237. številka. Ljubljana, v soboto 17. oktobra. XVIII. leto, 1885. I ii..jrt vsak dan «eier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrlj sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vae leto 13 gld. za četrt leta U gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doin računa bo po 10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nk se izvole frankovat). Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališta stolba". Upravničtvu nuj blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vs»* administrativne stvari. Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora. A. Osnove. II. XV. (Iz 5. seje poslanske zbornice 7. oktobra) Minister pravosodja predlaga postavo, da je še nadalje začasno obustavljena tvornost porotnih sodišč za okoliše eodnjih dvorov na Dunaji, v Kor-neuburgu in v Dunajskem Novem mestu. XVI. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. oktobra). Minister financ predlaga postavo, da bi Še nadalje do konca 18K8. leta imela moč postava z 11. junija 1881. o pristojbinskih olajšavah pri kon vertovanji hipotečnih terjatev. (Cf. sub IX.) — Rečeni postavi preteče tvornost koncem 1885. leta Ozira se na konvei tovanja hipotečnih terjatev v terjatve z nlžimi obrestmi, katera se gode pri hipo-tečno-kreditnih zavodih, pri hranilnicah itd. Da je postava dobrotna, kaže to, ker se je do konca 1884. leta konvertovalo 100,215.099 gld. Ker se ni še povsodi konvertovalo, zato predlaga vlada, podaljšanje, četudi državi odpade s tem nemalo dohodka. XVII. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Minister financ predlaga postavo, da bi še nadalje imela moč postava s 25. maja 1883 o pristojbinskih olajšavah pri kon vertovanji železno-cestnih prijoritetnih obligacij. XVIII. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Minister financ predlaga postavo da bi še nadalje do konca 1888. leta imela moč postava s 3 marca 1868 o oprostitvah kolekov in pristojbin pri ok rože vanj i zemljišč. (Cf. sub XIII.) — Ta oprostitev se je že 1873. leta podaljšala do 1. 1885. Dala se je 1883. leta zaželjena postava o okroževanji zemljišč ter §§. 4 in 5 določujeta mnoga pristojbinska olajšila. Ima pa ta postava po §-u 45 v posameznili kronovinah Še le tedaj dobiti moč, če se v istem predmetu izda deželna postava. Dosilidob izdala se je le za Moravsko deželna postava o okroževanji kmetijskih zemljišč, tedaj rečena postava v ostalih deželah ni Še tvorna postala. Ker se torej pristojbinska olajšila iz postave s 7. junija 1833 v prospeh okroževanja nemalo v nobeni deželi še ne morejo uporabljati, razlogi pa, zaradi katerih se je izdala postava s 3. marca 1868, še vedno tudi v teh deželah polnomočno živijo, zategadelj je prav, da se postava s 3. marca pripozna še za nadaljna tri leta. XIX. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Poslanec Keil in tovariši predlagajo postavo, da je država dolžna od državnega železnocest-nega obrata plačevati samostalne deželne in občinske davščine. — Te davščine naj bi se mej posamezne dežele in občine razdelile na podlagi postave z 8. maja 1869, kolikor se jih umerja od dobitkovine in dohodarine (§. 2); a kolikor se jih umerja od drugih davčnih stališev, tako: od zemlja-rine, od domovne najmarine ali porazredne doma-rine ter od drugih samostalnih občinskih davščin, naj se to stori v deželi in občini, kjer dotični davčni predmet leži na podstavi propisov, ki so sploh v moči za umeritev tega davka (§. 3). XX. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. oktobra.) Poslanec Kindermann in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži predložiti osnovo, da se izkupi železnica, katere gospodar je sedaj češko severno-želez-niško društvo. XXI. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Posli«nec dr. Exner in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži, da predloži osnovo o gradnji železnice iz Nussdorfa v Pen z ing, da se tako zveze Fran-Josipova železnica s cesarice Elizabete železnico ter so popolni Dunajska železnica veznica. XXII. (Iz 6. seje poslanske zbornice, 9. okt) Poslanec Tiirk in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži, da še v tej zborni dobi predloži osnovo o borznem davku. XXIII. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) Minister financ predlaga postavo, ki dovoljuje pobirati davke in davščine ter plačati troške državni upravi v dobi od 1. januvarija do konca marca 1886. XXIV. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) Minister nauka predlaga postavo o opravljanji in plačevanji veronauka po javnih ljudskih in srednjih šolah ter učiteljskih izobraževal išči h. XXV. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) ! Minister financ predlaga finančno postavo za i 1886. leto. Posojilnice in narodna banka. Iz Spodnje Štajerske 16. oktobra, llzv. dop.] Slovenci si snujemo posojilne zadruge, h katerim pristopajo najboljši kmetje, hišni posestniki, odvetniki, beležniki in obrtniki in so vsled neomejene zaveze poroki in plačniki za vse zavezanosti posojilnice s celim svojim premoženjem nerazdelno mej seboj, tako da imajo v javnem življenji krmhT' in če potreba, da ga tudi porabijo. Pa akoravno je zastava za vse zavezanosti posojilnice višja, nego petkratna, vendar nam ni mogoče, kadar treba, dobiti od nikoder gotovine aH k večjemu proti visokim obrestim od kakega do-bičkaželjnega zavoda v prav majhnej meri. Sami nemarno dovolj gotovine, da bi mogli ustrezati vsem opravičenim potrebam, imamo sicer hranilnice, ki so vse v nemško-liberalnih rokah, v katere se izteka velik del našega denarja, katerega pa zopet nazaj ne dobimo. Na pr. imajo veće hranilnice v svojih pravilih določilo, da naj se posojilnicam, katere imajo neomejeno zavezo svojih zadružnikov, daje primeren kredit iz rezervnih fondov. Sicer imajo bogate rezervno fonde, tako, da bi lahko z njimi prenapolnile vse posojilnice, pa to določilo velja samo za nemško-liberalce, nikakor pa ne za nas Slovence. Poskusi se li dobiti kaj gotovine iz hranilnic, opiraje se na omenjeno določilo v pravilih (saj se ne zahteva nič posebnega, in plačuje kakor drugi dolžniki po 5°/o> ne oziraje se niti na to, da nekatere hranilnice sicer le po 4 Va °/o jemljo), se ti gospodje ne morejo dosti pre-nagl ti, da prošnjiku obžaluvaje dajo na znanje, da neso pripravljeni prošnji ustreči. In zakaj ? — Tega gospodom zgoraj ni treba povedati. Od koga bi se potem imelo zahtevati, da pripomore posestnikom in malim obrtnikom, ko ne bi gotovina posojilnic zadostovala? Gotovo se sme to ])o vsej pravici od narodne banke — od državo privilegovane avstro-ogerske banko — zahtevati in v to bi morala biti narodna banka postavno prisiljena. Nemško-Iiberalni nVorseliussvere,iniu menda ne potrebujejo takega postavnega določila, kar sklepamo iz resolucije, katero je vsprejel zbor zveze nemških zadrug dne 6. septembra t. I. na predlog LISTEK. Potopisne arabeske. XX. Da se po dobrovoljni zabavi kaj prijetno počiva, to Vam rad potrdim, gospod urednik! Ali jaz pa Vam pravim: Kdor iz vesele druščine skoči tako rekoč kar noposredno Morfeju v naročje, odreče se veloslastnemu užitku! Ne samo, da si s prenaglim zaspanjem prestriže oživljajoči tok zabave, neznano mu ostane vse blaženstvo onih čarobnih refleksij in vibracij, katere so mu vsled užite radosti pojavljajo v razvedreni duši! Če mi ne verjamete, pa se prepričajte sami! Zvečer, ko ste se namreč ves dolgi dan do sitega naborih s tistimi časuikarskimi zmaji, ter na vrhunec hriba privalili svoj papirnati Sisilbv kamen, ne udajte se takoj brezužitnemu odmoru, temveč zatecite se v to ali ono katakombo, kjer Vaši bizantinci s tobačnim dimom okajajo svoje pagode in zagotovljam Vas, da se Vam bele v motrenji tega modernega malikovalstva podaljšala vsa slast prebitega dneva najmanje za celih štiriindvajset ur, ter vas prošinola z novo bojevitostjo . . . Vidite! Na jednak način sem si tudi jaz po daljšal radost na Golubinskem somnji užite zabave. Znani „trije kosci" gori'na nebesnem travniku nagibali so se že navzdol proti obzorju, ko sva s prijateljem Joco ostavila omenjenega „vašarja" torišče. Ker je noč bila toli svetla, topla in mila, ni se nama račilo iti spat, temveč prijatelj je dal zapreči konje in razgovarjaje se o tem in onem, peljala sva se nekam brezsmoterno ven v piano polje. Dolgo še naju je dohajal petja šum, razlegajoČ se ondu pod šatorji, ki je pa vedno bolj pojemal ter se naposled utopil v nočni tišini. Čarobna mesečina je oblijala vso širno ravan in blaženi mir je plaval nad bujnim žitom. Zdaj pa zdaj je potegnil laskajoč vonjiv vetrič preko šumečega bilja. Ondu le na mejnjivnih grivah po grmovji pa so prepevali slavci svoje taleče pesmi, zibajoče se po mehkem nočnem vzduhu! In nad tiho planoto, razprostrto v nepreglednem krogu, razpenjal se je brezkončni nebeški svod, temnovišnjev in prozoren ter obsojan z leske-tajočimi biserji neštevilnih zvezdic, mej katerimi so je raztezala kakor širok srebrn pojas, prekrasna rimska cesta. Jako veličasten, povzdigovalen je pogled na ponočno nebo tu doli na jugu h prostrane ravnine, kjer je obzorje nizko, neobmejeno in podnebje mnogo vedrejše nego v naših meglenih dolinah . . . Kako poldrugo uro sva se menda vozila po samotnem polji, ne da bi se bila brigala, kam naju zavedejo konji. Vam bi se taka ponočna vožnja po tujem neznanem kraji nemara no zdela baš varna. Dober revolver, bodalce, vsaj kak „bokser" ali ka-li bi bil priporočati za vse slučaje. No, kolikor se mene dostaje, priznati moram, da sem v tem oziru brezbrižen kakor stari Metuzalem: Ko ga je Bog namreč na konci šestega stoletja njegovega življenja vprašal, zakaj da si ni vzgradil hiše, odgovoril je starec lakonsko: „Prežive! sem teh šest kvater brez hiše, bodem prebil še ostale tri brez nje'.-' Premeril sem i jaz v preteklih Stilih letih kaki poltretji seženj zemljo, hodil po različnih, večkrat prav samotnih krajih brez vsakega vodnika in orožja pa na čast vsem dotičnim krajanom moram povedati, da se me živ krst nikjer ni dotaknil! Da bi wCreditverein-a" na Neubau-u na Dunaj i. Iz te resolucije se vidi, da tem zadrugam narodna banka itak prav rada postreza. No, to jim prav radi verujemo ! Saj je tudi neki nemško-liberalni „Vorschuss-verein" na Štajerskem dobil od narodne banke nekoliko denarja, katerega je dajal občanom svojega okraja po 6 °/0, kmetom pa pmv rad po 9°/«- Umljivo je toraj, da bi Neubauski „Credit-verein ■ na Dunaj i ne bil „unicuin"4, ko bi bila narodna banka prisiljena eskmnptovati posojilnične menjiee, ker se temu menda menice ne vračajo nazaj. V mestih so mije „ Uredit