94. številka.
Ljubljana, v četrtek 24. aprila.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vaak dan sve&er, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vso leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na (lom za vse leto 13 trl<l., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaču j. ■ se od eetiristopne petit-vrste po o kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i št v o jo v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, ^Gledališka stolba". Upravništ. vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Še jedenkrat pravosodni minister.
V jedui zadnjih številk „Slov. Naroda" nahajamo dopis iz Metlike, iz katerega posnemamo, da je pravosodni minister v slučaji, ki flagrantno žali načela o jednakopravnosti slovenskega jezika pri uradih na Slovenskem, energičen korak storil, da pridobi veljavo svojim zaukazom o rabi slovenskega jezika.
Slučaj je vreden, da se obnovi v spominu čitateljev in krogov v prvej vrsti zadetih.
V neki zapuščinski zadevi zaslišale so se priče oporoke — nemški. Izjave prič pa, kakor so bile posnete iz zapisnika, se neso popolnem ujemale z določilom zapustnikovim o nekem volilu za cerkev.
Zadeti župnijski urad prosil je s slovensko prošnjo, da se priče vnovič zaslišijo in pri tem se je pokaralo, da ima župnik pravo. Povoljni resultat obnovljenega zaslišanja je pa okrajno sodiščo župniku razodelo — nemški.
Župnik je o tem rešilu uložil pritožbo pri ministerstvu in od tam je pričel zaukaz strogo preiskati zadevo, a ne se pomuditi samo pri tem slučaji, ampak splošno si ogledati postopanje dotičnega sodišča glede rabe slovenskega jezika pri ura-dovanji.
Obžalujemo, da je to neprijetno preiskavunje zadelo ravno sodiiLče — Metliško, ki je izvzemši jednpga ali dveh okrajaih sodišč na Kranjskem, najboljše v oziru slovenskega uradovanja; kakor je to možno razvideti iz oklicov v uradnem listu; obžalujemo, da ni ta nezgoda prišla nad katero si bodi drugo sodišče, kjer bi se razkrile razmere, ki bi kazale, kako zavestno, kako konsekventno se gazijo vsi dobrohotni vladni zaukazi, da se izvede v temeljni postavi zajamčeno pravo slovanskega jezika; obžalujemo, da je to zadelo ravno sedanjega načelnika Metliškega sodišča, o katerem vemo, da goji željo, da se upelje slovensko uredovanje; — a hvaležni smo gosp. ministru, da je z energično roko posegel v ta marazem, da je slovenskemu ljudstvu pokazal, da si lahko pri njem pomoči išče, če justičnih uradnikov ni volja, njegovih zaukazov upolnovati, — da je postavil eksempel nasprotnim in mlačnim elementom v j u-
stični upravi, svarilen in kazoč, kako jfm je ravnati, če se hočejo izogniti nepovoljnostim, ka-ketšna je zadela Metliško sodišče.
Z o/nom na to zadevo se hočemo pri vprašanji o slovenskem uradovanji še nekoliko pomuditi.
V prvej vrsti se nam sili vprašanje: Kaj je uzrok, da je slovensko uradovanje kljubu tolikolet-nhn naporom vsega slovenskega ljudstva in kljubu temu, da je visoka vlada ?.e nekaj let sem te napore dobrohotno podpira, — dozdaj tako malo, po nekaterih deželah pa celo nič napredovalo.
Je mari temu uzrok nespretnost, pomanjkljivost slovenskega jezika? Ne! in mi trdimo to iz prepričanja, utemeljenega v skušnji, ker poskusili smo se v Blovenskem uradovanji v vseh strokah, nikjer nesmo imeli težav z jezikom.
Tudi ni razvideti, kako bi mogla ticati v jeziku samem zavira, — da se ne rabi pri uradovanji.
Saj se že toliko let izdajajo postave iz nemškega avtentičnega teksta uradno na slovenski jezik prestavljene.
Le malo postav .je tako starih, da bi ne bile izišle v državnem zakoniku, ki se izdaje tudi v slovenskem jeziku — in tudi te so avtentično prestavljene. — glej državljanski kazenski zakonik, kupčijsko, menjiško postavo.
Kaj pa sodni red ? se mi bo ugovarjalo. — No, ta je tudi izhajal, kakor priloga zamrlemu „Pravniku".
Sodbe o tej prestavi nam ni mogoče izreči, ker je nesmo čitali. Pa vajen jurist bo težko kedaj siljen iz te postave zajemati, — saj ona kakor vsak p o sto p ni k, le navaja stranke in sodnika, kako jim je postopati, — jim je torej le instrukcija. — In če se prav tudi določbe te postave sem ter tja uporabljajo v sodbah in odlokih in se izdajajo stran-kum z besedami postave same, hode gotovo vsak sodnik lahko tako dober ali pa še boljši slovenski izraz našel na pr. za „widrigens das "VViederspiel dessen", — ali „Kindbar sattsam bemittelt" itd., — pojme nemške postave, s katerimi vsak dan hantira.
Ali drugače je s postavami o materijalnem pravu, — tu je treba terminologije.
Da, — ali za vsak nemški  pravni terminus
nahajamo v slovenski uradni prestavi dotični slovenski terminus, in ti termini neso slabi, vzeti so iz jezika prostega ljudstva in iskali in določali so jih korifeje kakor Miklošč. Cigale, dr. Dolenec, Navratil, sodelujoči s hrvatskimi in srbskimi odličnimi pravniki. Glej juridičuo-politično terminologijo, nemško, srbo-brvatsko — slovensko 1853, — državljanski in kazenski zakonik.
V dobi državnega zakonika se nam tudi ni pritoževati o kvaliteti pravnih terminov, ker za njihovo pravilnost fkrbi Cigale, — ki je tudi spisal po slovenski, „Matici" izdano „znanstveno terminologijo".
Toraj pritožba, da nemamo pravne terminologije ni opravičena, in če se vender tolikrat sliši in če jeden in diugi svojo bistroumnost trati nad slovenskimi termini, to ni druzega, kakor ali nevednost, ali zloba ali pa komoditeta. —
Toliko pa vender moramo priznati, da so se tudi nam pri začetku slavonskega uredovanja sera ter tja nekateri termini čudni zdeli. Tega uzrok je bila njih novost, po nekohkej rabi smo se jim pa popolnem privadili. —
lz vsega tega sledi, da jezik nikakor ni premalo razvit za slovensko uradovanje. —
Jeli morda zavira slovenskemu uredovanju nežna nje slovenskega jezika pri uradnikih?
