vo&rsrsnL o -1 Dt) wiimnTm»nww Posamezna številka% 1 krono. I Posamezna številka s 1 krono. UEsDsnervo » uiuj> t Mariboru, JuriiJ«T» «1. at. 4, L knl-•Siopja. T*l«lon lntanurb. it. STO. (JPIliVA m adtuj« T Jničl6»ri ullot h. ♦, pritličje, it. 21. SHS fsltno6eWni ar ran it*T. 11.783. »TABOtt* tikaj« THk im^nrrt* 0*4elj» in prusUkor, ek 18. ni i 4*.umom nulcAnju* dne Ut stui* tololoto« 180 tl Mileta« »C K, w*»U«to, 4fi k, «oue£ao 15 K» InaanU p« UosflToro, Pri Ttikmta. iVjni H» au«9Ua bn asutj* M M odn, — Boltopl«! a* a* miajt, *•«*<■ m sii «pr»r. -TABOKA*. HlftlBOB, JničluaTt ulic* it«. 4. Leto: II. Maribor, četrtek 7. aprila 1921 Številka: 77. j Disciplina. ■ f' Maribor, 6. aprila. Zopet stojimo v začetku volilne bor-' oo. Volitve v občinski svet, so za slovenstvo v Mariboru največje važnosti. rvikrat pod jugoslovansko upravo kopijo mariborski občani na volišče in ^°daj se ima za vrsto let odločiti usoda ln 711 <-1 čaj mesta, katero nam jo nepremočljive važnosti. , V dobi od prevrata sem je sloven-tvo v Mariboru želo napredovalo. — 1 sled sprememb v uradih in šolstva, ■ ed Pritoka slo-, enskega življa v me °>_ ki je radi svojo lege ob severni ■^oji in radi prometnih zVez postalo ^nrJ8° važnejše, kakor je bilo v Av-6 rjji, se je število slovenskega prebi 8-lstva pomnožilo. Ker je odpadel pri-15>k prejšnje nemšltonacijonalne upra-'Ve> so velik del prejšnjega mastnega Prebivalstva danes odločno priznava k ,.v°ji narodnosti, kar so poprej že ozi\a-?en° razmere onemogočale. Trgovina obrt cvete in sč razvija še vedno 5 Podatki, ki nam jih je dalo Ijud-t . 10 štetje, so povsem zadovoljivi. : ^oda v praktičnem oziru bodo po- _^-Zale šole občinske volitve, ali bomo °oni dovolj, da ohranimo, kar se je °venskoga ustvarilo, ali si moremo ZakSjučna seja ustavnega odbora. Ustavni načrt dovršen. Pred sklicanjem konstituante. LDU Beograd, 5. aprila. Na da- čna določba mogla uveljaviti samo p' našnjem 45. rednem sestanku ustavnega Hrvatih in Slovencih. Govornik zahteva odbora se je nadaljevala razprava o da se ta stavek ukine iz ustave, ker j< členu 13, ki govori o veroizpovedanjih. drugače kot katoličan rte more priznati. Dr. Žerjav je nadaljeval svoj govor, v. Posl. dr. Vodnjak zavrača trditev, da so katerem je izjavil, da ne nasprotuje temu, Slovenci uvrstili odstavek o kancelpara da ne bi smeli duhovniki zunaj cerkve grafu v ustavni načrt, vendar pa ne od delati za svojo stranko, zahteva pa, da klanja možnosti, da so dali pobudo. Kon-se agitacija absolutno odstrani od oltarja čno pravi, da je določba v splošnem dr-in iz soovednice. Dr. Kurbegovič (mu- žavnem interesu.kakor tudi v interesu ver-slim?n) izjavlja, da se strinja z novo re- skega miru, da se sprejme to določilo, ka-dakc'j j člena 13, radi tega, ker se do- kor je predlagano v načrtu. Posl. Vilder na-voljuje duhovščini, da more zunaj' glaša, dasč z določili člena 13 popolnoma bogoslužja delovati tudi v političnem ukinjajo privilegiji in se izvede popolna življenju, kakor vsak drug državljan, enakopravnost. Ker so pa določila člena Poslanec Jova Jovanovič (zemljoradnički sprejeli poslanci raznih ver, ki se zasto-klub) izjavlja, da se strinja z novo re- pane v skupščini, ne morejo biti na^ dakcijo in da bo glasoval za njo. Posl. perjeni proti katoličanom ali katoliški dr. Dulibič (Jugosl. klub) novdarja v cerkvi temveč le proti skupini ljudi, svojem govoru, da se bo Jugoslavija proti klerikalcem, ki hočejo izrabljati sama izključila iz vrst evropskih držav, cerkev v svoje politične namene. Go ako se bo sprejel odstavek, ki zaklju- vornik je za svobodo političnih načel, čuje člen 13. Govornik povdaria, da v ni pa za to, da bi se delala propaganda ustavi ni nobene druge določbe v tem preko cerkve, ker bi to pomenjalo pri-pogledu. Tako n. pr. ni nikjer rečeno, .vilegije, ki se ne morejo dopustiti. Posl. da uradniki ne smejo agitirati v smislu Laza Markovič je v svojem govoru ob-kake stranke; dalje pravi, da je do- sodil, da se radi člena 13^preti z im ločba sicer naperjena proti vsem presijo. Posl. dr. Vošnjak *je v svojem veroizpovedim, toda vpoštevajoč povod govoru poudarjal, da so vse vere enako-njenega postanka sodi, da ie naperjena pravne, da so vse priznane konfesije samo proti katoliški duhovščini. (Glaso- javnopravne korporacije, ki imajo pravi: Proti njihovemu delu!) Govornik vico izvrševati gotovo oblast ter vživajo ima posebej, končno pa o stavku, ki se tiče država pravico, da vrši nadzorstvo nac kancelparagrafa.,Posl. dr^Jgarič (Jugosl. izvrševanjem oblasti organov vseh vero* klub) pravi, da sodi, da Srbijanci niso izpovedi. Nato je bil člen 13 sprejet ; za kancelparagraf in da ta ni biL pred- dodatkom, da se prestopki proti njego ložen na njihovo zahtevo. Zanj smatra vim prepisom kaznujejo samo na tožbo odgovorno slovensko SKS in slovenske privatnih oseb in da se tožbe vlagajo JDS. Pravi, da bo to rodilo le še večjo neposredno pristojnim sodiščem, ki nezadovoljnost med Hrvati in Slovenci, imajo izvršiti preiskavo. S tem je bilo ako se izvede in smatra, da bo zaradi delo ustavnega odbora zaključeno. Na tega nastala mržnja proti Srbijancem, ker dalje bo o ustavi razpravljala koristi se ne bo moglo pojmovati, da bi se sli- tuanta. Wt ^idi i i,- , t. ’ , . , predlaga, r.aj se glasuje o vsakem stavku gotovo podporo od države, zato pa občinsko upia\0, ki bo nnsPhP; lc-inčnn na n cfavkri ki c*» tirf* rlrJnvn nrnvim Ha vrči nnrl7nrstun ^aijevala dole v isti smeri, kakor a io vršila do sedaj državna oblast. t t ^voma’ da jo to mogoče; ravno-1 Ki° Pa Sotovo, da delo ne bo i vk° in da h0 treba mnogo truda, ako oemo svoj cilj doseči. Imeti nam je a Pred očmi, da bo mariborsko slo-.ttstvo obdržalo svoje stališče v me--'M®’ ako do zadnjega moža izpolni .