verein >v' trgovci In veleobrtniki, ki je vsak za sebe pri uradni banki privatno akredito an; pri nas na deželi se pa zje-dinijo v zadrugo kmetje, majhni obrtniki in trgovci, ki vsi vkupaj reprezentujejo večjo nogo potrebno garancijo, pa vendar menice takih posojilnic narodna banka ne vsprejema, akoravno imajo te menice na sebi vse /a t.angini promet potrebne lastnosti, ker imajo v svoji celoti vse vrste ljudij, ki imajo pravico zahtevati kr. tlita. Ako podpiše menico kak posestnik, se mu menica vrne nazaj rekoč, da imajo posestniki hipotekami kredit, ako jo pa podpiše kak obrtnik, ne najde nemško-liberalni „Uen-urkomite:' dosti varnosti. Pri tem se pa prav nič ne ozira na poroštvo posojilnice, akoravno je tisti s celim svojim premo-ženji'in in s celim premoženjem vseh svojih zadružnikov, ki navadno reprezentuje več kakor petkratno pokritje vseh zavezanostij posojilnic, porok in plačnik za menjično svoto. Ni toraj nobenega pametnega uzroka najti, zakaj se ne bi menice posojilnic vsprejeinalo, ker so tiste boi j varne kakor marsikatere druge ki jih nacijt.iialna banka eskomptuje, Ali zn biti ne smemo zahtevati jednakih pravic z drugimi narodi, saj plačujemo kakor drugi vse državne stroške; aH ne pridi" na nas spodnje-Btajerske Slovence, ki Štejemo 400.000 duš. noben krajcar od tistih 100 milijonov goldinarjev, ki jih narodna banka daje mej 86 milijonov prebivalcev (v tem pa ni UŠtetih b<> milijonov goldinarjev danih na hipoteke?) Kdo nam jemlje na! del V Mi bi biii zadovoljni z nekim delom tega, kar nam gre po vsej pravici. Saj ne zahtevamo nič posebnega za sobe, ako terjamo BVOJe pravice, namreč, da bi tudi mi dobivali kakor drugi narodi, ceneji denar. To nam mora biti postavno zagotovljeno in sicer na tak način, da nam ni treba prej preleviti so v nemško-libe-ralee, niti prepirati se s „LVnsurkomito-jein", ima li menica vse javne in vse skrite lastnosti za ban-kini promet, ki so vidne samo s posebnimi očali. Naj se nam da to, kar smemo po pravici zahtevati in država ima dolžnost, da nam pripomore, da svoje pravice dejanski dosežemo. Kakor stvari na spodnjem Štajerskem stoje, je to le na ta način mogoče, da se menice naših posojilnic eskomptujejo, mi moremo le po posredovanji posojilnic dobiti od narodne banke denar. Poglejmo si bolj natančno naše posojilnice, njihov razvitek in njihovo delovanje. Uterjanje trgovskiti terjatev v Srbiji. (Daije-: Dopisi i. d. naj se neposredno njemu pošiljajo, ; ne po c. kr. poročništvu. Vender pa omenjeni od- j vetnik po tukaj kakor v druzih deželah veljavnih postavah ni dolžan, da bi vzprejemal zastopništva 1 brez zajmov. Prošnji za opravljanje pravnih zadev i naj se torej pride vajo zajmi najmanje v sledečih j svotah : a) ako se zahteva le ustmeni aH pismeni opomin v Belemgradu bivajočega dolžnika (brez sodnega posredovanja) in sporočilo o vspehu, o terjatvah do gld 100.— . . . gld. 3.— v n „ bOO.— ... , 4 — „ „ čez „ 500.— ... , 5.— b) ako se naroča skrajšani (sekvestraeijski) postopek na podlagi menjiee ali kake druge polno-dokazivno listine, o terjatvah do gld. 100.— . . gld. 5.-— „ „ » n oOO. ... „ „ čez „ 500.— ... „ 10.— in potrebno svoto za sodne pristojbino (glej spodaj); ©) ako se naroča upeljava rednega postopka, O terjatvah do gld. ion. — . . . gld. 10.— „ p „ „ 500.— ... „ 20.— n n čez „ 50o. ... „ 30.— in potrebno svoto za sodne pristojbine (glej spodaj). Biljeg o vi na in pristojbine. Vse menjiee, dolžna pisma i d., dasi tudi so bile že v Avstro-Ogerski koiekovane, morajo se koiekovati po srbski za vsacih 100 liinarov (blizu gld. 40. ) 10 para (blizu 4 kr.) Za vsaki uradni prevod v srbščino, za vsako uradno poverjen je od strank priloženih prevodov in za vsako mej sodnim ravnanjem storjeno popravo strankinega prevoda je plačati pristojbine za prvih 100 besed 10 dinarov blizu gld. 4.—) in za vsacih daljnih lOO besed 5 dinarov (blizu gld. 2.—). V trgovskih pravnih zadevah avstro-ogerskih državljanov se navadno po največ rabijo te-le pristojbine : A. V Bekvestracijskem postopku je plačati za postopek in odpravek odloka od vsacih 100 dinarov (blizu gld. 40. ) terjatve po 35 para (blizu 15. kr.) B V rednem postopku pri sodiščih 1. stopnje je plačati v vsakej pravdi za vse spise z razsodbo I. stopnje vred: a) stalno pristojbino po vrednosti pravdi nega predmeta in sicer: 1. do 400 dinarov (blizu gld. 100.—) 10 đf-narov (blizu gld. 4.—), 2. od 400 do 1000 din. (blizu gld; IGO do 400) 20 din. (blizu gld. 8.—), 3. čez 1000 dinarov (blizu gld. 400.—) 30 dinarov (blizu gld. 12.—). b) odstotno pristojbino, in to 3°/o vrednosti prav-dinega predmeta, v katero vrednost se G°/0 obresti z odloga za celo leto uštevajo. C. Za pritožbe in ukore na II. in III. stopnjo plačati je brez ozira na vrednost pravdinega predmeta stalno pristojbino 10 dinarov (blizu gld. 4.—). (Daljo ptili.) Politični razgled. i! Stranje dežele. V Ljubljani 17. oktobra. «'Vski deželni odbor določil je budget za ljudske šole za bodoče leto na 3,300.000 gld. za pouk veroznanstva se je določilo 16H.000 gld. Za posojila za šolske zgradbe se je postavilo v proračun 140 000 gld. Za češki muzej dovolilo se je 10 000, za subvencije za mestne realke pa 20.000 gld. Mej N€*«lniiog;ra.