■ed
■je
>da
?»'
[ma
o
tal
z
}o
C-
Ijo, el o S V
>m,
raž'
icij-
iko
.po
mi-
dva'
ko.
šča
rku
:ijo ;no i, v Iro-val-»n®
pri-
;un
ciji
ina
em
Sati
cer
na
mo
imi
en-
iko
jo
jal-ijo, Iju-ea-i še Ino
in
liš-
rez
saj
.10.
za
od
že
kje
na
:ijo
T-
Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 42 — Leto XVIII — 3. november 1979
8. zasedanje DS SOZD Iskra
Na 8. zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra (29. 10.) so delegati najprej poslušali poročilo lije Mediča o izvajanju ukrepov na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Spričo uspešnega izvajanja omenjenih ukrepov vse kaže, da plan izvoza kot uvoza v letošnjem letu ne bo ogrožen, da bomo oba plana v glavnem zadovoljivo uresničili in da ni nikjer v Iskrini proizvodnji prišlo do kakih zastojev v proizvodnji zavoljo pomanjkanja uvoženih repromaterialov ah delov.
Miloš Kobe je bil poročevalec o drugi točki, ki je zadevala poročilo o stanju in problematiki raziskovalno razvojne dejavnosti v TOZD Iskra. Ker so bila tako poročilo kot predlog sklepov v zvezi z razpravo o problematiki RR dejavnosti v SOZD Iskra priloženi delegatom kot gradivo, je Miloš Kobe opozoril zlasti na kadrovske probleme v RR dejavnosti, ker imamo le-teh dvakrat premalo glede na število zaposlenih v celotni Iskri, opozoril je na Potrebe vlaganja v znanje in opremo za raziskovalno razvojno dejavnost ter opozoril na nekatere pokazatelje, ki lažejo, da je raziskovalno-razvojna dejavnost v Iskri v stalnem absolutnem in relativnem vzponu, vendar pa
še vedno zaostaja za velikimi potrebami, ki izhajajo iz načrtovanega programskega prestrukturiranja Iskre.
V	nadaljevanju zasedanja je najprej Pavle Gantar obrazložil predlog samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD Iskra in SOZD ELKOM, ki so ga navzoči delegati sprejeli. Prav tako so delegati po obrazložitvi Miloša Kobeta predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju med SOZD Iskra in VDO Fakulteta za elektrotehniko iz Ljubljane in samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju med SOZD Iskra in VDO Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane omenjena samoupravna sporazuma sprejeli ter hkrati pooblastili v.d. predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča, naj podpiše omenjene tri samoupravne sporazume.
V	skladu s četrto točko sporazuma med SOZD Iskra in SOZD ELKOM so na predlog sindikata delegati DS SOZD Iskra imenovali v komisijo za spremljanje izvajanja omenjenega sporazuma predsednika KOS SOZD Janeza Kerna, Bruna Štiglica iz DO Avtomatika in Petra Pleška iz DO Široka potrošnja. Prav tako je DS
imenoval v odbor za spremljanje izvajanja sporazuma o sodelovanju med SOZD Iskro in Elektrofakulteto Franca Levovnika (DO Telekomunikacije), Bruna Štiglica (DO Avtomatika) in Milana Slokana (DSSS SOZD Iskra). V odbor za spremljanje izvajanja sporazuma o sodelovanju med SOZD Iskra in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani pa so imenovali Danila Dolgana (DO Telekomunikacije), Petra Ceferina (DO Široka potrošnja) in Deso Javornik (DO Avtomatika).
Tudi k dodatku o družbenem dogovoru o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani delegati niso imeli bistvenih pripomb in so dodatek sprejeli ter pooblastili Antona Stipaniča, naj ga podpiše.
Ob koncu so na predlog koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskre imenovah še odbor za pripravo proslave dneva Iskre, ki bo prihodnje leto v Žužemberku. Prav tako so imenovali komisijo za presojo upravičenosti inovacije v TOZD Šentjernej, v odbor za kvaliteto pa so namesto Franca Košiija iz DO Telekomunikacije imenovali Zlatka Pflauma iz iste DO ter končno imenovah za delegata SOZD Iskra v Svetu Visoke šole za organizacijo dela v Kranju Nika Bevka iz DO telekomunikacije.	D. Ž.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DS SOZD ISKRA, OTMARJEM ZORNOM
Več ljudi več ve
Kaj nam lahko poveste o vaših dosedanjih izkušnjah pri predsedovanju sedanjega DS SOZD?
