KLAGENFURT
kulturno - politično glasilo •
KLAGENFURT
Hsrrentj. 1
I
r£&2!PRos3xjja
Kaingani-obleke Sport-sakoji	.	.	.	.
Tiveed-sakoji .	.	.
Gabarcline-hlače .	.
Cortl-hlaCc	.	.	.	.
Satnt-hlače	.	.	.	.
Zimski plašči, C.rombv Otroški plašči .
850
105
350
150
150
150
695
290
10. leto - številka 7
V Celovcu, dne 13. februarja 1958
"~^~rTWBTiiniinnBMmirriiwmMWBiiiiwiiiiir m iiiiiibi
Cena 1.50 šilinga
Francija na čudni poti
M mulo soboto so bombnik1! francoskih voijaSkih sil v Alžiru nenadoma obsipali ,z bombami mestece Safciet, ki pa že leži v Tuniziji, nekdanji francoski kotllonijii, ki je pred kratkim postala samostojna država. Pri: napadu je billo ubitih 75 oseb, nadalj-njiih 100 pa je težje ranjenih. Središče mesta je praktično uničeno. Letala so v nizkem leto tudi Obstreljevala ljudi in vozila po bližnjih cestah. Pri tem je prišla pod krogle letalskih strojnic celb skupina tovornih avtomobilov Mednarodnega rdečega križa, ki v Tuniziji deli pomoč beguncem.
Francosko vrhovno poveljstvo v Alžiru je svoje dejanje opredelilo kot „pravično obrambo”. Pravi, da so bila iz tega mesteca francoska letalla večkrat napadena s protiletalskimi topovi ter da je bilo središče alžirskih upornikov, ki so se vedno znova u-miikali pred francoskimi četami v Tunizijo, kamor Francozi niso mogli za njimi, ker je Tunis pač samostojna država.
V mednarodnem svetu je francosko dejanje zbudilo veliko nerazpoložen je proti Franciji. V Londonu so .zaskrbljeni’, kot je izjavil predstavnik angleškega zunanjega miimistrstva, v Washingtonu je pa predsednik Eisenhower dvakrat v 'istem dnevu klical! k sebi zunanjega ministra Dullesa. Bombniki, ki so izvršili napad na Sak/iet, so bili namreč ameriškega izvora, prav tako tudi reakcijski lovci,-ki so jih spremljali.
Izgleda, da gre francoska drama v Severni Afriki svojemu neizogibnemu tragičnemu višku nasproti. Že več liet teče kri, vr-
sti se francoska vojaška akcija ena -za drugo, toda upornikov ni moč uničiti. Se razume, da jih podpirajo njihovi arabski bratje, pa tudi mednarodni komunizem iima svoje parklje vmes. Toda to vse skupaj ne more prekriti dveh dejstev: da so Alžirci trdno odločeni za vsako ceno doseči neodvisnost in da Francija nima več moči, da bi upor potlačila.
Vprav v zavesti, te nemoči sedaj' počenja brezupna dejanja. Francoske vojne ladje ustavljajo tuje trgovske parnike na odprtem morju v brk vsem mednarodno-prav-nim določbam ‘in običajem. Po incidentu s ,.Slovenijo” je sledil spor zaradi poljske ladje „Visla”, pri kateri so Francozi imeli to smolo, da na njej niso našli nobenega orožja. Sedaj pa ta napad na mesto v tuji državi!
Pravijo, da so napad na Sakiet izvršili lokalni francoski vojaški poveljniki na lastno pest. Vendar jih je obrambni mimister v Parizu vzel' pod svojo zaščito. Kakor koli že, posledice tega koraka bo nosila Fran-dja. Vprav v zadnjem času se je tuniški predsednik Burghiba trudil, da doseže s Francijo mirno ureditev spornih vprašanj, med katerimi je tudi Alžir. Sedaj je teh prizadevanj konec. Tunis je odpoklicali svojega poslanika v Parizu ter se zaradi napada pritožili pri Združenih narodih. Francija je danes v svetu osamljena.
Vse izgleda, da bodo ponosni francoski generali, ki še žive v času pretekle ,,gibke” ali slave -in jo hočejo braniti, dosegli prav nasprotni učinek.
Navodila la občinske volitve
Narodi so si bliže
Pred nekaj dnevi je sodišče v Beogradu obsodilo na daljše zaporne kazni tri funkcionarje predvojne socialistične stranke. Dva izmed njih sta opustila že davno aktivno politično in tudi jrokiicno udejstvovanje, kajti obtoženi dr. Aleksander Pavlovič je star 70 let, a Bogdan Krekič pa je očak v 80. Itetu. Tretji obsojenec, bivši' dekan pčav-ne fakultete beograjske univerze dr. Milan Žujovič pa tudii ni več mladenič, kajti ima *a seboj že 58 pomladi. — Obtoženi so bili nasprotovanja sedanji vladavini ter „pre-vratnih munenov”.
Zopet in zopet se pojavljajo napetosti med ljudmi, državami in političnimi režimi. Napetosti med večino rim manjšino v državi se pogosto zelo zaostre.
Realno življenje pa tirja od nas vseh realnega gledanja. Prav gotovo je obsodba socialistov v Beogradu odjeknila v socialističnem svetu tako negativno kakor svoje-časno obsodba zagrebškega nadškofa Ste-pinca ali napad na ljubljanskega škofa Vovka v Novem mestu, v katoliškem svetu. Brez dvoma je ena ,im druga obsodba za demokratično gledanje zapadnega sveta nerazumljiva. Svoboda mišljenja in svoboda besede so osnove vsake realne demokracije. Saj poznamo iz lastne izkušnje čase, ko nam je bilo zabranjeno 'lastno mišljenje iti svobodna beseda.
Obsodba je gotovo ugledu Jugoslavije več škodovala kot bi v kakršnem koli primeru trije nezadovoljni stari možje mogli povzročiti preglavic sedanji vladavini v Jugoslaviji. Obremenil a je tudi dobre sosedske odnošaje, kot je pred dnevi ugotovili koroški dežeillni glavar g. Wedenig.
Dejal je naprej: „Bilo bi pa vsekakor napačno, se zaradi tega odmakniti od jugoslovanskega1 ljudstva, ki res zasluži simpatijo svobodnega sveta. Pač pa je gotovo treba strogo distanco do sedanje vladavine v Ju-gošlaviiji.”
Kot Slovenci moramo te besede samo potrditi. Nočemo se sedaj postaviti v vrsto tistih, ki vpijejo 'in obsojajo vse vprek, toda naša dolžnost je, da stvari imenujemo z tijiihovim pravim imenom. To smo dolžni flstiim, ki naš -list berejo in mu zaupajo. Zato tudi procesa v Beogradu nismo mogli molče preiti. Je in ostane madež na tistih, ^i so sodili, ne na obsojencih.
Ker verujemo v resničnost avstrijske demokracije in ker smo prepričani1, tla so demokratične svoboščine naša sveta pravica, ■mto se kot Slovenci in kot lojalni avstrijski državljani borimo za naše pravice, prav mto pa zavzemamo do laikih pojavov, kot je beograjskii proces svoje, neodvisno stališče.
Le prepogosto pril nas na Koroškem nekateri. mečejo raznovrstne stvari v isti koš, enačijb stvari, ki niso enake. V naši borbi za manjšinske pravice, ki končno tudi niso nič drugega, kot borba za popolno uveljavitev svobode in spoštovanja človeške osebnosti, med katere bistvene znake spada tudi narodnost, moramo dan na dan doživljati, da nas tisti, katerim to gre v njihov kratkoročni in krakovidni politični račun, °značujejo kot komuniste, samo zato ker smo Slovenci.
Na srečo so to lle neznatne — čeprav zelo brupne in včasih zelo vplivne — politične »sebe in skupine. In trdno smo prepričani, ba bodo to ostale tudi v bodoče. Narod tu ]|o tam namreč misli drugače.
Ko je ljubljansko gledališče gostovalo v Celovcu, so bili vsi gledalci navdušeni, ko m celovški igralci v ljubljanskem gledališču pokazali svoje sposobnosti, je tudi Ljubljana ploskala. Za vse, ki hočejo in poznajo vrednosti medsebojnih kulturnih odnosov, so si narodi tako blizu, da bi najraje brug drugega objeli1 in !se odpovedali vsemu nasprotovanju in pritrdili stremljenju, ki nas vodi v skupno Evrojio.
Volilne liste so bile pravočasno Vložene, to je 9. februarja. Za slučaj da po vložitvi liste eden izmed kandidatov odstopi, umre ali zboli in zaradi tega ne more več nositi kandidature, je zgoraj imenovani pooblaščenec upravičen, da najman j deset dni pred volilnim dnem, to je najkasneje do četrtka 20. februarja pismeno javi občimi novega kandidata; to prijavo podpiše samo imenovani pooblaščenec. Na vsak način pa je treba tudi tu priključiti izjavo kandidata, da kandidaturo sprejme. Za slučaj, da ta pooblaščenec sam potrebnih korakov ne napravi oz. napraviti noče, lahko novega kandidata v pismeni vlogi na občino imenuje polovica na listi zapisanih kandidatov.
VOLITVE
V o 1 i I ne priče: Vsaka volilna skupina lahko prijavi na občini dve priči za vsako volišče (v nekaterih občinah je več volišč). Te volilne priče je treba na občini prijaviti najkasneje do četrtka 20. februarja (to je vsaj 10 dni pred volitvami). Vsaka volilna priča dobi nato od občine poseben list, ki jo upravičuje prisostvovati po-
teku volitev. Priče prij'avi pooblaščenec pismeno. Navesti je treba tudi v tem slučaju 'ime, rojstno leto in točen naslov.
Treba je vedeti, da občina ne sme objaviti oziroma povedali imen tistih,, ki so reklamirali kake nedostatke v volilnih imenikih.
Na dan volitev se mora volilec, preden odda svoj glas, pred volilno komisijo legitimirati z osebno izkaznico ali potnim listom. Kot izkaznice veljajo potni list, Fiihrerschein, Heimatschein, rojstnj in poročni listi, lovske karte im podobno (stari Indentitatsauswe|is ne velja več). Oskrbite si torej potrebne dokumente pravočasno, iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi
OPOZORILO!
Naročile pravočasno volilne listke ali glasovnice (Stimm-zeltel) in navedite točno ime naše volilne liste v vaši občini.
I	,	!!
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumiiMiii
Našim naročnikom!
Ob začetku novega leta se vsem naročnikom zahvaljujemo, da so ostali zvesti listu. Vemo, da naročniki želijo predvsem veliko domačih novic. Potrudili se bomo, da bo v tem letu list prinašal več poročil iz domačih krajev. Prosimo pa tudi, da nam pošiljate sproti poročila in novice. Le če se vsi potrudimo in sodelujemo, bo list vsem ugajal.
Tej številki smo priložili položnice. Lepo prosimo: Ne vrzite jih v koš! Vsak naj se vsede, položnico izpolni in plača naročnino za celo leto ali vsaj za pol leta vnaprej. Tudi tu velja pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da! Naročnina za celo leto znaša v Avstriji 60.— šilingov in za pol leta pa 30.— šilingov.
Če ste morda medtem že plačali naročnino za tekoče leto, vas pa prosimo, da se ob priliki morda v prijetni družbi, spomnite tiskovnega sklada in kaj darujete v tiskovni sklad našega lista.
Za vsako vplačano naročnino in za vsak dar se uprava prav lepo zahvaljuje!
Uredništvo in uprava lista:
»Naš tednik - Kronika«
-KRATKE VEST! —
V	DUNAJSKEM GOZDU (VViener-waM), ki ga je pobelil sneg z debelo odejo, je bilo minulo nedeljo vse črno smučarjev. Dunajčani so izkoristilii sneg v bližini mesta, Ceste so bile polne avtomobilov in avtobusov, s katerih so štrlele smuč;: na vse strani. Tudi cestna železnica je bila zelo obremenjena. Po strminah in nižavah so drveli smučarji vseh starosti in „pik”, kot se v smuški govoriči pravi padcem, ni manjkalo. Vendar vse pike niso bile nedolžne, kajti 580 oseb je končalo svoj smuk v bolnici z raznimi poškodbami; prevladava e so polomljene noge.
JUGOSLOVANSKI M1NISTR. PODPREDSEDNIK SVETOZAR VUKMANO-VIČ bo te dni odpotoval: na Po jsko, kjer se ho s pristojnimi gospodarskimi krogi Dogajal' o ustanovitvi posebne jugos Ovansko-polljske komisije za gospodarsko sodelovanje med obema državama.
V	ANGLIJI SO SLOVESNO PRAZNOVALI 6. obletnico zasedbe presto'a po sedanji kraljici Ellizaibeti It. Kraljica je ta dan prebiva s svojim možem, princem Fri-pom, na gradu Sandringham.
PRVI ZAMOREC JE POSTAL POSLANIK v zgodovini ameriške diplomacije, je to Mr. Clifton Regi nalil Wharton, ki je bV minuli teden imenovan za ameriškega poslanika v Romuniji.
FRANCOSKI KONJAK je sedaj moč kupiti tudii v Moskvi, poroča ameriška agencija United Press. Zares „odjuga” na vsej črti.
SOD, POLN STRUPA C1JANIDA, ki bil zadostoval za usmrtitev pol milijona ljudi, je izgubil na cesti pri mestu Harrogate na Angleškem neki tovorni avtomobil, čigar tovorni prostor ni bil dobro zaprt. Ko je šofer opazil izgubo, je takoj obvestil policijo, ki je preko radia opozorila prebivalstvo na smrtonosni sodček. Po daljšem iskanju so sodček našli nedotaknjen v nekem obcestnem jarku.
ZA VOJNE ZLOČINE JE BIL OBSOJEN na deset Det ječe neki Franz Feucht iz. Memmingena v Nemčiji, ker je kot načelnik nekega transporta romunskih vojnih ujetnikov na poti z Dunaja proti Hitlerjevemu rojstnemu kraju Braumau dal ustrelitii kar na cesti 62 ujetnikov, ki so na napornem maršu onemogli.
Angleški nogometaši - žrtve letalske nesreče pri Miinchenu
Pri Monakovem je minuli četrtek tik po vzletu padlo na tla dvomotrno potniško letalo, ki je prišlo iz Beograda. V razbitinah letala je od 44 potnikov billo 22 mrtvih. Letalo je nosilo v domovino nogometno moštvo kluba „Manchester United”, angleškega državnega prvaka, ki je nekaj dni prej odigral v Beogradu neodločeno tekmo z ondotnim moštvom „Rdeče zvezde” za e v-ropski poka] (Europa Coup). Od nogometnega moštva je billo sedem članov mrtvih, dočim so ostale žrtve športni novinarji, ki so moštvo spremljali ter pripadniki letalske posadke.
V Manchestru, kjer je moštvo ljubljenec prebivalstva, je nesreča zbudila veliko ža-
lost. Obenem pa žaluje tudi ves športni svet, kajti nit življenja je bila pretrgana mladim ljudem, ki so bili polni upov za bodočnost.
Je to že drugič, ko je svet pretresla novica o podobni nesreči. Leta 1949 se je pri Turinu v Italiji zaletelo v hrib Superga letalo z moštvo nogometnega kluba ./Torino”, ki je tudii bil prav takrat italijanski državni prvak.
Že pred odletom z monakovskega letališča sta mraz in snežni mete/, dvakrat preprečila dvig letala v zrak, tako da so ga z vlačilci morali potegu it ii na odletno progo. Izgleda, da tudi pri motorjih ni bilo nekaj v redu ter je bila uvedena stroga preiskava.
Politični teden
Po svetu ...
Ameriški znanstveniki se zaman znojijo
Ameriški poskus na izstrelitev druge u-metne lune se je ponesrečil. Ponesla bi jo naj v vsemiirje raketa na dollge proge „Van-guard”,, kar ipo slovensko pomeni predstra-ža ali izvidnica. Izdelala jo je ameriška mornarica in je bila prvotno določena, da ponese v vsemirje prvi ameriški satelit. Toda ta ..izvidnica” za vsemirje se nekam obotavlja. Poskus se je ponovno ponesrečil. O neuspelem poskusu izstrelitve pred nekaj meseci' smo že poročali. Med tem so Ame-rikanci uporabil raketo .Jupiter”, ki je namenjena 'lle za srednje proge in z njo pred 14 dnevi poslali v vsemiirje svojo umetno liuno. Toda to je bij, podvig ameriške vojske. Minuli teden je mornarica poskusila znova srečo, aiili brez uspeha. „Vanguard” je topot sicer zletel v zrak, toda sredi poti' si je v višini nekaj kilometrov premislil1 in v velikem loku padell v ocean. Spričo vsega tega si je menda res zaslužil pridevek „obo-tav!|j'ajoča izvidnica”.
Zanimanje za raketne poskuse je dokaz, da danes stoji še vedno v ospredju vprašanje izstrelkov, ki morejo prenašati smrt z enega kontinenta preko oceanov na drugega. Toda med tem ko znanstveniki in tehniki mrzlično nadaljujejo svoje poskuse, pa imajo tudi poštarji veliko dela. Sovjetski ministrski predsednik Bulganin je takoj po prejemu odgovorov od evropskih im ameriških državnikov znova začel1 pisati pisma. Najprej je seveda pisal ameriškemu predsedniku Eisenhowerju, nato pa angleškemu ministrskemu predsedniku McMillianu. Adenauerju menda noče več pisati, kajti očividno so nasprotja med Bonnom in Moskvo glede nemškega združenja vsaj za sedaj nepremostljiva.
Milijoni dolarjev za rakete
Na nove Bulganinove predloge je takoj' odgovoril' McMilllan, 'ki v smislu tradicionalne angleške politike vedno pripravljen za pogajanja in razgovore za zeleno mizo. V teh imajo Angleži velike izkušnje in ponavadi vedno iz njih izvlečejo kaj koristnega zase.