šIiiaBii Komuni Siri se neki oklic, v katerem se narod pozivlje k ustaji, da bi se potem pridružil k Rumuniji. Bilo ji; že zaradi tega več hišnih preiskav in pri nekem pravoslavnem župniku našli so neki spravljen dinamit. Da ne pride do kakih izgredov, je ogerska vlada pomnožila žandarmerijo na Sedinograškem, v nekatere kraje so pa tudi vojake odposlali. Ne da se tajiti, da je mnogo krivo nezadovoljnosti mej sedmogra-škimi Komuni prisilno madjarovanje. vj 'siaiUe ii rxa ve. ]&4»Igui*i se nadejajo, da bode Rusija se zanje potegnila, ko bi Srbi napali njih ozemlje. — Ko je bolgarska vlada zvedela za proklamacijo, ki sta jo izdala Peko Pavlovič in Pašie, izdala je takoj ukaz, da se ta dva zapreta. Bolgarska vlada nikakor neče dopuščati, da bi kdo rušil mejo srbsko in tako dajal Srbom povod, da vojno začno. Vse delovanje Bolgarov sedaj gre na to, da osnujejo, kolikor hitro se da, popolnem jednotno administracijo za Severno in Južno Bolgarijo. V štirinajstih dneii se bosta v administrativnem oziru obe deželi popolnem zlili v jedno celoto in tedaj se bode odpravi >o mesto vzhoduje; umelijskega komisarja. Si*ibij?a odposlala je zopet več vojnih oddelkov na mejo Pred nekaterimi dnevi je bila sri^ka vlada poslala novo okrožnico na vlasti. V tej noti omenja, da je že pred več tedni zvedela, da «o so osnovale čete Črnogorcev in srbskih izseljencev n" bolgarskem ozemlji Srbska vlada zatrjuje, da ima dokaze, od kod prihaja orožje, s katerim so te čete oboroženo. Bolgarska jo večkrat zatrjevala, da je inKMiiovaic vodjo srbskih emigrantov kje v sredi dežele, a vselej se je pokazalo, da to ni bilo res. V Bolgariji organizovane čete srbskih emigrantov so res napale srbsko ozemlje iti jedno tako četo so obkolili srbski vojaki. Proklamacija Peko Pavlovića in Pasića je tudi podpisana ha srbskej zemlji. — Ekse-kutivni odbor mejnarodne razsodne in mirovne družbe obrnil se je do srbskega poslanika v Londonu, Mi-jatovića, tla bi se ohranil mir na balkanskem polu-toku Poslanik odgovoril je mej drugim: Beroiinski dogovor razdelil je Srbijo v tri dele: jeden del je naredil za samostojno državo, kraljestvo .srbsko, drugi del, Bosna in Hercegovina, se je izročil Avstriji v upravo, tretji del ostal je pod turšl.nn gospodstvom, to je Stara Srbija in jeden del Makedonije. Kazen tega se je veliko krajev, koder bivajo Srbi. pridružilo Bolgarske j. Ko so Srbi v kr -Ijestvu okusili nezavisnost in civilizacijo, je naravno, da žele, da bi njih bratje pod turško vlado tudi uživali dobrote svobode. Ko so se združili Bolgari in se je tako razrušilo ravnotežje na Balkanu, je naravno, da zrnat rajo Srbi za svojo dolžnost, da zopet ustanove ravnotežje s tem, da pridružijo k Srbiji vsaj jeden del onih Srbov, ki bivajo zunaj kraljestva. Ako se to zgodi mirnim potom, nam je še ljubše in udari se bomo vsem pogojem, kateri se strinjajo s tem našim smotrom. Ako se pa to ne da doseči mirnim potom, potem pa mislim, da je naša dolžnost za naše brate v nevarnost posta-i viti mir, našo nezavisnost in obsta..ek kraljestva, i da si pomirimo vest. — Srbija neki ni zadovoljna j s tem, da bi se obranil status quo ante na ta na-) čin, d l ostanejo vse pravice sultanove v Vzhodnji i Rumeliji nedOtaknene in da bi se knez bolgarski pa se tresel kakor kak pruski grof pred Bolgari, češ, da ga bodo vsak trenutek uplenili do srajce (vide „N. Fr. Pres.se" feljton: „Beim Fiirsten von Bulgarien"), potem bi pa bil raje ostal doma v za-pečku! . . . V tem se je bil mesec pomaknil precej nizko doli proti večernemu obzoru, po njivah so se oglašale prepelice in na iztoku se je začelo svitati — kar naju preseneti v obližji petelinsko petje v mnogovrstnih varijacijah. Zdaj še le me je prijatelj Joca opozoril, da sva se približala trgovišou — Indjiji. Ondu me je zavedel v jutrnem somraku v neko gostilno. Ko mi je zaspana sobarica odprla vrata, poslovil se je vrli spremljevalec Jocater se odpeljal jutrni zori naproti nazaj v Golubinee. Solnce je stalo visoko nad siemeuom sosednje hiše, ko sem se zopet prebudil. In kako sem se zavzel, ko so okrog mene po hiši grijali odurni glasovi ^švabskega" narečja. Dotično gostilno, katero je prej imel domačin Srbin, prevzel je baš prejšnji dan nek priseljen Švab. Gospod urednik! Vi me poznate in ste se prepričali, da ni moja navada zabavljati na tuje kmje in ljudi ter njih šege in običaje, kakor to delajo ! na primer nemški potopisci; ali tukaj si ne morem kaj, tla bi Vam malko ne potožil! V Erdeviku sem Vam bil opisal odurnost švabških deklet in kdor jih je videl z nepristranskim očesom, bode mi pritegnil. Ali odkrito Vam povem, da mi je stokrat odurniši mimo njihovega nelepega obraza njihovo — ne bodi grdo rečeno — neko lajajoče govorjenje: kar ušesa Vam trga ta obgrizena švabščina! Istotako neslana in neprebavna je njihova kuha! V tem obziru so Vam srbske kuharice pač vse hvale vredne ter bi mogle biti v vzgled marsikateri Slovenki. Indjija je imovito trgovišče s 6000 prebivalci, Srbi in priseljenimi Švabi. Prvi so pravoslavni, poslednji pa katoliki; zbog česar sta ondu tudi dve cerkvi: pravoslavna in katoliška. Pri tej priliki mi je opomniti, da ime „Švaba" tukaj ni zaničevalno razžaljivo; ž jim se nazivljejo nemški naseljenci, menda Saksi in Švabi. Nasprotno pa nemški naseljenci Srbe imenujajo „Race" (Raitzen). V verskem oziru pravijo pravoslavni katolikom „šokac" (šaka = die lland), in sicer zaradi tega, ker se ti križajo s celo roko, pravoslavni pa samo s tremi prsti: s palcem, kazalcem in srednjim prstem in to od leve da desno, dočini katolikom rabi tako imenovani latinski križ od desne na levo. Istotako, mimogrede rečeno, pop pri Srbih ni zaničljivo, vender se rabi le v domačem, ljudskem narečji in v nekakem fa-milijainemu pomenu. Goraj navedeni Švabi se priseljujejo sem preko Dunava, iz Bačke in Torontalskega komitata, ter izmej Saksov na Sedmograškem in od drugod iz širnega Magvarorszaga. Lokavi Madjari, katerim je politiško vodilo za nemadjarske svoje sodržavljane: Divide et impera, pospešujejo naseljevanje Švabov in Madjarov po Slavoniji in Sremu, sploh mej ogrskimi Slovani, ter jim v to zvrho naklanjajo znatne denarne podpore, v nakup zemljišč in v vzgrajenje bivališč. Vender, ti naseljenci, zlasti Švabi ne vspe-vajo nič kaj posebno. S početka, dokler imajo še kak novčič od prejete podpore, sedejo se prav na široko ter se razvijajo in napredujejo ugodno ; toda polagamo propadejo zopet ter so naposled primorani preseliti se drugam. Skratka: ne aklimatizujejo se ter se ne privadijo niti zemlji niti podnebju in po njem pogojenem oblačilu in živežu! No, pa saj ga poznate — konservativnega Nemca! Deutsche Art und Sitte! to mu je gaslo, imenoval vzhodnjerumelijskim guvernerjem. Taka prememba Berolinske pogodbe bi koristila Bolgarom, a škodovala Srbom, tako mislijo v Belemgradu. Ko bi vlasti kaj tacega sklenile, bi baje Srbija začela takoj vojno Srbi hočejo popolni status quo ante, ali pa povekšanje srbskega kraljestva. Ako se vlasti ne sporazumejo tako, potem srbska vlada kljubu vsem pogovarjali jem ne bode mirovala B uNija želi baje, da se ohrani popolni status (pio ante na Balkanu. S tem mislijo Itusi preprečiti, da se Grška preveč ne razširi na sever v škodo Slovanov. V Peterburgu sicer neso proti zje-dinenju Bolgarov a ne dopuste da bi se to doseglo /. ustajo in proti volji Evrope. „Journal de St. Petersbourg" pravi, ako nasveti veleposlanikov ne spametujejo vlad v Sredci in Plovdivu, sešli se bodo veleposlaniki h konferenci in posvetovali se, s kakimi sredstvi bi se dale stvari poravnati na istej podlagi, ki je bila začetek sedanjemu koraku. To se prav) z drozimi besedami, kako bi se zopet dali popolnem razjediniti Bolgarska in Vzhodnja Ruineli)a in v poslednjej ustanoviti posebno turško geni ral no guvernerstvo. Ta mesec Orifra še ne začne vojne. Hoče še nekaj časa počakati. Sploh pa Grki ne kažejo več one bojevitostij kakor so jo sprva. Najbrž so mislili, da bodo na njih upitje velevlasti takoj dovolile kako povreatije njih države. Ko pa vidijo, da se brez boja ne da nič doseči, so se pa precej pomirili. 'JTiUioijja se z veliko energijo pripravlja za boj. V treh tednih upajo Turki, da bodo imeli že 300 bataljonov vojakov na razpolaganje. V Drino-polje pride vsak dan kakih 400—500 vojakov na novo V Kirk-Klisi so hitro delajo utrdbe in je tam že zbranih 10.000 vojakov z 2U topovi. Admirali-teta je zaukazala oborožiti 5 elikih oklopnic ki bodo krožile po Egejskom morji. Angleško ministerstvo .ie neki sklenilo v sporazumi jenji z indijsko Vlado takoj poslati ultimatum Iti rac* ...•ibmUvibbbi kralju. Ko bi se kralj Thebas ne hotel udati angleškim zahtevam, bodo Angleži takoj začeli vojno in skušali bodo pokoriti Birmo in jo pridružiti svojim posestvom v Aziji. Domače stvari. — (V pravosodni odsek) državnega zbora voljen je izmej slovenskih poslancev gospod Jakob Hren, v kazensko zakonski odsek pa dr. J. Tonkli. — (Vabilo k LXX.. o d borovi skupščini) „Matice Slovenske" v soboto 24. oktobra lbbo. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIX. odborovi seji. 2 Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Razgovor o knjigah za prihodnje leto. 5. Posameznosti. — (Imenovanje.) Kakor čitamo v „Slovenci" imenovana sta g. Ivan Vesel, župnik pri sv. puhu na Dolenjskem, dekanom v Trnovem pri H. Bistrici g. M. Frelih, župnik v V. Laščah, dekanom v Trebnjem. — (Naš rojak g. dr. Fran Kocuvan), občinski zdravnik v Snmoboru, imenovan je kr. pod-županijskim zdravnikom s sedežem v Križi. —■ (1 O 0 1 e t n i e o ) svojega obstanka praznujejo jutri jako slovesno S t. Jakobska, Frančiškanska in Trnovska fara v Ljubljani. Sv. Jakoba cerkev bila je sezidana leta 1494 in so jo imeli v posesti najprvo redovniki Avgustinci. Leta 1597. so prevzeli to cerkev od AvguŠtincev očetje jezoviti, kateri so imeli v redutnem poslopji svojo gimnazijo. Ko je red jezuvitov za cesarja Josipa prenehal, bila je ustanovljena pri sv. Jakoba cerkvi kamer koli ga zanese noga. Hrast mu je simbol germanske grčavosti, brez „božične smreke" Vam ne prebije niti v Saharski puščavi in jezik se mu obrača po prvotnem materinem navodu — od zibeli do groba. In tako se navzlic mnogoštevilni švabski invaziji v Indjiji srbski živelj krepi in širi ter ugodno napreduje v gmotnem in duševnem ter narodnem oziru. Podjetni, s kupčijskiin duhom prošinjeni Srbi ustanovili so si ondu samostojno štedionico, katera izvrstno deluje v osvobojenje vseh okoličanov. Načelnik tej hranilnici je Pero Petrovič, jako inteligenten, marljiv in podjeten mlad mož, ki si je vzgradil ondu nasproti cerkve kaj okusno osnovano in ugodno urejeno hišo — najlepše poslopje vsega trga. Indjija je železniška postaja, kjer se raztekati dve panogi: jedna prišedša iz Budimpešte na iztok v Beligrad, druga pa na jug v Mitrovico, ter ima zbog tega pred seboj lepo kupčijsko bodočnost! V Indjiji. Prostoslav Kretanov. I. 1774. kapetanija, ki se je 1. 