- Okna že od 50 € za kos • Vratna krila notranjih vrat že od 40 C za kos • Bruna za vrtne hišice že od 1 € za tekoči meter - Razne zaključne letvice že od 0,20 C za tekoči meter Kdaj? Sobota, 13.9.2014. od 8. do 12. ure Kje? PodsmreČje 20, Gornji Grad (prostori bivše Smreke) LESOjMf TEKA hise Ob 70-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline obudili spomin na dogodke, vredne časti STRAN 9 V občini Luče plaza zaprla cesti, meteorna voda ogrožala hišo STRAN 22 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Pomoč na domu med Slovenci premalo izvajana........................4 Lokalne volitve 2014: Veste, kje je vaše volišče?...................................5 ZKZ Mozirje: Usoda zadruge še vedno nedorečena.............6 Občinski svet Rečica ob Savinji Nizka realizacija proračuna je tudi odraz stanja v državi...............................6 POŠ Bočna: Novi prostori očarali učence in starše...........8 OŠ Luče: Za vesel začetek pouka nov šolski kombi.....8 Modre cone: Na Ljubnem ob Savinji in v Gornjem Gradu spremenjen režim parkiranja.......................... 11 Košarkar Shawn King: Iz Karibov preko amerike do Slovenije.............20 30. Ultramaraton Celje-Logarska dolina: Trije zmagovalci z roko v roki skozi cilj............21 Tretja stran S staranjem prebivalstva vse več potreb po dolgotrajni oskrbi Staranje je proces, ki se začne takoj po rojstvu in poteka do smrti. V razvitem svetu se povprečna starost v zadnjem času hitro dviguje, kar vodi v staranje družbe. Takšen trend beležimo tudi v Sloveniji, kjer danes povprečna starost, ki jo doživijo ženske, dosega 81 let, povprečna starost moških pa znaša 77 let. Nekateri pravijo, da ni toliko pomembno, koliko let učakaš, ampak je pomembno, kako tista leta preživiš. Nekoliko drugače razmišljajo tisti, ki pravijo, da ni toliko važno, kako visoko pokojnino imaš, ampak je bolj važno, koliko pokojnin prejmeš. Sam se ne morem v celoti poistovetiti z nobeno od omenjenih tez, kljub temu pa mi je nekoliko bližja prva, ki pred dolžino postavlja kakovost tretjega življenjskega obdobja. Kakovost starosti je v veliki meri odvisna od navad in načina življenja v dejavnih letih. Brian Tracy (ameriški strokovnjak za osebnostno in poslovno rast, ki sem ga na tem mestu že večkrat omenil) zagovarja stališče, da se mora vsak posameznik zase odločiti, kako dolgo namerava živeti. Temu cilju mora nato čim bolj prilagoditi svoj življenjski slog. Če želi, na primer, nekdo doživeti sto let, svojega cilja zelo verjetno ne bo dosegel, če bo dnevno popival, užival nezdravo hrano in zanemarjal zmerno telesno aktivnost. Seveda (ali pa žal) ni vse odvisno od življenjskega sloga. Ko govorimo o življenjski dobi, je marsikaj odvisno tudi od genske zasnove in pa od miselne naravnanosti posameznika, saj se pesimistov dvom v dolgo življenje slej ko prej izkaže kot njegova samouresničujoča prerokba. No, k temu je treba dodati še napredek medicine in farmacije, ki prav tako prispevata pomemben delež k dvigu povprečne starosti. S staranjem prebivalstva in naraščanjem deleža tistih, ki so odvisni od delne ali trajne pomoči okolice, naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. Trenutno te potrebe pri nas presegajo zmožnosti, ki jih zagotavljata javni mreži na področju zdravstvenega in socialnega varstva, zato so na ministrstvu pristopili k sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, ki naj bi omogočila dostopnost storitev in drugih oblik pomoči vsem, ki potrebujejo pomoč drugih oseb pri dnevnih opravilih, ne glede na mesto bivanja. V prihodnosti bo treba zagotoviti dodatne finančne vire za izvajanje skrbi za ostarele. Eden od možnih virov so nove oblike zavarovanja. Sistem socialne varnosti bo vsaj še nekaj časa ostal, vsekakor pa se bo obseg socialnih pravic zmanjševal; za večji obseg storitev bo potrebnih več sredstev iz lastnega žepa. To so trendi, ki niso spodbudni, a se jim ne bo mogoče izogniti. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 37, 12. september 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , ,,„„,, -r Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 3 Tema tedna POMOČ NA DOMU MED SLOVENCI PREMALO IZVAJANA Storitev koristi 32 Zgornjesavinjčanov, I v« • • v I I • občine prispevajo več od predpisanega Po napovedih Evrostata bo v Sloveniji čez dobra tri desetletja več kot tretjina prebivalcev starejših od 65 let. Ostareli ljudje pa pogosto ne zmorejo živeti povsem samostojno, pestijo jih različne zdravstvene težave, težje opravljajo gospodinjska dela in skrbijo za vsakodnevne opravke. Ker tudi pokojninski blagajni v naslednjih desetletjih ne kaže dobro, je pričakovati porast revščine med upokojenci, posledično le-ti ne bodo sposobni plačevati oskrbe v domovih za starejše. Zaradi vseh teh kazalnikov Evropska unija od svojih članic pričakuje dobro razvito socialno oskrbo starejših na domu, s čimer pa se Slovenija za sedaj ne more pohvaliti. STORITEV POMOČ DRUŽINI NA DOMU PREMALO RAZVITA Naša država prepočasi razvija pomoč družini na domu, ki je v Zakonu o socialnem varstvu opredeljena kot ena izmed socialnovar-stvenih storitev, obsega pa socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč. V Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 do 2020 je zapisano, da bo v različne oblike pomoči na domu vključeno 3,5 odstotka ljudi, starih 65 let ali več. A teh odstotkov v Sloveniji še zdaleč ne dosegamo. Organizirano pomoč na domu pri nas uporablja samo 1,7 odstotka starejših, po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo pa število uporabnikov celo ske doline storitev izvaja CSD Mozirje. Pomoč na domu izvaja šest redno zaposlenih delavk, od tega ena za polovični delovni čas. Ena socialna oskrbovalka oskrbuje od pet do osem uporabnikov, odvisno od števila ur pri posameznem uporabniku. V naši dolini pomoč na domu koristi 32 uporabnikov, od tega največ (11) v občini Mozirje, ši obseg storitve, ki jo CSD Mozirje še zagotavlja, je pol ure dnevno, največji dovoljen po predpisih pa je 20 ur tedensko. POMOČ ODVISNA OD FINANČNIH MOŽNOSTI Dobra desetina slovenskih občin se srečuje s pomanjkanjem kadra. Pri tem strokovnjaki opo- upada. Za primerjavo povejmo, da pri naši sosedi Avstriji storitev uporablja okoli 10 odstotkov starejših, v nekaterih državah celo do 15 odstotkov. V NAŠI DOLINI ZA STAREJŠE SKRBI CSD MOZIRJE V organizirano pomoč na domu je bilo po najnovejših podatkih za leto 2013, ki so jih zbrali na inštitutu, konec lanskega leta vključenih 6.540 uporabnikov. Število uporabnikov je že drugo leto zapored nekoliko upadlo. Storitev se je v okviru javne mreže izvajala v 208 slovenskih občinah, med 77 izvajalci v lanskem letu je tudi 37 centrov za socialno delo (CSD). Tudi v občinah Zgornje Savinj- Socialna oskrba na domu vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih. na Ljubnem devet, v Gornjem Gradu pet, Na Rečici ob Savinji štirje in v Nazarjah trije. V občinah Luče in Solčava se omenjene storitve ne poslužuje noben občan. Najmanj- zarjajo na okrnjene proračune občin, zaradi česar ne odobrijo novih zaposlitev, pa tudi na omejitve pri kandidiranju v programih javnih del. Število zaposlenih oskrbo- CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD SE PRILAGAJA DRUGAČNEMU POVPRAŠEVANJU Nudijo tudi drugotne oblike institucionalnega varstva V zadnjih letih, ko so posledice gospodarske krize oklestile marsikateri družinski proračun, je veliko starejših zašlo v socialno stisko. Zaradi želje po pomoči svojim otrokom s pokojnino ali zaradi njihove nezmožnosti plačevanja nastanitve je veliko stanovalcev domov za starejše le-te zapustilo in prešlo v domačo oskrbo. Doma pa je zanje bolje ali slabše poskrbljeno. V domovih za starejše že nekaj časa opozarjajo, da postelje ostajajo prazne. To je tudi eden izmed razlogov, da med izvajalci pomoči na domu narašča število domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine. V lanskem letu je tovrstno dejavnost v Sloveniji izvajalo že 21 domov za starejše. Tudi v naši dolini že leta uspešno deluje Center starejših Gornji Grad, kjer pa ne izvajajo socialne oskrbe na domu uporabnika. Kot je povedala socialna delavka v centru Ka-sima Medara, bi v ta namen morali pridobiti koncesijo s strani občin, kjer pa do sedaj koncesije za opravljanje te dejavnosti niso razpisali. Če bo do razpisa prišlo, bodo v centru svojo ponudbo razširili tudi s to storitvijo. So se pa v centru zaradi drugačnih potreb in povpraševanja odjemalcev njihovih storitev v zadnjih letih usmerili v drugotne oblike izvajanja storitve institucionalnega varstva. To so kratkotrajne namestitve z izvajanjem intenzivne fizi-oterapije po poškodbah, začasne namestitve za čas dopustov, bolezni svojcev ... Kot je prepričana Ka-sima Medara, so v tej smeri napravili korak naprej v odpiranju širšemu krogu povpraševanja. V centru so poleg tega v preteklem letu odprli varovani oddelek, ki ima 14 postelj, s katerim v preteklosti niso razpolagali. Na ta način Zgornjesa-vinjčanom z diagnozo demenca ter ostalimi težavami v duševnem zdravju ni več potrebno iskati proste postelje v domovih v oddaljenih krajih. Trend zasedenosti prostih postelj je v centru že nekaj mesecev v porastu. Tudi na račun širše ponudbe storitev, saj po besedah Ka-sime Medare beležijo povečano povpraševanje po vseh zgoraj navedenih oblikah ponudbe. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Tema tedna, Aktualno valk na mozirskem CSD je enako že več let. Podobno stanje je v vsej Sloveniji, saj podatki kažejo, da število starejših prebivalcev narašča hitreje kot število vključenih v pomoč na domu. Kot je povedala direktorica mozirskega CSD Marjana Ver-šnik Fale, pride hitro do težav v zvezi z zaposlitvijo socialnih oskrbo-valk v primeru, da le-ta nima zadostnega števila ur. Do tega pride ob smrti uporabnika ali njegovem odhodu v dom za starejše občane. S tem lahko socialna oskrbovalka »čez noč« zgubi večje število ur. Za CSD to posledično pomeni izgubo finančnega prihodka, saj se financira samo preko cene ure, in s tem tudi težavo pri zagotavljanju sredstev za plače. Glede na to, da je storitev plačljiva, se tudi Zgornjesavinjčani odločajo zanjo predvsem na osnovi svojih finančnih možnosti. Na mo-zirskem CSD ocenjujejo, da so po- r trebe po pomoči na domu večje od dejansko izkoriščenih, vendar se občani zanjo ne odločajo ali pa v manjšem obsegu od potrebnega ravno zaradi cene ure. NAŠE OBČINE PRISPEVAJO VEČ, KOT JE ZAKONSKO DOLOČENO Število ur, ki jih oskrbovalka Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »Za starejše občane je storitev pomoči na domu izrednega pomena. Skozi vsa leta nudenja te storitve še ni bilo odpovedi zaradi razlogov, ki bi bili na strani socialnih oskrbovalk. Zato lahko trdim, da so med našimi uporabniki in socialnimi oskrbovalkami odnosi izjemno dobri, pogosto naše delavke zanje predstavljajo edini kontakt z ostalim okoljem. Menim tudi, da svoje delo, ki ni lahko, opravljajo odgovorno in s srcem.« opravi pri posameznem uporabniku, je odvisno od njegovih potreb. Statistični podatki za lansko leto kažejo, da je večina uporabnikov prejemala storitev v obsegu manj kot 3,5 ure na teden. Celotni stroški storitve so v povprečju znašali 16,91 evra. Po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev morajo občine zagotoviti subvencijo v višini najmanj polovice stroškov storitve. V slovenskem merilu prihaja do velikih razlik med subvencijami in posledično tudi v ceni, ki jo plačajo uporabniki. V Zgornji Savinjski dolini temu ni tako. Kot so povedali na CSD Mozirje, vse naše občine prispevajo višjo subvencijo, kot je zakonsko določena. V vseh občinah je cena ure, ki jo plača uporabnik, 6,04 evra, razen v občini Rečica ob Savinji, kjer je subvencija še nekoliko višja. Rečičani plačajo za uro storitve nekoliko manj, in sicer 5,46 evra. Za primerjavo povejmo, da uporabniki ponekod za uro plačujejo skoraj deset evrov, se pa najdejo tudi občine, ki izvajajo storitev za uporabnike brezplačno. Tatiana Golob Vodja programa pomoči na domu na CSD Mozirje je strokovna delavka Irena Cerar. Pri njej lahko občani dobijo vse ustrezne informacije v zvezi s to storitvijo. V kolikor se za storitev odločijo, strokovna delavka obišče uporabnika tudi na domu, da z njim opravi pogovor in pripravi dogovor o načinu in obsegu izvajanja storitve. 