nekaj let prej umrl v Zagrebu kot upokojen profesor. Tudi dr. Luis Kisovec, ki je bil leta 1913 tajnik Dramatičnega društva v Trstu, mu ni bil veliko v pomoč. Spominjal se je le, »da se je govorilo o gradnji novega teatra, podrobnosti pa mu niso bile znane.« »Edina priča je mapa z načrti,« je - po temeljiti preiskavi in »zaslišanju« preživelih slovenskih tržaških veljakov - ugotovil Rado Nakrst. »Dokaz« je podrobno opisal: »Mapa je odličen knji-govezki izdelek, iz sivega platna z napisom Projekt za zgradbo Slovenskega gledališča v Trstu. V desnem kotu spodaj je zanimiv pripis: Vse pravice pridržane. Napis je tiskarsko delo z lepimi črkami. Prevezana je bila s trakovi, katerih ni več. Najbrž jih je uničil čas. Na mapi so sledovi vlage, ki so očitni tudi na načrtih v notranjosti mape. Risbe so lastnoročno projektanto-vo delo, strokovno izdelane.« Prva risba predstavlja kraj, kjer naj bi zgradili novo poslopje slovenske gledališke hiše. Stalo naj bi na sedanjem Trgu Oberdan, in sicer na kraju, ki meji na Trg Dalmazia (pred sto leti je bilo to prav nasproti Narodnega doma), kjer je nato neka zavarovalnica zgradila svojo palačo. Načrt je bil zelo natančen, vse je bilo pravilno izmerjeno, v pravilnem sorazmerju. »Ali so imeli kakšna zagotovila glede zemljišča?« se je vprašal Nakrst. Druga risba predstavlja stavbo s pročeljem in glavnim vhodom. »Stavba naj bi bila sezidana v avstrijskem se-cesijskem slogu, ki spominja na ljubljansko Opero. Okrašena je z bogato štukaturo, z velikimi lepimi okni in vrati, kot je bilo tisti čas v modi. Na vrhu fasade so postavljeni simbolični kipi-Nad foyerjem se streha končuje s položno kupolo,« je zunanjo podobo poslopja opisal Nakrst. Naslednje risbe predstavljajo zunanje bočne strani poslopja, prerez stavbe in notranjost v tlorisu (od kletnih prostorov, v katerih naj bi bile delavnice in skladišča, do parterja, foyer-ja, balkona in galerije). Zadnja, deseta risba predstavlja avditorij v obliki podkve. »Je zelo razkošen, stene in strop so obloženi s štu-katuro, prevladuje rdeča barva. Razlikuje se od baročnih gledališč po tem, da so lože samo ob straneh, medtem ko je tu v sredini velik balkon in na vrhu velika galerija,« je risbo podrobno analiziral igralec-raziskovalec. Dvorana naj bi imela nekaj nad 700 sedežev, je izračunal Rado Nakrst, ki je skušal tudi razkriti avtorja risb. Na vseh načrtih so namreč podpisi arhitekta, ki pa so delno nečitljivi. »Čitljive so samo črke v sredini podpisa, in sicer: -magna-. Podpis bi se lahko či-tal Zamagnatti ali pa Mamagma ali kaj podobnega. Podpis se torej ne ujema z omenjenim Marčeljo. Avtor projekta je torej vsaj za nas v tem trenutku neznan,« je sklenil svojo preiskavo dolgoletni igralec Slovenskega stalnega gledališča. Ob sklepu pa je pripisal: »Pomembno in važno je to, da je med drugimi tudi ta mapa dokaz, da so na Tržaškem od nekdaj živeli slovenski ljudje, ki so bili visoko prosvetljeni in ki so se živo zanimali za kulturne potrebe Slovencev.« To zanimanje ostaja - po skoraj sto letih od projekta o novem poslopju Slovenskega gledališča v samem mestnem središču - še vedno aktualno. Marjan Kemperle Koncert v Nabrežini Ob Dnevu Spomina na holokavst prireja Občina Devin-Nabrežina, v sodelovanju s kulturnim društvom Igo Gruden in z društvom Onorevoli co-lonnelli del Kentucky, koncert, ki bo v sredo ob 20. uri v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini. Večer bodo uvedli dijaki krajevnih nižjih srednjih šol, nato bo nastopila skupina Taraf de Gad-jo, ki izvaja romsko, jazz in swing glasbo. Niz filmov o holokavstu V multikulturnem centru v Ul. Valdi-rivo 30 se začenja filmski niz »Per non dimenticare«, ki ga ponuja krožek Charlie Chaplin. Pokrovitelj je Pokrajina Trst. Pobuda obravnava filme, ki so povezane s holokavstom. Jutri bo na vrsti ameriški dokumentarec v ital. prevodu La figa degli Angeli. V četrtek bo čas za film Vittoria De Sice Il giardino dei Finzi-Contini, v petek pa za film Concorrenza Sleale Ettoreja Scole. V soboto se bo prvi del programa zaključil z nemškim Rosenstrasse Margarethe von Trotta. Program se bo nadaljeval aprila. Ogled filmov je brezplačen, vsa predvajanja se začnejo ob 20.30. Kamchatka v Knulpu V baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare) bodo jutri ob 20.30 v okviru filmskega niza Argentinissima predvajali film Kamchatka Luisa Pineyra (Argentina, 2002). Zgodba je postavljena v leto 1976, v čas vojaške diktature. Starši 10-letnega Harryja diktature ne sprejemajo, zato mora družina zapustiti dom. Gledalci bodo v filmu spoznali diktaturo, ki je vladala v 70. letih prejšnjega stoletja, skozi Harryjeve Poklon Palatucciju Sejno dvorano policijske šole pri Sv. Ivanu bodo poimenovali po zadnjem reškem kvestorju Giovanniju Palatucci-ju, ki je rešil življenje številnim preganjanim judom in umrl v nemškem taborišču Dachau. Slovesnost, med katero bodo odkrili ploščo, bo v torek v okviru pobud ob Dnevu spomina na holokavst. Karabinjerji na terenu V petek zvečer je 56 karabinjerjev opravljalo kontrole na celotnem območju tržaške pokrajine. Skupaj so pregledali devet javnih lokalov (naložili so sedem glob, izkupiček je bil 8140 evrov), pet od teh zaradi higienskih pomanjkljivosti. Ustavili so 137 vozil in pregledali 305 osebnih dokumentov, pet ljudi so zaradi očitne vinjenosti prijavili sodstvu. Našteli so tudi 14 prometnih prekrškov. Za dve prostitutki, romunski državljanki, so pristojnim oblastem predlagali izgon iz države. društva - SSG pri KD Rdeča zvezda Danes v Saležu Olgica in mavrica V obnovljene prostore KD Rdeča zvezda iz Saleža prihaja jutri v goste Slovensko stalno gledališče s predstavo za otroke Olgica in mavrica v interpretaciji Vesne Hrovatin. »Poetična lutkovna igra o iskanju sreče« je nastala v režiji Marka Sosiča, likovna ustvarjalka Luisa Tomasetig je oblikovala scene, lutke in maske, glasbena kulisa pa je bila zaupana glasbeniku Aleksandru Ipavcu. Prav gotovo je to predstava, ki očara tudi odrasle, otroci pa so jo vselej lepo sprejeli. Deklica Olgica živi nekje daleč med hribi in dolinami, kjer teče reka Nadiža. Nekega dne pride nevihta in po njej mavrica. Nona pove Olgici, da tisti, ki gre pod mavrični most do drugega konca mavrice, najde pod zemljo velik zaklad. Tisti kraj je tako daleč, da še nihče ni prišel do tja. Olgi-čin bratec se zato odloči, da gre poiskat ta zaklad, a se mora sredi noči in nevihte vrniti domov. Drugega dne, ko se nebo spet razsvetli in se na njem pokaže mavrica, se na pot po zaklad odpravi drugi bratec. Tudi on hiti in hiti čez hribe in doline, teče za mavrico, ki jo ves čas gleda, da mu ne bi pobegnila izpred oči in mu pokazala tisti kraj, kjer leži zaklad. Toda tudi zanj sta prišli noč in nevihta, zato se mora vrniti domov. Naposled se odloči še Olgica, da gre sama na pot. Na svoji mavrični poti sreča Jablano, Krušno peč in Miško in za vse si vzame čas in jim pomaga. Sreča pa tudi Čarovnico, ki jo zapre v hišo, a ji miška pomaga, da pobegne, mavrica pa ji pokaže pot do zaklada. Jablana in Krušna peč pomagata Olgici, da pobegne Čarovnici in se srečno vrne domov z zakladom, tako da se nikomur več ni treba odpraviti v svet. Predstava, ki je brezplačna, kar sta omogočili Občina Zgonik in Pokrajina Trst, bo jutri, 25. januarja ob 16.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. / ŠPORT Nedelja, 24. januarja 2010 7 poklicno izobraževanje - Ponudba Ad formandum V gostinskem učnem centru na Fernetičih 12. 2. dan odprtih vrat V okviru izobraževalnega programa za gostinske operaterje se usposabljajo kuharji in natakarji Kam po končani nižji srednji šoli? To je vprašanje, ki si ga v tem obdobju zastavljajo tretješolci, ki bodo v juniju zaključili ciklus obveznega šolanja na nižji srednji šoli. Do 26. marca, namreč, se morajo odločiti o nadaljnjem šolanju. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je poklicno izobraževanje in usposabljanje. Po končani nižji srednji šoli dijaki lahko nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje, ki so akreditirani pri Deželi Furlaniji Julijski krajini za to dejavnost in jo izvajajo v sodelovanju z višjimi-srednjimi šolami. Na Ad formandumu so v teku predvpisovanja na izobraževalni program Operater v gostinstvu, ki izuči v poklic kuharja ali natakarja. Ad formandum se ponaša s konsolidirano izkušnjo na tem področju: gostinska šola Ad formanduma deluje neprekinjeno od leta 1990 in predstavlja odlično odskočno desko za mlade in ambiciozne profesionalce na področju gostinstva. Program je namenjen mladim od 14. do 18. leta. Po prvem letu, ki je skupen za vse udeležence, se dijaki odločijo za poklicni profil in se tako specializirajo v kuharje ali natakarje. Šolanje poteka v Trstu: na sedežu Ad formanduma poteka v glavnem pouk iz splošnih predmetov, medtem ko v Gostinskem učnem centru na Fernetičih poteka praktični del. Zato da se dijaki še bolj približajo poklicu, je v drugem in tretjem letniku predvidena delovna praksa v gostilnah in restavracijah. Ob zaključku triletnega programa prejmejo dijaki kvalifikacijo kuharja ali natakarja veljavno na deželni, državni in evropski ravni. Kako poteka pouk v gostinski šoli, bodo dijaki lahko odkrili na dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 12. februarja, od 12. do 17. ure. Gostinski učni center bo pustno obarvan. Vrata šole bodo odprta vsem, ki so zainteresirani za poklic kuharja in natakarja. Vabljeni so predvsem dijaki in njihovi starši. Za dodatne informacije je na razpolago koordi-natorka programa AnaMarija Mi-lič (tel. 040 566360). V gostinskem centru na Fernetičih poteka praktični del pouka za kuharje in natakarje arhiv contrada Predstava Promemoria Marca Travaglia Promemoria. 15 let italijanske zgodovine na robu realnosti je naslov gledališke predstave znanega italijanskega časopisnega in televizijskega novinarja Marca Travaglia v gledališču Orazio Bobbio. V ponedeljek, torek in sredo bo podal prerez italijanskega političnega in družbenega dogajanja, od preiskave čiste roke do mafijskih pokolov, Berlus-conijevega vzpona in napada na italijansko ustavo. Marco Travaglio je predstavo napisal in v njej tudi nastopa, skupaj z nekaterimi glasbeniki. Njegov namen je jasen: Promemoria želi spodbuditi spomin na polpreteklo italijansko zgodovino, da je ne bi pozabili, kaj se je v tistem odbobju zgodilo. Predstava bo v gledališču Orazio Bobbio jutri ob 20.30, v torek in v sredo, vse predstave pa so že razprodane. skok v mladost - Na Stadion 1. maj so začele zahajati v začetku 60. let »Mlade« borovke so se spet zbrale Njihova trenerja sta bila najprej Bojan Pavletič, nato pa Franko Vitez - Na mlada leta so se nekatere od protagonistk spomnile pred kratkim sv. alojzij - Križišče med ulicama Marchesetti in Felluga Izsiljena prednost in trčenje, motorist skoraj nepoškodovan Ob 12.30 sta v križišču med ulicama Marchesetti in Felluga pri Sv. Alojziju trčila avtomobil opel in motorno kolo honda. Avtomobil je privozil iz Ul. Felluga na glavno cesto, kjer je najverjetneje izsilil prednost pred motoristom. Slednjega je rešilec prepeljal v bližnjo katinarsko bolnišnico, poškodbe pa sploh niso bile hude. Posegli so mestni redarji. kroma papirnica S fotokopijami si je nakopal sodno ovadbo V Trstu si je upravnik neke papirnice nakopal sodno ovadbo, ker je v skladišču skrival 82 fotokopiranih univerzitetnih knjig. Fotokopiranje knjig je zaradi kršitve zakona o avtorskih pravicah prepovedano (zakon št. 633 iz leta 1941). Pregled v