Start je M dober. Veliko se nas je dobivalo, vsi smo bih prizadevni, razpravljali smo in se trudili, da bi spreje-li prave sklepe.
Vendar pa se je razgretost za delo iz seje v sejo zmanjševala. Postopno je na seje začelo prihajati vse manj delegatov, čeprav lahko rečemo, da jih še vedno prihaja veliko.
Vzroki za to so zelo različni. Pri tem delu smo navajeni, da gre vsak material preko različnih komisij, preko poslovodnih organov in pride na DS pripravljen. En problem je torej v tem, da je ob materialu, ki pride na DS — posebno če je takšen, da zahteva dokončnih odločitev — pogosto potrebno le dvigniti roke in tako potrditi že prej pretehtana stališča.
Bolj ko je namreč pomembna zadeva, bolj mora biti zato pripravljena in sklenjena v TOZD in DO in na ravni SOZD se le verificira. Vehkokrat pa se dogaja, da pomembne odločitve sprejemamo kar na DS, sicer skladno s sporazumom. Vendar menim, da bi včasih morah informacije prej posredovati temeljnim organizacijam; pri tem mislim še posebno na informacije o planskih, oz. materialnih obveznostih.
Čeprav smo namreč že s sporazumi dogovorjeni o vseh pomembnih področjih gospodarjenja, se z leti nekaj vendar pozabi; prav bi zato bilo, da bi večkrat spomnili delegate in delavce,
se morajo zavedati, da so oni sami tisti, ki kreirajo svoj današnji in jutrišnji dan. Včasih se namreč nekaterim delegatom zazdi, češ da nekdo izven njih nekaj dirigira in šele kasneje ugotovi, da gre za nujno upoštevanje dogovorov in sporazumov, ki so bih sprejeti že prej. Torej bi morah z dodatnimi pojasnili odpravljati probleme navideznega nezaupanja.
Kaj vas, kot predsednika DS SOZD morda posebej moti pri vašem delu?
Kot predsednika DS me moti posebej to, da so sestanki preveč uradni. Mnogi delegati, četudi imajo pripombe, jih ne izrečejo, ker menijo, da bi se morah za to posebej pripravljati; tudi poguma včasih manjka. Tako sem dobil občutek, da manjka odkritosti, sproščenosti itd. Nič bi ne bilo hudega, če bi bilo kakšno vprašanje napačno postavljeno. Mislim, da je prav to bistvena pomanjkljivost. Če bi jo znali °dpraviti, bi znali odpraviti še številne
Vsa pomembna vprašanja našega delovnega vsakdana rešuje, sprejema in potrjuje najvišji organ našega združenega dela, delavski svet. Da bi izvedeli kaj več o tem, kako je v naši sestavljeni organizaciji Iskra ta organ v preteklem letu deloval in kakšne uspehe je dosegal, seveda pa tudi o tem, s kakšnimi težavami seje srečeval, smo za razgovor poprosili predsednika DS SOZD Iskra Otmarja Zorna, ki se je našemu pomenku ljubeznivo odzval.
druge probleme. Več ljudi več ve, in diskusija da pravo vsebino sestanka.
Ali se zdi, da se delegati na seje primemo ne pripravijo?
Delegati so včasih tudi premalo pripravljeni. Premalo seznanijo svoje volivce s tem, kaj bo delavski svet obravnaval in jim tudi po seji premalo povedo, kaj je sklenil. Zato menim, da vsi delegati svoje funkcije ne opravljajo povsem v redu.
Kje je vzrok za takšno ravnanje?
Neznanje ali kaj drugega?
Vprašanje je kompleksno. Mislim, da ne gre za to, da bi tega ne znali. Ni treba, da je delegat tudi strokovnjak.
Toliko usposobljeni pa smo vsi, da bi znah obravnavati stvari, če bi imeli zadostne informacije in pomoč strokovnih služb, ter poslovodnih organov. Mislim torej, da je vzrok drugje.
Normalno je, da poslovodna struktura oblikuje predloge, ki jih nato obravnavajo samoupravni organi. Vendar kljub temu, da se poslovodna struktura pravilno dogovori, tu in tam nastajajo različna mnenja v delegacijah. Ob tem pa je včasih iniciativa posameznih delegacij prešibka, kar omogoča
Kot leto ima tudi zgodovina svoje štiri letne čase. Kruto in mrzlo zimo, cvetočo pomlad, bujno in plodno poletje ter bogato, radodarno jesen.
