JČMa	čatiitk Hh
K» » poitrdno :sd ali ? Raribcru * pošiljanjem m ibw u celo lelo 52 diiu
fi ieta U din., četrt let« hren lugoslnTij« MU*. Naročnina sepolljt «t «prsvništvo .Slovea-atesf« Gospodarja* v Ms-stfiMHH, Koroška cesta 5. ££% m dopošflja do »¿> Naročnina se p>i»-čnje * n up rej. kitenušto ži. 113.
Po*h&ja*CHxnflii Iteyllka «tCMne 1 SO dtlinu
Poštnin»
{gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
ttMrfRitoe i« v
Koroška cesta št. S. ki'v pl»i se ne vračajo. Upw» nfitvo sprejema niroUM inserate in reklam««?^
Cene inseratom po s*«^ ■voru. Za večkratne primeren popust. Nerir^-ls reklamacije so proste. Čekovni račun pos erada Ljubljana št. 10.6
Telefon interurban št. Ii3.
i Zi. TasKfccr m «j^-iKffjjrji

At«\ilUtk
BiABIBOB, dne 39. maja 1»S4.
58. letnik.
Pravo samoodločitve ljudstva — edino prava podlaga za ureditev države.
Lastovice slovensko ljudstvo smatra kot oznanilke spomladi. Ena sicer ne zadostuje v to svrho, toda če jih pride več, je učinek gotov.
Prve dni letošnje spomladi so prišle v Beograd politične lastovice. Poslalo jih je vodstvo hrvatske seljačke stranke. Pašič se jih ni razveselil, ker njihov prihod za njega ni oznanjal pomlajenja in življenja, marveč zimo in smrt.
Od početka letošnje spomladi je za Pašiča zapihal mrzli veter, ki piha naprej. Pašič je dobil hud nahod, kateri se je počasi razvil v nevarno prehlajenje. Nastopila je kriza. Temperatura je rastla. Tudi Prilbičevič, ki je na glasu kot izvedenec v centralizmu in njegovih bolečinah, ni mogel pomagati ter zmanjšati temperature.
Kriza Pašičeve vlade še ni rešena. Izpočetka se je Pašič preteče nevarnosti hotel rešiti z razpustom narodne skupščine. Bo prenehal oster veter, ki veje iz parlamenta, tako si je mislil Pašič. Pa se mu je ta nakane izjalovila.
Pašič je od vladarja dobil nalogo, da se mora s pro-tivnim vetrom boriti v parlamentu, ki se ne sme razpustiti. Dobil je od kralja naročilo, da sestavi vlado široke koncentracije, to je vlado, ki bi naj obsegala kolikor mogoče vse večje stranke! -"etudi so si prej bile še tako pro-tivne. Tega naročila ni mogel izvršiti.
Voditelj opozicionelnega bloka Davidovič, ki je za Pašičem dobil isto naročilo, tudi ni mogel sestaviti koncentracijske vlade, ker jo je Pašič v imenu radikalne stran ke odklonil. Mogel pa bi bil sestaviti delovno vlado, ki sicer ne bi obsegala Pašič-Pribičevičevih korupcionistov, pa bi vendar imela za seboj večino parlamenta. Ta Davi-dovičeva ponudba ni bila sprejeta, marveč je Pašič dobil od vladarja nalogo, da sestavi ali boijše rečeno obnovi in podolži svojo prejšnjo vlado, ki mora delati v in s sedanjim parlamentom.
Tako se je za zdaj rešila pomladanska kriza Pašičeve vlade. Taka rešitev ne odgovarja parlamentarnemu zakonu, ki se vobče ni vpošieval v celem poteku krize. Pašič nima večine za delo v parlamentu, torej tudi nima pravice za vlado v parlamentarni državi.
To so ugotovili voditelji opozicionalnih strank v svojem proglasu na ljudstvo, izdanem dne 21. maja t. 1.
V tem proglasu opozicionalni voditelji javno protestirajo proti tej in taki rešitvi krize, s katero rešitvijo se rušijo temelji pravnega reda v naši državi. Vlada, proti kateri je večina narodne skupščine, ne more delati s to skupščino. Njej preostaja samo, da ali skupščino zaključi
ter protiustavno podaljša opravljanje poslov v zavesti, da je večina skupščine proti njej, ali pa da z novimi volitvami poizkusi z nasiljem in falzificiranjem dobiti skupščino, v . kateri bi imela formalno večino. Četudi vlada Pašiča tega ne bi priznala pismeno in ustmeno po svojih časnikih in pristaših, po vsem tem, kar se je dogajalo poslednja dva mesca, je jasno, da se ljudje, ki Sft v sami narodni skupščini z izigravanjem zakonov in z najbolj sramotnimi izpadi zadrževali voljo večine, da ni prišla do izraza, ne bodo ustrašili nobenih sredstev, da obdržijo vlast v svojih rokah.
Rešitev krize, ki je že sama po sebi neparlamentarna in zato neustavna, bo imela za posledico še hujše gaže-nje ustave in zakonov, v katerem se že danes kažejo zli duhovi osebnega režima.
Kaj namreč zahteva parlamentarno načelo? Opozicionalni voditelji izjavljajo v svojem proglasu to-le: »V parlamentarnih monarhijah — in naša država mora biti parlamentarna država ne samo zato, ker je tako določeno v ustavi, temveč zato, ker je to brezdvomno in odločna volja celokupnega ljudstva — odločujeta dva faktorja v državni politiki: ljudstvo s svojim parlamentom in krona. Celokupni parlamentarni sistem je organiziran tako, da omogoča sodelovanje teh dveh faktorjev in da prepreča, da med njima ne pride do borbe in bojev. Samo radi tega je med njima postavljena taka vlada, ki je odgovorna parlamentu. Da pa mora biti vlada v resnici in samo ona odgovorna, mora imeti ne samo zaupanje krone, temveč tudi zaupanje ljudstva. Pašičevi vladi manjka ta drugi element. Ta vlada nima ljudskega zaupanja in vsled tega ni sposobna, da nosi odgovornost, ki jo je prevzela.«
Opozicija hoče parlamentarno delo v smislu srbsko-hrvatsko-slo venskega sporazuma: »Združili smo se za skupno delo po jasnem in določnem programu: da ustvarimo možnost za bratski sporazum med vsemi narodnimi elementi, posebno med Srbi in Hrvati* Mi smo združeni, da pripravimo tla sporazumu za upostavitev reda in zakonitosti s pobijanjem korupcije, strankarstva in nestrpnosti. Dobili smo za ta program večino v sedanji narodni skupščini, izvoljeni pod radikal- - vlado, in vemo, da bi ta večina le še narasla, če bi se vršile nove in dejansko svobodne volitve. Z ozirom na to smo bili pripravljeni, po parlamentarnih načelih prevzeti tudi odgovornost za to politiko in smo jo tudi mogli prevzeti, ker bi jo skupno z nami delila narodna skupščina — zastopnica ljudstva.«
Politika v naši državi je zašla na pota, kamor ne bi smela, na stranpota, ki izključijo idejo in izvršitev bratskega sporazuma. »Mi pa ostanemo skupaj«, tako izjavljajo voditelji opozicije, »da privedemo do sporazuma Srbe, Hrvate in Slovence.« Ta ideja bo pretvorila našo državo. Ona bo dovedla do »načina, po katerem bodemo sodelovali na končnoveljavni organizaciji naše države in njene uprave. Udruženi ostanemo, da se borimo za stvar, za katero obstoji soglasnost vseh Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev, za ustavnost in parlamentarnost.« In kakšna mora biti ta nova, edino prava ureditev naše države? Njena podlaga je pravo samoodločbe naroda. »Ako je kaj sporno v naši državi«, svečancf'izjavljajo opozicionalni voditelji, »eno je nesporno, da namreč vsi Srbi, Hrvati in Slovenci hočejo in sprejmajo samo takšno ureditev države, ki ljudstvu zajamčuje pravo, da samo odločuje o svoji usodi.«
Da, da, edina prava in trajna podlaga za ureditev države je pravo o samoodločitvi ljudstva. Ljudstvo samo mora odločevati o svoji usodi v občini, v okraju, v deželi in v državi. Ta samoodločba je dvojna: samouprava in samozakonstvo, s kratko besedo: avtonomija. In to je temeljna točka programa Slovenske ljudske strnke.
Naša stranka odklanja strogi in izključni centralizem, ker on zanika pravo o samoodločbi naroda ter je protiven ideji avtonomije. Naša stranka se je vedno z vso odločnostjo borila zoper tiste, ki pravo samoodločbe ljudstva teptajo z nogami ter hočejo ljudske pravice vkle-niti v okove centralizma in nadvladstva. V svoji vstrajni in dosledni boilbi si je pridobila dosti sobojevnikov, ki so tudi prišli do prepričanja, da brez prava o samoodločitvi ljudstva ni prave in solidne podlage za moderno državo.
Ta borba traja naprej. Kriza Pašičeve vlade je zui nanji izraz borbe za notranjo ureditev države. Začasno je ta kriza bila rešena s podaljšanjem Pašičeve vlade. To ne bo trajalo dolgo, ker ne more trajati. Vse, kar ne temelji na pravu in zakonu, nima lobstoja.
Prišel bo čas, ko bo odšel tudi Pašič Z njim bodo odšli vsi tisti, ki načelo o samoodločitvi ljudstva in o suverenosti naroda teptajo v prah. Zmagala bo ljudska volja, ki bo položila pravilne, trdne in trajne stebre za ure-
ditev države.
\
Avstrijska republika proti našemu kmetu.
Polagom« se urejuje državno gospodarstvo v vseh
po vojski nastalih državah. Med najvažnejše činitelje državnega gospodarstva spada brez dvoma carinski tarif. Iz njega se razvidi, kakšne cilje zasleduje vlada dotične države napram posameznim pridobitvenim panogam in stanovom na znotraj in tudi napram svojim sosedom rn zunaj.
Tudi republika Avstrija je ravnokar izdelala, odnosno predelala bivši avstro-ogrski carinski tarif ter ga predložila dunajski narodni skupščini v Tazpravo in odobritev. Nas mora kot zastopnike slovenskega malokmetijstva zanimati, kakšen vpliv naj ima novi tarif posebno na glavne panoge kmetijstva, ki jih goji naše slovensko kmetijstvo,
Avstrijski zvezni kancler dr. Seipl je sicer pri uvodu k razpravi o tarifu rekel, da ne znači tarif bojne napovedi
Džungla.
Uomas is afriških pragozdov.
Aaglrtki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
9
Izprva so ga napadali, pa ta in oni Kršakove črede je plačal z življenjem svojo predrznost. Kajti komaj se je prikazal na planoti, že je zagrmela črna palica in grom je podrl neprevidneža mrtvega na tla.
Opustili so napade, niti pokazali se niso več, pa glavar Kršak je hlepel po tisti grmeči palici in po maščevanju. —
Dolgo so čepeli tisti dan med drevjem in opazovali čudno gnezdo. Niti Kršak' sam si ni prav upal iz zavetja.
Pa nič se ni genilo in belokože živali ni bilo videli nikjer —
Počasi, previdno in neslišno se je plazila vsa družba skoz goščavo proti koči. Nobeden ni zarenčal, nobeden ni zatulil niti zalajal, kakor je sicer njihova navada, če napadajo. Drobna črna palica jih je naučila previdnosti.
Bliže in bliže so lezli, vsem na čelu je bil pogumni, orjaški Kršak.
Sedaj so bili trdo ob koči —.
Tisto jutro je, kdove zakaj, Clayton pustil vrata odprta.
Tiho in oprezno se je vzravnal Kršak, ostro je prisluškoval za trenutek, nobenega glasu ni bilo čuti —.
Zmuznil se je skoz odprtino in pokukal v kočo. Za njim sta se tiščala dva druga orjaška samca in za tema je stala Kala z mrtvim mladičem na prsih.
Čudne reči so videli —.
Neznana belokoža žival je slonela pri mizi na razprostrtih rokah s sklonjeno glavo, na ležišču ob njem je ležalo truplo pokrito z jadrom in v preprosto stkani zibelki je jokal droben belokoži mladič.
Neslišno je stopil Kršak v kočo, sključil mo^fV-i postavo, silne mišice so se napele, pripravljal je za napad —.
In tedaj se je vzdramil Clayton in pla'ul po koncu —.
•Kar je videl, je bilo tako strašno, tako grozno, da mu je pač zledenela kri po žilah —.
Pred njim so stale tri orjaške kocinaste pošasti in za njimi se jih je gnetlo še več, — koliko, tega ni več videl.
Kajti Kršak je planil nadenj in puška je visela nekaj korakov v stran na nasprotni steni--.
Ko je izpustil Kršak iz svojega strašnega objema telo, ki je bilo nekdaj John Clayton, lord Grevstoke, se je obrnil k zibelki.
Pa Kala ga je prehitela.
Ko se je Kršak še pripravljal da pograbi otroka, ga je že držala v rokah in še preden ji je mogel ubraniti, je planila z njim skoz vrata in se skrila v vejah visokega drevesa. Svojega mrtvega mladiča pa je spustila v prazno zibelko.
Ni se zgodilo prvikrat v zgodovini džungle da je gorila-samica ukradla človeško dete in ga odnesla seboj v pragozd v nadomestilo za lastnega poginulega mladiča —.
Visoko gori v vejevju je čepela in stiskala jokajoče dete k prsim. Otrokovo jokanje je vzbudilo njen r-ate-rinski nagon, ni se še zacelila kruta rana, ki jo je zadja-
la njeni materinski ljubezni nenadna smrt njenega prvorojenčka, in mesto mrtvega dojenčka je našla drugega, živega —.
Kdo more reči, da materinski nagon v živali ne bi razumel tužnega vekanja, ki z njim človeški otrok kliče po materi —.
Dete je zadovoljno utihnilo v naročju Kale. —
Med tem pa so si Kršak in tovariši s primerno previdnostjo privoščili obširno hišno preiskavo pri lordu Greystoke.