Pa 'tudi Amerikanci po uspešni izstrelitvi svoje umetne lune „Expiorerja” ali raziskovalca, niso več tako nasprotni razgovorom. Sedaj so že prebrodili najnižjb stopnjo krivulje upada njihovega političnega prestiža zaradi sovjetskih raketnih uspehov in se počutijo nekoliko močnejše. Povrh tega bodo sleherni razgovori dolgo časa trajali. Vprav pred nekaj dnevi je ameriški kongres (parlament) odobrili ogromne zneske za raketne poskuse. In dolarji nekaj zaležejo. Zato seclaj Amerika ne vztraja več na pripravljalni konferenci zunanjih ministrov, ampak bi se zadovoljila s predhodnimi razgovori po redni diplom,atskii poti, to je preit poslanikov. Ameriški poslanik v Moskvi Lllewwellllyn Thompson je že dobil navodilo, tla povpraša pri sovjetskem zunanjem ministrstvu o predmetih, o katerih sovjetska vlada želii postaviti na dnevni red sestanka „najvišjih”.
Celo glede načrta poljskega zunanjega ministra Rapackega o nevtralni „brezatom-ski coni v srednji Evropi”, ki jo je sprva ameriško zunanje ministrstvo v celoti zavrglo, sedaj predsednik Eisenhower ne izključuje več možnosti razgovora tudi o tem načrtu.
Vsi načrti; bi bili 'izvedeni pod nadzorstvom sovjetskih strokovnjakov, ki bi se tako za stalno ugnezdili v deželi. Šele, ko je billlo treba sporazum praktično izvajati, so se vročeglavni Sirijci zavedli, kje so. Po drugi strani pa je komunistična stranka v deželi vedno bolj dvigala glavo. Sirijska vlada, v kateri sede nacionalisti, a se je v zadnjih mesecih močno nagibala k Sovjetski zvezi v upanju, da na ta način zbudi ljubosumnost Amerike ter tako Washington pripravi do večje darežljivostii, se je sedaj naenkrat znašala v lastni zanki. Zato je bil edini izhod iz te zadrege priključitev k Egiptu, kajti sicer bi Sirija v kratkem postala prava ..ljudska demokracija”. Egipt pa ima sedaj še vedno nekaj več možnosti za manevriranje in Nasser je pokazal, da zna bolje nihati med Vzhodom in Zapadom, kajti uspelo mu je, da z Angleži razčisti nekatera najvažnejša gospodarska vprašanja, pa tudi z nekdanjo Sueško družbo pogajanja za odškodnino še tečejo. Povrh tega je v Egiptu komunistična stranka prepovedana in njeni kolovodje sede po zaporih. Tako je prišlo do zedinjenja med Sirijo in Egiptom. Istega večera, ko so po Siriji švigali v nebo ognjemeti, pa je z letalom odpotoval v Sovjetsko zvezo voditelj sirijske komuni-stitčne stranke z vso družino.
... in pri nas v Avstriji
Smučarji so zasenčili politike
Smučarji iz 25 držav, ki so se zbrali v Badgasteinu, da se pomerijo v živahnem boju so pač bili za javnost bolj privlačni kot politiki s svojimi: vedno istimi ali po-dobnirnii izjavami. Povrh tega so to bili krepki in mladi fantje in dekleta (nekatere ne le dobre športnice, ampak tudi drugače „žavbrne” za pogled) in ne ostareli in rejeni gospodje, ki se kljub svojim letom in tol-šči trudi jo „za narodov blagor”. Res so zadnji teden ljudje najraje poslušali radijske novice iz Badgasteina o tekmah za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, po listih si imeli tem tekmam posvečene cele strani. Kdor je mogel, je celo sam pohitel v Bad-gastein, da tam deia gnečo in plačuje težke novce za hrano in prenočišče. Prišli so celo nekateri: vodilni politiki, z notranjim miniV strom Hellmerjem in državnim predsednikom dr. Scharfom načelu. Čast avstrijske zastave je v glavnem rešil simpatični mladenič iz Kitzbuhia Toni Sailer in osvojil1 znova svetovno prvenstvo v veleslalomu in smuku, a z drugim mestom v slalbmu (za Avstrijcem Joslom Riederjem) si je osvojil še prvenstvo v kombinaciji, to je nekaki vsoti vseh treh tekem. S tem je Sailer postal 7-kratni svetovni prvak, olimpijski zmago-vallec in ne vem še kaj drugega. Uspeha se ni veselili samo Toni Sailer, ampak vsa Avstrija, kajtil le on je vzdržal! naš sloves »smuške velesile”, dočim se je ženska ekipa bol j slabo odrezala. Kaj hočemo, pač »nežni spoli”. Kako bo prihodnjič je težko prerokovati', kajti Toni Sailer je po zmagi dejal, da odslej ne bo več tekmoval. Pristavil je še, da se namerava nekoliko bolj posvetiti svojemu poklicu. Ni pa povedal kateremu. Preden je Zarasla njegova smuška slava je bil' klepar (Spengler), toda zadnje čase nastopa tudi kot filmski igralec.
Vatikan je spregovoril
a ne ve se točno kaj, kajti ne v Rimu in ne na Dunaju odgovora Sv. stolice glede av-
strijskega stališča do konkordata iz leta 1934 niso objavili. Po dosedanjih vesteh pa iz-gleda, da Sv. stolica ni v celoti sprejela stališča avstrijske vliade, ki je hotela konkordat priznati zgolj kot mednarodno pravno veljavno pogodbo, ne pa njeno izvršnost v notranjem državnem območju. Obenem je avstrijska vlada, kot smo že pred časom poročili, izjavila, da žellj pogajanja glede spremembe nekaterih določil konkordata, ker so se pač razmere spremenile.
V	dunajskih političnih krogih so pri obeh strankah glede vatikanskega odgovora zelo rezervirani. Pač pa je v Celovcu socialistična »Netie Zek” postavila vprašanje »ald res Vatikan vztraja pri popolni veljavnosti pogodbe in se torej noče pogajati?” Vendar iz obširnega članka ni jasno razvideti, kaj je pravzaprav sedaj še res tako zelo sporno, da se ne bil dalo premostiti. Izkušeni opazovalci koroških razmer menijo, da je podvig socialističnega glasila zgolj propagandna poteza v predvolilni, dobi, ki naj pokaže, da »rdeči” le niso svoje barve spremenili v »črno” in s tem nekoliko potrka na srca »iiberallnih” in »nacionalnih” krogov, pri katerih upajo tudi socialisti pri bližnjih volitvah dobit? kak glas.
V	resnici je menda tako, da je zadeva glede konkordata med Obema strankama v glavnem že dogovorjena stvar. Vprašanjte je 'le, ali bo Vatikan s tem domenkom zadovoljen, kar bodo pa pokazala pogajanja, ki so napovedana za bližnjo bodočnost.
Spomin na temno preteklost
je s svarilnim glasom obudil podkancler dr. Pittennann, ki je obletnici 12. februarja 1934 (ko je izbrubnlilll socialistični' puč proti dr. DolfuBu) posvetil zelo pomirjevalen govor. V njem je naglašal, da do kaj takega ne sme nikdar več priti ter da nam je prav 12. februar opomin, da moramo vsi v državi složno sodelovati, kar \]e temelj prave demokracije. Vsi pa s podkauclerjevim govorom niso bili zadovoljni, kajti nekateri menijo, da bi potem morala Vladati v Avstriji »večna koalicija”. Pravijo, da je demokracija tudi tam, kjer je ena stranka na vladi, druga pa v opoziciji, kot n. pr. na Angleškem in da tam ni prišlo in ni nevarnosti, da bi prišlo do — dogodkov 12. februarja. Menijo, da bi to bila šele res prava demokracija?
Obeta se nam podražitev
nekaterih najvažnejših dobrin v gospodarstvu. Tako bo paritetna komisija za cene razpravljali v kratkem o povišanju cen gorilnega olja (Heizoll), prav tako pa nameravajo zvišati cene električnemu toku, plinu ter prevoznine na železnicah. Vso zadevo sedaj1 še preučujejo strokovnjaki, ki bi radi dosegli nekaj, kar se ne da doseči: namreč, da bi bi? volk sit koza pa cela. To je: cene bi se naj' zvišale, ljudem bi se pa naj to zvišanje nič ne poznalo.
Pri nas na Koroškem
pa prihaja v tek volilna borba za občinske volitve, ki bodo dne 2. marca. Ni je bilo kmečke hiše, ki minuli teden ne bi dobila čedne knjižice, ki opisuje blagodati starostnega zavarovanja za samostojne poklice (med katere spadajo tudi kmetje), čeprav ustrezni izvršni zakon, ki bo celo reč šele točno in dokončno določili!, še splbh ni izšel. Vse ugodnosti za kmete je izbojeval zvezni kancler Raab, s pomočjo svoje stranke OeVP. Namen te knjižice je jasen. Socialisti doslej še niso prišli na dan s svojimi volilnimi gesli, a kaizno je, da na tihem že bašejo svoje propagandne topiče.
Ozadje arabske »sloge«
Nagla združitev Sirije in Egipta v enotno državno telo je opazovalce na Zapadu nekoliko presenetila. Čeprav je panarabsko gibanje staro, doslej preko votlo grmečih gesel o bratstvu vseh Arabcev ni prišlo do kakih konkretnih dejanj1. Nasprotno, vsaka arabska država oz. njen vladar, kralj, predsednik, diktator alii karsibodi, je menili1, da je on poklican, da izvede zedinjenje ter postane vrhovni poglavar nove skupnosti. Sedaj so pa nenadoma Sirijci Egiptu ponudili priključitev. Počasii prihajajo na dan ozadja tega koraka. Pred nekaj meseci je Sirija sklenila s Sovjetsko zvezo pogodbo o velikem posojilu za razvoj gospodarstva, šlo je za stotine milijonov rubljev, ki iti — preračunani v dolarje — dali veliko vsoto. Toda sovjetska vlada tega denarja oziroma blaga ni bila obvezana dobaviti takoj, ampak v teku več let. Sirijci bi morali vse svoje načrte za gospodarski razvoj predložiti Moskvi v odobritev im šele nato bi prišel) denar, toda ne kaka reka rubljev temveč po kapljicah, vsako leto nekaj malega.
Kakšne so plače poslancev
Pred kratkim je bilo po časopisju precej govora o plačah poslancev avstrijskega državnega zbora (parlamenta). Nekateri so menili, da so le-te previsoke, drugi pa, da prenizke, med slednjimi je bila seveda večina poslancev. Avstrijski Gallupov istitut, to je ustanova, ki s posebnimi vprašalnimi polami ugotavlja javno mnenje po vzorcu Gallupovega instituta v Ameriki, je izvedla o tej zadevi posebno anketo, ki je dala nekatere nepričakovane rezultate.
Poizvedovanje omenjenega instituta je ugotovilo, da 16 odstotkov vprašanih oseb iiz vseh slojev prebivalstva sploh ni vedelo koliko znaša plača poslanca, nadalj-nih 16 odstotkov je menilo, da znaša II tisoč šilingov. Dobrih 25 odstotkov izprašan-cev je billo mnenja, da je nekje med 5 in 7 tisoč šilingov, 22 odstotkov je privoščilo poslancem plače med 7 do 9 tisoč šilingov in I I odstotkov jih je bilo mnenja, da je 5 tisoč šil. itak preveč za delo, ki ga'o-pravljajb, dočim je prav tako 11 odstotkov
bilo mnenja, da je cello 11 tisoč šil. premalo.
Plača poslanca državnega /bora, ki je prosta davkov (Steuerfreier Bezug), znaša 9380 šilingov.
Po starostni’ sestavi so se odgovori ljudi med 18 in 27 letom še najbolj približali dejanski številki, dočim so starejši letniki poslancem prisodili manjše plače.
Na vprašanje, o katerih zadevah bi pisali poslancem, da bi jim posvetili svojo glavno pozornost, je dobil institut naslednje odgovore: 19 odstotkov izprašancev je bilo mnenja, da bi se naj poslanci predvsem brigali' za cene in plače prebivalstva, 8 odstotkov bi zahtevalo zvišanje rent ter prispevkov za stanovanjsko izgradnjo, 4 odstotki za dobro družinsko politiko, nadaljni 4 odstotki so menili, da bi se morali poslanci bolj brigati' za svoje voMce, 9 odstotkov pa je bilo mnenja, da sploh nima pomena poslancem pisariti...
SLOVENCI
d&ma in po u%eiu
Francoz o slovenskih slikarjih
Na svojem potovanju po Jugoslaviji je Jean Cas-sou, direktor francoskega muzeja moderne umetnosti v Parizu, obiskal tudi Ljubljano. Cassou ni samo umetnostni strokovnjak, ampak tudi eden izmed najvidnejših sodobnih francoskih pisateljev.
Med drugim si je ogledal stalno razstavo slovenskega slikarstva v Moderni galeriji. V spominsko knjigo je zapisal naslednje: „Na tem mestu bi hotel slovenskim prijateljem izraziti doiivet in rahločuten užitek, ki sem ga imel ob prvem stiku s slikarstvom njihove dežele. Njegova najbolj značilna poteza se mi zdi nežna in plemenita skromnost. Skromnost, to odliko mikavnosti in subtilne poezije, začutimo že v šoli slovenskih impresionistov, kateri je tako težko določiti mesto v evropskem impresionizmu in ki se kaže kot izviren in skladen pojav, kot nekaj čisto posebnega”
Svoje vtise o slovenski prestolnici je nekemu novinarju opisal takole:
»Slovenija in Ljubljana sta me presenetili. Njun originalni duh in barva. Se se bom vrnil,” je dejal ob slovesu.
..Opernball" na Dunaju v znamenju vrtnic
»Operni ples” ali »Opernball”, ki se vrši vsakokrat na »debeli četrtek”, bo letos posebno slovesen. Prišli bodo gostje vseh vetrov, pa tudi vsi predstavniki javnega življenja z državnim predsednikom na čelu bodo ta večer prihiteli v dvorano prenovljenega opernega gledališča. Že teden dni prej so bile vse mize oddane. Ples bo otvorjen s »Polonaise”, v kateri bo 174 parov, sama mlada dekleta in fantje iz najboljše dunajske družbe, stopilo v dvorano. Prva štiri dekleta, ki bodo s tem slovesno vpeljana v družbo, bodo »hčere umetnikov”, namreč iz družin Dermota, Degiseher, Nicoletti in Hiirbiger. Imena so dovolj znana, posebno priljubljen pa je v prestolnici g. Anton Dermota, komorni pevec na Dunaju, rojak iz Kmanc gorice.
Za ta ples so naročili veliko količino vrtnic iz Italije, kajti bo v znamenju Straussovega valčka »Kože z juga”, poroča nadalje dunajska »Prcsse”.
Slovenski umetniki v Trstu se uveljavljajo
Uprava najreprezentativnejše italijanske umetnostne razstave »Biennale” v Benetkah je letos iz Trsta povabila k sodelovanju na razstavi samo dva umetnika, od katerih je eden Slovence; je to slikar Lojze Spacal, o katerem smo v našem listu že večkrat poročali. Lani je z velikim uspehom razstavljal v Parizu in v Tokiu.
V tržaški mestni galeriji sta v zadnjem času razstavljala kar dva slovenska slikarja. Najprej je predstavil občinstvu svoja dela slikar Jože Cesar, minuli teden pa je po zaključku njegove lepo uspele razstave stopil pred javnost slikar Avrelij L n k e -žit.
Gallusov mladinski zbor v Buenos Airesu
V slovenski kapeli v ulici Ramon Falcon so verniki v nedeljo dne 19. januarja doživeli prijetno presenečenje. Pri maši je ubrano prepeval mladinski pevski zbor društva »Gallus”. To pevsko društvo, ki si je nadelo ime po slovečem slovenskem poli-foničnem skladatelju Jakobu Petelinu-Gallusu, že več let vneto goji slovenski* petje v Argentini in ga je v nad vse dostojni meri že nekajkrati predstavilo tudi argentinski javnosti. Sedaj je bil ustanovljen poseben mladinski zl>or iz šolarjev, tako da je društvu tudi za bodočnost zagotovoljcn dober naraščaj, kar je pokazal tudi pevski koncert pri maši.
Iz Brazilije na obisk v Argentino
»Za božične in novoletne praznike je prišel na obisk k prijateljskim družinam v Buenos Aires, (prestolnica Argentine, op. ur.) g. ing. B a v d a š , znani strokovnjak v San Paulu v Braziliji, kjer se je proslavil že z več monumentalnimi stavbami,” beremo v »Svobodni Sloveniji’ ’iz Buenos Airesa.
Zbirka za spomenik pesniku I. Zormanu
Akcija za postavitev spomenika prerano umrlemu pesniku Ivanu Zormanu, ki je pred nekaj meseci za večno zatisnil oči v Clevelandu, dobro napreduje. Pokojnik si je veliko prizadeval za gojitev slovenske pesmi med našimi rojaki v Združenih državah ter za širjenje slovenske kulture med angleško javnostjo v Ameriki. Na pozive pripravljalnega odbora v slovenskem časopisju v Ameriki .se je odzval z večjim darom tudi g. Frank L a u -sebe, senator v VVashingtonu. ki je slovenskega rodu in ga je s pokojnikom vezalo tudi osebno prijateljstvo.
Ote in sin športna prvaka v Angliji
Prvenstvo v vodnih skokih za severovzhodno Anglijo si je osvojil slovenski rojak II. Bela j, ki živi v Bradfordu, kljub temu, da mož ni več bas med najmlajšimi športniki. To dokazuje dejstvo, da je v isti tekmi nastopil tudi njegov 17-lelui sin, ki je zasedel tretje mesto.