Tudi mi smo sejali. Rodove pred nami Rodovi so bili seme vsega, kar danes raste, kar danes rastemo in uživamo. Sejali so rodovi, sejali so narodi, sejali smo Slovenci, Jugoslovani S širokimi zamahi so metali seme v plodno zemljo. Kralj Samo, Zvonimir in srbski kralji Sejali so naši vojvode na Gosposvetskem polju. In setev je rasla. Dolgo. Tisoč štiristo let. Vedno je padalo novo seme.
Teptali so nas. Seme pa je uporno klilo in zorelo. Vstajali so novi sejalci. Gubec, Prešeren, Tito in komandant Stane. Naša narodna slovanska, slovenska in jugoslovanska upornost je bila trdnost naše rasti Zemljo smo pognojili s svojo krvjo in svojim znojem. O tem priča grobnica herojev, o tem pričajo grobovi posejani širom naše zemlje, tostran in onstran meja.
Danes se spominjamo vseh tistih, ki počivajo v grobovih. Na čudovito okrašenih pokopališčih, v monumentalnih grobnicah in v samotnih grobovih v naših gozdovih. Imena niso več važna. Važni so sadovi rodov pred nami, važen je naš rod, klen in prekaljen v stoletnih tihih, bučnih in krvavih borbah. Važno je, da smo priče žetve, ki so jo sejali možje in žene, starci in otroci pred nami.
Zgodovina je vsem tem ljudem prikimala. Imeli so prav. Ohranili so nam dom in rod. Še več. Vštric smo z razvitim svetom. V najtežjih trenutkih so se našli stebri, močni in kleni kot Prešeren, kot Evropa, kot svet.
Hvaležni stojimo v nemem premišljevanju nad grobovi teh, ki so nam kovali zgodovino, jo kalili v krvi in znojem. Niso mrtvi Duh velikih mož in žena živi v njihovih delih, v tem kar smo in imamo, v nas samih.
Danes mi krojimo in ustvarjamo zgodovino. Povezani smo v veliko verigo naših rodov. Smo le en člen v tej dolgi, stoletni, tisočletni verigi človeštva. Pesniki, veliki stebri, členi verige pred nami so rekli: ,JVismo le številke, smo ljudje. Smo kakor pšenica, ki bednim in lačnim naj kruh obrodi. “	r,v
12. SEJA PREDSEDSTVA KO SINDIKATA
Bilanca v skladu z načrtom
Otmar Zorn.
posamezniku preko samouprave dosegati določene stvari.
Če bi pregledovali zapiske s sej, bi videh da je bilo diskutantov na vsaki seji le največ 6 in še to so navadno isti ljudje. To kaže na to, da so nekateri (Nadaljevanje na 3. strani)
V četrtek, 25. oktobra, je bila 12. seja predsedstva KOS SOZD Iskra, na kateri je najprej Marcel Božič poročal o izvajanju ukrepov na področju uvoza in izvoza. „Vodstvo SOZD in DO je na osnovi ocen izvozne in uvozne orientacije ukrepe na tem področju z vso restnostjo izvajalo. Čeravno je sicer do manjših motenj v proizvodnji prihajalo pa analize vendar kažejo, da bo problem zuna-nje-trgovinske bilance do konca leta v skladu s planom uspešno rešen," je poudaril Marcel Božič.
Da bi se SOZD Iskra in VDO Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani dogovorih o načinu sodelovanja in planiranja na raziskovalnem, stro-kovno-tehničnem in izobraževalnem področju ter tako uskladili svoje delo, na podlagi svobodne menjave, z družbenimi plani, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, je v nadaljevanju seje predsedstvo KOS sprejelo izhodišča SOZD Iskra za razpravo o medsebojnem sodelovanju med Iskro in Elektro fakulteto.
Vso podporo je predsedstvo KOS dalo tudi predlogoma samoupravnih
Samoupravna delavska kontrola samoupravne družbe
Predavatelj magister Lenart Šetinc.
»Samoupravno delavsko kontrolo prevečkrat štejemo za nekakšen organ kaznovanja, ali raziskovanja nepravilnosti, odklonov in spodrsljajev. Samoupravna delavska kontrola je povratna informacija, odločitev samoupravljal-cev o tem, kako se njihovi sklepi izvajajo." To je bila glavna misel v referatu mag. Lenarta Šetinca na posvetovanju o delovanju samoupravne delavske kontrole v ponedeljek, 29. 10. 1979.