Tudi to ne — na Kranjskem, Primorskem in deloma na Štajerskem. Tu so uradniki z malimi izjemami jezika popolnem vešči in če jim j^ uradni jezik manj znan, uzrok je temu le to, da še neso bili siljeni privaditi se mu. —
Kar pa zadeva razmere deloma na Štnj^rskera in Koroškem je pa justična uprava Batna kriva, da so tam zavire slovenskemu uradovanju. —
Ona nastavlja uradnike, katerim je na razpolaganje le neka sodrga, kateri slovenski jezik le toliko znajo, du stranko krivo razumejo. —
Visoka vlada se še dozdaj ni mogla vspeti do tegsi, da bi zahtevala od peteutov ?a sodniška mesta j legalne svedočbe o znanji je/.ika, in ko bi bila to i že prea leti storila, imela bi danes uradnike, glede j katerih bi ne bilo nikake ovire slovensko uredovanje imperativno uvesti. —
Toraj tudi glede znanja jezika   pri uradnikih
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj,  poslovenil I. P.) (Dalje.)
XIX. Poglavje. Ruski Človek dobro pomni. Pozno je že bilo, ko je zagledal MihejiČ v strani črno in zakajeno kočo, bol; podobno segnitej gobi, kakor človeškemu stanovanju. Megleni pasovi ležali so nad visoko travo, po majhnej poljani. Bilo je sveže in vlažno. Ptiči so nehavali žvrgoleti, samo nekateri so še peli večerno pesen, in končavši jo pospali so po vejah. Kmalu so vsi utihnili, in sredi občne tišine slišalo se je samo šumljanje ne-vidljivega potoka, in sem ter tja brenčanje večernih hroščev.
— Lej, kam sem prišel, — rekel je Mihejič, gledajoč okrog, — in res tukaj ni bilo žive duše! Počakati hočem, da kdo pride in mi da kak svet. Nu, Bog daj, da ne bi prišel kak tak, da bi . . . Jaz bi že dal zaušnico temu mlinarju, ko ne bi šlo za osvobojeuje bojarja!
Mihejič je zlezel z Galke, zvezal je konju prednji dve nogi na kratko, snel mu je uzdo in spustil ga je.
Zdaj pa le ščiplji travo — rekel mu je: — jaz pa pojdem v kočo, če duri neso zaprte, pogledal bodem, če ni kaj prigrizniti! Gospodarstvo morda ni dobro, pa lakota ni teta.
Brcnil je z nogo v nizke, zvežene duri; strašno se je razleglo po tem praznem prostoru dolgo škripanje, ki je bilo skoraj podobno človeškemu plakanju. In ko so se nazadnje obrnile duri na tečajih, pripognil se je Mihejič in šel je v kočo. Obdala ga je tema in duh mrzlega dima. Stikal je okrog in otipal je na mizi krajec kruha ter začel ga je pridno mašiti v usta. Šel je k ognišču, pomešal je pepel in našel je goreče oglje, razpihal je je brez težave in prižgal je trsko, ki je ležala na polici. Mej pečjo in stenami bilo so pribite police, na njih je ležala razna obleka, mej drugimi jeden suknen kaftan, ki je bil podoben, kakor bi bil narejen za kakega bojarja. Na steni je visela kapa z drago zlato porto. Najbolj je obrnila Mihejičevo pozornost nase sveta podoba na po strani nagnenem stojalu, ki je že bila vsa okajena od dima. Ta podoba je nekako pomi-rila Mihejiča z neznanimi gospodarji.
Mihejič se je nekolikokrat prekrižal, potem je pa pogasil luč, zlezel na polico, raztegnil se je, malo pokašljal in zaspal kakor baron. Spal je jako sladko, kar ga nepričakovan udar s pestjo zvali s police.
— Kaj je to V — zakričal je Mihejič, prebu-divši se že na tleh.
— Kdo se tu dere ? le glej, vrag naj te . . . Pred njim stal je mladič z zmršeno brado, s
širokim nožem za pasom in pripravljajoč se drugikrat suniti ga s pestjo.
— Ne suvaj ga! — rekel je drug hrust, kateremu so ravnokar začele poganjati brke, — kaj ti je naredil? Kaj? — In z ramo je odmaknil prvega, ustopil je pred Mihejiča in uprl je vanj oči.
— Ti tulen! Zakaj se poteguješ zanj r — zakričal je prvi: — ali je mari tvoj oče ali tast?
— Zakaj se potegujem zanj, zato ker je starec. In ne dotakni se ga, če nečeš, da bi se jaa razjezil.
Razlegel se je glasen smeh mej ljudmi, ki so se bili v tolpah našli v sobo.
— Oj, Hlopko! — reke! je jeden izmej njih,
— varuj se, če se razjezi Mitkn, ti bode slaba pela!
— ž njim se ne skušaj, bratec!
deloma ni zadržka slovenskemu uradovanju, — in kolikor ga je, je to zakrivila vlada sama, in mi jo le prosimo, da v tem oziru zamujeno kar najhitreje popravi. —
Sedaj pridemo do pravega zadržka in ta je — prezidenti sodnih dvorov.
Imamo jih, ki so nam jh dale nasprotne vlade, v slovenskih pokrajinah 6 ali 7. Smelo trdimo, ne boječ ae, da bi se nam očitala neresnica, da mjeden teh šestenb, sedmerih ni še imel za slovensko uradovanje prjazne, priporočljive besede.
Taka bi nasprotovala njihovemu prepričanju, in se ne izreče brez s'le. Te pa dozdaj tie ni bilo. —
Vse kar je dozdaj dobrohotna vlada glede pre-zidentov dosigla je to, da je jeden ali  drugi pasi ven in da pusti, da uradniki DJ< mu podložni uradu-jejo, kakor hočejo.
Da bi pa tak gospod kedaj pomočil pero, da bi stvar že nad 30 let jednoglasno terjano od slovenskima ljudstva p/iporočil, o tem ni govora.
Navedek tega je, da danes vsak slove n-Bko uradu je, kolikor ga je volja.
Akti bo deloma slovenski, deloma nemški ali lašk', pa tudi na Primorskem vse troje pravi rićet.
— Kmet dobi zdaj slovenski, zda) nemški ali laški dopis, kakor se uradniku zijubi, tako d« nikakor ue more vedeti, kako njegova stvar stoji.
Mi bi pričakovali od uradnikov, naj so prijazni stvari ali ne, da bi vsaj pred nami Imeli toliko spoštovauja. da bi tudi tu se držali doslednosti,
— ni očitno rečemo, d* so nam ljubši akti celo nemški ali laski, kakor pa ta zmes, ker jedno kakor drugo nam je jednako kvarno.
Torej prez.deuti so ka.neu, ob katerega se za devam, — iti zdi se nam umestno to stvar ravno zdaj  poudarjuti,  ko se vlada oz ra po pravi osebi za  mesto  piezideut*  Ljubljanskega deželnega so-disfea«
Naj bod- oseba za to mesto še Uko sposobna glede jundičnega znanju, glede vodstva opravil itd., če neuia temeljitega zuauja slovenskega jezika m volje, ga pri svojih s o d i iti h priporočati, manjka jej bistveni del sposobnosti za to me s t *>.