Ob 200-letnici rojstva Valentina Vodnika
Iz prvega slovenskega časopisa
Dne 3. februarja je poteklo 200 let odkar se je rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. On je zapel Slovencem pesem o zemlji, ki „jc zdrava”, ki jo „rnda, kupčija rede” ter na njej bivajo ljudje bistre glave. Vodnik pa je bil tudi prvi slovenski novinar, kajti on je začel izdajati prvi slovenski časnik „l,jubljanske novice”. Lepi jubilej so v Ljubljani, pesnikovem rojstnem mestu, proslaviti v Narodnem gledališču s predstavo Kreftove igre „Kranj-ski komedijantje”. Kratek nagovor o Vodniku in njegovem delu je imel predsednik društva slovenskih književnikov, pesnik Mile Klopčič. Naslednji dan je bila spominska slovesnost pred spomenikom na trgu, ki nosi Vodnikovo ime. V dvesto letih je slovenska kultura prehodila dolgo pot in sc visoko povzpela, a izpolnila se je tudi Vodnikova beseda, ko je skromni mož zapel o sebi: „Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo!”
Baron Žiga Zois je začel prvi slovenski list
Da prikličemo sponniln na tega moža, bomo topot nekoliiko pobrskali po „Ljublijan-skih novicah”, klil so izšle prvikrat v it tu 1797, to je pred 160 leti. Izhajale so štiri It ta, v začetku po drakrat na teden, kasneje samo enkrat tedensko. Bil je to prvi s;ovenski llist. Začel je izhajati na pobudo barona Žige Zoisa, prvoboritelja slloven-skega preporoda. Časi za izdajanje slovenskega časopisa so pa billi takrat prav malo ugodni'. Slovenski jezik še ni bil toliko »izpolnjen, da bii zlahka sPužil za potrebe časopisa, kajti1 stali smo takrat šele na pragu slovenskega preporoda ter rasti slovenske narodne in kulturne zavesti. Pa tudi tiskarji nišo bili vešči slovenščino in zato jim je delo šlo počasi od rok. Bralcev je seveda bilo malo. Ni še biilo splošne šolske obveznosti, a v tedaj obstoječih redkih šolah so poučevali samo nemščino.
In k ljub temu je list začel izhajati. 'Štiri leta je vztrajal. NovOce so bile v primeri z današnjimi slovenskimi listi zelo skromne. Vsaka številka je imela po šest do 8 strani malega formata v velikosti 10X16 cm, torej nekako kot format Mohorjevih knjig. Tiskano besedilo ene cele številke ..Novic” bi: spravili na približno eno stran našega ..Tednika”. Kljub malemu prostoru pa je Vodnik poskušal svojim bralcem nuditi čim več novic ter zanimivega branja. List je seveda prinašal tudi uradne objave, razglase, novice iz domačih krajev, poročal je o dogodkih v svetu, prinašal poljudne članke o gospodarskih, tehničnih in zdravnic škili novostih, objavljal je cene žita in v loteriji izžrebane številke, anekdote, pesmi, poročila o knjigah. Vodnik je uvedel celo reklamne oglase in osmrtnice.
Vodnik je ,štumpasfo pero v sfero vzel'
Sam Vodnik pravi, da mu je baron Zois „Štumpasto pero v štero posodil”. Ljubljana je tako dobila poleg dveh nemških listov še tretjega, slovenskega. Kljub veliki kulturni zamudi je prvi slovenski list izšel le 6 let za prvim srbskim, a celih 38 let preti prvim hrvatskim časopisom.
Že pri nasllovu se je pokazalo, kako je Vodnik pravilno razumel svojo nalogo. Ni hotel dati časopisu naslova ..Ljubljanske cajtinge”, kot so nekateri hoteli, ampak je rekel „Novice” naj l>odo, ker tudi „drugi Slovenci cajtinge imenujejo novine”. V prvih števtilkah je zapisal, da hoče naš ,,jezik
čeden narediti”. Nekemu dopisniku pa je odgovoril': „Novina pomeni pri nas novo njivo”.
Na tej „novi njivi” j'e Vodnik oral z vso močjo in z veliko ljubeznijo. Kmalu je pokazal, da je v resnici rojen novinar. Prisluhnil je svojemu času ter o njem pričal. Bil je 'to razburkan čas vojn :iin prekucij, zato mu snovi ni manjkalo. Vendar delo ni bilo ifahko, kajti ni imel na razpoilago virov, kot jih imajo dandanes novinarji. Ni še bilo poročevalskih služb, časopisnih a-gencij in podobnih ustanov.
Francozi gonijo cesarja Fronca
Poleg pisanja je moral opravljati tudi vsa tehnična dela kot korigiranje „stavka”, da ne govorimo o popravljanju in prikrojevanju dopisov.
Listu se pozna urednikova osebnost, kajti večkrat se med prozo znajde kitica kot na primer v letniku 1797:
Terka nam Francoz na vrata, dobri Fronc za nas skerbi, pošlje svojga Hjubga brata,
Korel rešit nas hiti.
,,Francoz” je Napoleon, ki je takrat vihral po Evropi, „dcbri' Fronc” je cesar Franc L, „Korel” pa je nadvojvoda Karl, cesarjev brat .ih vrhovni poveljnik avstrijskih vojsk.
Vse skupaj pa ni nič pomagalo, kajti Francozi so zasedli Ljubljano in Vodnik, ki je tudi pod avstrijsko vladavino večkrat prikrito namignil, da se navdušuje za ideje francoske revo lucije, je potem zapel ,,Ilirija oživljena”, hvalnico na svobodo in znanilko slovenskega preporoda.
Zanimive so dnevne novice. Tako poroča, da je Napoleon prespal v Ljubljani v
škofijskem dvorcu, nato pa se je podal v Trst, kjer se je kopal v morju. Vodnik ga je v Ljubljani videl, a zdel se mu je neko-'Kiko ./bledičen”. In kljub temu se je pred njim tresla vsa Evropa.
Tržačane je Napoleonov obisk zelo drago stal. Naložil je mestu milijon dukatov globe, polovico so jo morali ptečati v zlatu, drugo polovico pa v blagu. Tako so med drugim morali speč? „sto tavžent hlebov kruha” za francoske vojake. Tržačani so se zato začel1;, kmalu Francozom upirati im zanetili upor tudi v Istri. Zato so bi']:! pozneje, ko je jela Napoleonova zvezda bltedeti :.'h so se cesarski povrnili, so bili Tržačani prvi pohvaljeni, a dukatov, ki jih je Napoleon pobral!, pač niso nikdar več dobili nazaj.
Takrat je beneška republika, ki je svoj čas bila prva sila v Sredozemlju, začela vidno propadati. Habsburžani! so to priliko spretno izkoristili in zasedli Istro. Naš Vodnik, ki je kot pravi sin svoje kranjske zem-Ije črtil laške Benečane, si seveda ni pustiiil vzeti te dobrodošle prilike. Tako poroča, da v letu 1797 ni bilo v Benetkah tradicionalne poroke doža z morjem. Dož je bil nekak vladar beneške mestne republike. Vprav po morju so Benečani kot trgovci in vojaki prišli do moči in bogastva. Zato je ta obred simbolično predstavljal zvezo mesta z morjem. Vodnik zbadljivo pripominja: „Letas ta poroka ni bila deržana; nej gledajo Benečani, da jim morje korbico nazaj ne pošlje, ki so mu jo dajati začeli'.”
Vojsko med Avstrijci in Benečani pa takole veselo opiše: ,,Vojska je bifti ena muzika. Francozi! so na škant godili estrajhar-ji na bas, benečani so začeli plesat; tedaj bodo oni v gosle dajali.” Res so cesarski prepodili Benečane iz Istre in zasedli Koper. Vodnik sporoča svojim bralcem, da ,,cesarski puntarje klofat mislejo”. In ker bo beneška Istra „pod Cesarja prišla, bodo naši tovorniki po sladki marsanin hodili.”
Nova slovenska izvirna knjiga
(Vinko Beličič : Dokler je dan)
Pred kratkim je v Trstu izšla knjiga kratkih zgodb in črtic z naslovom »Dokler je dan”. Spisal jo je Vinko Kelinč. Petnajst kratkih sestavkov, toda ko si prebral enega, te objame želja, da obrneš stran in začneš brati naslednjega.
V teh kratkih zgodbah je lleličič izpel svojo pesem bolečine, liolcčino človeka, čigar duh se dviga v čiste višine plemenite ljubezni ter pristne človečnosti, kot jo moreta roditi le iskrenost in doživeta vera, ki ga pa po drugi strani življenje priklepa na tla. Mimo vseh malih kompromisov življenja, preko težav, bridkosti, razočaranja, se mu ob spominu na turo na Ojstmik odpre velika vizija, ki pa ni vizija apokaliptičnih jezdecev in ogenj bruhajočih konj: „Ni čuti ne človeka, ne motorja, konji stoje čvrsto in negibno, počivajo nad stikališčem treh narodov, glave so jim zbližane, gorkota vdanosti in zaupljivosti je razlita nad njimi, ko samotni beli oblaki naglo plavajo po ažurnem nebu.” — Toda »daleč je Ojstmik, daleč poletje; a dežela onstran gozda sc odmika in manjša, zarja njenega neba je vsak dan milejša.” — Jezik je kot brušen kristal.
Beličičeve črtice so pa tudi pretresljiv dokument vojne in povojne dobe, vendar nam jo pisatelj pokaže oplemeniteno skozi prizmo pesniške duše. Ob spominih na leta groze, mu sili trda beseda pod pero, toda Beličič jo odžene: »Beseda, srni se tja, od koder sem te priklical: vrni sc v dno srca. Zakaj meni se že tresejo ustnice, že mi nekaj sili proti očem! Vrni se, trda beseda in se raztali, zakaj ma-
ščevalnost je mati novega sovraštva in nove krvi, svet pa je potreben ljubezni.”
Že Prešeren je zapel, da sta nesreča in trpljenje vir pevčeve pesmi in tako je tudi pri Beličiču. Iz Trsta pohaja na kraško planoto ter v duhu gleda svet onstran, tam kjer šume gozdovi, kjer ga je vzgajala siromašna, a ljubeča mati, v dobroti in ljubezni; izgubljeni raj mladosti, ki ga ni več. Ob prebiranju Beličičeve knjige se človek nehote spomni na Papinijeve črtice iz zadnjih njegovih let, iti ob z ljubeznijo ožarjeni podobi matere v Beličičevi rodni Beli krajini, vstane pred očmi Cankar; Cankar iz časa Podob iz sanj. V primeri z njima pa je Beličič drugačna, notranje uravnovešena narava. Njegovo iskanje ni dinamično, sunkovito, nc pada iz enega nasprotja v drugega, kot pri teh dveh velikih iskalcih večne Resnice, temveč gre po jasni, začrtani poti. Vendar veje iz Beličičevih prav tako iskrena, silovita, čeprav strogo zadrževana volja do polnega spoznanja zadnje Resnice, zato grebe vedno globlje in globlje v svojo dušo.
Nek slovenski list je v svoji kritiki zapisal, da je izid Beličičeve zbirke črtic najpomembnejši dogodek v izvirni književnosti povojne dobe. Gotovo nam je ta čas še preblizu, tla bi mogli o njem izreči dokončno sodbo, vendar je prav gotovo, da si v slovenski književnosti prav te dobe brez Beličičeve knjige ne bo moč misliti.
P. S.: Knjigo »Dokler je dan” lahko naročite pri upravi »Našega tednika-Kronike”, Cena je 20,- šil.
Nadalje beremo v »Novicah”, da so Angleži Francozom „uni dan na morju eno za uho dali”, ker so pripravljali napad na Gibraltar. 1 ega so .pozneje napadi;,r im osvojili Angleži sami. V Parizu ,,puntarije in nepo-koja še ni konec”, na Irskem, kje so Angleži tlačili Irce, pa »ropanja, boja in v ječo potegovanja” tudi ne.
Kadar pa ni imel tako razburljivih novic, pa je pripovedoval o hudi uri, ko se je »zadnjo soboto nebo vsrdilo in ob treh popoldne treskat začelo. Treščilo je na šent-peterskem predmestju v eno hišo, 'kjer je dve ženske malo poškodovalo, vendar sta že obe zdrave.”
Takrat so bili časi hude cenzure in urednik Vodnik je moral1 gledati, da je vedno na strani »prave” oblasti. Tako ije v času, ko se je zmaga nagibala Avstrijcem, trdil, da Francozom »sam hudič pomaga”.
Kljub takim neizogibnim stranpotem pa je Vodnik štiri leta dajal svojo srčno kri »Novicam.” F oda čas še ni bili dozorel in ker je število naročnikov zelo padlo, je List končno mora! prenehati. Toda opravil' je veliko delo. Bilo je položeno seme, ki je preživelo Napoleona, cesarja Fronca in vse njegove nas lednike, vzklilo je iln zrastlo v mogočno drevo slovenske kulture.
Kaj je dialektični materializem
Dialektični materializem je miselna metoda, s katero komunisti grade svoj nazor o sveta, človeški družbi in življenju. Stvar je zelo komplicirana in polna nasprotij, posebno za priprostega človeka. Tako sta pred kratkim prišla v neki državi, kjer vlada ..ljudska demokracija”, dva vernika k svojemu župniku ter ga vprašala: „Kaj je dalektični materializem?”
'/.upnik se je zamislil in je čez nekaj časa namesto odgovora začel pripovedovati naslednjo zgodbo: „Dva romarja prideta k meni in me prosila za prenočišče. Eden je snažen, drugi pa je umazan. Najprej ponudim obema kopel, da se očedila. Kaj mislita, kateri, izmed obeh se je res okopal?” Umazani romar”, sta odgovorila vernika.
,.Napačno”, je odvrnil župnik. ,,Okopal se jr snažni, kajti on ljubi red in snago in zanjo najprej poskrbi. Umazanec pa je na .s;Yjyc' umazanijo - navajen in sc ne meni za čistočo. Ali sedaj razumete, kaj je dialek-11 čn i m a ter in! izem ?”
I cinika sta obotavljajoče zmajevala z glavo.
,,Dobro pazita sedaj,” je povzel župnik in jima od začetka do konca še enkrat povddal isto zgodbo ter zastavil Lfto vprašanje. Oba vernika sta sedaj brez obotavljanja odgovorila, da se je okopal čisti romar.
..Zopet narobe,” je odvrnil župnik. „Ven-dar umazanec, kajti on je bii potreben kopeli, d očim je bil snažni itak čist!”
Vsa prepadena sta vernika spet majala z glavama. Župnih jima je še enkrat ponovit vso zgodbo. Vernika sta hotela topot biti prebrisana in odgovorila: „Oba romarja sla se okopala”.
Toda župnik spet nj bil zadovoljen in odvrnil: .Nobeden se ni okopal: Čisti zalo ne, ker je bil itak čist, umazanec pa zato ne, ker se v umazaniji najbolje počuti. - Vidita, to je dialektični materializem. Vsakokrat drugače, kakor mu pač trenutno prija m kale,” je zaključil župnik svoj nauk.
FRAN ERJAVEC, Pariz:	175
koroški Slovenci
II. DEL
Dediščina, ki jo je bil prevzel za bratom, je bila kaj Žalostna. Jožefova reformna nestrpnost je pritirala državo na znotraj na prag revolucije, a na zunaj mu je zapustil vojno s Turki, ki je izčrpovalla vse notranje sile države, povrhu je pa divjala že velika francoska revolucija, ki je vedno glasneje odmevala tudi po ostali Evropi. Tako je bil novi vladar postavljen takoj pred najtežja notranja in zunanja vprašanja, ki so vsa zahtevala takojšnjih rešitev .
Glede na vse to je Leopold najprej izboljšal odnose z drugimi vodilnimi državami, /lasti s Prusijo, ki je grozila izrabiti avstrijsko-turško vojno in še sama zopet napasti Avstrijo, razen tega se pa še okoristiti z novo delitvijo Poljske. Toda pruskega kralja Friderika Viljema je začela že tedaj vedno bolj skrbeti francoska revolucija in, ko je videl, da se je bila Avstrija že izkopala iz prvih težav na Nizozemskem in na Madžarskem, je začel sam iskati zbližanje z. Avstrijo. Leopold 11. je sam celo odo-bvaval prve ukrepe francoske revolucije in ni čutil nobene nevarnosti od nje za svojo državo, vendar je smatral, da je postala dotedanja zveza s Francijo brez vrednosti, zato je rad sprejel angleško posredovanje in se že spomladi '1. 1791. pomiril s Prusijo, zlasti radi podle ruske zavojevalne politike napram nesrečni Poljski. Dne
4. VIII. 1791. je sklenil v S isto vi še mir s Turki (mirovna pogajanja je vodil koroški baron Herbert). Ta je dosegel le par neznatnih mejnih popravkov na bosanski meji, povzročil pa novo globoko razočaranje Srbov proti verolomni' »cesarijii”.
Da reši dinastično dediščino, je bil cei6 proti svoji volji prisiljen pomiriti se s plemstvom in v znatni meri zadovoljiti dežele v njih odporu proti dunajskemu centralizmu. Takoj je zato zrahljal brezdušni centralizem in je mesto jožefinskega »združenega dvornega urada” vzpostavil zopet »češko-avstrijsko dvorno pisarno” ter posebne dvorne pisarne za Galicijo, Sedmograško in Srbsko Vojvodino (»ilirsko”). Zlasti nujno je bilo pa pomirjen je Ogrske, kjer je igralo navzlic vsem Jožefovim reformam fevdalno plemstvo še vedno odločilno vlogo. Da zadovolji »liberalne” Madžare in Hrvate, je izdal takoj po nastopu svoje vlade razglas, s katerim se je zavezal spoštovati vse stare ogrsko-hrvatske »ustavne svoboščine”, kar je pa praktično pomenjalo to, da je izročil proti svoji resnični volji tamošnje kmete vnovič na milost in nemilost .skrajno nesocialnemu madžarskemu in hrvatske-mu fevdalnemu plemstvu, ogrske nemadžarske narode pa ravno tedaj porajajočemu se madžarskemu šovinizmu.