Posvetovanja so se udeležili vsi predsedniki odborov samoupravne delavske kontrole iz delovnih organizacij in TOZD Iskre, nekateri zastopniki služb, ki se jih ta problematika tiče in predstavniki družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra.
- samokontrola
V uvodu je predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern pozval vse navzoče k aktivni razpravi o delovanju, izkušnjah in načrtih delegatov odborov delavske kontrole. Uvodni referat je imel magister Lenart Šetinc, predavatelj na visoki šoh za novinarstvo in pohtične vede in član predsedstva SZDL Slovenije.
Izvajanja so bila zelo zanimiva, saj je nanizal celo vrsto svežih idej in aspektov na delavski nadzor. Predvsem je važna misel, da je zmotno misliti, da je delavska kontrola zgolj nekakšen disciplinski organ. Delavski nadzor je kontrola samoupravnega dogajanja v praksi. Ta namreč bdi nad izvajanjem delavčevih odločitev, ki jih je ta odločil. Delavska kontrola je povsem logičen člen samoupravljanja in nujen dejavnik v vsakem delavskem (Nadaljevanje na 3. strani)
sporazumov med SOZD Iskra in Elektrofakulteto v Ljubljani ter med SOZD Iskra in Strojno fakulteto v Ljubljani. Predsedstvo KOS je razpravljalo tudi o predlogu samoupravnega spora sporazuma o skupnem sodelovanju in programski usmerjenosti med SOZD Iskra in Elektro fakulteto in Strojno fakulteto v Ljubljani.
Predsedstvo KOS je dalo nadalje podporo predlogu samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju in programski usmeritvi med SOZD Iskra in SOZD Elkom.
V nadaljevanju svoje seje je predsedstvo KOS obravnavalo priprave na problemsko konferenco o oblikovanju skupnih meril in osnov razporejanja in dehtve dohodka in osebnih dohodkov. Dogovorili so se, da se bodo na naslednji seji KOS 31. oktobra dogovorih o tem, ali je situacija na tem področju že zrela za problemsko konferenco ali ne, kdaj bo in kakšen bo njen dnevni red. Vsekakor pa bi problemska konferenca omogočila, da bi se delavci v najširših možnih mejah dogovorih za skupne osnove in merila.
Predsednik KOS Janez Kern je navzoče opozoril, da pravkar potekajo v vseh osnovnih organizacijah obravnave zaključnih računov, ter izrazil željo, da bi akcije vseh 00 na to temo še naprej kontinuirano tekle. Poseben poudarek pa bi te obravnave v najširšem krogu morale posvetiti izvozno-uvozni situaciji.
Ob koncu seje so se navzoči dogovorili še o predlogu kandidatov za prireditveni odbor SOZD Iskra za dan Iskre. To pot bomo dan Iskre in borca praznovali v Žužemberku, v organizaciji DO Industrija elementov za elektroniko.
Predsedstvo KOS je podprlo tudi predlog dodatka k družbenemu dogovoru o financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani.
Glede počitniške problematike pa predsedstvo KOS meni da bi bilo potrebno izvesti dodatno izgradnjo kampa Mir, zato je v vseh naših organizacijah potrebna sindikalna akcija, ki naj hkrati evidentira tudi vse druge interese na tem področju.
Mak
STROKOVNA OCENA O DELOVANJU SOZD ISKRA
RAZVOJNO-TEHNOLOŠKA USMERITEV ISKRE
Razvojno-tehnološka usmeritev * Iskre se v celoti ujema z osnovnimi usmeritvami Družbenega dogovora o temeljih plana razvoja SR Slovenije, katerega podpisnik je tudi Iskra. Zlasti usmeritev na proizvode in sisteme z večjo udeležbo znanja in kompleksnosti na raziskovalno-razvojno dejavnost ter na izvoz so in bodo temelj tudi Iskrinega razvojno-tehnološkega prestrukturiranja v sedanjem in naslednjem srednjeročnem obdobju.
S tako usmeritvijo zasledujemo cilj, da zmanjšamo tehnološki zaostanek za razvitim svetom, dosežemo večjo konkurenčno sposobnost zlasti pri izvozu kompleksnejših proizvodov ter s tem večji dohodek.