Stranka „Tagesposte". lista, ki je največ blata navalil na slovenski rod, si je svojega kandidata že izbraiu, — on utegne imeti znanje jezika, saj nahajam" njegove &pi.-<e — ali pa so bili od ujega slovenski opisani, no vnnu, — v Ra/Jagovem Pravni.>u, spravil pa se je tudi na tolmačenje sro-skega prava, — a če se pomisli, da je jedno delal za mu:;st:a Hobeuvvarta, drugo za Pražak*, se nam mora to koki tovanje s slovenskim pravom t udno zdeti.
Naj se nam dovoli še nekoliko besed giede jednakopravnosti v uradu.
Slovenci ne terjamo in ne bomo, da bi se proglasil slovenski jezik za izključno uradni jezik, kakor ga imajo n. pr. Hrvatje, — terjamo pa, in le v t''in vidimo jednakupravuost z nemškim sosedom, da se bode s slovenskim ljudstvom po slovenskih pokrajinah brezpogojno slovenski uradovalo, da bo Slovenec v vsakem alučap slovensko postrežem — Utegne pa kdo mislit:, da bi to bila krivica za nemškega ali laškega soseda.
To nikakor, če se ta princip obdrži tudi za Nemca ali Laha v slovenskih deželah.
Če bi, recimo, Nemec Slovenca tožil, zavezan je to slovenski storiti, — ravno tako pa tudi narobe bi moral Slovenec Nemca nemški, Liha laški tožiti.
Nastane vprašanje, kdo bode določal, ali je nasprotnik Nemec, Lah ali Slovenec. — Se ve, da se to strankam prepuščati ue sme, sicer bi navstali v marsikaterem slučaji prepiri o tem vprašanji.
Neki analogon se je že rešil v jezikovnih na-redbah za Dalmacijo in < '•• ko.
Dalmatinska naredba, ki je starša, določa, da imajo gosposke dopisovati strankam in korpora-cijam, če jim je njih narodnost a1 i jezik, katerega se poslužujejo, neznan, v uradnem (italijanskem) jeziku. — Očividno je, da so bile stranke uradnikom, če jim slovenščina ni k srcu šla, glede jezika /m i nun neznane, in to jim je bil najlepši izgovor, da bo jim dopisovali, kakor pred naredbo, italijanski.
Napredek v tem vprašanji kaže češka naredba, ki je mlajša m pravi, da v takem slučaji se ima urad v dopisih tistega jezika posluževati, ki je jedini ali prevladuje v kraji, kjer stranka ali korpo-racja biva.
Tii določba se ne da tako lahko zlorabiti, ker to se ve, kateri jezik tu, kateri tam vlada.
Po ravno tem načelu bi se dala uravnati raba jezika v uradih na Slovenskem.
Vsakih 10 let se ponavljajoče ljudsko štetje | daje umu dovolj podlage, — in po podatkih Ijud- j »keua štetja bi se določilo, tu je prebivalstvo slo- j vensko, tam mešano, zopet tam celo nemško ali laško. | Stranke v čisto slovenskih krajih bi se mu- j I rale ne pr. slovensko tožiti, v mešanih naj bi bila tOžba fakultativna, v nemških ali laških krajib, nem ška ali laška.
Taka uredba b Ugajala pravici, bi uvedia jed-nakopravnost; nikakor pa ne taka, Kakor se jedo- : i ziaj nasvetovala, namreč da se izrazi: na Sloven-' skem so ozirno na dežele v n dežel I navadni jeziki" j slovenski, nemški, laški. Po taki uredbi bi se še \ dalje Sloven-c lahko nemško ali laško tožil, naa-J protno bi se pa pri občutljivosti naših preponde j rautnih sosedov težko da smelo goditi.
Taka uredba bi uas celo malo doveoia do i jednakopravnosti, j>os<.bno po mešanih krajih v sre-' dini in ob mejah.
Povsod je in bode dovolj advokatov   n notar -i jtv, zakletih naših nasprotnikov, — ti se bodo vselej posluževali nemškega  ali laškega jezika m Slovenec moral bode njemu ueumljive s|)ise prejemati, — jednakopravnom ostala bo na papirji.
Če bi pa Nemca ali Liha v mešanem kraji doletela slovenska uloga,  ne bo to nikaka krivica,
Čeravno pa priznavamo, da jezikovno vprašanje v navedenem smislu urediti bi za zdaj nekoliko težav delalo, smemo pa vender od visoke vlade zahtevati, da energično pred vsem odstranja zavire in pripravlja trt en, da bo mogoče jednakopravnost v uradu izvesti, — če ji je na udanosti slovenskega ljudstva in na podpori slovenskih poslancev kaj ležeče.
Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
O drugem vprašanji: „Katere reči (Fundus instructus) se imajo smatrati za gospodarstvu potrebne", poroča g. Svetec in pravi, da je na to vprašanje še težje odgovoriti.
Nenako manjšino (minimum) je pač treba ustanoviti. Govornik je to "pra*anje na vse strani preudarjal in našteva razne stvari, katere bi se morale smatrati za gospodarstvu neobhodno potrebne, za najmaujš'1 posestvo. Pri večjem posestvu bi se ti predmeti morali podvojiti. G. Ogul n naglasa potrebnost gnoja in krme za živino, pri vinogradih pa kletno orodje. Dr. VoŠnjaa dvomi, da bi bilo mogoče izjaviti v številkah, kar je neobhodno potrebno. Grajščak g. Janko Urbančič pa nasvetuje, naj bi se uštevalo 33%, namree, tretji del katastersk" vred-j nosti kot neobhodno potrebno za fundus instructus, I kajti s tem se že izhaja.
G. Bavdeku zdi se par živine premalo, mo-i rala bi biti dva para in dva pluga, ker je zemlja raz-j lična v hribih, na ravnini in na barji. G. Planinec želi, da naj se ne naštevajo vse potrebne stvari posebe, ampak izvedmci naj odsodijo, koliko se potrebuje orodja in koliko živine. Dr. P oklu kar izreče se za to, naj bi se nekatere stvari naštele, sploh pa dodal sjdoš"n ključ, katere stvari so potrebne za obdelovanje. Taj m k kmetijske družbe g. Pire, naglasa potrebo živine m silno potrebo gnoja in stavi predlog: „Živine naj ima posestvo najmanje toliko, kolikor jo je za umno gospodarstvo v razmeri z velikostjo posestva treba. Orodje naj se ne imenuje, ampak določi naj se vrednostna svota orodja, katera se izrazi kot del vrednosti eelega posestvu.
Število živine in vrednost orodja se ima na podlagi skušenj in gospodarske tdsteme v dotičnih krajih določiti."