Stanove avstrijskih dežela je bila Jožefova vladavina že tako strla, da sploh niso bili več zmožni za kak resnejši odpor, toda po Jožefovi smrti jih je madžarski zgled vendarle zopet nekoliko opogumil, da so zahtevali tudi oni zopetno vzpostavitev starih deželnih samouprav. Koroški stanovi so prosili novega cesarja že v marcu
b 1790., ko je po bratovi smrti potoval i/, Italije skozi Koroško na Dunaj, naj loči Koroško od Gradca in ji vrne staro samoupravo, kar jim je bil že tedaj obljub; in že dne 27. VIII. 1790. tudi deloma izvršil. Kmalu nato ;e pa celo sam pozval vse dežele, maj mu svobodno izrazijo svoje želje. Ob tej priliki je prišla vnovič do glasnega izraza stara koroško - kranjsko - štajerska vzajemnost, kajti stanovi vseh treh notranjeavstrijskih dežela so predložili že poleti 1. 1790. novemu cesarju spomenice, ki so bile v svojih bistvenih delih enake in so nam pač najzgovornejša priča reakcionarnega duha, ki je še vedno preveval fevdalno plemstvo. V njih so zahtevali obnovitev vseh starih deželnih in stanovskih privilegijev in ukinitev vseh terezijanskih in jožefinskih zakonov, ki so utesnjevali nekdanje pravice stanov, zlasti glede deželne uprave, vzpostavitev deželnih glavarstev, podeljevanje vseh važnejših služb domačinom, spremembo sodnega reda in odpravo enakosti plemstva s »sodrgo” pred kazenskim zakonom, preklic »krivičnih” davčnih zakonov in državljanskega zakonika, ukinitev- vseh ljudskih šol (trivialk) po kmetih, češ da potrebam ljudstva popolnoma zadostujejo le šole po mestih in trgih, toda še pri teh naj se odpravi šolska obveznost itd., skratka: zahtevali so na vseh področjih povratek na stanje, kakršno je vladalo še pred Marijo lerezijo. Tudi že močno okrepljeno meščanstvo je ob tej priliki zahtevalo povečanje števila svojih zastopnikov v deželnih zborih, proti čemer so pa stanovi ogorčeno protestirali, češ da bi pomenjalo to »žalitev” zanje.
GORENCE
Na god sv. Neže se je nenadoma, toda spreviden, v starosti 75 let za vedno pošlo-vil od nas Franc Brumnik, pd. Štadlarjev oče v Srednji vesi. Tiho je živel med nami in tiho odšel. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali poleg sinov duhovnikov, domači g. župnik Murn, g. Pirker iz Rude, g. Markt'1 iz Rožeka, g. Škorjanc iz Sveč in lepo število domačinov, ki se novega snega in mraza niso zbali.
Gospod Marktl je v pogrebnem govoru narisal' faranom krščansko življenje kot najlepšo pripravo na večnost. Cerkveni zbor mu je pod vodstvom gdč. Marije na domu, v cerkvi in na grobu zapel v slovo. Blagi štadlarjev oče, počivaj v Bogu!
KAZAZE
Naša nadebudna mPadina „Landjugend„ je imela v nedeljo dne 2. februarja t. h v gostilni ligo „bal”. Med pllesom je bilo škofovi! natakarici ukradenih 400 S, ko je z mladostniki rajala. Orožniki pa imajo opravka, da tatiča izsledijo. Mislimo, da bi oko postave imelo večkrat dollžnost pogledati, kaj počnejo mladostniki v takih lokalih, če že starši nič ne storijo. Ali so postave samo za to, da se prelamljajo? Zanimivo je, da je izginila s stene tablica, na kateri je bilo napisano, da se mladostnikom ne sme dajati alkoholnih pijač. Gostilničarju je seveda samo na tem, da čim več izkupi, da se pa mladina kvari, to pa vidijo redki.
STRPNA VES
V soboto zjutraj, dne 25. januarja je šla mala Erika gledat na starega očeta. Nekako čudno se ji je zdelo, da/iteži preko stranice in nič ne reče. Na žalost pa je ugotovila, da so oče mrtvi, zadela jih je ponoči kap. Daliji časa so že bolehali, bili sprevideni s sv. zakramenti, za Božič so sprejeli še sv. obhajilo — pa je bilo obenem tudi popotnica v večnost.
Srčna vodenica jih je mučila že dalj časa in tako je bila nagla smrt neizogibna, ker so imeli slabo srce. Mrtvaški bratje so jih spremljali na zadnji' poti. Pogreba so se udeležili posebno možje iz Strpne vesi. Preč. g. župnik Picej so vodili žaHni sprevod ob navzočnosti preč. g. župnika J. Verhnjaka, ki so darovali mašo - zadušnioo za rajnega očeta. Pevci so zapeli pri odprtem grobu dve žalostinki v slovo pod vodstvom gospe Pepce Sadjak, žene našega organista, ki je radi dela bil zadržan. Sorodnikom naše sožalje. Rajni oče, naj1 počivajo v miru!
BLATO
Dne 22. januarja je umrl okrog 4 zjutraj Kaiipar Supan, po domače Črncev Miha. Rajni Miha je bil! že 13 let pri Črncu in je pomagal gospodariti pri črncu. Dve sestri Tila in bolehna Lenka nista bili zmožni vseh moških del sami, tako je prišel Miha za hlapca in se je celih 13 det držal ene kmečke hiše. Rajni Miha je bil rojen 17. decembra 1902 v Zagorju ob Savi v Jugoslaviji. Ni imel nobenih znakov na sebi, po katerih drugače sodimo, da bi lahko zadela človeka kap, in vendar ga je zadela in je hitro, nenadoma brez vsake tolažite domačih
ZILJAN- Svet se spreminja
IV.
(Konec)
Prvi dokaz zdrave stanovske skupnosti bo treba dokazati pri bodočih občinskih volitvah. Z glasovnico v roki dokažimo, kmetje, na naših titeh, kjer so predniki naši to zemljo zasedli, ko je bila prazna. Po številu močnejši narodi so med preseljevanjem narodov v 6. in 7. stoletju šli mimo teh pokrajin, ker so hoteli pridobiti vlado v bolj važnih, gospodarsko bolj urejenih, južnih kra-jih.
Pač pa so ostali tu, kmetijskega dela in iztrebljenja gozdnih in drugih pustin navajeni slovenski rodovi iz severa in juga in prevzeli to prej mnogo večje ozemlje v svojo lastno gospodarsko predelavo. Šele pozneje, ko so se borili proti! napadom divjih Obrov ramo ob rami z nemškim narodom Bavarcev in ko so, skupaj z razširjevalci krščanske vere, prihajali tudi ustanovitelji raznih samostanov in cerkva iz severa na naše ozemlje, se je začel1 tudi dotok nemškega naroda, ki se je tekom zadnjih tisoč let s pomočjo plemstva, gradov in vlad tako poveča:]', da nam je samo Se to ostalo, kar imamo sedaj še vedno v naši kmečki oblasti in kar pogumno branimo že več stoletij. Letos pa se nam da spet moinost, da se postavimo za naše stanovske kmečke pravice.
Vsi drugi stanovi imajo svoja združenja, vsi so stanovsko zavarovani, vsi stanovi se
umrl1; tudi gospoda župnika mu niso mogli poklicati, kajti zvečer je šel zdrav In dobre volje k počitku, saj je prej še prečita1! Nedeljo — zjutraj pa so našli mrtvega v postelji. Ko je ob božičnih praznikih sprejel sv. zakramente v Pliberku, pač ni slutil, da bo tudi zadnja popotnica v večnost. Tako je v 55 letih končal svoje zemeljsko življenje. V petek, dne 24. januarja smo ga položili k zadnjemu počitku na šmihelskem pokopališču. Rajni naj počiva v miru.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Sigiju in Gretki Kralj se je rodila deklica. To je bilo prvo rojstvo v tem letu v naši fari. Pri krstu so ji daiii ime Veronika. Botra sta bila Peter Vauče in Helena Lah.
Gonovece: Angela Dobnik je prinesla h krstu deklico Marije Kačnik. Pri krstu so ji dali ime Neža.
Dolinčiče: Tomažu Podlesnik in Tereziji, roj. Gutovnik, pd. Travna, se je rodil deček. Krstili so ga za Manfreda. Botri so bili Robert in Antonija Lampreht iz Mežice. Ker se krsta sami niso mogli udeležiti, so poslali namestnike Ivana Podlesnik in Elizabeto Šart, iz Loma in Št. Danijela.
SELE
Kakšna novost je bila pred dobrimi tridesetimi Iteti, ko smo dobili prve radio-spre-jemne aparate. Vse je dr!b skupaj iz radovednosti, kako se slišijb glasovi in zvoki iz tako oddaljenih mest. Zdaj je radio-sprejem-nik že skoro v vsaki hiši kot nekaj samo ob sebi umevnega. Senzacija pa je televizijski aparat za gledanje iz daljave, ki ga imajo v gostilni pri Falteju, taka zelb privlačna stvar, okoli katere se zbira staro in mlado. Svet res hitro napreduje. Morda bodo sedanji otroci čez lleta lahko phleteli na izlet na luno!?
V nedeljo 9. februarja nas je obiskal naš dobri znanec č. g. novomašnik Janez Markič iz GIbbasnice, da nam je delil novomašni-Ški blagoslov. Kmalu bo nastopil dušnopa-stirsko službo med brati na jugu. Želimo mu tam bogatih uspehov, a nas Korošcev naj nikar ne pozabi!
Naš vrli Francej Čertov si je pred tremi tedni pri .smučanju zlomil nogo im se zdravi v celovški bblhici. Naj kmalu ozdravi, da nas bo spet razveseljeval: s petjem in kot igralec na odru!
ŽELINJE
Iz želinj in okolice smo v zadnjih tednih prejeli vrsto dopisov, ki se pečajo v bistvu vsi z istim vprašanjem. Enega teh dopisov objavljamo v naslednjem (opomb. ured.).
Stopili smo v novo leto in kakor je običajno smo slišali na Novega leta dan zopet v cerkvi statistiko preteklega leta. Naperi
- in mi se moramo z njim
pripravljajo na novo evropsko skupnost, nekatere industrije zahtevajo že državno pomoč, tudi za kmeta se zahteva marsikatero zboljšanje, toda do sedaj so po splošnem mnenju v vsakem oziru podpirali samo veleposestnike im naše severne stanovske tovariše, pa na nas južno-koroške gospodarje skoraj nič ni odvadilo.
Vaša dolžnost je sedaj, kmetje na naših tleh in tvoja dolžnost je, slovenska kmečka mladina obeh spolov, da sle združeni kakor en mož, pripravljeni vse storili za boljšo gospodarsko bodočnost, ki vas čaka, če niste leni in zaspani, ko se vse pripravlja na svoje lastno stanovsko zboljšanje.
Mnogo je potreb, ki' jih pozna vsak, posebno pa kmet, ki ima premalo donosne, pre-malb rodovitne ali premalo obsežne zemlje; mnogo je takih potreb, ki! bi mu olajšale njegovo delo in prinašale toliko rednega dohodka, da bi mladina rada ostala doma. Torej predvsem potrebščine, ki' delo olajšajo in krajšajo s tem v zvezi pa pravilni pouk za vsako posebnost raznih gospodarskih o-krajev in več domačih gospodarskih šol, da se tako zbudi v naši mladini veselje in zanimanje do naše rodne grude in da zve za vse prave pomoči za olajšanje dela in večjega donosa.
Umestno bi bilo, da bi dobite naše gospodarske šote in ustanove finančne pomoči ,iz javnih sredstev, da bi na ta način vzbudili) pri mladini’ večje zanimanje za poljedel-
smo ušesa, da ja ne bi kako številko preslišali. Toda kaj je to? Ko so nam naš dušni pastir prebrali evangelij v obeh jezikih, so se naenkrat začeli sklicevati na našo mladino, ki baje ne zna slovensko in so nam zaradi tega kratkomalo prebrali statistiko samo v nemškem jeziku. Vptetli pa so jo kar med nemško pridigo.
K temu bi imejli pripomniti'; razumevanje slovenskega jezika naši mladini ne dela takih težav, kakor se to čestokrat na-glaša. Težko se pa izražajo v slovenskem jeziku naš dušni pastir in je zato jasno, da slišimo iz njih ust samo toliko slovenskega, kar je pač najnujnejše. Ljudje, posebno starejši, so se nad tem zgražali. Celo leto so hodili v cerkev in žiiveli s Cerkvijo, ob koncu leta pa niso bili niti toliko vredni, da bi se jim v domačem, razumljivem jeziku povedalo kaj in kako.
Glede vsebine pridige pa bi opozorili, da ni vsako kopito za vsak čevelj. Ta je bila namreč v precejšnjem nasprotju z dejanskim položajem. Ni namreč prav uspavati 'ljudi z lepimi besedami, kot da bi bilo vse v najlepšem redu in versko življenje kar cvetoče. Dobro namreč vemo, da smo v verskem oziru zadnja leta nazadovali. Tukaj ne pomeni nič, če smo zato nekaj šilingov več nabrali, kajti ne smemo pozabiti, da tudi' današnji šiling ni več tisti kot včerajšnji.
KOTMARA VES
Zelo pogosto nas obiskuje letos bela žena: šele mesec dni je minilo, pa nas je obiskala že štirikrat. Kot prvo je rešila dolgega trpljenja Pintarjevo mater pod pečmi, ki je dosegla visoko starost 90 Tet. Nato se je pa kar trikrat zaporedoma zglasila v Šmarjeti: prerano je upihnite luč življenja Launikovi' Mojciji, nato je prišla kot rešiteljica dolge bolezni po Kompajnovega očeta in po Lav-nikovo mater, ki sta bite oba naročnika in pridna bralca naših verskih listov. Naj vsem sveti večna luči Sorodnikom naše prisrčno sožalje!
PEČNICA
Po polletnem molku se zopet oglašamo in hočemo na kratko podati bilanco o življenju v našem kraju. Leta 1957 se je oglasila štorklja v naši fari (kajti polovica občine Ledince spada pod rožeško faro!) 14 krat. Porok pa smo imeli pet. Visoko število — 23 faranov — je moralo vzeti za vedno šlovo od nas. Najstarejši faran (moški) je dosegel 84 Tet, osem jih je bilo nad 70 let starosti, najmTajši (zopet moški) je bil 30 let star.
Med zadnjimi žrtvami sta se nahajala vladni svetnik Rudolf Cefarin — znani' ko-
stvo. Isto je s štipendijami, da bi si fantje lahko ogledali šo%ke kmetije v drugih krajih in da bi tako sami uvideli, kaj bi bilo za naše razmere izvedljiilvo im najprej potrebno. Tak pouk bi največ koristil in bil' velikega pomena tudi za gospodarske potrdite vsake države.
Če imarno na naših domovih tako dobro izšolane mlade gospodarje, je nam tudi laže ustanavljali še nekatere tu in tam potrebne zadruge, ki bi jih vodili, tudi na prejšnji način, izvežbani mladi zadrugarji pod nadzorstvom starejših gospodarjev. Ali kako slaba je še v nekaterih krajih veza cest in potov in kake ovinke morajo sem ter tja še delati šolarji, da pridejo pozimi v šole aTi vozniki, da pridejo do drugih krajev?!
Pa jtogiejmo še malo druge prilike nepravilnega gospodarstva kakor na primer mlekarstvo. Da prodajamo v naši državi napravljeno surovo našlo v tuje države, bo morate sedaj država iz svojih sredstev doplačati kakih osemdeset milijonov šilingov. Ali bi ne bilo bolje, da se našim meščanom prodaja boljše, ne posneto mleko in bolj mastno surovo maslo doma? Naši kmečki otroci dobivajo po šolah poslabTjeno mleko, ki ga kupujejo tudi delavci večinoma zato, ker ima država preveč surovega masla, kii ga doma ne more prodati. Ali torej ni potrebno, da se vsi, ki so odvisni od kmečkega dela, posebno naši domačini, stari in mladi, združijo v močno vez, da si priborijo tudi svoje pravice! Na dan, na dan, preljubi kmečki stan!
roški publicist, ki je zadnja leta pokoja užival med nami, ter šef orožniške postaje Maximilian Maier.
Novega rev. inšpektorja smo dobili v osebi g. Haslingerja, katerega spremlja izza službovanja v Globasnici odličen glas. Veseli nas, da se mu je idilična lepa naša okolica ob krasnem Baškem jezeru pod mogočno Jepo tako prikupila in mu rodila namen, tu postaviti sebi in družini lastni dom.
BISTRICA V ROŽU
Daleč od svoje domovine je umrl tukaj ruski polkovnik Siminsfci, kateri je bil zaposlen pri 'lesni industriji Gotz in nekaj tet užival zasluženo rento. Po prvi svetovni vojni je prišel v Avstrijo in po drugi svetovni vojni je dobil delo pri Gotzu kot navaden delavec. Bil je tih in vesten mož; kje je prej delal, nam ni znano.
Dne 29. januarja smo ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Sveče in kljub delavniku ga je mnogo njegovih sodelavcev in drugih vaščanov spremilo na njegovi zadnji poti. Firma Gotz mu je položila na krsto Tep venec. Naj polkovnik Si-minski mirno počiva v naši slovenski zemlji!