Glavni elementi usmeritve Iskre kot kompleksnega reprodukcijskega sistema s področja elektronike in elektromehanike so naslednji:
—	glavni razvojni poudarek velja tkim. infrastrukturnim strateškim projektom, ki so ključnega pomena za vse Iskrine organizacije, ker predstavljajo uvedbo revolucionarnih tehnoloških novitet in osnovo za kvahtativno prestrukturiranje skoraj vseh dosedanjih proizvodnih programov Iskre. To so mikroelektronika oz. integrirana vezja v raznih tehnoloških variantah ter računalništvo, bodisi kot osnova poslovne informatike ali osnova za upravljanje tehnoloških procesov v energetiki, prometu, industriji in drugod. Sinteza obeh je tehnologija mikroprocesorjev in njihove masovne uporabe, ki je glavna razvojna značilnost svetovne elektronike in bo v naslednjem obdobju dominanta tudi Iskrine infrastrukturne usmeritve;
—	intenzivni razvoj temeljnih usmeritev posameznih delovnih organizacij Iskre kot programsko zaokroženih celot, kot n.pr.: integrirani telekomunikacijski sistemi, sistemi za narodno obrambo, sistemi za avtomatizacijo procesov, profesionalizacija elementov za elektroniko, elektronika v motornih vozilih, optoelektrika, merilno-regulacijski sistemi, nove visoko-zahtevne naprave s področja široko-potrošne elektronike itd. itd.;
—	intenzivno uvajanje visoko produktivne avtomatizacije zlasti v ma-sovnejšo proizvodnjo nižje kompleksnosti (elementi), ki je pogoj za nadaljnje povečanje rentabilnosti, ekonomičnosti in kvalitete tovrstne proizvodnje;
—	razvoj inženiringov, usposobljenih za dajanje in realizacijo kompleksnih ponudb raznih funkcionalnih sistemov (energetika, promet, telekomunikacije itd.), zasnovanih na moderni elektroniki, kakor tudi za postavitev kompletnih tovarn s področja elektro in elektronske industrije. Ta usmeritev, aktualna zlasti za dežele v razvoju, bo bistveno povečala obseg in strukturno kompleksnost izvoza Iskre;
—	usmeritev in intenzivna vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, ki so že 1. 1978 presegla 4 % od vrednosti proizvodnje, leta 1985 pa bodo dosegla 8 %, v čemer se bo Iskra močno približala velikim svetovnim firmam. Pomembno pri tem je, da organizacije Iskre del teh sredstev združujejo na ravni DO in zlasti SOZD prav za omenjene strateške projekte. To združevanje naj bi 1. 1985 znašalo več kot 15 % vseh sredstev za razvoj. Obenem poteka nadaljne formiranje lastnih razvojnih potencialov v DO, hitro pa raste tudi obseg in razvejanost angažiranja zunanjih raziskovalnih organizacij kot so Inštitut J. Stefan, Fakultete Univerze v Ljubljani in Mariboru, IEVT in drugih za potrebe Iskre;
—	usmeritev na intenzivno zunanje in notranje izobraževanje ob delu s ciljem, temeljiteje izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, zlasti s pridobivanjem novih sodobnih tehnoloških znanj, ki jih terjajo programska prestrukturiranja. Glede na to, da z obstoječim šolskim sistemom ne bo možno tem potrebam v celoti zadostiti, bo potrebno razviti tudi lastni sistem funkcionalnega izobraževanja ob delu v Iskri, ki smo se ga že lotili;
—	usmeritev na izvoz in na svetovna tržišča kot tehnološko strožjega in predvsem neizčrpnejšega in dolgoročnejšega motivatorja razvoja Iskre, ki bo rastel hitreje kot proizvodnja ter se bo izboljšal v smeri izdelkov višje kompleksnosti. V ta namen je po-
memben lasten sistem interne izvozne stimulacije v okviru Iskre kakor tudi skupnega vlaganja v razvoj lastne zunanjetrgovinske mreže in osvajanje novih svetovnih tržišč.
SODOBNA ELEKTRONIKA ZAGOTAVLJA HITRO RAST
Naštete usmeritve so v prvem srednjeročnem obdobju dale pomembne rezultate, ki se kažejo v izpolnjevanju planskih obveznosti Iskre z izjemo investicij. Le-te pa je zajelo sedanje restriktivno obdobje, ki utegne, če se bo nadaljevalo, močno ogroziti nadaljnje programsko-tehnološko prestrukturiranje Iskre in njenih organizacij.
Posebej je treba opozoriti, da se tehnološki razvoj svetovne elektronike izredno hitro nadaljuje in da mu moramo slediti, če se hočemo pojavljati na svetovnem tržišču. Svetovni trg je za nas nepogrešljiv, saj postaja zaradi multipliciranih jugoslovanskih zmogljivosti elektronske industrije domače tržišče odločno premajhno. Zaostajanje v realizaciji investicij in s tem tehnološko zastarevanje bo zato ogrozilo tudi nadaljnji razvoj Iskre, katere proizvodno področje — sodobna elektronika - zagotavlja hitro rast in visok dohodek le, če je tovrstna reprodukcija tehnološko kompleksna in sodobna.