papirnici so opravili finančni stražniki in funkcionarji italijanske družbe avtorjev in založnikov SIAE. Finančni stražniki in osebje SIAE so poleg fotokopiranih tekstov našli tudi zapisnik s cenami in naročili. Stranke so bili študentje, ki so potrebovali fotokopirane univerzitetne tekste, saj so učbeniki pogosto precej dragi. Upravnik papirnice je osumljen trgovanja z nezakonitimi kopijami knjig: za tovrstno kaznivo dejanje predvideva kazenski zakonik od šest mesecev do tri leta zapora in denarno kazen od 2582 do 15.493 evrov. K temu gre dodati še slano globo. Minila so leta, minila so desetle^a, pa smo se le zbrale, mlade odbojkarice, borovke. V letih '60 smo tedanje najstnice začele redno zahajati na Stadion 1. maj, kjer so nas najprej skušali uvesti v trdo disciplino orodne telovadbe, nato pa so nas preusmerili v ekipno odbojko. Najprej se je z nami mučil »filozofski« Bojan Pavletič, nakar nas je v svoje uvidevne trenerske roke prevzel Franko Vitez. V okviru praznovanj 50-letnice športnega združenja Bor in njegove odbojkarske veje smo se le odločile, da se spet »ekipno« srečamo. Gre za članice nekdanje ženske odbojkarske ekipe Bor C, ki je prvič nastopila novembra 1965, in sicer v okviru pokala FJK. Nekaj mesecev kasneje, točneje aprila 1966 smo odigrale prvo tekmo v italijanski B ligi, postava - nekoliko se je spreminjala s tekme na tekmo - pa je v glavnem bila: Švab, Ban-delj, Rogelja, Rauber, Bezeljak, Pahor, Stegu, Bufon, Pernarčič. Na »zgodovinski« sliki iz leta 1966 je postava nekoliko drugačna, stoje (z leve) Sonja in Silva Pernarčič, Nevia Bandelj in Breda Pahor, čepe pa Giuliana Bezeljak, Ivica Švab, Mara Rogelja in Jasna Rauber. Januarja letos pa so »ekipo« sestavljale Nevia Ban-delj, Mara Rogelja, Sonja Pernarčič, Jasna Rauber, Giuliana Bezeljak in Breda Pahor. Ob tej priložnosti so se spomnile Silve Pernarčič, ki se je od njih in svojih najdražjih poslovila veliko prezgodaj, njej v spomin darujejo 50 evrov za odbojkarsko društvo Bor. Po prijetno preživetem večeru pa še želja, da do ponovnega srečanje ne bi spet minila desetletja. 476 Nedelja, 24. januarja 2010 NEDELJSKE TEME / slovenski spored rai Danes (20.50) po TV dnevniku »Mikser« o zamejskih založbah Nocoj bomo lahko v tokratnem TV »Mikserju« (okrog 20.50 po 3. mreži RAI-program v slovenščini) pobliže spoznali delovanje petih založb, ki delujejo v našem prostoru od Trsta do Čedada. Izhodišče za pogovor bosta nudili izjavi Rudija Pavši-ča in Draga Štoke, v katerih sta predsednika krovnih organizacij iznesla svoje mnenje o hipotetičnem združenju ali skupnem delovanju zamejskih založb. Založništvo tržaškega tiska, Mladika in založba Novi Matajur so se tudi letos skupno predstavile na knjižnem sejmu v Ljubljani, to pa je postala v zadnjih letih že ustaljena praksa. Goriška Mohorjeva družba se je predstavila s sestrskima založbama Celjsko in Celovško Mohorjevo družbo. Gre torej že za zametke skupnega delovanja? Bo treba v bodoče iskati skupne poti, ki bodo lahko za-jamčile sam obstoj založniškega delovanja? V kolikšni meri je danes sploh možno skupno delovanje? Včeraj danes * Danes, NEDELJA, 24. januarja 2010 FELICIJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide 11.06 in zatone ob 1.45. Jutri, PONEDELJEK, 25. januarja 2010 DARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,3 stopinje C, zračni tlak 1025,3 mb raste, veter 11 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. OKLICI: Gianni Franzutti in Antonella De Gennaro, Franco Covi Stolfa in Roberta Sidari, Luka Grego in Viola Reffo, Alessio Cazzador in Adelaide Colonna, Davide Latanza in Cleila Porrari, Daniele Sala in Daniela Gior-gi, Fabrizio Zugna in Susanna Orlan-dini, Gabrio Campana in Lisa Niche-lutto, Giovanni Uliano in Carla Patti, Roberto Versa in Sandra Bomben, Giampietro Zuliani in Carolina Beatriz Garcia, Angelo Romano in Lorenza Scheri, Luca Vinti in Johanna Narkie-wicz, Carlo De Vecchi in Alessandra Ottomaniello. CI3 Lekarne Nedelja, 24. januarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 600213). Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). O specifiki zamejskega založništva, o uspehih pa tudi o težavah, s katerimi se spopadajo naše založbe na majhnem a izredno konkurenčnem slovenskem tržišču, bodo v televizijskem studiu z voditeljico Luano Grilanc spregovorili Martina Ka-fol za Založništvo tržaškega tiska, Nadja Roncelli za založbo Mladika, odgovorni urednik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar, Majda Železnik urednica Založbe Novi Matajur ter Giorgio Banchig za zadrugo Most. V oddaji si bomo lahko ogledali tudi dva prispevka, ki ponazarjata delovanje največje slovenske založbe Mladinske knjige oziroma tržaške italijanske založbe Lint. Oba prispevka je pripravila Živa Pahor. Režijo oddaje podpisuje Martina Re-pinc. Vabljeni torej pred TV sprejemnike nocoj, v nedeljo 24.ja-nuarja ob 20.50 ter v ponovitvi v četrtek 28.januarja ob istem času. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - »Trieste Film Festival Alpe Adria Cinema«. CINECITY - 10.50, 17.55, 20.00, 22.10 »Tra le nuvole«; 17.00, 20.00, 22.15 »Nine«; 10.45, 11.15, 13.05, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 11.00, 14.55, 18.20, 21.25 »Avatar-2D«; 10.55, 12.45, 14.40, 16.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 11.00, 13.15 »Il mondo dei replicanti«; 10.45, 13.00, 15.00 »La principessa e il ranocchio«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »A Single Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.40, 20.30, 22.30 »Io, loro e Lara«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 20.40 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 11.00, 14.30, 15.20, 17.00 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 18.50, 22.20 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »Knjiga odrešitve«; 12.30, 14.20, 16.10, 18.00, 20.00 »Princesa in žabec«; 12.00, 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«; Dvora- na 2: 11.00, 14.00, 16.45, 19.30, 22.15 »Avatar-3D«; 16.00, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 15.00, 18.40, 20.15 »Hachiko, il tuo migliore amico«. SUPER - 16.30, 22.20 »Il quarto tipo«; 18.20, 20.20 »Sherlock Holmes«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 18.30, 21.30 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 14.40, 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 19.50, 22.00 »Tra le nuvole«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La prima cosa bella«; Dvorana 5: 15.00, 16.30, 17.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 18.00, 20.00, 22.00 »Io, loro e Lara«. H Šolske vesti TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja referenta za promocijo turističnega razvoja, ki promovira območje tržaškega Krasa, načrtuje in organizira ekskurzije, prilagaja turistične ponudbe izletnikom. Potekal bo na sedežu v Ul. Gin-nastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, info@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja prevajalce iz italijanščine v slovenščino in obratno, s posebnim poudarkom na analizi prevodov, rabi strokovnega izrazja in uporabi informacijskih orodij pri prevajanju. Potekal bo na sedežu v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše otrok, ki bodo obiskovali v naslednjem šolskem letu prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.00 na sedežu Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Istega dne, ob 17.30 pa bo potekalo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKO B U vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2010/11, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Ob 18. uri se bo srečanje nadaljevalo s predstavitvijo osnovne šole Josipa Ribičiča in nižje srednje šole Ivana Cankarja. Otroški vrtec Jakoba Ukmarja vabi starše in otroke na dan odprtih vrat 25. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. Otroci in starši lahko obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11. do 12. ure ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 25., in torek, 26. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Stepančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih na rebri De Marchi, 8. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30; OV Košuta -Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. februarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj -Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: 26. januarja ob 16.00 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do KOMENTARJI Komentiraj novice na www.primorski.eu 10.00; OŠ Sirk - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Tomažič - Trebče: 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Kajuh -Bazovica: 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah v torek, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat: 26. januarja, ob 8. uri in 28. januarja, ob 14. uri OŠ Sa-lež Lojze Kokoravec-Gorazd-Zgonik 1. Maj 1945; 27. januarja ob 10. uri OŠ Šempolaj Stanislav Gruden. UČITELJICE CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Lojzeta Kokoravca -Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika vabijo starše bodočih prvo-šolcev na Dneva odprtih vrat v torek, 26. januarja, ob 8. uri in v četrtek, 28. januarja, ob 14. uri. UČITELJI OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 27. januarja, ob 17.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole od 1. do 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. t m alfliij i VABI NA MUSICAL »Moje pesmi, moje sanje« OPZ A. M. Slomšek priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič DANES, 24. januarja 2010 ob 17.00 v Marijinem domu pri sv. Ivanu PO PREDSTAVI BOGAT SREČOLOV cula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjer-ju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. ¿j Čestitke Naša predraga IRMA leta slavi, cela druščina se z njo veseli. Savno z družino vso iz srca ji poje: še toliko srečnih let želimo ti, da bi skupaj z nami veselila se ti. Bil Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. Loterija 23. januarja 2010 Bari 73 25 45 36 B9 Cagliari s6 s9 75 B7 74 Firence 3B B2 36 2 67 Genova s0 54 41 2 44 Milan 10 19 B6 B1 6 Neapelj 39 30 12 60 40 Palermo 74 67 B9 B1 9 Rim 69 22 B2 50 27 Turin 43 52 42 31 45 Benetke 73 26 13 14 11 Nazionale 29 46 23 79 31 Super Enalotto Št. 10 2 23 24 70 81 90 jolly 35 Nagradni sklad 6.510.242,43 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 127.756.127,97 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 38 dobitnikov s 5 točkami 25.698,33 € 3.672 dobitnikov s 4 točkami 265,94 € 137.752 dobitnikov s 3 točkami 14,17€ Superstar 27 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 642.458,25 € 26 dobitnikov s 4 točkami 26.594,00 € 695 dobitnikov s 3 točkami 1.417,00 € 8.868 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 54.949 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 112.641 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 24. januarja 2010 9 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer "Kraško podzemlje. Je res onesnaženor Govorila bosta Franci Malečkar in Stojan Sancin. Začetek ob 20.30. Ü3 Obvestila Goriška Mohorjeva družba. Župnija sv. Pelagija - Sempolaj in ffloPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Roje Večer bo na domačiji Benjamina Zidariča v Praprotu 23 V TOREK, 26. JANUARJA 2010, OB 20.30 OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽI- NI sporoča cenjenim bralcem, da bo podaljšala urnik izposoje tudi na petek med 9. in 12. uro. Ostali dnevi pa ostanejo nespremenjeni in sicer: ponedeljek in sreda 9-12 in 14.3017.30, torek in četrtek 9-12. Toplo vabljeni. TFS STU LEDI sporoča, da potekajo vaje vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 24. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje »Je kraško podzemlje zares onesnaženo?«. Nastopila bosta Franci Malečkar in Stojan Sancin. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča svojim članom, da lahko poravnajo letno članarino in zavarovalnino za leto 2010 v ponedeljek, 25. januarja od 19. do 21. ure v Boljuncu. Člane vabimo, da članarino poravnajo čim prej, ker samo tako bodo na sprehodih in izletih zavarovani. TFS STU LEDI vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju v prostorih Centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja«: v soboto, 30. januarja »Angleška delavnica« od 16.00 do 17.30. Informacije na tel. št.: 040-55273, 320-0488202, 040-774586 ali 04055273. JUS REPEN obvešča člane, da bo v soboto, 30. januarja, potekala letna akcija sečnje drvi. Zbirališče ob 8. uri na Colu (pri Stenah spomeniku). V primeru slabega vremena bo akcija prenešena na naslednjo soboto. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: v soboto, 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! DO 31. JANUARJA PROŠNJE ZA PRISPEVKE 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v ul. del Lavatoio, 1 od ponedeljka do petka med 9,30 in 12,30. Za poštne pošiljke bo veljal SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z ZCPZ vabi na pevski večer z Martino Feri »NA SONČNI STRANI ULICE« Koncert bo ob zaključku seminarja v soboto, 30.januarja, ob 20.30, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodeluje MIMPS Vesela pomlad, pri klavirju Aljoša Stare datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it, »In evidenza« (v ospredju). ODBOR TPK SIRENA vabi člane na društveno kosilo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri v restavraciji v Repnu. Informacije in prijave na sedežu društva: Miramarski drevored, 32 - (ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00) 040-422696, e-pošta tpksi-rena@libero.it. Obenem vabimo naše članice, da se udeležijo kulinaričnega tekmovanja v pripravi torte ali peciva. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. KRUT vabi v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih (1. marca, 12. aprila in 10. maja) pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone št. 8, tel. št.: 040-360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabre-žina 102, tel. 2017370. OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodne-vno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo od ponedeljka, 1. do petka, 12. februarja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Na-brežini ob prijetni glasbi in plesu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za navtično plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.00-18.00 tel.: 345-4148917, e-po-šta: info@yccupa.org. S Poslovni oglasi PRIVATNO PRODAM ZEMLJIŠČE .na zahodnem Krasu z odobrenim gredbenim načrtom. 339-6126451 0 Prireditve DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo danes, 24. januarja, ob 17. uri. Ob koncu predstave bogat srečelov. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in SSG ter ob podpori Pokrajine Trst vabi v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30, v dvorano Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavo »Olgica in mavrica«: poetična lutkovna igra o iskanju sreče. Igra Vesna Hrovatin, priredba in režija Marko Sosič. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Župnija sv. Pelagija-Šempolaj in MoPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo: ob pisateljevi pe-tinosemdesetletnici. Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Rojc. Večer bo na domačiji Benjamina Zidariča v Praprotu 23, v torek, 26. januarja, ob 20.30. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi v torek, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI ob »Dnevu spomina« vabi v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev dokumentarca »Sonja«. Scenarij in režija: Loredana Gec, produkcija RAI - Radiotelevi-sione italiana - Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski program. Na večeru sodelujeta: Loredana Gec in Sonja Amf Kocjan. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov prireja seminar in koncert »Na sončni strani ulice« - od swin-ga do jazza. Seminar bo vodila pevka Martina Feri z Mlajšo dekliško pevsko skupino Vesela pomlad; ob klavirju Aljoša Starc. Seminar bo v soboto, 30. januarja, od 15. do 19. ure v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Sledil bo ob 20. uri koncert. Vabljeni pevci in zborovodje, ki jih zanima muzikal in modernejši pristop k zborovski glasbi. Informacije: Mira (348-3016018), Nataša (335-7841541). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb v Prosvetnem domu na Opčinah, v soboto, 30. januarja, ob 20. uri. Nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem kulturnih društev Mačkolje in Primorsko prireja koncert orkestra in gojencev »Pozdrav letu«, ki bo v srenjski hiši v Mačkoljah v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 31. januarja, na Praznik slovenske kulture. Tema večera: Znanje in bodočnost. Nastopil bo Trio - sopran Re-beka Hren Dragolič; flavta Ivana Barčič Mišič; klavir Paolo Biancuz-zi. Priložnostna misel Matejka Grgič. Recitator Primož Forte. Začetek ob 17. uri. FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo redno zaposlitev plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com NUDIM LEKCIJE iz nemščine ter literarnih predmetov. Elena Cerkvenič +39-040381266 RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji. Info: 336/469317 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. H Mali oglasi MALE SRČKANE MUCE iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DOMAČE SVEŽE koline in sušeno salamo prodamo. Tel. št.: 040-299442. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRODAM ekstra deviško olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913172 ob večernih urah. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št.: 331-5695311. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3495204007 v večernih urah. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/stajico za kamping baby relax, mere 125cm x 65cm x h80cm, stolček Prima pappa Peg Perego in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št.: 040-946702. PRODAMO plastične sode in police za skladišče. Tel. 040 - 228530 ali 347 - 1796350. S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Štivanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 348-4462664. CI PRED Mi® OBLASTJO Di JAVNO UPRAVO Spregovorili bodo: Torek, 26. januarja 2010 ob 18.uri Carlo Mucci - Predsednik SKRD Jadro Galerija Ars Renzo Frandolič - Odvetnik nad Katoliško knjigarno, Damijan Terpin - Deželni tajnik SSk Travnik, 25 - Gorica UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu šole na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL, zveza Doberdob, organizira v petek, 28. januarja, ob 15. uri v agriturizmu Kovač v Doberdobu 18. kongresno zborovanje; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). 0 Prireditve BLIŽJE SONCU - Po ognjenikih Ekvadorja je naslov večera s projekcijo fotografij in videoposnetkov o odpravi v Ekvador planincev Andrea Olivie-rija in Alessandra Simonazzija; v torek, 26. januarja, ob 20.45 v predavalnici višješolskega zavoda ITI G.Galilei v ulici Puccini 22 v Gorici. KRATKOMETRAŽNI FILM ZEMLJA GOSTOV - LA TERRA DEGLI OSPITI goriškega režiserja Marca Devetaka bodo vrteli v torek, 26. januarja, ob 20.30 v Kinemaxu na goriškem Travniku. Posvečen je zgodbam ob goriški meji. GORIŠKI MUZEJ prireja pogovor z zgodovinarji Matejo Ratej, savin Jo-ganom in Božom Repetom na temo Edvard Kardelj - ob stoletnici rojstva v torek, 26. januarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. Vodil bo novinar Ervin Hladnik Milharčič. V OBČINSKI KNJIŽNICI V KRAJU SAN PIER D'ISONZO bosta v torek, 26. januarja, ob 18.30 predstavitev knjige Dorice Makuc »Le nostre ra-gazze vanno in Germania. La memoria slovena della deportazione fem-minile dal goriziano« in odprtje razstave Luciana Albertona z naslovom »Viaggio nella Shoah«. Prisotna bosta Dorica Makuc in Luciano Alberton. SKRD JEZERO in VZPI iz Doberdoba in Dola-Jamelj pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabijo na predstavitev knjige Foibe. Predstavitev bo v sredo, 27. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Spregovoril bo avtor knjige Jože Pirjevec, uvodno besedo bo podal Karel Čer-nic. KD DANICA IN KD VISINTIN vabita na predstavitev knjige »Friul gurizan - Bi-siacaria - Goriška« v nedeljo, 31. januarja, ob 10.30 v prostorih bivšega vrtca v Martinščini. Sodelujejo urednica knjige Adriana Miceu, predsednik furlanskega združenja »Achille Tellini« Luigi Geromet, urednica slovenskih besedil Viljena Devetak; nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica in člani gledališke skupine KD Danica z Vrha. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI, ki ima 2 stanovanji, dvorišče, vrt skupno ca 270 kv.m. Prvo nadstropje: hodnik, dnevna soba, kopalnica, kuhinja, dve spalni sobi, v dobrem stanju. Pritličje: dnevna soba, spalna soba, mala sobica, kopalnica, majhna kuhinja, veranda in podzemeljska klet. Tel. 3474543335 IŠČEM BABY-SITTER, za pomoč pri domačih nalogah (v slovenščini), 2-3krat tedensko 17.3021.30, področje Štarancan. 328-0268291 0 Mali oglasi PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (v popoldanskih urah). PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KU KU KOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi JUTRI V FARI: 14.00, Lino Marega (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob prerani izgubi duhovnika VOJKA MAKUCA izražamo vsem svojcem iskreno sožalje. Pridružujemo se molitvam vseh, da bi bil deležen nebeškega plačila in popolnega miru v Gospodu. Ženski cerkveni pevski zbor Sovodnje f n za politike, za avtomobiliste Dnevnik Slovencev v Italiji Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je še v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu rimorski dnevnik milan rakovac, ki piše »v paštroču«, sedemdesetletnik »Služiti sem hotel vsem trem jezikom, s katerimi sem rastel« V sklopu naših kulturnih pogovorov smo tokrat nekaj vprašanj postavili istrskemu pisatelju, časnikarju in publicistu Milanu Rakovcu, ki je decembra lani praznoval svoj sedemdeseti življenjski jubilej. Našim bralcem je Ra-kovac znan predvsem kot avtor rubrike Tomizzev duh, ki na naših kulturnih straneh izhaja vsako soboto. Marsikoga je že zbodel njegov samosvoj pisateljski slog, ki je zmes treh jezikov (slovenščine, hrvaščine in italijanščine) oziroma narečnih različic istrskega polotoka (istrobeneške, kajkavske, čakavske in drugih govoric). V svojih spisih zna biti Rakovac ironičen in sarkastičen, za njegovo slogovno in jezikovno izrazno prodornostjo pa se velikokrat skrivajo take ali drugačne resnice, ki v dobrem in slabem označujejo njegov življenski prostor, torej istrski polotok in njegovega človeka. Rakovac je na vsa naša pisna vprašanja odgovoril v svoji čakavski govori- ci, odgovor na prvo smo na njegovo željo pustili v izvirniku, ostale pa prestavili v slovenski knjižni jezik. Rodili ste se leta 1939 v Rakov-cih pri Poreču. Kako se spominjate svojih mladih let, vojne vihre in lika svojega očeta, narodnega heroja Joa-kima Rakovca, po katerem nosijo ime ulice v malodane vsakem istrskem naselju? Se domišljan, utročic ud četiri lita, jedanajst naših mrtvih mladici, ča su ih beštije črne pobile i kako kunu žene »aj sime van se zatrlo, prokleti i vi i vaši mrtvi i još ne rojeni«; materinih suz kad su nan oca ubili i zrmana Giordana i di-da poveli u pržun u Koper, pak u Trst, pak u Flossenburg, di je kroz dimnjak poša h bogu; se domislin kako san mrzi-ja esule, puni kamioni su hi vozili u Trst, i da me je za nje, brižne ljude, kako ča smo bili i mi, srce bolilo; se domislin kad je došla Jugoslavija, lipi Dalmatinci, ča su pivali »Oj Mosore, Mosore« i ča su nan pomogli žeti i kositi; mi, »Šcavi«, fi- Nedelja, 24. januarja 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme nalmiente liberi, nikad takovega vesie- lja ... Oca se jedva sjecam, digao bi nas na ruke, brata i mene - »upaa Benece!