MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravai Maribor, Aleksandrove eeeta it. 13 , Telefon 3440 In 246S lahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja meseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglati po ceniku r Oglas* sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubljanl t Poitnl čekovni račun it, 11.400
Razvoj avstrijske notranje politike
Po sestavi nove Dollfussove vlade
Naša najbližja soseda Avstrija je preživela težko politično krizo. Demisiji Burescheve vlade so sledili tedni napornih posvetovanj in pogajanj za sestavo novega kabineta, ki naj bi rešil težka vprašanja sedanjega vsak dan bolj obupnega gospodarskega stanja. Kombiniralo se je na levo in na desno, razpravljalo o razpustitvi parlamenta in izvedbi novih volitev, naposled pa je Doll-fassu le uspelo sestaviti vlado, ki je izrazito desničarsko orientirana in razpolaga z enim samim glasom večine. Novi kanceiar se pač zanaša na tiho podporo yelikonemške poslanske skupine, ki je iz malo razumljivih taktičnih vzrokov ostala izven vlade. Poceni ta podpora najbrže ne bo, kajti velikonemci bodo Skušali ob vsaki priliki izsiliti od polliussovega kabineta koncesije, ki naj ni kakorkoli zadržale obupno propadanje ie konservativne stranke, ki živi samo Še od spominov na svojo preteklost.
V skrajno opozicijo so pa krenili socialni demokrati. Nova vlada je bila sestavljena z izrazito protilevičarsko tendenco, zato so ji socialni demokrati napovedali neizprosen boj. Njihova glasila io imenujejo sramoto za republiko in nesramno zvezo s fašisti. S tem je izzvano vse avstrijsko delavstvo, ki si bo že vedelo pomagati in primerno nastopiti proti kabinetu brez moralnega ugleda in politične moči. Kako si socialni demokrati to borbo zamišljajo, še bolj pa, kalp hočejo doseči uspeh, tega ne povejo. Na vsak način pa je gotovo, da se bodo že kakorkoli morali sprijazniti z dejstvom, da so potisnjeni v ozadje, iz katerega se bodo aržko kdaj zopet dvignili v ospredje, ker Časi se temeljito izpreminiajo, in za neodločno politiko mrtvih teorij sedaj, ko silijo povsod v ospredje sami ekstremi, ni prostora. Desničarski kurz, ki ga jeu-vedel kabinet Dollfuff, bo ostal v veljavi tudi tedaj, če Dollfuss sam odide, samo da ga bo vodit morda kdo, ki bo krenil se bolj na desno, v smer proti nacionalnemu socializmu Hitlerjevega kova. Zadnje, občinske in deželne volitve so to "~ecej javno pokazale.
Dollfussova vlada se bo torej morala
boriti z močno, enotno in neizprosno o-pozicijo, a s še nevarnejšo gospodarsko krizo. Zaradi splošnega svetovnega položaja, in tudi po krivdi prejšnjih razsipnih režimov, je prišla Avstrija do tistega konca, kjer je vsaka lastna rešitev in pomoč nemogoča. Transferni moratorij ni več vprašanje dni, ampak samo še ur. Proglasi se lahko vsak trenutek in izvzete bodo samo obresti in amortizacijske kvote posojil Društva narodov- Uvozna trgovina je omejena na minimum, izvozna umira sama. Denarni zavodi se zapirajo ali pa le še vegetitrajo. Brezposelnost narašča in z njo se množe vse one nezgode, ki spremljajo to socialno zlo. Državna podjetja so pasivna, posebno železnice, ker je promet dan za dnem vedno manjši. Izterjevanje davkov gre težko in blagajne so prazne. Sicer ni to nobena specialiteta Avstrije, saj tudi drugod ni dosti drugače, a Avstrijci so bili doslej vajeni živeti boljše kakor ostali podunavski narodi.
Izhod iz najtežje krize je samo izdatno tuje posojilo. Dunajska vlada se je že po prejšnjem kancelarju dr. Bure-s c h u obrnila na Društvo narodov s prošnjo za tako posojilo, a prejela ga še ni. Države, ki bi ga lahko dale, ga ne dajo. Društvo narodov, ki bi moralo prevzeti garancijo, pa zahteva obnovitev finančne kontrole. Burescheva vlada se je temu odločno upirala in isto bo storila Prav gotovo tudi Dollfussova, če pa najetje posojila drugače absolutno ne bo mogoče, se bo naposled morala vdati. Popularnosti si s tem pri avstrijskem ljudstvu ne bo pridobila, in nacionalni socialisti bodo imeli precej lahko delo pri zavojevanju desorientiranih množic-
Nova Dollfussova vlada torej ne bo imela prijetnega dela. Na eni strani ji bo stregla po življenju opozicija, na drugi jo bo dušila gospodarska kriza, na tretji pa splošna mednarodno-politična konstelacija. Ali se bo po vsem tem mogla delj časa obdržati na krmilu in še posebej rešiti vsaj najbolj pereča vprašanja, je zato zelo dvomljivo. Nove volitve, ki so jih skoraj vse stranke že sedaj zahte vale, sc dolgo ne bodo dale odlagati.
JUTRA
Usodni trenutki republike Grčije
Vladna kriza in generalna stavka — Ultimat vojaške stranke — Atene varuje vojska — Pogajanja za novo
vlado
BEOGRAD, 24. maja. Grčija preživ lja usodne dogodke. Gospodarska kriza je dosegla višek z odstopom V e n i-z e I o s o v e vlade in proglasitvijo splošne stavke. Vse delo počiva; stavkajo delavci, železničarji, mornarji, u-radniki in celo cariniki in davčni nameščenci. Redukcija plač pod normalo je zrevoltirala vse, tako da je sigurna samo še vojska. Kako se bo kriza rešila, je težko vprašanje. Vojaška stranka je poslala včeraj predsedniku republike ultimat, v katerem zahteva, da se sestavi koalicijska vlada pod vodstvom enega izmed voditeljev republikanskih strank, ker bo sicer vzela u-sodo Grčije v svoje roke in proglasila vojaško diktaturo.
ATENE, 24. maja. Ultimat takozvane vojaške stranke, ki jo vodi skupina generalov pod vodstvom Pangalosa, je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko ogorčenje. Sinoči se je bliskovito razširila po Atenah alarmantna vest, da namerava vojaška stranka že|
danes izvesti prevrat. Zaradi tega se je Venizelos skoraj vso noč posvetoval in pogajal z vojnim ministrom. Posledica je bila, da so davi vladi zveste čete zasedle vse važnejše točke prestolnice, da preprečijo vsako eventualno namero vojaške stranke. Kljub temu pa je še vedno mogoče, da bo sestavil novo vlado kateri izmed generalov.
Konzultacije pri predsedniku se nadaljujejo, odločitve pa še ni. Obe glavni stranki sta za koncentracijo, ki bi sestavila kabinet narodne sloge. Dasi opoziciji Venizelos ni simpatičen, se vendar misli, da je le on sposoben sestaviti tako viado in izvesti državo iz največje zmede. Venizelos mandata ne odklanja, zahteva pa zelo obsežna pooblastila, ki bi ga osamosvojila od parlamenta- V ta namen bi sc zasedanja za delj časa odgodila.