^ volilno dolžaost. Volitev se bodo _ oležile razne stranke s svojimi lista->,1’ brez boja ne pojde, a ta boj ne bo Možna so tudi različna mnenja ■vi, isebnih vprašanjih. Toda tu je mogoč in potreben razgovor in sporazum. Vi odločilnih trenotkih pa, kakor so volitve, morajo stopiti nesoglasja v malenkostih v ozadje; zadnje je prostor y , okviru stranke same, na zunaj pa mora vladati edinost in solidarnost, ako naj stranka sploh resno obstoji. Ravnat ako morajo stopiti v ozadje osebnosti. Dvomi in pomisleki v personalnem oziru ne smejo nikdar biti ovira strankini disciplini, ravnotako pa morajo molčati osebne ambicije, ako zahteva to interes stranke in njenih idej. Temeljna načela stranke so skupna vsem, o njih ni dvomov, nesporazumijenj in kompromisov. Ta načela uveljaviti v vsej naši javnosti, v državi, pokrajini, okrožju, občini, je naloga stranke. ( Ne zapadimo torej v stari slovenski greh razcepljenosti. Imejmo pred očmi, da hočemo ohraniti naš Maribor kot jugoslovansko trdnjavo, kjer bo vladala ideja narodnega edinstva in edin-j stva jugoslovenske države, ne pa od-| kriti in prikriti sovražniki države. Ta cilj je vreden dela, truda in samozata-1 jeva«ja. , V boj, v volilni boj vas kličemo,, somišljeniki in vam polagamo na srce! staro losriico, da more v boju zmagatii samo disciplinirana čsta. J1 v. Akt so bo vodil pošteno in se v veselo tekmo, kdo bo pri- skodl Jj0 razvil Od ^ Ua^ve^ v dosego skupnega cilja? s^ank? ki stojo na stališču narod-v *n državnega edinstva to z goto-da8 in^a^u^emo ’n smo verjeni, 'llIQ ^ v ^em slučaja zagotovljena aSa nad protidržavnim in provrat-m elementom. j-1;^,Ueo8lovonska demokratska stranka stra i • Pri volitvah 6 Rv°j° listo. O ***** programu danes ne bomo orih. Njen splošni politični in go-y ooarski program je znan, o njenem bo n-1 nCm muna^lem programu so ^idn?V°r, Ua Sh0dih in v tis^u- Kan-lcQ ~.lna hsta etranke obsega pripadni RazkraSj Karl je zapustil Madžarsko. Akad. društvo,Triglav*. (K njegovi 45 letnici.) Ko so leta 1875. slovenslci akademiki v Gradcu, kjer ni bilo zanje nikake-ga akad. društva, kamor bi se naj bili zatekali, osnovali svoje lastno društvo, dali so m a ime našega sivega očaka Triglava in so s tem hoteli simbolično povedati, da naj je društvo pozidano na trden temelj, ter naj bodi zbirališče) še poznim dijaškim rodovom, kakor se1 okoli gorskega velikana Triglava gru-| pira kot okoli svojega nepremakljivega središča najzapadnejši del Jugoslo-1 vanov — Slovenci. ln res, ime kakor ideje, ki so jili spojili s svojim novim akad. teh, društvom ustanovitelji, imele so y &t'bJ veliko življensko silo. Dočim namreč lahko kulturni zgo-' našteje celo vrsto slavonskih! ku arS0ru v Postov. Danes, ob začet-v°ril° 1 U°ga hi 1© radi izprego-*od v ^VOj-m somišljeniko' mnekaj be-ka im Bmeri: Demokratska stran- Hik0va-V veliko število somišlje- svojo rrin”. ilk° V polni mori uveljavi *val 1.1ako 80 vsak njen član Qd-'taživeti U fa Vo^išče. Ne smemo več tev v k^-?tU°ffa de3stva izza voli-tisoč ^uantOj pri katerih je nad ^ meščanov izostalo od volitev. J11 »ospodarTkih P°drobnih Političnih >onja v , vpra.sa.njih različna ^ko>' je naša, % Sh'anki' Na spoštujeio f 80 vsa mne- ''»»J«, je 8Z “ '“““‘‘j«- v vežini »v ir*T wlr laU» m“- do 2a/U„^i-;:. 'r1av j,u|j0 aadtt-konca., v. TIP Budimpešta, 5. aprila. Danes ob Muri ni kazalo neposredno nadalje-dopoldan se je v smislu sporazuma vati vožnjo. Z delavstvom so se pričela z madžarsko vlado odpeljal razkralj pogajanja, ki naj bi omogočila nadalje-Karl iz SubotišČa. Pri odhodu se je vanje vožnje. Po zaključku pogajanj se zbrala na kolodvoru velika množica nje- je mogel vlak z bivšim cesarjem v ranih govih privržencev, posebno plemstva, ki jutranjih urah odpeljati dalje, mu je priredila burne ovacije. Ob slo- DKU Bern, 5. aprila. V včerajšnji vesu je sklical Karl svojim častilcem otvoritveni seji zveznega parlamenta je »Na svidenje!* predložil poslanec Grimm interpelacijo LDU Gradec, 6. aprila. Posebni o monarhističnem rovarenju v Švici, o vlak z ekscesarjem Karlom je bil včeraj velikočnern potovanju Karla Habsburga tlo^11*11' v Fronleitnu zadržan, ker vsled pona- in o stremljenih za njegov povratek iQ slovanskih akad. društev, ki so na-šanja gotovega dela delavstva v Brucku v Švico. . stala, živela in životarila nekaj mese- Macedonska javnost proti Bolgarom, junaških činov in žrtev srbske vojske, DneT v"najveSHn ^ nieaega shod,' ki se ga je vdeležilo nad 5000 df° nar«da in. da, stopamo yk velikemu ^ ^^an^ n3®gove ^ tega tadi-neph 17 v<;e nknlirp V številnih anvnrih Cll|u ujedin]en)a s svoiimi istokrvmmi Sri svojem naioau tei vsiea te^a raai oseb iz vse okolice. V številnih govorih Krat; mL.