1785. zvišala v župnijo, ki se vzdržuje iz verskega zaklada. Frančiškanska cerkev, stoječa na istem mestu ko sedanja in posvečena sv. Martinu, bila je sezidana pred letom 1820, od Turkov požgana in podrta leta 1494. Leta 1G2.J bila je zopet sezidana in Materi Božji posvečena. 1631. leta je pogorela, na kar jo je ponovil Conrad vitez de Buessenstein in 1. 1700 28. marca po škofu Herbersteinu posvečena. Frančiškansko cerkev imeli so prej v posesti redovniki Avguštinci, a ko je red za cesarja Josipa prenehati moral, izročila se je cerkev očetom Frančiškanom leta 1785 in ob jednem ustanovila župnija, katera se zaklada iz verskega zaklada. T r n o v-ska cerkev prejšnja stala je že 1. 1730, beneficij pa se je ustanovil leta 1708, župnija pa leta 1785, pod patronatom Ljubljanskega mesti. Stara eerkov Trnovska podrla se je 1. 1-54 in po skrbi sedanjega g. župnika Kanin-a sezidala nova cerkev v bizantinskem slogu, katero jo posvetil ranjki knezoškof Anton Alois Wolf 7. junija 1857. leta. •— (Trgovska in obrtni j ska zbornica v Gorici) izvolila je pretekli četrtek odvetnika dr K. Venutti-ja deželnim poslaneem. — („Kmetski prijatelj"), ki je ves čas svojega kratkega in nepotrebnega življenja umiral, je sedaj prav mirno poginil. Pomilovanja vspreje-mata gg dr. GluutKchuigg in Rakusch v Celji. — ( „I)ol en j sk i h Novic") 20. številka ima naslednjo vsebino: Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtni uši. Spisal Anton Ogulin, načelnikov namestnik pri kmetijski podružnici v Novem mestu. t) kletai^tvu. — Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače stvari. — Dolenjske Noviee izhajajo 2 krat na mesec in stoje za vse leto 1 gld. — (K petdesetletnici hrvatskega preporoda.) Jutri v 18. dan t. m, bodo izkopani ostanki Babukiča, dr. Demetra, dr Gaja, Fr. Ku-relca, Bzinskega, Sejami, Stanko Vraza in Vuka-soviča na osrednjem pokopališči v Zagrebu na mrtvaških odrih ležali, v ponedeljek popoludne pa se bodo položili v rake V v paviljonu, ki ga je mesto Zagreb v ta namen posvetilo. — (Spis za proslavo petdesetletnice preporoda hrvatske književnosti,) kije ilustruvan i/.išel predvčerajnim v Zagrebu, presenetil je. kakor se poroča, ugodno slehernega Hrvata. Cena mu je 1 gld. (Prememba v posesti.) Gosp. Adoll Hauptmann , tukajšnji tovarnar oljnatih barv itd., kupil je za (1000 gld. od gospe Veitove dve hišici št 10 in 12 v Slonovih ulicah, v kateiih bode po novem letu nastanil poddružno prodajalnieo svojih izdelkov, kar bode marsikateremu kupcu osobito onim z dežele, bolj pri roki. — (Cesarjevič Rudolf,) ki je sedaj v Gorgeni Szt. Imre na lovu. ustrelil je v 14. dan t. m. dva medveda. — (Dober lov) imela je včeraj naša mestna policija. Zasačila je namreč zvečer ob 11. uri prašičjega klavca, ko je na Poljanah v neki gostilni ravno kravo pobijal, Policiji bilo je že dlje časa znano, da imenovani klavec kontrobant" kolje, ali premetenega tička ni bilo mogoče o pravem času zasačiti, no, včeraj se je pa le ujel — (Novi skladbi.) Dr. Benjamin Ipavec zložil in priobčil je dve skladbi za glasovir, namreč; „Muzikalne liste" in valček nSpom inčice". „Muzikalni listi" obsegajo 5 kratkih prav karakterističnih iger, v katerih z glasovi slika gospod skladatelj čute, primerne dotičnim naslovom. »Spominčice" so ljubki valček, ki bode v naših narodnih krogih vzbujal mlade in stare k veselju. Oni, kateri svirajo na glasoviru, naj ne zamude ti skladbi kupiti. Cena je vsakej 60 kr., naročila naj se pošiljajo naravnost gospodu dru. Benjaminu lpavcu v Gradci. — (Književno naznanilo.) Pouk o 5 r teži h (planih.) S podobami razlaga Josip Bez laj, meščanski učitelj na Krškem. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Založil pisatelj. Tako se imenuje najnovejša knjižica, ki obsega 23 strani in 28 podob v prilogi. Njena vsebina je tako le razdeljena: 1. Uvod, 2. situacijski crteži, 3. stavbarski črteži, 4. nekoliko naukov o senci, 5. nekaj o barvah, 6. obširna terminologija za tehnično risanje in dodatek iz stavbarstva. Knjižico toplo priporočamo v prvej vrsti dijakom srednjih šol, potem županom, občinskim svetovalcem, tesarjem, zidarjem in drugim, ki jednakega pouka potrebujejo, ali se zanj zani- majo. Strokovnjaki, ki so rokopis pregledavali, so o njem izrekli ugodno sodbo. — (Razpisano) je mesto prvega zdravnika v tabačni tovarni v Ljubljani. Plača 800 gold. Prošnje do konca t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Gorica 17. oktobra. Narodni kandidat društva „Sloga" dr. Anton Gregorčič voljen jednoglasno s 115 glasovi. Dunaj 17. oktobra. Oglasilo k generalni debati od levice 31, od desnice 33 govornikov, mej temi Klun, Hren, Suklje, Vos-njak, Obreza. Od levice prvi govornik Carneri. Od desnice Rieger. Kamnik 17. oktobra. V kazenski pravdi župana dr. Samca proti Izabeli pl. Frank rojeni grorinji P>ylainlt Ileith zavoljo razžaljenja časti obsojena zadnja na 25 gld. globe, even* tuvalno 5 d ni j zapora. Beligrad 16. oktobra. Srbija protesto-vala je proti sklepom veleposlanikov v Carigradu in začela akcijo proti