Stavka se polega. V Macedonlji počiva ves promet, vendar se bo najbrže v kratkem obnovil.
Japonski nameni z Mandžurijo
Ozadje vojne akcije, atentatov in krize — Kolonizacija in aneksija Mandžurije
Madžarska iredenta demonstrira
Zborovanje Madžarske iige za revizijo mirovnih pogodb
Komentiranje Bethlenovega govora v Beogradu
BUDIMPEŠTA, 24. maja. Madžarska liga za revizijo mirovnih pogodb je priredila v nedeljo v Budimpešti veliko javno zborovanje, na katerem
naj bi se Madžari izrazili o podunavski akciji. Zborovanju je predsedoval ligin predsednik, pisatelj Franc Herzog, 'Prvi pa je govoril bivši ministrski pred sednik grof B e t h 1 e n. Obrazložil je zgodovino Madžarske od bitke pri Mohaču do sedaj in dejal, da je sedanji položaj dosti resnejši kakor je bil pred polomom centralnih sil. Svet nikakor noče doumeti madžarskega vpra sanja in zveze med njim in vprašanjem splošne obnovitve. O podunavski akciji pa je rekel, da sama po sebi ni zadostna, da bi rešila pereča vprašanja, ki se brez revizije mirovnih pogodb in priznanja »svetih pravic Madžarske« sploh ne dajo rešiti.
V istem duhu so govorili tudi drugi govorniki, posebna poslanec E c k-h a r d t, ki je povdaril, da je sedanja gospodarska beda Madžarske le posledica trianonske mirovne pogodbe. Mad žarslis bo sodelovala pri vsaki podonavski akciji, a pogoj za uspeh je
duševno pomirjenje zainteresiranih na rodov. Bivši minister Emil M a g y je naposled prečita! resolucijo, ki bo predložena vladi, parlamentu, senatu, Mussoliniju, lordu Rothermeru in senatorju Borahu. Glavna zahteva resolucije je revizija trianonske mirovne pogodbe,
BEOGRAD, 24. maja. Govor grofa Bethlena v nedeljo se v tukajšnjih političnih krogih živahno komentira. Najbolj preseneča, da pričenja Madžarska novo kampanjo za revizijo mirovnih pogodb prav v času, ko ne more več plačevati svojih obveznosti, ko stoji pred popolnim bankerotom ter moleduje in prosi povsod pomoči. Govor grofa Bethlena je bil demagogija, s katero bi rad opravičil in zabrisal svojo krivdo na sedanjem obupnem položaju Madžarske. Toda ta pot ne vodi do uspeha.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Negotovo, spremenljivo vreme.
LONDON, 24 maja. Sedanjo težko kri zo na Japonskem je povzročilo oklevanje vlade pokojnega predsednika I n u k a-i a, ki se je zaradi mednarodnih političnih ozirov branil aneksije Mandžurije. Sedaj je pa popolno jasno, da more biti sestavljena samo taka vlada, kakršno hoče vojska. Vsa nacionalistična Japonska, ki je obenem orientirana socialistično in se z vso silo bori proti staremu fevdalstvu in velekapitalu, si je edina v tem, da se Mandžurija nikoli več in za nobeno ceno ne sme izpustiti |z rok. Trdno je namreč prepričana, da zamore samo velika, malo obljudena in silno rodovitna Mandžurija ustvariti japonskemu narodu podlago za nadaljn! razvoj, ki je na pretesnem otočju nemogoč. S tem pa hoče tudi zajeziti nevarnost komunizma, ki se v zadnjem času na Japonskem naglo širi.
Nacionalni socialisti, ki se poslužujejo Hitlerjevih metod in imena njegove stran ke ter jih podpira vojska, so izdelali velik načrt za kolonizacijo Mandžurije. Na njenem obširnem ozemlju hočejo naseliti milijone kmetov, delavcev In malega meščanstva, brez vsake primesi fevda!-stva in velekapitala. Neodvisna mami-žurska vlada jim služi samo kot prehodna oblika zavojevanja. Stati mora pod strogo japonsko kontrolo in podpirati ja-ponsko kolonizacijo. Ko bo v Mandžuriji že zadosti japonskih naseljencev, bo sledila popolna aneksija. V Tokiu se je že osnovala kolonizacijska družba s 100 milijoni jenov osnovnega kapitala. Najprej se bodo naseljevale rodbine padlih vojakov.
Po vsem tem je popolnoma jasno kaj hoče Japonska v Mandžuriji in zakaj je pričela oboroženo akcijo proti Kitajski.
PO NESREČI MADŽARSKEGA LE- I TALA.
RIM, 24. maja. Tragična smrt znanega madžarskega prekooceanskega letalca Endrecza in navigatorja Bittaya, ki sta v nedeljo v bližini rimskega letališča z gorečim letalom »Pravica za Madžarsko«, treščila na zemljo, je vzbudila v Rimu veliko sožalje. Včeraj so prepeljali obe trupli z madžarskega poslaništva na ™°dvor, da ju odpošljejo v domovino. Obe krsti so okrasili z neštetimi venci, k: so jih darovali kralj, Mussolini, Balbo in drugi. Sprevoda se je udeležila ogromna množica ljudi, posebno fašistov z Mussolinijem na čelu. Nad sprevodom je krožilo 40 letal. Vlak s krstama Endresza in Bittaya prispe danes v Budimpešto, v	pa bodo svečano pokopali.
Vsa Madžarska žaluje. Vdovi pokojnega Endresza bo poklonjena večja vsota denarja, Mussolini pa je daroval Madžarski novo veliko letalo v žarjeno za ponesrečeno »Pravico za Madžarsko«.
Bodenskemu jezeru. Na poletu preko Atlantskega oceana ni imelo nobenih .večjih težkoč.
NEMIRNA ŠPANIJA.
MADRID, 24. maja. V El Serolu so bili v nedeljo krvavi spopadi med policijo in demonstranti, stavkujočimi delavci. Spopad so izzvali levičarski radikali, ko so pričeli s samokresi streljati proti vojašnici meščanske garde. Meščani so pričeli graditi barikade. Tudi včeraj so se razvili manjši spopadi, policija pa je stav-kujoče obvladala in razgnala. Slični nemiri so bili tudi drugod. V Bilbau so demonstrirali monarhisti in prepevali kraljevo himno. Policija je prijela in zaprla-7 oseb.
»DO X« PRELETEL OCEAN.
MADRID, 24. maja. Nemško vodno letalo »Do X« je priletelo v nedeljo ob 20. uri iz Amerike v pristanišče Vigo. Založilo se je z bencinom, oljeni in hrano ter nato odletelo preko Southamptona proti
Pri boleznih! želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren člea zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah In špecerijskih trgovinah,
Moramo ljubezen sejati, če hočemo ljubezen žeti
Paul Doumer
Procesija na Tetovo.