Belokoži sovražnik je bil mrtev in Kršak je bil zadovoljen. Prazna zibelka z mrtvim Kalinim mladičem ga ni več zanimala, obrnil se je k ležišču.
Z gizdavo nerodnostjo je dvignil jadro. Ko pa je videl mrtvo truplo pod njem, je spet izpustil jadro. Tudi ta nasprotnik mu ni bil več nevaren.
Pogledal je naokrog. Grmečo črno palico je hotel imeti.
Mesece in mesece je hlepel po njej in zaradi nje je pravzaprav tvegal nevarni pohod.
Tam le je visela na steni —1	,
Pa tolik je bil njegov strah, da si je ni upal dotakniti.
Previdno je stopil bliže, vsak hip pripravljen da zbeži, če bi čudna stvar zagrmela s svojim globokim, mogočnim glasom, kakor jo je cul grmeti že večkrat in vsakikral je padel kateri njegovih tovarišev, ki se je drznil napasti belokožega sovražnika, lastnika čudodelne palice.
Globoko v Kršakovih možganih se je oglašala nejasna zavest, da je grmeča palica nevarna le, če jo prime v roke tisti, ki jo razume, in da same ne more govoriti. Pa vkljub temu si je ni upal dotakniti.
sosednim državam, da je sicer hotel v jedru svobodno trgovino, toda bistveno je predloženi tarif v obliki in vsebini vojna napoved posebno napram nam Slovencem in posebno napram slovenskemu kmetu.
Nekaj postavk
nas o tem takoj prepriča. Znano je, da slovensko kmetijstvo izvaža v prvi vrsti vino, sadje, zelenjavo, krompir in luk, živino in šele v drugi vrsti žita ter druge sadeže. Seveda izvažamo iz lesnih krajev tudi skorjo za čreslo, les sam pa, izvzeto nekaj žlahtnih vrst, ni nikdar šel gor, ker ga imajo v planinskih krajih več kot mi sami.
Najtežje bo vplival avstrijski tarif, ako ostane, kot je predlagan, na naše vinogradništvo, kajti predvideva za vino v sodih 60, v steklenicah pa 120 zlatih kron za hI. Postavka je torej v avstrijski republiki, katera za sebe ne producirá dovolj vina, ravno tako visoka, kakor je bila v bivši Avstro-Ogrski napram Italiji in drugim vinorodnim državam. Ako računamo, da je približno ena zlata krona 60 naših papirnatih, znači to, da uvaja Avstrija carino na vino v znesku okroglo 10.000 naših kron na polovnjak. Izključeno je, da bi pri tej okolnosti slovenska ali dalmatinska ali srbska vina zamogla v Avstriji na trg.
Carina na sadje je znatna, otežila bo celo možnost našega izvoza; očividno ima namen ščititi avstrijskega sadjerejca pred preveliko tujo konkurenco. Uvoz sadjevca je onemogočen, ker znaša carina 12 kron, ali okroglo 2100 kron za polovnjak.
Za živino predvideva tarif sledeče postavke: klavna živina, živa 5 zlatih kron, junice 15 kron, teleta 4 krone, pitani prašiči 7 kron, za rejo prašiči 10 kron, ovce in koze 2 kroni in konji 80, odnosno 40 kron od 100 kg žive teže. V zaklanem stanju pa meso 12 kron, zmrznjeno meso 6 kron, mesene klobase navadne 18 kron, fine 100 kron. Očividno imajo postavke namen pospeševati, odnosno omogočiti uvoz žive, toda v glavnem pitane živine, zabraniti pa uvoz mesa in mesnih izdelkov. Merodajni za to so oziri na delavce in industrijo. Avstrija rabi kože in druge živalske produkte, katere b: rada potem predelala in nam jza drago ceno nazaj prodajala, za svoje prebivalce pa bi rada imela razmeroma poceni meso, zraven pa ščitila živinorejo svojega planšarstva.
Omenjati moramo, da je v glavnem imela Avstrija bivše avstro-cgrske tarife višje, toda posebno glede hrane jih je začasno popolnoma stavila izven veljave, ali pa jih je znižala na minimum. Nov tarif je sicer nižji, kakor predvojni avstrijski, ne 'onemogočuje sicer popclnoma izvoza, vendar tišči na naše cene in naša uprava bode morala svojo izvozno carino ukiniti, da bo mogoč obstoj in razvoj teh naših panog.
Mleko 'je po novem tarifu uvozne carine prosto in je to v znatno korist našemu mlekarstvu, ki pa ni dovolj organizirano za izvoz. Zato je tem bolj pozdravljati, da se je naša Gospodarska zveza lotila z vso odločnostjo organizacije mlekarstva.
Za perutnino znaša carina pri mrtvi žlvadi 25, pri živi pa 12 zlatih kron pri 100 kg. Tudi to je razmeroma veliko» Pri pšenici, rži in ječmenu znaša carina 2 kroni, ravnotako pri zelju, za moko pa 6 kron. Med ima 40 K carine, sirojila — tanin itd. — so prosta.
/ To je nekaj carinskih postavk. Že te kažejo, da je Avstrija imela pred očmi, da posebno udari naše slovensko kmetijstvo. Naloga naše carinske politike pa bo, da škodo od našega jugoslovanskega in posebno slovenskega kmetijstva odvrnemo. To bo mogoče, ako pobijamo posebno zaščito nesolidne, po vojski brez cilja in konkurenčne možnosti vzrastle industrije ter se postavimo na stališče, da je pač treba skrbeti za razvoj solidne domače
industrije, da pa zaščita ne sme iti na račun obstoja našega kmetijstva.
V označenem stališču leži tudi možnost dobrega sporazuma z Avstrijo in Nemčijo ter njeno industrijo, kar bo v korist obeh. Očigledno carinsko vojno napoved Slovencem in Hrvatom pa bomo znali odbiti in preprečiti.
Toliko za sedaj o tej važni politično-gospodarski zadevi.
Filpov.
; Občinske volitve in stranke.
Pri državnozborskih volitvah smo imeli celo kompa-nijo škatelj, v katere smo metali krogljice. Vsak pameten človek si je mislil: samo ena izmed teh škatelj je prava. Bog mi daj toliko pameti, da jo najdem! Res, našl^ je briht na pamet najnavadnejšega volilca pravo škatljo in pri štetju krcgljic je imela Slovenska ljudska stranka skoraj vse glase. Ponekod je še bilo nekaj krogljic pomotoma ali vsled strastnega sovraštva proti katoliški stranki raztro-šenih po drugih Skrinjicah.
No, država je večja kot občina — zato pri bodočih občinskih volitvah ne bomo imeli toliko škrinjic, ampak mogoče le dve ali tri, pravzaprav pa le dve: ena škrinjica bo nosila kandidatno listo tistih, ki se bojujejo za pravico slovenske občine, druga pa bo združila glasove tistih, ki držijo s centralisti ter so še dozdaj premalo plačevali v Beograd. Vodsivo prve skupine bo imela SLS, pridružili se jej bodo vsi, ki si želijo več pravic in manj davkov: tu sem bodo stopili vsi delavci, invalidi, posestniki, uradniki ,ker vsi čutijo, kako jih tepe centralistični srbski bič, in če vprašamo, kdo ho vrgel krogljico v drugo, srbsko škatljo, jih bomo menda prav malo takih našli!
Pa občinske zadeve vendar ne morejo iti po tistem kopitu, kakor državne. Ali bi občini kaj škodovalo, če ima centralistično misleče odbornike in župana? Saj je Beograd vendar deleč! Kaj se briga splošnost za naše občinske odbornike, če so te ali one stranke, tako bi kdo ugovarjal. Res je, da pravzaprav nimamo na deželi nikjer človeka, izvzemši par liberalnih izobražencev, ki bi držal z Beogradom in si ne želel večjih pravic in manj davkov, pa vendar bodo nekateri nastopili proti SLS in volili Pa-šičeve odbornike. Iz prepričanja menda, da je prav, če nas centralisti gulijo? Kaj še! Temveč samo iz sovraštva proti tisti stranki, ki se vojskuje za pravice Slovencev in katoličanov in razkrinkuje podlost protiverskega časopisja .Dobri ljudje, kmetje, ki hodijo v cerkev, ki molijo doma, bodo stopili na liberalno, protiversko stran ter izjavljali, da hočejo pravice Slovencev, v istem trenutku, , ko bodo te pravice izdajali protislovenski stranki. Ako ; bomo sedaj sestavljali kandidatne liste, skrbimo, da pridejo med odbornike le naši, katoliški in slovenski možje. Akio se volilci zavedajo važnosti občinskih volitev, bodo vsi svoje glasove zaupali, tisti stranki, ki se pod vodstvom dr. Korošca vojskuje že dolgo zoper centralističnega 1
zmaja s Pašičevo glavo.
' Kako se doseže odpis davkov v ; občinah, kjer je pobila toča. j
Ob priliki, ko sem posredoval pri davčni oblasti za . hudo prizadete občane pri Sv. Križu, Sv. Juriju, Sv. Kimgoti in okolici, sem prosil predstojnika oblasti, da mi pojasni, kako naj postopajo občine in posestniki, da t
Gorindol je korakal pred njo in venomer je obračal glavo proti njej, sukal krvave oči in divje gledal.
Naslanjal se je pri hoji na dolge roke, ki so mu segale do kolen, valil in zibal pri vsakem koraku ogromno telo, zamolklo renčal in vmes zdaj pa zdaj presunljivo zakričal s tistim strašnim glasom, ki so se ga bale vse živali džungle.
Sedaj se je ustavil pred puško.
Počasi je stegnil dolgo kocinasto roko, toliko da se je skoraj dotaknil temno se bleščeče cevi. Pa koj jo je spet odmaknil in iznova je stopil po koči.
Bilo je kot bi hotela orjaška žival s svojim renčan-jem in grozečim, izzivajočim kričanjem dvigniti sama sebi pogum.
Spet se je ustavil Kršak in topot je prisilil boječo roko, da se je dotaknila hladnega jekla. Pa spet jo je koj umaknil in se podal na svojo nemirno pot po sobi.
In iznova in vedno iznova je ponavljal čudno obnašanje, njegov pogum je rastel, vsakikrat je bil bliže grozeči palici, — končno je bil njegov pogum na višku, strgal je puško s klina, držal jo je v pesteh.
Nič hudega mu ni storila —.
To ga je izdatno pomirilo. Ogledal si jo je od vseh strani natančno in podrobno.
Najprvo jo je na vseh koncih in krajih otipal in ovohal. Pri tem je našel, da ima palica luknjo. Zvedavo — opice so strašno zvedave — je kukal v njene črne globočine, pa ni ničesar videl. Nato se je lotil kopita in nazadnje je prijel za petelina.
Ves ta čas so Kršakovi tovariši čepeli na tleh za durmi in gledali počenjanje glavarjevo, zunaj pred vratnii pa se je gnetla čreda mlajših radovednežev in
vsak je skušal ujeti pogled v skrivnostno notranjščino koče.
Tedaj pa so Kršakovi nerodni prsti potegnili za petelina —.
Petelin se je sprožil in silen grom je zabobnel v ozkem prostoru.
V	divjem begu so planile prestrašene živali .kuga črez drugo skoz vrata. Tudi Kršak se je prestrašil, tako prestrašil, da je popolnoma pozabil vreči od sei>3 strahotno grmečo palico. Tesno jo je stisnil v pest in skočil k vratom.
V	naglici pa se mu je za trenutek ujel puškin jer- : men ob kljuki, da so se s treskom zaprla za bežečim 1 gorilo.
Ko se je Kršak končno ustavil in opazil, da še vedno drži v roki nevarno reč, jo je vrgel od sebe kot bi bila žareče železo in nikdar več se je ni d taknil. Grmeči glas je bil celo za njegove živalske živce premočen. Pa prepričan je bil, da palica ne stori prav nic hudega, če jo pusti pri miru.
Celo uro je trajalo, da so se živali otresle slrahu in si upale spet h koči.
Pa ko so prišle do vrat, so jih našle zaprte in zaman so bili vsi poskusi, da bi si jih odprle ali pa ulomile.
Claytonova ključavnica je bila tako umno sestavljena, da jo je bilo pač lahko zapreti, toda odpreti je nihče ni znal, kdor ni bil posebno bistroumen.
Hodili so še nekaj časa krog koče, poskušali pri oknu, ki je pa bilo obito s težkimi, močnimi križi, plezali na streho, poskušali svojo moč tu in tam, pa vse je bilo zaman, v kočo niso več mogli.
dosežejo odpis davkov, če jim je toča pobila pridelke. Po par. 6 naredbi bivšega avstrijskega finančnega ministrstva z dne 25. decembra 1917 — ki je pri nas še sedaj v veljavi — morajo prizadeti sami, oziroma njibt občiliški uradi v osmih dneh potem, ko je toča ali neurje ugonobilo pridelke, javiti to davčnemu okrajnemu oblastvu. V prijavi je treba, da posestnik, oziroma župan navede: 1. dan, kedaj je pobila toča, 2. ime posestnika, 3. prizadete parcele (številke) in 4. splošne podatke o obsegu neurja in škode. Ako taka prijava tekom 8 dni ne prispe na davčno oblast, je naznanilo zaman. Po žetvi, ali pozneje do 31. decembra mora vsak posestnik po. občini zopet javili davčni oblasti, koliko znaša škoda na posameznih pridelkih. Izpolniti se morajo posebne pole, ki jih pošljejo občinam okrajna davčna oblast-va.
Občinski odborniki naj po žetvi pomagajo županu in posestnikom sestaviti te cenilne pole. Kdor bo iako postopal, mu bo potem cenilna komisija odpisala drugo leto davek. Glavno je torej dvoje: Da se prijava pošlje najpozneje v 8 dneh po nesreči in da se po žetvi javi, ali vsaj najpozneje do 31. decembra, koliko je znašala škoda na posameznih pridelkih.
Prosimo, da si gg. župani ta člančič dobro shranijo in v slučaju nesreče ločno po njem postopajo.
Vnovčevanje dežtlnih pridelkov.