Bolgarom, Vojna uprava jo zaukazala vojaške! pokanji, naj hitro napeče suhorja in ga razdeli v treh dneh mej vojake. Danes se je delalo vso noč v državni tiskarni. K delu so se dopustile le zaupne osobe in vse delo bilo je tajno. Misli se, da so tiskali manifest in objavo vojne. Včeraj ob 5. uri je pO nekem ravnokar doslem poročilu jeden del pri Niši zjedinjenih srbskih čet prekoračil mejo. Grof Khevenhuller odpotoval je v Niš. Niš 17. oktobra. Poročilo nekaterih listov, da se je že začela akcija, je popolnem izmišljeno. Inom os t 16. oktobra Po povodnji velike škode v okrajih Roveredo, Tione, Riva, Cles in Ca-valese. Veliko hiš voda odnesla, ceste, mostovi in druge zgradbe razdejane. Po zadnjih poročilih voda upada in nevarnost gine. Celovec 16. oktobra. Iz vseh krajev na gorenjem Koroškem naznanjajo se velike škodo po povodnji. Voda je mej Lienzom in Franzensleste železniški nasip na več krajih pretrgala, promet že včeraj ustavljen. Meteoro logično pofroeilo. ^ Stanje (,as opa- li:,-0,a„f. . ■ovalna J.Vm-perutura v> Ntibo AV.UA V I 'lil. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743 J mm. 1 742 91 m-.u 749 42 mm. 16-8*0 14-0" 0 : bre/.v. Si. 8v7.. I brezv. de*, d. juh. d. jas. deZja. Srednja temperatura 14'0", za B'6' nail normalom. Vremensko poročilo 16. oktobra. Najvišji zračni tliik jo ob lialtijskcm morji iti jugozapadni liuaiji (777 mm.) Precej visoko pa stoji Barometer oi> Sredozemskem morji. Nizek jo pa zračni tJrk ob tcatialu La Atanohe. V Avstro-Ogerskej stoji barometer moj 768 mm, na nevero« zapadu , Levovu 11*6, Bregenoi 1*2'.), Esoblo 20, na Du-mi|i 120, v |Budapelti 18*8, v Sibinjl 186, v Panosovl 186 (včer'jfiuji niiksmiim .'}>', Serajovem 11, Lesi ni 22 1, I*oli 16*6, ki vi 14'U, in Oberg ■ pflu 6*6° C. Pričakovati jo j.isno, sulio lp gorko vreme z južnimi vetrovi. 3DviS3.gt3g3cQ< bcrza dne 17. oktobra t. 1. (Izvirno tekgrafično poročilo.) Papirna /ent«.......... Srebrna renta.......... Zh:ta renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banka....... Kreditne akcijo......... London ... ....... Srebro............. Napol • . ... C kr cekini ... ..... NemSke marke ...... 4u/„ driavne srečk« iz 1. 18a4 250 gld Državne srečk« iz 1 1864 100 gld i°j0 avstr zlata rentu, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/0 ...... „ papirna renta 5°/0 ...... 5"/„ štajerske zemljišč odvoz oblig . . Dunava rej? srečke .'j0/„ 100 gld. Zemlj. odo avstr 47i°/0 z'ttt> zast ntJt' Prior, oblig Elizabetiuo zapad železnice Prior: oblig Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-a' str banke . 120 n Trainmway-društ. volj. 170 gld a. v. . . HO Rid. 9."> kr. 81 45 108 _ 40 n 99 10 8f)6 — 27 40 125 50 n 9 » 96'/, n n r> n 98 61 m 70 126 50 16« 50 108 n 35 n y« it 20 m 89 _ ld a 104 n — rt 115 n 50 n 125 ■ 40 116 ■ 70 .'.06 n — 174 n 7.r! n 17 n 60 95 # — 181 s — ■ i Za «lmo.) Kako dobrodejno je v zakurjenih sobah imeti veličasten »bih po smreki in kako zdravo je imeti v stanov nji o>ivljajoči kisb-e gozda, to je pa samo mogoče 8 porabo pristnega Bittnerjevega koniternepa sprita. Kje se dobi, pove današnji inzerat. (537) NA DUNAJ I derstrasse 63 (588—2) VIT., Lerchenfel-derstrasse 63 se dobi pri douiačinn gospodu MARTINU FLEVNIKTJ rujna kapljica iz slovenskih goric in izvrstne kranjske klobase. Št. 15.9 03. (605-1) Razglas. Od mestnega odbora Ljubljanskega ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradci se za dobo 2Vi 'eta °d druzega semestra letošnjega šolskega leta počenši v podeljenje razpisuje. Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni. Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolska spričevala, ulože naj se ali pri vodstvu tukajšnje obrtne pripravnice ali pa pri mestnem magistratu «lo 80* novembra Mestni magistrat v Ljubljani, dne 13. oktobra 1885. Naznanilo preselitve. Naznanjam, da sem se s 1. oktobrom 1**5 preselil z izdelovanjem met. 1| v g. Mauserjevo hišo, v Gradišči št. 9. S spoštovanjem Najfinejši gorenjski sir se dobi pri (559—4) petek l,ass*lli-ii. H. BRANCHETTA zaloga klobukov v Ljubljani, na Kongresnem trgu &t. 7. poleg- g-lečlstlišča., priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov vsake vrste. (495—9) CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconti. Na jlculnutneJNii postrežba ne zagotavlja. Največja zaloga Šivali strojev. JAN. J AX. jami, HOTEL EVROPA. Ku iiicMcnc obroke po 4 «1« S »Id. (513—7) Šestletno jamstvo. Pouk 'brezplačno. ♦ ♦ ♦ ♦ : : t ♦ ♦ Dr. Fran Zupane med \ satovji kilo po 80 kr. 1 kilo in več vkupe razpošilja so tudi po pošti proti predpošiljatvi zp ska ali proti povzetju. — Lesene škatlje, v kojili se razpošilja, se ne zaračunijo. OROSLAV DOLENEC, €wlc <> i j *•« * * t.iM-. >: Ks^JHI Velika zalogu (696—B) I klobukov za gospode od 'Z golti. 20 kr. više, za -le iIs: o od 1 K"ld. 50 kr. više. Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d. J. SOKLlC, v Ljubljani, Gledališke nlice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrše. IN 11 J t> «» I J .m «» l)l»i^.