Na praznik presv. Rešnjega telesa bo v stolnici ob 7. uri daroval slovesno sv. mašo knezoškof dr. Andrej Karlin. Po maši se bo razvila procesija, ki pojde po Stolni ulici na Glavni trg, odtod po Koroški cesti do kapelice sv. Janeza (prvi blagoslov); po Strossmajerjevi in Orožnovi ul. na Slomškov trg, mimo Mestne hiralnice pred škofijo (drugi blagoslov); po Ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg (tretji blagoslov); po Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki na Glavni trg k Marijini sohi (četrti blagoslov); nato po Stolni ulici nazaj v stolnico. Razvrstitev je: Križ, Deška osnovna šola, Društvo komisijonarjev, Jugoslovanska strokovna zveza, Društvo kat. mojstrov, možje, Deška meščanska šola, Vinarska šola, Dekliška osnovna šola, Dekliška meščanska šola, Žensko drž. učiteljišče, Moško učiteljišče, Realna gimnazija, Klasična gimnazija, Vojaška godba, častna četa, Poselska zveza, dekl. Marijina družba, Marijin vrtec, sestre u-smiljenke, belo oblečene deklice, zavodi šolskih sester, Akademska kongregacija, pevci, belo oblečeni dečki, bogoslovci, bele deklice v traku, Najsvetejše, oblasti, Društvo katoliških gospa, Krščanska ženska zveza, žene.
Smrtna kosa.
Pretekli teden so umrli v Mariboru: Marija Novakova, viničarka, stara 70 let; Anton Saftl, posestnik, 40 let; Vladimir Fabiani, poštni upravitelj v p., 61 let; Ludvika Sinkova, zasebnica, 86 let; Viktorija Spaningerjeva, 4 mesece; Matija Šprah, delavec, 68 let; in Josip Nipič, delavec, 70 let- N. p. ,v m.!
Opozorilo učiteljskim aspirantom.
Prosvetni oddelek banske uprave poziva po naročilu prosvetnega ministrstva vse učiteljske abiturijente in abiturijent-ke, ki so vložili prošnje za sprejem v učiteljsko službo in niso priložili proš njam vseh dokumentov v originalih, d a tako] pošljejo prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani originalne dokumente. Sodnijsko overovljeni prepisi dokumentov ne zadoščajo. Prosvetno ministrstvo ne bo obravnavalo ptrošenj brez orginalnih dokumentov, zato morajo vsi prosilci, ki so vložili prošnje v decembru lanskega leta, naknadno vposlati originalne listine.
Iz šolske službe.
V učiteljsko službo so sprejete in postavljene za učiteljice: Anica Ivančičeva pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Bogomila Sagadinova v Križevcih pri Ljutomeru, Marija Lavrenčičeva v Serdici v Prekmurju, Marija Jazbečeva pri Sv. Juriju v Prekmurju in Julija Berčičeva v Tišini. V višjo položajno skupino pa so napredovali: Viktor Krajš v Stogovcih pri Ptujski gori, Marija Rajkova v Ižakov-cih, Gabrijela Tariševa pri Sv. Antonu v Slov. gor., Vinko Šeronja pri Sv. Juriju v Slov. gor-, Ivanka Ruteirjeva pri Novi cerkvi, Zdenka Kovačičeva na Žalostni gori pri Ljutomeru, Avgusta Leščanova pri Sv. Trojici v Slov. gor., Mira Logarjeva m Ptuju in Ciril Drekonja v Turnišču v Prekmurju.
Poziv!
Dr. Josip Bergoč, odvetnik v Mariboru, Sodna ul. 9, prosi, da se oglasi v njegovi pisarni Marija Kurnik rojena Ebensvvaldner radi neke zapuščine.
Poverjenik Slovenske Matice.
Na našo notico glede poverjenika Slovenske Matice v Mariboru je njena u-prava v Ljubljani imenovala za svojega poverjenika g. Bevka, profesorja tukajšnje realne gimnazije. Knjige bodo dospele te dni in jih bodo dobili lahko vsi stari in novi naročniki.
»Ce ljubita se dva«.
Kakor že najavljeno ponovijo dijaki zanimivo Haasovo opereto »če ljubita se dva« jutri v sredo 25. t. m. Ker je ta opereta na premijeri občinstvu zelo ugajala in so bile tudi časopisne kritike zelo pohvalne, ni dvoma, da bo tudi repriza dobro obiskana. Vstopnice dobite v pred prodaji piri gled. blagajni.
Pri mariborskih starinarjih
Obrt, ki vsled krize uspeva Borza za ponošene obleke -
V težkih trenutkih življenja, ko nas od vseh strani tepejo udarci, je treba misliti na pomoč, ne pa bežati in obupavati! Po tem starem in preizkušenem življenjskem pravilu se ravna danes večina o-nih, ki so jih gospodarske in finančne razmere omajale: državni in privatni nameščenci so zašli v zadrege, iz katerih skoraj ni videti izhoda...
Po hudih razočaranjih, po vsestranskem razmišljanju in usodepolnih odločitvah pride končno do sklepa: Utesnimo se na minimum!
Dragocenosti in nakiti leže večinoma že v zastavljalnici, kjer je treba večkrat in pravočasno podaljšati termine. Najhuje je, če tudi plača izostane in preseneti nameščenca — dražba... Zastavljalnica je v tako polnem obratu, da za večje predmete (pohištvo, kolesa i. dr.) niti v poštev ne pride. »Primanjkuje prostora!« pravijo.
In vendar kriza brezobzirno izteguje grabežljive roke še dalje ... Poseči je treba globlje: utesnimo se še bolj!
Manj potrebno pohištvo je treba prodati. Potom časopisja ali potom starinarnic se da stvar spraviti v denar. Še celo naval je v takih podjetjih — pač znamenje časa!
*
Maribor premore več starinarskih obratov. Večinoma se nahajajo v zapad-nem delu mesta, v zadnjem času tudi v okolici.
Trgovina s ponošenimi oblekami, pohištvom in drugo ropotijo se začne že zjutraj ob osmih. Takrat se že zbirajo posamezniki, ki nosijo blago kar nezavito v rokah ali pa v škatljah, svežnjih in kovčekih. Starinarji vsako stvar natanko pregledajo in ocenijo. Ako je cena zadovoljiva, je stvar enostavna. Večkrat pa gre še-le po dolgem barantanju, kakor je pač'— konjunktura. Še največ šans imajo moderne reči: obleke, zagrinjala, zastorji, preproge in perilo. Najmanj za-
- Mizerija nameščencev — V znamenju težkih časov
nimanja pa najdejo knjige, ki jih večina starinarjev še — zastonj ne mara.
Tudi v pohištveni »stroki« je povpraševanje ugodno. Največ izgledov za takojšen nakup imajo divani, mize, stoli, kuhinjske oprave, elektromaterijal in kolesa. Takšna roba se celo »išče« in je starinarjem vsak čas dobrodošla.
So namreč še ljudje, ki premorejo večje množine gotovine in jo naložijo v rečeh, nakupljenih za nizko ceno pri starinarjih. Revni ljudje, ki se skušajo obdržati nad vodo, dostikrat jokajo, ko za smešno ceno izračajo svojo robo starinarju. Seveda so nekateri tudi kuiantni in uvidevajo žalosten položaj prodajalca-
♦
Mnogo posla imajo starinarji dandanes pri eksekucijah, ki jih je toliko kot še nikoli. O sodnih razpisih so starinarji dobro obveščeni iri so navadno tudi sigurni kupci. Večkrat seveda pridejo zaman, ker stranke pri licitaciji plačajo dolg in odhajajo vsi »interesenti« z dolgim nosom.