-I— +„h; ostaiim čian0m, dolgega obstoja. i«*! „ Orvfiii viauc vzvišenega vladarja kralja! Letos poteče že 45 let, odlcar »Tri-\ ter ie bila sprejeta resolucija v kateri Petra 1 ter P°šili«mo svoje pozdrave in glav« pošilja svoje člane, vzgojene! se protestira proti bolgarskim mahina- vzklikamo: Živili! (Podpis:) Piedsedmk za vestne delavce, značajne može ter; poštene Jugoslovane, iz visokošolskih tal nazaj v domovino odkoder jih je sprejel v vzgojo. Kajpada je tudi ta ali LDU London, 5, aprila. (Reuterjev bivših Triglavanov zašel v svojih k-—--------- —j K"-”* » urad.) Admirali tet J je razveljavila vse p0znejših letih na pota, ki se ne strin- katerem žigosa delo macedonskega ko- dopuste. Doslej mornarji še niso bih ^ g tem> kar -e videl iQ čegai, gQ -e miteja in zlasti njegovo posredovanje P0Sl^"\Trudn', nnrilfl učil v .Triglavu« - toda pretežna vepri ameriškem poslaniku za varstvo ma- DKU London, 4. aprila. (Reuter.) « THclnvRnnv in i« ž., cedonskega življa, ki je danes svobodno, Premijerni minister Lloyd George je pre- 15 . } a m še h°dl dočim so ga Bolgari ubijali in plenili, čital v spodnji zbornici kraljevo sporočilo, P° P_°teh, ki so v cast njun samim, do- po kateri se proklamira v Angliji izjemno m°vini m društvu, ki jim je dalo aka- Udanostna brzojavka mesta Knina stanje. Urad. list objavlja celo vrsto odredb, demsko vzgojo. Pašiču. s katerimi se pooblašča vlado, da prev-j Ustanovljeno pred vsem radi tega, inilBeop-rad ^ anrila Minicfr- zanie v svoj° Posest posebno premogo-: da bi družabno združevalo številne a; ski predsednik Nikola Pašič je’prejel od Razkropljeno slovenska akademike v if bilo obsojeno propagandno delovanje vladarja kralja cijam. Skupščina je poslala pozdravne brzojavke regentu Aleksandru, ministrskemu predsedniku Pašiču in predsedniku ustavotvorne skupščine. List »Stara Srbija* prinaša ob tej priliki članek, v občine Jovič. Rudarska stavka na Angleškem. meščanov kninske občine nastopno br- širi policiji opolnomočenje za hišne n..u«nc UUUIJC uasiu^uu Ul- nrptnriio zojavko: Klanjajoč se Vaši državniški Preis‘{ave ln aretacije. v modrosti, ki je povzročila s svojim umnim političnim delovanjem spričo ^ Gradcu ter jih organiziralo za odpor proti poncmčovalni sili šovinističnega Gradca, je društvo začetkoma gojilo j p/odvse® bujenje in vzdrževanje do-i vm atikrat pomanjkljive narodne zavest! Ob 45 letnic!, ki 30 proslavi »Tri-, niški tajnik. 2. Pišek Franjo, bančni urad- -*1- glav« v soboto 9. t. in. v Celju, želimo j nik. 3. Vidmar Ivan, lekarnar. 4. Kvas torej društvu, da naj deluje še mnoga, Ivan, klobučarski mojster. 5. Kraševec Josip, pisarn, ravnatelj. 6. Cizelj Miško, jin narodnega ponosa v svojih članih, Gojila se je torej slovenska narod jna in umetna pesem, prirejale so se fveselice, izleti, plesi i. d. Z drugimi slo ihanskimi društvi, osobito s srbskimi in fttrvatskimi je iskal »Triglav« vedno ■najožjih stikov in zlasti je bilo to raz Imerje prisrčno, ko je s sodelovanjem '»Triglava« v hrvatskim akad. društvu [»Hrv&tska« bil izginil preje močno ra-izvit protisrbski duh in se je začela goditi ideja Jugoslovanstva. Pri društvenih občnih zborih oglašal se je skoro jredno ta ali oni član s predavanji, katerih predmet je bil vzet iz zgodovine ali kake kulturne panoge Slovencev ali pa Slovanov. Vidi se tovej jasna tendenca, da je društvo preko gojenja ! družabnosti, nacijonalne zavesti zače-;lo prehajati tudi k globljim zahtevam, ki jih je zahteval tok časa od vsakega i akademika Slovenca — pripravljati j namreč iz narodno zavednih članov tu ;di zmožne tekmovalce z umstvenimi | delavci drugih kulturnih narodov. 1 Tako se j3 v društvu začela gojiti telovadba, in borenje, slednje posebno zato, da bi zapostavljanim in zaničevanim Slovencem in Slovanom v Gradcu priborilo primeren rešpekt — in to se je v gotovi meri tudi doseglo! — Iz »Triglava« je izšla inicijativa. za ustanovitev »Sokola«, Ciril Metodovih po-'družnie itd. . ,V društvu samem so se ustanovili razni znanstveni (tehnični, medicinski j itd.) klubi, ki so si vsi stavili za nalo go, izpopolnjevati kar najbolj strokov no znanje posameznikov. V to svrho so ee prirejali tudi znanstveni obiski in ekskurzije v razne tovarne in indlisti ijske naprave in društvena knjižni ca, ki je polagoma zadobila velike dimenzije, je imela vsikdar polno izposojevalcev in čitateljev. ^ Ako še omenjam, da se je skušala brezplodna strankarsko-politična debata v društvu omejevati na. minimum, da se je tozadevno in gledd verskega. prepričanja prepuščala svoboda .vsakemu članu omejuje se le na prepoved, da naj se ne trpi očitnega reak-cijonarstva med Člani — potem je razumljivo, da si je »Triglav« tekom svojega 45 letnega obstoja pridobil ne le med akad. mladežjo neomajno privlačno silo nego tudi izven akad. krogov tako priljubljenost kakor komaj kako drugo društvo. Vse njegove prireditve so bile