>! Za dame! ouk o krojnem risanji z navodilom o urozovanji oblek po popolnem novej, jako lahko uinljivej metodi. Ta metoda je jako točna in gotova in M popolno i z učenje se jamči Nagrada je jako zmerna in st! plača, ko se že vidi vspeh učenja. Tudi se prodajajo krojni uzorci v vseh velikostih. Ig\ Barsis, (606—1) sodelavec modnih listov in sodelujoči član modne akademije. Doni it i«> dopoludne o«l lO. do 12. nre. Gledališke ulice hiš. štev. 10, I. nadstropje. P 1*41 i ordinira vsak dan ♦ t ♦ ♦ dopoludne od 9. do 10., popoludne | od 2. do 3. J specijelno za bolezni na očeh : nudNtropje (v prejšnji X (578-5) ♦ Veliki trg Štev. 20, I Fortunovi iiiši . 1 J. RAUNICHER-jeva zaloga čevljarskega blaga, I Židovsko ulice št. «>. £ priporoča častite mu občinstvu svoje lastnoročne iz- J ilelke čevljarskega blaga za k»»l>ode, kom|»«< in m otroke v najlepših izdelkih in po najniijth cenah, m — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato £ zalogo (G03—1) m čevljev za dečke in deklice, f ki se izjemoma po Jako znižane) coni razproda jejo. m Čiščenje in zboljšanje vlnT Najgotovejše, najhitrejše iti najcenejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET O« v Parizu, Lyonu, Marseillu. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki a. iiaiitjia\\ v IJublJanl, pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—4) ♦ * Umetno (489—16) < zobe in zobovja t ustavlj a po na, novo j šum a m o r i k a b s k e m načinu * brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* itnJsj in * vse zobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, i poleg llmdeckega mostu, I. nadstropje. a ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ 4 ■v* GOSTILNICA „PM Gradišči KRONI" S št. 7. 1:1 iccoi ehčaia želodec, (348—20) :'kmro pripravlja O:'PIC^CjT^Ll,lekar v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v lelodcu in trebahu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, mifjreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi 10 novo Usojam si naznanjati slav. občinstvu, da sem prevzel starožnano gostilnico „PRI KRONI" katere prostori so se vsi okusno prenovili. Točil bodem slav. i/ostora zmirom izvrstna pristna Bi-zeljska ta Dolenjska vina, liter po 32, 86, 40 in 48 kr., piiznano izvrstno Koslerjevo carsko pivo. Imel bodem zmirom okusna mrzla in gorka Jedila. — Zimski salon s kegljiščem je popolnem prenovljen in je za zabavo slav. gostom na raspolaganje. — Zagotovlfaje najboljšo postrežbo, se priporočam za mnogobrojni Obisk s spoštovan j eni (602) A. J. IDOIBIESZIbT. MIHAEL KONCAR, stanuje sedaj (597—2) i Črevljarstih ulicah št. 3, pritlično. B Prevzetje gostilnice. Podpisani naznanja častitemu občinstvu, da je z dena-šujiin dnem prevzel hotela Evropa. Najboljše pivo in vino, dobro pripravljena gorka in mrzla jedila. Zap-otovljajoč skrlmo postrežbo, prosi prijazno za mnogobrojni obisk Cajetan ZDoizs, (G07—1) gostilničar. Premem ba t kupčij skega prostora, » Ušojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in s), občinstvu, da aem se preselil ■ 1. oktobrom li Kulizeja v v Spodnjo Šiško, | v klet hiše nekdanje gostilne „pri Gnzijiu, .sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani Celovške ceste. S spoštovanjem (573—6) J. C. JTJVANČIČ, posestnik vinogradov na Blzeljskem in vinski trgoveo v LJub'jani. Ur. fetprj* a jk«'."- iee za že Tajni m«Mliciuski in dvorni »ovetnik dr. l'.iicking, nie-tlicinski sovetnik dr. Colin, dr. Miiuning in mnoge dm-re zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domaće (ne taJDO) sredstvo priporočajo proti vsem želodenim in treltiisnim boleznini. PomagHJo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, zaslizenjn, želodčnej kislini, vzdigovanjn, omotici, koliku, škroteljnom itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez balerin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stoki. 50 in 30 kr. Pri gospot'n lekarji Svuliodi. pri %lat.eiu orlu, »n PreNiruoveui tri;u. 7 Ki—82) Zahvala in priporočilo. 3 Ziahvaljujnč se zu mnogostransko zaupanje mojim f j» častitim kupovalcem in naroeevalcem izmej meBtjan- « I stva in veleČKStite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za i ziMo sezono i v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko lilago in so priporočam tedaj \ clečastitemu p. ti. občinstvu za »arojanje oblek po najm-ulernej-seiu kroji z sagotovilobl jako reultie in kolikor m O* ^oče cene postrežbo. (509—7) Z velespoStovanjera v LJubljani, Gledališke ulioe it. 6, v Pau-schin-ovej hiši. iffner'8 COIFEREN-SPRTC ne smel bi manjkati v nobenej toolnl- _^'i ftke| in »troejej sobi: on je desin- i mili tii il Akcijsko sredstvo veličastnega pristnega c[J{UTZmAK!v, : J| duha po gozdu in prinaša v sobo OZOnl-m zovnn kislec in je posebno priporočati pri ;: otročjih boleznih, za v sobah otročnic in ]>ri epidemijah. — Ker ima Hittnerjev co- niferni sprit v sebi kot zdravilno znane z balzamično-smolnate in eterično-oljnato snovi, priporoča so pri plućnih in vratnih .cmrnars lli boleznih, kakor tudi pri boleznih živčne ff*mm*A i Bi8t(jm«' ««"»«»-Jev couiterni sprit se dobiva samo pri Jul. Bittner-ji, lekarji v lleiclicnaa, Sp. Av. in v spodaj navedene] zalogi. Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 tfld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (535—1) Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-ji, lekarji. Di*ic4ati CQmn z varstveno znamko! Pa-II lolo II odlllU tentovani razpršilni aparat ima ulito firmo: ..Bfttner, Reichenau, N.-0e.' Iztlatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".