G. Svetec poudarja še jedenkrat težavo, da bi se  moglo  posamič dolooiti,  kaj je neobhodno po ; trebno. Po raznih predlogih, katere je bilo slišati, bi i on uravnal svoj predlog tako, da bi se določilo, da je   najmanjša  zemljišna  potrebščina:   2  vola ali 2 • konjči (1 konj ia 1 vol), 1 krava, 1 telica, 1 svinjče, klaja do novine,  potrebni gnoj,  žito za seme in za petero 1 j ud ij do novine, drva hiša, hram, hlev (štala), pod, šupa, kozolec,  klet, hišna oprava, 2 postelji,
posteljina, prtanitm, 2 voza, 1 plug, 1 brana, poker se bode Slovencu večkrat tudi z nemško ulogo I t robna posoda, preša, sploh pa naj bi izvedenci do-postreglo. j ločevali, kaj je potrebno za gospodarstvo. Poroče-
Poglavitno je pa to, da  vkl|ub tej   anomaliji j valeč Svetec nasvetuje, naj se reši po glasovanji
ne bode r.e Nem>c ali Lah, ne Slovenec škode trpel, kjer ima kraj mešano prebivalstvo in lahko mu bo sosed raztolmačil ueumljivi spis.
Jedino taka  uredba  bi  se po naših nazorih smela jednakopravna nazivati.
vprašanje, se ii posebe ali splošno določi, kaj je potrebno. Etiketa izjavi se večinom zato, da naj se vsprejmejo samo splošne določbe.
(Dalje prih.)
— Divji mož naj se skuša ž niiin! — odgovoril je Hloptco, odstopi v si v stran — že dolgo živimo v gozdu, bili smo se že z medvedom, a takega še nesmo videli.
Drugi so obstopili Mihejiča m gledali so ga, ne baš jireveč laskavo.
Mihejič je prišel k sebi.
„Ebe", — mislil si je: — „to so oni roparji!" — Na zdravje, dobri ljudje! Kje pa imate onega, ki ga kličete Vanjuho Perstnja?
Kaj atamana bi rad? Zakaj nesi tega prej povedal V Ko bi bil precej povedal, ne bil bi te nikdo suval!
— Tu je ataman, — pristavil je drugi, pokazavši na Perstuja, ki je baš s starim Koršunom stopil v sobo.
— Ataman! — zaklicali so razbojniki: — tukaj je nekdo, ki poprašuje po tebi.
Perstenj je z bistrim očesom pogledal Mihejiča, in ga je takoj spoznal.
— Ali si ti tovariš! — rekel je: — dobro došel. No, kako se ima njega kneževska nnlor.t s tega dne, ko smo vkupe pretepali Maljutine opričuike. Dosti so jih dobili od nas pri Paganskej Luži. Škoda samo, da se je izmuznil Maljuta LukjanoviČ,  in da
je ta nerodnež, Mitka, spustil Homjaka. Ne bilo bi se jima dobro godilo v naših rokah! Kako se je pač razveselil car, ko je zagledal caijeviča! Gotovo ni vedel s čim, da bi nagradil Nikito Romanoviča!
— Da! — odgovoril je vzdihujoč Mihejič, — nagrađuje car, a ne nagrađuje pesar! Milostljivi car, Ivan Vasiljevič, je tudi pomilostil mojega gospoda. Pa Nikita Romanovič ni bil po voiji opričnikom. Saj tudi v istini opričniki uas nemajo ljubiti zakaj. Prvič smo jih v Medvedovki pretepli s šibami, v drugič smo pa v Paganskej Luži dali zaušnico Maljuti, in včeraj je bojar v Moskvi zopet dobro udrihal po njih. Pa ti prokleti vragi ««o se v velikem številu navalili nanj, prekucnili ga, zvezali in odpeljali v slobodo. Pa to bi še nič ne bilo, a ta pasji sin, Maljuta, očrnil bode nas pri carji in maščeval &e za dobljeno zaušnico!
— Hm! — rekel je Perstenj in usel se na klop, — car tedaj ni velel obesiti Maljute? Zakaj neki ne? No, to že ve njega carska milost. Kaj misliš ti zdaj storiti?
— Da, kaj, dragi Ivan, ne vem kako bi te poveličeval po očetovskem imenu?
— Reci mi Vanjuha, — pa je vse pri kraji.
— No, ljubi Vanjuha, jaz ne vem, kaj mi je storiti . . . Morda se bodeš ti kaj domislil ? Dva, pravijo, vesta več, kakor jeden. Vidiš mlinar me ni poslal k nikomur drugemu, kakor k tebi, atamanu, rekel je, on ti bode že pomagal; jaz vem, da se bo to njemu posrečilo, in on bode imel od tega velik dobiček! Pojdi k atamanu, rekel je.
K meni! Tako je tedaj rekel mlinar?
K tebi, gospod! Pojdi k atamanu, rekel je, sporoči mu moj poklon in povej mu, da naj osvobodi kneza, naj stoji, kar hoče. Jaz vidim, da bo on imel od tega velik dobiček: Naj stoji, kar hoče, osvobodi naj kneza! A če ataman ne osvobodi kneza, zadela ga bo nesreča: propal bode in posušil se kakor bilka!
— Kaj praviš! — rekel je Perstenj, pove-sivši glavo in zamislivši se, — ali se bo res posušil?
— Da, gospod, roke in noge se mu bodo posušile, rekel je mlinar, ia zadela ga bode vsakojaka uezgoda.
Perstenj je priuzdignil glavo in bistro je pogledal Mihejiča.
— Ali drugega ni nič rekel mlinar?
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. aprila.
Kakor se (uje, misli načeluik poljskega kluba, Grobolski odpovedati se tia<*elni4tvu. ker ga poljski listi napadajo zaradi njegovega postopanja v vprašanji dtcentrahzhcije železne Manjšina polj skega kluba agituje, da bi izbrali O.urtoi vskega namesto Grobolskega Večina in vladu se pa prizadevati, pregovoriti Grobolskega, da še ostane načelnik.
Anarhisti se zopet začenjajo gibati. Včeraj ob 2. uri 20 minut vrgel je nekdo v Krakovetn v poslopje policijske direkcije t dinamitom napolneno bombo, ki \u s silnim pokom razpučila. Muogo šip v oknih se je razletelo. Zločinec sam je težko ra Djen, da je pal v nezavednost in so gu morali prenesti v bolnico. Mnogo tisoč, ljudij se je potem zbralo okrog podopja policijske direkcje.
V Oseku ie nedavno izšla knjigu, ki se bavi s tem, kako bi se dala doseči sprava mej Hrvati in O uri. Govori se, da je pisatelj tej kuj.gi baron Živkovič. Ta velja /a jednega najboljših prijateljev ogerske vlade na Hrvatskem in mnogi so ga že celo primerjali i naš.m Dežimnom. Zaradi tega je pa knjiga tembolj zanimiva. V tej knjigi se zahteva obširno avtonomijo in samostojnost Hrvatske, odgovornost hrvatskega bana, m 'ie celo to, da bi se v vseh skupnih zadevah poleg Ogerske tu ii ime Hrvat-»ae imenovalo, tako du bi v Pešti zboroval ogersko-hrvatsiti državni zbor, da bi na Ogerskem in Hrvatskem imeli ogersko-hrvatsko državljanstvo, ogersko-hrvat-tko deželno hrambo. V narodnem oziru moramo res zavidati Hrvatom, da se še Celo oni, uateri veljaio za nasprotnike vebkohrvat ke ideje, kaj takega Zahtevajo, ah da se vsaj misliti more, da je kak tak nasprotnik mogel zagovarjati kuko tako narodovo željo. Samostojna Hrvatstva to je tak ideal hrvatskega narodu, kaker^en je za nas Slovence zjedinjena Slovenija. Kedaj bodo neki Slovenci tako napredoval;, da bedo oni, ki veljajo za vladne pristaše Kakor Živkoić na Hrvatskim, tako živo naglase li sjedinjeno Slovenijo, kakor samostojnost Hrvatske in njeno jednakopravnog /. Oger.dto.