Kakor lansko leto, tako bomo tudi letos lahko deželne pridelke spravili v denar, treba le, da posvečamo produkciji taistih mnogo bolj pažnje, oziroma, da produkcijo pridelkov povečamo kolikor možno. — Po krompirju in fižolu bode tudLletos mnogo povpraševanja. Italija, v katero smo svoj čas izvažali mnogo krompirja, je uvoz našega krompirja že lansko leto prepovedala in bo to prepoved vzdržala najbrž tudi letos. — Vzrok — gniloba našega krompirja. Pač smešno! A bodimo brez skrbi! Imamo na našem jugu drugih odjemalcev, ki se ne bojijo, da bi naš krompir donašal bolezni v njihove kraje.
Fižola imamo pač mnogo preveč vrst nasajenega v naši pokrajini. V tem oziru treba resne remedure. Dve vrsti pritličnega in dve vrsti na kolih (povijača) bi bilo za nas popolnoma dovolj. Kako mučno je za trgovca, ako mu prineseš mešanico 7 do 8 vrst na prodaj. Odkupi ti ga le nerad, ker ga mora potem sam prebirati in plača ti ga tudi slabo. Glede pridelovanja fižola bi nam morali biti sosedni Kranjci za vzgled, kajti ti sadijo le par vrst in vnovčijo svoj pridelek krasno. — Dobre vrste' fižola se bodo tudi letos lahko prodale.
Oljnata semena to so: bučne koščice, solnčnice, la-neno, konopljino, makovo, repično itd. prodajo se z lahka vsako leto. Istotako kumina in janež. Tega blaga
Pravo
SchichtovG
«m <1« z znamko milO »Jelene
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«!
Brezuspešno iskanje jih je dolgočasilo, pustili so kočo in odšli nazaj v džunglo, odkoder so prišli.
Kala je med tem mirno sedela v visokem vejevju. Ni si upala med tovariše, bala se je, da bi ji vzeli dragoceni plen, drobno bitje, ki ga je našla v koči.
Šele ko jo je Kršak poklical naj pride, da gredo domov, se je spustila od veje do veje in se piidružila čredi.
Če se je kateri tovarišev približal in si hotel od blizu pogledali čudnega belokožega mladiča, mu je jezil» kazala zobe in grozeče renčala.
Bilo je kot bi vedela, da je mladič slaboten in nežen in kot bi se bala, da bi robate roke tovarišev utegnile škodovati rahli stvarici.
In še nekaj je storila, kar ji je pa zelo otežkočilo potovanje po drevju.
Dobro se je spominjala, kako je prav tisti dan izgubila svojega prvorojenčka. Ni hotela še tudi svojega novega deteta izgubiti na enak način.
Tesno je stisnila najdenčeka k prsim z eno roko, z drugo pa se je oprijemala vej. —
V.
Kako je preživel Claytonov sin svoja mladostna leta v džungli.
Bod Kršakov ni bil nič prav posebno zadovoljen z nenadnim družinskim prirastkom. Leto dni je že živel pri njih belokoži tujec, pa še ni znal hoditi ne si sam hrane iskati in pri plezanju in skakanju — uh, kako neroden je bil!
(Dalje prihodnjič.)
sleherno leto zmanjka na trgu, čeravno ga produciramo v izobilju, a ga premalo nabiramo in smo navezani na uvoz taistega brez potrebe, ker bi lahko krili potrebo doma. Nabirajte torej pridno kumin in janež, prodali bodete lahko oboje.
Med je imel lansko jesen vsled nadprodukcije nizko ceno. Učvrstile so se pa cene letošnjo spomlad in kdor ga je držal, ga je zlahka in dobro vnovčil. Tudi orehi, kateri nam obetajo za letos zopet dobro letino vsled poznega cvetja, najdejo na našem jugu vsako leto stalne odjemalce pri zadovoljivih cenah.
Suhim gobam posvečuje naše ljudstvo še vse premalo pažnje. Lepo sušene prave globanje (krajci, jurče-kL ali kakor jih še ljudstvo imenuje) dosegle bodo tudi v letošnji sezoni dobro ceno. Zanimanje za to blago je že sedaj. Tudi mavrahi (smrčeki) lepo na niti posušeni gredo v denar. Priporoča se tudi nabiralcem gob, zanimati se za sušenje lesičk. Tudi ta vrsta gob se bode vnovčila zlahka po primerni ceni.
Lansko leto je bila izredno bogata letina na jezicah (knopru). Početno nizke cene so se jele na zimo polagoma dvigati, tako, da se je do letošnje spomladi prodalo vse razpoložljivo blago. Povpraševalo se je tudi mnogo po želodu. Nabira naj se le zdravo (nečrvivo) blago in suši primerno. Odjemalci so za vagonske množine zdravega želoda. Jedilni kostanj se lahko proda vsako leto. A tudi divji kostanj, primerno posušen, naj-' de vedno kupca. Priporoča se nabiranje in sušenje lipovega cvetja, bezga (beze) s kratkim pecljem (repom), sušenje borovnic in drugih zdravilnih zelišč. Pripomni se, da se morajo vsa zdravilna zelišča za prodajo sušiti v senci, nikdar ne na solncu. Izjemo dela le arnik (cvet) in borovnice. Proda se vse zlahka, po dobrih cenah. — Ker se nam za letošnje leto obeta izredno dobra sadna letina, priporočam skrbno obiranje in sortiranje sadja, zlasti jabolk za prodajo odmenjenih. Le lepo obrano in sortirano blago bo našlo hvaležnih odjemalcev in dobrih kupcev, zapomnite si to.	—ik.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Na zahtevo krone je po dolgem odlaganju Pašič— Pribičevičeva vlada v pondeljek zopet stopila pred parlament. Z volilnim mandatom, o katerem so radikali in Pribičevičevi demokrati govorili dva mesca, torej ni nič. Vlada je morala pred parlament in da se vsaj nekaj časa obdrži, pritiska na vso moč na Turke — Džemijet iz Makedonije, naj bi jo podpirali, ali pa vsaj ne glasovali proti njej. Najbolj kočljiva stvar za vlado je verifikacija ali potrditev hrvatskih mandatov. Vladinovci bi najrajši potrdili samo one mandate, ki so verificirani sočasno, dočim bi za ostale sklicali posebno komisijo in čakali, dokler ta svojega dela ne dovrši. Takih mandatov je 17. Da bi taka komisija delovala prav počasi, je razumljivo. Seveda so ti naklepi računi brez krčmarja. Kajti opozicija kot nesporna skupščinska večina ne bo dopustila, da bi se na tako varljiv način kršili parlamentarni načelni temelji in zapostavljala odločujoča moč naroda zavoljo družbe korupcijonistov in nasilnežev. V ostalem se ne izve mnogo o namerah vlade. Kajti svoje načrte, kako naj se ogne očividno pretečemu padcu, drži v največji tajnosti. Vendar je opozicija ukrenila vse potrebno. Na sestanku so voditelji razpravljali o vseh možnostih in podrobnostih. Svoje sklepe tudi opozicija drži strogo tajno.
Kakor vladne parlamentarne spletkarije vzbujajo tudi korupcijski posli njenih članov silno ogorčenje poštene javnosti. Beograjski dnevnik »Novosti« je te dni zapisal:
»Škandalozna delavnost Radeta Pašiča, kateremu njegov oče Nikola Pašič gre na roko ali gleda skozi prste, je dosegla te dni svoj višek. Ni to samo brezobzirno plačkanje ljudstva in države, sedaj je na vrsti tudi izdajstvo države. Rade Pašič in njegova mafija je vsled popustljivosti vseh političnih in državnih faktorjev postala največja nevarnost za državo. V dogovoru s svojimi ministri se je Radetu Pašiču posrečilo, da sklenemo z Italijo posojilo, ki naj našo di#tvo pretvori v italijansko kolonijo. Rade Pašič dobi za izdajstvo od Italijanov 40 milijonov dinarjev. Pogoji tega posojila so škandalozni: 60 milijonov dinarjev za giaditev jadranske železnice; ves materijal se mora naročati iz Italije; gradbo nadzorujejo italijanski inženirji; tri četrtine delavcev morajo biti Italijani iz Dalmacije ali Italije. To izdajstvo Rade Pašiča je prišlo na dan še le sedaj. V radikalnih vrstah je ta vest izzvala veliko ogorčenje. Del radikalov zahteva ,da se Rade Pašič izžene iz države. Tudi finančni minister g. dr. Stojadinovič se je umazal. Družba Radeta Pašiča z dr. Janjičem, dr. Kojičem, Srskičem in drugimi, poskuša z vsemi sredstvi, da potisne to afero v ozadje. Mi v imenu neodvisnega javnega mišljenja zahtevamo, da se Rade Pašič zapre še prej, nego bi poskusil ubežati iz države. Zahtevamo, da se preišče njegova krivda in da ga zapro v ječo, ako je v resnici kriv. Od javnosti pričakujemo, da bo odločno podpirala naše delo, da osvobodimo državo od te usodne bande. Ta banda mora plačati svoje izdajstvo.«
MALA ANTANTA.
Mali antanti napovedujejo angleški politiki skorajšnji konec. Razbila jo bo rumunska politika. Rumunija hoče na vsak način napraviti iz nje zvezo proti Rusiji, Češka se pa temu upira. Rumunija se sicer zanaša na Pašičevo vlado, podpirala jo je tudi v sedanji krizi, a Mala antanla se tudi s Pašičevo pomočjo ne bo mogla pretvoriti v protirusko zvezo, ker so v Franciji sedaj
novi ljudje na krmilu. Angleški listi menijo, da se bo Mala antanta razšla in da si bodo Rmnuni na Poljskem in v Turčiji poiskali zavezništvo.
NEMČIJA.
Parlamentarni položaj v Nemčiji še vedno ni po- 1 jasnjen. Državni kancler Wirth, ki hoče nemške na-cionalce prisiliti, da pokažejo svojo jasno barvo, noče j odstopiti in bo vodil posle dalje, dokler ne vidi, ali se j nemški nacionalci odločijo za pametno pomirljivo zu- j nanjo politiko ali ne. Upati je, da se spametijo; ako ne, ni izključeno, da pride do novih volitev, na katerih se bo j nemško ljudstvo moralo jasno izreči, ali je za sporaz- : um z mednarodno zavežniko komisijo ali ne.
ITALIJA.
V soboto je bil slovesno otvorjen novoizvoljeni par- ! lament s prestolnim govorom, ki povdarja veliko važnost pogodb z Jugoslavijo in Češko ter izraža nado, da se bo odškodninsko vprašanje sporazumno rešilo na podlagi poročil in predlogov strokovnjakov in da bo med zavezniki prišlo do najboljših odnošajev.
ODŠKODNINSKO VPRAŠANJE.
V	i
Francoski blok levice si je postavil za program iz- j vedbo mednarodnega odškodninskega načrta v popolnem sporazumu z Anglijo, kar bi moglo znatno izboljšati razmerje med Francijo in Nemčijo, seveda ako v Nemčiji ostanejo na krmilu stranke sredine in se nemški nacionalci odpovejo odporu proti načrtu zaveznikov. Potem bi se tudi poruhrsko vprašanje dalo povoljno urediti in bi francoske čete nemško ozemlje zapustile, kakor hitro bi se Nemčija, ki naj bi se sprejela v Društvo narodov, obvezala, da svoje obveznosti pošteno izpolni in poda kolikortoliko zadovoljiva jamstva.
RUSIJA IN VELESILE.
Fancoska levica pa hoče tudi ureditve razmerja do Rusije. V tem oziru se hoče tudi ravnati po zgledu Anglije, ki se pravkar s sovjeti pogaja o diplomatičnem priznanju, finančnih obveznostih, odškodninah in trgovinski pogodbi, oziroma o kreditih za rusko gospodarstvo. Ker so Angleži ljudje, ki hočejo jasnih računov in trdnih jamstev, da ne bodo imeli nobene izgube, če svoje milijone nalože v Rusiji, se ta pogajanja vršijo počasi in temeljito. Kar se tiče ruske vlade, ni verjetno, da bi pustila, da se pogajanja razbijejo, ker bo od angleške politične in gospodarske pomoči imela le veliko korist. Verjetno je, da Rusi polagajo pri pogajanjih z Anglijo še večjo važnost na mednarodna politična vprašanja, ker bi si pri zasledovanju svojih ciljev napram Rumu-niji in Poljski radi zasigurali nepristranost zapadnih velesil.
Naia zborovanja. ;
Zbor zaupnikov za okrožje Gornja Sv. Kungota v
torek, 20. maja je bil kljub obilnemu delu na polju, i dobro obiskan. Zastopane so bile po svojih županih, odbornikih in glavnih zaupnikih SLS občine Sv. Križ, Sv. Jurij, Sv. Kungota, Svečina, Spičnik, Slatina, Plavč in Vrtiče. Shod je vodil naš starosta g. Volavšek. Poročilo o položaju in o pripravah za občinske volitve je podal poslanec Žebot. Ako hočeta Pašič in Pribičevič vladati s silo in z nasiljem izvesti volitve, nas bodo našli nasprotniki pripravljene za vsako, borbo. Organizirani ! smo od hiše do hiše. Pravica in poštenost mora zmagati, j Sila nas je složila, tako, da bo pri občinskih volitvah v | našem okrožju narod v vseh občinah nastopil skupno ! in složno samo z listo Slovenske ljudske stranke.
V Rušah se je vršil dne 255. maja ob obilni udeležbi: okrajni sestanek SLS. Zastopane so bile vse sosednje ob-t čine. Poročal je g. dr. Leskovar iz Maribora. Udeleženci so odobravali delo Jugoslov. kluba in mu izrekli svoje popolno zaupanje. Proti nečuvenemu postopanju vlad» napram našim bolnicam so zastopniki občin sklenili vložiti proteste potom občin.