Načrtovano programsko-proizvod-no prestrukturiranje teija radikalno intenziviranje investicijske dejavnosti Iskre. Obstoječe stanje razvojne, tehnološke in proizvodne opreme je nezadovoljivo. Uvajanje norih najzahtevnejših tehnologij je z obstoječo opremo nemogoče. Srečujemo se z relativno daleč prenizko stopnjo avtomatizacije.
Na sestanku predsedstva smo največ govorili o svojih problemih pri aktiviranju mladih za delo v mladinski organizaciji. Iz pogovora je bilo raz-vidno, da imamo skoraj v vseh sredinah SOZD enake ali podobne probleme pri vključevanju mladih v delo osnovnih organizacij.
Aktivnost v večini osnovnih organizacij nam ne more biti v ponos in je daleč od nalog in potreb mladinske organizacije. Opaža se, da jih večino deluje samo v krogu predsedstva in svoje delo zapira pred širšim krogom mladih. Največkrat uporabljen izgovor za takšno delo je, da pač mladi niso zainteresirani za družbenopolitično delo.
Takšni izgovori najpogosteje ne veljajo, mladi niso zainteresirani za suhoparno sestankovanje, katero ne rodi akcije v katero bi se lahko tvorno vključili in dali svoj prispevek pri razreševanju aktualnih problemov. Dogovorili smo se, da bomo vse probleme analizirali in poskušali skupaj najti rešitve za aktivnejše delo ter vključevanje čim širšega kroga mladih v osnovne organizacije.
Predsedstvo se je enotno odločilo, da v letu 1980 ne organiziramo srečanja mladih SOZD, zato ker smo imeli pri organiziranju dosedanjih srečanj velike probleme pri aktiviranju osnovnih organizacij, da obvestijo in izberejo udeležence pa tudi skoraj po vseh delovnih organizacijah mladi organizirajo taka, ali podobna srečanja.
V naslednjem obdobju bodo vsa vodstva koordinacijskih svetov delovnih organizacij napravila pregled koliko mladih se je udeleževalo družbenopolitičnega izobraževanja in katere teme so obravnavali. Ta pregled naj bi služil vsem vodstvom mladinskih organizacij kot vodnik pri pripravi nadaljnjih izobraževanjih mladih. V tej točki smo se mladi dogovorili še za vrsto aktualnih in nujnih nalog katere moramo izvršiti v naslednjem obdobju.
Dogovorih smo se, da pričnemo s pripravami na letno volilno programsko konferenco in zato smo sprejeli nekaj zadolžitev. Predsedniki KS ZSM DO bodo pripravili predloge programov dela po DO, predsednik in sekretar pa predloge kako in kdaj bi lahko
Za uresničitev teh ciljev smo v Iskri v začetku leta intenzivirah izdelavo investicijskih programov in elaboratov. V juniju 1978 smo izdelali Informacijo o osnovnih značilnostih investicijske dejavnosti v SOZD Iskra. Investicijski programi, ki so bili izdelani v nadaljevanju aktivnosti kažejo, da moramo že v tem in delno v drugem srednjeročnem planskem obdobju investirati 11.250 mio ND. Izdelani so trije prednostni paketi teh investicijskih vlaganj. V prvi etapi bi morali investirati 42.844 mio ND, v drugi 35.588 mio. ND in tretji 3.408 mio. ND.
V obdobju od avgusta 1978 \do marca 1979 smo vložili v banke za prek 6 mio ND investicijskih elaboratov, izdelanih po predpisanih kriterijih.
Elaborati so izdelani za projekte strateškega značaja kot so mikroelektronika, računalništvo, integrirani telekomunikacijski sistemi, optoelek-tronika in avtomatizacijski inženiringi, katere tudi družbeni plan SR Slovenije obravnava kot prednostne panoge. Prav tako so izdelani elaborati za prestrukturiranje in modernizacijo proizvodnje v programih merUne tehnike, elektronskih elementov, avtomatizacije v industriji, energetiki in prometu ter avtoelektrike.
Vsi investicijski programi in projekti so usmerjeni v intenzivno mednarodno menjavo z izvozno usmerjeno proizvodnjo na trajnejših osnovah.