vedno sijajne in elitne, povsod je vladalo veselo in slavnostno razpoloženje, kamor so prihiteli Triglavani. Tako je bilo, dokler je bil »Triglav« graško akad. teh. društvo, tako naj bo tudi v bodoče, ko bo prihajal k nam »Triglav« iz bratskiga Zagreba, kamor se je preselil po razpadu Avstrije. L. STANEK: Doneski k spiritizmu. (Konec.) Propaganda za to — lahko jo ime oujemo — svetovno religijo, ki hoče izpodriniti vse ostale, je sistematična in dobro organizirana. Ponekod v zve zi s komunističnimi stremljenji, pred stavlja nam v tej novi obliki resen so oijalen Rroblem, ki tangira lahko dr žavo in cerkev. To v Ameriki. Pri na,s mnoga leta držeč se istih tradicij in idej, ki so mn jih dali ustanovitelji ter jih nadaljevali in izpopolnjevali coli rodovi Triglavanov. V bratskim Zagrebu bo imel neprimerno lažje stališče in lažje delo kot doslej v sovražnem Gradcu. V svrho medsebojnega spoznavanja in odstranjanja morda tu in tam obstoječih kulturnih in drugih diferenc med našimi jugoslovanskimi plemeni privabljaj »Triglav«, kar največ slovenskih akademikov v veliki, srbo-hrvatskoslovenski Zagreb ter tako pomagaj po svoje do faktične jugoslovanske asimilacije in edinstva! -—n. Notranja in zunanja politika. * Kandidatna lista JDS za občinske volitve v Mariboru. 1. dr. Sernec Vladimir, odvetnik. 2. Weixl Vilko, trgo vec. 3. Voglar Fr., profesor. 4. Vahtar Miha, knjigovez. 5. Tomažič Ivan, nadučitelj. 6. Kejžar Ivan, vpokoj. železničar. 7. Šoštarič Ivan, trgovec in hišni posestnik. 8. Bureš Franjo, urarski mojster. 9. dr. Mulej Anton, sodni svetnik. 10. dr. Rosina Franjo, odvetnik in hišni posestnik. 11. dr. Pivko Ljudevit, profesor. 12. dr. Kac Viktor, zdravnik in hišni po sestnik, 13. Stajnko Josip, kolarski mojster. 14. Novak Jakob, poštni uradnik. 15. Moškon Franc, zasebni uradnik. 16. Kravos Ivan, sedlarski mojster. 17. Berdajs Vilko,"trgovec. 18. Humek Drago, ravnatelj meščanske šole. 19. Mravljak Ivan, profesor. 20. Troha Karol, zasebni uradnik in hišni posestnik. 21. Juvančič Ljudevit, bančni uradnik. 22. Koštomaj Anton, gostilničar in hišni posestnik. 23. Durjava Maks, trgovec. 24. dr. Marin Vilko, zdravnik. 25. Zavodnik Albert, Kaznilniški uradnik.' 26. Vodeb Rudolf, zasebni uradnik. 27. Monjac Rudolf, čevljarski mojster. 28. Stepic Anton, davkar-ski uradnik. 29. Krajnc Ljudevit, železniški uradnik. 30. dr. Černič Mirko, primarij. 31. Podobnik Franc, nadučitelj v pok. 32. Voršič Franjo, posestnik. 33. Konča-revič Miloš, kaznilniški kurat. 34. Košari Janko, profesor. 35. Cajnko Ernest, finančni uradnik. 36. Vodenik Davorin, nadučitelj. 37. Detela Stanko, tiskarniški ravnatelj. 38. Bosina Franc, finančni nad-oreglednik. 39. dr. Reisman Avgust, od-vetn. koncipijent. 40. Brolih Luka, prof. Namestniki: 1. Novak Julij, posojil- deli, namreč: da deluje ena stran mož ganov dobro, normalno medtem ko bo-uje druga hemisfera na halucinacijah. Da je to slučaj pri Lodgeja, radi verjamemo. Pri vsakem koraku pride v protislovje in nima trdnih tal pod nogami. Da je struja med priprostim ljudstvom razširjena, razumemo, čudno se pa nam zdi, da se peča znanstveno izobražen človek s tem. Ako ni špekulant ali. mat eri ja list, je abnormalen. ----------------------- Vzemimo si n. pr. slučaj univ. prof. se ta potreba še ni pokazala, a težko je George Bratford. Bratford, vod ja spi-že sedaj trditi, da se sploh ne bo po ! ' itistov v Ameriki, kjer se nahaja tudi .----1- • v 1 spiritistična stolica na vseučilišču v 1'iladelfiji, se je usmrtil sam z namenom podati dokaz svoii teoriji, da se nanajajo duhovi umrlih v neposredni zvezi s svetom. Njegovi prijatelji in ravnatelj. 7. Smrekar Ivan, čevljarski mojster. 8. Ašič Ivan, notar. 9. Ogrizek Franjo, trgovec. 10. Levec Anton, dvorni svetnik. 11. Pirc Matija, ravnatelj mo škega učiteljišča. 12. Posega Franc, so dni svetnik. 13. Babič Ferdo, ključ, moj ster. 14. Cuš Franc, poštni uradnik 15. Serec Franc, trgovec in Iiišni posest nik. 16. Bračko Janko, poštni uradnik 17. Ilich Eman, slaščičar. 18. Volčič Jo sip, mizarski mojster. 19. Čopič Filip kaznilniški paznik. 20. Dr. Strmšek Pa vel, profesor. 21. Bajt Ignac, učitelj. 22 Dergas Stefan, zasebni uradnik. 23. Po lak Rudolf, zasebni uradnik. 24. Volavšek Josip, sodni poduradnik. 25. Gilčver Drago, zasebni uradnik. 26. Štuhec Josip zasebni uradnik. 27. Dr. Marinič Franc zdravnik. 28. Malenšek Jože, učitelj. 29 LeskoVar Ferdo, zasebni uradnik. 30 Spes Franc, stavbeni podjetnik in hišni posestnik. 31. Fabjan Anton, nadupra-vitelj,> 32. Maroh Peter, zasebni uradnik 33. Poseb Ivan, poštni poduradnik. 34 Nerat Miha, ravnatelj v p. 35. Krištofič Matevž, učitelj. 36. Zafošnik Blaž, za sebni uradnik. 37. Setina Ljudevit, kro jašKi mojster. 38. Achtig Rudolf, finančni uradnik. 39. Dimnik Slavoj, strokovni učitelj. 