Okrajni sestanek SLS dne 18 .maja v Slov. Bistrici, na katerem je poročal g. poslanec F a 1 e ž, je pokazal, da naše ljudstvo vstraja v borbi za avtonomijo in gleda z zaupanjem na delo naših poslancev pod modrim vodstvom dr. Korošca «ter upa, da bomo v borbi zoper krivice in korupcijo centralizma zmagali. Po sestanku se je sprejela sledeča resolucija: Somišljeniki SLS, zbrani na sestanku dne 18. maja v Slov. Bistrici, najodločnejše protestiramo proti ukrepu vlade, s katerim se odpuščajo naši 'bolniki pred ozdravljenjem iz bolnic zaradi nezadostnih kreditov. Konšta/tiramo, da so naši poslanci tudi tukaj, kakor pri drugih kovicah in nedostatkih pravočasno opozorili vlado na prenizke postavke za bolnice v Sloveniji v proračunu za tekoče leto in zahtevali zvišanje teh kreditov, kar pa je vlada odklonila. Tako morajo sedaj tudi najbolj bedni med bednimi, naši bolniki, občutiti krivič-nost centralizma. Povdarjamo, da stojimo neomajano našim vrlim poslancem pod vodstvom dr. Korošca cb strani v njihovem boju za avtonomijo Slovenije, iker smo trdno prepričani, da je to naša življenjska potreba.
Sestanek zaupnikov za marenberški okraj se je vršil v nedeljo v gostilni Bruderman v Marenbergu. Zaupniki iz celega okraja so bili zastopani v hvalevrednem številu. Po poročilu o političnem položaju in navodilu o občinskih volitvah so zborovalci ogorčeno obsodili nečuvano postopanje Pašič-Pribičevičeve vlade z bolnicami v Sloveniji.
V	Gornji Radgoni je shod zaupnikov zelo dobro uspel. Mesto poslanca Hohnjeca, ki se je moral odpeljati v Beograd, je poročal dr. Jerovšek. Razložil je vzroke sedanje vladne krize, ožigosal vladno korupcijo in brezbrižnost za ljudske koristi posebno za bolnišnice. —> Končno je govoril o občinskih volitvah, navdušajoč zaupnike, da delajo od osebe do osebe za zmago SLS pri bodočih občinskih volitvah. Ob koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki izraža popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njegovemu voditelju dr. Korošcu v boju za avtonomijo ter z ogorčenostjo obsoja vladno brezbrižnost za bolnišnice in končno zahteva, da se vsi korupcijonisti izključijo od vlade ter postavijo vsi goljufi državnega imetja od najvišjega do najnižjega pred sodnike.
V	Studenicah pri Poljčanah se je vršil dne 25. maja okrajni sestanek SLS, katerega se je udeležilo okoli 80 somišljenikov in zaupnikov. Zastopane so bile vse tri župnije: Studenice, Poljčane in Makole. Zborovanje je vodil za vse dobro vnet in požrtvovalen naš pristaš g. S. Kitek. Po političnem poročilu se je otvorila debata in živahen razgovor je pokazal, kako dobro razumejo naši možje sedanji položaj in da cenijo težko delo svojih zastopnikov v parlamentu, posebno pa še modro, previdno in velikopotezno delo njih voditelja. S takim generalom moramo zmagati, to je njih prepričanje. V dno duše sio tudi prepričani, da je avtonomija Slovenije življenjska potreba našega ljudstva. Po sestanku je poročal domači g. župnik o delovanju in koristi živinorejske zadruge, in končno še g. Kitek o smernicah živinoreje. Na sestanku je bila sprejeta sledeča resolucija: Pristaši SLS, zbrani dne 25. maja 1924 na okrajnem sestanku v Studenicah pri Poljčanah, izrekamo Jugoslov. klubu svoje popolno zaupanje in želimo, da vztraja v borbi za pravice slovenskega ljudstva ter mu zagotavljamo, da bomo tudi mi vztrajali, dokler ne stremo sedanjega režima nasilja, krivic in korupcije. Z ogorčenjem protestiramo proti krivici Pašičeve vlade, ki odteguje našim bolnicam nujno potrebne kredite in se vsled tega morajo bolniki v naših bolnicah reducirati; mnogi izmed njih so s tem pahnjeni v smrt. To je krivica brez primere, za katero ne najdemo dovolj ostrih besed in jasno kaže vso okrutnost centralizma. Zato bomo storili vse, da borbo za avtonomijo izve-v demo do konca.
Za vranski okraj se je dne 25. maja okrajni sestanek zaupnikov in odbornikov SLS v Št. Juriju ob Taboru pod vodstvom okrajnega načelnika Marovta izborno obnesel Naši vrli možje so politično poročilo tajnika Krajnca o vztrajnem boju Jugoslov. kluba vzeli z zadovoljstvom no znanje. Po političnem poročilu so prišle na razogvor občinske volitve. Naši voditelji krajevnih organizacij SLS so z veseljem poročali o že dovršenih pripravah, ki so jih' vzorno izvedli, dasi je celjsko okrajno glavarstvo v taki naglici razpisalo občinske volitve. Naša stranka je v vseh' občinah vložila kandidatno listo, v mnogih ima prvo skrinjico. Glavna naloga bo zdaj: na dan volitve, 17. junija, vse naše volilce spraviti na voliščel Končno so zborovalci sklenili resolucijo, v kateri ostro protestirajo proti kratenju kreditov za naše bolnišnice, iz katerih je vsled tega bilo nad polovico uboigh bolnikov odstavljenih.
V	Prevaljah se je vršil okrajni sestanek SLS za celo našo Koroško. Pioročal je g. dr. Veble iz Maribora o političnem položaju. Na razgovor je prišla tudi hranilnica, katero hočejo ustanoviti socialisti za cel okraj in s tem še zadnje dinarje naših Korošcev spraviti v nenasitni Bel-grad; saj jim mora biti znan/c, da morajo hranilnice ves svoj odvišni denar nalagati v Hipotekami banki v Beo-grdaui
Tedenske novice.
Jubilant g. dr. Franjo Jankovič. Iz kozjanskega okraja nam poročajo: Z veseljem in navdušenjem smo čitali v »Straži« vest, da je obhajal g. dr. Franjo Jankovič s svojo blago soprogo Berto srebrno poroko. Ob tej priliki poleg ožjih prijateljev, znancev in sorodnikov dr. Jankovičevega sldvlja ni nikdo tako vesel kot prebivalstvo kozjanskega okraja, v katerem je deloval g. doktor veliko let kot zdravnik, deželni in državni pcslanec. Zdravnika po srcu in znanju, kakor je bil nezabni dr. Jankovič, naš okraj nikdar več ne bo imel. Na plodonosno delovanje gr. Janko-viča v politično-gospodarskem oziru v graškem deželnem zbor in v dunajskem parlamentu se boimo mi starejši iz kozjanskega okraja spominjali vedno s čuvstvi iskrene hvaležnosti. Naš okraj pa je tudi ponosen, da je bival več let v njegovi sredini preko prezira smrti neustrašeni o-znanjevalec majske deklaracije in jugoslovanski minister g. dr. Franjo Jankovič. Slavrocst srebrne poroke priljubljenega para Jankovič nam kliče v živ spomin vso požrti vovalno, nesebično in Jjubeznjivo večletno delovanje g. doktorja in njegove soproge Berte na poljih dobrodelnosti, narodnosti in politike v blagor teptanih in zatiranih pod Avstrijo, v obrambo izkoriščevanih pod Jugoslavijo. Nimamo za dr. Jankoviča in njegovo soprogo iskrenejše čestitke k njuni srebrni poroki, nego je ta: Bog Vaju o-hrani v dosedanji vzgledni ljubezni ter sreči zdrava do praznovanja zlate poroke! Ravnokar zabeleženo čestitko objavljamo mi Kozjani v imenu celotnega prebivalstva kozjanskega okraja.
Grozno neurje s to9o je obiskalo v sredo, 21. maja, proti večeru naše lepe kraje na Kozjaku. V smeri od Lu-čan, oziroma Sv. Duha, so nenadoma pridrveli nad žup-
nije Sv. Križa, Sv. Jurija, del Kungote in Kamnice črno-sivi oblaki s točo. Toča je padala nekaj časa suha v taki množini, da je bilo celo ozemjle severnozahodnega dela križevske župnije pokrito z debelo ledeno odejo. Še tretji dan v senčnih straneh ležala toča. Toči pa je sledil strašen naliv, kakoršnega stari ljudje ne pomnijo. Lilo je kakor iz škafa. Na strmem kozjaškem svetu je naliv odnesel rahlo rodovitno zemljo. Nekatere njive so se spremenile v četrt uri v goličave. Krompir, koruzo in dru-i ge sadeže je odnesla s prstjo vred v dolino. Najhuje so prizadeti posestniki v soseščini našega .vnetega pristaša Filipa Galunderja. Redki kozjaški vinogradi so čisto goli, sadno drevje okleščeno, rž in pšenica zbita v tla, da še za pokositi nista. Ceste so raztrgane, trava zbita v tla, oziroma zasuta z blatom in kamenjem. Revnih ljudi se pola-ščuje obup. Vrli župan g. Tepeh je nesrečo takoj javil oblasti v Maribor. Naš poslanec Ž e b o t si je v petek popoldne na licu mesta ogledal škodo in dal g. županu in občinskim možem potrebna navodila. Upamo, da bo oblast šla težko prizadetim na roko.
Za poškodovane po toči pri Sv. Križu nad Mariborom je poslanec Franjo Žebot posredoval pri gosp idu okrajnem glavarju in predstojniku davčne oblasti v Mariboru. Od g. okrajnega glavarja je dobil zagotovilo, da bo storil vse, da se beda prizadetih omili. Istotako je gospod predstojnik davčne oblasti naglasil, da bodo šli pri odpisu davkov ljudem na roko. Seveda morajo pristojni občinski uradi pravočasno prijaviti prizadete posestnike.
Spoznanje bo prišlo prepozno. Od Št. IIja v SI <v.
goricah poročajo: V Ceršaku širijo delavci organizacije »Unije« najgrši slovenski list »Domovino«. Pa še ti hinavci pravijo, da niso proti veri. Iz vsega se vidi, da je »Unija« brezverska organizacija in ljudje, ki take brez-verske liste širijo, so sovražniki vere. Ubogi ljudje, ki so tako zaslepljeni, da bolj in prej verujejo tistim falotom, ki so kupljeni «udeži, kot pa poštenim možem in domačim dušnim pastirjem. Bodo sprevideli, pa bo prepozno. Ubogi Ceršak!
Mennolja proti starim pravicam kmetskega in delavskega prebivalstva. V Št. Ilju in sicer v občini Cirk-nica ima znani Mermolja posestvo. Čez to posestvo vodita dve stari pešpoti. Ena gre proti kolodvoru, ena proti cerkvi. Gotovo je, da imajo že nad 60 let pravico hoditi po teh pešpotih. Mermolja, ki po shodih Samostojne kmetijske stranke kriči, da se bori za »staro pravdo« (stare pravice), je že lani hotel prepovedati ljudem pešpot proti kolodvoru. Ni imel sreče. Sedaj pa hoče s silo preprečiti pešpot proti cerkvi. Z orožniki preganja ljudi, ki hodijo tam. Celo vrsto jih toži. Mi pa pravimo, da si stare pravice ne damo vzeti, naj se potem Mermolja na glavo postavi. Čudimo se samo, da se žandarmerija postavlja v službo propadlega generala Samostojne proti pravicam ljudstva. Povemu Mermolji in žandarju gospodu Mikužu, da si starih pravic ne damo vzeti.
Slovesna blagoslovitev novih zvonov na Hajdini. Letošnji majnik nam je pripravil izvanredno lepo in veselo slovesnost. Dne 3. maja smo dobili od zvonarne Biihl tri nove zvonove, dva za župnijsko cerkev sv. Martina in enega za podružnico sv. Kungote. Sprejem novih zvonov v soboto je bil nad vse veličasten. Nekaj deklet iz Slovenje vasi in iz Skorbe se je peljalo v Maribor, da okinčajo voze in zvone. Okoli 40 mladeničev-kolesarjev v narodni noši se je peljalo zvonovom nasproti do Maribora, nad 50 mladeničev pa je jahalo v lepi narodni noši daleč v župnijo Sv. Janža in pozdravilo nove zvone v Loki. Točno ob 5. uri popoldne so pripeljali nove zvone na mejo haj-dinske župnije pri križu v Slovenji vasi. Tam pod krasnim slavolokom je bila zbrana nešteta množica ljudstva iz domače župnije, iz sosednih župnij in celo iz Ptuja. Po kratkem pozdravu domačega č. g. župnika je pevski zbor zapel lepo pesem novim zvonom v pozdrav. Med streljanjem topičev in sviranjem godbe se je razvil veličasten sprevod, katerega cvet je bil blizu 200 belo oblečenih deklet, šolska mladina, zastopniki občinskih odborov z gg. župani, gasilci itd. Skozi pet vasi in pod sedem krasno okinčanimi slavoloki se je pomikal sprevod proti župnijski cerkvi, ki je bila od zunaj in znotraj okinčana kakor ne-vetsa. Po končanih slovesnih večemicah se je ljudstvo veselo razšlo. — V nedeljo, dnef 4. maja, je mil. gospod ptujski prošt in dekan Martin Jurkovič ob asistenci 7 duhovnikov slovesno blagoslovil vse tri nove zvone, potem pa v lepi in ganljivi pridigi poljudno pojasnil pomen zvonov. Botri novim zvonovom so bili gg. župan Franc Zu-panič, Jožef Sagadin in Jožef Jerenko. Po končani službi božji sta bila zvon presv. Srca Jezusovega in zvon sv. Martina potegnjena v zvonik in sta se ob dveh popoldne že prvikrat oglasila. Zvon sv. Kungote se je shranil v farni cerkvi in je bil v nedeljo, dne 11. maja v ravno tako lepem sprevodu med godbo pripeljan k podružni cerkvi sv. Kungote, kjer je domači g. župnik blagoslovil nov al-tar in v pridigi množici vernikov razložil pomen dvojne slovesnosti. Naj bi novi zvonovi oznanjevali slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Strela urezala med pevajoča dekleta. Poročilo od Sv. Ane na Krembergu. Dne 21. t. m. je razsajalo po naši župniji neurje z bliskom in gromom. Tri dekleta iz naše župnije so grabila listje v gozdu. Ko se je bližala nevihta, so dekleta opustila grabljenje in se vračala proti domu med petjem. Dve kitici neke narodne so ravno izpele, začele s tretjo, tedaj se je pa zablisnilo in strela je urezala v sredino med pevajoče mladenke, lina neka Lorbek je obležala mrtva na licu mesta, drugi dve pa ste se onesvestili. Od teh pri življenju ostalih deklic je ena že precej okrevala in si opomogla, druga pa je bila 23. maja previdena. Nesreča zalezuje človeka povsod, celo pri — nedolžnem petju.