OK«»r«li» zhornica poslancev je vsprejela predlog IranjHa, da naj vlada pr< o"loži posebni po-st .vni načrti ki zapoveduje prazuovafljs nedelj. — Tisza je predveerai odgovoril na interpelacijo po-Blancev grofa Apponyi-ja in Fnka o vprašanji živinskega semuji. da moro z veseljem inznaniti, da ga upanje ni varalo, kiijt- vlala druge polovice države je sprevidela, da ukaz, spodnje avstrijskega tia-mestnistva ni opravičen, ter ga je preklicala.
Vmiiijc države.
Včeiaj smo poročali, da se bttideta to pobtje ruski in avstrjski cesar, novejša jmročila j>a govore o sliodu treli cesarjev« Kje in kedaj se snidejo, še ni določeno misli se, da kje v zip-olnej Nemčiji.
Kliska vlada je, kakor se poroča „Pol. Corr.", naročili. Guiku, da naj strogo postopa k onimi, ki kujejo skrivna sovražne naklepe proti llus ii ali proti socijalueniu redu. Ker pa najbolj proti Rusin ruje poljsko plemstvo, naročilo se je Gurku podjdrati kmetski element, iz njega pridobiti dobro podporo proti Iiusom so »raznim plerneuita Acin. — V soboto je ruski poslanik v Purizu, baron Mohreubeun, predsedniku republike izročil svoje poverilno pismo. Pri nagovoru je poslanik naglasiti, da se bode ravnal po tradicijah svojega prednika. Grevy inu je pa odgovoril, če se bo teh držal, da bih*, računati ua simpatije ia pomoć francoske vlade.
Predvčeraj se je sešla italijanska zbornica. V tem zasedanji se bode zboruica bavila pred vsem z novimi železniškimi predlogami.
"VVmdthorst bode jutri stavil posebne predloge v komisiji za pretresovanje predloge socialističnega zakona nem«kega državnega zbora. On sicer je za dveletno podaljšanje, a hoče nas veto vati razne Bpremembe, izjemno stanje naj bi veljalo samo za mesto Berolin iu trideset kilometrov okrog Berolina. člani komisije za pritožbe bi morali biti vzeti iz najvišjih sodišč, dalje bode on predlagal resolucijo, da naj vlada predloži pooštrenje kazenskega iu tiskov nega zakona proti anarhističnim gibanjem iu zvezni sklep uej pretresa, kako bi se v okom prišlo zlorabi dinamita.
Angleški konservativci hočejo volilno reformo, ki je že vsprejeta v dveh branjih, a tem pokopati, da v dotičnej komisiji predlagajo dostavek, po katerem volilna reforma ne stopi poprej v veljavo, dokler se ne upelje nova razdelitev volilnih okrajev.
Kmalu se snide konferenca velevlast i j za uravnavo egiptovskega finančnega vprašanja, in to najbrž v Londonu. Po nekem poročilu iz Londona so se že neki razposlala povabila. Ta konferenca se bode bavila samo s finančnimi egiptovskimi zadevami, ne pa z drugim položajem v Egiptu. Pred vsem bode nekaj spremenila likvidacijski zakon s 17. julija 1880.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo
zaradi dopisa iz Celja in zaradi domače stvari: ,1 z Ptuja se nam piše". V obeh sestavkih bil je govor o imenovanji Ed. pl. Schrey-a svetnikom pri nadsodišči v Gradci.
— (Volitev v I. razredu.) Nekateri gospodje, ki imajo spravljivost le na jeziku, razpor pa v srci, skušali so t mi i v 1. razredu rušiti disciplino ter pričeli jako živahno agitacijo proti kandidatu narodnega volilnega odbora gosp. Peterci, na čegar mesto bi bili radi utisnili predvčeraj propalega prof. Šukljeja A naša opreznost, še bolj pa vo-lilcev I. razreda odločuost, zavrnili sti tudi to zadnjo spletko tako sijajno, da se v tem razredu kaj jednacega v bodoče niti poskušalo ne bode in da smelo trdimo, da je nekdaj jako nevarn' I. razred postal naša najodločneja postojanka. Udeležba bila je jako številna in takoj s početka se je pokazalo, da vsi voiilcem od nekega tajnega odbora poslani lističi neso imeli skoro nikacega upliva. Glasovalo je   120   volilcev.   Izvoljeni   so  gg.:  dr. K ar o l
; Bleiweis vitez Trsteniškisll7, Fran F o r-tona s 114, Vf.so PetričiČ s 111, Fran P e-terca a 94 glasovi. Gospod Šuklje kot postranski kandidat dobil je 16 glasov. Tako smo mestne volitve srečno dokončali in nadejamo se, da se bodo sedaj strasti polegle in vsakdo svoje sile posvetil mirue m u in vspešuemu de lov a nju našemu narodu v prid.
— (Osobne vesti.) Ekscelenca F. Z. M. Ptircker v Ljuoljani gre na potovanje na Spanj-sko. — Deželni predsednik koroški baron Schm i d-Zabierovv nastopi za delj časa odpust, urediti svoje rodbinske razmere.
— (Gosp. Davorin Jenko,) slavni naš v Belemgradu živeči skladatelj, dobil je srbski red sv. Save.
— (Čitalnica Mariborska) priredi v nedeljo 27. t. m. na čast odlikovanemu dr. Fr. Ita-dey u banket.
— (Pekovske zadruge odbor) je prvi mej vsemi zadrugami v L j u b I j a n i, ki se je pod vodstvom svojega načelnika, pekovskega mojstra g. Alojzija Jenka, resno poprijel dela in zvršil vsa potrebua pravila, namreč za pekovsko zadrugo sploh, ustanovil zbor pomočnikov iu v zvezi z istimi izdelal pravila za bolnišno blagajnico in za razsodišče. Jutri ob 3. uri popoludne zbero se v inagistratnej dvorani mojstri in pomočniki, v navzočnosti mestnega komisarja, g. Tom ca, da skupno odobre vsa pravila,  katera  se jiotein predlože de-
. želnej vladi v potrjenje.