ŽIHPOLJE
Moramo se spet oglasiti in poročati, kaki; je poteklo lansko teto življenje v naši far!. Krstov je bilo 18, doma 6, v bolnici 10 in v sanatoriju 2. Od teh je bilo 12 fantov in (i deklet — zakonskih 13 in nezakonskih 5. Porok smo imeli 22, in sicer domačih 9 in tujih 13, dva domača para sta se drugod poročila. Pogrebov pa je bilo 10, devet od tukaj in eden iz k o tm irske fare. Sv. obhajil smo prejeli 7.200.
Dne 11. t. m. je bila poroka s sv. mašo. Ženin in nevesta sta bila iz Apač. Isti dan pa sta v celovški stolnici stopila pred oltar Oblak Ferdi in Lizi. Male, oba iz Zihpolj. Da bi bili vsi srečni!
SKOČIDOL
Staro 'leto je minilo, novo se je pa rodilo, kar je staro prineslo, je mnoge pretreslo, kar v novem bo dano, je še neznano, zato vam pove zdaj vaš Bric le kopico starih novic:
Rojenih je bilo tu 'leta 1957 32 otrok, izmed katerih je bilo le 12 v fari krščenih, dočim so vse druge krstili v Beljaku, kjer so se rodili! Birmanih je bilo iz naše fare drugod 23. Letos je pa napovedana birma tudi pri nas. Poročenih je bilo tu šest parov, oklicanih pa 13. — Tek zemskega potovanja dokončalo pa je 18 oseb, 12 moških in šest ženskih, med njimi en otrok dveh let. Tri osebe so umrle nagle smrti, vse druge so bile previdene.
Najstarejša moža sta bila brata Belohubv Avgust in Anton (91 in 87 let), najstarejša pogostoma previdena žena-vdova pa 92 let stara Neža Kunsti na stari Muti. Krščenim, birmanim, poročenim milost in mir. umrlim pa blaženstva večnega vir!
Pri „Avstrijskem državnem mojstru rejcev kanar-pevk” je bili naš rojak, g. Janko Orasch, posestnik in žel', prometnik v Dolah 28, dne 4. januarja 1958 zopet odlikovan. Razstavil je zase in za svojo žal poleti 1957 mu umrlo ženo Terezijo v štirih štiridelnih kletkah 16 kanar-pevcev-valja -cev. Odgojenci njegove žene so pri strogi in nepristranski ocenitvi prejeli predikat, (do-povedek) 1 z 336 točkami, on sam pa dopo-vedek 2 r/ 332 točkami. Na nižjem mestu ixl-likovanih je bilo tudi osem drugih koroških rejcev kanar-valjavcev. Čestitamo!
Od 23. do 26. januarja je pa g. Orasch bil s svojimi pevci tudi na „Južnoevropskem tekmovanju kanar-pevk” v Stresa ob jezeru Lago Maggiore v Severni Italiji. Tudi tam je 'bil z njimi na prvih mestih.
SKOČIDOL — UDMAT
Mesec januar je preselil v grob dve osebi, Blaža Čarnutter, leta 1957 upokojenega železničarja in posestnika pri pd. Pongracu v Skočidol, ki je bolehen, pa vendar ne bolan, umrli nagle smrti v Vernbergu in bil na skdčidolskem pokopališču v sveto zemljo položen v bližini očeta in matere. Nadalje Lu-cijo Kattnig, pd. Kajžnico na Udmatu, staro 84 tet, po kratki bolezni, prevideno s sv. zakramenti, mater dveh hčerk, ki smo jo položili v grob njenega že leta 1928 umrlega očeta Gregorja na podravTjskem pokopališču ob obilni udeležbi vaščanov in znancev. Cerkveni pevski zbor ji je v cerkvi pred Tibero v slovo zapel 'tolaži jivo pesem, pričakovani izven farni pevski zbor pa najbrž, vsled obilice snega kljub jasnemu vremenu ni mogel celoten priti. — Večni mir umrlima!
Donos in
(15)
Prevažno je to poglavje, četudi v gospodarski razpravi zelo težko, tako da ga moramo v marsičem ponoviti. Donos in sicer čisti donos, ki preostane v gospodarskem računu po odtegnitvi stroškov od dohodkov, je cilj in smisel' zasebnega gospodarstva. Za njegovo izračunanje je treba svinčnika, papirja in vsaj najefementarneijših pojmov o gospodarskem računstvu. Brez teh je gospo-clarsko delo tvegano in njegov uspeh prepuščen več ali manj slučaju. O tem so si na jasnem vsi gospodarji, bodisi na desnici ali levici, kjerkoli, po svetu, kajti temeljni gospodarski zakoni so pač povsod eni in isti.
Kako je bilo prej
Tudi prej niso gospodarili tijavendan. Kmet se je sicer bolj zanašal! na množino svojega pridelka — toliko sem sejal in toliko pridelal — rokodelec se zanesel delno na svoj spomin in na nek površen račun, a oba sta gospodarila za to, da si nekaj pri-dellata. In če je bilo kedaj gospodarskega zaslužka po tej ali oni krivdi premalo, se je moralo pač v go&podijstvu in potrošnji za to bolj šparati. Vzemimo primer: gospodar je nameraval zamenjati konja za vola. Najprej si je mora1! biti na jasnem, da bo pri tej menjavi v gotovem oziru „na boljšem”. Bol j ali manj spretno je pretehtal' koristi, ki jih ima z menjavo, in če jih ni videli večjih od koristi, ki jo ima od konja, je od' menjave odstopil. Celo v prvotnem zaokroženem domačem gospodarstvu, kjer se je porabilo ponajveč samo to, kar se je pridelalo in pripravilo doma, se je vse gospodarsko delo ravnalo po tem, koliko koristi do-naša v naravnih dobrinah. Manjkale pa so številke, cene, svinčnik, papir in gospodarski račun, ki je koristnost della izračunal črno na belem, v denarni vrednosti.
Kako je to danes
V modernem gospodarstvu donos ali korist nista več neka meglena sredstva, tudi jih ne izražamo več v kilogramih, metrih ali komadih, marveč v številkah. Z denarjem dobi vsaka gospodarska dobrina in vsako gospodarsko delo in podjetje svojo številčno vrednost in tako je gospodarstvo v svojem zadnjem pomenu in bistvu računanje. Vsak kdor si služi kruh z delom, kdor denar posoja ali vlaga, kdor daje ali nepremičnine jemlje v najem ali zakup, kdor bla-
Ve£ zaslužka si zagotovite s takokvanim najboljših znamk, kakor:
„EINMANN-MOTQRKETTENSAGEN“
IMONIER, HOMELITE in JONSEREDS
Na željo tutli brezplačno predvajanje pri
JOHAN LOMŠESt
št. Lipš. Tihoja, p. Dobrla ves
Nadalje dobite: podeželske stroje, kolesa, motorna kolesa, šivalne stroje, radio-aparate in električni material. — Kupljene oziroma naročene predmete dostavimo odjemalcem na dom. Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke.
Razdelitev Prešernovih nagrad v Ljubljani
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada v Ljubljani, ki podeljuje vsako leto najvišje državne nagrade kulturnim in javnim delavcem za njihove storitve, je letos raz.delil naslednje Prešernove nagrade:
Pisatelj Lojz K r a j g e r , ki je v svojem 50-let-nem pisateljskem delu prispeval znaten delež k slovenski umetniški ustvarjalnosti. Nagrada mu je bila l>odeIjena v zvezi z njegovim 80-letnim življenjskim jubilejem.
Pisatelj Beno Zupančič je bil nagrajen za svoj roman »Sedmina” iz vojne dobe. — Nagrado za likovno umetnost je prejel slikar Marij Pregelj, ki je zasnoval monumentalni mozaik v Delavskem domu v Trbovljah. Med poustvarjalnimi umetniki je gledališki igralec Lojze Potokar prejel nagrado za svojo naslovno vlogo v Platonovi igri »Sokratovi poslednji dnevi”. — Pomemben dogodek v slovenskem gledališču je bila predstava izvirne slovenske opere »Črne maske” pokojnega skladatelja Marija Kogoja. V tej zvezi je komisija podelila nagrade dirigentu Samu H u b a d u , ki je opero glasbeno vodil, pevcu Samu Smerkolju za glavno vlogo v njej in režiserju Hinku L e -s k o v š k u , ki je delo postavil na oder. Med Prešernove laureate je bil letos prištet nadalje politik Edvard Kardelj za svojo knjigo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki je izšla prvič žc pred drugo svetovno vojno, a jo je avtor sedaj predelal in prilagodil novim razmeram. Končno je prejel nagrado za svoje delo »Književnost in družba” novodobni politični filozof Boris Z i li c r I.
donosnost
go kupuje aKi prodaja, vsak računa z donosom. Samo da se ta imenuje enkrat p-1'ača, potem obresti, najemnina, zakupnina, nakupna in prodajna cena ali kakor koli1 že. Tako kosmati kakor čisti donos sta določeni številki. Prej nekoč si se gospodarsko !ie prehitro uračunaj in moral si biti presneto dober in iznajdljiv gospodar, da se v svojem gospodarjenju brez računa im svinčnika nisi zmotil. Danes pa je bistvo gospodarjenja kalkuUiranje in vodstvo gospodarskih knjig; kar je zunanjega dela im podjetja, je bolj gospodarska tehmika.
Donosnost ali rentabilnost
Če primerjaš' donos z vrednostjo v gospodarstvo zastavljenih dobrin ali — kakor pravimo — s kapitalom, izračunaš donosnost ali rentabilnost. Kot se obrestuje naloženi denar in Izražamo obresti v procentih naloženega denarja, tako se izračunava rentabilnost v procentih investiranega kapitala. Tako govorimo, kako visoko „se rentiira” to ali ono gospodarsko podjetje, gospodarjenje enega leta ali celo ta ali ona gospodarska panoga. V tej zvezi pridemo do zanimivega pojava:	donosnost posameznih gospodar-
skih panog je različna. Graški univerzitetni
profesor dr. Tautscher navaja v neki knjigi!, da je rentabilnost industrije celo v Ameriki z njenim mehaniziranim farmarstvom trikrat večja kakor rentabilnost kmetijstva. Domači! gospodarji povedo isto z modro besedo, da v kmetijstvu še nikdo ni obogatel kakor se to le prerado zgodi v trgovini ali industriji. Dostavljajo pa še drugo modrost, da v kmetijstvu še nihče, ki je priden in razumen, ni „obhavivai”, kakor se to ie prerado zgodi v drugih gospodarskih panogah.
V kmetijstvu se premalo zasluži
Tako smo v jedru našega gospodarskega 'kramljanja, pri katerem hočemo v naslednjih odstavkih odkrivati1, zakaj se kmetijstvo manj rentira kakor drugo gospodarsko delo. Čim smo spoznali vzroke, ne bo težko najti' tudi pot, kako ta nedostatek odpraviti. Le predobro se zavedamo usodnih poslte-dic, ki jih podeželje izvaja iz gornjega dejstva, da se v kmetijstvu premalo zašhiži1. Tudi vemo za resnico, da je danes bolj ko kdaj' prej nevarno govoriti o illjubezni do domačije in domovine, če se ta govorica izraža samo v praznih frazah in če se tisti, ki tako ljubezen pr.idiguje, ne zaveda, kako velika nevarnost grozi podeželju in kmetijstvu. Samo temeljita poglobitev v kulturne in gospodarske probleme našega podeželja bo mogla odpreti pot k pravilni rešitvi tega vprašanja, zadeva naš obstoj.
Nekaj iz večletne živinorejske prakse
1. Končno smo pa ie dvignili nesnost v zimskem času
Že lansko leto smo brali o novejših izkušnjah pri reji' kur dobrih nesnic. Poizkušali smo na razne načine in uspeh je bili sledeči:
Praksa je potrdila, da svetloba resnično koristi, ker so kure nesle približno enako ves november, december, januar in februar. Gospodarstvo, ki je izvedlo omenjeni poizkus, je osvetljevanje izvajalo od petih zjutraj, popoidne pa od petih pod noč in do sedmih zvečer, ko je bilo delo opravljeno pri živini in prašičih. Poskrbljeno je bilo, da so imele kure vedno dovolj zrnja (oves, ječmen, koruza in pšenico izpod trierja, ko je gospodar boljšo uporabil za setev). Vsako jutro pa so dobile topilo krmo: krompir in ostanke iz kuhinje, pomešan z otrobi, ribjo moko in Thomasovim fosfatom. V teh dodatkih so dobile dovolj rudninskih soli, potrebnih za jajčno lupino liln utrjevanje kosti. Ves dan pa so imele dovolj drobno zrezane silosne krme, sveže pese in korenja.
Ker so bile kure vse dni v zaprtem prostoru, je bila stelja pogosto zamenjana, da je bilo vedno suho in snažno po tleh. Kure pa na ta dan skrbno pregledane in pod perjem posipane z DDT prahom, ki uničuje kurje stenice, prašiče in uši. Tudi gnezda so posi-paliii» tem prahom.
V tej smeri so šli še naprej. Znano je, da imajo kure gliste in slepične črve. Nekatere pa celo trakuljo. Ti stalni spremljevalci kur se zelo hitro množijo. Kura, ki ima katerega teh zajedalcev, je slabokrvna in bleda, vedno žejna in lačna. Četudi vellilko poje je vedno bolj slaba in bila to je redko. Prav je dobiti od živinozdravnika antiheminom in ga je treba dajati kuram po predpisu ter zjutraj na prazen želodec. Kure morajo ostati ves dan zaprte v kokošnjaku. Drugi dan pa je treba kurji! hlev temeljito osnažiti. Steljo in gnoj sežgati, ker je v njem vse polno črvov, njih ličink in jajčec. Že stare gospodinje so preganjale te kurje zajedallce s tem, da so kuram dajale med ostanke iz kuhinje alli rahlo navlažene otrobe pest v prah zdrobljenega tobaka. Če so to skrbno delale ves mesec, je bilo kuram močno pomagano vsaj za nekaj, časa.
Glede teh škodljivcev je najbolj težko doseči zaželjen uspeh tam, kjer imajo kure premajhen prostor, če je veliko kur, da pride na 1 kvadratni meter celo 5 odraslih živali (namesto 3), je te kurje zajedate prav težko uničiti.
Ko je bila kurja družina takole oskrbljena, se je nesnost kar sama od sebe dvignite. Prvič je bito vsak dan toliko jajčk tudi v najhujši zimi, da je prej malo cenjena kur-jereja končno pa ille postala rentabilna.
Kure so nesite tudi zato, ker je bilo v kurji družini največ mladih kur, ki so začele nesti šele na zimo. Vemo, da mlada kura začne nesti, ko je stara približno pol leta. Zato se je omenjeno posestvo že meseca marca preskrbelo s primernim številom piščancev. Le zgodaj spomladi izvaljeni piščančki-ko-koške bodo začeto nesti na jesen in bodo ob dobrii krmi nesle največ v zimskih mesecih, če pa imamo piščance šele meseca maja, bo-
do mlade kure začele nesti šele proti pomladi, ki je itak povsod dovolj jajc in je cena najbolj, nizka. Res pa je, da so zgodnji piščanci neprimerno bolj dragi in jih je v zaprtem in največkrat v neprimernem prostoru prav težko vzrediti brez dobro osvetljene umetne koklje.
Poglejmo malo po svetu. Amerika1, Holandija in nekatere druge napredne države imajo tako urejeno rejo kur, da imajo kure samo eno leto. Ugotovili so, da dobro krmljena kura, dobra nesnica znese ravno v tem prvem Itetu največ jajčk in na njeno mesto pride prihodnje leto mlada kokoška-ne-snica. Vse od prejšnjega leta pa dajo iz reje, ker se jih za tisto manjše številk) jajčk to ne splača krmiti p drago krmo za nesnice. Pri nas na kmetih pa navadno še drugo leto im a mo stare kure in čakamo na tisto malo število jajčkov, ki jih kura znese.
2. Uspeh pri molznicah je dosežen
Nekoč smo se trudili doseči visoko molz-nost pri vseh 'kravah. Res je bito v ta namen porabljenih veliko močnih krmil, toda u-speh le ni bil’! povsem zadovoljiv. Videli smo, da so nekatere krave res dajale več mleka, druge pa zopet premalo z ozirom na
uporabljeno krmo. Končno pa je bito določeno, da ho vsaka krava krmljena po tem, koliko litrov mlleka bo dajalla. Nekaj krav, dobrih molznic, je večji obrok dobre in lahko prebavi jive krme bogato poplačalo. Količina mleka se je dvignila nepričakovano visoko in krave, ki so prej itak porabite največ krme za mlleko in so bile zato v slabi rejski kondiciji, so se pril zadostni krmi tudi nekoliko poredile. Pri celotni kalkulaciji — računanju, je bilo ugotovljeno, da je na ta način vsak liter mteka bil1 pridobljen za manjšo ceno kot prej, ko smo vse krave molznice enako dobro krmili in precej manj namolzli.
To je zanimiva ugotovitev, ki ima velik gospodarski pomen. Kjer je večje številk) krav, je dobro dati skupaj najboljše molznice in jih posebej krmiti, d očim vse ostale, ki krmo ne plačajo tako dobro z dovoljno količino mleka, pa zopet skupaj, Delo bi bilo s tem tudi precej olajšano in končno z dobro voljo izvedljivo.
Tudi s škropljenjem je mogoče rastlinam gojiti
Prvotno spoznanje, da rastlina sprejema v vodi raztopljeno hrano iz zemlje in pri asitmiiteciji ali osvajanju tudi iz zraka (Ogljikov diosid-CO2). Pri tem pomagajo žetoni rastlini tudi sončna toplota in svetloba. Tako je rastlina tista tovarna, ki izdeluje in pripravlja hrano ljudem in živalim. V novejši dobi pa imajo po svetu tudi škropivo, s katerim dajo celi zeleni rasti'i n i potrebno hrano, ki jo sprejema z vsemi zellenimi deli (listi, stebla). V Švici se dobi tako imenovani Perfolin, ki ima največ kalija, precej fosfornih snovi in nekaj dušika. Vsebuje tudi rastni hormon, nekaj železa in neznaten procent vseh ostalih za rast potrebnih elementov ali prvin Perfolin sadjarji primešajo med ostalo škropivo, s katerim škropijo po cvetju in dosežejo prav razveseljive uspehe zllasti v zdravi rasti in dobrem pridelku.