40. Doležal Alojz, zasebni uradnik. * Kandidatna lista JDS za občinske volitve v Mariboru. Prvih 16 kandida, tov: Dr. Vladimir Sarnec, odvetnik; Vilko Weixl, trgovec; prof. Voglar; knjigovez Vahtar; naduč. Tomažič; Iv. Kejžar; trgovec Šoštarič; urar Bureš; sodni svetnik dr. Mulej; dr. Rosina; prof. dr. Pivko; dr. Kac; kolarski moj ster Stajnko; poštni ur. Jakob Novak, zasebni ur. Moškcn ter jermenarski mojster Kravos. * Občinske volitve in teologi. Kako krivično so sestavili klerikalci kot svo ječasni mestni gospodarji volilne ime nike, nam kaže dejstvo, da ima v Mariboru volilno pravico 30 teologov, ki niso v Mariboru pristojni in nimajo tukaj nobenega drugega posla, kakor da se pripravljajo v tukajšnjih šolah na svoj poklic na deželi. Ti ljudjo so imeli poprej vedno volilno pravico v občini, v katero.so pristojni, samo tokrat volijo v Mariboru, v katerem nimajo ničesar opraviti. Naši vsoučili-ščniki, ki študirajo na isti način v Ljubljani, niso dobili tam volilne pravice, zakaj jo imajo pa pri nas teologi1? * Trgovci in volitve. »Straža« je kazala. Končna beseda o tej stvari še ni izrečena ir roko v roki z ostalimi človeškimi abnormalnostmi se bo pojavil tudi spiritizem v novi lučL Tudi Sir Lodge »apostol drugega sveta« je skušal v Ameriki populari-»duhove?. Amerika ,se mu ja zdela zato gotovo še najbolj pripravna. Človek ne umre — pravi Lodjore. — Razpada samo fizična narava, duševna pa zrn samostojno dalje. To je njegov duh. Napram temu ,je človek nesmrten. Govoril je o sestavi molekul in atomov, razvijal 30 že znano teorijo da niso atomi najmanjši dclci materi ie marveč da so to elektroni in zrna. Ta (izvajanja je podal čisto logično in znanstveno. Kako pa ie bila razočara-ina publika drugega dne. ko je Lodge govoril o nesmrtnosti duhov! Prizadejal si jo dokazati, da ea človek lahko privrženci še danes zaman čakaio poročil njih profesorja, ki se jo žrtvoval za svojo vedo. O slavnem izumitelju Edisonu pobotajo siedcT-: Edison se je v zadnjem času posvetil psihičnemu študiju in psihičnim raziskovanjem. On je mnenja, da sestoji človeško življenje iz velikega števila edinic v okviru fizi-eujh in kemičnih zakonov. Teh'edinic sedaj žal še ne poznamo. One žive še po človeški sm^ti. prehajajo najbrž v tu-■,?i-ie-esa’ delujejo v spremenjeni obliki naprej. Vsa ta mnenja pa se grade na že znanem zakonu o neminljivosti materije. ,____ Svetovna JLojsa, ko je umkfijp - milijone ljudi na bojiščih, ga jo pa dovedla do misli pogovora z mrtvimi Po njegovem mnenju priproda ne more biti tako okrutna kakor krvoločen tiger. Človek 110 sme s smrtjo končati svojega fizičnega življenja. V svojih načrtih je še negotov in nima upanja, da bi to delo šo sam dokončal, ali v teku desetletij mora člo veštvo po njegovem nmenju priti do končnega rezultata. Pri tem izjavlja Edison odločno, da nima ta njegov načrt nič skupnega e spiritizmom. Nam pa se dozdeva ta st\ar vendar malo neverjetna, dasi vemo. da v Ameriki ni nič nemogočega. Earli priznavamo, da so skriva za za veso bodočnosti še mnogo, mnogo za nas še sedaj tajnega. 6tvari, o katerih še slutimo ne. Na potu spoznanja svojega lastnega jaza smo prišli lo malo naprej in prehodili jako majhen košček pota. O Levu Tolstoju poročajo sledeče Nekoč je ^obiskal spiritist Toi.voj'i v njegovi hišici v Jasnaji Poljani, govo ril delj časa o svoji struji in ga končno vprašal: »Kaj bi si mislili, ko bi opazili v svoii sobi duha?« • , Tolstoj mu mirno odgovori »Ne verujem v dmvo^o ii* alco bi era videl, pozval bi zdravniku, da me fne-•i eda.* Tega mnenja so škoro vsi ucenjalu in razumni ljudje, prosti vsakega vsa iz sebe, ker se Žebotu ni posrečil« da bi dobil kakega trgovca na svoj kandidatno listo. K trem znanim govcem je prišel devetkrat prosit P«1 piscv, a jo je vedno. odkuril z dolgih nosom. Seveda bruha sedaj ogenj >! žveplo nad naprednim mariborski* trgovstvom ter jih napada na svoj W čin imenoma. Trgovci so za to reklam1 lahko hvaležni, ker opozarjajo kni^ na deželi, ki so vstopili v veliki večin v napredno kmetsko stranko, kje pravzaprav nahajajo zavedni slove®' ski napredni trgovci. * Socijalisti in klerikalci v volilni boju. Na shodih in v svojih glasih nabadajo socijalisti samo demokr^ in samostojne, ne pa klerikalcev. K' pr'egti' vajo bržkone v njegovi gl^1*- ga ** njali so ga v Angliji, preganj*u „cgj> v Ampriki. Postal je žrtev 21 g. jjji obolenja, žrtev onih duhov, je sam ustvaril. . Jul«£ Francoski učenjak, psiholog Bois pravi: . o;r »Duhov ni. Mi spoštujemo ^ -eg0vt viera Lodgeja, niti malo pa ^ rt duhove. Spiritizem ni znanost , V ligija, ampak le norčevanje 1 vegto^ človeku žive dve osebic Ena J a f druga zatajena. Ona zatfl^”,iČene Pjj skrita v duši, kjer so nalc°P ka s zabijene stvari. V tem deln -jih nahajajo oni čudoviti po3m*’ g0 dobil od pračloveka. Vse, k . CTvi predniki pdel« sJili, se nalmja v tem zaf človeško duše.