— (Vi so k orodna omika.) Pri neaein vojaškem naboru se je nedavno dogodilo, da je neki novinec, nekoliko vinjen, opotekel se iu nehotoma zaletel z gluvo v zdravnika. Slednji se je k temu smejal. Predsednik naborne komisije pa ni bil toli ravnodušen, temveč je v svojej modrosti in vroče krvnosti skočil kvišku ter začel nesrečnega, nerodnega novinca obkladati s tolikimi pristnimi zuušm cami, da so člani komi-i.e začudeni drug druzega pogledovali in si mislili: Ako že tak gospod ue more brzdati svoje strasti, pač ne moremo neolikanim kmetskim fantom v zlo šteti, ako so včasih nekoliko neredni in razposajeni.
— (Grad Dol,) prodal je,  kakor se nam poroča, g. Fra u Povšrf narodnemu Cehu, g. I Pal metu, kateri misli na njem upeljati uzorno gospodarstvo.   Gosp. Povše pa je ostal vedno še lastnik Starega grada in k njemu »padajočega zemljišča.
— (Štajerske ko p une) doleti v kratkem velika čast iu slava. Veliko se je njih v Mariboru naročilo za dvorno pojedino, katera se bode v Bu kareštu vršila na čast Nj. ces. visokosti, cesarjeviču našemu Rudolfu. — Če le ue bodo kopuni te časti odposlej še pogosteje plačevali s svojim življenjem!
— (Toča) pobila je 20. t. m. v Primorji od Kastva do Kraljevice. Napravila je posebno po vinogradih veiiko škode. V Kostreui je treščilo in pogoreli sti dve hiši. V ponedeljek je bila zopet toča.
— (Grozna smrt.) Na železuičuej progi mej Puljem in Divačo pripetila se je v 17. dan t. m. grozna nesreča. Ko je uamreč osobni vlak, ki odhaja ob 4. uri 28. min. iz Pulja, odšel iz postaje Cerovlje in že četrt ure vezil z vso hitrostjo, zlezla je 40 letna kmetica čez ograjo in hotela še pred vlakom čez tir. A vlaka ni bilo več moči ustaviti, lokomotiva zgrabila je nesrečnico in je kacih 10 minut tirala dalje in v besede polnem pomenu zdrobila. Ustavili so vlak in razmesarjeno truplo, ki je z nogama viselo na zadnjej osi, izvlekli in ga po-
ložili na stran, da ga čuva železnični stražnik. Potem odpeljal se je vlak dalje.
— ( O g. II rab ro s I a va Volariča .Venci čveteroglasnih pesni"), katere smo zadnjič v našem listu naznanili,  piše  znani kritik  g. Danilo Fajgelj v „Soči": „ Radostno pozdravljam ta prvi umotvor g. skladatelja, ki spričuje,  da je v teoriji glasbe dokaj vešč. Glede melodije se približuje nekoliko  (vsaj   meni  se  tako  dozdeva) pokojnemu (! irli-ju, a v teoriji glasbe ga daleč prekosuje. Harmonizacija v teh nape vi L je, izvzemši malo mest, ki imajo nepomenljive prečnosti (Querstiinde) pa neko« liko ravnobežnib septim, povsem pravilna, ter kaže, da se g. Bkladatelj z glasbo resno bavi.   Od moža, ki je star komaj 20 let in  ni bil v zavodu, kjer bi mu bila prilika dana  glasbe  se resno poprijeti, bi jaz tako sijajnega uspeha  nikoli ne bil pričakoval, in prav to prvo  njegovo delo  m: daje veselo upanje, da mu bode sledila dolga vrsta odličnih skladeb. G. skladatelju resno svetujem, naj se drži izvoljene si poti v kompoziciji in naj ga  nikoli ne razburi krik ueveščakov, katerim  slovanska glasba izmišljeno obstoji iz dveh akordov, tonike in domi-naute  pa  nekoliko  vratolomnih skokov. — Glasba se ima smatrati kot uraetnija. v katerej se prijetno druži harmouiia z melodijo, ne da bi druga drugo prevladala    Tega   principa   se je gosp. sklaiatelj strogo držal in čestitam uiu k prvemu  delu zlasti zato, ker je kot učitelj v glasbi prava bela vrana med   svojimi  tovariši    Imenovane  napeve, katere razen vrle glasbe znači še zaporedina dobro zadeta intenciju pesnikova, prav iskreno priporoeujem."
— (Predrzen cigan.) Zadersk: „Narodni list" poroča, da je velik volk, kateremu so bili gonjci za petami, skočil v reko Bosno, da bi jo preplaval. A ondašnji cigan, Osman Bajne, to videč, vzame kamen v roko in skoči odločno v vodo, ter gre volku nasproti. Ko se srečata, potisne cigan volku, ki je imel odprte Čeljusti, kamen v gobec, potem ga zagrabi z le™ roko za rep, z drsno pa mu z nožem prereže vrat, ter izvleče zaklanega volka na obali. Volka so potem peljali v Serajevo, kjer so ljudje drzovitemu ciganu se bolj divili, mjgo volku Batnemu.
— (Promet z moko) V preteklem meseci poslalo se je madjarske in hrvatske moke 08*920 kv. na Reko, v Trst pa 7 958 kv. V prvih treh mesecih do^lo je na Reko 219040 kv., tedaj ta 41 525 kvintalov mani nego v istej dole preteklega ieta.
Telegrami „slovenskomu Narodu11:
Sežana 23. aprila. Pošteno narodnim voiilcem in Tavčarju doni naj slava, a poraz — — — in narodnej slogi škodljivim politikom, poraz dežmanovanju!
Strekelj in Komenski somišljeniki.
Dunaj 24. aprila. Freudenblatt piše: Narodno gospodarska komisija gospodske zbornice vsprejela je načrt zakona o obdačenji špirita s premembami določenimi po odseku oger-ske gorenje zbornice samo s tem razločkom da je nastavljen drug datum, kdaj stopi zakon v veljavo. Mej obestranskima finančnima mi-nisterstvoma vlada po zadnjih posvetovanjih popolno soglasje na podlagi sklenenega kompromisa.
Brixen 24. aprila. Knezoškof Leiss na-glonia umrl.
London 24. aprila. Daily Telegraph ima brzojavko iz Kajire: Guverner v Berberu brzojavlja, da je jedino upanje za rešitev posadke v tem, da se uda.
Dunaj 23. aprila. Časopisi poročajo iz Krakovega: Sedemnajstletni bronarski delavec Boleslav Malankie\vicz, rodom iz Varšave, hotel je včeraj mej glavnim raportom, pri katerem so bili vsi policijski uradniki prisotni, vreči petardo s smodnikom skozi okno policijskega ravnatelja. Ker ni v okno zadel, pala je bomba nazaj na tla, razpočila ter zlodejca samega težko, a ne smrtno poškodovala. V stanovanji policijskega ravnatelja so stekla 50 oken zrušena. Atentatovca, pri katerem so našli nabit revolver, odpeljali  so  v  bolnico za inkvizite.
Carigrad 23. aprila. Pri slovesu cesar-jeviča in cesarjevičhije od sultana, ko se je cesarjevič za izredno gostoljubnost toplo zahvalil, izrazil je sultan željo, da bi „Miramare" pri povratku iz Bruse, še kratko se ustavil v Bosporu, da bi mu bilo možno visokej dvojici pred odhodom poslati svoj prijazni pozdrav.