« (poglej Venecijo), ali ga se sjecam iz bez-brojnih tudih sjecanja, iz skrušenih i gotovo pobožnih svjedočenja njegovih su-boraca, običnih ljudi. I s osobitim ponosom, kad sam u arhivu našao izričitu nardebu Oblasnog NOO-a za Istru, s njegovim potpisom, da se zarobljenici poslije kapitulacije Italije moraju osigu-rati i pomoci i da se vrate kucama. Na žalost, ta naredba nije uvijek poslušana Kdaj in kako je poročnik bojne ladje Milan Rakovac prišel do odločitve, da bo pisal v »paštrocu«, kakor sam poimenuje svojo jezikovno zmes različnih istrskih govoric? Govoriti v treh jezikih, to nekako še gre. Večjezično pisanje pa postane že pravi podvig. So pa pred menoj tudi drugi že pisali tako, denimo George Steiner »francosko-nemško-angleški« pisec, pa tudi biograf Maksa Fabianija Marco Poz-zetto, ki so mu materinščine štiri, in sicer italijanščina, slovenščina, nemščina in hrvaščina. Bil sem daleč od doma, v Pulju, Zagrebu, Dalmaciji in Vojni mornarici, Beogradu, zopet Pulju, Reki, znova Zagrebu. Moji literarni učitelji so bili John Dos Passos in Curzio Malaparte, Truman Capote, Babelj, Bulgakov, pisci mojega okolja pa predvsem Krleža, Marinkovic, Selimovic, Cankar in Kosovel v poeziji. Jezikovno preskakovanje se je rodilo v poeziji. Naslov ene mojih najpomembnejših pesmi se glasi CREDERE! OBBEDIRE! COMBATTERE!, ki je fašistični slogan. Ko bi ga prevedel, ne bi bil več tako efekten. V Pulju sem leta 1947 spoznal veliko novih prijateljev, tedaj smo se drug od drugega učili jezikov. Ko sem bil še otrok, sem govoril le svoj čakavski hrvaški jezik, kdaj pa kdaj tudi slovenščino, in sicer tedaj, ko so k nam prihajale Šavrinke. Okoli sebe pa sem poslušal italijanščino, nemščino, knjižno hrvaščino in angleščino. Ko sem bil izkoreninjen, so vse te govorice začele vre-ti iz mene, najprej materinščina, italijanščina, šavrinski govor. Ko sem prebral in prevedel Tomizzov roman La miglior vita, sem se zavedel, da moram po tej poti dalje, po poti tolerance, plurikultur-nosti, multilingvizma in regionalizma. Služiti sem hotel vsem jezikom, s katerimi sem rastel. Katere kraje na polotoku mora po vašem neistran obiskati, da bo bolje razumel istrskega človeka in njegov duh? Prvo, »jušto kunfine« - »nismo Ci-ci, ni Brkini, mi smo jušto na kunfini«, poslušati »Ciribirce« kako pojejo . Iti tja preko Učke, kjer so gorele vasi in ljudje v njih: Lipa, Vodice, Brgudac, Lupoglav, Pazin, kjer smo imeli svojo prvo gimnazijo, ki jo imamo še danes in kjer je najboljši klasični licej na Hrvaškem! Najbolje pa je iti po progi Paren-cane, peš ali s kolesom. Trst, Milje, Koper, Izola, Buje vse do Poreča. Obiskati dva glagoljaška kraja, Črni Kal in Kastav, ter freske v Hrastovljah in Beramu. Nato kamniti županski stol v Tinjanu, Mussolinijevo Rašo ter mala mesteca, kakor so Draguc, Lindar, Paz, Pican, od Roča do Huma po glagoljaški aleji, nato še Momjan, Grožnjan, Završje, Sa-vinčetu in moj Sut'Lavrieč Pazenatički ... Zminj s središčem Čakavskega sabora, Partizanski dom na Rušnjaku, Galižano, Valun in Lubenice na Cresu (da, Kvar-nerski otoki SO Istra!), Rovinj. Istra je mikrokozmos, kozmos, makrokozmos Že vrsto let ste glavni prireditelj foruma, ki je posvečen spominu pisatelja Fulvia Tomizze. Kako se ga spominjate danes, po skoraj enajstih letih od njegove smrti? Vedno se ga spominjam kot srčnega, prijaznega in pristnega človeka, prej kot znanega pisca. Ko sem prevedel njegov roman »La miglior vita«, je prišlo do podpisanih in anonimnih prijav z desne in leve, češ da sem izdajalec in da se knjiga ne sme objaviti. Sledil je sestanek Socialistične zveze na Reki, knjiga je bila nato objavljena. Ko sem to povedal Ful-viu, se je nasmejal in mi rekel: »bogme, nekateri duhovniki in nekateri partizani so res taki, tukaj pa me napadajo nekateri ezuli, duhovniki in fašisti«. Skupaj s Fulviom sva vodila komisijo na prvem in do danes edinem Svetovnem istrskem kongresu. Istra ima trikultur-no matrico, je »tričikleta«, ki ima tri kolesa, slovensko, italijansko in hrvaško. Vse ostalo je eno in enotno. O mejah, ki so v zadnjem stoletju počez večkrat razdelile istrski polotok, ter o njihovem (ne)smislu govorite v referatu Camisa nera - Stella rossa. Kako sami doživljate pojem meje, pa naj bo ta kjerkoli že? Meja je skrivnostna prepreka, saj je na oni strani nekaj drugega oziroma nekdo drug. To spodbuja radovednost. Meja je bila tudi blizu moje vasi, sosednja vas je spadala v Pazinsko grofijo, torej v Avstrijo, mi pa pod Benetke. Ta meja je obstajala med 13. in 19. stoletjem. Odnose lahko povzamem z dvojico besed amore-odio. Tiste resne državne meje pa so črna kuga Evrope, kakor bi za Schengen rekel Rastko Močnik. Vergo-gna su Dragogna, za Slovenijo, Hrvaško, EU. Soča je svobodna hči planin, ljudje hodijo desno in levo, nihče ni s tem ničesar izgubil. V delu Riva i druzi pišete o ek-sodusu, ki je v povojnih letih izpraznil Istro. Kakšna je bila pot do te, recimo ji, kolektivne duhovne katarze? Istra je v krvavem dvajsetem stoletju doživela tri eksoduse, na prva dva pa se zlahka pozablja. Italijanska zgodovinska amnezija se tako širi tudi na nas. Po letu 1918 je veliko »alogenih« oficirjev, odvetnikov, bankirjev, inženirjev, trgovcev in duhovnikov spričo prihoda novih gospodarjev zapustilo Trst, Reko in Pulj. To so bili Avstrijci, Madžari, Čehi, Nemci, Poljaki, Romuni, Slovaki. Drugi eksodus se je zgodil kasneje, ko je od tu pod fašističnim pritiskom odšlo od osemdeset do stodvajset tisoč Slovencev in Hrvatov. Večina se jih ni vrnila, njihovi potomci še danes prebivajo v Lendavi, Karlovcu, Subotici, Kragujevcu, Kumanovem. Zadnji eksodus, »komunistična jugoslavizacija« (fojbe, depor-tacije, zaplembe, nacionalizacije) pa je iz Istre iztrgal kakih dvesto tisoč ljudi, ki so kar naenkrat vsi postali Italijani. Od mojih sorodnikov so tri družine bežale pred italijanskim fašizmom, dve pa, prav tako Hrvatov, pred jugoslavanskim komunizmom (nacionalizmom!). Danes imam zato več sorodnikov v Zagrebu, Torontu ali Sydneju, kakor v Istri. Katarza? Po premieri dramatizacije dela Riva i druzi na Reki sem za dnevnik La voce del Popolo izjavil: Oprostite vi, ki ste mi ubili očeta in ste zato morali nato bežati pred njegovimi tovariši. Ze desetletja s prstom kažemo na druge. Do katarze bi lahko prišli po Osimskih sporazumih, a kaj ko se je tedaj vmes postavila Lista per Trieste, v devetdesetih letih pa so ob novih mejah znova zaigrale nacionalistične jerihonske trobente, tako da smo spet na začetku. V Kopru ste ob proslavljanju svoje sedemdesetletnice Istro ironično označili kot prostor, ki se more raztezati od Derdapa do Barcelone. V čem je po vašem zgodovinska večje-zičnost največjega jadranskega polotoka lahko zgled medkulturnega dialoga in sobivanja tudi za druga evropska narodnostno in jezikovno mešana področja? Danes nas je Istranov več v »Jugoslaviji«, Italiji, Ameriki in Avstraliji, kakor v Istri. V Istri vsi znajo in govorijo drugi jezik, torej jezik svojega soseda. V Kopru slišiš vse južnoslovanske jezike, albansko in italijansko. Zakaj je tako? Celo bivše ozemlje Julijske krajine je prepredeno z mejami, z avstrijskimi Slovenci (reški župan Vojko Obersnel) na Reki in v Pulju, s potomci avstrijskih Hrvatov v Trstu, s tisoč Istrani, ki so študirali v Ljubljani in Mariboru ter z ostankom potomcev nekoč številne italijanske nacije. Ozemeljski in zgodovinski okvir nas povezuje, medtem ko nas državne politike ločujejo. V Istri ne moreš biti Hrvat, če nisi istočasno malo Slovenec in Italijan. Evropa je Evropska zveza, torej »dogovorna fikcija«, ki je žal pozabila na dva svoja ključna projekta, torej zaščito manjšin ter evroregionalizem. Države manipulirajo z manjšinami in namesto evropske mikroregije Trst-Koper-Pulj ustvarjajo neke jadranske makro-regije, ki so zgolj retorika. Bojim se, da ne bo evropski projekt propadel zaradi recesije, terorizma ali »vzhodne nevarnosti«, ampak ga bo prej zamajal etato-kratski nacional-populizem. 16 Nedelja, 24. januarja 2010 NEDELJSKE TEME / t*. D / í / :k rac; Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je že drugo leto zaporedoma priredilo poletne otroške delavnice namenjene predšolskim in šolskim otrokom iz omenjenih vasi. Po lanskem uspehu projekta »Vaška skupnost«, kjer so otroci skupaj s starejšimi vaščani odkrivali vaško kulturno dediščino, so se letošnje delavnice osredotočile na temo eko navad. Obenem smo si želeli ohraniti lansko metodo dela v obliki sodelovanja najmlajših generacij z najstarejšimi. Tako smo s starši soudeleženih otrok in pod strokovnim mentorstvom učiteljic Nike in Petre izoblikovali projekt »V sožitju z naravo danes in jutri«. Namen letošnje pobude je bil spodbujati ekološko ozavešča-nje prek soočanja, kako so z naravnimi viri in odpadki ravnali nekoč in kako z njimi upravljamo danes. Projekt je predstavljal tudi priložnost, da so najmlajši spoznali naravno okolje, v katerem živijo in do njega vzpostavili spoštljiv odnos. Izvedena pobuda se tako postavlja kot zanimiv primer izobraževanja, kjer so mladi razvijali trajnostno usmerjen odnos do svojega naravnega okolja ter se pri tem primerjali z izkušnjami starejše generacije. Zaira Vidali Predsednica SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga ¿pno,,.... Varovanje narave Prvi dan delavnic, v ponedeljek 20. julija 2009, smo se pogovarjali o rastlinah, ki rastejo pri nas. Ugotovili smo, da rastline potrebujejo za rast vodo, svetlobo in minerale v zemlji. Nato smo šli na sprehod po travnikih in gozdovih, kjer smo nabirali različne vrste rastlin: rože, liste grmov in liste dreves. Spoznali smo, da so rože, ki smo jih nabrali, sestavljene iz venčnih listov, čašnih listov, prašnikov in pestiča, stebla, listov in korenin oz. korenik. Ločimo pa tudi žužkocvetke, ki imajo obarvane cvetove in vetrocvetke, ki nimajo obarvanih cvetov. Pogovorili smo se še o dejavnikih onesnaževanja okolja. Ti so: - izsekavanje gozdov; - črpanje nafte in plina; - rudarstvo; - poljedelstvo in živinoreja; - požari; - vpliv hidroelektrarn; - škropljenje. vi H Pri tem pa smo ugotovili, da so lišaji kazalci čistega zraka, saj rastejo le tam, kjer je zrak neonesnažen. Otroci so nato predlagali načine preprečevanja onesnaževanja: PATRIK RACMAN, 13 let: »Da ne bi metali smeti na tla«. PETRA RACMAN, 11 let: »Da ne bi sekali dreves«. VERONIKA RACMAN, 10 let: »Da ne bi trgali rastlin«. NIKA ČERMELJ, 10: »Da ne bi pobivali živali.