« ; .. abnorn^ Jules Bois tolmači toicj no stanje Sir Lodjeja ust fltavizf^ in biološko. Mnenja je. da 3 ^ U pojav, ki ga opažu'emo ,|ušeVJ>'’ fizičnem, ampak tudi na d , »jaz-u« človeka. AtaA r/.em j adodft- , ševna ali telesna sliendst.P'^ po 1» se pozneje v potomstvu P°3 pjj0o konih dedičnosti (kar se P . načiP ža pri križanih rasah). ^ ; mogoče le tolmačiti epU*Ju^ . rih učenjakov. Čl»° <,1 Julij Stmde pravi v^ekem M vf spiritizmu: »SpiTltišticn^^^ se godi nasprotno kakor m ^ vegjjr ioniu ko pade ta v. v sch_glH J*- m 'čile Jftarlftor, 7/aprtft 192T/■ .T /ST 8 O TT*. tanta v kratkem pr;čela z rio\imi pokanji z Nemčijo. V to svrho bo skli 'ana n°va konferenca, katere sedež bo h Rimu. / .. * Cehoslovaška in sovjetska Ru- j’1 ; f*° ogledu Anglije je pričela sedaj ' ^^oslovaška trpovska podajanja z I*' sovjetske Rusije. Kakor po- zi0 ^e§ki iisti, so ta pogajanja v naj- * /j ein *er ko pogodba najbrže že c °8lednem času podpisana. Po pod* !SU Pogodbe, bo Cehoslovaška ustano-a v vaSnejših mestih Rusije svoje kon-^ ate- Enaka pogajanja započne z Rusijo ra*kem tudi Amerika. ^ Stavka na Angleškem končana, delavstvom in vlado je na Angleš-111 Prišlo do sporazuma ter so se de- la- Vc' v pondeljek, oziroma v torek zopet krnili na delo. *ed 2asedenem Porenju. V za- je(jetletn nemškem Porenju, kjer so prosli ^Qen ,*2zval* komunisti izgrede, ki so celo do spopadov z antantnimi a,r,l» ja po zadnjih vesteh nastopil Pat*a spiritistieni filozof ve-2 v°.« je opomba »Wiener mediju n!f Woehenschrift« o razkrinka-lHirnn .ea »piritista. Glasi so: »Bla-^bli]-nniJazkrifkani slepar, ampak ^6PaAi’ 1 vomje v te nesmiselne S. 80 ogrnjene v mističen Ve jn blamirana jo publika, ki no ?aI>reriu^ ve(*eti ničesar o najnovojših ,0sri?n;i .na"avoslovja, ki ni zmožna Je misli in ki »e ve ločiti narav-cne 8l» Ve ? čudežev. V duhove in sli-V6(jr ‘“Parue vemin. v nnmmdm™« '«ae ti ~veruje, v naravoslovno jeParii • ’ da 60 čudeži sedanjosti le ir»v.’-ipa ne* Nevednost velikega in izobražanega ob-»ko ^^ko velika, da se ne čudi-p0iezno 830 loparji te vrste veliko , Spigrnm °‘a ** Je .Pesaita Schmid- $«it man ®n Zf} ePiritiste rzi^ere ichn® de? SpiriUsmus preist, to, WpJi 1™p*Ll"ih slnžb’v» t-t, katere dosti revnejši riso dolžili. Teh jezo s? ie odbor r^koivl in odtod ti neopravičeni nanadi. NeveHetnp i«. kako malo čuta imajo Wo svojih sotrpinov ravno invalidi, ki so naimanj trpeli. r>J^alnjem, d« nanadolec iz lastne se-hično^i spravlja v slabo luč organizacijo. Toliko iavno' «»:«» ¥ $4.^^ V. ,S>. v_ ■ nr ~»i--iiTiirT -vt- Porotno sodišče. Smrt na kolinah. T*5 . ; Na večer 20. januarja so se vračali 'delavci iz. vinogradov proti Tibolcem, Ikjer so krenili k LovreirkoVi hiši, kjer so imeli isti dan ravno'koline za rajnkim prašičem. Med delavci se je nahajal tudi 231etni Jožef Strelec iz Prven-icev. Andric, ki je pomagal klat, je IStrelca povabil na koline. Strelec pa We je vabilu odzval s pretepom, ki se je (pozneje razširil še tudi na druge domačine. Strelčeva tovaršija je prišla o-čividno s tepi namenom mimo Lovren-Ikove hiše. f Pred tem dogodkom pa je prišel v !io hišo 57 let stari Jakob_ Klemenčič. "Z Fijanom sta peljala zrnje in ker je (imel Klemenčič pri Lovrenku opravka, je pustil voz z Fijanom na 'cesti ter se napotil v blizu ceste stoječo hišo. —1 !Ker so mu Lovrenkovi tudi v sorodstvu, so ga seveda zadržali na. kolinah. ^Medtem pa se je zunaj izvršil z gor e j omenjeni pretep. Fijanu je zunaj na cesti postajalo mraz in poslal je^znan-jca klicat Klemenčiča. Ta pa je že isto slutil in se med tem že napotil Jz hiše, (kljub temu, da so mu branili, ^češ, naj ;Se počaka, da sesbodo pretepači zunaj Irazšli. Toda stari Klemenčič je dejal, fkaj njemu starcu mladi pretepači mar, •saj nima ničesar ž njimi opraviti. Talko se je z navadno palico v roki -poslovil in odšel v spremstvu ženske Marije TJetonije. Tej se je, ko sta stopila od 'hiše, zazdelo, da nekdo za plotom čepi. ;Klemenčič jo _ je na njeno opozoritev potolažil, češ, Kaj, se nikomur nič ne-;čem. [Ali komaj se je Letonija od njega poslovila in je Klemenčič napravil par [korakov blizu do plota, ja že počilo po 'njemu, enkrat po ramenih’, drugič po glavi. V tem trenutku je prišel tudi oni (Vavpotič), ki ga je Fijan odposlal po Klemenčiču, tja blizu. Slišal je Klemenčičeve besede: Pustite me, _ sai nisem imel nič opraviti z vami. Ali v tem pade že lidarec in ko je Vavpotič prihitel na lice mesta, je že našel Klemenčiča mrtvenra na tleh’. Videl je tudi, kako sta od žrtve zbežala dva. Ta dva sta bila .Jožef Strelec in najbrže njegov brat, lcar pa ubijalec trdovratno taji. Strelec je očividno čakal na Viru ko ‘žrtev iz prejšnjega pretepa, v temi pa zamenjal Klemenčiča. Udaril ga je z vso silo z debelim velikim kolom. Celo dejanje slika državni pravd-nik dr. Hojnik kot posebno veliko surovost, katero zagovarja dr. Rosina z žalostno razvado med našim narodom, med katerim alkohol preveč gospodari. Predlaga, da ubijalca oproste. Porotniki so bili vsi dragega in pravega prepričanja.. Strelec je bil obsojen radi uboja na tri leta težke ječe. * In s to tragedijo je bilo to porotno zasedanje zaključeno. - : 1 boda in S. K. Korotan se pripustijo le tedaj k prvenstvenim tekmam, če do-igrajo do 24. t. m. po dve javni tekmi. : Svoboda, Ljubljana : Maribor 1:2 (0:1) in 0:1 (0:1).