1 -_J Socialna oskrba na domu vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Namenjena je osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. LOKALNE VOLITVE 2014 Na lokalnih volitvah 5. oktobra bomo slovenski volivci izbirali 211 županov in 3.336 članov občinskih svetov. Glasovi za občinske svetnike in za župane se oddajajo v ločene volilne skrinje. Volitve bodo spremljale in izvajale občinske volilne komisije, te smo povprašali, ali je v Zgornji Savinjski dolini prišlo do sprememb lokacije posameznih volišč. Volivci bomo o svojem volilnem mestu sicer obveščeni na vabilih, ki jih bomo dobili po pošti na dom. Koristne informacije pa je mogoče najti tudi na občinskih spletnih straneh v zavihku lokalne volitve. V Nazarjah so ukinili volišče v osnovni šoli in ga priključili volišču v domu kulture. Tako bodo tam glasovali volivci iz volilnih enot 1 in 2. Sicer pa je veljala taka ureditev že za ostala letošnja glasovanja, kot so bili referendum, evropske in dr- Veste, kje je vaše volišče? žavnozborske volitve. Na Rečici ob Savinji v zvezi z volišči ni sprememb. V Mozirju že za letošnje držav-nozborske volitve ni bilo volilnega mesta v restavraciji Gaj, ostala volišča ostajajo nespremenjena. Na Ljubnem imajo šest volilnih enot in sedem volišč. Okonina in Radmirje, ki sta ena volilna enota, imata zaradi obsežnosti terena in števila volivcev dve volišči. V osnovni šoli Ljubno ob Savinji pa bo tokrat namesto prejšnjih štirih sedaj pet volišč. Občinska volilna komisija se je odločila, da zara- Občinske volilne komisije so uvedle določene spremembe glede lokacij volišč. (Foto: Marija Lebar) di preglednosti pri oddaji volilnih listov in pri preštevanju razdruži volišči za naselji Savino in Ter. Za vsako volilno enoto je namreč potrebno oddati glasove v ločeno skrinjo. V Solčavi je ena sama volilna enota in tudi eno volišče, to je v centru Rinka. V Gornjem Gradu je prišlo do spremembe volišč za volilne enote 1, 2 in 3, ki so bila doslej v drugih objektih v samem kraju. Na tokratnih volitvah je volišče za vse omenjene enote v avli kulturnega doma Gornji Grad. V Lučah je bila sprememba pri voliščih že na nadomestnih volitvah za občinski svet, ki so jih imeli 13. aprila letos. Volišče, ki je bilo pred tem v dvorani gasilskega doma, so sedaj prestavili v šolo, kjer je dostopnost boljša. Tako sta zdaj v šoli dve volišči. Marija Lebar Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 5 Politika, Gospodarstvo, Iz občin SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR MOZIRJE Potrdili listo kandidatov za občinski svet V soboto so člani občinskega odbora Slovenske ljudske stranke (SLS) Mozirje pripravili občni zbor. Na njem so obravnavali več pomembnih točk, poleg liste za člane občinskega sveta so imenovali tudi novega predsednika odbora, ki je postal Roman Čretnik. Delovni predsednik Jure Bizjak je poudaril močno vlogo stranke na lokalnem nivoju, saj sedaj delujejo v občinskem svetu štirje njeni člani. Predstavil je listo kandidatov za bližajoče se lokalne volitve. V občini Mozirje se kandidate voli po proporcionalnem sistemu. Stranka je tako oblikovala predlog liste trinajstih kandidatov za občinski svet. Nekateri med njimi so občinski svetniki z več mandati za sabo, nekaj je povsem novih imen. Nosilec liste je sedanji podžupan Roman Čretnik. Potem, ko so oblikovali volilno komisijo, so udeleženci občnega zbora na tajnem glasovanju predlagano listo soglasno podprli. Lista je po besedah Jakoba Preseč-nika z geografskega vidika oblikovana uravnoteženo, saj so na njej predstavniki iz vseh krajev v občini. Tudi razmerje po spolih je ustre- zno, med kandidati je šest žensk. V prihodnjih dneh bo odbor stranke po posameznih naseljih občine pripravil okrogle mize in srečanja s krajani, da se pobližje seznani s problemi, s katerimi se srečujejo krajani. »To bo podlaga za nadaljnje konstruktivno delo v občinskem svetu,« je dejal Roman Čretnik. Marija Lebar Nosilec liste in novi predsednik občinskega odbora SLS Mozirje je Roman Čretnik. (Foto: Marija Lebar) ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Usoda zadruge še vedno nedorečena Nizka realizacija proračuna je tudi odraz stanja v državi V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so se odločili in prejšnji teden v najem javno ponudili še tri svoje gostinske lokale. Po besedah v. d. direktorja Stanka Zagožna je položaj v zadrugi še vedno nedorečen, likvidnost pa predstavlja težavo. Zato so se odločili, da poskusijo ohraniti le kmetijski del poslovanja zadruge, živilske trgovine in gostinstvo pa želijo oddati v najem. ODLOČITVE SE SPREMINJAJO IZ DNEVA V DAN Še vedno potekajo intenzivni pogovori o reprogramiranju dolga tako z dobavitelji kot z bankami. Po Zagožnovih besedah se njihovi odgovori in odločitve spreminjajo iz dneva v dan, tako da usoda zadruge še vedno ni povsem jasna. Zaenkrat se v zadrugi še niso odločili, da bi v najem ponudili tudi trgovski center v Ljubi-ji. Prejšnji mesec je odpovedi delovnega razmerja dobilo šest zaposlenih trgovk in trgovcev iz različnih zadružnih trgovin. Kako bo z nadaljnjim zmanjševanjem števila zaposlenih, je odvisno od rezultata dogovorov, pričakovati pa je, da bo treba še odpuščati, pravi Zagožen. ŽELIJO OHRANILI VSAJ KMETIJSKI DEL Tudi glede plačil za odkupljeno mleko se pojavljajo težave zaradi likvidnosti. Doslej so polovico odkupljenih količin rejcem plačevali petnajst dni prej, preden je zadruga prejela plačilo za to mleko od mlekarne, drugo polovico pa kasneje. Poslej bodo mleko plačevali rejcem v enkratnem znesku, in sicer na dan, ko bodo od mlekarne prejeli denar. Če se likvidnostni krč sprosti, želijo ponovno začeti odkupovati les in živino. Ostale dejavnosti, kot je na primer reja kokoši v Varpoljah, potekajo normalno. Kot pojasnjuje Zagožen, je v tem trenutku, dokler potekajo pogovori z glavnimi upniki, kakršno koli napovedovanje nemogoče. Tako vodstvo kot upravni odbor in zaposleni v zadrugi se trudijo po najboljših močeh, dodaja. Upajo, da bodo lahko ohranili vsaj kmetijski del, to je odkup tržnih viškov svojih članov in zagotavljanje preskrbe z re-promaterialom in opremo. Marija Lebar OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Na zadnji seji v tem mandatu se je v torek, 26. avgusta, sestal reči-ški občinski svet. Na mizah so imeli obširen dnevni red. Med drugim so obravnavali poročilo o izvrševanju polletnega proračuna in sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna sta predstavila župan Vinko Jeraj in računovodkinja Irena Štorgel. Veljavni proračun za letos je bil potrjen na seji decembra 2013, sredi maja pa je občinski svet sprejel še popravek oziroma rebalans. Župan je pojasnil, da je realizacija proračuna zelo nizka. Za to je več vzrokov, eden med njimi je tudi čakanje na državna sredstva po različnih razpisih. Ker teh ni bilo, se niso izvajale določene investicije, zato je precej pod planirano tudi odhodkovna stran. Prihodki so do 30. junija letos znašali 779.222 evrov, to je nekaj manj kot 30 odstotkov. Odhodkov je bilo za 726.621 evrov, kar predstavlja malo manj kot 26-odstotno realizacijo. Ob tem je svetnik Anton Strni-šnik pripomnil, da je stanje proračuna pač odraz stanja v državi. Župan je dodal, da kreditiranja, ki je bilo planirano, v prvem polletju ni bilo. »Čeprav smo imeli težave s prilivi, smo likvidnost nekako še uspeli zagotavljati. Računam, da bo realizacija proračuna do konca leta v okvirih, kot je bilo planirano.« Z izvrševanjem proračuna se je predhodno seznanil odbor za gospodarjenje. Občinski svet je v tej točki sprejel dva sklepa, ki ju je predhodno predlagal tudi omenjeni odbor. Prvi sklep govori o tem, da se je občinski svet seznanil z izvajanjem proračuna za prvo polletje 2014. V drugem sklepu svetniki predlagajo uravnoteženje oziroma rebalans proračuna. Obstoječi akt, ki se nanaša na delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, se nanaša le na leto 2010. Iz tega razloga je bilo potrebno sklep aktualizirati. Občinski svet je odločil, da zneski stroškov delne povrnitve ostajajo enaki, kot na prejšnjih lokalnih volitvah. Za članstvo v občinskem svetu se organizatorju kampanje prizna 0,16 evra za dobljeni glas, delno se povrne tudi stroške za volitve župana, in sicer organizatorju, katerega županski kandidat je prejel vsaj 10 odstotkov glasov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali. Gre za 0,10 evrov na dobljeni glas v prvem krogu in za 0,05 evrov v drugem krogu. Marija Lebar www.fotoknjiga.net 6 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Gospodarstvo, Iz občin 5. SALON TRAMINEC Edinstven preplet vina, kulinarike, glasbe in doživetij Na gradu Negova pri Gornji Radgoni je zadnji ponedeljek v avgustu potekal peti Salon Traminec, ki predstavlja edinstven preplet vina, kulinarike, glasbe in doživetij. Več kot osemsto obiskovalcev je lahko pokušalo 111 tramincev iz sedmih držav - od suhih do sladkih, penin, bio in arhivskih vin. Ker prvovrstni vinski kapljici priti-če nič manj vrhunska hrana, so tra-mince spremljale kulinarične dobrote kuharskih mojstrov iz vse Slovenije. Med slednjimi so bili tudi kuharji Del vrhunske kulinarične ponudbe 5. Salona Traminec so prispevali kuharski mojstri hotela Golte. (Foto: Franci Kotnik) MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 2014 Sodelujejo tudi zgornjesavinjski razstavljavci V dneh od 10. do 15. septembra Celjski sejem organizira 47. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Na sejmu sodeluje več kot 1.500 razstavljavcev iz več kot tridesetih držav, ki bodo predstavljali najboljše iz domače in tuje ponudbe za posel, dom in zabavo. Napovedujejo številne novosti in sejemske ugodnosti, organizator sejma, družba Celjski sejem je poskrbel za ugodnejše cene vstopnic in posebno pozornost name- KAKO DELAVNI SO BILI SVETNIKI V tem mandatu največ 33 sej in najmanj 18 iz hotela Golte. Na ogled so bili prestižni avtomobili in večerne kreacije modne oblikovalke Josephine, s svojim poslanstvom je nadaljevala Mala šola vinskih okusov. Organizatorji Salona Traminec - Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, Mediaspeed in Steyer vina - so del zbranih sredstev od vstopnine namenili lokalni skupnosti za obnovo kulturnega spomenika. Dogodek je zaokrožil koncert popularne glasbene skupine Mi2. KF Po občinah v Zgornji Savinjski dolini smo na njihovih spletnih straneh, kjer objavljajo vabila, gradiva in zapisnike s sej občinskega sveta preverili, kako delavni so bili občinski sveti v tem mandatu oziroma koliko sej je sklical kateri od županov. Da v volilnem letu sej ni veliko, se je pokazalo v večini občin, tudi v prvem letu jih ni veliko, zato večina odločitev pade v drugem in tretjem letu mandata. Skupno so največ rednih sej, kar 33, opravili v občinah Gornji Grad in Rečica, eno manj v Nazarjah, sledita Mozirje in Ljubno s 26 seja- MOZIRJE mi, Luče z 21 in Solčava z 18 sejami. Je pa v Solčavi župan sklical največ izrednih sej, kar dvanajst jih je bilo v tem mandatu in še sedem korespondenčnih. Letos so bili najmanj aktivni v mozirski občini z dvema rednima in eno izredno sejo, v Solčavi so imeli dve redni in dve kore-spondenčni seji, v Lučah so bile tri, na Ljubnem in v Nazarjah štiri ter na Rečici ob Savinji pet rednih sej. Rekord pa nosi Občina Gornji Grad, kjer so se letos sestali kar 13-krat. Štefka Sem