Lesni izvoz manjši, sečnja pa večja
Izvoz .igličastega rezanega lesa iz Avstrije je Tani znašali 3,247.000 kub. m., kar je za 4,80 odst. manj kot v letu 1956. Po drugi strani pa je sečnja Itesa narasla lani za 15 odst. v primeri z letom 1956. V prvih treh četrtletjih je lani sečnja presegla l1. 1956 za kar 32 odst., kar je deloma pripisati dejstvu, da je veter podri'zelo mnogo dreves. Ker namerava vlada omejiti izvoz na 2,850.000 kub. m. kljub protestom Tesnih posestnikov, je računati s tem, da se bodo letos zaloge Itesa na žagah povečale.
ZDRAVNIK SVETUJE
KAJENJE — rak-rana narodnega zdravja
Ime tobak je vzeto iiz besednega zaklada Indijancev v Ameriki in izvira iz besede „tobaco”. V jeziku Indijancev pa ime „to-baco” prvotno ni pomenilo zelišče za kajenje ali žvekanje, ampak dimno cev, s katero so srkali vase tobačni dim. Uživanje tobaka pa je bilo pri Indijancih spojeno s poganskim bogoslužjem. Da se zavarujejo proti zlim duhovom, so puhali tobačni dim skozi dimno cev, imenovano „tobaco”, v vse štiri smeri vetra, ker so mislili, da omami tobačni dim tudi hudobne duhove, da ne morejo več škodovati' ljudem. Tobak je do enega metra visoka steblikasta rastlina z modrikastim cvetom iz rastlinskega rodu »razhudnikov” (Nachtschattengewach-se), kamor spadajo tudi krompir, paradižnik, volčič itd. Tobak učinkuje s svojo stru-penino, z nikotinom, ki se nahaja predvsem v tobačnih listih, ne pa v semenu. Beseda »nikotin” je poimenovanje po francoskem poslancu na španskem dvoru Jean Nickot-u, (N ikotu), ki je prinesel tobačno rastlino 1570. leta v Pariz. Nikotin je brezbarvna, ostro dišeča tekočina z močno pekočim okusom. V vodi se lahko topi, na zraku pa porjavi kakor tobak. Surova tobačna rastlina vsebuje od dva do osem odstotkov nikotina. Po fermentaciji, to je po kvašenju in luže-nju tobačnih listov, pa zgubi tobak dobršen del nikotina in zadobi nekak svojstveni aroma, ki ga ljudje tako zelo čislajo. Normalni tobak cigar vsebuje povprečno en in pol odstotka, tobak za cigarete pa 1,2 odstotka nikotina. Cigara iz običajnega tobaka, ki tehta 4 grame, vsebuje 60 miligramov nikotina; cigareta, ki tehta 2 grama, pa — 24 miligramov. Z izbiro in s krža-
njem tobačnega semena lahko zvišajo vsebino nikotina na 15 do 16 odstotkov. Po zakonu velja za tobak brez nikotina samo tako tobačno zelišče, ki vsebuje manj kot nič celih eno desetinko odstotka nikotina; o tobaku, ki vsebuje nič celih šest do nič celih sedem desetink odstotka nikotina, pa pravijo, da je to tobak, ki vsebuje le malo nikotina. Nizek odstotek ‘nikotina lahko dosežemo s kemično obdelavo tobačnih listov ali pa, če gojimo samo take tobačne rastline, ki vsebujejo le malo nikotina.
Tobak je poleg alkohola najbolj' razširjeno nasladilo in kaj priljubljeno mamilo. Strupenino tobaka sprejemajo ljudje v sebe največkrat s kajenjem cigaret, cigar in pipe, manj pa z žvečenjem in redko z nju-hanjem, ki je bito v 18-tem in v začetku 19-tega stoletja zelo v navadi, posebno pri redovnikih. Kajenje tobaka je indijanski običaj;, ki so ga zanesli v Evropo španski monarji po odkritju Amerike leta 1492. Da se število kadilcev vedno veča, ima različne vzroke. Zaradi pomirjevalnega in obenem tudi spodbudnega učinka na centralno živčevje povzroča počasno kajenje gotovo stanje ugodja. Temu se pridruži še prijeten vonj in očem prikupno razvijanje dim-skih kolobarjev. V lačnem človeku ustvarja kajenje gotov občutek sitosti. Vse to pa ne zadostuje za razlago vedno večje, potrošnje cigaret. Povečana potrošnja tobaka je samo tako razumljiva, da kajenje, posebno inhaliranje cigaret veča človekov pohlep po tobaku in ta pohlep teši. človek vedno z novo cigareto ali cigaro, kar pa stoj ko prej škoduje celotnemu organizmu.
(Dalje prihodnjič)
Ponemčevanje v naši deželi in obramba proti njemu sta v svojem jedru gospodarsko-socialno vprašanje, v svojem vidnem procesu etično-moralno, a v svojem učinku narodno-politično. Anton Martin Slomšek, slovenski svetniški škof, ki je v svojem času znal vložiti v dušnopastirski okvir polno vsebino — ob verski vzgoji tudi prosvetiteljsko, narodnopre-budno in narodno kulturno — in s polnimi rokami iz te vsebine delil, je to spoznal in uravnal besede kakor tudi dejanja v smislu širokega delovnega okvira po takratnih življenjskih potrebah svojega naroda.
Odprimo ,,Drobtinice za novo leto 1849, učitelam iuo učencam, starišam ino otrokam v podučenje ino za kratek čas — v Celovci — založnik Janez. Leon, bukvar”, pa se bomo prepričali, da je tako. Koliko let je otl tega, ko je pridigal Slomšek o spoštovanju maternega jezika v Blatogradu? Ne veste, kje je Bla-tograd ali Možburg (Moosburg), kakor pravi Slomšek? No, kake tri ure bi moral hoditi od Celovca proti severo-zapadu v smeri proti Trgu (Feldkir-chen), pa bi prišel tja, kjer je pokopan znameniti koroški Slovenec, slavist in duhovnik Urban Jarnik. Tudi spominsko ploščo, posvečeno temu vsestranskemu kulturnemu delavcu Slovencev, boš tam našel v cerkvi, pač pa je samo nemška. In tam, prav tam je pridigal Slomšek točno pred 120 leti „ljubim Slovencem, bratom in sestram svojim”, naj sc svojega jezika ne sramu jejo, na j ga posredujejo iz roda v rod in naj ga ljubijo, kakor ljubi otrok svoje starše. Uspeh te njegove pridige? Za ta del koroške dežele dandanes neviden, kajti tam imamo Slovenci samo še imena brez krvi. Slomšek je zapisal pod črto te pridige trpko resnico: „ ... vsakih pet red let se ne-koljko hiš ponemšči”. Kako bi zapisal danes? Morda bi obrnil besede in dejal: »Vsakih nekoliko let se petred hiš ponemči...’ Pa to je zadeva zase, o kateri tukaj ne bomo govorili, pač pa naj velja naše razmišljanje geslu Simona Gregorčiča: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti d o I ž a n !” (To maksimo je zapisal Gregorčič v pesmi »Življenje ni praznik” nekemu novomašniku na pot). Tudi Slomšek je ravnal v svojem času po tej najvišji in najpopolnejši zapovedi. Iz zgodovine pa se lahko mnogo učimo in naučimo, ker je najbolj zanesljiva učiteljica. Zato je prav, da odpiramo spet in spet knjige zgodovine, iz njih črpamo stare resnice in tako navezujemo današnja dejanja in besede na zdravo tradicijo. Dolga in izčrpna je Slomškova pridiga o spoštovanju maternega jezika, tu io bomo mogli posredovati samo v izvlečkih.
Oh veliko se najde nehvaležnih tre-p a s t i h Slovencev, ki rajši Nemško imajo, ino se svojiga matemiga jezika clo sramujejo, ino ne pomislijo, de je pregrešno se svojiga jezika sramovati, ga zatajiti, ino clo pozabiti. Kdor se tak sta-
Nekaj veselih za pust:	PllSt
Pust se je sprehajal in iskali1 v fantaziji nove izreke, da bj! z njimi pri večerji kralja razveselil1.
Ko se je ob neki košati cipresi ustavil, je izza nje pokukal čudno smešen ženski obraz.
„Kdo pa si ti?” je začuden vprašal' Pust, ki še nikoli ni bil videl tako zabavnega obličja.
„Pst!” je zašepetala ženska in položita prst na usta. Stopila je na peščeno pot pred Pusta in snela krinko. Mlad dekliški obraz s silno žalostnimi očrnil se je prikazal' izpod krinke.
Pust je ostrmel, kar verjeti ni mogel, da stoji pred njim živo žensko bitje.
„Kdo si —?” je ponovil. „Kako si prišPa sem?”
„Na skrivaj,” je odgovorilo dekle, „pr.išia sem iz tiste dežele, kjer vlada mrka kraljica Nesreča. Tam sem doma. V naši deželi ni veselja, temveč samo žalost in tegoba. Slišala sem o dežel1! veselega kralja Kurenta, tudi o tebi sem slišala in sem uš'1'a čez mejo, da hi -”
»Kako til je ime?” jo je prekinil' Pust.
»Maska mi pravijo,” se je nasmehnilo dekle. »Tebi pa je ime Pust, kajne? O, mnogo sem že slišala o tebi, o tvojih modrih šalah, ki se jim vsakdo mora smejati. Prišla sem, da te povabim s seboj. Skupno bova hodila .po naši dežeiHil, razveseljevala 'ljudi in j,ih naščuvala, naj prejiode kraljico Nesrečo s prestola. Ali bova?”
Pust n? takoj odgovoril, nego je vprašal:
»Kaj pa je tisto, 'kar držiš v roki?”
»Krinka, moj drugi obraz,” je odvrnila Maska. »Če si nadeneš krinko, skriješ svoj pravi obraz in postaneš vesel. Toda — kaj stojiš? Odgovori mi hitro: ali greš z menoj?”
Pust je neodločno upiiraii svoj otožni pogled v zapeljivo Masko. Ni vedel', kaj naj stori, ali naj pobegne, ali naj še nadalje ostane na dvoru.
»No, modrec šaljivi, odloči se,” je jnigo-vanjala Maska in ga prijela za roko.
»Ne morem se odločiti,” je dejal1: »veš kaj, lepa Maska, posodil mi tisto krinko, ali kako že praviš temu, za nocoj, da še enkrat razveseTim kralja; tebe pa bom vtihotapil v
Dolžnost svoj jezik spoštovati...
(Nekaj »današnjih" misli ob »Pridgi povedani v Možburzi na Koroškem binkošfni pondelik 1838").
riga imenitniga jezika sramuje, je podoben trepu, ki lepo pošteno oblačilo iz sebe izterga, ki mu ga je dober oče dal, se po ptuje obleče, in misli de bo lepši. Naš imeniten slovenji jezik se ne marnje samo po Koroškim. Ni ga jezika na sveti, ki bi ga tak po Širokim marnvali, kakor jezik slovenji. Pojdi za jugam do morja, najšal boš po Hrovaškim, Dalmatinskim ljudi, ki slovenje govorijo, kakor ti. Prehodi Pcmsko, Polsko ino Moravsko deželo, povsod boš najdcl svojo slovensko žlahto...” (Slomšek hoče tu povedati, da je slovenski jezik samo eden izmed mnogih slovanskih jezikov, ki so si med seboj zelo podobni kakor bratje. Če znaš enega izmed njih, si lahko pomagaš pri vseh, od makedonskega do ruskega.)
„Kdor svoj matern jezik zaverže, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenimu p j a n c u podoben, *ki zlato v prah potepta, ino ne ve, koliko škodo si dela. Slovenji starejši, ki slovenje znajo, pa svojih otrok kar slovenjiga jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokam drago domačo reč, slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili.
Materni jezik je nar dražji dota, ki smo jo od svojih starih zadobili. Skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati, ino svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katiriga je nam Gospod nebes ino zemle izročil, de bi z njim barantali, ino veliko dobička storili. Kdor svoj matern slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent z a k o p 1 e. Bog bo enbart terjal, ino vsi zaničuvavci svojga po-Šteniga jezika bojo v vunajno temo potisnjeni. Oj ljubi, lep ino pošten, slovenski materni jezik! z katerim sim pervič svojo ljubeznivo m a -m o ino d o b r i g a a t c j a klical, v katerim so me moja mati učili Boga spoznati ...
Naravna je Slomškova zapoved, s katero navezuje na tradicijo, na izročanje duhovnih dobrin iz roda v rod: „Govorjenje, ki ste ga od svojih prednikov prijeli, ste dolžni svojim otrokam, kakor žlahte lasti-no (nar dražji blago) zapustiti. Otroci, ki slovenje mamvati od svojih slovenjih starešev se ne naučijo, veliko premoženje zgubijo, ki se več poverniti ne da. Kolikor jezikov kdor mamvati zna, toliko človekov velja. Boljši je, de jih slovenje mamvati naučite, kakor bi jim kapital zapustili. Saj ne veste, kamo vaši otroci pridejo, alj si ne bojo še v slovenjim jeziki kruheja služili. ..” V današnjem času vsestranskega hitrega napredka in posebej še v času, ko dobivajo slovanski narodi v Evropi in v svetu vedno večjo veljavo na področju zna-
nosti, bi Slomšek gotovo zapisal tudi besedo o tem. Ni sleparska novica, če se v zapadnem svetu (Anglija, Amerika) uči mladina visokih šol in znanstveniki danes že pridno ruskega jezika, da bodo mogli študirati izsledke ruskih znanstvenikov. Sicer pa so kulturni ljudje v naši deželi tudi v Slomškovih časih že vedeli, da je učenje jezikov zadeva kulture in napredka, ne pa politike: „Tudi učeni imenitni gospodje se slovenje mamvati uče. Kako nemarno bi bilo, de bi stareši vi svoj materni jezik svojih otrok ne učili, kakor so naučili vaši očetje ino matere vas..In spet se vrne h krepki podobi, da bi kakor jasno le mogoče razložil nesmisel zanemarjanja materinščine: „Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo, ino hočejo Nemci biti, so podobni neumnimu kmetu, ki svojo kmetiško suknjo iz-leče, ino gosposko nositi začne, de potem ni gospod, ne kmet.”
Slomšek uporablja tu primero o kmetu in gospodu, vendar bi danes (ko se kmetje vozijo z opelrc-kordi, »gospodje” pa s biciklij lahko tudi obrnil primero in dejal „... so podobni... ”, kajti deset in desetletja je poncmČcvalni stroj na Koroškem ubijal v glavo našim kmečkim ljudem, da je .slovenji jezik reven, grd, za nobeno rabo v »boljši” družbi, da ga govorijo samo zaostali poljedelci, hlapci in dekle, da ne prideš nikamor z njim in da se je zategadelj treba naučiti nemškega. Noben količkaj kulturen človek tega danes ne verjame več, vendar so taki .,nauki” storili svoje, da Še dandanes najdeš koroške Slovence, ki govore doma slovensko, v gostilni slovensko, molijo slovensko, a ko stopijo v posl ni avtobus, sedejo v vlak ali čutijo ob sebi nemškega soseda, takoj skušajo biti Nemci. To je nepotrebna klc-čeplaznost, ki se ji vsak pošten Neme na tihem samo posmehne!
Poslušajmo spet Slomška, kaj pravi o takem človeku: »Rojen Slovenc, ki svoj narod zataji, je p o -d obe n pr igre ti jedi, ki nobenimu zdrava ni. Taki človek svojiga rodu žlahtne lastnosti pozabi, ino se nemških slabost privadi, ino je kakor preoblečen vran od vsih zaničvan.
Ne hodi vas sram de ste Slovenci, to naj ho naša čast. In naj nas naši sosedi le zaničujejo, oni ne vedo kaj delajo. Ravno oni, ki nas zasramujejo, so tudi pred nekolkimt 1 e t m i Slovenci bil i, kakor smo mi. Ponemčili so se, zapravili nebeški dar slovenskiga jezika, ino zdaj za ravno toliko manj veljajo, zakoli-kor manj jezikov znajo. Ravno tak bi tudi vi ino vaši otroci v kratkih letah za eniga človeka manj velja-
na razpotju
grad med dvorne dame; n ihte te ne bo prepoznal! jutri zarana pa pobegneva. Si zadovoljna?”
»Zadovoljna sem. Na, tu imaš,” je dahnila Maska in mu porinila krinko v roko.
Take vesele večerje kralj Kurent še svoj žiiv dan n.i ilmel kakor takrat.
Njegov dvorni norček Pust se je bi? namreč pojavil s krinko na obrazu.
Ta novost je vzbudila pri celokupnem dvoru gromovit krohot.
Kralj Kurent še jesti ni mogei', tako se je smejal; ministri so se od smeha za trebuhe držali, dvorne dame in služinčad so od norčavosti cvilili in drug drugemu stopali na noge.
Samo Pust se ni smejal.
»Povej mi, o kraij,” je izpregovoril, »kaj mi je storiti! V dvomih sem, na razpotju. Ali naj hodim s krinko na obrazu, ali brez nje, ali naj ostanem tu, ali naj zjbežim odtod?”
Kralj in vsi drugi so imeli te Pustove besede seveda za golo šalb in veselost je še na-rastla.
»Tvoj, pusti obraj mi že preseda, norček,” je med smehom vzkliknil kralj Kurent. »Boljše je, da zbijaš šale s krinko na obrazu, he-he-he!”