- V nedeljo in pon-deljek je tekmovala ljubljanska »Svoboda" I. z slovenskim Športnim klubom „Maribor“ I. Prvi dan: Maribor prevzame igro ter doseže v prvem polčasu eno točko, Maribor popušča ter se v drugi polovici igre večinoma brani. Obojestransko se igra zelo popustljivo in počasno. Proti koncu se povzpne tudi Maribor k napadu, toda ljubljanska obrana zadrži ter rešuje točno. Drugi polčas 1:1. Maribor je tudi letos nesiguren pred goalom. Gosti so povprečno zelo simpatični igralci; posebno ugajajo vratar, obrana ter levo krilo. Drugi d a n: Maribor nastopi v novi sestavi ter z eno rezervo. Igro se prenese takoj spočetka v polje „Svobode®, ki lepo vrača napade. Igra temperamentna. GaSič doseže prvi goal za ,Maribor*. Vsled netair igre se izključi vratar ,, Maribora “ in kmalu tudi igralec „Svobode“. Mariborska vrata ^z* polni Pavalec. „Maribor“ ‘je v lahki premoči, ki se koncem stopnjuje, nima pa v napadanju znatnih uspehov. Tekma se konča 0:1 v prid BMarihora“. Osebik je vodil igro oba 'dneva nekoliko'nesigurno. Drugi dan je primanjkovalo obstranskih sodnikov. Šport. ': Športni ples S. S. K. Maribor, ki se je vršil minulo nedeljo je zadovoljil vse došle ter je popolnoma vspel. Razveseljivo je vplival vsestranski red, tako da se je tudi lahko redno malo po eni končalo, kar je lep dokaz športsmenske discipline. V lepo okrašenih, s silhuetami iz športnega življenja izpopolnjenih dvoranah kazina se je koncertiralo, plesalo in dobro zabavalo — vse v najlepšem redu. Že si je slovenski športni klub „Mariborc s to prireditvijo sigurno zvečal krog svojih prijateljev. Članstvo nogometnega odseka je ob tej priliki podarilo svojemu predsedniku v znak velikih simpatij in v skromno zahvalo za njegovo delo v športno-kulturnem življenju v Mariboru lep lovorov venec, z napisom: Igralci S. S. K. Maribor svojemu predsedniku 3. 4-. 1921. : Mariborski pododbor ljubljanskega nogometnega podzaveza določuje sledeče prvenstvene tekme v pomladanski sezoni 1921: P r v i r a z r e d: S.K. Maribor : »S. K. Rdeča 11“ 17. aprila. „S. V. Rapid* : »S. K. Rdeča 11* 1. maja. „S. K. Maribor* : „S. V. Rapid* 15. maja. Drugi razred; „S. K. Korotan* : ,S. K. Ptuj* 24. aprila v Mariboru. »S. K. Korotan*: »S. K. Svoboda* (Maribor) 8. maja. ,S. K. Svoboda*: „S. K. Ptuj- lt>. maja v Ptuju. Vse prvorazredne tekme vodi g. Šuput, vse drugorazredne g. Osebik. Vse tekmo v Mariboru se vršijo na prostoru SSK Maribor. Prvorazrednim tekmam se priključijo prvenstvene tekme rezervnih moštev, ki se imajo pričeti ob 14. uri. S. K. Svc- Gospodarstvo, trgovina. r Borza 5. aprila. C uri h: Berlin 9.37!/2, New York 579, London 22.59, Pariz 40-40, Milan 23.90, Praga 7.75, Budimpešta 2.15, Zagreb 4.10, Varšava 0.721/.,, Dunaj 1.53, avstrijske žigosane krone 0.95. Zagreb: Berlin 234—235, Italija 602—003, London 564-570, New York 145—145.50,Pariz 1035—1050, Praga 192 do 193.50, Švica 2450—0. Valute: Ameriški dolarji 144.50—145.50, avstrijske krone 23—25, carski rublji 70—75, češko-slovaške krone 0—186, francoski franki 1050—0, napoleondorji 486 do 490, nemške marke 235—236, romunski leji 200—205, souvereigni 255, italijanske lire 250—0, turške lire 510. Dunaj: Ameriški dolarji 668—673, nemške marke 1101—1107, angleški funti 2630—2650, francoski franki 4700 do 4750, italijanske lire 2785—2705, jugoslovanske dinarji, 1869—1889, poljske marke 85.25—87.25, švicarski franki 11.650—11.700, češkoslovaške krone 906-00—912.00, madžarske krone 246.50 do 248.50. | Dobava za železnico. Po sporočilu trgovske in obrtne zbornice zagrebške je razpisalo ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu dobavo raznega materijala za ureditev osebnih voz in sicer tapet, linoleja itd. Rok dobave do 26. tm. Več pri imenovani zbornici. | Za parfetnsko industrijo. Bolgarsko poslaništvo v Beogradu je sporočilo, da ima producent rožnega olja na Bolgarskem večje množine tega produkta na razpolago. Natančnejše podatke se izve pri sindikatu producentov rožnega olja v Sofiji. | Prodaja riža. Dne 6. maja t. 1. se bode vršila prodaja potom javne licitacije pri upravi državne dobrine Kosančič v Torzi, Bačka, 71.790 kg prvorazrednega riža, 1600 kg rumenega riža. Ti proizvodi so domače produkcije. Kavcija znaša 10 odstotkov. | Parobrodne zveze Beograd Dunaj. Pogajanja za direktno zv^zo ekspresnih parobrodov med Beogradom in Dunajem se bodo zaključila najbrže do 1. maja. Vožnja iz Dunaja do Beograda bo trajala 36. ur, nasprotno pa 51. ur. | Cene na raznih tržiščih. Beograd: Goveje meso 36, svinjetina 44, teletina 40, jagnjetina 56, mast 48, surova slanina 44, suha 56, suho meso 52—56, grah 8, krompir 4, jajca 2— 2.40, jabolka 16—24, suhe slive 16, somborski sir 60, maslo 96—104, srbski sir 40—48, med 72—80 K. No v is a d: Govedina 28—32, svinjetina š2—36, teletina 44—46, suho meso 40—44, slanina 46, mast 48, gosi 190—210, purani 300—400, kokoši 100—130, bela moka 15.20, krušna Tr/,,'n 14.20, beli --------- ' 1 ‘I' kruh 13—14, črni kruh 10—12, 1 liter mleka 6, maslo 72—96, kava 72—129, sol 8, paprika 60—80, sladkor 50—60, krompir 3, 1 liler belega vina 25—30, črnega 36—40, slivovka 60—120, žito 980—1000, ječmen 400, oves 320—340, koruza 410—420, seno 140—220, slama 100—120 K. — Milan: Beli grah 100 kg 110—120 lir, jabolka 1 kg 2-50 —4 limoni za izvoz 300 kosov 30—40 lir, pomaranče v zabojih 200 kosov 50 —80 lir, 100 kg lanenega semena 110 —130 lir, konji za vožnjo 1000—4000 lir, 