Pred kratkim se je nekje v Mariboru razvila cela borza s ponošenimi oblekami. Zbralo se jfc mnogo »mešetarjev« z dežele, kjer gredo stare obleke v denar, saj za 100 Din že dobiš lahko krznat površnik, za 15 Din hlače, za 50 Din suknjo. To v današnjih časih ni karsibodi. Pa se je začela prava kupčija, da so si »borzijanci« skoraj skočili v lase. Najhuje je bilo še pri čevljih, ki so se (seveda s celimi podplati!) prodajali 40—50 Din par. Taki konkurenci še Bat’a ni kos!
Starinarne so danes od nekdanjih zakotnih in manjvrednih lokalov napredovale v renomirana podjetja. Današnje socialne razmere so starinarne dvignile v žalostno vlogo regulatorja, ki skuša ni-velirati v družinah »potrebno« in »nepotrebno«, da se še kljub vsem križem in težavam obdržijo na površju...
Pozor! Do vključno 26. maja: Najlepši film Sega leta:
Ce spregovori srce
Poje Gita Alpar, najboljša operna pevka Berlina. — Glavne vloge: Gustav Frdhlich, Gitta Alpar, Tibor v. Halmay.
KINO UNION
Razvitje skavtskega prapora.
V dopolnilo našega včerajšnjega poročila o slavnostnem razvitju prapora ste-ga mariborskih skavtov, ki je bilo v nedeljo na klasični gimnaziji, moramo še omeniti, da je med zastopniki raznih društev bil tudi zastopnik tukajšnje podružnice SPD in zastopnik vojaške oblasti. Na prapor so pritrdili trakove tudi klub »Bohrov« in vse tri čete mariborskega stega. Nadalje moramo popraviti včerajšnje poročilo v toliko, da je zastopal dravsko župo skavtov in planink starešina br. Kunaver, čegar skavtsko ime je Sivi Volk in ne Bistro Oko, kakor je bi-1° P?m?toma javljeno. Bistro Oko je načelnik župe br. Pengov, čegar pozdrave je sporočil župni starešina- K razvitju prapora je mariborskemu stegu skavtov pismeno častital namestnik župnega starešine br. Jos. Fr. Knaflič - Samotni Skavt, ki se ni mogel osebno udeležiti slavnosti.
Iz društva zasebnih nameščencev.
Na občnem zboru društva zasebnih in avtonomnih nameščencev so bili izvoljeni: za predsednika Lojze Doležal, za tajnika Rado Leban, za blagajnika Pavletič; za odbornike: Ogrizek, Neralič, dr. Vatovec, Pivec, Miklavšič, Kos, Wenko, Pintarjeva in Zabavnikova; v nadzorni odbor pa Lojze Strašnik in Slavko Reja.
Prijavite se še danes za izlet na Sljeme!
bo definitivno na Tetovo 26. t. m., in sicer z avtobusom. Odhod iz Maribora ob pol 3. zjutraj z Glavnega trga, odhod iz Zagreba zvečer med 18. in 19. uro. Vožnja stane tja in nazaj 110 Din- Zglasite se pravočasno v trgovini Kravos na Aleksandrovi ces+L' SPD Maribor.
Letošnje konjske dirke
bodo na Tetovo, 26. maja in v nedeljo 29. maja na dirkališču na Teznem pri Mariboru, vsakokrat s pričetkom ob 15. uri. Prvi dan je na sporedu 5 enovprežnih in ena dvovprežna vožnja. Številne prijave jamčijo, da bo vsaka dirka zanimiva in bodo zmage mogoče le po ostrih borbah posameznih konkurentov. Veliko je zanimanje zlasti za jugoslovanski der-by, ki bo 29. maja. To bo težka preizkušnja za našo rejo amerikanskih kasačev. Za prvenstvo se bodo borili Dalila, Samers, Baja, Nina in Nenada. Zadnjt dve sta iz naše priznane ljutomerske kmečke reje. Borba se bo bila predvsem med Dalilo in Samersem, vendar bo morda tudi Nina g- Alojza Slaviča iz Banovcev odločilno posegla v borbo. K dirkam vozi od 14. ure naprej mestni avtobus z Glavnega trga. Pričakovati je, da bo občinstvo s številno udeležbo poseti-lo dirke in tako podprto prizadevanje kasaškega društva za povzdigo naše domače konjereje.
Poskušen samomor.
Na 19-letnega Mirka S. gojenca tukajšnje inž. podčastniške šole so upliva-le domače družinske razmere tako hudo, da je danes zjutraj v popolni duševni potrtosti segel po puški in si hotel končati življenje. Pri tem pa se je le hudo obstrelil. Z rešilnim avtom so obupanega mladeniča prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Nezgode.
V Braunovi tovarni zaposlena delavka Amalija Matelova je prišla p0 ne_ srečnem naključju z levo roko v. stroj, ki ji je zmečkal dlan in prste. Delavca Ivana Dobaja pa je napadel snoči v Košakih neki viničar in ga hudo obdelal z nožem. Ko se je včeraj opoldne vračala z dela Antonija Šmolčeva, se je v Plinarniški ulici spotaknila ob kamen in padla tako nesrečno, da si je močno poškodovala desno nogo na kolenu. Vsi trije se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
mariborsko gledališč?
REPERTOAR.
Torek, 24. maja. Zaprto.
Sreda, 25. maja ob 20. uri: »Če ljubita se dva«. Prireditev marib. srednješolcev. Znižane cene.
*
S policije.
Aretirani so bili trije postopači Ludvik, Lojze in Matija, ki so se klatili že od zime sem po mestu brez dela in se preživljali z beračenjem. Vsi trije bodtr izgnani iz mesta. Zaradi pijanosti in razgrajanja pa so bili prijavljeni trije rogo-vileži Edmund, France in Jurij. — Mizarski mojster g. Anton Viher je prijavil, da mu je včeraj dopoldne nekdo odpeljal iz veže okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Marijini ulici novo, črno ple-' skano kolo znamke »Puch«, vredno 2000 din. Na policiji seje zglasil tudi poslovodja g. Ivan Domiter, uslužben pri tvrdki Golež, in prijavil, da nm je snoči, ko je stopil spotjo v neko gostilno v Vetrinj ski ulici, nekdo izmakni! iz zunanjega žepa suknjiča srebrno dozo za cigarete, vredno 750 Din.