Cerkvena pobožnost in prireditev na odru v Veržeju. Veržejska Dekliška zveza obhaja na binkoštni pondeljek
pomenljivo cerkveno pobožnost pri poznem sv. opravilu. Popoldne ob tretji uri je v dvorani Marijanišča predstava življenjske slike »Solnce našega življenja«, igra »Roka božja« in akademija.
Žalostno poročilo od Velike Nedelje. Vedno bolj se redčijo vrste naših zavednih mož. Pretekli torek, dne 13. maja smo položili v hladni grob Martina Holc. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik, je najbolj pokazal njegov pogreb. Bil je star naročnik »Slov. Gospodarja« in odbornik tukajšnjega bralnega društva »Mir« ter od ustanovitve tukajšnje posojilnice njen nadzorni odbornik. Bil je mož, kateri se tudi javno ni sramoval pokazati svojega verskega prepričanja. Bodi mu tedaj žemljica lahka, njegovim domačim pa naše iskreno so-žalje. Naš Orel se pridno vadi. To je prav. Le pogumno po začrtani poti naprej. Želeli bi, da bi nam v kratkem pokazali, kaj znajo. Tudi naraščaj že ima, kar sicer nekatere tukajšnje izobražence zelo v oči bode in sicer najbolj tiste, ki se med seboj pozdravljajo s tistim svojim »zdravooooo«!
Novice od Male Nedelje. Sosedi nas gledajo po strani če pridemo med nje, misleč, z Malonedeljčanom se ni šaliti. Kako vendar to, da nekateri menijo, da kažejo svoje junaštvo z nožem v roki, s cigareto v ustih, s kletvijo na jeziku, sploh s surovostjo, se vprašujejo pošteni ljudje, ki ne poznajo tukajšnjih razmer. Manjka prave umske in srčne izobrazbe, samovzgoje, dobre, poštene zabave, živahnega društvenega delovanja, posebno med moško mladino. Da se temu odpomore, hoče katoliško izobraževalno društvo prirediti župnijski kozolec za društvene uprizoritve in zborovanja. Zato zbira med požrtvovalnimi župljani les. Vneti somišljeniki so obljubili lepo število hojk v ta namen. Včeraj je padla prva hojka za deske v Plaveč—Tašnerjevem gozdu. — Podrli so jo: gg. Kranjc Ludovik, Alojz Belšak in Anka Tašner. Bog jih živi z darovalci vred ter obudi veliko posnemovalcev! Kdor hitro da, dvakrat da. — V sredo, dne 21. t. m. nas je obiskala silna nevihta s treskom in točo. Toča je klestila posebno po Kušenčaku in Prece-tincih. Udarilo je v hišo g. Marka Tibant, želarja v Kur-šencih. Strela je švigala po sobi, v kateri se je nahajala bolehna gospodinja in en otrok, razbila uro na steni ter prestrašila ženo tako, da se ji je stanje poslabšalo. — Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem. Rešili so malo ker je bilo vse takoj v plamenih. Revež je zavarovan za borih 1000 D. Povišajte zavarovalnino!
Tako pa vendar ne gre! Iz Zavrča poročajo: Pri nas sedi v poštnem uradu g. Feguš, ki je zagrizen centralist in ljut nasprotnik naših listov. Nad »Gospodarjem«, »Domoljubom« in »Bogoljubom« se maščuje na ta način, da zadržuje izročitev listov strankam kakor dolgo more z raznimi surovimi izgovori. Takega pristranskega postopanja na poštnem uradu ne bomo trpeli. G. Feguša bomo takoj opisali našemu poslancu Vesenjaku, naj ga »priporoči« radi njegovega krivičnega in surovega postopanja poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Nekaj od Sv. Barbare v Halozah. Še dva mesca in imeli bodemo zopet pri romarski cerkvi sv. Ane pro-ščenje, kamor priroma mnogo tujcev, katerim se dopade prijazni hribček sv. Ane. Ali nekaj je pri tem za nas poniževalno in neprijetnemu govorjenju in kritiki močno podvrženo. To šh kapelice križevega pota. Vsaka nosi ime kraja in občine naše obširne župnije. Zato se pa tujci spodtikajo in slabo sodijo župane in odbornike vseh naših občin v župniji, ker se ne prenovijo kapelice križevega pota k sv. Ani. Nekateri celo govorijo ob romanju: Kakšni župani in odborniki so, to se pozna na kapelicah. Dne 9. maja je umrla pridna vdova iz Pristave, gospa Terezija Hvaleč, posestnica. Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob mnogi udeležbi ljudstva, kar kaže, da je bila pokojnica iz poštene in katoliške hiše. Sorodnikom naše sočutje. N. v m. p.
Mi hočemo poduka in poštene zabave! Iz Leskovca poročajo: Naše izobraževalno društvo je dne 25. maja v šoli uprizorilo »Sanje«. Naši fantje in mladi možje so se še precej dobro odrezali. Je res podjetnost, ker še niso nastopali v večjih vlogah! Igra je bila dobro obiskana, zlasti precej fantov. Fantje le korajžo! Drugod se »aufbiksajo« in pobijajo, mi pa hočemo poduka in poštene zabave!
Gnoja več nego preveč! Od Sv. Andraža v Halozah poročajo: Neki tukajšnji orjunec, ki se je brezplačno mastil s hrvatskimi šunkami, je v zadnjem »Taboru« na podel način napadel tukajšnjega obče spoštovanega g. trafikanta. Slednji mu za to ni dal nobenega povoda in mu priporoča, naj miruje s takimi neznačajnostmi. Dru-< gače bode prisiljen, začeti kidati izpred njegovega praga, kjer ima gnoja več kot preveč. Zaradi pošte se pa naj obrne na merodajno oblast, ako ima kake opravičene očitke. Ne pa, da zahrbtno blati po časopisju. Tako postopajo figovci njegovega kova. Če bi pa še le ne mogel mirovati, bodemo prisiljeni losvetliti njegovo vzorno predživljenje, in ukreniti še to in ono.
Kat. prosvetno društvo Polfcela poživlja vse ude, da vrnejo vse izposojene društvene knjige tekom 14 dni, to je do 8. junija. — Odbor.
Podučno in zabavno od Št. Jošta na Kozjaku. Na binkoštni pondeljek, dne 9. junija, priredi tukajšnja Kmet-ska zveza po sv. opravilu politično zborovanje, na katerem poroča o političnem položaju in delovanju Jugoslov. kluba g. poslanec Pušenjak. V teh težkih časih je dvakrat treba, da smo si v vsem edini in o vsem poučeni. Zato, kmetje, pridite, ker le v edinosti je naša moč in v poznanju položaja naša rešitev! — Ob tej priliki priredi tuk. odsek Bralnega društva lepo igro »Sveta Cita« v župnijskem gospodarskem poslopju. Začetek ob 13. uri. Igrajo naša vrla dekleta, pevski zbor pa bo zapel par lepih pesmi. Prijatelji izobrazbe in zdrave zabave, dobrodošli!
Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Vidu nad Valde-kom. Skrbno se je pripravljala naša mala župnija na spre-
jem zvonov. Fantje so postavljali visoke mlaje in dekleta so se trudile, da so vse lepo okrasile. Topiči so naznanjali veseli prihod zvonov. Godba in petje je donelo novim prijateljem v pozdrav. Sedem krasno ■ovenčanih slavolokov s pomenljivimi napisi je pozdravljalo nove zvonove. Nebo nam je naklonilo najlepše vreme v toliko večje naše veselje! Nešteta množica ljudstva iz domače in sosednih župnij je prisostvovala cerkveni slavnosti, ki se je začela ob 10. uri. Blagoslovil je zvone ob asistenci čč. sosednih gospodov dekan škalski g. Ivan Rotner, ki je v krasnem cerkvenem govoru razložil velik pomen zvenov. To je bil zares dan, ki nam ga je podaril Gospod! Ostal bo vsem v najdražjem spominu! Zahvala za nove zvonove gre vsem faranom ,ki so mnogo žrtvovali, ker naša gorska farica šteje le okoli 600 duš, pa tudi vsem darovalcem zunaj fare. V prvi vrsti gre zasluga možem, ki so se veliko trudili z nabiranjem lesa in denarnih prispevkov po župniji in bližnji sosedni okolici, da so dosegli sv.oj cilj. Zahvala tudi botrom in botram, ki so obilno darovalil Zahvala izdatnemu dobrotniku g. K. Repolusku, trgovcu v Doliču, kakor tudi g. A. Zupancu, ki je vozil zvone s svojimi konjiči po strmi in slabi poti in jih pripeljal brezplačno k cerkvi. Da se je vse tako lepo izvršilo v splošno zadovoljstvo, smo dolžni zahvale našemu za vse skrbnemu in požrtvovalnemu č. g. župniku, cerkvenim ključarjem, vrlim mladeničem, marljivim dekletom in izurjenim pevcem in pevkam! Vsi smo iz srca veseli naših zvonov, ki nas bodo spremljali na vseh naših potih.
Občinske volitve v Škofjivasi pri Celju. Bližamo se občinskim volitvam. Ljudstvo se drži izborno. G. Anton Mahen, kmet v Trnovljah, noče stranke SLS, iztrebil bi jo rad s korenino vred. Naskočil jo je že iz različnih strani, a vedno si je osmodil kremplje. Iz mržnje do klerikalcev je letos spreoblekel že v petič svojo politično suknjo. Iz ene stranke v drugo, iz druge v tretjo in četrto, iz četrte v peto. Tako se suče g. Mahen in vedno, ko misli, da je na cilju svojih iskrenih želj, mu vrag odpove službo. Slednjič je stopil g. Mahen iz samostojne stranke, ker ga ta ni marala za župana, da bi ubijal klerikalnega zmaja. Tedaj je prtil samostojnežem tako-le: »Pojdite rakom žvižgat, vi samostojni knofi, če nočete vedeti, kaj je vaša dolžnost. Pri vas že vidim, da nič ne bo z županskim stolčkom, zato vas ne maram več. Čakajte me no, ko pristopim enkrat k socijalnim demokratom, potem vam bom pokazal »binkošti.« Iz tega tabora ven pa bom ubil vas in klerikalce; torej hajdi k socijalnim demokratoml« Gosp. Antonu Mahen se je razsvetlilo v umu, ko se je spomnil na Kristana in je rekel sam zase, tako da ga nikdo ni slišal: »Glej Kristana, kakšen gospod je postal s pomočjo socijalnih demokratov, milijonar je, e ni vraga, da bi tudi meni ne izcvelo na tem gruntu kaj pšenice!« No in kaj pa sedaj, ko so socijalni demokrati sprejeli g. Antona Mahen v svojo sredo? G. Anton Mahen se pri socijal-nih demokratih nič ne počuti kaj srečnega, ker je sprevidel, da so tudi oni že siti Kristanov in političnih trotov. G. Anton Mahen se je jel kesati in se zopet obrnil k samostojnežem, rekoč: »Pri ,mej kršen duš, da sem s svojim pristopom k socijalno-dernokratski stranki hotel zbližati samostojne kmete z delavci. Odpustite mi ta mali pregre-šek, saj sem tudi še vaš; stopimo v kompromis, županski stolček bo nam gotovo pripadel in zasedel bi ga z vašim dovoljenjem jaz, ker ga naš stari župan odklanja. Tako bi se mi izpolnila končno moja najiskrenejša želja.« Tako jo je pogruntal g. Anton Mahen s samostojno stranko; s socijalnimi demokrati pa se vede bolj po gosposko, ker jim veli, da ne smejo govoriti preveč o njegovi osebi, predenj ne dobi pismo in pečat od Kristana iz Amerike, potem bo menda postal šele pravi socijalni demokrat. Torej sem z dolarji in z županskim stolčkom!
Novi zvoni v Šoštanju. Zvonove imamo, pa še kakšne! Tako se ponaša zdaj staro in mlado našega mesta. Pa smo tudi lahko ponosni, a ne toliko mi, kot tem bolj naš plemeniti dobrotnik, g. Wosclinagg, ki je za našo mestno podružno cerkev iz lastnega nabavil to svojevrstno, po nekem posebnem italijanskem vzorcu ubrano zvonjenje. Slovesnost blagoslovljenja je opravil v nedeljo, dne 18. t. m. preč. gospod kanonik A. Arzenšek.
Št. Janž pri Velenju dom novi zvon. To pa ne da miru »Domovini«, ki je zelo neokusno napadla domačega g. župnika in še druge v fari. Tisti »Hudirjev Janez«, ki je paäpisan, pač šepa na možganih, katere ima v peti, zato se mu zanašajo noge sem in tja. Gotovo mu je dobro storilo, ko se je skidal. Ako še hoče kaj, »Domovina« je pripravljena.