Kljub jasnim investicijskim programom in prioritetam je prisotno močno zavlačevanje bank pri sovlaganjih, oz. združevanju sredstev.
Združevanje sredstev za investicije v SOZD Iskra, za katere se je pričela intenzivna akcija v vsej SOZD, in ki je pogoj za izvedbo obsežnega skupnega investicijskega paketa, predstavlja bistveni element dolgoročnega napredka in socialne varnosti delavcev Iskre. V javni razpravi je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sovlaganja v osnovna sredstva v SOZD Iskra-	(Dalje prihodnjič)
prišla mladina v SOZD na kolektivno vodenje organizacije, čeprav lahko poudarim da nekatere elemente kolektivnega vodenja razvijamo že vrsto let.
Zaradi vrste menjav vodstev osnovnih organizacij in koordinacijskih svetov v delovnih organizacijah smo se na predsedstvu dogovorili, da ponovno napravimo podrobno kadrovsko evidenco, katera nam bo služila za ažurno izvajanje kadrovske politike v mladinski organizaciji. Enako smo se dogovorih, da ponovno pregledamo kadrovanje mladih v pohodno enoto, predvsem zato, ker sta se v nekaterih delih enote pojavili nedelavnost in nezainteresiranost.
Veliko časa smo se mladi pogovarjali tudi o problemih informiranja in kako informacije približati mlademu delavcu. Del nedelavnosti v vrstah mladinske organizacije odpade tudi na nepravilno ali pa nezadostno informiranost mladincev o njihovem in našem delu. Zato je predsedstvo sprejelo dogovor da do 15. novembra v vseh delovnih organizacijah osnujemo komisije za informiranje, katere morajo sprejeti program in način dela, predsedstvo pa bo nato pregledalo programe in jih po potrebi dopolnilo.
Predsedstvo se je podrobno seznanilo tudi z vsemi aktualnimi nalogami in akcijami katere stojijo ali pa jih izvajamo vsi delavci SOZD Iskra. Naj poudarim le nekaj najaktualnejših in najvažnejših nalog v katere se bomo morah mladi z vso resnostjo vključiti. Ena najvažnejših nalog je vsekakor priprava in sprejem planskih dokumentov za naslednje petletno obdobje in za leto 1980.
V to akcijo se bomo mladi poskušali tvorno vključiti, saj je s pripravo realnih in kvalitetnih planov odvisna tudi naša bolj ali manj svetla delovna prihodnost. Enako se bomo mladi vključili tudi v sprejemanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupno vlaganje v investicije, saj se zavedamo, da investicije danes zagotavljajo boljši jutri in mladi smo tisti, ki moramo misliti na bodočnost.
Dogovorih smo se, da se vključimo v obravnavo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in zato sprejeli dogovor, da osnujemo komisijo, katera bo spremljala in analizirala te samoupravne sporazume.
lllllllllllllllllllllllflllllllllflilllHllllllllllllfllllHllllllllllllH!lllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllll
Sestanek predsedstva KS ZSM SOZD Iskra
Spominski dnevi Mitje Gorjupa
Od 25. do 27. oktobra so bih na Brdu že drugič spominski dnevi društva novinarjev Slovenije kot »Spominski dnevi Mitje Gorjupa11, namenjeni razgovorom in razpravam slovenskih novinatjev z uglednimi slovenskimi politiki in gospodarstveniki.
Tako je bil dopoldanski del prvega dne študijskih dni posvečen razgovorom z nekaterimi predstavniki slovenskega gospodarstva na temo pohtike ekonomske stabilizacije. Pogovora so se udeležili Igor Uršič iz Združenih slovenskih železarn, Janez Stemiša iz TAM, Miha Ravnik iz Mebla, Anton Stipanič iz Iskre, Mile Koren iz ABC Pomurka in Ervin Krčmar iz Mure.
Vsi gospodarstveniki so si bih edini v dokaj kritičnem prikazu položaja njihovih delovnih organizacij ter pri tem pripisovali vzroke za težave gospodarjenja tako tečaju dinarja, neenotnosti jugoslovanskega trga, kratkim posojilnim rokom za investicije, pa tudi administrativnim predpisom, ki ne prinašajo izboljšanja ter pomanjkanju trdnih gospodarskih pravil, na podlagi katerih bi bilo moč že vnaprej načrtovati.