Iz Radvanja
Tombola požarne brambe bo v nedeljo 29. t. m. Preložiti so jo morali, ker so prejšnjo nedeljo imeli poštarji tombolo. Lepi dobitki se obetajo, glavni so: Pohištvo, moško in žensko koto, 2m3 bukovih drv in ročni voziček. Ker je čisti do* biček namenjen za prezidavo društvenega lokala, upamo, da bo gasilcem naklonjeno občinstvo pridno segalo po tablicah. Julija meseca pa bo naša požarna bramba slovesno obhajala svojo 401et-nico-
Staršem srednješolskih dijakov
Društvo »Šola in dom« v Ljubljani vabi vse starše oziroma reditelje srednješolskih dijakov Dravske banovine, da odgovorijo na sledeči vprašanji: 1. Ali ste za to, da se obdrži samo dopoldanski pouk? 2. Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki študirajo na srednjih šolah, stanovati v kraju, kjer je šola? Tiskane listke s tema vprašanjema smo izročili te dni vsem srednješolskim dijakom. Po isti poti naj jih starši zopet vrnejo. V interesu vseh staršev je, da odgovorilo na prvo vprašanje z »da«. Le če dokažemo, da je večina staršev v Dravski banovini za nedeljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bomo dosegli definitivno odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, tedaj bo z novim solskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski in popoldanski pouk. Prav tako je v interesu vseh starcev. da odgovorijo na drugo vprašanje z »ne«. Ako tudi v tej točki ne dokaže-moj dp zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šolskim letom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, ki stanujejtf izven mest-”ega okoliša in se vozijo v Ljubljano,
. Je> Maribor, Kranj itd. S tem bodo Prizadeti pred vsem kmečki in delavski s*oji, ki ne bodo več mogli šolati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok je v vaših rokah! Odgovorite vsi brez'Izjeme na prvo vprašanje z »Da«, na drugo vprašanje z »NE«! Vabimo tudi vse star • še, da pristopijo k našemu društvu kot člani, ker nam bo ie tako mogoče izvršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in šole. — Društvo »Šola in dom« v Ljubljani, Strossmayerjeva 1.
SIRITE ..VECERNIK“!<
Stric, ali se smem tukaj kopati? OleJ, -•oda too,a	lov«	j—i- t- - ■
Spori
Lep uspeh na nedeljski lahkoatletski tekmi.
V nedel« je dosegel na 100 m izven konkurence krasen uspc/i Gustl G u t-majer, član ISSK Maribora, ki je pretekel progo v najboljšem času dneva, 117 sek. Da ta čas ni bil po napovedovalcu objavljen, je vzbudilo precej ne-volje med številno publiko. Drugod tudi take uspehe posebno poudarjajo, čeprav so bili doseženi izven konkurence.
Iz medklubskega odbora LNP (službeno)
Na Telovo bosta na igrišču SK Rapi-da dve mednarodni tekmi: ob 15- uri: SV. Leibnitz rez.:SK Rapid rez. ob pol 17. uri: SV Leibnitz I.:SK Rapid I. Prvo tekmo bo sodil Vesnaver, drugo Škabar, službujoči odbornik pa bo Amon.
Prihodnjo nedeljo 29. t. m. bo dopoldne na igrišču ISSK Maribora ob 10. uri prvenstvena tekma SK Svoboda I-:ISSK Maribor rez.; sodnik Mohorko. Na Ra-pidovem igrišču pa bosta popoldne prijateljski tekmi, ob 15. uri: SK Železničar rez.:SK Rapid rez.; sodnik Bizjak; ob 17. uri: SK Varaždin:SK Rapid; sodnik Jančič. Službujoča odbornika: na Rapi-dovem igrišču Knez, na Mariborovem pa Lorber.
MEDNARODNE PLAVALNE TEKME
Na Telovo bo na mariborskem otoku izreden športni dogodek
Na Telovo priredi SK Maraton mednarodno plavalno tekmo, ki bo menda edina taka tekma v Mariboru, ker so vsi drugi termini že zasedeni, za letos ne bo več prilike gledati zunanjih tekmovalcev mednarodne kvalitete. Med drugimi nastopi na Maratonovi tekmi znani graški kratkoprogaš Fred R 6 d i g e r, član GAK. Ž njim se bo kosal naš Vilfan, član ASK Primorja, ki bo moral dobro napeti sile proti temu odličnemu Plavaču. Še bolj zanimiva bo borba med dvema rekorderkama, Fritzi L o w i (Ha-koah, Dunaj, in Lampretovo (Ilirijo, Ljubljana). Obe ste znani v mednarodnem svetu; L o wi jev a je večkratna avstrijska rekorderka, Lampretova pa naša najboljša plavačica, ki je povsod zasedla skoraj vsa prva mesta.
Klubi pošljejo svoje najboljše plavače-Tako pošlje Ilirija kar 12 plavače v, Hakoah pa 10. Razen teh nastopijo še drugi klubi, mariborski menda vsi. Sicer bodo na tej tekmi prevladali plavači gostje, dvomimo, da se bodo naši domači tekmovalci tudi dobro postavili. Če drugega ne, jim bo to tekmovanje, ako ne bodo dosegli večjih uspehov, vsaj zelo dobra šola.
Da bo imelo tudi občinstvo nekaj u-žitka, bodo water-poolisti Ilirije in GAK odigrali propagandno tekmo. Tekme v water-poolu so že lani vzbujale največje zanimanje, in smo zato prepričani, da bo tudi letos vsaj toliko občinstva na otoku, kot lani.
Poziv obrtnikom radi razstave na velesejmu
umetnih ključavničarskih del. Izdelki stavbnega ključavničarstva ali drugih stavbnih strok bi se razstavili v fotogra^ fiji odnosno skicah. To velja na primer za stavbno ključavničarstvo, razne insta lacije, zgradbe tesarskih, zidarskih ali kamnoseških mojstrov. Prostor za raz' stavo bo brezplačen, razstavljalci pa morajo sami skrbeti za prinos in odnos iz delka. Potrebna pojasnila se dobe pri Zavodu PO Zbornice TOI med uradnimi urami, prijave in opis, po možnosti s sliko izdelka, je treba poslati zavodu najkasneje do 25- maja t. 1.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ponovno opozarja obrtnike vseh strok na prireditev razstave vzornih obrtniških izdelkov, ki jo namerava za časa ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija t. 1. prirediti v svojem lastnem paviljonu. Gre za to, da pokažemo, kaj zmore obrtniška ročnost in umetnost. Razstava naj bo reprezentanca in slika strokovne višine slovenskega obrtnika. Pozivamo zato ponovno obrtnike kovinske, lesne, oblačilne in drugih strok, da prijavijo podpisanemu zavodu nemudoma, ako imajo na razpolago kakšen primeren predmet za to razstavo. Pripominjamo, da bo prijavljene predmete pregledala posebna strokovna komisija. Pripuščeni bodo le v strokovnem in umetniškem pogledu prvovrstno izvršeni izdelki. Gledati je na to, da je obseg izdelka čim manjši, da je v njem cim več ročnega in tehnično težavnega dela. Posebno važnost polagamo na to, da bo razstava nudila poleg visoke kvalitete rokodelskega dela tudi uspešno propagando domačega blaga. Omenjamo, da bi nam bili dobrodošli tudi taki izdelki, ki so že v rabi, ki bi se pa mogli dobiti vsaj za čas velesejma, seveda v in-taktnem stanju. To velja na primer glede
Z Dravskega polja
Prlobčitev vojnega razporeda. Glasom razglasov, razvidnih z občinskih desk, bo priobčitev razporeda vojaškim obveznikom za letošnje leto za okoliš občine Rače v nedeljo 29. t. m. v Račah. Kdor se priobčitve vojnega razporeda ne bi udeležil, ga bodo vojaške oblast' poklicale na orožno vajo.
Gasilsko vajo je imela minulo soboto požarna bramba iz Hotinje vasi z vsem svojim moštvom. Pohiteli so topot z novo motorko gasiti objekta župnišča v Slivnici. Gasilci so pod načelstvom g. Ka ceta in poveljstvom g- Mesariča pokaza-
li, da so s svojima brizgalnama ter ju-našim nastopom kos tudi največjim podeželskim požarom in zaslužijo zato vso pohvalo.