»Dobro, kralj, pa naj bo po tvojem,” se je odrezal1 Pust, si spet nadel krinko in stopil jrred zrcalo. Zdaj, ko je samega sebe videi; v zrcalu, svojo sloko postavo, oblečeno v pisa-
Ha pusitottn balu
Godci lepo goda, vabeč vse pare na ples, bije vrisk na uho, veselje to zares.
Roka roko drži, srce na srcu sloni, preč je tela nadlog, ko vse vrti se okrog.
Ples izpraznil je žep in Ti vznemiril srce.
Kdor seveda ni slep, se kmalu tega zave.
ne cape, in svoj smešen, zakrinkan obraz, se je nenadno pričel' —- smejati.
Prišel' je tisti trenutek, Pustov meh za smeh je počil' in smeh je planil na dan.
Vsa prostrana dvorana je odmevala od smeha in krohota, kralj, ministr; in ves dvor so se od smeha valjali po tleh.
Pust se je smejal, smejal, od bučnega smeha so ga prijemali krči, smejanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Smeja'1 se je toliko časa, da je od smeha — umrl.
»Vidite,” se je obrnil? kralj jmoti svojim ministrom, »naš norček Pust je pa vendarle imel prav, ko je dejali, da na razpotju ne ve, aTi naj ostane ali naj gre odtod. Zdaj je pa res odšel.”
Ko so mrtvemu Pustu sneli 'krinko, je bil njegov obraj prav tako resen kakor včasih.
Nataknili :o mu torej krinko nazaj in ga tretji dan slovesno pokopali.
Vsako obletnico Pustove smrti so v deželi kralja Kurenta slbvesno proslavili z veselicami, maškaradami in raznimi norčijami.
Lepa Maska je postala Kurentova žena in oba sta se večkrat prav jzo pustno našemila.
Ta navada je kmalu zajela ves svet. Se dandanes nore ljudi v pustnem času in si nadevajo krinke, da bi /akrili žalostne, od skrhil razorane obraze in bi vsaj za nekaj ur pozabili težave življenja.
NEPRIJETNO VZDI KOVANJE
Dolgo že čakam,	#
So!'ze pretakam,
Pa ga le ni!
Lice cvetTeče,
Kroglo, rdeče Se že bledi!
Kaj bo! samica ,
Kmalu sirotica
VsahVat začnem.
Morda se me usmili Letos pust mili.
M. K.
NAUK Z A P U S T MED NORCI BODI PAMETEN,
MED PAMETNIMI BODI NOREC,
PA BODO VSI LJUBILI TE,
Tl LILI VINO V ZLATI KOREC.
li, ako bi slovenje mamvati kav vcc ne znali — kar bi bila za vašo žlahto velika zguba in greh.”
Slomšek pa je olj vsej gorečnosti, s katero je dramil svoje neprebujeno ali zapeljano ljudstvo, skrbel za strpnost in dobro soseščino med obema jezikoma, oz. narodoma v deželi: „N e z a n i č u j t e p t u j t h jezikov,ino se n c m š k i g a le skerbno učite! Lepši bo vam, ki znate jezika dva, kakor Nem-cam, ki znajo le samo eniga. Lohkej si bote vi ino vaši otroci po sveti pomagali, ako slovenje ino nemško zastopite in govorite ...”
In še misel iz Slomškovega »Sklepanja” pridige: »Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! dve reči med nami moje serce nar več žalostite. Perva žalost moja je, da nas neki Nemci, naši sosedi do-stibart zaničujejo. Oh zaderžimo se tak, de bomo vse časti ino hvale vredni pred Bogam ino pred ljudmi. Tako bomo gorečo voglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in ne bojo imeli kaj /opri nas slabiga govoriti...
Druga žalost, ktere moje serce boli, je slaba n a -vada Slovencov, de se svojiga rodu ino jezika sramujejo, ino še marnvati po sloveti je nočejo, ako jih v maternim jeziki ogovorim. O karte tega!
Ljubite svoj roti, spoštujte svoj jezik za čast svojiga jezika vsak pošten mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za čast ino poštenje svoje neveste ...”
Tako Slomšek pred 120 leti v Možburzi nad Celovcem. Slovenska kulturna zgodovina ga je uvrstila med svetle like v galeriji narodnih prebuditeljev, organizatorjev slovenske šole in ljudskih prosvetite-Ijev. Slovenska cerkvena zgodovina mu je postavila edinstven spomenik. Koroškim Slovencem — zdi sc mi, da sem na pravi poti — pa naj bi bil danes kakor jutri, duhovnikom kakor laikom, nczastarcl u-čitelj.
Naše prireditve
Na pustno nedeljo vsi v Št. Rupert!
Ker že vsi valbiijo, za'kaj ne bi še me? Saj lil biilto i/. tradicije, če bi tudi iz Gospodihj-ske šole v št. Rupertu ne povabili. Ne mislite tudi vi tako? Sicer smo ]>a že itak povabljeni, po i>oroči'.lu iz. Marijanske akademije, da se vidimo na pustno nedel jo. Ko smo pregledovale zadnjo številko »Našega tednika”, smo uganile, da na to tudi drugi že mislijo, ker so vsi pohiteli s svojimi pri-rediitvami. Torej v NEDELJO, 16, FEBRUARJA - NA PUSTNO NEDELJO VSI V ŠT. RUPERT! i
Nič ne izprašujte, kaj neki bo v Št. Rupertu. Ali vam ni že zagotovilo, da je tukaj tudi letos 45 deklet — cvetov naše Podjune, Roža in celo Zilje; da je to naše naj-boijše zagotovilo lepe bodočnosti?
Na veselo sviden je vsi*od blizu in daleč, posebno pa našim domačim ih vsem nekdanjim gojenkam. — Na programu so veseli prizori, več pesmi in rajanje.
VABI L O
Igralska družina na Radišah priredi v nedeljo, 16. februarja 1958 ob 15. uri v društveni dvorani na Radišah igro »ŽUPANOVA MICKA”
Med odmor.ii poje domači pevski zbor slovenske narodne in umetne pesmi.
V s t o p n i n a : prostovoljni prispevek. Vljudno vas vabimo, da pridete na to prireditev, kjer Vam bomo postregli s pestrim in veselim razvedrilom.
Igralci
\/ a7b I L O
Faina mladina i/. Železne Kaple vabi na lejjo in veselo pustno igro
»PRIČARANI ŽENIN”, kii jo bomo igrali v nedeljo, dne 16. februarja 1958, ob 12. uri opoldne v Farni dvorani v Železni Kap h.
Na igro ste prav prisrčno vabljeni vsi, ki ste v pustnem času potrebni veselega in poštenega razvedrila. Smeha seveda tudi ne bo manjkaTo in zato upamo, da bo dvorana zopet polna kot že večkrat. Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo.
Iskreno vabil
kapelška F a r n a m 1 a din a
Pustna prireditev v Globasnici KAT. PROSVETNO DRUŠTVO V GLOBASNICI priredi na pustili torek vesello pustno prireditev. Na sporedu so šaljivi prizori. Začetek ob pol 8. uri /veter pri šo-štarju. — Po prireditvi je prosta zabava.
Pridite v obilhem številu, da se bomo skupno poveselili!
LOČE:
Farna mladina iz št^ Jakoba v Rožu gostuje na pustno nedelljio, 16. 2. 1958 ob pol treh popoldne / burko v 4. dejanjih f.um pači j Vagabund pri ,,Pučniku” v Ločah.
Vsi od bllizu ih daleč vabljeni, da se za pust nasmejete do sol/.
p * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
^ __________________'___________
VINKO BELlClČ:
po Visoki ravnici
Zeleni filobus je v zgodnjem nedeljskem popoldnevu počasi peljal po snegu, ki je padal1 že od dopoldne. Ker ga ni bil vajen, je malo pred Zavijamii obstal; iiln ni ga bil/o moč spraviti naprej. Šofer in sprevodnik sta šla dol. Gledala sta in razmišljala, kaj ga je prikovalo in za kako dolgo. Potniki so se šalili in se jim ni nikamor mudilo. Bili so še siti od obeda, sneg, redki gost, jih je vzdignil iz vsakdanjosti, pred sabo so imeli veseli predpustni! popoldan kje v Miljah, ki je najlepši, ko se prižgo prve luči.
Kristoliča pa je nekaj gnalo dalije. Izstopili je in zabredell v mehko belino. Sneženje še vedno ni prejenjalo, rahlo poševno je sipalo in kar ni mogel’ verjeti, da mu tu, kjer je užil že toliko polletnega žara, zdaj hTadil-jo obraz neutrudne snežinke.
S ceste jo je mahnil v breg — v deviško belino.
Hoja po mehkem snegu! Ne ubijajoči tlak, ne votle lesene stopnice, ne škripajoči parketi, ne cement, ne ostro kamenje na gmajni, ne luže in blato — sneg, še ves dehteč po rojstvu, po nedolžnosti, neomadeže-van!
Krištofiču se je od sreče vnel obraz, na Iliča mu je iz srca dahnilo nekaj bridko lepega.
„Jaz prvi stopam po njem, sam si vtiram pot navkreber, še nihče ni šef pred mano . . . mimo tega raztresenega grmovja, mimo hrastičev z žilavim mrtvim rjavim listjem — to smrt bo šele novo življenje pokopalo ... sam se dvigam preko nizkih mej iz bodeče žice, grem čez prepletajoče se steze, ki jih slutim iz spomina: njih prah in blato, njih povešene trave — vse je pokrito, vse je skrito.”
Hoja po mehkem snegu, kr se je komaj porodil in se še vedno poraja. Hoja skozi čistost, hlad din tišino, skozi čudno zvenenje, ki ga dojemajo ušesa od kdovekod. Ali iz pozabljenih doživetij, ki se v tem molku združujejo v nedoumljivo sozvočje podzavesti?
Hoja po snegu navkreber — skozi samoto strmo proti vrhu, kjer se svet razširil. Beli metež je tam gori še živahnejši. Vse je v migotajoči belini. Vse, kar je bilo, je zbri-samo in pozabljeno, vse, kar bo, je skrito. Vse, kar je, pa je vsak trenutek novo, mlado, nedolžno.
Tako je stal1 Kristolič sredi sneženja in se blagroval.
,,Smehljam se in stojim, kakor da sem na koncu in se mi več nikamor ne mudi! Smehljam se, zakaj ni je v dvajsetem stoletju večje slasti, nego j'e poslušanje tišine.”
Posluša? je tišino. Zamižal je, srce se še ni umirilo od hoje, pred njim jte bila mot-nordeča stena in ga imela ujetega v topllir ni poživljene krvi.
„Tako sam — kaj ni to čudež? Nobenega otroškega vpitja, nobenega plazenja po mojih kolenih, nobene mrliške obločnice pod stropom v razredu, kjer so učenci ob popoldanskem pouku nepomirljivi in nedporab-ni, nobenega zatohlega učilniškega zraka, ki sildi k zehanju, nobenih radijskih poročili,
sveta tišina po brezkončni in monotono grmeči jutranji pridigi. In kar ije še zlasti novo: nikakega motorja, nikake mehanične delavnice ne blizu ne daleč.”
Krištofič se ni premaknil. V podzavesti mu je še vedno pela skrivnostna simfonija. Sneg je dišal mrzlo, z njegovim vonjem so se opajali živci in se opojillii.
j.Ušel1 sem temu dnevu — zdaj sem resnično na vrhu. Tam spodaj negibno leži temno morje, iz dimnikov na obrežju se tu in tam suklja dim, cerkve so mrzle in prazne, v miljskih krčmah pa se tare ljudi.”
Nič ni brilo videti, nič slišati, a Kristolič je gledalilim poslušal: skozi sneg. Morju in vsemu tistemu je obrnil hrbet: z druge strani se je namreč oglasila v belem skrita daljava hribov in dolin ter ga pretresla.
... Mama je z loparjem vzela kruh iz peči. Odprla je vežna vrata, da Ibi prišlo noter mailb svetlobe, zakaj v peči je bila že davno tema. Vse trii hlebce je odnesla v sobo na mizo. Tam jte sedel on, dvaj-setletni študent, iiln bral — kaj naj na predbožični dan prebira drugega kot mohorske knjige? Ko se je mama vrnila v vežo (zaradi mnogih kurjih očes na obeh stopalih je bila hoja sunkovito neokretna), se je ozr? na hlebce, 'ki so se hfacliilS na mizi.
Ostrmel: je in srd ga je popadel.
„Mama,” je razdraženo zaklical, „kaj ste naredili s kruhom? Poglejte, ves zažgan je!” Mama je počasi, prišla noter in v veliki zadregi obstala pri vratih. Roke je imela povešeno prekrižane na predpasniku. Stala je čisto brez moči, vdova pred sinom edincem, pred sinom študentom, ki so jo zavoljo njega tako blagrovali.
„Oh, malo ga je preveč prijelo, ostrgala ga bom, nič se ne bo poznalo —”
„Ves črn je,” jo je trdo zavrnili, ,,’kaj niti kruha ne znate več peči? Tako sem se vese-llij božiča — kak božič bo zdaj to? Dvakrat na leto zmoremo kruh: o božiču in o veliki noči. Nikomur ne pravim o tej' naši revščini, ker me je sram. Ali kadar ga že zamesite, zakaj ga ne spečete, kot se spodobi? Sami boste jedli ta sežgani kruh!”
Gledal je hlebce in jo grizel dalje:
„Tudi vzšli niso, poglejte, kako so nizki! Ste pozabili umesiti kvas?”
„Saj sem umešilla kvas, kje bi ga pozabila! Samo drva so kostanjeva, nič ice ne dajejo, pa sem malo doložilla, ko je bil kruh v peči.”
„Zdaj vidite, kaj’ je, bogme, to nam bo teknilo! To bo božič!”
..Ostrgala ga bom, boš videl,” je mama krotko obljubila in že hitela po nož. Ta krotkost je podžgala njegovo razdraženost.
»Imeli bomo lej) božič! In če pride kdo na obisk, imeniten kruh boste deli' pre-
denj!”
Mama je tiho strgala hlebec, on pa je ves divji pograbil suknjo in klobuk. Ni mu bilo vzdržati notri, šell je nekam v breg, med trt-ja, po stezah, ki so mu brile znane do slehernega koraka. Ko se je domislil, da tam nima kaj iskati, se jte vrnil? — v svoji samoljub-nosti nepomirjen, trd, mrzel, nepopustljiv,
JULES VERNE:	13
Potovanje na
Tako je Thales iz Mileta 460 let pred Kristusom trdil, da luno osvetljuje sonce. Aristarh iz Samosa je pravilno razloži? njene faze. Kleomen je učil, da se blešči od svetlobe, ki jo odbija. Kaldejec Beros je odkril, da se vrti okrog lastne osi ravno toliko časa, kolikor ga potrebuje za kroženje na nebesnem tiru in je tako pojasnil dejstvo, da nam kaže luna vedno isto plat. In končno je Hiparh 200 let pred Kristusom ugotovi? v gibanju zemeljskega satelita nekaj neenakomernosti.
Te trditve so se pozneje izkazale za resnične in so modernim astronomom koristile. Ptolemej je že v drugem stoletju poglobil Hiparhova opazovanja. Arabec Aboul VVcfa pa jih je izpopolnil v desetem stoletju in oba sta opozarjala na odklone, ki jih napravi luna na svoji nebesni poti pod vplivom sonca.
Nato sta Kopernik (v petnajstem stoletju) in Tyeko Brahe (v šestnajstem stoltetju)
popolnoma razložila svetovni sistem in vlogo, ki jo igra luna v zboru nebeških teles.
Gibanja lune so bila tedaj že skoraj popolnoma znana; o njeni fizični gmoti pa so imelli ljudje bore mailb pojma. In takrat je Galilej razložil svetlobne pojave v nekaterih njenih fazah z ugotovitvijo, tla so na luni gore, kil jim je bn prisodil povprečno višino 8250 metrov.
Za njim je Hevelius, astronom iz Gdanska, zmanjšal najvišje vrhove na 4600 metrov; njegov stanovski tovariš Riccoii pa jih je spet zvišal; na 13.000 metrov.
Konec 18. stoletja je Herschei! s pomočjo orjaškega teleskopa navedene številke presenetljivo znižal. Najvišje gore je ocenil na 3500 metrov in znižal povprečno višino različnih vrhov na 400 sežnjev. Pa tudi Herschei se je še motil in šele po opazovanjih, ki so jih objavili Shroeter, Louvillle, Halley, Nasmyth, Bianchini, Pastorf, Lohrvaan, Gruithuysen, posebno pa po študiju, ki sta ga vztrajno nadaljevala gg. Becr in Moede-ler, je bilo mogoče to vprašanje dokončno rešiti. Po zaslugi teh učenjakov poznamo danes natančno višino gora na luni. Gg. Beter in Moedeler sta izmerila 1905 vrhov,
nevesel, z mržnjo na mamo, ki niti kruha ne zna več speči, užaljen v dno srca.
Tisti božič je mini', kot vsak drug. Po dvanajstih dneh se je Kristolič vrnif v mesto, a nekaj neraztaijenega je ostalo v njem. Tisto neraztaljeno so prekrile nove skrbi, težave, delo, načrti; izgubilo se je v vihravosti) čustev in razbitosti korakov. Tistemu neraztalljtenemu so se pridruževali novi grehi ... samoljubnost v vseh oblikah . .. leto za letom ...
... „In zdaj sem tu — v tej pokopališko nemi tišini visoko na hribu. Nihče me ne vidi, sam se vračam po prehojeni potil — vračam se v mislih, zakaj drugače po tej poti mnogih let mi ni moč nazaj. Tam daleč daleč je mamin grob in sneg tudi nanj lahno poševno siplje svoj mehki hlad, enači ga z vsemi grobovi sveta, ki so ena sama iz minulosti govoreča tišina . . . vest izprašujoča tišina.”