« JAN ČERMELJ, 7 let: »Da ne bi onesnaževali vode«. ERIKA IVANCICH, 9 let: »Da bi ločevali odpadke«. LUKA RASENI, 6 let: »Da ne bi sežigali gozdov«. Ugotovili smo, da je potrebno v gozdu ravnati zavestno, tako da ne pride do požarov, in sicer: - ne kuriti na prostem ali v gozdu; - ne odvreči vžigalic ali cigaretnih ogorkov; - ne dopustiti ognjemeta v nevarnih območjih; - ne sežigati ostankov rastlin; - ne odmetavati smeti in odpadkov v gozdu; - kuhati samo v za to urejenih prostorih. Rastline, ki smo jih nabrali v teku jutra, smo dali sušit. Ob koncu tedna pa smo vse posušene rastline zbrali v herbarije. Zraven smo napisali ime rastline, mesto kjer smo jo našli in datum, ko smo jo nabrali. Risanje nabranih rastlin I V torek, 21. julija 2009, smo se pogovarjali o odpadkih. Ugotovili smo, da narava sama nič ne odvrže. Človek pa ne ravna tako varčevalno. Marsikaj odvrže in ustvarja vse več odpadkov, ki so nevarna nadloga. Edina rešitev je posnemanje narave, to je recikliranje odvečnih snovi in energije. Reciklirati pomeni predelati odpadke v nove in uporabne surovine ali izdelke. Tako snovi ne odvr-žemo, ampak jih ponovno uporabimo v reciklažnem procesu. Zato recikliranje prihrani veliko surovin in energije. SNOV ALI IZDELEK SE RECIKLIRA? KONČNI IZDELEK Papir, karton Da Papir, karton Plastična embalaža Da Plastični izdelki Steklo Da Stekleni izdelki Baterija Da Minerali, plastika Avtomobil Da Kovine plastika Voda Da Pitna voda,za zalivanje Organski odpadki Da Kompost, gnojilo Jederski odpadki Ne - Računalniki Da Steklo, kovine Leseni predmeti Da Iverica, papirna osnova Intervju z Milko Racman, 83 let Istega dne smo obiskali gospo Milko na Pesku. Pri njih doma so imeli včasih trgovino z živili. Povprašali smo, kako so nekoč ravnali z odpadki. Z otroci smo pripravili intervju. Otroci: Kam ste nekoč metali odpadke? Milka: Nekoč so papir sežigali, ostale biološke odpadke pa so dali živini. O: Ste reciklirali? M: Ne, nekoč ni bilo toliko odpadkov kot danes. Vse smo shranjevali v papirju in ga nato sežgali. O: Kako so ljudje stvari prinesli domov iz trgovine? M: Stvari iz trgovine so prinašali domov v kartonastih vrečkah ali v vrečah iz blaga. O: Kako ste imeli v trgovini shranjeno olje? M: Olje smo shranjevali v velikih sodih. Kupci so prišli v trgovino s steklenicami in si kar v te nato-čili olje. O: Kako ste shranjevali moko? M: Moko smo shranjevali v lanenih vrečah. j, O: Kako ste shranjevali meso? M: Prodajali smo samo meso v pločevinkah. O: Ste prodajali pijačo? M: Prodajali smo gazirane pijače, vino, vode pa ne, saj so jo imeli v vaseh v štirnah. O: Ste prodajali bonbone? M: Imeli smo veliko posodo z bonboni. Ljudje so kupovali bonbone »na gram« in jih iz posode dajali v papirnate vrečke. O: Ste prodajali kruh? M: Da, imeli smo ga, shranjevali smo ga v košarah. O: Ste imeli kaj spravljeno v plastiki? M: Ne, plastike ni bilo, dobili smo jo šele po drugi svetovni vojni. ______ Skupinska slika z G. Milko Ko smo se vrnili v Gročano, je sledil pogovor o tem, kako danes ločujemo odpadke. Otroci so povedali, da doma vsi ločujejo odpadke, ker to zahteva dolinska občinska uprava. Papir in karton mečemo v plav smetnjak, plastiko in steklo v rumenega, ostale odpadke pa v zelen smetnjak. Iz odpadnega materiala (pločevinastih lončkov) smo izdelali barvane lončke s salvjetno tehniko, ki jih lahko še uporabljamo npr. kot lonček za barvice. Ko smo se vrnili v Gročano, je sledil pogovor o tem, kako danes ločujemo odpadke. Otroci so povedali, da doma vsi ločujejo odpadke, ker to zahteva dolinska občinska uprava. Papir in karton mečemo v plav smetnjak, plastiko in steklo v rumenega, ostale odpadke pa v zelen smetnjak. Iz odpadnega materiala (pločevinastih lončkov) smo izdelali barvane lončke s salvjetno tehniko, ki jih lahko še uporabljamo npr. kot lonček za barvice. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. januarja 2010 1 J ravo včeraj in danes« V sredo, 22. julija 2009, smo se pogovarjali o energiji. Spoznali smo, da ločimo obnovljive in neobnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije so: - sončna energija; - veter; - energija morja; - geotermalna energija; - biomasa. Sonce je glavni vir energije za vsa živa bitja na zemlji. Sončno energijo pridobivamo s sončnim sevanjem. Izkoristimo jo lahko tudi doma, tako da si postavimo solarne plošče - silicijeve sončne celice. Te sestavljajo večje plošče s posebno oblogo, ki sončna sevanja neposredno spreminja v elektriko. Solarne plošče smo si tudi ogledali, saj jih ima Luka Raseni nameščene na strehi svoje hiše v Gročani. Te ne proizvajajo električnega toka, ampak grejejo vodo. Energija vetra ali eološka energija nastaja s silo vetra, ki poganja vetrnice z električnimi generatorji. Tudi sami smo izdelali majše pisane vetrnice, ki se z z vetrom vrtijo. OTROCI Z ROČNO IZDELANIMI VETRNICAMI Neobnovljivi viri energije so: - premog; - nafta; - zemeljski plin; - jederska energija. Otroci so ugotovili, da tudi avtomobili onesnažujejo okolje. Predlagali so veliko zanimivih obnovljivih virov energije, ki bi lahko poganjali avtomobile. Intervju z Vesno Fonda, 86 let Po jutranjem uvodnem pogovoru o energiji danes, nas je zanimalo, kako je bilo včasih. Obiskali smo gospo Vesno iz Gročane in imeli z njo intervju. Otroci: Kako ste razsvetljevali prostor? Vesna: Ker ni bilo elektrike, smo uporabljali luč na petrolej (petrolejko). O: Kdaj ste dobili elektriko, kdaj so jo napeljali? V: Dobili smo jo komaj po drugi svetovni vojni. O: Kako ste nekoč likali? V: Likalniki so bili železni, noter smo dali oglja, da se je železo segrevalo. Likali smo na mizi. O: Kako ste se pozimi greli? V: Greli smo se na ognjišču, kjer smo imeli kamin. O: Kako ste kuhali? V: Kuhali smo na ognišču. O: Ste imeli radio ali televizijo? V: Radia nismo imeli, ampak prvo televizijo so kupili pri Lukčevih in vsi vaščani smo hodili k njim gledat. O: Kako ste greli vodo za tuširanje? V: Umivali smo se enkrat na teden, vodo pa smo greli na ognjišču in jo nato zlili v vedro, v katerem smo se skopali. O: Ste imeli hladilnik? V: Ne, hrano, kije morala biti na hladnem (npr. meso), smo dali v vedro in spustili v vodnjak, kjer je bilo hladneje. O: Kako ste prali oblačila? V: Obleke smo prali doma, po vodo pa smo hodili v pralnico. Namesto mila smo uporabljali pepel. O: Kako ste si sušili lase? V: Lase smo si sušili pri ognjišču ali na prostem. O: Je ogenj v ognjišču stalno gorel? V: Da, poleti in pozimi smo cel dan imeli prižgan ogenj. O: Ali je bilo v spalnici pozimi mrzlo, ko ste šli spat? V: Da, postelj nismo segrevali in niti nad pečjo nismo imeli prostora, da bi spali. Bilo je res mrzlo. O: Kje ste dobili obleke in čevlje? V: Blago smo si kupili v Trstu in si obleko sešili sami. Za čevlje pa smo pozimi poklicali čevljarja, ki smo ga gostovali v vasi, dokler ni vsem vaščanom naredil čevlje iz usnja. Skupinska slika pri g. Vesni doma V četrtek, 23. julija 2009, smo se pogovarjali o vodi. Zemljo prekriva % vode in je zato zelo pomembna. Vodo najdemo v treh agregatnih stanjih: kot tekočino, led in vodno paro. Nahaja se v oceanih, morjih, rekah in jezerih. Pomembno je, da vode ne onesnažujemo, saj je življenjski prostor za mnoge rastline in živali. Voda je sestavina vseh živih bitij. Vsa živa bitja so zgrajena iz celic, ki vsebujejo več kot % vode. Brez vode ni življenja! Vsa živa bitja potrebujejo vodo tudi pri dihanju in fotosintezi. Onesnaževanje voda povzročajo gospodinjstva, kmetijstvo in industrije. V vodi raztopljene škodljive snovi prehajajo v organizme, kar je nevarno za zdravje ljudi in narave. Kako pride voda do pipe v stanovanju? V vodnem hramu se zbira voda, ki nato steče v stanovanja. Deževnica se zbira v tleh nad nepropustno plastjo. Ker je voda v tleh, ji pravimo podtalnica. Pomembno je, da z vodo ravnamo varčno, saj lahko tako pri isti dejavnosti porabimo mnogo manj vode, kot če ravnamo nepremišljeno. Otrokom sva pripravile delovne liste o porabi vode. Skupaj smo ugotavljali, koliko vode porabimo pri isti dejavnosti, če ravnamo varčno ali pa ne. Izdelali smo tudi poizkus onesnaževanja podtalnice. Podtalnico smo pripravili tako, da smo na dno plastenke dali nepropustno plast (das maso), nad to pa vodo in prst. Nastale so tako tri plasti: nepropustna plast, voda in plast prsti. Podtalnico smo nato onesnažili s pralnim praškom. Z naslednjim poizkusom smo poskušali onesnaženo podtalnico očistiti. Vodo smo najprej očistili s sitom. Na situ so ostali večji odpadki iz prsti, a voda je prešla skozi. Nato smo vodo očistiti še s filtrirnim papirjem. Ugotovili smo, da se vode ne da čistiti in na noben način ostraniti pralnega praška, ki je v vodi raztopljen. Na ta dan smo obiskali gospoda Ivana Racmana, 79 let, ki je včasih delal na vodovodu. Povedal nam je, da je bil vodovod zgrajen leta 1954 ter da se vodni zbiralnik nahaja na Kokoši. Ta voda potuje v Gročano, Pesek in Drago. Najmlajši otroci so ob povratku v društvene prostore risali v kombinirani tehniki s tempera in voščenkami na temo VODE. Danes smo šli obiskat gospoda Ivana. Z njim smo se pogovarjali o vodovodu. Povedal nam je, da so bile pred gradnjo vodovoda v vasi samo štirne. Leta 1821 je bila zgrajena prva štirna, bilo pa je tudi 15 kalov in 10 ledenic. Po vodo so šli z vedri, v velikih sušah pa so vodo šli iskat v Na-brežino ali na današnje področje Slovenije. Ko je več dni deževalo in je bilo veliko vode, so vaščani morali počakati več dni, da se je voda ustalila. Vodovod so začeli graditi leta 1954 v Bazovici in nadaljevali v drugih vaseh. Vodni zbiralnik se nahaja na Kokoši, vodo pa črpajo v Bazovici. Ta voda potuje v več vasi Pesek, Drago in Botač. Odpadna voda ponikne v podtalnici, kraška zemlja je namreč zelo prepustna. Petra Racman, 11 let Nika Čermelj, 10 let Skupinska slika pri g. Ivanu doma h • v ¿ moa 1 Zaključni dan Zadnji dan delavnic je bil posvečen izdelavi herbarijev in pripravi zaključne prireditve. Otroci so staršem predstavili, kaj smo čez teden počeli in kako lahko skrbimo in varujemo naravo. Učiteljici sva vsem pripravili presenečenje in sicer ekološki nagradni kviz, kjer so otroci tekmovali proti staršem. Končno zmago so zasluženo dosegli otroci, saj so skozi cel teden spoznavali in odkrivali različne zanimive ekološke teme. 18 Nedelja, 24. januarja 2010 NEDELJSKE TEME Državi, kot sta Italija in Grčija, ki sta pretežno izkazali pot kakovosti, pa do danes nista dovolj pogumno in prodorno nastopali na domačem in mednarodnem trgu, da bi se s svojo kakovostno proizvodnjo uspešno zoperstavili španskemu nizkocenovnemu prodoru na oljčnem trgu in znali cenovno uveljevati kakovost svojega olja. / PO KOLIČINI (A NE KAKOVOSTI) PROIZVODNJE PREDNJAČI ŠPANIJA Negativen trend v italijanskem oljkarstvu Svetovalna služba Kmečke zveze Italija, še pred nedavnim prva proizvajalka oljčnega olja na svetu, je v zadnjih letih prepustila vodilno vlogo Španiji, ki je v letu 2009 proizvedla 1,2 milijona ton, kar predstavlja približno 40% celotne svetovne proizvodnje. Po podatkih Mednarodnega sveta za olj-karstvo je slednja dosegla v lanskem letu 2,88 milijonov ton, kar je v absolutnem merilu najvišji dosežek po tistem iz leta 2004, ko se je povzpela do treh milijonov ton. Obseg italijanskih oljčnikov in vzporedno s tem njihovega pridelka pa se v zadnjih letih neprekinjeno krči, kar neizogibno vpliva na proizvodnjo olja. Slednja se je od rekordne količine v letu 2007 (794.000 ton) znižala v lanskem letu na 517.000 ton. Potencialnosti španskih oljčnih