Shod poslanca Petovarja. V nedeljo dopoldne je bil v gostilniških prostorih g. Goljata v Cirkovcih sestanek somišlje nikov JRKD za občino Cirkovce ter ostale okoliške občine ptujskega okraja, kateremu je prisostvoval tudi g. poslanec Lovro Petovar. Sestanka so se udeležili vsi stanovi, posebno častno pa so bili zastopani delavci in kmetje, tako, da so bili obsežni gostilničarski prostori popolnoma zasedeni. Živahno aklamiran je g. poslanec Petovar podrobno očrtal delo narodne skupščine in njeno stremljenje, da se širom plastem naroda v sedanji tako težki dobi zares pomaga.
Omenil je posebej znižanje državnega proračuna in ukinitev žitnega monopola, razpravljal je o zemljiškem davku in zlasti naglašal težko stanje kmetskega in delavskega stanu, ki mu je treba izdatne pomoči in opore. Naglašal je med drugim tudi, da je dinar eno izmed najbolj sigurnih plačilnih sredstev v Evropi in da inflacije ne bo. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z največjim zanimanjem in pritrjevanjem. Razvila se je nato prav živahna debata, v katero je posegla cela vrsta govornikov, ki so v domačih besedah tolmačili sedanje obupno stanje. — Po vsestranski in zelo zanimivi debati je g. dr. Fermevc iz Ptuja zaključil ta lepo uspeli shod in se zahvalil gospodu poslancu za njegova temeljita izvajanja.
Iz Mežiške doline
Napad na gostilničarja. V prijaznih Kotljah se je v zadnjem času razpaslo popivanje in pretepanje. Tako je nedavno popivala vTrstnikovi gostilni na Selah družba fantov in deklet. Fantje so se zaradi nekega dekleta najprej sporekli, nato pa stepli. Gostilničar je hotel pretepače razdvojiti in spraviti na cesto, neki Slivnik in Filip pa sta se nato spravila še nanj. Pobegniti je moral v sobo, kjer se je zaklenil, a brez uspeha. Fanta sta razbila tudi vrata in hotela z noži planiti nanj. Trstnik je v silobranu nastavil puško in ustrelil. Zadel je s šibra-tni Slivnika in ga nevarno ranil.
Posledica brezposelnosti In bede. Zidarski mojster Gornik iz Guštanja, ki je zaradi brezposelnosti moral na cesto, se je nedavno napotil v Slovenjgradec iskat dela. Ženo s sinčkom je pustil pri nekem kmetu v Kotljah, ko se je pa vrnil, da ji pove veselo novico, da je delo le našel, je ni nikjer več bilo. Ker jo je kmet zaradi neke stvari oštel, je vzela otroka in izginila. Odšla je le lahko oblečena in bosa, dočim je vso obleko in ostalo pustila pri kmetu. Obupani mož se boji, da je žena izvršila samomor, ker so jo ljudje videli na poti proti Dravogradu, torej k Dravi.
Samo.
Zdravnik: Pri vašem kašlju ute bi smeli piti alkohola, ne kaditi, ne plesati, ne...
Bolnik (ogorčeno): Torej samo kašljati, ha?
Katastrofa, na novi kordiljerski železnici
"'""itfj* .‘M1 w
rrjrrrv
S! n
lig m *
Pri gradnji nove železniške proge, ki bo v višini več tisoč metrov vodila preko gorovja iz Chila v Argentino, se je dogodila težka nesreča: udrl se je predor in je zasulo 52 delavcev, ki jih najbrže ne bodo izkopali več živih. Slika kaže postajo Amarilo na novi trainsandski progi, kjer se je zgodila katastrofa.
Po najnovejših vesteh iz Santiage de Chile se je posrečilo vse v predoru zasute delavce rešiti. Skoro 2000 delavcev je tri dni in tri noči brez prestanka kopalo, in že so obupali, da bodo sploh še koga našli živega, ko se je naenkrat za-
slišalo zamolklo trkanje pod zemljo. K6 so prodrli do zasutih, so ti od veselja kar noreli, objemali rešitelje, se smejali in jokali. Vsi rešenci so popolnoma nepoškodovani. Mora se reči, da je bila ta rešitev uprav čudežna.
Fr ederic Boutet:
Prijateljska zveza
(Konec.)
Prihodnji petek sta se prvič srečala javno pri notarju Houbignyju, ki je ravno priredil zabavo. In v ponedeljek sta se sešla na zapuščenem trgu Beffrei.
»No,« je vprašal Verlique, »kako tj je bil kaj všeč sprejem pri mojem šefu? Bil je pravi primer malomeške zabave, a?«
»Jaz se pa nisem prav nič dolgočasi!,« je odvrnil Massol.
»No, ali si kaj zvedel o meni?« se je pozanimal Verlique, poln radovednosti.
Massol se je obotavljal. »Na zabavi, ne, nič posebnega. Toda naslednjega dne pri zajtreku... zajtrkujem kakor veš pri Dorlayju.«
»Pa so gotovo o meni govorili? Ali meni Dorlay, da bom prevzel prakso?«
»Niti besede ni o tem omenil, toda gospa Dorlayjeva je rekla, da si prijatelj gospe Houbignyjeve, da bi ti dala svojo hčer, ki dobi pisarno za doto, v zakon.«
»To so ničvredne laži,« je vzkliknil Verlique ves iž sebe. »Ta stara kokla je nevarna. Pri vsakem človeku misli na
pustolovščino, najbrže ker je tako grda, da gotovo še ni nobene imela. Gospa Houbigny, ta dražestna ženska z zlatimi lasmi in modrimi očmi, je poštena žena in mati. Ona je petnajst let starejša od mene, — preneumno!«
»In kaj so rekli o meni?« je vprašal Massol.
»O, prav nič. Ne poznajo te, niti opazili te niso. Gospa Houbigny mi je rekla: »To je novi komi pri Dorlayju«...
»Jaz nisem njegov komi«, je razložil Massol, »to je smešno, jaz sem njegov namestnik, skoraj njegov socius.«
»Saj to vem! To tudi nima nobenega pomena. Vendar mi povej... Videl sem te za hip v pogovoru z gospodično Hou-bignyjevo...?«
»Da, to je srčkana in pametna deklica.«
»Ali ni ničesar rekla o meni?«
»Ne, moj dragi, zagotavljam...«
»O čem sta pa govorila?«
»O vsem mogočem. Rekla mi je, da bi Šla rada v Pariz in h gledališču.«
»Kaj, to ti je rekla?«
»Da. In tudi to, da jo vsi ljudje tukaj zelo dolgočasijo, in da me pomiluje, da bom moral v takem gnezdu živeti.«
»A! Tako torej misli to navidez mirno in skromno malo dekletce- To je do-
bro! In tebe, ko te komaj pozna, že izbere za svojega zaupnika. Torej, ves svet jo dolgočasi do smrti... Jaz jo dolgočasim...!«
»To ni tako zagotovo rekla.«
»Torej, misli na najino zvezo, ti si obljubil...«
»Lepo! Vprašal sem jo, da si pridobim zaupanje — kot sva se zato zmenila, — kdo si ti?... Ampak, čisto odkrito: Da ali ne, imaš-li namen jo poročiti?« _ »'Seveda imam ta namen. To je tudi čisto pametno. Jaz bom naslednik očeta Houbignyja v njegovem uradu.«
»Potem je bolje, da vse veš... Povedala mi je o tvojem mestu pri njenem očetu.«
»In potem?«
^»In potem me je vprašala, kako si mi všeč. Odgovoril sem ji: Ta gospod naredi name zelo dober vtis.. •«
»Kaj je na to odgovorila?«
»Odgovorila je: »Ko ga boste bolje spoznali, boste spremenili svoje mnenje!«
Nastala je globoka tišina.