Razne vesti.
* (Tekalei.) Najznamenitejši izgled o uspehih, ki se dosežejo s strainiranjem ljudij, dado nam tako imenovani tekalci. Ko je navadni človek že ves rudeč, zasopen in spoten, ako hitro na kako vi-snčino dospe ali doteče kak ommbus. more vajen človek več ur zaporedoma teči t»ko, da se res moramo vprašati: „Alije tekalčeva priroda drugačna, kakor kaka druga.M Znano je o .davnem vojaku Maratonskem, ki je prinesel poročilo o zmagi Grkov v neprestanem teku v Atene, in ko je je sporočil, se je mrtev zgrudil na tla. Rimski zgodovinar^ pripove dujejo tudi o slavnih ekspedicijah slavnih tekalcev. Tako pripoveduje Plinij o nekem atletu, ki je v jed-nem diru v cirkusu pretekel 235 kilom., in na drugem mestu o nekem dečku, ki je 110 kilom, pretekel v pol dneva. V srednjem veku bil * so znameniti tekalci velikega sultana. Angleški velikaži so mnogo držali na „running footman," in dokazano je, da so tekalci bili prej kekor dirjalci v navadi v Angliji. Dober tekalec mora po angleškem mnenji sedem :?ngleških milj preteči v jednej un. Brzo-hodci, katere Angleži in Amerikanci nazivi jejo „pe-destrians" so podobni tekatcem. V začetku tega stoletja stavil je kapitan Boaclav, da v 1000 urah, to je v 41 dneh preide 1000 angleških milj, in dobil je stavo. Omenimo skoro neverjetne marše Norvežca Mensena, kateri je pred štiridesetimi leti vzbujal začudenje sveta. Ernest Mensen je stavil, da pride iz Pariza v Moskvo v 15 dneh, 11. junija 1834. ob 4. uri zvečer odšel je iz Periza, 25 istega meseca, ob 10. zjutraj prišel je v Kremi, ko je 2500 kilometrov prešel v 14 dneh v 18 urah. Njegova hoja bila je tako imenovani trajni tek. 1836 dobil je Mensen nalog nesti depeše :v. Calkute v Carigrad. PreSel je 9000 kilometrov dolgi pot v 59 dneh. Naročeno mu je bilo 1843 leta iskati vire N love. Po desnem Nilovem bregu korakajoč, prišel je v zgornji Egipet. Tu blizu vasi Syang obstal je uajedenkrat, zal« tel se v neko drevo, ter obraz pokril z robcem. Počival je tako do'go, da je prišlo nekaj oseb k njemu — bil je mrtev.
(ig. pevci Ljubljanske Čitalnice!
V petek 25. t. m. pevska skušnja!
V soboto važni po v »lil večer pri Tavčerji (Hotel Evropa); začetek ob 8. uri zvečer. Mej drugimi točkami tudi razgovor o izletu v Mozirje.
Na zdravje!
OdToor.
Javne dražbe.
2 5. aprila. 8. eks. držb. pos. Jožef Vičič iz Soz, 1680 gld., Bistrica. — 1. eks. držb. pos. Jurij Pavlic iz Sele St 30, 13<50 gld., Loka.
26. aprila. Relicitacija pos. Jožef Pukelj iz Pod-goro, Lašiče — 3. eks. držb. Frančiška Zagor vinož. Mule iz Starega trga, 1520 gld., Lož. — 1. eks. držb. pos. Andrej Novak iz Fatuelj, 1277 gld. Senožeče. — 1. eks. držb-Matija Žnidarlič I« Paderkve, 2783 gld. Lož. — 1. eks. držb. pos. Jurij Ktritof iz Kavne. 1320 gld. Lož.
Meteorologično poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra	Temperatura	Ve-tro> i	Nebo	Mo klina •.
u		v nun.				umi.
22. aprila	7. zjutraj '2. pop. zvečer	73022 mm. 72984 mm. 799*40 mm.	+ 4*8''C + 9-6" C + 6-6" 0	si. szh. Si. bvz. Si. bvz.	obl. ohl. obl.	20 1 mm. dežja.
23. aprila	7. zjutraj 2, pop. 9. zvečer	72636 mm. 725*27 725-91 mm.	4- 6*9° 0 + 11*2° C 4- 9 0° C	al. szh. si. szh. si. jz.	obl. obl. obl.	6'4 mm. dežja.
ki
Diiiiajska borza
dne 24 aprila t. I.
(Isvirno telettrafično poročili"..
Papirna renta ....                       .79 gld. 90
Srebrna renta .... 81 , 10
Zlata renta.......... 100 , 65
5° „ marčna renta......... 96 . 55
Akcije narodne banke          .... 851 , —
Kreditne akcije    .... 319 , 30
London   . ...... 121 „ 40
Napoi............ 9 „ 63>/a
C. kr. cekini. ...... „ 72
Nemške marke ..... 59 , 45
4°/p državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 124 , —
Državne srečke iz 1. 1864.        100 gld. 171 „ 25
4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 100 , 85
Ogrska zlata renta 6°/0..... 122 , 55
.... 91 „ 60
„    papirna renta 5°/0..... 88 , 45
5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. .   . 104 „ 5(>
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 , 2f>
Zemlj. obč. avstr. 4'/i70 zlati zast- llBti • 121 » 25
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 15
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 „ —
Kreditne srečke......100 gld. 176 „ 75
Rudolfove srečke  ....        10   „ 19 „ 50
A krije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 119 „ 50
Trauimway-društ. velj.  170 gld. a. v. 212 m 50
kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda »o po coni. (257—3)
Kino uska cesta h. št 6 v pritličji.
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, k(»je so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo \ zbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsucega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: 1. Mniiiospeve, II. uio-.i4«> zbore, III. iiieNttne »bore in IV. 9J rakladhe ca glaNOvir.
L_ Knjiga je vrlo oknsno opravljena ter ima na V6-
P likem formatu 92 stran ij.   Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. (Jiont ini-jevu po 2 gld. 1(1 kr.; dobi se 3 pa tudi pri sklndnlelji samem v Karlovci (Hrvatic ska) po 9 gld. 20 kr. (160—11)
isa
v prijazni vasi Ljubljanske okolice, tik ceste in železniške postaje, v jako dobrem stanu, z jednim nadstropjem, s prostornim vrtom, hlevom, magazinom in ledenico, pripravna za vsakovrstno podjetje, zlasti za kremo, mesarijo in trgovino z lesom, proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji.
Kje — povo iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". ',268—1)
95°» */>/#•/#
z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja
T. ZKra^agriist V lE-^t-iiji-
Prostovoljna prodaja
restavracijskega poslopja.