Že nekaj tednov se je Kristoliču zdelo, da da se stari znanci odmikajo od njega. Nekako zapeti so pred njim, kot bi mu ne zaupali. A kako, da ga ta sprememba nič ne boli? Zdelb se mu je celo, kot bi bil lažji, ko se ne druži več toliko z njimi, marveč hodi po lastni poti', nekoliko mimo ljudi, v nekem novem razmerju do ljudi.
Kristolič je priprli oči in strme? v večno migotanje snežink.
Zadosti, je ihtenja v minulosti! Zapojte, zavriskajte, zagodite, zasmejte se! Otroci, 'lljbdje bodočnosti, lovimo se, kepajmo se, sankajmo se! Hočem pozabiti nase, pretrgati! hočem to zaljubljenost vase, to bledo,
jalovo, mrzlo, iz domišljavosti rojeno čustvo. Kaj pa sem?
Bill je ves nepomemben in majhen — kakor otrok nenevaren, v tistem trenutku z nikomur navzkriž, lahak od sreče, ki jo je imel za dar božji.
»Čutim, da je moja nova pot prava. Zdaj so vrata in okna slonokoščenega stolpa odprta: ven moram iz njega, ošabnež, tako dolgo vsak trenutek pripravljen žaliti svojega bližnjega! Čas je, da se iz samoljubneža poniižam v brata, zakaj nekoč bo tako mirno, tiho, vztrajno in nemoteno poševno snežilo tudi na moj grob.”
Misel! pa ga je gnala dalje.
»In kdo se te bo spomnil tedaj? Ne tisti, ki si ijlilm hudo storil, temveč tisti, ki sr jih ljubil' in je tvoja ljubezen krotko prenašala celo njiih žalitve. Pojdi ponižno med ljudi, ko te je očistila in okrepila ta edinstvena ura tišine! Oznanjuj, briši solze, dajaj se ljudem kot kruh! čim bolj se boš dajal’, več te bo, in čim manj boš hlepel po priljubljenosti, več je boš deležen. Če boš dovolj močan, boš doživel ta čudež.”
Krištofič je gledal nekam proti vzhodu in ustnice so mu drhtele pol1 v joku pol v smehu.
»Plačilo za ljubezen so mir, smehljaj in pesem.”
Z vrha nlil mogel iti še višje, zato je nadaljeval: pot po ravnici — tako kakor so tekla tudi njegova leta. Želel je, da hi billla zmagoslavna pot po njih dolga, preden se bo povesila na drugo stran v sence.
(Iz knjige: »Dokler je dan”)
Ko so stric Hajnže besedovali.. .
Mlinarčev Hajnže iz Breznice niso bili samo dober pastir svoje ovčje črede, marveč so imeli tudi druge izvrstne lastnosti, ki niso dar vsakega zemljana.
Pozimi, ko je počivala »pečniška planina” v debelih snežnih zametih pod visoko skalnato Jepo in so se ovce stiska le v toplem domačem hlevu ena k drugi ter pomlajale čredo z ljubkimi jagnjeti, so se stric Hanjže marljivo trudili z izrezavanjem lesenih cokelj, ki jih je domače kmečko ljudstvo zelo upoštevalo pri opravkih v hlevu in dvorišču. Izvrstno so se razumeli tudi na klanje živine in zato so daleč naokoli sloveli kot spreten, pa tudi prijeten »kolar” (klavec). N? čuda, da jih je po vseh vaseh širne šentjakobske fare poznalo staro in mlado din se veselilo »kolin”, ki so pri nas prav hišni prazniki, ko so Hajnže zraven dela modrovali! in prerokovali. Iz svoje bogate življenjske torbe so v vsej, preprostosti znali povedati mnogo podučnega in tudi zabavnega. Njih prilagodljiv in dobrodušen značaj je blagodejno vplival vsepovsod; bila li kajžica bila kmečka hiša ali bornega »bosta” je streha. Po opravljenem delu s6 povsod dobili poleg drugega najdebelejšo in najmastnejšo meseno klobaso povrhu, ko so se pozno v večer poslavljali.
Najbdfji so strilca Hajnžeta upoštevali pri /enitovanjih (ohcetih) ne samo v domačem kraju, ampak tudi v sosednjih farah. V predpostnem času se je tedaj pogosto pripetilo, da so se z okrašenimi sanmi h oddaljenih krajev pripeljali po nje, da so kot
od katerih jih je šest visokih nad 4600 metrov, dvaindvajset pa nad 4400 metrov8. Najvišji vrh se dviga 7000 metrov nad površino lune.
Istočasno se je raziskovanje lune izpopolnjevalo; izkazalo se je, da je prerešetana z žreli in nadaljnja opazovanja so ugotovila, da je 'lunino ozemlje izrazito vulkansko. Ker se na njej ne odbijajo žarki planetov, ki jih zakriva, so prišli učenjaki do zaključka, da luna nima nobene atsmofere. Kjer pa hii zraka, tudi vode ni.
Zato je postalo jasno, da morajo imeti Selteniti (prebivalci lune) čisto poseben organizem in se morajo svojevrstno razlikovati; od prebivalcev zemlje — če lahko živijo v takih pogojih.
Poslej so učenjaki brez prestanka otipavali luno s preciznejšimi instrumenti in po najnovejših metodah, tako da ni ostala neraziskana nobena točka njene površine. Čeprav znaša njen premer 3473 kilometrov in je njena površina enaka 1/13 zemeljske površine, njen obseg pa 1/49 zemeljske oble, rti Očem astronomov ušla nobena njena tajna in spretnost učenjakov je privedla še do čudovitejših ugotovitev.
»besednik” nastopili in v šalit in verzih, ki so jemali' na piko zbrane svate, skrbeli za praznovanju primerno zabavo. V vsaki situaciji so se namreč stric Hajnže takoj znašli in njih zelo dober spomin je v »raj-me” spravil mnogo dovtipov o navzočih svatih. Vse omizje je rako prevevala Židana volja, smeha je bilo na koše in primernemu veselju na široko odprta bila je pot. Ob takih priložnostih so Hajnže oblekli lepo be-lo-prteno srajco s širokimi rokavi, spuščeno čez hlače, opasani pa s širokim usnjenim pasom, v rokah dolgo in debelo planinsko palico, okrašeno s svežim cvetjem ter različno barvanimi svilenimi trakovi, na glavi pa žameten klobuk tudi s cvetjem obdjan. V taki obleki so se pojavili stric Hajnže neštetokrat tedaj na zgornjerožanskih »ohcetih”, postali sredi svatovskega omizja z. za-gonetno-dobrohotnem smehljaju v lahko nagubanem, okroglem obrazu ... in vse je vedelo in pozdravljalo: Besednik je tu!
V hipu je postalo vse tiho in 'žačeli so besedovati. Kot spreten mesar so tedaj razdelili med navzoče goste dele zaklanega vola v sltedečem šaljivem pomenu:
Skrovninasta Zefa m’ je razodeva kaku b’ se rada s kožo odeva, da b’ vsaj v najhujšam mrazu te rivne kosti s’ ogreva, janeščava dekva me je zaprosiva ona b’ zvo rada črive dobiva, in b’ dovtej v Podhorje s’ telefon narediva.
Pa Kitkla se je ogvasiva naijraj’š b’ ona rep dobiva, da b’ naporednemu možeju te salamenjšče muhe z hvave spodiva.
Bradanja m’ je zarotiva, naj b’ samu ona stagna dobiva, da bo nmav vežej te prešmentane hare v strminah na Brde voziva.
Majcija m’ je pa tiho š’ptava jes b’ se še s panehtlnami dovdava, pr’ šivenj’ se za arbod’ nuca in vse je doro, ar se prhruca.
Rorar te star’ pa se je za roje potcgnov, da b’ voku’1! svoje kajše z njimi' robe pre-
drehnov.
Najbol’ pa je te Mlinska zavpiva, kaj b’ kej bu, k’ b’ jes koj cava vova dobiva.
da b’ nmav vežej svojo dr’ž.ino rediva!
Mojca te d’beva s’ je že spu’v želteva pr’ mastnej mešt’liažat’in z a volj nje vstat’ in se trošta od hostije tače, le vuija dovol, za ano leto zase.
Umljivo, da je ob takih šalah in zabavah le prehitro mineval čas in so tedaj ohceti brez dolgočasja trajale po en, pogosto tudi (Konec na 8. strani)
Ko so stric Hajnže besedovali
(Konec s 7. strani)
dva dni. Užaljen ni bil nihče, saj vsi so dobro vedelii in radi knelli družabnega moža.
Pred zaključkom v poznem večeru pa je prišel na vrsto še priljubljeni ples — rekali so mu — „štajriš”, pod vodstvom strica Hajnžeta. Sredi ipfesne sobe so se postavili, svojo pastirsko palico krepko v rokah in okoli rujih so se razvrstili pari im v lepem redu zavrteli po zvokih „pbčasne polke”. Sredi plesnega veselja pa so vdarili Hajnže s palico močno ob tla, godba je utihnila, plesalci pa so se strnili okoli svojega „besed-nlika”. V spoštljivo tišino pa se je zopet slovesno vpletel njih prijeten glas, ko so obrnjeni proti nevestini mizi zapeli: Predraga nevesta, pohlej voku’l sabe, vse te mvade daklteta zapuščajo te!
Te hoscetne črivle so dro koj v’šče, aji potile pa pridajo cokie tašče!
Preljub’ moj žen’n, ostriž’ s nohte da kne boš po te drujah še praškov se!
Veseli’ ti camar, namaž’ pete, da bodo same od sabe sukale se!
Ti starejšina, kne zab’ na rjušnico, da t’ mvad’ fantič’ kne vkradajo jo!
Za konec so še glasno zavriskali, udarili s palico ob tla, nakar so godci znova zaigrali, da je bilo veselje. Vrteli so se pari, kar veter je dajalo, vmes pa se je razlegal vrisk fantov, ki so si daili posebnega duška s tem, da so sneli klobuke in jih vihteli po zraku.
Petrolejke pod stropom so kar mežikale in se gibale po svoje nad veselo druščino. Elektrike takrat še ni bilo v naših vaseh.
Razigrane volje so ,,vzdignili” fantje med plesom še strica Hajnžeta naj ljubšo, ki so jo kaj radi prepevali v svoji mladosti, polni zdravega veselja:
En štajriš bom rajov, pa vince bom pil,
dakleta bom Ijubov, dokler bom živ...!
Z vedrim ponosom so tako stric Hajnže opravili dolžnosti besednika, na ustih pod osivelo glavo pa jim je igral dobrodušen in vse razumevajoč smehljaj, kil so ga zapustili še živečemu rodu pod Golico v drag spomin.	K. N.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 16. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. 7.35 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 17. 2.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda za tekoči teden. Za ženo in družino. 18.40 Za uho in peto. — Torek, 18. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. — Gospodarska šola za vsakogar: Pomočniki v gospodarstvu (4). — SREDA, 19. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Zborovske pesmi. — ČETRTEK, 20. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Paberki iz Roža. (čudne, a resnične zgodbe). — PETEK, 21. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! — Improvizacije na klavirju. — SOBOTA, 22. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 23. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. 7.35 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Dovoliite mi o tem nekaj besed. Poznam .Jerneja” od doma. Tedaj smo rekli: Jernej ailli Jerni.
A ni dvoma, da je „Nužej” ravno t a-k o ali pa še bolj slovensko kakor Jernej. Kajti, zdi se mi: Nužej blagoglasneje. Že ta mehki „ž”, ki ga n. pr. nemščima sploh mV ma!
Koroški Slovenci ('ljudstvo) poznajo .Jerneja” samo iz 1'itanij. Marsikdo sploh ne ve, kaj je to: Jernej. So me že nekateri vprašali, kaj je to. Bodimo veseli, da še „Nužeja” hočejo poznati. Kajti, v krajih, kjer se Slb-venci1 ponemčijo, bržkone izgine tudi „Nu-Žej”.
Ne vsiljujmo jim .Jerneja”! Njim je to tuje, na drugi strani pa'je „Nužej” ravno tako (ali pa še bolj) slovensko kakor Jernej. Naj se raje tisti, ki od drugod pridejo na Koroško, navadijo ma „Nužeja”! Če si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan, pravi izrek. Če sii na Koroškem — bil rekli v tem smislu — se navadi na „Nuž,eja” in na druge koroške slovenske besede!
’ Vkuzei
„Nužej” je domač ljudski izraz in ga lahko rabimo tudi v pismenem jeziku. Pisatelj Finžgar pobere vse gorenjske Izraze — pa naj so drugim slovenskim narečjem še tako tuji!— in jih rabi v svojih spisih, torej v pismeni Slovenščini.
Da ..Nužej” (in mnogi drugi koroški pristno slovenski izrazi!) še ni uveden v pismeno slovenščino, je vzrok samo to, ker ni ali ni dovolj slovenskih piscev in pisateljev, ki bi te pristno slovenske besede uvedli v pismeno slovenščino. A da jih ni (sltov. piscev in pisateljev), temu so krive razmere! Če se slovenski jezik zanemarja v šolah, ne moremo imeti iz ljudi, ki so poha-jalii v take šole, slov. pisce in pisatelje. Kako bo človek pisal slovensko, če ne zna?! Krive so razmere! Še ravno včeraj sem doživel v šoli (nadaljevalni), kako slabo učenci obvladajo slovenščino! Ne poznajo besed (slovenskih); še berejo slovensko slabo! In ni še dolgo, ko mi je rekla učenka v nadaljevalni šolli: Nemško znamo boljše nego slovensko! — Resnica, saj tudi morajo znati, ko so se pretežno ves čas nemško učili!
Od- 25. {anuac{a 1958 cavpčodaia
bei P R A U S E
KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE 8 POCENI OSTANKI LEPIH ZAVESNIH ZOBCEV, BROKAT-BLAGO IN POSEBNO BLAGO (STISNJENO)
ENOOSNI PRIKLOPNIKI, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obroče dobavlja rabljene in poceni AUTOVERVVF.RTUNG RUM-W O L F, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18.
ODPRTO MESTO
Iščem skrbno starejšo svinjarico, moderno urejen hlev, služba stalna, dobra hrana, lepo stanovanje, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista.
ŽENITEV
Slovensko, katoliško dekle v starosti 37 let bi rada spoz.naia poštenega, katoliškega, slovenskega fahta v starosti okrog 40 do 42 let. Imam novo hišo z eno kravo in dvoje svinj. Ponudbe pošljite pod značko „Brez skrbi” na „Naš tednik”.
OPTIKER SEKERKA
KLAGENFURT,iO.-OKTOBER.STlC
OBVESTILO
QENERALNI KONZULAT FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUQOSLAVIJE
V CELOVCU
bo uradoval od torka, dne 18. februarja 1958 naprej v novem
poslopju v
RADETZKVSTRASSE 26
Telefon 25-05
Naše prireditve--------------
FARNA MLADINA IZ ŠT. JANŽA vabi
na pustno veseloigro ,,UBOGI SAMCI” v nedeljo 16. februarja ob 3. uri po-poMne v dvorani na Trati v Glinjah.
Obilo smeha se obeta.
Vaščani iz Glinj in okolice vabljeni!
9- \JovUiie-:
L Riesenausvvahl - iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mbbel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
Čudtio trgovanje
V Betheiu na AlaskL je lastnik neke kinodvorane obenem trgovec z ribami. Če 'l judje nimajo denarja, llahko plačajo vstopnino tudi z ribami. Mečejo jih v poseben sod ob vhodu. Lastnik spravi ribe v zalogo ter jih naslednjega dne prodaja.
Ug&d-tob fraptadeti
Zelo ugodno in poceni so naprodaj naslednji dobroohran jeni inštrumenti:
REITERPOSAUNE (Manjša R-trompeca)
BAS-FLUGELHCRN F-BAS
^1	Več izveste na upravi našega lista
ali pri:
Franc Konrad sta,
ŠTEBEN V PODJUNI
4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSWAHL IN:
Polstermbbeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
,30 AS HAUS DER GUTEN MO BEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SW-NOBEL-VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Archileklen I
Za časa RftZPRODAlE globoko zoižaoe cene pri
L. MAURER
Klagenfurt, Alter Piaiz 35
Dunajski mednarodni velesejem
9. do 16. marca 1958
MODA: LUKSUS-PREDMETI - GOSPODINJSTVO - VSAKDANJE POTREBŠČINE TEHNIKA: STROJI - ORODJE - POSODE KMETIJSKA IN GOZDNA RAZSTAVA
Razstava kmetijskih strojev s predvajanjem — Prehrana in naslaclila — Poskušnja vin Posebna razstava: Zboljšanje agrarne strukture s pomočjo komasiranja.
KOLEKTIVNA RAZSTAVA OBRTNIŠTVA RAZSTAVA ..TEHNIKA V GOSPODINJSTVU”
CAMPING	liv
MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA
Znižana voznina na železnicah in avtobusih za 25 odstotkov. Sejemske izkaznice pri deželnih itrgovskih zbornicah in pri prodajalnicah, ki so označene z lepaki.
Sem enkei m leta!
INVENTURNA RAZPRODAJA
itilllllllllillllllliiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
Naše izložbe in prodajalni prostori Vam potrdijo resničnost naših globoko znižanih in ugodnih cen !
Spezia^aus
iurbesteDavnen
_ u. Herren

<3Kcum%
AGEN FU RT ' BAR N NO FST RASS E Np.. 77
GOSPODARSKI-	samo še nnf|| 1	ijm mxk	Samo kvalitetno blago v veliki izbiri
IN BELI TEDNI	dva dni KHULI	ml KS gV Wlr Theresienthaler-tkalnite 1 Hva H Hw	Beljak-Villach, Posfgasse
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved eu mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. -Tiskarna D"<žbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 2t>. - Tel. štev uredništva in uprave 43-58.