nasadov, ki so pretežno mladi, pa omogočajo v bližnji prihodnosti 1,4 - 1,5 milijonov ton oljčne proizvodnje. To pa pomeni, da bo španska ponudba oljčnega olja dosegla polovico svetovne in bo močno pogojevala tržne cene, kar se občutno pozna že pri sedanjem proizvodnem razmerju. V zvezi s cenami pa so podatki žal zaskrbljujoči. Povprečna svetovna cena ekstradeviškega oljčnega olja je zdrknila na nivo izpred 7 let, ko ni do- segla 3 evre/kg. Težko tržno stanje gre pripisati deloma rastoči svetovni proizvodnji in posledično ponudbi, ki pa je ne spremlja sorazmerna rast porabe, in s tem povpraševanja, kot potrjujejo razmeroma visoke zaloge (638.000 ton) iz prejšnjega leta, ki dodatno bremenijo trg in potiskajo cene navzdol. Deloma, ali celo pretežno, pa je težko tržno stanje odvisno od nezadostne tržne prozornosti, ki omogoča tržne špekulacije,ki niso v prid proizvajalcem olja. Dodatna zaskrbljujoča ugotovitev je ta, da so med tržnimi cenami raznih kakovostnih kategorij oljčnega olja premajhne razlike predvsem na škodo ekstradeviškega oljčnega olja, celo tistega z zaščiteno označbo porekla (ZOP - it. DOP). V to smer gre pretežno tržna politika Španije, ki je naravnala svojo proizvodnjo predvsem za zadoščanje potrebam povpraševanja velikih količin olja, ne pa visoke kakovosti. Skladno s tem je tudi uredila svoje oljčnike, ki omogočajo strojno obdelavo oljk in s tem močno znižanje pridelovalnih stroškov, seveda na račun kakovosti oljčnih plodov in olja. Kar praktično pomeni, da je ta vodilna država izbrala pot velikih, poceni pridelanih in za- to zelo konkurenčnih pridelkov in proizvodov. Od tod njena konkurenčnost in negativno pogojevanje oblikovanja tržnih cen. V zvezi s ponudbo ne gre prezreti tudi širjenja gojenja oljke na drugih celinah, predvsem Avstraliji in Južni Ameriki. Avstralska proizvodnja, ki sicer še ne vpliva na tržne cene, je dosegla 20.000 ton, prav tako se uvrščata med proizvajalce Čile (9.000 ton) in Argentina (16.000 ton). Gre zaenkrat za razmeroma skromne proizvodnje, ki se pa lahko močno povzpnejo glede na izredne naravne gojitvene danosti v omenjenih državah. Državi, kot sta Italija in Grčija, ki sta pretežno izkazali pot kakovosti, pa do danes nista dovolj pogumno in prodorno nastopali na domačem in mednarodnem trgu, da bi se s svojo kakovostno proizvodnjo uspešno zoper-stavili španskemu nizkocenovnemu prodoru na oljčnem trgu in znali cenovno uveljevati kakovost svojega olja. Na srečo je to uspelo oljkarjem na krajevnih ravneh, a to ni dovolj. Število porabnikov, ki se odloča za kakovost mora rasti. Le večje povpraševanje po kakovostnem olju bo počasi izpodrinilo porabo nekakovostnega in s tem njegovo konkurenčnost. KMEČKA ZVEZA Kmalu začetek tečajev HACCP Kmečka zveza bo v mesecu februarju in marcu priredila sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Z zakonom 21 iz leta 2005 je Dežela določila nove obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri prej omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se v eni ali drugi obliki ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in turistične kmetije. Za izvajanje omenjene kontrole je odgovoren upravitelj podjetja, ki ga zakonsko zastopa, kar pomeni, da je v naši proizvodni stvarnosti odgovoren gospodar kmetijskega posestva. Po zakonu predvideno usposobljenost si zainteresirani pridobijo z obiskovanjem tečaja, ki traja osem ur in ima veljavnost petih let. Prvi tečaj za odgovorne pri tej kontroli bo stekel 2. 3. in 9. februarja. Ob koncu tega uspešno opravljenega tečaja bo stanovska organizacija organizator tečaja izdala obiskovalcem ustrezno potrdilo, ki ga bo moral dobitnik hraniti na delovnem mestu za morebitne kontrole. Prisotnost na tečaju mora kriti celoten urnik. Število tečajnikov pa ne sme preseči 20 oseb. Zadolženi za izvajanje zgoraj navedene kontrole, ki ne bodo uspešno obiskali tečaja, bodo podvrženi strogim sankcijam. Zato vabi Kmečka zveza zainteresirane člane, ki se niso še prijavili na tečaj, da se čim prej vpišejo. V uradih Zveze ali po telefonu na št.040 362941 bodo dobili potrebna dodatna pojasnila in dopolnila. STROKOVNI NASVETI Okusne jagode z našega vrta V tem času, ko načrtujemo prihodnjo kmetijsko sezono, lahko pomislimo tudi na gojenje jagod. Jagoda je vrtna, trajna rastlina. Botanično pripada družini rožnic (Rosaceae) in rodu Fragaria. Iz nekaterih vrst tega rodu so žlah-tnitelji pridobili veliko gojenih sort. Značilnost jagode je podaljšek, ki se razvije iz rastline, na koncu katerega zraste nova rastlinica. Podaljšku pravimo tudi živica. To lastnost izkoristimo za razmnoževanje. Dovolj je, da nove rastlinice odtrgamo in presadimo. Drugi način razmnoževanja, ki ga po navadi ne uporabljamo, je s semeni. Slednja se nahajajo na zunanji strani zrelih plodov. Jagoda se dobro prilagaja različnim podnebjem, občutljiva pa je na pozebe. Že - 8° C je za rastlino lahko usodno. Občutljiva je tudi na slano, posebno spomladi, najbolje uspeva pri 20 do 25° C. Če previsoka temperatura nastopi takrat, ko jagode zorijo, sadeži postanejo mehki in se zelo hitro pokvarijo. Jagoda zahteva veliko sonca in ne mara mrzlih vetrov. Glede talnih razmer je prilagodljiva, saj raste v različnih tleh. Občutljiva je na zastajanje vode v tleh. Jagoda ima najraje rahlo kisla in propustna tla, z veliko organske snovi. V lužnatih tleh pa se lahko pojavi problem kloroze in nezadostnega vsrkanja mikroelementov. Sorte v glavnem delimo na tiste, ki cvetijo le enkrat na leto, in sicer spomladi, in sorte, ki obrodijo nepretrgoma, od pomladi do jeseni. Obstajajo tudi nekatere sorte, ki cvetijo dvakrat na leto, in sicer spomladi ter mesec kasneje. Sorte delimo tudi v zgodnje, srednje in pozne. Nekatere bolj razširjene sorte, ki obrodijo le enkrat na leto, so: Alba, Gemma, Maya, Roxana in druge. Za mali domači vrt so bolj zanimive sorte, ki obrodijo nepretrgoma. Med slednjimi naj omenimo Anabelle, Anais, Diamante. V prodaji dobimo jagodne sadike v treh oblikah: sveže, zmrznjene in v lončkih. Če kupimo sveže sadike, jih moramo takoj saditi. Če to ni mogoče, pomočimo vsaj enkrat na dan korenine v vodo in jih držimo v hladnem prostoru. Paziti moramo, da ne močimo listov, drugače postanejo rumeni. Bolj primerne so za poklicne vrtnarje, pa čeprav so primerne tudi za domači vrt. Zmrznjene sadike hranijo pri temperaturi -2/-3° C. Cvetijo sicer nekoliko pozneje, so pa bujnejše in sadeži so večji. Obenem imajo to prednost, da jih lahko sadimo celo leto. Tudi te so idealne za poklicne vrtnarje, pa tudi za domači vrt. Sajenje sadik v lončkih je bolj uspešno, so pa te sadike tudi dražje. Slednje so najbolj primerne za domači vrt, kjer uporabljamo tudi enoletne rastline iz starega nasada. Zemljo za sajenje jagod pripravi- mo vsaj mesec prej. Če jih sadimo spomladi, zemljo obdelamo do konca februarja in sicer 30 cm globoko. Še prej pognojimo s hlevskim gnojem, ki naj bo dobro zrel. Na kvadratni meter potrebujemo 4 do 6 kg gnoja. V primeru revnejših tal dodamo še kako mešano gnojilo, primerno za sadno drevje. Pred sajenjem zemljo zrahljamo in pripravimo rahlo dvignjene gredice, da voda ne zastaja. Da bolje pobiramo jagode, naj bo vrst čim manj. Gredice naj bodo postavljene v smer sever-jug, saj jagoda zahteva veliko sonca. Dan pred sajenjem po potrebi zemljo rahlo zalijemo. Gredico pred sajenjem lahko pokrijemo s črno folijo. Sadeži ostanejo na ta način čisti in zdravi in plevel se ne širi. Če jagode sadimo poleti, uporabljamo za pokrivanje belo plastično folijo, ki odbija žarke. Folijo moramo dobro pritrditi in je ne smemo preveč nategniti. Pred sajenjem naredimo luknje za rastline. Rastline sadimo v razdalji 30 do 40 cm v vrsti, kakih 40 cm pa med eno vrsto in drugo. Sadimo v bolj hladnih urah dneva. Sorte, ki nepretrgoma obrodijo, sadimo spomladi ali jeseni. Tiste, ki proizvajajo le enkrat na leto, je najbolje, da sadimo avgusta. Takoj po sajenju jagode za-lijemo. Jagoda zahteva stalno, a zmerno zalivanje. Posebno moramo pravilno zalivati komaj sajene rastlinice. Tudi ob zorenju jagoda zahteva precej vode. Z zalivanjem pa ne smemo pretiravati, da se sadeži preveč ne mehčajo. Stalno moramo odstranjevati plevel. Približno konec februarja očistimo jagodni nasad starih listov. Odstranimo tudi morebitni plevel. Vse skupaj uničimo, da ne bi prenašali škodljivce in bolezni. Po navadi nasad obnovimo vsako leto. To lahko storimo tako, da na istem prostoru le zamenjamo rastline. Vsake dve leti pa je bolje, da menjamo prostor. Jagode pobiramo, ko so popolnoma rdeče, v najhladnejših urah dneva. Najbolj razširjena bolezen pri jagodi je siva plesen ali botritis. Pojavi se predvsem ob dolgotrajnem vlažnem ali deževnem vremenu. Na še zelenih plodovih opazimo temne madeže, ki postanejo sivi. Na zrelih sadežih pa opazimo tipično sivo plesen. Bolezni se delno izognemo tako, da ne sadimo pregosto in z uporabo črne folije. Ob pobiranju bolne sadeže odstranimo, da se bolezen ne bi širila. Če je pomlad zelo vlažna in smo imeli napad že prejšnje leto, škropimo tik pred cvetenjem s specifičnimi pripravki. Jagodo lahko napade tudi oidij. V tem primeru opazimo na spodnji strani listov belo prevleko. Listi se nato posušijo. Škropimo z žveplom. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. januarja 2010 19 Na slikah: pod naslovom učitelj Rhisiart Tal-e-bot s 3-letno Olwen Champliaud, hčerko ene od ustanoviteljic novega vrtca. Desno Viviane Reding in Abdroulla Vassiliou. Spodaj palača Evropskega sodišča v Strasbourgu V CORNWALLU PRVI OTROŠKI VRTEC V JEZIKU KERNEWEK Namesto prostih sobot se malčki ukvarjajo s tegennow in polltewas. Nicola Woolcock, Timesonline V otroških vrtcih običajno vzgojitelji navajajo otroke, da si izmenjujejo igračke in da se prijetno igrajo v peskovniku. V prvem otroškem vrtcu v jeziku kernewek (cornish), si otroci od 16. januarja letos izmenjujejo tegennow in se prijetno igrajo v polltewas. V tem vrtcu bodo peli v jeziku kernewek, učili se bodo številk, imen dnevov in temeljnih stavkov v jeziku, za katerega domnevajo, da so zadnji ljudje, za katere je bil to res materni jezik, umrli pred dvema stoletjema. Movyans Skolyow Meythrin (Gibanje za otroški vrtec) je sestavni del gibanja za oživitev jezika, v katerem so že namestili vrsto prometnih oznak in smerokazov v regiji ter so začeli oddajati novice na lokalni spletni strani državne radiotelevizijske družbe BBC. Domnevajo, da ta jezik tekoče govori največ kakih 300 ljudi, nekaj tisoč pa jih v tem jeziku zmore enostaven pogovor. Približno dve tretjini besed sta podobni b3ese-dam v valižanščini, še večja pa je podobnost tega jezika z bretonščino. Gibanje, ki je pobudnik otroškega vrtca, utemeljuje svojo odločitev z oblikovanjem občutka skupnosti ter z vrednotenjem zgodovine in kulture. Vrtec je zaenkrat namenjen otrokom staršev, ki obiskujejo tečaj jezika za odrasle v zavodu Cornwall College pri Cambornu; deloval pa bo samo ob sobotah, to je ob dnevih, ko otroci ne obiskujejo državnega angleškega vrtca. Za vrtec bo skrbel učitelj Rhisiart Tal-e-bot, ki je šolanje opravil v Walesu. To pobudo tako ocenjuje: »Po tradiciji naj bi se z jezikom ukvarjali akademiki, bradati može in pesniki. Sedaj imamo priložnost za kulturni premik. Od leta 2000 obstaja strokovna študija o tem jeziku in med priporočili za poživitev jezika je prav predlog za učenje predšolskih otrok.