Nova trgovina za male živali odslej na trgu Podjetje Trideja Bogdan Fürst s.p. je od tega tedna s trgovino za male živali prisotno na novi lokaciji sredi trškega jedra v Mozirju. Bistveno primernejši prostor bo lastniku Bogdanu Fürstu omogočil razširitev tovrstne ponudbe na še kvalitetnejše ponudnike hrane in različnih pripomočkov za pse, mačke in ostale druge male živali. Prodajni asortiman bo podoben kot v stari trgovini, po drugi strani pa bo kupcem na voljo še večje število različnih vrst hrane za pse in mačke. Gre za hrano visoke kvalitete, ob tem pa dostopne cene. Različni izdelovalci, kot so Ro- yal canin, Orijen, Eucanuba, Happy dog in drugi, bodo v novih prostorih tudi količinsko veliko bolj prisotni kot prej. Kar se hrane tiče, bodo tu zastopani še drugi proizvajalci, kot so Vita craft, Acana, Brit, Versele laga, Sera in drugi, ki izdelujejo hrano za ptice, ribe in glodavce. Cilj podjetja je povečati ponudbo kvalitete oskrbe malih živali, da se lastnikom ne bi bilo potrebno voziti po nakupih v Celje ali Velenje. Lastniki malih živali pa ob tem spoznavajo, da nizko cenovna hrana iz marketov ni najboljše, kar lahko ponudijo svojemu ljubljencu. Benjamin Kanjir nil družinam. Poslovni del sejemskega dogajanje znova zaznamujejo številni aktualni strokovni dogodki ter mednarodna poslovna srečanja. Na sejmu sodelujejo tudi zgor-njesavinjski predstavniki. Med drugim je v seznamu razstavljavcev najti naslednje: Glin Nazarje, Grlica d.o.o. Mozirje, Biomaso iz Luč in Alplog - hiše iz hlodov iz Šmartne-ga ob Dreti. Marija Lebar Bogdan Fürst je razširil ponudbo na še kvalitetnejše ponudnike hrane in različnih pripomočkov za pse, mačke in ostale druge male živali. (Foto: BK) Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 7 Iz občin, Šolstvo, Gospodarstvo PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA Novi prostori očarali učence in starše Prvi šolski dan je bil letos za pet prvošolcev na bočki podružnični osnovni šoli nekaj posebnega. Ne le, da so prvič prestopili prag šole, da so z novimi šolskimi torbami in polni pričakovanja stopili v hram učenosti, vstopili so tudi v povsem nove in lepo urejene prostore, v katerih bodo štiri leta nabirali znanje, preden se bodo preselili v centralno šolo v Gornjem Gradu. Dobrodošlico je prvošolčkom pripravilo devet učencev preostalih treh razredov, ki so peli, deklamirali, zadoneli pa so tudi zvoki harmonike. Pozdravne besede sta spregovorili učiteljici Jelka Grudnik in Danijela Lončar. Grudnikova je še posebej lepo pozdravila vse nove učence in njihove starše in dejala, da na šoli v Bočni vedno radi dajo otrokom več, kot obsega šolski program, zato je njihova šola nekaj posebnega. Spregovorila je tudi ravnateljica šole Lilijana Bele, ki je izrazila zadovoljstvo, da se je z izgradnjo dveh učilnic na podstrešju bočke šole reši- SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Za najboljše inovacije lahko glasuje tudi javnost Gospodarska zbornica Slovenije bo v tem mesecu razglasila najboljše slovenske inovacije leta 2013. Inovativne predloge bo ocenjevala strokovna komisija, imenovana pri GZS. Svoje glasove pa lahko za posamezno inovacijo odda tudi ostala javnost. Tokrat namreč že tretje leto po vrsti k glasovanju vabijo preko portala http://www.gzs.si/ slo/65602 oziroma FB strani GZS http://www. facebook.com/GZSsi. Glasovanje poteka do 15. septembra. Med kandidatkami za naziv najboljše inovacije na nacionalnem nivoju so inovacije, ki so bile kot najboljše ocenjene na razpisu v SAŠA regiji. Dve od njih je prispevalo podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, in sicer palični mešalnik MSM8-Maxomixx in aparat za pripravo napitkov Tassimo Suny. Na nacionalni izbor so se uvrstili tudi inovatorji Gorenja d.d. z novo generacijo samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600: C-FS600-14 in HTZ Velenje I.P. d.o.o. z napravo za denitrifikacijo pitne vode. Po besedah direktorja SŠGZ mag. Francija Kotnika so predlagane inovacije, ki so jih poslali na nacionalni izbor, zares kakovostne in pričakovati je, da se bodo uvrstile na najvišja mesta. Marija Lebar lo tudi vprašanje sprejema vseh vpisanih otrok v vrtec, saj so nekdanje učilnice sedaj namenjene najmlajšim. Skupaj z Grudnikovo je novim učencem podarila darila ob vstopu v šolo. Župan Stanko Ogradi je povzel investicije v bočko šolo v zadnjih letih. Poleg novih učilnic je lani dobila novo kritino. Najmlajšim je zaže- V ponedeljek, 1. septembra, so se v šolski telovadnici zbrali učenci Osnovne šole Blaža Ar-niča Luče in njihovi učitelji. Prisotni so bili tudi predstavniki občine, saj je bila to priložnost, ko so ravnateljici Andreji Urh simbolično predali ključe kombija, namenjenega za šolske prevoze, ki ga je občina kupila v počitniških dneh. Ravnateljica je učencem podala osnovne informacije glede poteka pouka. Zbrane je nagovoril tudi župan Ciril Rosc: »V znak dobrega sodelovanja s šolo smo med počitnicami na občini nabavili nov šolski kombi. /.../ Ravnateljici simbolno predajam ključe kombija z željo, da bi dolga leta varno vozil naše šolarje,« je med drugim dejal Rosc, potem ko je učencem zaželel uspešno šolsko leto. Občina Luče je na predlog domače osnovne šole v letošnji proračun uvrstila nabavo novega kombija. Dosedanje vozilo je bilo že staro in dotrajano. V maju je občina izvedla javni razpis, na katerega se je prijavilo pet ponudnikov. Pri nakupu je bilo potrebno upoštevati zahteve predpisov za prevoz otrok. Zaradi zahtevnosti terena so na- lel uspešen vstop v svet znanja, učiteljicama pa, da bi lepo skrbele za lepe prostore. Prvošolci so bili po programu vabljeni na poseben sprejem, kjer so se posladkali s torto, starši in ostali obiskovalci pa so si imeli priložnost ogledati šolske prostore. Štefka Sem bavili kombinirano vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa. Vrednost investicije je nekaj manj kot 40 tisoč evrov. Marija Lebar Župan Ciril Rosc je ravnateljici Andreji Urh simbolično predal ključe kombija, namenjenega za šolske prevoze. (Foto: ML) Pet prvošolcev je v družbi staršev in drugih obiskovalcev uživalo v programu, predvsem pa v lepo urejenih novih prostorih šole. (Foto: Štefka Sem) OSNOVNA ŠOLA LUČE Za vesel začetek pouka nov šolski kombi 8 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Organizacije 70-LETNICA OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Obudili spomin na dogodke, vredne časti Na nogometnem igrišču v Mozirju se je na slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline izpod okupatorja in spominu na rešitev 87 britanskih vojnih ujetnikov, v soboto, 6. septembra, zbralo okoli 1.200 udeležencev iz vse Slovenije. Med vabljenimi gosti je bil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je s svojo prisotnostjo potrdil pomembnost dogodka. V prvi vrsti se je predsedniku republike pridružil predsednik državnega sveta Mitja Bervar in mnogi ugledni gostje, tudi iz angleške in ruske ambasade. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek. »BIL JE BOJ ZA PRAVIČNEJŠO DRUŽBO« Uvodoma se je dotaknil večjih mejnikov druge svetovne vojne, predvsem narodne zavesti in poguma, ki so ga zmogli zavedni Slovenci ob vstopu v partizanske vrste. Dejal je: »Narodno osvobodilni boj ni bil le boj za obstoj naroda, za svobodo. Prav tako ni bil komunistična revolucija. Bil je boj za pravičnejšo družbo od tiste v propadli kraljevini Jugoslaviji. Vsaka sprememba družbene ureditve je sama po sebi revolucija in prav nič se nam je ni treba sramovati.« vinjske doline in recitatorji mozirskega kulturnega društva so se sprehodili skozi slovensko zgodovino. Ob prepevanju in recitacijah so se dotaknili dogodkov in posameznikov, ki so pustili svoj pečat v času in prostoru. Skupno vsem je bilo hotenje po miru, po svobodi in želji, da bi lahko bil vsakdo to, kar je. V času prireditve so člani krajevnih odborov ZZB NOB širom Zgornje Savinjske doline na spominska obeležja položili vence. S tem so se spomnili mnogih žrtev, ki so darovale svojo kri za to, da danes živimo v svobodni državi. Med drugo svetovno vojno je padlo 751 Zgornjesavinjčanov, preko 800 pa jih je bilo interniranih z domov. Benjamin Kanjir Osvoboditev naše doline je bil eden izmed največjih dogodkov v drugi polovici leta 1944. Na tem prostoru je nastalo osvobojeno ozemlje, edinstveno v vsej Evropi. Partizani so pričeli vzpostavljati normalno življenje in delovanje prebivalcev. Čeprav so morali še pred novim letom ob nemški ofenzivi priznati svoj poraz in dolino zapustiti ob krutem maščevanju okupatorjev, se je to zgodilo le še za par mesecev. majhne šibkejše države jih morajo ubogati ...« je bil oster Turnšek in nadaljeval: »Dejansko odločajo o naši usodi v Berlinu, morda še kje drugje. Diktirajo nam, s kom smemo trgovati in s kom ne. Državi prepovedujejo pomagati podjetjem v vili dobro uro programa, ki je obudil spomin na zmagovite trenutke druge svetovne vojne. Člani partizanskega pevskega zbora, Mešanega pevskega zbora KD Ljubno ob Savinji, Mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje, Godba Zgornje Sa- V prvi vrsti so se predsedniku republike Borutu Pahorju (drugi z desne) pridružili mnogi ugledni gostje, tudi iz angleške in ruske ambasade. (Foto: Benjamin Kanjir) Predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek: »Vsaka sprememba družbene ureditve je sama po sebi revolucija in prav nič se nam je ni treba sramovati.« (Foto: Benjamin Kanjir) V nadaljevanju se je Turnšek dotaknil trenutnih političnih razmer in razmerij v Evropski uniji. Poudaril je, da evropska zveza premalo pomena daje majhnim deželam, kakršna je naša, v ospredje pa je stopila Nemčija. »In kakšna je Evropa danes? Evropske unije, v katero smo polagali toliko upov, so se postopno polastile velike sile, predvsem Nemčija. Iz Bruslja prihajajo direktive, kot se danes lepše reče ukazom, in stiski, spomnite se Elana. To seveda ne velja za nemška podjetja. Letališče mora država prodati, da ga kupi nemško državno podjetje. Nemčija sme, Slovenija ne sme.« SPOMNILI SO SE PADLIH IN INTERNIRANIH ZGORNJESAVINJČANOV Nastopajoči na proslavi so s scenarijem in režijo Berta Savodnika ter Antona Veneka pripra- Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 9 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo 2. SREČANJE UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Upokojeni občani nočejo biti odpisani Kot je bilo videti ob številni udeležbi na drugem srečanju upokojencev Zgornje Savinjske doline, ki jih v zadnjih treh letih meddruštveno povezuje še poseben odbor Koordinacija društev upokojencev (KDU), je interes po sodelovanju ter druženju izjemno velik. Na srečanju v Solčavi, udeležilo se ga je okoli 360 ljudi, so si kar sami pripravili kulturno zabavni program z glasbo, petjem in plesi. TOKRAT SE NISO POLITIČNO IZRAŽALI ALI OPREDELJEVALI Bistvo povezanosti, kot so omenjali govorniki, je druženje in vseživljenjsko izobraževanje na različnih področjih, organizacija strokovnih ekskurzij ter pohodništvo v naravo, prilagojene športne dejavnosti, kulturni nastopi, delavnice za starejše ter drugo. Še najpomembnejše pa je, da se tako organizirani lahko vključujejo v delovanje lokalnih skupnosti, ob različnih praznikih in prireditvah v svojih okoljih, v delo v številnih in raznoterih društvih ter se tako počutijo tudi koristne. Upokojenci, kot je bilo slišati, niso politično mrtvi, a se na tokratnem srečanju njihovi predstavniki niso politično izražali ali opredeljevali. Na srečanju so spregovorili podžupan občine Solčava Aleš Klemenšek s humorno izraženo dobrodošlico in kratko predstavitvijo občine ter Solčavskega, predsednik KDU in glavni organizator srečanja Toni Rifelj z nekaj novimi načrti za sodelovanje ter jesenske aktivnosti, domači predsednik in predstavnik gostitelja letošnjega srečanja Jaka Prepotnik ter podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Don-ko in podpredsednik Pokrajinske zveze DU Celje Vlado Rančigaj. ŠTEVILČNO PRISOTNI TUDI PREDSTAVNIKI OBČIN V kulturnem programu so nastopili Solčavske pevke, MePZ DUI Mozirje, pevke KD Lipa Šmartno ob Dreti, Ljudski pevci in Vlcer trio iz Luč ter še nekateri kulturniki in glasbeni solisti. Zaplesalo je tudi deset parov folklorne skupine DU Bočna Oštarija, ki jih vodi priznani folklorist Janez Oštir. September je mesec, ki je v nazarski občini namenjen praznovanju. Letos je dogajanje še posebej pestro, saj občina praznuje dvajsetletnico obstoja. Prvi dogodki obarvani predvsem športno so se odvili že pretekli vikend in v tem tednu. V torek je bila lesarska konferenca, v sredo otvoritev prenovljenega mostu v Šmartnem ob Dreti. Sicer pa je na voljo lepa bera športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, pri katerih sode- Kako cenjeni so upokojenci iz doline, pove tudi dejstvo, da so se tega prijetnega dogodka iz občin udeležili domala vsi župani in županja ter dva namestnika, za pogostitev pa je poskrbel Center Rinka iz Solčave. Jože Miklavc lujejo člani mnogih društev iz občine in ostali organizatorji. Prav gotovo bosta dva izmed vidnejših dogodkov Lesarski praznik v soboto, 13. septembra, in proslava ob občinskem prazniku v četrtek, 18. septembra. Na tej slovesnosti bodo posameznikom in društvom, ki so se v zadnjem času še posebej izkazali, podelili občinska priznanja. Marija Lebar Dobro razpoloženi udeleženci srečanja upokojencev so se imenitno zabavali. (Foto: Jože Miklavc) OBČINA NAZARJE Praznovanje prinaša številne dogodke za vse okuse VSE ZA OGREVANJE FRANC HUDOURNIK S.P. Franc Hudournik je pretekli petek v mozirskem trgu, v prostorih bivšega kolesarskega centra, odprl salon za prodajo ogrevalne tehnike. Zanimanje za obnovljive vire energije je pri njem preraslo v poklic, ki ga je doslej opravljal od doma, sedaj pa je stopil na novo poslovno pot. Vodenje družbe iz domačega naslonjača, samo delovanje in promocija se je pokazalo kot domala nemogoče in poslovno manj uspešno. Hudournik se je zato od- Nova ponudba v Mozirju V svojem salonu bo Franc Hudournik prodajal večinoma slovenske proizvode. (Foto: Benjamin Kanjir) ločil, da vzame v najem večji prostor in prične v njem izvajati in širiti svojo dejavnost. Na prvi petek v septembru je zato na stežaj odprl vrata dobro založenega salona. Njegova pričakovanja so že prvi dan zrasla, saj je bil presenečen nad dobrim odzivom strank. Veliko se jih je prišlo pozanimat o rešitvah svojih problemov na domačih ogrevalnih sistemih, lastnik pa jim je ponudil konkretne rešitve in nasvete. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Iz občin, Kultura, Oglasi MODRO OZNAČENA PARKIRIŠČA ZA KRATKOTRAJNO PARKIRANJE Na Ljubnem in v Gornjem Gradu spremenjen režim ■ parkiranja V Gornjem Gradu so štiri parkirišča v modri coni pred brunarico v centru kraja in eden pred Rupovo hišo. (Foto: Štefka Sem) V mesecu avgustu so v centrih Ljubnega ob Savinji in Gornjega Grada nekatera parkirna mesta dobila modre obrobe, kar pomeni, da je parkiranje na njih dovoljeno največ dve uri. Na Ljubnem je bila povod za modro cono pobuda sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v Gornjem Gradu pobuda občinskega svetnika Franca Rupa. S tem so želeli strogi center obeh krajev razbremeniti dolgo stoječih vozil. ČAS PRIHODA JE POTREBNO OZNAČITI Na Ljubnem so parkirišča v modri coni pred Petkovo hišo in pred blagovnico. V Gornjem Gradu so štiri pred brunarico v centru kraja in eden pred Rupovo hišo. Medtem ko so v Gornjem Gradu ta parkirišča označena tudi s tablo, ki omejuje parkiranje na dve uri, table na Ljubnem še ne stojijo. Čas prihoda na parkirno mesto morajo vozniki označiti. To je možno z nalepko parkirne ure ali na listu, na katerem zabeležijo čas prihoda na parkirišče. Ta mora biti na vidnem me- stu v avtomobilu. Za nadzor mirujočega prometa je pristojno mestno redarstvo. PARKIRIŠČA ŠE VEDNO BREZPLAČNA Parkomatov v obeh krajih ne bodo postavili, saj so parkirišča še vedno brezplačna, le parkiranje je časovno omejeno. »Postavitev par-komata je precejšen strošek. Poleg vse ustrezne dokumentacije in nakupa ter postavitve parkoma-ta, je potrebno še skleniti pogodbo z vzdrževalcem le-tega, saj mora dnevni pregled, praznjenje in vzdrževanje parkomata izvajati ustrezna služba in ne občina. Iz tega razloga smo se odločili, da parkomata ne bo, saj je izvedba modre cone možna tudi brez njega,« je povedala direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihter. Župan občine Ljubno Franjo Na- raločnik je povedal, da je na Ljubnem dovolj parkirišč za dolgotrajno parkiranje, namenjenih tistim, ki gredo v službo, zato so z modro cono v strogem centru kraja parkirišča namenili tistim, ki pridejo po raznih opravkih. »V vmesnem obdobju se je voznike opominjalo glede dolžine parkiranja, s postavitvijo table, ki bo postavljena v kratkim, pa bo dolžino parkiranja nadziralo mestno redarstvo.« 80 EVROV ZA PREDOLGO PARKIRANJE V občini Nazarje imajo omejeno parkiranje na določenih parkiriščih že dlje časa v IOC Prihova, pri bencinskem servisu in pri šoli. Tudi tam je parkiranje omejeno na dve uri, ni plačljivo, nadzor nad tem pa vrši mestno redarstvo. Največ kršitev je bilo pri bencinskem servisu, zato je bil tam tudi poostren nadzor. Kazni za predolgo parkiranje imajo občine določene v svojem odloku, največkrat pa je treba plačati 80 evrov. Voznik lahko v določenem roku poravna le polovico. Štefka Sem RAZSTAVA AKADEMSKE SLIKARKE SLAVICE ŠTRUKELJ KOKORAVEC V STEKLU Ples na slikah, v galeriji in pred njo Na zadnji četrtek v avgustu se je pred in v gornjegrajski galeriji Šte-kl odvila posebna otvoritev razstave. Razstavljavko, akademsko slikarko Slavico Štrukelj Kokoravec so namreč presenetili njeni nekda- nji soplesalci, sedaj člani folklorne skupine Oštarija iz Bočne, ki so se zavrteli pred galerijo, nato pa k njej tako ljubemu plesu povabili še umetnico. Da je poleg slikanja ples njena druga velika strast, je slikar- ka dokazala tudi v galeriji, ko se je ob prepevanju kvarteta Štiglic zavrtela z možem. Slavica Štrukelj Kokoravec v Šte-klu razstavlja drugič. Prvič so njene slike zajemale motive folklornih plesalcev, tokrat so na slikah izstopale španske plesalke v svojih živo rdečih oblačilih, balerine in umetnostni plesalci. Ples je bil tako stična točka med razstavljenimi platni in dogajanjem pred in v galeriji. Delo akademske slikarke je predstavila Nika Kolenc, razsta- vo je otvorila predsednica Kulturnega društva Gornji Grad Tatjana Bezovšek. Slikarka pa je v kratkih besedah povzela pozitivno energijo, ki veje iz galerije Štekl, se zahvalila svoji družini, ki jo pri delu podpira, izrazila navdušenje nad plesalci, ki so jo resnično presenetili, saj se je lahko po dolgem času ponovno zavrtela z njimi. Prijeten umetniško-plesni večer so popestrile članice družinskega kvarteta Štiglic. Štefka Sem Slavica Štrukelj Kokoravec je rada zaplesala s člani folklorne skupine Oštarija. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 11 Oglasi (cotesAZ wh!te mm oUjboOZ C£N1£R m\ 2/W£C SODELUJTE V MESEČNI NAGRADNI IG BI IN OSVOJITE M EZ PLfl CN [ VIK EN p r ¡i K ET1 Zililnl^l en <] 1.11-1 tL Interna nagradna igra zadružnih trgovin Vi j k kupec, ki v tekočem mesecu opravi nakup v trn od naših isrii,[j>rtih poslovalnic v v redno <.r i nad lOfl FUR, sodeluje« naši mesečni nagradni igri. 7 a mesec julij smo na uredništvu Savinjskih novic nehali naslednje nagrajence; - j. nagrado, družinski sladoled, prejme Antonija Ermene, Florjan 20, Gornji Grad, -2. nagrado, bon v vrednosti 20 CUft, prejme Aljaž Vrtač ni k, Spodnje Kraše Hi, Šmartno ob Dreti, -1. nagrado, brezplačen vikend paket za 2 osebi v Termah Čatež, prejme Ana Ročnik, Ter 6S, ijubno ob Savinji. Nagrajenci naj za dvig naerade pokličejo na 0 J&37-07-34 (Glanka Plesec}. Nagradna igra poteka celo leto, mesečni rezultati pa bodo objavljeni v Savinjskih novicah. 12 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 i ODPAD GOCA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU M. 3325 ŠOŠTANJ Imate odpadni material pa ne veste kam z njim? PRIPELJITE GA V NAŠ ZBIRNI CENTER IN PRI TEM DOBRO ZASLUŽITE, S KANČKOM SREČE PRI ŽREBU PA ODPOTUJETE ŠE NA DUNAJ! Odkupujemo: stara odpadno železo, nerjaveče jeklo, bar vne kovine (baker, aluminij, mesing in ostalo._), staro odpadno pločevino, časopis/karton, odslužene gospodinjske aparate, belo tehniko. BREZPLAČNO Vam odpeljemo odpadne surovine, v večjih količinah lahko postavimo tudi kontejner! VSAKA STRANKA, lil BO V ČASU OD 15.9.2014 DO 15.12.2014 PRIPELJALA ODPADNI MATERIAL, BO SODELOVALA V NAGRADNEMU ŽREBANJU ZA OGLED PREDBOŽIČNEGA DUNAJA! Slika je simbolična. Pokličite nas: DIREKTOR: 041-242-829 TAJNIŠTVO: 041-341-449 Odprto od ponedeljka do sobote od S. do 17. ure ZA ODKUP MATERIALA POTREBUJETE: - VELJAVNI OSEBNI DOKUMENT - DAVČNO ŠTEVILKO IN TRR Zgodovina in narodopisje nekaj spominov naših godcev (12) s* ■ Piše: Aleksander Videčnik SOLČAVSKE SVATBENE NAVADE Nebeška ojcet (nadaljevanje) Nihče ne more zgruntati to nebeško veselje, obličje božje gledati brez konca na vselej. * To veselo glorijo ti angelčki lepo pojo in Boga hvalijo. Pa vesela štima angeljska je nebeška muzi-ka. * Ah, k'tere ste device še, v Boga zaljubljene, pripravljate si lampice z oljem napolnjene. Al' 'mate čiste srce, za Jezusa te lampice Ak' bodo dobrih del polne, ne bodo ugasnile. * Jezus pokliče vas. Al' le jaz brumno živim, se tudi umreti ne bojim, se le lona veselim. Al' me bo Jezus k sebi vzel, da bom na večno z njim vesel. * Le čujmo ino vahtajmo pripravljeni ves čas, da Bog u to unajno temo ne bo zavrgel nas. Le trpimo križe voljno in služimo Bogu zvesto, sedaj je čas za to, da bojo le ta dobre dele nad nami svet'le se. * Dokleder na tem svet živim, o, Jezus, prosim te, razveseli me, da prav držim tvoje zapovede, da bom vreden priti k ti ohceti, pri tim nebeškim molceti, sladkosti uživati, katere je Jezus pripravil nam svojim služab-nikam. Jože Lekše je leta 1925 poleg zgoraj napisane pesmi in poteka ohceti do podrobnosti opisal še odhod svatov v cerkev, kamor so svatje odšli v sprevodu. Hodilo se je zelo počasi, in to ob nenehnem godenju godcev. Zanimivo, godci so spremljali sprevod le do cerkve, kamor niso šli. V prvo klop sedeta oba moža, v drugo camar, ženin in oba družca, v tretjo sedejo svalvinja, nevesta in obe družici. Po maši je darovanje, svatje se pomikajo mimo oltarja in za njim nazaj v klopi. Camar vsuje drobiž v jamico svojega klobuka in ponudi ta denar za darovanje svatvinji, nevesti in družicama. Ko je darovanje opravljeno, se takoj nadaljuje poroka. Ženin poklekne pred oltarjem, za njega se postavi camar, za njim pa se zvrstijo družca in moža. Poleg ženina poklekne tudi nevesta, za njo pa stoji svatvinja, sledijo: obe ženi možev in družici. Med poroko sedijo ostali svatje v sprednjih klopeh. Ker ostaneta nevesta in ženin po poroki še nekaj časa v cerkvi, da se zahvalita Bogu, gredo ostali svatje iz cerkve in ju pričakajo zunaj, da jima ob godbi čestitajo in nekaj malega stisnejo v roko (denarja). Nato se oblikuje sprevod, na čelu z godci, ki se pomika proti gostilni, v kateri bo svatba. Tam se postavijo godci ob strani in igrajo, medtem ko svatje vstopajo v sobo. Godci vstopijo v sobo zadnji, in to v sobo, ki je predvidena za ples. Iz zapisa Lekšeta je razvidno, da je svatba v Solčavi edinstveno in izvirno organizirana. Lekše posebej poudarja, da so solčavske svatbe slovele tudi po dolžini (času). Morda je dobro, da omenimo vir, ki lahko služi možnim raziskovalcem. Knjiga avtorja A. Videčnika Iz roda v rod (1991), strani od 84 do 92. O DOMAČIH GODCIH - ZAKLJUČEK Mirno smemo trditi, da so domači godci prenašali tradicijo običajev iz roda v rod. Žal je marsikaj v novejšem času zamrlo, saj se običaji prilagajajo času in drugim okoliščinam. Tako je glasba je v novejšem času tudi na vasi drugačna od tiste, ki so jo izvajali in poznali godci ob koncu 19. stoletja. Igor Cvetko je v knjigi Jest sem Vodovnik Jurij nekdanje godce opredelil: »... Ti pevci so peli in še pojo, kot je pri njih v navadi! ... V okviru njihovih estetskih kriterijev je glasba, ki jo pojo, lepa. Zvestoba tradiciji za njih pomeni torej ohranjevati vrednostno lestvico lepote in ne (kot večina ljudi to napačno razume) vztrajati pri prenašanju »gotovega« proizvoda iz roda v rod.