Fotografija demokratskega župana in advokata. Ii Laškega poročajo: Pri okrajnem sodišču v Laškem se je vršila -te dni obravnava proti advokatu in laškemu županu dr. Rošu. G. demokrat dr. Roš je ob priliki debelejše kro-karije v gostilni Gradt oklofutal nekega višjega uradnika. Sodišče je prisodilo g. Rošu za prepovedano vežbo v deljenju klofut 500 dinarju globe, odnosno 5 dni zapora. Škandal in obsodba sta posledici demokratskega shoda dne 6. aprila t. 1. »Slovenec« z dne 22. maja št. 117 pa objavlja dopis iz Rimskih toplic, v katerem trdi, da je dr. Roš v petek, dne 16. maja, pustil po železniškem telefonu, ki pa je državna last, klicati k sebi posestnika Kokota, p. d. Martinška, na Gračnici, naj pride k njemu na razgovor glede volitev v občini Marija Gradec. Da bi si dr. Roš olajšal svoje agitacijsko delo, mu svetujemo, naj da po vaseh občine Marija Gradec napraviti telefon na svoje stroške, da ne oškoduje države, saj je vendar naprednjak, mi občani brez razlike mišljenja mu bomo pa prav hvaležni. Da pa bo fotografija dr. Roša popolnejša, povemo še to, za kar imamo tudi priče, da ljudem, ki se tožarijo za malenkosti, tako n. pr. za kako prazno besedo, svetuje on, naj ne hodijo na občinski posredovalni urad, kjer bi se brez večjih stroškov lahko mirno poravnali. Spoštujemo odvetniški kakor tudi vsak drugi stan, vendar tako postopanje mu ne dela časti. Toliko za danes.
Novice iz Laškega in iz sosednjih občin. Zadnjo številko »Domovine« je nekdo iz Laškega skoro do polovice vzel v zakup ter iztresel v njej vs.o jezo, katero čuti laška gospoda do SLS. Glavni vzrok tega razburjenja je shod SLS, ki se je vršil na dan 27. aprila 1924 in na katerem je več sto naših mož ogorčeno obsodilo delo slovenskih demokratov-uskokov. Shod je vodil bivši jugoslovanski dobrovoljec in sedanji posestnik v Ložah št. 8 Matevž Deželak. Laški demokratje so iz strahu, da se ne bi na shodu kaj protidržavnega govorilo, poslali na njega svojega zastopnika, vnetega člana Orjune. Pozabili pa so, da je ta mož, ki naj bi učil bivše dobrovoljce državotvornosti, v resnici vojaški begunec, ki je leta 1920 z ponarejenimi listinami pobegnil od vojakov iz Negotina, da so ga naposled morale oblasti nazaj cdtirati. — Drugi vzrok razburjenja demokratov pa so občinske volitve, ki se vrše v tem okraju dne 21. junija. Laška demokratska gospoda je radi tega vsak dan na agitaciji, kjer uporablja vsa sredstva, pred vsem pa denar, da bi vrinila tudi v -najbolj kmetske občine svoje pristaše-najemnike v občinske odbore. Delajo pa račun brez nas volilcev, ki se ne bomo dali učiti od slovenskih izdajalcev-demokratov, še' manj pa od njih voditi. — Dne 23. maja je bilo v Laškem' licencovanje bikov. Najslabše je bila zastopana sama ob-* čina Laško, kjer sedi na magistratu demokratska gospoda. Na licencovanje niso poslali niti enega bika. Najčastnejše je bila zastopana občina Marija Gradec, za njo pa Sv.' Krištof in Sv. Lenart. Živinorejski nadzornik g. Zupane je' v poljudnih besedah orisal napredek živinoreje v laškem' okraju ter čestital bikorejcem, da so lahko ponosni na svojo lepo živino. Zanimivo je to, da so imeli bike na licencovanju sami izraziti pristaši Kmetske zveze. Prvo1 darilo je dobil g. Franc Gabršek, posestnik v Globokem1 ŠL 15 in odbornik občine Marija Gradec, ki je prignal trf leta starega bika, težkega 810 kg. Dobil je 400 dinarjev1 nagrade. Nagrado po 300 dinarjev sta dobila kot druge' darito posestnika Anton Goter iz Doblotine, in Anton1 Teršek iz Harij.
Nekaj odgovora od Sv. Miklavža nad Laškem. Letošnje leto je objavila »Domovina« iz naše župnije že tri laž-njive dopise, omeniti pa je potrebno, da niti eden ni bil pisan v Šmiklavžu, ampak v občini Sv. Krištof in da tudi nima »Domovina« pri nas nobenega naročnika. Pravo teslo mora biti tisti, ki je pisal dopis v št. 21 »Domovine.« Pri nas ve vsak, da ni občine Sv. Miklavž nad Laškem. ampak občina Marija Gradec, pod katero spada malone cela župnija Sv. Miklavž. Trditev,"da že devet let nismo imeli občinskih volitev, je le dokaz, da je dopisnik »Domovine« šepav na glavi. Kar se tiče pa občinskega lova, je pa stvar ta-le: ObčinskiTov je na dražbi kupil davčni nadupravitelj Pleskovič v družbi domačih kmetov. To se je zgodilo na željo večine kmetskega prebivalstva. Leta 1921 se je lov oddal zopet Pleskoviču, čeprav je mož demokrat, pa vendar poštenjak, ker je obljubil, da bo v okviru lovskega zakona upošteval želje kmetov. Kmetje odborniki smo bili s tem zadovoljni, ker nam je ljubše, da lovijo po naših posestvih domači kmetje, kot pa tujci. Dopisnik «Domovine« nam je s tem dokazal, da je družba demokratov, družba nevošljivosti in se v tem prav lahko primerja družbi rumunskih ciganov.
Ovira glede novega mosta pri Rimskih Toplicah. Skrajni čas bi že bil, da se začne enkrat z graditvijo novega mosta pri Sv. Marjeti. Gradbeni odbor pravi, da glede pričetka graditve ni druge ovire, kakor ta, ker večina onih, ki je obljubila les za most, lega še do danes ni pripeljala. Obljuba dela dolg in most je nad vse potreben. Domačin.
Občina Sv. Krištof pri Laškem. Zastopniki laži-demokratske, to je liberalne stranke v naši občini so: Predsednik Josip Roš, Sv. Štefan, podpredsednik Josip Kapla, Trnovo; namestniki Alojz Povše, Trnovo, Konrad Murschitz, Rečica. To so stebri orjunsko-liberalne, ali kakor se zdaj pred občinskimi volitvami imenujejo »gospodarske« stranke. Ti stebri pa se od prvega do ■zadnjega hudo majejo. 21. junija, na dan volitev, bo strahovita polomija.
Planinske novice. V nedeljo, dne 18. maja je bilo tukaj slovesno dviganje novega zvona fis, teškega 744 kg. Dolgo skušnjo je morala prestati naša potrpežljivost, predno smo ga dobili od livarne Buhl v Mariboru. Zato pa nas sedaj tembolj razveseljuje s svojim močnim in milodonečim glasom. Vsa slovesnost je v najlepšem miru in veselju potekla. V sredo dne, 21. maja je novi zvon milo pozdravljal zaročenca Vinkota Preložnik, trgovskega poslovodja na Planini, bivšega načelnika Orlov, ki si je izbral z a družico na potu skozi življenje vzorno mladenko Minko Pajk iz Visoč. Naj vaju sreča in blagoslov božji spremljata skozi življenje! — Še isti dan popoldne se zopet' oglasi novi zvon in naznanja, da se je poslovil iz solzne doline naš neustrašeni somišljenik. dolgoletni naročnik »Slov. Gospodarja«, odbornik skoraj vseh krajevnih zastopov, dober oče in priden gospodar Jožef Senica iz Praprotnega. Kako priljubljen in spoštovan je bil rajnki, je pokazal veličasten pogreb v petek, dne 23. t. m. Obitelji globoko sožaljel — Letos je lukaj izvanredno veliko strupenih kač, in se je pripetilo že več nesreč.
Dne 13. maja je na Sladki gori umrla nadučiteljeva vdova Urša Anderluh v 83 letu. Bila je dologletna naročnica »Slov. Gospodarja«. Naj v miru počiva.
Dne 8. junija v Šoštanj. Iz priprav prostovoljnega gasilnega društva v Šoštanju, katere se vršijo z vnemo. se vidi, da bode pokrajinski zlet JGZ velika manifestacija vsega jugoslovanskega gasilstva. Iz vseh krajev že prihajajo priglasitve v obilnem številu. Ta zlet pa naj poselijo tudi prijatelji gasilstva, da s tem pokažejo m prostovoljnim društvom svojo naklonjenost. Program je zelo obširen in zanimiv. Dopoldan sv. maša s sp -em-Ijevanjem godbe na prostem. Popoldan ljudska veselica s tombolo, ki vsebuje dobitke v vrednosti nad 100.000 K.
Svira več godb, med njimi priznana godba Drave iz Maribora. Vožnja polovična za vse udeležence. Legitimacije izdaja vsako gasilno društvo. Torej, dne 8. junija vsi v Šoštanj.
Nov žepni vozni red, veljaven od 1. junija 1921 je rav..< kar izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in stane komad s poštnino vred 2 dinarja, brez poštnine 1.50 din.
Iz Ptuja.
Ptujčani in okoličani Ptuja, pozor! V Ptuju je ravnokar ustanovilo slovensko Tiskovno društvo veliko novo trgovino za tiskovine, papir, molitvenike, pisarniške potrebščine in devocijonalije. Ta nova trgovina se nahaja na Slovenskem trgu št. 1, pred proštijsko cerkvijo. V tej trgovini dobiš: 1. tiskovine za župnij .ke, občinske in posojilniške urade, za šolska vodstva in krajne šolske svete. 2. Najraznovrstnejši papir, kakor: fini pisarniški in konceptni papir, črtan papir, pisemski papir, v mapicah in kasetah, risalni in ovojni papir, pivnik, karton, kuverte, svileni in prešani (krep) papir
v	najrazličnejših barvah, sploh vse predmete iz pap'r-ja. 3. Vse pisarniške in šolske potrebščine, kakor: črni':», rudečilo, peresa, pivnike, svinčnike, radirke, peresni!«, pečatni vosek, zvezke, ravnila, trikote, položna ravnila in vse druge reči, ki se rabijo v šoli in pisarni. 4. V>-božne predmete, kakor: molitvenike, rožne vence, sve-
; tinjice, podobice, slike, križe in drugo. Priporočamo | vsem našim čitateljem to trgovino kar naj topleje, ker nam je znano, da bodo v papirni trgovini Tiskovnega j društva v Ptuju dobro in točno, pa tudi cenejše postre-j ženi, kakor kjerkoli drugod.
Tiskovno društvo v Ptuju je že odprlo trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, z j različnimi tiskovinami za občinske in župnijske urade i itd. Trgovina je na Slovenskem trgu 1, kjer je bila po-| prej trgovina g. A. Kraigherja. Ne zamudite si ogledati ¡ trgovino, če pridete v Ptuj!
Kdor piše v ptujskem okraju sinovom ali bratom, i ki služijo v vojni, bo kupil papir v prodajalni Tiskov-; nega društva v Ptuju na Slovenskem trgu 1.
Naša dekleta rade pišejo pisma raznim osebam, j Lep papir dobite v prodajalni Tiskovnega društva v ¡ Ptuju, Slovenski trg 1.
I jg^gfj^^mpMWBMii»«.! wmmmm iwk. .u.rp-^n■■ m
Gospodarstvo.
Stanje goric. (Iz ljutomerskega okraja.) Časniki so poročali, da je zima v Sloveniji naredila precej «bčutno i škodo, česar pa na podlagi novejših poročil iz raznih krajev ne moremo trditi, ker gorica dobro žene. Slepih | očes ni veliko, komaj 2—3%. Grozdja pa se ne kaže preveč. Deževni čas avgusta in septembra lanskega leta je ¡ oviral nastavek, zarod za leto 1924, čeravno je bilo pozneje lepo, ko smo brali. Šipon se kaže srednje, žlahtnina je deloma zelo slaba, silvanec tudi, laški rizling je boljši, traminec in rulandec pod normalo, muškatni silvanec srednje. Rdeče vrste ne pridejo v poštev za naše kraje. Kdor se hoče prepričati o resničnosti tega dejstva, naj prebroji povprečni gozdni nastavek v raznih goricah, raznih sort, recimo po 100 trsov povprečno. Od nastavka do preše pa je še dolga pot. Zadnji lepi, topli solnčni dne
vi	so izredno ugodno vplivali na razvoj trsja. Suho vreme icb času cvetja bo marsikaj ohranilo. Splošno pa se lahko reče, da sedajni nastavek grozdja v ljutomerskem okraju ne kaže na bogato letino, upamo pa, da bo kakovost tem boljša.
Kolje!	Kolje!	Kolje!
Ni dovolj, da trsje dobro se obreže,
Glavno je, da trs na kolje se priveze.
Grozdje se le v solncu prav lepo razvije,
v travi in na zemlji rado pa segnije.
Kdor želi si torej dobro vino piti,
v Mariboru kolje mora naročiti.
K Franju Gnilšek-u po njega iti mora,
samo malih pet minut od kolodvora,
v ulico Razlagovo, število dvajset pet,
kolje tam dobi, kol'k hoče kdor imet.	713
Živinorejska razstava v Ptuju. Dne 5. junija 1924 ob 9. uri dopoldne se vrši v Ptuju na sejmišču živinorejska razstava in premevanje plemenske živine marijadvorske, muropoljske in pinegavske pasme ter križancev teh plemen. Prignana bo živina od starosti 6 mesecev naprej obojega spola. Ptujski okraj, ki je največji izmed okrajev, obsega veliki del Slovenskih goric, celo Gornje in Spodnje Dravsko polje in slikovite Haloze. Pod sedanjim vod-| stvom okrajnega zastopa ter s pomočjo vseh merodajnih činiteljev, zlasti s podporo države, se je pričelo v ptujskem okraju po znani živinorejski anketi v Št. Juriju ob Ščavnici delati pridno na tem, da se povzdigne živinoreja ptujskega okraja. Pincgavska pasma, ki je bila pod prejšnjim štajerskim deželnim odborom in pod Ornigom uvedena v naše kraje, zastaja in omaguje, ker ni sveže krvi. Poprijeti se je bilo domačih, na lastnih tleh vzgojenih plemen in te so: marijadvorska in muropoljska pasma, osobito še radi tega, ker mejijo na ptujski okraj sodni o-kraji z enako pasmo. Kako daleč je uspelo delovanje v smeri povzdige živinoreje, bo pokazala živinorejska razstava. Poučeni krogi trdijo, da so uspehi zelo veliki in da bo mogtoče tekom enega desetletja popolnoma zadostiti vsem zahtevam živinorejcem ter doseči zaželjeni cilj. Kogar zanima živinoreja, naj gre na živinorejsko razstavo v Ptuj.