« Po njegovi oceni jezik kernewek ni nikoli povsem izumrl; navedel je primer iz svoje učiteljske izkušnje, ko je učil otroka, čigar stari starši so v družini še govorili ta jezik. Sicer so v regiji v lokalnem angleškem narečju v rabi še številne besede, ki izhajajo iz jezika kernewek: tako na primer za kosilo še vedno uporabljajo besedo crowst. Sicer pa je to gibanje ustanovila 30-letna Emile Champliaud, ki se je v regijo preselila iz Francije in ki pošilja hčerko v novi vrtec. Sedaj si prizadeva, da bi v Cornwallu odprla še več takih vrtcev. »Ta prvi vrtec je poskus, da ugotovimo, koliko družin je pripravljenih žrtvovati prosto sobotno dopoldne za poučevanje tega jezika,« je dejala in dodala: »Ob sobotah bomo lahko pri otrocih vzbudili zanimanje za jezik in jih privadili nanj. Seveda pa je naš glavni cilj, da bi postali naši otroci dvojezični. Sonya Anjari je doma iz Cornwal-la, vendar je dolga leta živela v Londonu, lansko leto se je vrnila v rodni kraj in sedaj ugotavlja: »Ko sem odraščala, je bil jezik cornish videti kot nekaj zelo neobičajnega. Danes je sestavni del pomembnega gibanja in res lahko delamo na tem, da bi ga uporabljali v vsakodnevnem življenju.« Londonska vlada je ta jezik uradno priznala leta 2002, ko je njegovo zaščito vključila v ratifikacijski zakon Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike Sveta Evrope. Finančne stroške za novi otroški vrtec krije delno Cornwall College, delno pa sredstva zagotavlja Cornish Language Partnership, ustanova, ki jo financira država. Sicer pa bodo morali tudi starši prispevati za učne pripomočke, ki jih bo treba delno še izdelati, saj gre za prvi vrtec v jeziku kernewek. Sicer pa velja kot zanimivost povedati, da eden od očetov otrok, ki obiskujejo ta vrtec, govori s svojim sinom doma samo v jeziku kernewek. Sicer pa je v regiji občutek pripadnosti zelo močan in prav nobena redkost ni izobešanje črno-belih zastav, ki potrjujejo pripadnost Cornwallu, njegovi tradiciji in njegovi kulturi. Ko pa so 71-letnega upokojenega trgovca Dereka Collinsa, ki je po cesti sprehajal svojega psička, vprašali, ali govori kernewek, je mirno odgovoril: »Še zdaleč ne. To je nekaj za mlade generacije, starejši se s tem nismo nikoli ukvarjali. Mislim, da gre za zapravljanje časa in domnevam, da to ne pelje nikamor, vendar pa učenju tega jezika ne nasprotujem. Ljudje danes razmišljajo drugače, ampak kadar smo bili mladi, za to nismo imeli časa.« Trgovec z nepremičninami, 56-letni Bill Bannister, pa pravi: »V času, ko sem bil mlad, smo se učili latinščino, angleščino in francoščino. Res mi ne bi bilo všeč, če bi kernewek izginil, ampak če bi me kdo vprašal, ali bi se raje učil kernewek ali nemščine, bi se odločil za nemščino, ker je to jezik, ki ga zares lahko uporabljaš. Kernewek ni življenjskega pomena, dobro pa je, da ostane pri življenju. Avdicije Barrosove komisije zelo skromna bera glede pravic manjšin Pričakovanja, da bo uveljavitev Lizbonske pogodbe pospešila zanimanje Evropske unije za manjšine, se je -vsaj zaenkrat - izkazalo za neupravičeno. Tako vsaj kažejo avdicije novih komisarjev Barrosove komisije, ki so se v zadnjih dveh tednih predstavili delovnim telesom Evropskega parlamenta. Prvi, ki za to nosi odgovornost, je pravzaprav predsednik Barroso, ki je enostavno ukinil resor za večjezičnost, ki ga je v zadnjem mandatu z ne preveliko učinkovitostjo, vendar z zadovoljivo ravnijo zavzetosti vodil romunski komisar Leonard Orban. Ta re-sor je združeval vprašanja uradnih oziroma delovnih jezikov Evropske unije in vprašanja jezikov manjšin, kar je skupno še kar omejena pristojnost, vendar je bil novost v sistemu Evropske komisije prav glede na dejstvo, da Liz-bonska pogodba izrecno omenja več-jezičnost ter postavlja njene vrednotenje med temeljne cilje Unije. Vprašanje zaščite manjšin je seveda povezano z vprašanjem človekovih pravic; tudi tu je Evropska unija pridobila veliko pristojnosti, saj je postala Listina o temeljnih pravicah EU sestavni del evropskega pravnega reda, poleg tega pa je Evropska unija kot celota z Lizbonsko pogodbo pristopila k evropski konvenciji za človekove pravice. Gre torej za nov pristop k eni temeljnih problematik sodobnega sveta. Vsa ta vprašanja sodijo v pristojnost dveh komisark: za človekove pravice je pristojna luksemburška komi-sarka Viviane Reding, za večjezičnost pa je pristojna komisarka za kulturo in izobraževanje, Ciprčanka Androulla Vassiliou. Viviane Reding je izkušena evropska komisarka; v politiki je že dolga leta, komisarka je bila že dva mandata. V času Prodijevega mandata je bila komisarka za kulturo in izobraževanje ter je takrat pospešila razumevanje problematike manjšinskih jezikov. Njena zasluga je, da je svet ministrov za kulturo v februarju 2002 sprejel temeljni dokument o jezikih, ki priznava s kulturnega vidika vsem evropskim jezikom enako dostojanstvo. Njeni govori o jezikih so se začeli z znanim stavkom, da so vsi jeziki enako pomembni, ne glede na to, ali jih govori 300.000 ali 300 milijonov ljudi. Zato je bilo njeno imenovanje za komisarko z resor-jem za človekove pravice zelo pomembno in manjšinske organizacije so to pozdravile. Vendar Redingova v svoji predstavitvi ni šla dlje od zagotovitve, da si bo prizadevala za izboljšanje ravni zaščite manjšin. Bila je torej zelo previdna, tudi v skladu z omejitvami, ki jih vsebuje evropski pravni red, saj so bila prav v zvezi z uveljavljanjem listine za temeljne pravice, za katero je zadolžena posebna evropska agencija s sedežem na Dunaju, vprašanja v zvezi z enakopravnostjo jezikov izločena iz seznama tem, ki jih bo treba obravnavati. Skratka, za jez6ikovne manjšine v tem okviru ni prostora, kar je očitno Redingovi narekovalo veliko previdnost. Androulla Vassiliou nima posebnih izkušenj na področju večjezično-sti; Ciper tudi še zdaleč ni država, ki bi blestela glede spoštovanja manjšin, saj o tem marsikaj vedo ciprski Turki. Ima pa zadolžitev v sicer zelo velikem re-sorju: kultura, izobraževanje, mladina, šport in seveda večjezičnost. Ukvarjati se bo morala z dopingom v športu, s vseživljenjskim izobraževanjem, z integracijo otrok ilegalnih priseljencev v evropsko družbo, z bolonjskimi procesi in še z marsičem. O manjšinah je na avdiciji govorila malo; dejala je, da je jezike manjšin treba spoštovati, enako kot jezike priseljencev. Vsebinskih stališč pa ni bilo, prav nobenega. Evropsko sodišče obsodilo Bolgarijo zaradi policijskega preganjanja Romov Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je 8. januarja razsodilo, da je bolgarska policija nečloveško ravnala s tremi bolgarskimi državljani romskega izvora med njihovo aretacijo in v času, ko so bili zaprti v policijskem priporu. Primer je pred sodiščem sprožil Evropski center za pravice Romov skupaj z romsko fundacijo Baht, ki jo je na sodišču zastopal bolgarski odvetnik Aleksander Kašumov. Primer. Ki je bil v seznam evropskega sodišča zapisan z naslovom Sa-šov proti Bolgariji, je bil sodišču predstavljen leta 2003 in je zadeval pritožbo zaradi brutalnosti policije med aretacijo treh moških v letu 2001 in zato, ker bolgarske državne oblasti niso uvedle nobene ustrezne preiskave po prijavi nečloveškega ravnanja v zaporu, da bi ugotovile in tudi kaznovale krivce. Med aretacijo je policija streljala, nato je trojico močno pretepla ter dva are4tirana zaprla v prtljažnik avtomobila in ju tako prepeljala na policijsko postajo. Aretirane so tudi opsovali v zvezi z njihovo etnično pripadnostjo. Sodišče je v svoji razsodbi ugotovilo, da je bila taka uporaba sile s strani policije proti trojici aretiranih neprimerna in pretirana, trpljenje, ki so ga morali aretirani prestati pa nečloveško in žaljivo za dostojanstvo. Sodišče je tudi opozorilo, da bolgarske oblasti niso uvedle ustrezne preiskave z namenom, da bi pojasnile okoliščine in vzroke slabega ravnanja z aretiranimi. Na tej osnovi je sodišče ugotovilo, da je Bolgarija kršila 3 člen evropske konvencije o človekovih pravica, tako glede postopka, kot tudi glede vsebine same. Zato so Bolgarijo obsodili za plačilo 3.000 evrov odškodnine in povračilo stroškov v višini 4.500 evrov vsakemu od treh takratnih aretirancev. Razsodbo je komentiral direktor Evropskega centra za pravice Romov Robert Kušen, ki je dejal, da pozdravlja razsodbo evropskega sodišča, ki jo ra- zume kot močan znak, da v sodobni Evropi ni mesta za brutalnost policije. »Zal se Romi še vedno v številnih evropskih državah podvrženi nečloveškemu ravnanju policije, državna sodišča pa jim zelo pogosto tega nočejo priznati,« je še dodal predstavnik evropske romske organizacije. Predsednik romske fundacije Baht, ki v odnosu z bolgarskimi oblastmi zastopa pravice Romov. Mihail Georgijev, pa je tako ocenil to razsodbo: »Mislimo, da do odločitve sodišča prihaja v pravem trenutku, ker se sedaj policija ponovno umika od dogovorov, ki so bili doseženi v zvezi z odnosom do Romov pred nekaj leti. Zal smo bili tudi v zadnjem času priče slabemu ravnanju policije z Romi, ne da bi na to ustrezno reagirali notranje ministrstvo, mediji ali policija. Kot organizacija, ki se s pravicami Romov v Bolgariji ukvarja vse od leta 1955, ugotavljamo te nevarne težnje in upamo,m da bo ta razsodba evropskega sodišča pozitivno vplivala in privedla k izboljšanju sedanjega stanja. 20 Nedelja, 24. januarja 2010 NEDELJSKE TEME Krištof Kolumb je otok za špansko krono zavzel z imenom La isla espanola, ki je kasneje postala Hispaniola. Po prvem izkrcanju je Kolumb tam pustil nekaj svojih ljudi, o katerih pa ob drugem obisku ni bilo več sledi. Morda so jih domačini pobili ali pa so podlegli kaki tropski bolezni. / HAITI, NESREČNA DEŽELA KATASTROF Pet stoletij tragedij Bruno Križman Skoraj neverjetno se zdi, kako se mora nad nesrečni Haiti zgrniti toliko katastrof. Nedavni potres, kljub desettisočem žrtev, ni niti najhujši dogodek v nekaj več kot dvestoletni zgodovini te državice v karibskem morju. Haiti ima skoraj izključno črnsko prebivalstvo. Prvotni otočani, znani predvsem z imenom Taino, so izumrli. Zgodovino današnje politične enote je začel za naše pojme 5. decembra 1492 pisati Krištof Kolumb, med križarjenjem, ki je sledilo prvemu srečanju s kopnim. Domačini, ki so sprejeli bradate bodoče conquistadorje, so kraj imenovali Ayiti, Kolumb pa je otok za špansko krono zavzel z imenom La isla espanola, ki je kasneje postala Hispaniola. Po prvem izkrcanju je Kolumb tam pustil nekaj svojih ljudi, o katerih pa ob drugem obisku ni bilo več sledi. Morda so jih domačini pobili ali pa so podlegli kaki tropski bolezni. Krištof je na otoku za upravitelja pustil svojega brata Bartolomeja. V novi skupini španskih priseljencev je bilo nekaj obolelih za kozami, ki so se hitro razpasle. Proti tem domačini niso imeli nobene naravne obrambe. Že prvi izbruh te kužne bolezni je skoraj do kraja iztrebil domačine. Iz obetavne kolonije je otok postal zanikrno posestvo. Odkritje velikih količin zlata v Mehiki in Peruju je botrovalo zanemarjanju otoka, praznino pa so hitro napolnili morski gusarji, ki so plenili španske ladje. Španci so se iz varnostnih razlogov nastanili na kraju, kjer danes leži mesto Santo Domingo, gusarji pa so zagospodarili predvsem na severni in zahodni obali. Otoček Tortuga je bil posebno prikladen za skrivališče, ker so obale onemogočale velikim bojnim ladjam, da bi se približale. Španci so sicer nekajkrat opustošili gusarske postojanke, ki pa so jih razbojniki kmalu znova vzpostavili. Leta 1664 je uradno nastopila tudi francoska vlada in otok preimenovala v Saint Domingue. Leta 1697 se je Španija zahodnemu delu