« Iz navedenega razmišljanja se je porodila misel, da je godce, ki so predmet opisa, bolje poimenovati »domače« in ne tolike »ljudske«. Res je pri tem poudarjeno prenašanje znanja igranja na razna glasbila iz ene generacije na drugo. S tem je izkazana ljubezen do glasbe, ki je posebno še hribovskemu človeku od nekdaj pomenila uteho in tudi raznih čustev, duševnih stanj in podobno. Zanimiva je ugotovitev zgoraj omenjenega pisca, da bi si takratni godci z branjem not kaj pomagali. Prav zaradi generacijskega prenašanja so besedila in tudi marsikdaj melodije dobivale nenehne spremembe, zapiše Cvetko in hkrati trdi, »da so ljudje nekega časa imeli svoje poglede na »lepoto« in so pač peli, kar se jim je zdelo lepo«. Skušali smo besedila pesmi zapisati v narečju, kar se pa v vseh primerih ni dalo. V naši dolini pač ni enotnega narečja. O godčevskih skupinah Res je, da so skupine z več ali manj stalnim sestavom obstajale že pred prvo svetovno vojno, vendar pa so te oblike združevanja godcev prišle bolj do izraza malo pred drugo svetovno vojno, nekako v tridesetih letih. Kot primer navedimo Krnico nad Lučami, kjer so med leti 1927 - 1930 ustanovili skupino, ki so jo poimenovali Vandrov-ci. Sestavljali so jo izključno godci iz te okolice. Igrali so bas, trobento, kitaro, gosli, frajtonerco, včasih so vključevali tudi po dve frajtonerci. Ljudske izvirnosti in samobitnosti se ne smemo nikoli sramovati, ko gre za opisovanje nekdanjega godčevstva. Ko so v preteklosti obujali navade in delovanje domačih godcev, so nekateri pisci zapisali, da se obuja stare navade in da pri tem vlečemo glasbo iz naftalina. Dokaj pikro! Kakorkoli že, dejstvo je, da so nekdanji godci doprinesli v njihovem času veliko petja in veselja med ljudi. Čas pač prinese svoje in vse, kar je bilo včeraj še imenitno, se pač pozabi - nastajajo novi običaji in drugačne gaude! Duhovitost godcev V spominu mi ostaja razgovor s hčerko znanega in uglednega godca Martina Brglesa -Žovneta. Ivanka Brgles je na kratko opisala svojega očeta takole: »Bili so en velik hecar in na raznih gaudah ta glavni. Kaj rad je o sebi dejal, da je kar dvojni ptič, namreč Brgles in Žovne po domače. Pohvalil se je, da je igral na 124-tih svatbah, da o drugih zabavah ne govorim, je še povedal. Skrbno je zapisoval stare pesmi, med prvo svetovno vojno je pisal obsežen dnevnik, ki pa se je žal izgubil.« Verjetno bi podobne spomine opisal še marsikateri godec tistih časov. Konec. Notni zvezek prve godbe na pihala v Šmihelu iz leta 1913 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 13 Organizacije, Oglasi SREČANJE STAREJSIH GASILCEV IN GASILK V GRUSOVLJAH Veterani so preteklost in sedanjost gasilstva Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) je pripravila tradicionalno srečanje njihovih veterank in veteranov. Zadnjo sredo v avgustu so se družili na poligonu grušoveljskega prostovoljnega gasilskega društva. V uvodu so udeležence pozdravili gostitelj Janko Prislan, župan Vinko Jeraj, predsednik in poveljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric, ter predsednik komisije za delo z veterani pri zvezi Franc Matjaž. Slednji je predstavil delo komisije in dosežke nekaterih desetin gasilskih društev. Izpostavil je, da veterani kljub svojim letom še vedno delujejo v svojih društvih in izpolnjujejo naloge po svojih zmožnostih. Predavateljica Savina Naraks, predstavnica veteranov Savinjsko-šaleške regije je predstavila delovanje veteranov in veterank. Med drugim je povedala, da veterani sicer niso prihodnost gasilstva, so pa preteklost in sedanjost. Mnogi med njimi imajo še veliko delovnega elana in so v dobri psihofizični pripravljenosti. Sicer jim predpisi omejujejo delo v operativi in izobraževanje, a jim je zaupano prenekatero delo v organih na nivoju društev, zveze in regije. Ker zaradi svoje starosti ne dosegajo dovolj točk, ne morejo prejeti naj- višjih priznanj. Zaradi tega so na nivoju Gasilske zveze Slovenije predlagali priznanje zlata sekirica. To naj bi bilo namenjenemu gasilcem veteranom za njihovo prizadevno delo. V družabnem delu so udeleženci prisluhnili pesmim gasilskega pevskega zbora in si ogledali orientalske plese, najstarejšega udeleženca, 90-letnega Alojza Goveka pa so počastili s priložnostnim darilom. Marija Šukalo Mentorji veteranskih ekip gasilskih društev naše doline s predsednikom GZ ZSD Jankom Zuntarjem (stoji prvi z desne) in gostiteljema: predsednikom PGD Grušovlje Jankom Prislanom (čepi) in županom Vinkom Jerajem (sedi prvi z desne) (Foto: Marija Šukalo) SOLČAVSKE FILCARKE NA SEJMU AGRA Potrjena kakovost volne jezersko-solčavskih ovc V Gornji Radgoni je v dneh od 23. do 28. avgusta potekal tradicionalni, letos že 52. Mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra. Na njem so se tudi letos predstavile članice Društva solčavskih filcark Bicka. Hkrati s predstavitvijo svoje dejavnosti so poskrbele še za promocijo Solčavskega. Med tem ko so lani solčavski rejci na sejmu sodelovali z obširnejšo predstavitvijo, sta bili letos tam le dve predstavnici filcark. Zanimanje za to tradicionalno dejav- nost je bilo med obiskovalci precejšnje, je dejala Bernarda Prodnik in dodala, da so obiskovalci na stojnici poleg ogleda in nakupa polstenih izdelkov lahko dobili še informacije, promocijsko gradivo in prospekte o turistični ponudbi Solčave in okolice. Prodnikova je povedala: »Sejem v Gornji Radgoni solčavske filcarke že tradicionalno obiskujemo vsako leto, vse od začetkov našega skupnega druženja, to je od leta 2005. V hali, kjer se predstavlja drobnica in vse, kar je povezano z njo, smo se tudi letos predstavile s svojimi polstenimi izdelki ter prikazom izdelave. Radgonski sejem je kraj, kjer se vsako leto srečujejo rejci, predelovalci mesa in mleka drobnice ter volne. Hkrati pa strokovne organizacije predstavijo svoje strokovno delo in projekte, ki so jih izvajale med letom. Tako so letos izpostavili projekt Lanatura, program čez-mejnega sodelovanja Slovenije in Italije, ki ga vodi in koordinira KGZS Zavod Nova Gorica. Predstavili so rezultate raziskav kakovosti volne slovenskih avtohtonih in opleme-njenih pasem ovc. Med najboljšimi za predelavo se je izkazala volna jezersko-solča-vske ovce, ki je prednjačila pri večini pomembnih parametrov raziskav. Dosedanje izvedene aktivnosti na projektu bomo predstavili tudi na Festivalu volne Bicka v Solčavi, ki bo potekal v dneh od 19. do 21. septembra.« Marija Lebar Pisana stojnica solčavskih filcark (Foto: Bernarda Prodnik) IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža IVI A RIM s.p„ Vransko 18b, 3305 Vransko Tel. št.: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 lm e-mail: slavica.marn@siol.net, ww w.marn-vransko.si 14 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Ljudje in dogodki, Oglasi 21. PEŠ ROMARJE Z REČICE OB SAVINJI NA BREZJE ~ I K« v» I •• doseči cilj večja od neprijaznega vremena Kot že dvajsetič doslej so se iz župnije Rečica ob Savinji 14. avgusta po maši ob pol peti uri zjutraj z blagoslovom župnika Davida Zagorca romarji podali na 21. peš romanje na Brezje k tamkajšnji Mariji Pomagaj. Dež, veter, premočena oblačila romarje niso vznemirjala, kajti želeli so si prehoditi zastavljeno pot in doseči cilj. Vseh 93 romarjev, zbranih iz različnih župnij, tudi iz oddaljenih: Sevnice, Radeč, Laškega, je to doseglo. Letos se je 15 romarjev tudi domov vrnilo peš. Ob vrnitvi dva dni po velikem šmarnu so se v cerkvi sv. Kancijana na Rečici ob Savinji zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uspešno izpeljanem romanju. V 21 letih se je na to pot podalo že 350 romarjev iz okoli 30 različnih župnij, od otrok z dobrimi 10 leti do najstarejših s krepko preko 70. FA 93 romarjev je prišlo z Rečice ob Savinji na Brezje. DELCE Blagoslovili prenovljeno kapelo V nedeljo, 24. avgusta, so v Del-cah opravili blagoslov prenovljene kapele sv. Družine, ki stoji ob cesti proti Bočni. Obred je opravil šmar-ški župnik Ivan Šelih ob navzočnosti številnih domačinov in drugih obiskovalcev. Kapelo so obnovili Kočnarje-vi, po domače Tonkovi iz Delc. Po 1985. O letnici pozidave tega sakralnega objekta ni dosti znanega, sodi pa med tri podobne kapele, ki so postavljene ob romarski poti proti Novi Štifti. Domači so upali, da bodo pri prenovi naleteli na kakšno letnico ali drug podatek, ki bi bolj osvetlil zgodovino kapele, vendar niso našli nič takega. Odkrili so Kapelo so obnovili Kočnarjevi, po domače Tonkovi iz Delc. (Foto: Meri Gluk) besedah Urške Kočnar je bila potrebna obnove, saj so jo nazadnje obnovili njeni starši, in sicer leta Poslikavo kapelice so zaupali mlademu domačinu Klemenu Volavšku in bili nad njegovim delom navdušeni. Na zadnji stra- ni je Klemen naslikal podobo sv. Florjana, ki je kapelo krasila tudi prej. Marija Lebar le to, da je bila v toku časa posvečena različnim svetnikom, trenutno je posvečena sv. Družini. KOVINOPLASTIKA I3ENDA d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje Vabi v svoje vrste sodelavca/sodelavko na prosto delovno mesto: Čistilec / čistilka (m/ž) Pričakujemo: - natančnost in vestnost - ročne spretnosti Nudimo: - zaposlitev s skrajšanim določenim časom (20 ur tedensko); možnost podaljšanja v nedoločen čas - urejeno delovno okolje - stimulativno plačilo. Pogoj za zaposlitev je status invalida (III. kategorija)! Svoje prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTIKA BENDA d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov: zaposlitev@kovinoplastika-benda.si Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 15 Oglasi "4 Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel:+386 3 587 20 50 e-mail: info@uni-tri-velenje-drustvo.si www.uni-tri-velenje-drustvo.si URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju levo), Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - VILA MOJCA: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje - CESTA V/7, VELENJE: pri Živkoviču - PUP Velenje: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje - STEP: Plesna šola » Step«, Prešernova cesta 22, Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3 (telovadnica), Velenje - MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - KS GORICA: Krajevna skupnost Gorica, Goriška 45, Velenje - MČ LEVI BREG-ZAHOD: Mestna četrt Levi breg -zahod, Foitova cesta 2, Velenje - VRTEC TINKARA: Vrtec Tinkara, Šlandrova 11a, Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (Mladinski hotel, stolpič B), od 15. do 26. septembra 2014 od 8. do 12. ure. TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 6.10.2014 9.30 NEMŠČINA - sodobne teme Manca Potočnik Glasbena šola PO 6.10.2014 11.15 NEMŠČINA - prvi koraki za začetnike Manca Potočnik Glasbena šola PO 6.10.2014 15.00 TIME FOR ENGLISH Magda Žist OS MPT TO 7.10.2014 S.00 NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola TO 7.10.2014 10.00 ITALIJANSKI JEZIK Neva Trampuš Vila Mojca TO 7.10.2014 16.30 ŠPANSKI JEZIK I - začetni Špela Hrastnik OS Salek TO 7.10.2014 17.30 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OS MPT SR 1.10.2014 S.30 ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 1.10.2014 10.15 ANGLEŠKI JEZIK I Fanika Sagmeister UNI SR 1.10.2014 15.00 ŠPANSKI JEZIK III Špela Hrastnik OŠ Salek SR 1.10.2014 16.30 ANGLEŠKI JEZIK - začetni Fanika Sagmeister UNI SR 1.10.2014 16.30 ŠPANSKI JEZIK II Špela Hrastnik OS Salek SR 8.10.2014 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Smajs LU Velenje RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 6.10.2014 17.00 RAČUNALNIŠTVO ZA ZAČETNIKE Andreja Šifer OS Gorica TO 14.10.2014 S.