Mariborsko scjiusko poročilo. Na živinski sejem j dne 23. maja 1924 se je pripeljalo 561 svinj. 5 koz in 1
kozliček, cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 162.50—273.50 D, 7—9 tednov stari komad 250 do 275 D, 3—4 mesece stari komad 450—800, 5—7 tednov stari komad 900—950, 8—10 mescev stari komad 1150—1300, 1 leto stari 1550—1900. 1 kg žive teže 15 do 17.50, 1 kg mrtve teže 20—21.50, koze komad 250—350.
NEVAREN SOVRAŽNIK NAŠIH SADOVNJAKOV.
Pred par dnevi so me pozvali v večji, dobro oskrbovani sadonosnik v bližini Maribora češ, da se je pojavil neki neznan škodljivec. Dospevši v nasad, se je nudil mojim očem nad vse žalosten prizor: Sadno drevje oglodano do golega, cvetje in sadni zarodek uničen popolnoma, sadovnjak napravi vtis kot bi ga osmodil plamen. Kmalu najdem med poslednjimi ostanki listja razmeroma majhno, 2—2.50 cm dolgo rumenkastozeleno gosenico, s pet pari nog. Bila je gosenica zmrzlikarja ali malega zimskega padica (lat.: Cheimatobia brumata, nemški: der kleine Frostspanner).
Zmrzlikar napada vsa sadna plemena, najljubši so mu pa češnje in jablane. Škoda, ki jo povzroča, je ogromna, ker ne uniči samo letošnjega pridelka, temveč oškoduje in oslabi drevje za več let. Gosenice se lotijo perja najprej na ploskvi in ga preluknjajo. D-oraščajoče ga oglodajo popolnoma, da ostanejo sami peclji. Tudi cvetje in pravkar nastali zarodek uživajo z enakim ape-titom. Ko so gosenice dorasle, se spuste po pajčevinasti niti na tla, se zarijejo plitvo v zemljo in zabubijo. Buba ostane v zemlji celo poletje, do pozne jeseni. Šele koncem oktobra in meseca novembra, ko nastopijo prvi mrazovi, prilezejo na dan metuljčki, samci in samice. Dočim so samci popolnoma razviti, imajo samice mesto kril le štiri kratke izrastke in zategadelj ne morejo leteti. V nadomestilo pa imajo tri pare prav krepkih nog, s katerimi izvrstno tekajo. Po dnevi se skrivajo samci v razpokah po deblu in vejah, zvečer pa ožive in letajo po zraku. Samice pa takoj, ko so zapustile bubo, tečejo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo po deblu navzgor. Ko se na deblu sparijo, samci kmalu na to poginejo, samice pa hite dalje v krone, kjer odlagajo med brstje prilično 200—250 jajčec v več manjših kupčkih. Jajčeca so obdana z močno kožo in jim ne more nahu-diti najostrejša zima. Ko začne spomladi drevje odganjati in zeleneti, izlezejo gosenice, ki se naglo razvijajo in obžro drevja v par,dneh do golega.
Katastrofalen nastop pedica v okolišu Maribora nam bodi glasen opomin, da ne držimo rok križem, temveč ga zatiramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ako se ne posreči, da ga iztrebimo letos, zna nastopiti prihodnjo spomlad v neprimerno večjem obsegu in bodo naši krasni sadovnjaki uničeni popolnoma. Zato svetujem vsem onim, v kojih nasadih se je ta neljubi gost letos pojavil, da poškrope nemudoma vse napadeno drevje (ako so na njem še gosenice) z enim naslednjih insekteidov:
1.	Z 1.5 odslot. tobačnim izvlečkom, kateremu je pridali 2 kg mazljivega mila; ali
2.	Z 1.5 odstot. clorbarijem (Clorbaryum), ki se raztopi enostavno v 100 1 vode; ali
3.	Z pol odstot. Arsokol-om, takisto brez vsake druge primesi (dobi se pri Sadjarsko in vrtn. društvu v Ljubljani); ali
4.	Z švajnfurtskim zelenilom (Schvveinfurlergriin); 50—60 g tega zelenila se pretegne z nekaj vode ter raztopi na to v 100 1 vode. Priporočljivo je tudi pridjati nekaj apna. Še bolje je primešati navedene množine
; švanjfurtskega zelenila 1 odstot. bakrenoapneni zmesi j (burgundska mešanica), da preprečimo, obenem raz-! širjanje škrlupa (krastovec, fusikladij).
Prizadeti, kakor tudi vsi ostali posestniki mariborskega okoliša, odnosno povsod, kjer se je pedic pojavil, naj uporabljajo nadalje v svojem interesu zanesljivo in uspešno sredstvo: takozvane lepljive pasove. Te pasove priredimo v drugi polovici meseca oktobra tako, da osnažimo prilično poldrugi meter od tal raskavo skorjo na deblu, zamažemo morebitne razpoke še z glino, da samica ne more zlesti pod pasom v vrh drevesa. Nato opašemo deblo z močnim, 15 cm širokim papir jem in ga pritrdimo spodaj in zgoraj prav tesno k deblu s kakim primernim motvozom. Končno namažemo papir okrog in okrog kake tri prste na široko in dva milimetra na debelo s primernim lepivom, ki mora ostati več mescev lepljivo, Posebno je paziti, da ne pustimo pod ali nad pasom kakega prehoda, po katerem bi mogla splezati pedičeva samica navzgor v krono drevesa.
Lepivo mazati naravnost na deblo je škodljivo, zlasti še pri mladem drevju z nežno škorjo. Ako ima dre v o kol, napravimo seveda tudi na tem lepljiv pas. Tu pa lahko lepivo namažemo naravnost na kol.
Lepljive pasove je od časa do časa pregledati, dali ni lep že popolnoma pokrit z žuželkami ali izsušen, da več ne učinkuje. V tem primeru jih je obnoviti s tem, da pasove nanovo prevlečemo s svežim lepivom.
Zgodaj spomladi pasove odstranimo in jih sežgemo. Neposredno predno začne drevje odganjati, je dobro pasove še enkrat namazati z lepivom, da polovimo gosenice, ki so izlezle iz jajčec odloženih spodaj pod pasovi. Slednje uničimo tudi, ako namažemo deblo s 15 odstot. drevesnim karbolinejem (dendrinom, arborinom).
Ker zavisi uspeh v prvi vrsti od dobrega lepiva, je sklenila preskrbeti podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico, isto svojim članom po lastnih cenah. Zanimanci naj javijo svoj naslov čimprej, da bo mogoče nabaviti lepivo pravočasno.
Prof. Josip Priol, predsednik Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega
društva za Maribor in okolico — vinarska šola. i ---
Žitni trg. Žitnim trgovcem še vedno slaba prede. Trgovanje je malenkostno, ker izvoza še vedno ni, pasivni kraji pa vedno manj žita rabijo, ker si pridelajo v spomladi in poleti toliko, da se v tem času sami prehra-nijo. Cene polagoma padajo. Moka, nularica se v Bački že prodaja po 485 D; pšenica je po 300—305 D, koruza pa po 220 do 225 D za 100 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 din., francoski frank stane 4.45—450 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 240 din., za 100 laških lir 360 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.95 din.
Darovi za Dijaško večerjo od mesca aprila naprej. V živilih je daroval mariborski trgovec Miloš Oset 1 ^rečo suhih sliv. V denarju so darovali: mariborska mestna občina 10.000 din., okrajni zastop v Rogatcu 1000 din., Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru 1000 din., Ljubljanska kreditna banka podružnica Maribor 1000 din., odvetnik dr. A. Juvan iz poravnave Gabec-Sluga 700 din., iz poravnave Pepček Hren-Pihleri 250 din., skupaj 950 din., Anglobanka podružnica Maribor 500 din., Posojilnica v Gornji Radgoni 300 din., Pošinger, Maribor^ za april in maj po 100 din., skupaj 200 din., Alojz Miki, veleposestnik v Veliki Nedelji, mesto venca na grob Borlek Lucije v Mariboru 100 din,, knjigovez Koračin v Mariboru 100 din., arhidijakon Fr. Hrastelj v Konjicah 100 din., Franc Horvat nabral na sedmini svojega očeta Jakoba v Mosteh (Sv. Lovrenc v Slov. gor.) 100 din., Neimenovan duhovnik v Mariboru 100 din., po župniku Anton Koobeku v Sv. Petru pri Radgoni za kruh sv. Antona Dijaški večerji 95 din., pri L. Rajhu v Slajnčevasi cb priliki blagoslovitve križa nabrali 80.25 din., Andrej Korpar nabral na gostiji Anton Po-platnik, Oslušovci in Matilda Novak, Trgovišče, 80 din., župni urad Teharje 76 din., Šumer Martin v Konjicah 50 din, Marka Strašekova v Pilštanju med tem 1 kovača) 25 din., Dobršek Marija v Cirkovcah (med tem 1 kovača) 20 din., Petek Alojz v Rogaški Slatini (med tem 1 kovača) 16 din., upravništvo »Glasnika« odstopilo Dijaški večerji svoje darove za kruh sv. Antona v znesku din. 117.50. Razun omenjenih je še dobila Dijaška večerja kovače: kapucini v Studencih 6, po 2 kovača: nadžupnik Fr. Korošec, župnik Vozlič, kaplan Kovačič pri Sv. Križu (Rog. Slatina), neimenovan iz Frankolovega, po 1 kovač: Petek Ivan v Framu, žepnik Cede, župnik Gosak, Josip Janžekovič na Dunaju, župnik Gabre, skupaj 19, s prejšnjimi supaj 22 kovačev. Kovače blagajna ne sprejema yeč, ker jih ne more več vnovčiti. — Vsem darilcem naj-«$>risrčnejša hvala v imenu 68 udeležencev pri Dijaški •večerji. — Opetovano se opozarja na razliko med Dijaško kuhinjo in Dijaško večerjo. Le zadnja ima svoj sedež v Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Odbor.
UČem učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi pri tirni cerkvi, ne pod 15 leti, močno in zdravo, pošteni« in računstvo glavna stvar. Trgovina Humer, Polšnik-Sava.
|	647 3-1
Dragocene mašne obleke in tudi cela oprava za kapelo se po jako ugodni cenj proda. Ponudbe na upravništvo. 686 1_. j
Kupim hišico z vrtom v Celju,' Savinjski dolini, Storeh ali pri j Sv. Juriju. Zglasiti se v 8 dneh! 1 Naslov v upravništvu. 688
TUogrsdnlk! f«wr! Na tcfca
cepljene trto t-o na pr*daj ia »icer aajredovitnejše vrste. V zalogi jo ▼koreninico! div-
iak Riparia portali» in Gdthe ;t 9. Kdor ti teli naročiti lepe In močne tre za svoj vinograd ■a] se takoj oglasi nstmen« ali pismeno pri Francu Slo4-ajak, trtniiar, pošta Jor&incl pri Ptuju. Trte se dobijo pa najbolj nizki cenL Za edgavar se naj prilaii znamka, lita
Malo rabljen močen koleselj, poolnate osi, spredaj dva sedeža s streho, zadaj dva sedeža za snemat v potrebi da se hoče kaj naložit, pripraven za trgovca, se po primerni ceni proda ali zamenja za les. Naslov v upravi.	7O1
Gostilna, lepa hiša z električno razsvetljavo, gospodarsko po- j slopje, kegljišče, lep vrt, sobe : za tujce, po dogovoru tudi nekaj oralov zemlje, se takoj proda. Naslov v upravništvu. 699
Proti dobri najemnini vzamem lepo srednje posestvo v zakup, z vsemi pritiklinami za več let v prometnem kraju ¡na Štajerskem, blizu železnice, sposobno za večjo drevesnico: Prednost imajo kraji, kjer še v bližini dosedaj iste niso ustanovljene. Cenjene ponudbe se naj pošlje- ' jo na Ivan Gradišnik, Št. Janž— Velenje, z navedbo površine obdelane zemlj?. 7IO 3-1
Najboljše kose, srpe, kamne in drugo kupite najcenejše v trgo-vini Teržan v Šoštanju. 7O8 Vsakovrsten
Na prodaj dve majhni posestvi j v prijaznem kraju. Naslov v u-pravi.	714 4—1
Proda se v Studencih pri Mariboru gozd v obsegu 3 oralov. Naslov v upravništvu. 691 3—1
Prodam svoje posestvo v Framu št. 1, ob državni cesti blizu kolodvora in farne cerkve, v lepem kraju, t in pol orala zemlje, lep sadonosnik.	692
Prodam kompletno
vinsko pnmpo,
sistem Allweiler. Fliigelpumpe št. 3 z 16 m cevmi, malo rabljena. Vprašati pri »Aloma Company, Ljubljana*.	7O7
{feefccfafafccfafefafcjfc
: Ne zamudite:
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki
Martin Sumer
Konjice,	Slovenija
Spominjajte se Dijaške večerje I
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki v«, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana t/rdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 993, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ur» ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-aerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si ¡rdhrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine In srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
Bogati bi hoteli postati vsi, ali varčevati o pravem Času in na pravem mestu, to zna malokdo. Napačno varčevanje, pravzaprav razsipavanje denarje, je kupovanje slabega blaga, posebno, če gre za blago, ki se vsak dan uporablja ter se mora često prati» Našim čitateljem, ki potrebujejo tkanine, šifon, izgotovljeno perilo, obleke, pletenine itd., priporočamo, da se z zaupanjem obrnejo na najstarejšo trgovsko hišo, ki je na najboljšem glasu, na tvrdko R. Miklauc, Ljubljana 371, kjer lahko dobe v vseh zaželjenih količinah in cenah izgotovljeno perilo in obleke, ali pa po meri izdelane v lastnih delavnicah.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate aH 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št 341, Hrvatsko.