Restavracijsko poslopje v l.oftatMkem trgu it. •!©, na Xor*raiij*k«*m, tikajoče se /.rle/.niškega poslopja, se radi spremene domovjiliSča proda i? proste roke. K temu, Se le pred nekaterimi leti prostorno sczidaneimi poslopju, v Uutereni se po dnevi in po noči tuči, pripadaše hlev, vrt in pašnik.
V Loga tel je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije zlasti je pa le opozoriti na veliko kupčijo z lesom in neposredno zve o z ži\osrebrnim rudnikom v Idriji. — Kateri žele kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se o obsegu in uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Franca V i mul m, ravnatelju užitninskega davčnega urada v Zagrebu, v teku jednega meseca.
Posredovalci so izključeni. (270—1)
V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884.
--r/-—'-»V.--<v-
Solidna ponudba.
Zavoljo premalo znanja z ženskim spolom, želi bo po tej poti precej oženiti mož v boljših letih, solidnega zadržanja, trgovec v prijetnem kraji na Kranjskem, z dekletom (gospodičinol oziroma udovo brez otrok, od 20—32 let staro, nekoliko izobraženo, solidnega zadržanja; ozir se jemlje posebno na tiste, ki so v trgovini ali vsaj v gospodinjstvu nekoliko navajene, na premoženje se posebno ne gleda, a gleda so na prijazno, pošteno in štedljivo gospodarico.
Rekomandirana pisma s pririejano sliko (fotografijo) naj se pošiljajo pod naslovom: . .Solidnu ponudba1", pošta Kranj, Gorenjsko, poste restante.
Slike se vračajo na zalite van je v osmih dneh po | prejetji pisma. — Tajnost se zagotovija s častno besedo. (-269—1)
(32—30)
I zobe in zmbovj aJ
J ustavlja po najnovejšem smer ikanskem načinu S 4»  brez vsakih bolečin ter opravlja  plombovanja in
♦ vse /oiinc oj»eraciic ♦
♦ zobozdravnik A. Paicliel, $
e poleg HradeokTJevega mostu  1. nadstropje. ♦
♦ ♦
Srednja temperntura obeh dnij jo znašala -f 7*0° in -f- 8*8°, oziroma za 2-8u in 1*1° pod normalom.
TUJCI:
dne 22. aprila.
Pri '"''i • Frleđmann z Dunaja. — VVeidlich j iz Lipskega. — Stein z Dunaja. — Pictschmann iz j Cepla, — Seligmann z Dunaja. — Schlutz iz Beljaka. | — VVeiss iz Siska.
Pri .Hali?'*: Mandler z Dunaja.— Globoenik I iz Železnikov. — VVerdinger z Dunaja. — Moritseh | iz lleljaka.
Pri ju/,ii -m IioiiiiItoi-ii liatalio iz Tržiča. Risalnimi iz Ljubljane. — Raiiasehek z Dunaja. — Javoriek iz Medic.
Pri bavarskem dvoru:  liriiner iz VSeljaka.
VIZITNICE
v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni
„Narodna Tiskarna"
v Irjubijani.
BUDIMSKA
IaAk6czy
w
katero so analizovali in označili deželna akademija v IJudim-pešti, profesor dr. Slolzol v Monakovem, profesor dr. Dardy
v ParitU i" profesor dr. Ticllbornn V Londonu, priporočajo
profeior dr. (ielihardt v Bndlmpelti In nedavno profesor dr. IbikitiuisUv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunajl in profesor dr. Sigi v Btnttgartu in drage medicinske kapaciteto zaradi njegove, bogate vsobine litliiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih preblivilllill organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi f,rieiičicami posebno Izredno priporoča. Dobiva so po vseh lekarnah in prortlilalnictih mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rakoczv \2-10—4)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Umrli so:
18. aprila: Anton Bohinc, črov-ljar, 2dl/, leta, Sv. Florijana ulice št. 32, za j etiko.
19. aprila: Fran Pelko, črevljar, 34 let, 1'oljanska cesta št. 17, za tuberkulozo. — Anton Medic, cerkovnika sin, 1 dan, Dunajska cesta št. 30, za oslabljetijcm.
20. aprila: Marija P.eve. gostija, 76»/i lota, Sv. Petra cesta Št. 8, za plačnico. — Jožef Hauser, železniškega kondukterja sin, 20 mes., Kolodvorske ulice št. 28, za jetiko. — Marija Kopečnik. tovarniikega čuvaja žena, 42 let, Sv. Florijana ulice št. 12, za tifnsno plučnico.
21. aprila: Marija Kosti, poštnega kontrolo-ja vdova, <!2 let, Vodnikove ulice št. 4, za plučnim edemom. — Meta Mokar, dekla, 61 let, Sv. Jakoba trg št. 10, za spridenjem trebušnih delov.
23. aprila: Alojzija Altman, knji-govodjeva hči, 2 leti, Parne ulice št. 6, za davico.
V doželnej bolnici:
18. aprila: Aleksander Burtelca, dninar, 18 let, za jetiko. — Marija Mihelc, delavka, 28 let, za vnetjem trebušne kožice.
19. aprila: Tomaž Kebei, dninar, 43 let, za kronično plučno tuberkulozo.
Denarna obrtiiijsfca pomočna flražba.
Redni 28. občni zbor denarnega obrtnijskega pomočnega društva, vknjiženega tovarištva z omejeno zavezo, bode v nedeljo 27. aprila 1884 dopolnilne ob 11. uri v veliki mestni dvorani.
Dnevni red:
Letno poročilo in računski sklep za leto 1883.
Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za
pregled računov.
Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta.
Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1884.  .tj. 15
pravil«)
Posamezni nasveti udov.
Ravnateljstvo obrtnijsko-jMunočiiega društva,
vpisanega tovarištva z omejeno zavezo, v   I . i 11 t . I j ; i 11 i :
(266)
T. UST. Horsils:,
VOtljll.
I      fiewerliliciier AnshilfskassBn-Verein.
Đie 28. ordentliche (ieneralversainmlung des gevverblichen Aushilfskassen-Vereines, registrirte Genossenschatt mit besčhrftnkter Haftung, rindet Sonntag den 27. April 1884 Vormittag um 11 Um* im grossen stadt. Rathhaus-Salle statt.
Tagesordnung:
1. Jahresbericht und Rechnungslegung pro 1883.
2. Berioht des in der letzten Generalversammlung gewahlten Revisions-Ausschusses.
3. Ergiinzungsvvahl v..n 4 Mitgliedern des Vorstandes.
4. \Vahl eiues Revisions-Ausschusses zur Prilfang der Jalires-reohnung pro 1884. (§. 15 der Statuten.)
5. Allfiillige besondere Antrage der (lenosseuscliafts-Mitgliedor.
Der Vorstand des gewerbl. Aushillskasseii-Vereines,
registrirte ('Jenossenseba ft "it hcselniinkter Haftung, ill l.;iil»:i<*li:
T- UST. X3Zor=Ll5:,
Diroktor.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Ž e 1 een i k B r.
Lastnina in tisk , Narodne Tiskarno*'