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - začetni Ksenija Mikor UNI TO 14.10.2014 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevalni Ksenija Mikor UNI LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 7.10.2014 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc OS Antona Aškerca CE 2.10.2014 15.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OS Gorica GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 6.10.2014 11.15 SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI SR 1.10.2014 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova *krožek deluje vsako drugo sredo, **krožek deluje prvi in tretji ponedeljek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 18.8.2014 9.30 GODBA NA PIHALA - veterani Aljoša Pavline Glasbena šola PO 6.10.2014 14.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 6.10.2014 15.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI PO 6.10.2014 17.00 ELEKTRIČNI KLAVIR Frenk Kadliček UNI SR 1.10.2014 15.00 KITARA II Franjo Jurovič OS Livada SR 1.10.2014 17.00 KITARA I Franjo Jurovič OS Livada CE 2.10.2014 16.00 FRAJTONARICA, ZAIGRAJ Peter Postružin CestaV/7,Velenje PE 3.10.2014 S.00 PETJE V SKUPINI Tadeja Cigale UNI PE 3.10.2014 10.00 CITRE Irena Tepej UNI HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor CE 2.10.2014 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje CE 2.10.2014 15.00 SADJARSTVO Anton Korošec UNI CE 2.10.2014 17.30 ŽIVIMO Z NARAVO -ZELIŠČNA ABECEDA Kata Laštro UNI PE 3.10.2014 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI* * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 29.9.2014 9.00 KLEKLJANJE I Erika Pajk DU Mozirje PO 29.9.2014 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OS Livada PO 6.10.2014 7.4S KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 6.10.2014 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI PO 6.10.2014 17.00 ŠIVANJE Alenka Košir OS MPT TO 7.10.2014 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 7.10.2014 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI SR 1.10.2014 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 1.10.2014 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI PE 3.10.2014 9.00 IZDELAVA ROŽ IZ KREP PAPIRJA Slavka Mijoč Vila Mojca SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 6.10.2014 11.00 VADBA V VODI ZA SENIORJE Denis Doblšek Bazen Velenje PO 6.10.2014 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OS Salek TO 30.9.2014 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OS Gorica TO 30.9.2014 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OS Gorica TO 30.9.2014 1S.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OS Gorica TO 7.10.2014 9.00 DRUŽABNI PLES Alojz Fidej STEP TO 7.10.2014 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 7.10.2014 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP TO 7.10.2014 1S.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OS Salek SR 1.10.2014 1S.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 1.10.2014 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje SR 8.10.2014 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovic OS Livada SR 8.10.2014 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovic OS Livada SR 8.10.2014 1S.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovic OS Livada SR 1S.10.2014 10.00 JOGA SKOZI SRCE Sara Stropnik MC Velenje CE 2S.09.2014 S.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja CE 2.10.2014 S.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja CE 2.10.2014 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 6.10.2014 9.00 MENTORSTVO V PROJEKTNEM ŠTUDIJSKEM KROŽKU ** dr. Nena Mijoč KS Gorica TO 7.10.2014 S.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod TO 7.10.2014 17.00 ŠOLA ZA BABICE IN DEDKE ALI, KAKO SVOJIM OTROKOM POMAGATI PRI VZGOJI NAŠIH VNUKOV mag. Metka Čas Vrtec Tinkara CE 2.10.2014 10.00 MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM Ivana Žvipelj ŽIva UNI CE 2.10.2014 17.30 JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA* Irena Aberšek OS MPT * krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu, **krožek deluje vsak drugi ponedeljek v mesecu 16 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Organizacije 21. MEDNARODNI TABOR ENOT REŠEVALNIH PSOV V VARPOLJAH Visoka profesionalnost člen v verigi samozaščite V organizaciji Kinološkega drušlva Zgornje Savinjske doline in Komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije so v vadbenem centru v Varpoljah ter v širši okolici od 28. do 31. avgusta pripravili 21. mednarodni tabor enot reševalnih psov. Na njem je sodelovalo 165 usposobljenih kinologov reševalcev z izurjenimi psi reševalci in tisti, ki se za to odgovorno delo še usposabljajo, iz kar osmih držav. Ekipe so urjenje in preizkušanje izvajale na 16 lokacijah. Obdelava ene je za ekipo trajala tudi do osem ur. Odlično organizacijo in delo sedmih kinologov reševalcev iz gostiteljskega vadbenega centra v Varpoljah je pohvalil Vlado Gerbec, kinološki sodnik ter poveljnik Enote reševalnih psov Slovenije: »Že deveti od 21 taborov je dejstvo, da je ta vadbeni center eden najlepših v Sloveniji, da imajo gostje odlične možnosti za delo in dru- ženje ter da je organizacija tako velike prireditve z ekipo Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline in njegovim predsednikom Ferdom Hro-vatom zares izjemna. Izkušnje njihovih članov in vodstva domače ekipe reševalnih psov so vzor, zato je ob odličnih vremenskih in prostorskih pogojih tabor tako uspešen.« Povedal je še, da »je imel tokratni tabor šestnajst lokacij za različne vadbene discipline, na katerih ekipe vadijo svoje člane ter pse reševalce v težavnih okoljih, objektih in v naravi. Tako je potekalo iskanje pogrešanih oseb v naravi, gozdu ter reševanje iz ruševin, iz netipičnih objektov, nasipnega materiala, vrvnega reševanja nad vodo in z višine ter drugo«. Najbolj atraktivna vadišča so bila v gozdu pri dvorcu Lešje, na mostu čez Savinjo v Gru-šovljah, na gozdni jasi v vasi Trnovec, na obmo- V ekipi vrvnega reševanja vedno sodeluje več zanesljivih reševalcev. (Foto: Jože Miklavc) Zahtevna in atraktivna vaja za reševalce je potekala nad reko Savinjo z mostu v Grušovljah. (Foto: Jože Miklavc) čju deponije sekancev podjetja Biomase v Nazarjah, pri farmi perutnine v Varpoljah idr. Vodja tabora Ferdo Hrovat je bil na koncu zadovoljen: »Celotna ekipa sedmih reševalcev našega kinološkega društva je opravila veliko delo, ki se je zaključilo na srečo v lepem vremenu ter brez poškodb in v skupno zadovoljstvo, kar so nam ob zaključku izrazili udeleženci.« Jože Miklavc Med kinologi reševalci in gorsko reševalno službo obstaja dogovorjena meja, da v visokogorju, nad gozdno mejo opravljajo reševanja gorniki, z lavinskimi psi pa ekipe rešujejo po enakem principu ali sporazumu ob nujnih akcijah. Dejstvo, da je bilo v lanskem letu 42 reševalnih akcij s strani Kinološke zveze Slovenije z enoto reševalnih psov, letos pa že do avgusta kar 36 primerov, pove, da je potreba po tovrstni »službi« in visoko usposobljenih reševalcih v porastu. ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE Druženje ob projekcijah in igrah z žogo S Projekcijo pod zvezdami so se zadnji petek v avgustu končala poletna druženja na športnem igrišču v Nazarjah. Člani Športnega društva Vrbovec in Kulturno društvo Nazarje so tudi letos pripravili ogled akcij, risank in komedij v petkovih večerih. Po besedah predsednika športnega društva Mateja Planovška so se otroci v uvodu petkovih druženj sproščali na igralih in ob igrah z žogo, nato pa ob kokicah uživali v gledanju filmov. »Igrala smo postavili za naše najmlajše člane. Pri tem smo vložili veliko prostovoljnega dela, stroške materiala za nekaj več kot dvesto evrov pa je prispevalo društvo,« je o novi pridobitvi povedal Planovšek. Marija Šukalo Nova igrala na igrišču ob Dreti so dobrodošla za sproščanje mladine. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 17 Oglasi, Čestitke a RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE DROAHlillMMO TEG41GPP MOZIRJE, Savinjska t. 29 www.s0lav02nje-relax.si i 18 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Organizacije, Šport DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pestre počitnice v druženju z vrstniki V zgornjesavinjskem društvu Sožiteje, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane, so letos pripravili počitniške delavnice. Te so potekale v prostorih župnijske karitas v Mozirju. Hkrati z ostalimi mentoricami - članicami društva je na delavnicah sodelovala tudi predsednica društva Sožitje Lilijana Rakun. »Delavnice smo organizirali za tiste naše člane, ki še obi- skujejo šolo, da bi tako nekoliko priskočili na pomoč zaposlenim staršem, ki morda v času počitnic težko organizirajo varstvo za svoje otroke. Hkrati pa razvijamo ustvarjalno dejavnost mladih in njihov socialni čut, ko se družijo z drugimi,« je povedala. Udeleženci so delali mavčne odlitke različnih oblik in jih barvali, risali na steklo in papir, delali rože in slike iz papirja, ustvarjali s posu- šenim cvetjem in travami. V slaščičarni Miš Maš so jim omogočili, da so delali mafine in spekli pico. Obiskali so vrtnarstvo Skornšek, kjer so sadili cvetje, vsak udeleženec pa je dobil lončnico tudi za domov. Hvaležni so vsem, ki so jim stopili naproti in otrokom omogočili nepozabna doživetja. Marija Lebar ROKOMETNI KLUB NAZARJE V novo sezono z novim predsednikom in trenerjem Konec meseca se začne nova sezona v 1. B državni ligi za ženske, kjer je nazarska članska ekipa že dobro uveljavljena. Klub vstopa v novo sezono z novim trenerjem Jernejem Gologran-cem na čelu članske ekipe in Alešom Piklom na mestu predsednika kluba, oba pa sta se v svojih vlogah predstavila domačemu občinstvu prejšnji petek na pripravljalni tekmi proti ŽRK Veplas Velenje. Junija je nov predsednik rokometnega kluba postal Aleš Pikl. Za prioriteto si je postavil finančno in organizacijsko stabilizacijo kluba. Njihov prvotni namen delovanja ostaja razvoj mladih igralk, zato so okrepili strokovno ekipo s trenerjem članic Jernejem Golograncem, dolgoletnim profesionalnim igralcem rokometa, ki prihaja iz Slovenj Gradca. Ostali člani strokovne ekipe so Jaka Mikek, Niki Melavc, Tamara Bregar, Sanja Danojevič in Primož Jelšnik. Tekmovalni cilji bodo letos drugotnega pomena, vendar so kljub temu visoki, saj je cilj članske ekipe ostati nekje blizu vrha 1. B DRL za ženske. Dolgoročni cilj je naskok na sam vrh te lige in preskok v višji rang tekmovanja. K uresničevanju teh ciljev so v klubu letos pristopili nekoliko pozno zaradi organizacijskih težav in predvsem zaradi nerazpoložljivosti nazarske športne dvorane. Priprave so se začele 23. avgusta, kar je en mesec kasneje kot za ostale ekipe. To se je poznalo tudi prejšnji petek na pripravljalni tekmi proti prvoligašicam iz ŽRK Veplas Velenje, ki so gladko dobile srečanje s 23:33 (12:17), vendar so nazarske rokometašice kljub neuigrano-sti pokazale, da jih bo letos krasila hitra igra. Časa za priprave je še dovolj, napredek v igri pa bodo lahko pokazale že jutri na tradicionalnem rokometnem turnirju Dan rokometa Nazarje 2014. Na turnirju se bodo predstavile mlajše selekcije kluba in članska ekipa. Roman Mežnar Na ustvarjalnicah je bilo vedno živahno in zanimivo. (Foto: Marija Lebar) GORNJI GRAD i oratorij z rekordnim številom otrok V Gornjem Gradu je predzadnji teden avgusta potekal v znamenju oratorija, tokrat so se