Radi smrti svoje žene prodam posestvo, 27 oralov: njive, travnik, gozd, vsakega tretjina, po želji z vsem, kar stoji in leži. Anton Jager v Cerovcu 16, p. Sv. Jurij Jb juž. žel. 660 2—1
Kupim večje množine pristnega ljutomerskega vina iz leta 1921 in sedajšnjega. Ponudbe z vzorcem in ceno je poslati na na slov Pačnik, vel. trg. z vinom, Laško pri Celju. 646 2—1
Sadjevec 12 hI in lep na pol pokrit voz je na prodaj. Naslov v upravništvu.	682 2—1
, —----
Malo rabljena v dobrem stanju se nahajajoča mlatilnica in žrm-lje na gepelj za prodati. Cena ' 3O.OOO kron. Vpraša se pri Fran , Jarh. I meno p. Podčetrtek. 682
Redka prilika! Proda se skoraj nov šivalni stroj znamka Gritzner za modno in čevljarsko obrt po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri Josipu Došler, kovač, Podplat. 603 5—1
Smrekove in hojeve hlode
vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se
firevzame tudi vsaka množina esa za rezanje (žaganje).
553 10-1
MALA OZNANILA.
Pridno dekle za pohišna Jela in k dvema otrokoma in eno pošteno dekle za kuhinjska dela sprejme g. Avgust Sporn, zaloga piva, Rogatec. 677 2—1
Oče 8 4 otroci ižče službo občinskega tajnika, je popolnoma izvežban v uradni službi, ima 20letno kanclarsko prakso. Ponudbe prosim pod »Občinski tajnik« na upravo. 655 2-1
Iščem kmečko žensko nad 30
Vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom R. Polzi v Lajtersbergu, s "stanovanjem in hrano.	667 3—2
Neoženjen samostojni nadmli-nar z dobrimi spričevali, kateri prevzame umetni mlin na račun, se išče takoj. Ponudbe na Fr. Lebarič, Zg. Sv. Kungota. 685
Išče se družabnik z 250.000 D za ugodni nakup lepega pre-
--------.	-^¡moženja z starimi in lepimi go-
let staro za gospodinjstvo proti zdoyi potmdbe na upravo lista dobri plači. Naslov v upravni- j pod ,Gozd<	693
Cepano, žagano in okroglo kolje tudi na vagone prodaja po ceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25..
571 5-1
rezan les
kakor deske, ptostne, late, štafelne, krajnike, nadalje cement in apno kupite najceneje pri
Josipu Lah
t Oalušovcih pri Vel. Nedelji.
615 5—1
M$f)tJCJtft$ttt)tlft
Velika zaloga
Cementa Modre galica Žvepla Rafija
Katrana (Teer-a) Karbolineja
pa izvanredno nizkih cenah pri
F, C. Schwab, Ptuj Glairn! trg.
«76 4-1
Vabilo na občni zbor Posojil-; niče v Brežicah r. z. z n z., ki se vrši v petek, 13. junija 1924 ob 18. uri v lastai pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev raČ. zaključka za 1. 1923. 4. Volitev nače'stva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo.
7O9
vsako »rsto ■
K. ¡ K A B
V i/ GR AVL.. A
SLOVEČ
Med. univ. Dr. Josip Marclus
ordinira od 1. junija do 15. septembra t. 1. v lječi-lištu Slatina-Radinci, od 16. septembra t. 1. naprej pa zopet v Slovenski Bistrici.	694

Trgovski pomočnik,
pr ;ovrstna moč v železni stroki, dober samostalni prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, najde dobro stalno službo pri I. Andraschitz, trgovina z železnino, Maribor.	712
Vabilo
na
redni občni zbor
„O'¿rajne posojilnice v Ljutomeru", ki se vrši v pon-deljek, 9. junija 1.1. ob 8. uri do po dne v posojilnični pisarni v Ljutomeru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva in prečitanje revizijskega za-
pisnika.
2.	Poročilo nadzorništva c računu za leto 1923 in
odobritev istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sVlepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje, se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 20. maja 1924.
Jožef Velnar, načelnik.
E 130/24-8
Draibani oklic.
Dne 21. junija 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin, zemljiščna bjniga Zg. Žerjavci, vi. št. 80, ce* nilna vrednost: 24.671 D 25 p, vrednost pritikline: 1.310'— D, najmanjši conudek: 17.320 D 82 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražoe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 10. maja 1924.	70Q
Vremenski preroki.
Če z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija.
Ob J ur ju če zebe te v strgani koči, opekotivRačju si urno naroči.
Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme.

Javna zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so mi pomagali k stavbi hleva. I»an Povh, zidar, Zg. Hudinja 29, pošta Celje.
705
štvu.
661 2—1
Šodarske pomočnike sprejme Dveletnega fanta da za svoje-pri dobri plači, prostiVani, ga. Naslov v upravništvu. 698
stanov nju in perilu v hiši Fr. j -	; — .
Repič sodarski moister, Lju- Sprejme se čevljarski vajenec bliana, Kolizejska ulica 18. t pri Janku Zorman, Ruše St. i5r. J	614 4-1 j	706
Izjava. Podpisani Ignac Thaler, pos. v Zg. Dupleku, prekli-čem s tem vse žaljive besede, katere sem ob priliki demokratskega shoda dne 6. aprila 1.1. v gostilni g. Partliča proti g. Karlu Makuc, učitelju v Žitečki vasi, izgovoril ter se zahvaljujem za odstop od sodnega postopanja. Ig. Thaler.

Tovarna kmet. strojev in livarna železa
JT, JPfeifer ml.,
raS Hoče prilMariboru,
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno moč, vitelj za 1 in 2 konja, vejal-nice, slamoreznice, sadne mline, brane za travnike, reporeznice itd. — Zeler.no opremo za žage venecijanerce vseh vrst, cirkularne žaje, transmisije, vse litnine iz železa in kovine.
Popravilo vseh strojev in motorjev. Postrežba točna, zmerne cene. Kupuje staro vlito železo.

i
"CSwSSÜl
ZVONOUVARNA .. ZVON 03 l AS"
HITRA P0STREŽ3A.
1
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN .PRC	W	rs--v
Z ADRUZNI-GOSPODÄRSKI -BANKI h/r': MARIBOR.
;v©nq&la
Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, če se obrnejo z zaupanjem na
THE REX CO.
Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišče 100 Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1900.
m
OKUSNO fZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO AKORDIČNI TRAJNI GLASOVI
oc°
no, lepo in poceni
Stikn E
in kamgarn, hlačevino, cefir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
Ljubljana bi». 371.
Tvrdka nudi samo dobro blago!
Treba da
Fellepjev Elzafluid Povsod kupiti morete!
Ako ugotovite, da Fellerje? pravi Elzsfluid kje ne moči« dobiti, prorimo «poročite, :akoj dobite sporočilo za Vss aajugodaejše mesto, kje se prodaja.
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL
Pravi Fel'e jev Elite fluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje I Za ude! Za vrat! Za glivo I Za zobe! Za negovanje ust! V zimi! V letu I Pri tisoč priložnostih pokaže se blagode-lujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogo-stransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete:
TO JE NAJEOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL'
nnnnHnnnnuumnnnnunn
ŠKERBEC & GASPARI
preje Ig. Tischler
Maribor, Aleksandrova cesta 19
priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd.
Poljedelci!
Gf;lico §8—99 odstot
žveplo, silolidin, rafijo,
cement I a porfland«
kalijevo sol 40—42 odst, rod. super-fosfat 16—18 odsi., apneni dušik,
mlatilJce» s©8»Uefii«tiiiiik«8 kose, srpe, kmm In drugo
kupite samo pri
Kmetijski zadrugi v Ptuju,
Skupaj s pakovanjem in poštenino slane:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din. 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 89 din. 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 din. 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 D in 6 D; Elza-mentolni črtniki 7 D; Elza-švedska tinktura za želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok D; Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; Elza-kolinska voda 15 D; Elza-šumski miriš za sobo 15 D; Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D; Kineiki čaj od 2 D dalje; originalno Radi'kum francosko žganj« velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 10 odstot. doplatka. Pis-i ma je natančno adresirati na: Eugen V. FELLER, le-ififtogradiiiki! karnar, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Špecijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.
Pisalni stroji na obroke ! JMMli
Molif^emki za birmo
od najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo v knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobno
Goričar & Leskovšek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju.
Kolje za vinograde
cepano, rezano, okroglo, tudi pet četrtinsko močno in 2 metra dolgo, se poceni prodaja pri Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristan.
Za poletje kupite
boks in ševro-asnje, gamaše, platneni čevlje, sendale in drago
najbolje le pri O. SKAZA IN DRUG v Ptuju, Dravska ulica štev. 6.
W' V*.*	<i :. *	\éJ> 'UkJf OA* «gvlt «A * "k/*-*
Priperaismo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vi ke vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
«8"»

JETIKfl.
idraralk «a plluäna knJ* ■• asi dr. Pečnik, ardinira WmM petek v Gelju. Vpraiatl t t» karnl Marija Pomagaj. Kita' te njegove tri kfijife h
Somišljeniki inserirajte i
Mlatilnice in viteljne
iz svetovne tovarne
M. Navfarth & Co., Wien
oddaja po solidnih cenah
flnd. Elsbacher v Laškem.
Preselitev mehanične delavnice.
> Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da sem se preselil z mehanično delavnico in trgovino šivalnih strojev, koles, itd. iz Miklošičeve ulice 18 v
Panonsko ulico S Ptuj (stara vojašnica).
V zalogi imam Singer šivalne stroje na mesečno odplačevanje.
Slavnemu občinstvu jamčim za solidno delo in točno postrežbo ter se priporočam
z velespoštovanjem
Josip Prosnik,
689 2—1	Ptuj, Panonska ulica 5.
Oblačilnice za Slovenijo
r. z. z a. 1.1
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna j« v
Ljubljani v hiši „Vzajemne posojilnici
na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.«
Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveza« M Dunajski cesti št. 29. 12« »0—1
j Cene zelo zmernel
Zadružno podfatjal
sr"taenr»
Najcenejše ste postreženi z
vsakovrstnim manufakturnim
galanterijskim in
drobnim blagom kakor tudi
vsakovrstno špecerijo
šipami (katere tudi režem);
sploh vse se dobi, kar se
pri enem gospodarstvu rabi.
Dalje kupujem tudi:
jajca
oves
fižol
suhe gobe, kumno in janež po najvišjih dnevnih cenah.
Dobi se in proda se vse to vpošteni trgovski hiši
ti
IV*N SEVER VfVELEflJU
OOOOOOOOIOI
Dirk
OtOOOOOOOG
«s
29. mala in 1. junije 1924 ob itol 15 OOOOOOOOIOIOOIOIOOOOOOOO
I
Pomt!
Priporočam cenjenim posestnikom, da se pri nakupu poljedelskih strojev in orodja zaupno obrnejo na moje dolgoletno podjetje. Za prvovrstno blago jamčim. Razpolagam z veli ¿o zalogo mlatilnic za ročni pogon ter pogon na vitelj, vitljev, žitnih čistilnih mlinov, trijerjev ali žitnih odbiralnikov, slamoreznic,sadnih- in grozdnih mlinov, stiskalnic okopalnikov in osi-palnikov, br^oparilnikov, cnojničnih in vodnih sesaljk, travniških bran, štedilnikov, kovaških mehov i. t. d. Cene nizl-e, plačilni poboji ugodni. — Mlatilnica za ročni in viteljni pogon že od K 12.500-— naprej. — Vsekakor pa priporočam, da gg. posestniki nekoliko več iz3ajo ter si nabavijo akoravno nekoliko dražje a boljše blago. — Na vprašanja točna pojasnda, na željo pridem tudi sam, posebno pri nakupu viteljev, k gg. posestnikom. — Osbrbim tudi prvovrstno zidno in strešno opeko po ugodnih pogojih.
IVAN HAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45.
, (Nasproti glavnega kolodvora )

8©nar naloilta
nilboliS«
pn
Spodnještaierski ljudski posojilnici r.z.žn. z
f Mariboru, Stolna uiica it. i,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 107o
oziroma po dogovora.
Prati strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste, posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
3STa5a©lld.x4e3še cene In tečna poaitrežfbsL.
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLBDBCE MOLHFVBNIKB:
Pesmarica (si cfarj,
Ljudska posojilnica v Celju
" reglsirovana zadruga z neomejeno zavezo
Celje, Cankarjeva ulica 4
obrestuje hranilne vloge podenši s 1. januarjem 1924 od 7% do 10°!) oziroma po dogovoru.
Rento! In invalidki cSavek plaiule poMtSitoic©
is svojec«

k) Za otroka: KviSku sraa, 3S, 36, 47 D. Majski glasovi, §8, 62 D. Prijatelj otroški, 7.60, 8.60 B.
b) Za odrasla: Bogomila, 12, iS D. Pobožni kristjan, IS D. Ceščena Marija, 47, S2 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 00 D. Vene« pobožnih molitev, 40 D. Vene« pobožnih pesent, IS D. Sv. Pismo, Evangeliji in Kujanja epoatolov 12 D,
Kvišku sreal IS D.
Premišljevanja i» atta lato i, I* li, del, 32 D.
Dražba vednega čelčenj*. Nhra moBtveni uri, 9 D.
Kratko navodilo za pobožno«! M, B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D. ¿i v s
Bog med nami, 90 D.
Večno življenje (rdeča obraz«) 84 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana L in IL 41 D.
Pripravi na nmrt, M V,
daî, S® i*
iT 4M
(Somišljeniki, širite naše liste!

Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Telefon interorban: Podnart S.
Brzojavke: Zadrnga Kropa.
Vsi v naio atveko epe^ejof železni izdelki po vzorcih itn rab
9C IluBtPOvani ceniki na razpolago! "2K
Zadružna gospodarska bank
Podružnica v Mariboru.
lavrlils «si kubnJiisli ssjkiisintoeie. — lalvlšie slresfcvaaie vlog m knllžlc* ti « likiten mine
telili «iiko tfloie r« nhleve letel v gotovini
Pooblaiianl prodajalec sralk driavna razredna lotarila
limmmm			vT;. 1 ' ■ - ' <■		, j '_"	HHHHHtf
						
>e IM
ctí
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«