»Ti lažeš!« je zakričal nenadoma Ver-lique, bled od jeze. »Ti lažeš, ti si surov patron in podlež. Ti si si vse to izmislil. Gospodična Houbignyjeva tega sploh ni mogla o meni reči. Nihče ne more tako o meni govoriti. Ti me hočeš
pri tem dekletu onemogočiti, da zavzameš moje mesto. Sem že spoznal tvojo igro. Ampak bodi brez skrbi, vsem ljud-jem bom povedal, kak ničvrednež si in naj ti ničesar ne verjamejo. Prepovedujem ti, da občuješ v bodoče z menoj. Prepovedujem ti pozdravljati me. Ti si lažnivec in surov patron!«
Verlique se je z naglimi koraki oddaljil. Massol je bil pri tem togotnem izbruhu preveč presenečen, d^ bi mogel kaj odgovoriti. Obstal je kot okamenel.
»Res je«, je mrmral, »vedno si surov, če poveš ljudjem, kaj drugi o njih mislijo. Lahko bi bil slutil, da bo najina zveza vzela slab konec.«
Stroj, ki so si ga želele včerajšnje ženske — stroj, ki si ga žele današnje ženske.
Na vročili tleli Candhijeve domovine
Razstava pohištva na letošnjem XII. I}ub* danskem velesejmu.
Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem XII. ljubljanskem velesejmu od 4- do 13. junija bo brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št- Vida pri Ljubljani, Ljubljane in iz okolice. Izdelki naših mojstrov so prizmami po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od najpriprostejše do najfimejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse informacije in pojasnila. Zlasti tujci maj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več ko konkurenčne.
Vnovič so vzplamteli v Indiji verski spori med Hindujci in Mohamedanci Bombayu so dan na dan krvavi spopadi, ki jih angleška policija z najstroi ukrepi ne more udušiti. Na stotine je že mrtvih, na tisoče ranjenih. Nemiri s zdaj razširili tudi že na Kalkuto, kjer je pri spopadih med Hindujci im Molu danci bilo ranjenih tudi več policijskih organov. Slika nam kaže prizor, ko
licija razganja bojevite množice.
Mariborski »V E CER NIK« 'Jfifra
VOHUNI
Ti dogodki so se odigrali leta 1910. Kronanje kralja Georga V. pa je bilo I. 1911. Nemški admiraliteti ne moremo odrekati smisla za humor, ko je poslala .v Anglijo k mornariški paradi baš križarko »Von der Ta trti«.
V svetovni vojni je bilo vodstvo angleške protišpijonaže v rokah generala Čockerilla. Mnogo njegovih uspehov je opisanih v raznih knjigah. Nekaj njegovih uspehov in odkritij pa je tako tajnih, da o tem niso ohranjeni niti akti. Čeprav pa tu in tam o teh stvareh kaj šepetajo, vendar javnost ne bo nikdar izvedela resnice o njegovih najbolj zanimivih in nevarnih podvigih.
Ljudje generala Cookerilla so razkrinkali mnogo vohunov. Preprečili so, da bi prišle važne vesti v Nemčijo; trosili so razne lažnjive vesti, s katerimi so zapeljali nasprotnika k napačnim ukrepom. Da bomo vedeli bolje preceniti zasluge teh ljudi za domovino, si moramo ustvariti točno sliko -moža, ki je vodil tajno poročevalsko službo na nemški strani.
Polkovnik W. Nicolai, prejšnji vodja tajne poročevalske službe v nemškem vojnem ministrstvu, je napisal dve knjigi, v katerih je opisal svoje doživljaje. Mnoga njegova odkritja bodo začudila Angleže. Angleži so v začetku vojne mislili, da pri njih kar mrgoli nemških vohunov. V resnici pa jih je bilo samo dvaindvajset.
To dejstvo potrjuje tudi general Co-ckeriH. Ti vohuni so bili v ostalem znani tudi Scotland Yardu. Opazovali pa so jih tako previdno, da niso ničesar sumili. Enega izmed njih so v začetku avgusta navdale čudne slutnje, in je na celem pobegnil v Nemčijo. Naslednji dan pa so vjeli vse njegove tovariše, skupno z brivcem Ernstom, ki je služil organizaciji
kot posredovalec pri odpošiljanju vesti. S tem je bila vsaka poročevalska služba iz Anglije onemogočena. Ko so prispele prve angleške čete na francosko bojišče, je bilo to za Nemce veliko presenečenje.
Radi tega težkega udarca so bili Nemci prisiljeni poslati v Anglijo ljudi, ki niso bili v vohunstvu prav nič izkušeni; ljudi, kot je bil na pr. junaški častnik Lody, ali pa pustolovec Buschmann- Vse te ljudi pa so kaj kmalu polovili in postrelili. Trajalo je več mesecev, preden so Nemci zopet organizirali zanesljivo poročevalsko službo.
Za neuspeh v začetku vojne ne smemo valiti krivde na polkovnika Nicolaia-Mogoče to čudno zveni, toda nemška tajna poročevalska služba je bila leta sistematično zanemarjena. Nadarjenemu vodji samo lahko čestitamo na uspehih, ki jih je dosegel s tako pomanjkljivimi sredstvi. Ko je leta 1913. nastopil službo, mu je bil na razpolago fond od 450.000 mark. S to majhno vsoto je moral plačevati vse agente v inozemstvu, poleg tega pa urediti še protišpijonažo v domovini-
Mnogo njegovih ljudi je bilo visoko izobraženih, in so vstopili v vohunsko službo zgolj iz ljubezni do domovine. Med njimi je bila tudi neka izredno nadarjena žena, katero je prignal težak u-darec usode v, te vrste. Kasneje se je proslavila s svojimi drznimi podvigi. Teh malo ljudi je tako izvrstno delalo v Franciji, da tam še danes mislijo, da jih je bilo med vojno par sto v deželi. V resnici pa je to bila le majhna peščica pogumnih ljudi.
Ker so bila sredstva tako pičla, so se Nemci omejili le na svoja dva soseda na vzhodu in zapadu, Rusijo in Francijo. Na Angleško so poslali nekaj špecijalnih agentov; na druge države pa se niso mo-
V M a r 1 B 0 r u, dne 24. V. 1932.
BBBWMBgE»WawaB3HBBBIBKIHgaEBia3ESHEB^W
gli ozirati. Tak je bil položaj, ko je prevzel vodstvo polkovnik Nicolai.
Njegovo izredno znanje, njegovo pozna vanje različnih krajev in bojišč, pa njegov jezikovni talent, so bili kot nalašč za tako službo. Že kot kadet se je naučil dobro francoski, angleški in ruski. Ko pa je izbruhnila leta 1904- rusko-japonska vojna, se je učil še japonščine, ker je upal, da ga pošljejo kot vojnega opazovalca na Dalnji vzhod.