tamkajšnjim pridružili otroci iz Nove Štifte. Število tistih, ki so zadnje počitniške dni preživeli v parku pred katedralo, se je povzpelo preko 62. Za radožive otroke je skrbelo 22 animatorjev, vodji sta bili Aljana Štiftar in Anja Nadvešnik. Na oratorij so bile vezane kateheze, igre in vse ostalo dogajanje. Športne igre, ustvarjalne, glas- bene delavnice in pogovori na temo oratorija so zaposlili vse. Zadnji dan so si izdelovali majice in obešalnike, ki jih bodo spominjale na te dni, za zaključek so s pomočjo animatorjev krasili kekse, kozarčke za limonado s sladkorjem, krasili slike z raznimi materiali in izdelovali akvarije ... Oratorij se je zaključil z mašo, na katero so otroci in animatorji povabili tudi starše. Štefka Sem Preko 80 otrok in animatorjev je teden dni uživalo v druženju in igri. (Foto: Nace Benda) Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 19 Šport I KOŠARKAR SHAWN KING Iz Karibov preko Amerike do Slovenije Shawn King prihaja iz majhnega karibskega otočka Bequia. S 20-imi leti je odšel od doma in se popolnoma posvetil košarki. Od takrat je igral že za številne klube po svetu. V sezoni 2008/09 se je pridružil Košarkarskemu društvu Hopsi na Polzeli, po dveh sezonah je svojo košarkarsko pot nadaljeval v Belorusiji, Ukrajini, Franciji in Italiji. Letošnjo sezono se vrača nazaj v Francijo, kjer bo igral za prvoliga-ško ekipo Le Havre. TRENER IZ OKLAHOME JE PREPOZNAL V NJEM VELIK POTENCIAL Danes 32-letni temnopolti košarkar je imel to srečo, da ga je na lokalnem turnirju opazil eden od trenerjev, ki so iskali še neodkrite talente. Shawnu se je tako ponudila edinstvena priložnost, da sledi svojim sanjam in se popolnoma posveti košarki. Ponudili so mu štipendijo za študij na univerzi v Okla-homi, hkrati pa trening in članstvo v ekipi univerze. Shawn King je v Sloveniji spoznal Urško Camlek iz Polzele, s katero sta par že štiri leta in živita v Nazarjah. (Foto: Barbara Rozoničnik) Pot ga je nato vodila proti Evropi, tudi v Slovenijo je prišel prek svojega agenta. V sezoni 2008/09 je s svojimi dobrimi igrami v majici Hopsov iz Polzele čez noč postal eden od najboljših igralcev v prvi slovenski košarkarski ligi, v isti sezoni je bil proglašen tudi za najkoristnejšega igralca rednega dela državnega prvenstva. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Jernej Presečnik tretji v Nemčiji V nemškem Ruhpoldingu je 30. in 31. avgusta potekala FIS Kinder Grand Prix v smučarskih skokih za dečke in deklice v kategorijah do 12 in 13 let. V ekipi, ki je zastopala slovenske barve, so bili v vsaki kategoriji po trije dečki in ena deklica. Udeležence tekmovanja so izbrali na predhodni izbirni tekmi, ki je bila v Guncljah pri Ljubljani. V selekcijo se je uvrstil tudi Jernej Presečnik, član kluba SSK Ljubno BTC, in v Nemčiji dosegel odličen rezultat. Na posamezni tekmi v kategoriji dečki do 13 let je osvojil tretje mesto in zaostal za dvema tekmovalcema iz Nemčije. Drugi tekmovalni dan je na isti, 40-metrski skakalnici, potekala še ekipna tekma. Ekipa je bila sestavljena iz treh fantov in ene deklice. Slovenska ekipa do 13 let, ki so jo poleg Presečnika sestavljali še Jure Močnik iz Mengša, Juš Sušnik iz Tržiča in Pia Mazi iz Ljubljane, je osvojila drugo mesto, za Nemci in pred Avstrijci. Slovenska ekipa do 12 let se je v ekipni tekmi prav tako povzpela na stopničke, saj je zasedla tretje mesto. Štefka Sem Ker pa v športu brez poškodb žal ne gre, je moral zaradi poškodovanih kolenskih vezi izpustiti dobršen del sezone. 208 cm visok center je nato igral še za klube: ukrajinsko Odesso in belorusko moštvo iz Minska, v Franciji je zastopal barve Nancy Basketa, v Italiji za klub Bologna. To jesen odhaja ponovno v Francijo, v Le Havre. KING JE ŽE TRI LETA »NAZARČAN« Pravi, da se je na ritem življenja v Sloveniji hitro privadil. Tukaj je spoznal tudi Urško Camlek iz Polzele, s katero sta par že štiri leta in živita v Nazarjah. Slovenska hrana mu v nasprotju z ameriško ustreza. Ni pa preveč navdušen nad našimi zimami in nizkimi temperaturami, vendar je kot pravi profesionalec tudi to vzel v zakup. Nazarje se mu zdijo prijeten kraj, prebivalci so prijazni. Rad se ustavi na igrišču in se sreča z mladimi nadobudnimi košarkarji. Ti so njegove družbe vedno veseli, saj jim pokaže kakšen košarkarski trik in jim pove kaj o svoji karieri. Je pravi promotor športa in koristnega preživljanja prostega časa. Zase pravi, da je imel pred sabo jasen cilj, kaj želi v življenju početi. In, ko je temu cilju sledil, ni bilo časa za domotožje in zdolgočasenost. Enako svetuje mladim, naj si postavijo jasne cilje in jim sledijo. Na tej poti pa je odličen spremljevalec šport, ki krepi telo in duha. PROSTI ČAS IN NAČRTI ZA NAPREJ King ali »kralj«, kot mu pravijo, v prostem času predvsem počiva in si nabira novih moči za treninge in tekme. Občasno si vzame čas tudi za ogled tekme kriketa, nad katerim se je navduševal že v mladih letih in ga je ob nogometu nekaj časa tudi treniral, preden je povsem zaplul v košarkarske vode. Za prihodnost pravi, da ne dela velikih načrtov. Njegova želja je čim dlje igrati in s čim manj poškodbami. Po končani karieri se bo morda vrnil na Karibe, kjer gradi hišo, dopušča pa tudi odprte možnosti, da se ustali kje drugje. Doma ima še tri sestre in dva brata. Domačih, kot pravi, ne pogreša preveč, saj sodobna tehnologija omogoča, da si lahko skoraj v vsakem trenutku v stiku z ljudmi po vsem svetu. Barbara Rozoničnik Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo. Thomas More STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Razpored za družinskega prvaka ostal enak Jernej Presečnik je na FIS Kinder Grand Prix osvojil tretje mesto. (Foto: Blaž Presečnik) V tretji strelski tekmi z malokali-brsko puško leže brez naslona za naslov družinskega prvaka 2014 je zmagal Ivko Poličnik. Nastreljal je 80 krogov. Drugi je bil Janez Polič-nik (75), tretji Tomaž Trogar (72). Razpored v tekmovanju za družinskega prvaka je bil enak kot prej: vodi Peter Bezovšek (343) pred Borisom Purnatom (325) in Tomažem Trogarjem (324). PB 20 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Šport, Oglasi 30. ULTRAMARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA Trije zmagovalci z roko v roki skozi cilj Na prvo septembrsko soboto je tudi letos potekal tradicionalni Ul-tramaraton Celje-Logarska dolina. Jubilejnega 30. teka maratoncev so se udeležili 604 tekači, ki se jim je »čas ustavil« na cilju v Logarski dolini. S celotno 73 km dolgo traso maratona se je spopadlo 193 tekačev, med katerimi je bilo 30 žensk. Najhitreje so najdaljšo progo pretekli Aleš Žontar, Vid Senica in Danijel Hajdinjak, ki so s časom 5 ur 23 minut in 19 sekund skupaj prečkali cilj v Logarski dolini, kar je precejšnja redkost na tako dolgih progah, saj skupaj tekli praktično vso pot. Po informacijah na cilju se je na tem maratonu to zgodilo prvič po letu 1989. Zmagovalci so se skupaj bodrili in pritekli skozi cilj kakor že trije tekači izpred 25 leti. (Foto: Franjo Atelšek) najhitrejši Marko Bratuša z le dvema minutama manj kot tremi urami, pri ženskah pa Mojca Justin s časom 4:03:13. S 27-kilometrsko tekaško progo s startom na Ljubnem ob Savinji sta najhitreje opra- vila Niko Čuček s časom 1:52:53, med ženskami pa Nataša Aljančič z 2:09:43, med skupaj 101 uvrščenim. Najkrajše preizkušnje vzdržljivosti s startom v Lučah se je udeležilo največ tekačev, med 243 uvrščenimi je zmagal Matevž Schaubach s časom 1:03:51, najhitrejša tekmovalka pa je bila tudi letos Zgornjesavinjčanka Mateja Mlinar iz Šentjanža z rezultatom 1:15:35, kar je bilo le 23 sekund počasneje od njenega lanskega zmagovitega časa. Na celotni trasi je bilo skupno 15 okrepčevalnic, kjer so se tekmovalci lahko okrepili z vodo, sadjem, juho, kar je bilo v navidez zelo neprijaznem deževnem vremenu še kako dobrodošlo. Vendar pa so si bili zmagovalci enotni, da je takšno vreme veliko boljše za tekače kot vročina. Franjo Atelšek Karin Kern, zmagovalka v ženski konkurenci, na cilju ni skrivala zadovoljstva. (Foto: Franjo Atelšek) V ženski konkurenci je najboljši čas in zmago dosegla 47-letna tekmovalka Karin Kern iz Nemčije, ki je bila s časom 6:07:39 za dobrih 44 minut počasnejša od zmagovite moške trojke. Na 42 km dolgi tekaški preizkušnji, na kateri je bilo uvrščenih 67 tekačev in tekačic, je bil Zgornjesavinjčani na maratonu Postaja z dobrodošlimi okrepčili za tekmovalce ob vstopu v Logarsko dolino. (Foto: Franjo Atelšek) Letošnjega jubilejnega ultra-maratona so se udeležili tudi številni Zgornjesavinjčani. Med njimi se je poleg Mateje Mlinar, zmagovalke na najkrajši progi, na deseto mesto uvrstila Urška Ugovšek iz Radmirja s časom 1:31:06. Zelo dobro uvrstitev je dosegla Bernarda Zvir, še ena tekmovalka iz Šentjanža, ki je 73-kilometrsko progo končala na odličnem šestem mestu s časom 7:23:42, na osmem pa v moški konkurenci Jakob Zajšek iz Mozirja s 5:57:51. Vidno uvrstitev je s tretjim mestom na 42 km dolgi progi dosegla tudi Mozirjanka Petra Kronovšek, ki je s 4:11:22 le za dobrih 8 minut zaostala za zmagovalko v tej kategoriji. Na 27-kilometrski progi se je med deseterico uvrstil Robi Semprimožnik iz Gornjega Grada, ki je s časom 2:18:08 zasedel osmo mesto. Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 21 Kronika, Zahvale, Oglasi Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih večno še živi. V SPOMIN 9.9.2014 je minilo osem žalostnih let, odkar nam je kruta usoda vzela našega dragega Mateja SOVINŠKA 1989 - 2006 iz Nove Štifte Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... V SPOMIN Izidorju URHU 22.3.1937 - 13.9.2013 Minilo je eno leto od nepričakovanega slovesa. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem zadnjem domu, mu prižigate svečke ali se udeležujete maš njemu v spomin. Vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • UKRADEL 35 METROV BAKRENIH ŽLEBOV Loke pri Mozirju: V noči na 1. september je neznani storilec z nadstreška gostinskega lokala v Lokah pri Mozirju ukradel 35 metrov bakrenih žlebov in lastnika oškodoval za okoli 400 evrov. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, policisti pa za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • UKRADEL MOTORNO ŽAGO IN VRTALNIKA Luče: Občan iz Luč je 3. septembra obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec tekom zadnjega meseca iz delavnice ukradel motorno žago in dva akumulatorska vrtalnika. S tem ga je oškodoval za okoli 400. • ZMAKNIL MOTORNI ŽAGI Tirosek: V popoldanskem času 3. septembra so bili s strani občana iz Tiroseka policisti obveščeni o tatvini motornih žag. Neznani storilec je v času od prejšnjega dne pa do časa prijave pristopil do gospodarskega objekta ob hiši in z neznanim orodjem na vzvod odstranil ključavnico obešanko. Iz notranjosti je nato odnesel dve motorni žagi, znamke Stihl in Husqvarna, materialna škoda znaša okoli 350 evrov. • VLOMA V STANOVANJSKI HIŠI Spodnja Rečica: 5. septembra popoldan je občanka policistom prijavila vlom v stanovanjsko hišo v Spodnji Rečici. Neznani storilec je v času med 9. in 14. uro skozi kletno okno vlomil v notranjost, od koder je odnesel osebni računalnik. Radmirje: V večernem času 5. septembra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Radmirju. Vlomilec je bil na delu med 18.50 in 21.15 uro, ko oškodovancev ni bilo doma. Ko so se vrnili, so očitno storilca pregnali. Nepridiprav je v hišo vstopil skozi pritlično okno, iz notranjosti pa ni odnesel ničesar. • PLAZA ZAPRLA CESTI, METEORNA VODA OGROŽALA HIŠO Luče: 9. septembra se je na cesto Ljubno ob Savinji-Luče v občini Luče ob 16.18 uri usul zemeljski plaz v dolžini okoli 50 metrov. Zemeljski plaz se je sprožil tudi na cesto Luče-Konjski Vrh. Posredovali so gasilci PGD Luče, VOC Celje in krajan z delovnim strojem, ki so zemljino odstranili in sprali ter očistili cestišča. Zaradi plazu sta bili cesti zaprti okoli eno uro. V Krnici v občini Luče je meteorna voda ogrožala stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Luče so pomagali krajanom pri preusmeritvi toka vode. 22 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Zahvale Ne jokajte na mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALA ob izgubi drage mame in stare mame Ane VODOVNIK 27.7.1939 - 3.9.2014 iz Žlabra Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za pomoč, darovane svete maše, cvetje, sveče in ker ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. patru Franciju, govornici ge. Nataši Coklin, pevkam, gasilcem in praporščakom. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat in stric Maks KAKER 21.9.1934 - 28.8.2014 iz Radegunde Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našemu Maksu pomagali, ga obiskovali. Hvala Župnijski Karitas Mozirje, osebju Centra starejših Gornji Grad, gospem Alenki, Tereziji, Verici. Iskrena hvala za izrečena sožalja, svete maše, sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Tereziji Pečnik za ganljiv govor, pogrebcem, pevcem, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Svet je kakor ringaraja, vse prihaja in odhaja, vse v krogu se vrti, zdaj smo tu in zdaj nas ni. (Anja Štefan) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Franca KOLENCA 30.1.1927 - 26.8.2014 iz Grušovelj se iskreno zahvaljujemo za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, maše in sveče. Hvala članom PGD Grušovlje, govornikoma za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem ostalim, ki ste pokojnika pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljala, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata in strica Franca PLESNIKA 23.11.1955 - 31.8.2014 iz Luč Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, podjetju BSH Nazarje, kolektivu Osnovne šole Luče, sodelavcem podjetja LEK Ljubljana za vso darovano pomoč, izrečene besede sočutja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patru Karlu Gržanu za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Valeriji Robnik za poslovilni govor, oktetu Žetev, praporščakom in Tomažu Podlesniku za odigrano Tišino. Hvala tudi ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvene postaje Mozirje za ves trud in pomoč. Posebej lepo pa se zahvaljujemo Mariji Preskar za njeno srčnost in pomoč. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Franca v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 23 Za razvedrilo Cvetke TA PA SE KOZO UZENE V KOZJI ROG V Šmartnem ob Dreti so si Ta veseli dan popestrili s kozjo ruleto. Koza se je, kot se je izkazalo, naveličala življenja na dežju, zato jo je ucvrla vedrit izven ograje. Čestitke Kristijanu Žehlju, da jo je ugnal v kozji rog. Če bi mu uspelo ugnati še letošnje deževno vreme, bi zagotovo dobil še več čestitk. KO SE ŠE FIŽOL SFIŽI IN ČEBULA OČESNI Tudi Kovačev Franci, Solčavski Podbrežnik jo je med komentiranjem na lučki olimpijadi ubral po svoje, kot vedno. »Tu je vse, kar potrebujem za boranjo, samo paradižnika v konzervi ne najdem, pa zmrznjenga stročjiga fižola ni ... Kje je čebula v mreži in peteršilj v škatli? Ko bi vsaj kaka svinja mimo prhodla, tud kozo bi vzel, pa če tud ne bi bla solčavsko-zadrečke pasme.« DEŽ DAL VELIK KROMPIR Plodna mozirska zemlja je obrodila debel krompir Mihaeli Sem, saj je pričujoči na fotografiji tehtal 1,15 kilograma. Kakor lahko vidite, je bil dolžine 23 centimetrov. Kar pa ne vi, ne mi ne moremo vedeti, je pa to, kako dober je bil. Morali bomo verjeti družini Semovih, da jim je teknil neenak med enakimi prav tako kot vsi ostali ne tako enaki. In kje je tu dež? Kaj? A ga danes ni? Ne se hecat! (Foto: CMS) - ■ m l&Ü-l " > ■, - ¿,-ÜJ « i W^l í í'í * a « f^a 3 ^Tii'WtiW»'-.'-'!..''1 ' ■' ' ' __1__,—- 24 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Križanka, Napovednik dogodkov m Wivi L" DOLG. OZEK MORSKI ZALtVS STRMIMI POBOČJI SREDSTVO ZA RAZKUŽEVANJE GL. STEVNIK ŽIVAL. KI IMA PERUTI IN JE POKRITA S PERJEM SESTAVIL: PETER UDIR POSEBEN ODTIS DELA KAKE PUBLIKACIJE JAPONSKA UMETNOST ARANŽIRAN JA CVETLIC ZIDAR, KI DELA FASADE VEČ TRSOV. TRSI POČASNE BRITANSKI REŽISER (STEPHEN) Gl .TRENER SL. SMUČARSKE SKAKALNE REPREZENTANCE [GORANt KRAJ BLIŽU KARLOVCA NA HRVAŠKEM GUMIJAST TULEC ZA PITJE 12 STEKLENIČKE ALI ZA SESANJE ploščat kos lesa A IGRALKA (MAE) SL. DRUŽINSKA REVIJA ZMES ZA PRIPRAVO KRUHA, PECIVA PODJETJE ZA TISKANJE DELEŽ, PARCELA Čustvena potreba po ČEM NENASIČENI OGLIIKOVO-OIK. OLEFIN NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI spolno prenosljiva bolezen. lues VZDEVEK PRIMORSKEGA GLASBENIKA DRAGA MISLEJIA NEKD. MERA ZA ŽITO DELAVNICA UMETNIKOV NAJDENJE. ODKRITJE KDOR GOVORI EKAVŠČINO SI. PISATELJ (DOLENC) MESTO NA S. ITALUE idlitaližie) REKA NA SV KITAJSKE SEDIMENTNA KAMNINA. OPOKA ZVESTA DOMAČA ŽIVAL PLAST SNEGA. KI GA NANESE VETER POSUŠENA STEBLA OMLA-TÎNEGAÎITA ORODJE KOSCEV MADRIDSKI NOG. KLUB VLAKNATI BANANOVEC POTUJOČI PEVEC PRI ST. GRKIH NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ sl. skladatelj in zborovodja (gobec) VELIKA DIVJA MAČKA IVAN KRAM-BERGER ž ANESTETIKI POVZROČENA NEOBČUTLJIVOST TELESANA BOLEČINO TEŽA EMBALAJE majhen lovski pes. jazbečar BREZPRAVNA MNOŽICA Napovednik dogodkov Petek, 12. september ob 16.00. Laze pri Kokarjah Taborniški dan na Lazah ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir (Hopsi Polzela, Nazarje, Elektra Šoštanj in Luxuris Celje) ob 17.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Predstavitev električnega avtomobila ob 17.00. Športno igrišče Nazarje Turnir v košarki - met za tri točke ob 18.00. Ploščad gradu Vrbovec (v dežju v toplarju) Pripovedovalska tribuna ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa Zgornjesavinjske narečne starosvetnosti Sobota, 13. september ob 8.45. Bohačev toplar v Nazarjah Začetek praznovanja Lesarskega praznika s kulturnim programom ob 9.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Pokal v smučarskih skokih Cockta za kategorijo 10 in 11 let ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir (ml., st. deklice in članice) Slovarček: ABAKA - vlaknati bananovec; FREARS - britanski režiser (Stephen); MEF - vzdevek Draga Misleja; v._J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): BARBARKA, UDARNINA, RAJ, AKER, MICHAEL, KANT, FRIGA, TOKOMER, APNO, OD, ABORDAŽA, LABORA, ROSI, TALKA, BER, TRISTO, BATOLIT, RIT, ANDID, LASER, ANEKS, ONANISTKA, TARČA, BARVOTISK v_^ Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogometni turnir ob 10.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Sejem izdelkov iz lesa, ustvarjalne delavnice ... ob 10.00. Start na parkirišču term Topolšica Rekreativni kolesarski maraton Topolšica-Smreko- vec-Golte ob 10.00. Nazarje Enodnevna likovna kolonija Les ob 10.00. Muzej Vrbovec Nazarje Prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarstva ob 11.00. Dom kulture Nazarje Kviz osnovnošolske mladine na temo Gozd in les Sobota, ob 11.00. Menina Planina 13. september Slovesnost ob 50-letnici smrti Dobrževega Nandeka bo 12.00. Dom kulture Nazarje Nastop pevskega zbora OŠ Nazarje in predstavitev poklicev Srednje lesarske šole Maribor ob 13.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Turnir v igranju lesenih družabnih iger, predstavitev ponudnikov domačih dobrot, prevoz s kočijami, podelitev pokalov ... ob 14.00. Dom kulture Nazarje (prostori bivše NLB banke - vhod zadaj) Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij ob 20.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Lesarski žur - koncert skupin Preprosto črni in Carpe Diem ob 10.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Predstavitev električnega avtomobila Nedelja, 14. september ob 14.30. Šmartno ob Dreti Veselo popoldne z ljudskimi pevkami KD Lipa in glasbenimi gosti ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir (tekma za 3. mesto, ob 19.00 finale) Ponedeljek, ob 18.00. Galerija Nazarje 15. september 10. obletnica CSU Nazarje z zasaditvijo sadnih dreves ob 13.00. OŠ Nazarje Dan odprtih vrat in tekmovanje v pripravi štrudlja ob 17.00. OŠ Nazarje Torek, Otvoritev energetsko prenovljenega vrtca in 16. september starega dela šole ob 18.00. Galerija Nazarje Predavanje numerologinje Romane Pogorelčnik O čustvih, hvaležnosti in odpuščanju ob 9.00. Dom kulture Nazarje Sreda, Posvet Zgledi štejejo 17. september ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 17.30. Dom kulture Nazarje Četrtek, 18. september Otvoritev prenovljenega doma kulture ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob občinskem prazniku občine Nazarje s podelitvijo priznanj ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče težke, od 80 do 150 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam letošnje goske, race, petelinčke. Zdenko, N. Štifta; gsm 051/341-733. Prodam kozla, starega 2 leti, mešan bur-ski-sijamski; tel. št. 58-41-714. Prodam telico limuzin, staro en teden: gsm 070/379-065. Bikce, teden stare, prodam; gsm 051/628-677. ŽIVALI - KUPIM Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in telička nad 100 kg; gsm 031/533745. Telico, staro do 14 dni, kupim in savinjski želodec prodam; gsm 041/239-017. ŽIVALI - PODARIM Podarim psičko mešanko, staro 2 meseca, črne barve; gsm 031/303-189. DRUGO - PRODAM Zelo ugodno prodam osemdelno belo pohištvo in jogi; gsm 041/279-052. Prodam silažne bale; gsm 031/555-452. Prodam koruzo za silažo; gsm 041/783513. Prodam rdeč in bel jedilni krompir; gsm 041/212-978. Prodam krmni krompir, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam smrekove krajce, narezane na želeno dolžino; gsm 041/365-010. Prodam repo za kisanje; gsm 070/439445. Prodam savinjski želodec; gsm 041/783636. Savno s savna pečjo prodam; gsm 051/209 394. Prodam bel jedilni krompir, neškropljen; tel. št. 58-41-653. Prodam prešo za sadje, 100 l; tel. št. 5831-204 ali 031/823-956. Rovokopač mf, 4x4 pogon, invertor smeri vožnje, euro komande, dobro ohranjen, prodam; gsm 051/626-627. DRUGO - KUPIM Kupim sadje za prešat, lahko tudi na drevesu; tel. št. 58-35-125 ali 070/254-702. Kupimo neškropljena jabolka, primerna za sušenje krhljev, lahko sami pobiramo; gsm 041/399-773. Kupim macesen - hlodovino; gsm 040/430-080. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, new holland ter ostale traktorje; gsm 041/849-876. VOZILA - PRODAM Prodam mercedes 300, oldtimer letnik 79 in štirikolesnik suzuki 250; gsm 041/220-519. Prodam golf plus 19 tdi, 2009 l., prvi lastnik, 107.000 km, cena po dogovoru; gsm 041/562-662. Prodam terensko vozilo mitsubishi pajero 3,2 DID, l. 2002, prevož. 250.000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru; gsm 041/793-605. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Ugodno prodam ekološko posest, hišo in hlev, na relaciji Mozirje-Letuš. Cena po ogledu in dogovoru; gsm 031/812-491. Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Par najame ali odkupi vikend, manjšo kmetijo z zemljo in gozdom; gsm 040/220-643. Prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Prodam 1000 m2 zemljišča v Ljubiji (sadje, njiva, klet); tel. št. 547-12-67. 26 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Oglasi Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 27 BNAfZÄKOTGl BETONSKI BETONSKEÖ WcevBBiB " '^r ""i^fe "* VI sT**®'« ? Ii ^GODNIH ¡GENÄHIH [GOTOVINSKI P O PZŠMTNBFZ I DA K ETI N TRÄN SRO RT NE BETONE1 POLAU STEFKA s.p Öivenju 16 .i. 3327 Srn-.rl . . ifüb P.iL. feL Q3 =0 Mob 061 60,7 33i 11 . l.'i—^ Faks: oa 891 51 50 E-ri: a il: bela n jki.ad elfcj. cclatysiäl, n« hiip www etHisnui-pciinJi ■ 1 HAUIC1JA. KVALIILIA. IKAJHU'jI. mjmGEsgm 15*10120X4!!! Barvni strešniki POLAK (6 barv) EUR/m2 (z DPV) TRIKRATNO BARVANJE STRESNI KOV z barvami POLAK Ekstra sivi stresmki POLAK (cementna barva) samo 5,90 EUR/m2 (z D D V)