1 kg govedine 14—16 lir, 1 kg šunke 25—30 lir, 1 kg osoljene slanine 4-4-50 lir. | Cenejši promog v Nemčiji. Državni sindikat producentov premoga je sklenil zvišati cene premogu za 23 mark pri toni. | Švicarska mlečna industrija. Švicarska mlečna industrija je pričela precej nazadovati. Medtem ko je izvažala leta 1913 377.000 stotov sira in 406.000 stotov' kondensiranega mleka, ie padel izvoz sira v letu 1920 na 12.000 stotov in kondensiranega mleka na 211.000 stotov. [ Češka steklena industrija zaznamuje ponoven padec in sicer vsled svetovne konkurence. Danes se plačuje za kvadraten meter čehoslovaškega stekla v ploščah namesto zadnjih cen 65 č. K le še 30 do 35 č. K.'Ta padec cen se bode občutil tudi na naših steklenih trgih. | Trgovina Amerike in Nemčije. V mesecu februarju 1.1. je znašal izvoz blaga iz Nemčije v Ameriko 31.6 na-pram 18.5 milijonov istega meseca preteklega leta. | Uvoz blaga z avtomobili prepovedan. Generalna direkcija carin v Beogradu je naročila carinarnici v Borovnici, da ne sme pod nobenim pogojem več dovoljevati neposrednega prevoza blaga z avtomobili, ker je za uvoz blaga iz inozemstva določen le železniški promet. To bo pa veljalo seveda tudi za carinarco v Planini. | Neopravičeno pomanjkanje drobiža. Finančnemu ministrstvu so došle in še prihajajo pritožbe radi pomanjkanja drobiža po en dinar in pol di- narja. Kakor pa se izve, so te pritožbe neosnovane, ker razpolagajo podružnice Narodne banke z dovoljnimi zaloga® teh novčanic. — Krivda, da jih ne kroži dovolj v prometu, zadene tedaj denarne zavode in banke, ker ne prevzemalo zadostnih množin od podružnic Narodne b^pke, da bi jih potem zamenjavale, | Madžarska krona se dviga. Sedanji madžarski finančni minister je i?‘ delal obširen načrt za ozdravljenje državnih inanc. Izvrševanje istega kaže ugoden uspeh. Tako se dviga madžarska krona in se dobi danes za 100 madžarskih že 177 nemško-avstrijskib, doti® sta prej stali 1: If | Hitro odpravo železnih transpof' tov je naročilo ministrstvo saobračaja železniškim ravnateljstvom, zlasti P8 zagrebškemu in izdalo potrebne naredbe. Morda se bodo poslej razpoložljij1 vagoni hitrejše oddajali in racijonelnei=e izrabljali. Posebno veliko pritožb je D"11 proti zagrebški železniški direkciji. | Angleški kapital se udeležuj4 našega gospodarskega razvoja. V tem oziru nam je beležiti osnovanje pr^0' morske parobrodne družbe »Transatlan; tic", na kateri je zlasti udeležen ladijs* lastnik Banac (Jugoslovan ?) iz London^ potem pa največji beograjski in zagr^' ški denarni zavodi. Družba razpolaga s tremi parniki po 9000 ton ter pri*1^ v nekaj mesecih z redno plovbo Ameriko in našimi jadranskimi Pr,s^‘ nišči. Dalje se je protokolirala v Zagret>“ »Anglo-Jugoslovanska petrolejska del' niška družba.* Ustanovljena je s S0®1 lovanjem londonske Asiatic Petrol in Narodne banke d. d. v Zagr^‘ Družba se bo bavila s prometom, °ai kupom in prodajo petroleja, zemeljskel koksa in asphaita. Ustanavljala bo tu“ tovarne za kemično industrijo, plinar?2 tovarne za cement itd. Osnovna glavmc znaša 30 milijonov kron. ____________________ Zahtevajte v vsaki g? stilni „Wabor((- Glavni urednik: R a d i v o j R e h a r< Odgovorni urednik: Fran Vogla1, MaSa oznanila.* Dva g&v!jarska pomaž niha, izključivo za novo delo, prva kategorija,sprejme takoj R. Monjac, Tatten-bachova ulica 21. Plača po tarifu. 467 2—1 Odda »e 17 Snesecev starega otroka v rejo proti tedenskemu plačilu K 60’—. Naslov pove uprava. 461 Icslener ISee lepo mebto« vano sobo, po možnosti z hrano. Ponudbe na »Mestno plinarno«. 465 2—1 Proda sc: Starinski, dobro ohranjeni divan s 4 salonskimi stolicami, otroški vo-0 žiček »Brenabor«, kopalna posoda iz cinka, linoleiske preproge in razno. Puš-kinova ulica [št. 4 (Griindl-gasse). 463 Srconadsiropna hiša, en oral zemlje, gostilna, mesarija, trgovina z mešanim blagom, brivnica, hlevi z$ konje in svinje, se proda. Studenci pri Mariboru hišna štev. 17. 466 zobrsiena gaspica, ži veg; temperamenta, želi znanja z dobrosrčnim gospodom. Poštnoležeče Maribor štev. 57. Priložiti |e siijio. 464 reske ima na razpolago stavbeno podjetje Franjo Spes in sin, Tržaška cesta. 469 2—1 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 Se priporoča. 22 nmomajoimnnnrn imDcrrnrnnnnnnn MS na zelo dobrem prostoru v Mariboru, z celo ali delno zalogo, veliko skladišče, se ridf preselitve proda. Potreben kapital: 400.000 do 600,000 kron. Ponudbe pod »Manufa^' tura 1« na upravo lista. 468 2"-1 onanmnonnmuaannxii3txjnmn ajnižje cene! Klobuke čevlje, gamaše, perilo dežnike, palice ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki 330 10—8 ^ Jakob Lah, Maribor, Glavni trs ->•)(•>-----cio—cip----- ./ ^ vsaKe nste {(K. KARNER V*n, graver v/ | Obleke za gospode in dečkG | najmodernejšega kroja v veliki izbiri m P nizki ceni. Večja naročila se Izvedejo hi(r° moderno. S spoštovanjem Franc Cverlin, Marij501, 438 3—2 Aleksandrova cesta**«* ®®®®®®®®®®®®®®®®®®IC' straženje Zavod za zaklepanje ¥ pravzam« vsako v«sto siralonja v zfl) dvorni, kakor tud9 spramijanfi® kih vosov. — Pojasnila v pisarn* • Maribor11 M f