Tem bolj je bil razočaran, ko je izve-da ni v seznamu častnikov ki pojde-na vzhod. Leto kasneje pa je bila njegova častihlepnost tem bolj podžgana. Poslali so ga namreč na vzhodno mejo Nemčije, da bi tam na novo uredil tajno poročevalsko službo, ki je bila popolnoma propadla. Njegova naloga je med drugim bila tudi ta, da uredi protišpijo-nažno službo, ker so ruski vohuni naravnost preplavili vzhodno Prusko. Njegov glavni stan je bil Konigsberg. Preden se je naselil, je napravil inšpekcijsko potovanje po Rusiji. Čeprav je ruski jezik zelo dobro obvladal, vendar ni bil še nikar v Rusiji.
O tem svojem potovanju je povedal marsikatero zanimivo podrobnost. Nikdar ni zatajil svojega stanu in svoje oseb nosti; tudi ni nikdar zanikal, da je častnik generalnega štaba. Toda vsi Rusi, s katerimi je prišel v stike, so mu več ali manj odkrito namigali, da je prišel'samo radi tega, da bi nabral čim več vojaških vesti.
V trdnjavah, ki jih je obiskal, so ga skrbno nadzorovali- Ko pa se je nekoč ustavil v nekem mestu, kjer ni bilo garnizije, da bi se malo oddahnil, so bili Rusi zelo začudeni in so mu to tudi povedali. Na drugi strani pa je pri obisku neke trdnjave dobil globok vpogled v korupcijo, ki je vladala v tej državi. Eden najvišjih častnikov ga je na skrivnem obiskal in
ga vprašal, katere tajne informacije bi želel. Pri tej priliki se mu je tudi ponudil, proti primerni nagradi seveda.
Polkovnik Nicolai je dognal, da j® glavni stan ruske tajne poročevalska službe v Petrogradu. Temu pa so bile podrejene še posebne podružnice, in sicer: za Nemčijo v Wilni, za Avstrijo pa v Kijevu. Tretji urad v Varšavi pa je bil vez med ostalima dvema. Vodje teh uradov pa niso bili bogvekaj sposobni ljudje, poleg tega pa zelo dojemljivi za podkupovanje. Imeli pa so tako obilna denarna sredstva na razpolago, da so lahko najeli veliko število vohunov. Nemška proti špijonaža je bila proti temu tako slaba, da ni mogla preprečiti uhajanja važnih vesti v Petrograd.
Eden najbolj delavnih ruskih vohunovi je bil polkovnik Mjasojedov, poveljnik orožništva na obmejni postaji Wirbal-len. Njegovo nalogo je zelo olajševalo dejstvo, da je bil znanec nemškega cesarja in je bil vsako leto povabljen na lov v Rominten. Med vojno pa so ga vjeli kot vohuna in ustrelili. Pravijo, da je bil dolgo časa na sumu, da igra dvojno igro, vendar mu tega niso mogli dokazati, dokler ga ni ovadH nek ruski častnik, ki je padel v nemško ujetništvo. Ta častnik je bil od Nemcev izpuščen na svobodo, ko je dokazal svoje revolucionarno mišljenje. Ponudili so mu mesto nemškega vohuna. Ko se je vrnil v Rusijo, je dobil dokaze, da se je polkovnik Mjasojedov udeležil zarote, katere naloga je bila:	usmrtiti	velikega
kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Polkovnik Nicolai zatrjuje, da je bil dokazni materijal proti Mjasojedovu potvorjen, in da je polkovnik postal žrtev intrige. Hoteli so ga spraviti s poti, ker je bila neka visoko stoječa oseba ljubosumna na polkovnika, ker se je zanimal za isto damo. To je zelo verjetno.
Ljubljanski velesejem
U 4. *
r
njeno, da staviti svoje Št- Vida okolice, f
j
spopadi, ki jih angleška policija z najstrožjimi ; je že mrtvih, na tisoče ranjenih. Nemiri so se je pri spopadih med Hindujci in Mohame-/. Slika nam kaže prizor, ko po-množice.
Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice prej, dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki bo v bogati izbiri razstavljeno na letošnjem XII. ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju-
Rekord ženitve željnega vdovca.
Gostilničar Palacz v Karczagu na Mac! žarskem je dosegel nenavaden rekord-Ob 10. uri dopoldne je spremi! k večnemu počitku svojo prvo ženo, ob 16. uri pa se je že zglasil v poročnem uradu z novo zaročenko in zaprosil za poročno dovoljenje.
Dvoboj zaljubljenih sester.
V Kališu na Poljskem sta si napovedali dve sestri, ki sta bili zaljubljeni v istega podčastnika, dvoboj s pištolami. Merili sta tako dobro, da je ena umrla takoj, druga pa je bila smrtno ranjena prepeljana v bolnišnico.
Sobo v vil!
prazno ali opremljeno, Vrtna ul. 21 I, s svojo teraso In ktosetom, veliko 5.50 krat 4.50, sotočno, razgledno, separi-rano s stopnjišča, oddam v najem samo stalni boljši mirni osebi. 1703
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko. Cvetlična ulica 13.	1704
Učenca za tor barsko stroko
sprejme Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1706
'SefciMB.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
190
TeiaJ za praktično delo na mizarskih strojih
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani opozarja mojstre in pomočnike mizarske stroke, da priredi ob času velesejma od 6. do 11. junija 1.1. večerni tečaj za praktično delo na mizarskih strojih, in sicer v delavnici Andreja Kregarja, mizarskega mojstra v Vižmarjih pri Št. Vidu. Tečaj bo dnevno od 18. do 20.30 zvečer, Sprejme se samo deset udeležencev- Predaval bo absolvent specialne lesne industrijske strokovne šole gospod Ivan Kregar ml., ki bo udeležencem pokazal vse načine uporabe mizarskih strojev, opozoril med drugim tudi na nevarnosti pri delu ter udeležence seznanil obenem z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa, kolikor
pride v poštev specielno za mizarskega mojstra. Prednost pri sprejemu imajo mojstri, po razpoložljivosti mest pa prN dejo na vrsto starejši mizarski pomočniki. V primeru, da se prijavi preveliko število udeležencev, priredi zavod še en tak tečaj, po možnosti teden dni pozneje. Pripominjamo, da bo ob priliki tega tečaja tudi ogled več moderno opremljenih obrtniških delavnic. Oni, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se prijavijo najkasneje do 28. maja t. 1- Prijave se bodo sprejemale po vrstnem redu, ki bo merodajen tudi za sprejem udeležencev. Vpisnina za sprejem v tečaj znaša za mojstre 10, za pomočnike 5 Din. Udeleženci ne potrebujejo nikakih pripomočkov.
SOK
T
Maribor
uatopaild m aprajm«|»
Tednik »Zabavni list«
z gratis slikarsko galerijo v, formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din I.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
Kupujte svoje po-trabšfine pri itaiili inserentih I
Predno greš na potovanje ne pozabi kupiti si
Krasno izbiro po najnižjih conah ima
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
nalivno pero!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; stavnik izdate'- in urednik:	JOSIP	FR.	KNAFLIC	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d-	cL	predstavnik
STANKO. DETELA v Mariboru,