odpovedala. Nastali sta dve politični enoti, katerih meje v glavnem veljajo še danes. Francozi so uvedli nekaj industrijskih rastlin. Uspevali so bombaž, indigo in kakavovec. Za delo na plantažah so začeli uvažati sužnje iz Afrike. Lovišča so bila ob Gvinejskem zalivu in v Kongu. Med sužnji je izbruhnilo veliko uporov, ki pa so jih posestniki brezobzirno zatrli. Začeli so gojiti tudi sladkorni trs in kavov-ce in po podatkih iz leta 1780 je otok zalagal Evropo s kar 40 odstotki sladkorja in 60 odstotki kave. Leta 1791 naj bi bilo na francoskem delu Hispaniole 790 tisoč črnskih sužnjev in 32 tisoč belcev. Evan-gelizacija, oziroma bolj ali manj prisilno vpeljevanje krščanske vere, se je mešalo z afriškimi običaji in nastala je neke vrste vera, še danes prisotna z oznako »vudu«. V pretežno poganskem izražanju čustev so sužnji iskali uteho pred krutimi kazenskimi metodami, ki so jih izvajali lastniki plantaž. Neposlušne so obešali za noge, jih v vrečah utapljali, križali, žive zakopavali ali pa jih prebičali in jih potem pustili v nemilost mrčesa. Sužnji so večkrat bežali v hribe in občasno izvajali posamične napade na belce. Zelo znan je vo- ditelj sužnjev Mackandal, katerega so leta 1758 ujeli in živega sežgali. Številni upori so nekoliko omilili pritisk nad sužnji. Zelo razširjeno je bilo med belci spolno izživljanje s sužnjami. Iz takih odnosov se je rodilo veliko otrok, ki so bili po statusu svobodni. Nekateri so kasneje lahko sami postali lastniki sužnjev, čeprav so jih belci nadzorovali. Niso smeli na primer posedovati orožja in zahajati v družbo belcev. Francoska revolucija je dosegla tudi tiste kraje. Leta 1791 je izbruhnil nov upor in dve leti kasneje je odposlanec francoske vlade razglasil svobodo za vse sužnje. Vodja upora je bil Toussaint Louverture (včasih izpisan tudi kot L'Ouverture), ki je s svojo disciplinirano vojsko zavzel tudi španski del otoka in osvobodil sužnje. Leta 1802 so Francozi z zvijačo Louvertura zajeli, ga kot ujetnika prepeljali v Evropo in zaprli nekje v Alpah, kjer je zaradi pljučnice kmalu umrl. Z velikim vojaškim naporom (40 tisoč vojakov) je Napoleon znova vsaj formalno vzpostavil francosko oblast, ekspe-dicijo pa je zajela epidemija rumene mrzlice, ki je pobrala več kot polovico vojaštva. Francozi so se izkazali s pospešeno mero krutosti. Trudili so se, da bi znova vzpostavili suženjstvo. Ob neki priložnosti so zakopali kar 500 živih upornikov, nakar so slednji odgovorili z obešanjem prav tolikšnega števila francoskih ujetnikov. Zgodovinski zapisi omenjajo tudi pobijanje v plinskih celicah, ki naj bi tako ne bile izum nacistov. V zaprte prostore naj bi natrpali upornike in jih zastrupljali s sežiganjem žvepla. Na tak način naj bi pokončali okoli 100 tisoč ljudi. Iz tega obdobja je zanimiv podatek o ... slovanski prisotnosti. V francoskem vojaškem kontingentu je bil tudi številen oddelek Poljakov, ki so izhajali iz Napoleonovih pohodov po vzhodni Evropi. Ob vojaških naporih Francije v Evropi so Francozi na karibskem otoku kmalu nastradali. V končnem obračunu je nov voditelj upornikov Jean Jacques Dessalines dal pobiti vse Francoze, ki niso utegnili odnesti pet. Žrtev naj bi bilo nekaj nad tri tisoč. Prizanesli pa so Poljakom, ki se niso pridružili krvoločnostim in so v nekaterih primerih vojaško pomagali upornikom. V naslednjih letih se je večina Poljakov vrnila v Evropo, se izselila v ZDA, nekaj pa jih je ostalo na otoku in se v dolgem procesu spojilo z nekdanjimi uporniki. 1. januarja 1804 je Jean Jacques Dessalines razglasil samostojnost in novi politični enoti dal prvotno ime, izpisano v obliki Haiti. Gospodarski pogoji, ki so pomenili za belopolte posestinke izgubo plantaž, so botrovali blokadi Haitija. Franciji sta se pridružili tudi Velika Britanija in ZDA. Francija je komaj leta 1825 priznala novo državo, potem ko je ta privolila k plačilu odškodnine. Najprej so od Haitija zahtevali 150 milijonov zlatih frankov, vsoto pa nato znižali na 90 milijonov. Haiti je moral najeti posojila, ki jih je končal odplačevati komaj leta 1947! Otok vsekakor ni užival miru. Dessalines se je okli-cal za cesarja z imenom Jacques 1., dva dvorjana pa sta ga kmalu umorila in si v popolni neslogi lastila oblast. Severni del Haitija je formalno postal kraljevina, južni pod vodstvom Petiona pa republika. Petion je bil po današnjih merilih levičar. V neki priložnosti je dal zavetje južnoameriškemu libertador-ju Simonu Bolivarju in mu tudi pomagal z denarjem in z vojaškim oddelkom. Leta 1816 je podlegel rumeni mrzlici. Za daljšo dobo nato ni bilo kolonia-lističnih podvigov. Petiona je nasledil Jean Pierre Boyer. Uredil je odnose s Španijo, kateri je šel vzhodni del otoka, danes znan kot Dominikanska republika ali v izrazito turistični obliki Santo Domingo. Haiti je kot republika, ki je nastala iz naroda sužnjev, doživel precejšen odmev v ZDA. V letih 1824 do 1826 se je na otok priselilo iz ZDA več kot 6 tisoč bivših sužnjev, ki so s seboj prinesli precejšnje strokovno znanje. Kljub temu, da dalj časa ni bilo zunanjih groženj, je nad vlado vedno lebdela kaka nevarnost. Pogosti so bili politični nemiri, odkriti upori in državni udari. V takem ozračju, ki ni prispevalo k družbenemu in gospodarskemu napredku, je minilo tri četrt stoletja. Med leti 1911 in 1915 se je zvrstilo kar šest predsednikov. Kdor je »nastopil« službo je moral predhodnika ubiti ali izgnati. S trgovskimi posli se je na otok prikradlo kakih 200 Nemcev, ki so kmalu obvladovali okoli 80 odstotkov trgovine. Aktivno so se vključevali v domačo elito s porokami z dekleti iz najuglednejših družin. Mimo ustavnih določil, ki so prepovedovala nakup zemlje po belcih, so prišli do velikih površin. Zadeva je bila moteča za bližnje ZDA, katerih banke so posojale denar domačim finančnim ustanovam in kmalu ugotovile, da ne bodo nikoli izterjale kreditov. Banke so dosegle, da so ZDA leta 1915 zasedle otok. Mimogrede so Američani tudi izničili motečo nemško prisotnost, ki je verjetno imela osvojevalne cilje s pomočjo gospodarske dejavnosti. ZDA so Haiti zasedale do leta 1934. V skoraj dvajsetih letih so Američani vzpostavili nekaj reda v gospodarstvu, izboljšali ali uvedli zdravstvo, vpeljali vsaj osnovno šolstvo, zmanjšali korupcijo in poskrbeli za nekaj javnih del. Namesto da bi kmetom nalagali davke, so ti v zameno gradili ceste in druge javne strukture. Med dejanskim protektoratom je dobil nekaj kisika tudi majhen nacionalističen upor, ki pa je bil zatrt z mehko roko. Nacionalistična ideja je v dobi pro-tektorata vsekakor tlela. Po odhodu Američanov se je izmenjalo nekaj predsednikov, na koncu pa je bil leta 1957 izvoljen Francois Duvalier, lastnik časopisa»Les Griots« (afriški ljudski pripovedovalci). Njegova vladavina se je hitro sprevrgla v tragedijo. Iz nacionalista s panafriški-mi nagibi, se je Duvalier sprevrgel v pravega trinoga in strastnega kleptokrata. Organiziral je posebno milico (Tonton Macou-tes), ki se je idejno opirala na navade verstva vudu. Tolpe so ropale, posiljevale in pobijale brez kakršnekoli odgovornosti. Edini namen je bil popolno ustrahovanje ljudstva. Leta 1961 je ameriški predsednik Kennedy preklical pomoč Haitiju, deset let kasneje pa je Duvalier, znan z vzdevkom »papa Doc« dejansko prodal ameriški družbi Dupont otoček Tortuga. Istega leta je papa Doc tudi umrl in nasledil mu je 19-letni sin Jean Claude, ki je oblast prepustil materi in sam živel kot play-boy. Po poroki leta 1980 je žena dosegla, da so taščo izgnali iz države. Razuzdano življenje formalnega predsednika, ki je zaslovel z vzdevkom »baby Doc« je botrovalo nemirom in vojaški udar je leta 1986 izsilil izgon baby Doca iz države. V letih»vladanja« je Jean Claude vse dobičke od prodaje tobaka usmeril na svoje bančne račune v tujini. Naslednji dogodki segajo že v današnjo stvarnost, saj so njeni tvorci delno še na prizorišču. Večja osebnost je bil katoliški duhovnik Jean Bertrand Aristide, ki je kljuboval in nato podlegel vojaškemu udaru, a se nato znova vrnil za krmilo države. Na koncu je moral le priznati poraz. Obtožili so ga prilaščanja domačega imetja, nikoli pa mu niso ničesar dokazali. Na čelu države je sedaj Rene Preval, ki velja za poštenega državnika. Jean Bertrand Aristide živi kot izgnanec v Južni Afriki. Izgon je bil kompromis in simbolno zadoščenje politično ponižani vojski. Baby Doc (danes 52- letnik) je baje večino premoženja izgubil zaradi raz-poroke z ženo Michelle. Skromno naj bi živel v Parizu. Proti njemu so skušali iz Hai-tija sprožiti več sodnih postopkov, očitno pa ga Francija ščiti, čeprav mu ni nikoli dodelila političnega zavetišča. Pred dnevi so objavili vest, da bo za pomoč žrtvam potresa prispeval 8 milijonov dolajev. KULTURNI Št. 186 u im. Nedelja, 24. januarja 2010 Karnival se predstavlja Slovensko društvo Karnival je bilo ustanovljeno leta 1998 na pobudo štirih društev, tj. K. D. Skala iz Gabrij, K. D. Sovodnje, K. D. Briški grič iz Števerjana in K. D. Oton Župančič iz Štandreža. Namen novo ustanovljenega društva je bila organizacija večdnevnega praznovanja v pustnem času, predvsem pa izvedba pustnega sprevoda, na katerem bi sodelovali vozovi in skupine. Že od prve povorke dalje je bilo čutiti zanimanje tudi drugih zamejskih društev, ne samo zaradi pustnega sprevoda, temveč tudi za tridnevno praznovanje, ki smo ga na Goriškem še kako pogrešali. Od začetnega zadovoljivega števila udeležencev se je tako iz leta v leto praznik samo še bogatil. Lani se je sprevoda udeležilo kar 10 vozov in 12 skupin, ki vedno številnejšo publiko zabavajo z raznimi koreografijami. Poleg zamejskih društev je društvo Karnival večkrat gostilo tudi skupino iz Škofje Loke. Društvo Karnival že več let sodeluje z organizatorji Kraškega pusta, navezalo je tudi stike s prireditelji pustovanja v Šempetru. Od same ustanovitve je društvo tudi soorganizator Posoškega pusta, ki ga prirejajo skupine iz Romansa, Tržiča, Ronk, Gorice in Gradeža. Naša želja je, da bi se sodelovanje z vsemi temi organizacijami nadaljevalo. Spletna stran -novost Letošnja novost društva Karni-val je spletna stran www.karnival.it., ki si jo je zamislil, oblikoval in uresničil član društva Luca Boškin. Na spletu so objavljene vse pomembnejše informacije, letošnji program, pravilnik, vse o loteriji in fotografije lanskega pustovanja, medtem ko bomo za objavo utripov iz prejšnjih povork poskrbeli v kratkem. Kdor želi postati naš 'prijatelj', nas najde tudi na Fa-cebooku. Program Program tridnevnih pustnih norčij bo letos naslednji: otvoritveni večer bo v petek, 12. februarja, ko nas bosta zabavali skupina The Legendary Kid Combo in DJ Lovro, v soboto, 13. februarja bodo na vrsti Kingstoni, v nedeljo, 14. februarja pa bo ob 14. uri na programu 13. pustni sprevod, ki mu bo sledil ples s skupino The Maff. K uspešnosti našega pustovanja zagotovo pripomore velika skupina prostovoljcev, ki so nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Odborniki društva se zato iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki pomagajo pred, med in po praznovanju. Predstavitev spletne strani v KB Centru 19. 12. 2009 Loterija Društvo Karnival že več let pripravlja tudi pustno loterijo, njene na grade pa nikogar ne razočarajo, saj so vedno zelo bogate in privlačne. Le tos vas bodo srečne številke tako obdarile: 1.Eno tedenske počitnice za dve osebi v Hammametu v Tuniziji (termini: od 1. do 23. marca 2010); 2.Vikend za dve osebi v Termah Čatež v Sloveniji (dve prenočitvi); 3.I