V	popoldanskem delu prvega dne zasedanja je bila okrogla miza na temo aktualni pohtični trenutek v SFRJ, na kateri je sodeloval predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Pouda ril je, da so aktualne zlasti tako imenovane štiri Titove pobude in sicer: na prvem mestu so gospodarski problemi in priprava srednjeročnih načrtov, potem krepitev naše obrambne sposobnosti, zunanjepohtična dejavnost in demokratizacija družbenopolitičnega življenja. Glede demokratizacije odnosov je Mitja Ribičič menil, da je to razredno strateško vprašanje, ker gre predvsem za to, da prihaja do določenih zastojev pri uresničevanju Kardeljevih izhodišč o smereh razvoja pohtičnega sistema.
Po njegovih besedah načeloma vsi pristajamo na sistemsko ureditev, vendar se v vsakdanjem življenju marsikje kažejo odstopanja. Glavno vprašanje je vsekakor odnos sil z vidika nosilcev vodilne vloge v socialističnem samoupravljanju, to je združenega dela, oz. delavskega razreda. Zavedati se namreč moramo, da ljudje ocenjujejo samoupravno perspektivo po trenutnem stanju in ne po tistem, kar je zapisano v programskih dokumentih.
V	dopoldanskem delu drugega dne Gorjupovih spominskih dni se je z udeleženci pogovarjal član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc. V nasprotju z nekaterimi vodilnimi slo-
! m
venskimi gospodarstveniki, ki so v	z
pogovorih prvega dne ocenili, da Pr'	p(
nas nimamo izdelanega sistema druž-	p,
benoekonomskih odnosov, je Andrej	Vc
Marinc menil, da sistem imamo, a g3 prepočasi uresničujemo.	! d<
Za prepočasno uresničevanje pa.	k
obstajajo objektivni in subjektivn1	in
vzroki. Med prve gotovo sodi nizk3	st
stopnja razvitosti proizvajalnih sil.	b<
med druge pa zavestni odpori v zvezni	gr
in republiški administraciji ter celo v upravah velikih gospodarskih zdru-	^
žen].	n<
Ker so po Marinčevem mnenju pred nami težavni časi, bomo morali	nj
še bolj zavzeto odpravljati naše sla;	10
bosti, med katerimi velja omenit1	j,
zlasti naslednje: neučinkovito investi'	bi
ranje, prevehka poraba na vseh podre-	p,
čjih, nesposobnost in tudi nezaintere-	n:
siranost za večji izvoz in zajezitev	jc
konjunkture na domačem trgu, ki	U,
nima svojega blagovnega kritja. Se	tr
posebno pozornost pa bo potrebno	j,
posvetiti zunanjetrgovinski bilanci, saj	o<
deficit že postaja močna politična h1	se
ekonomska zavora nadaljnjemu	rr
razvoju.	ki
V	popoldanskem delu drugega dne p;
Gorjupovih dnevov je sekretar pred- sc sedstva CK ZKS Franc Šetinc govoril y o Speransu in njegovem delu »Sloven-	je
sko nacionalno vprašanje.11 Gre namreč za sklep, naj bi na vsakoletnih	pi
srečanjih slovenskih novinarjev obde-	sr
lali po eno temo iz bogate Kardeljeve	zi
misli Tako je Franc Šetinc obdelal	pj
Kardeljevo marksistično analize	te
razvoja slovenskega naroda in posre-	u<
doval najbolj zanimive in aktualne; ki vidike te Speransove predvojne študije se ter ocenil pomen tega dela za ves o< poznejši politični razvoj.	sa
Razpravi o Kardeljevi knjigi je	__
sledil aktualen pogovor o jeziku v novinarstvu. Uvodoma je dr. Bred3	(
Pogorelec razvila nekaj načelnih h1	%
teoretičnih misli o problematiki slo; venskega jezika pri časnikih, Pn čemer se je zaustavila predvsem Prl jezikovni ustreznosti oziroma neostre-znosti novinarskega poročanja.	I
Zvečer pa so si udeleženci ogledali film Fadila Hodžiča »Novinar11 in je 8* po predvajanju stekel razgovor o pre- pl dvajanem filmu.	1 ie
V	soboto, tretjega in zadnjega dne U]
je bila na programu zunanjepolitična di problematika, oz. vprašanja neuvrščenosti po Havani. V razpravi na t° la temo sta sodelovala tudi pomočnik v zveznega sekretarja za zunanje zadeve T Ignac Golob in predsednik komisije za lii mednarodne odnose pri predsedstvu k; CK ZKS Jože Smole.	D- Z’ te
01
tr
Predsedstvo je podprlo nadaljnjo štev za dokončno izgradnjo komplek' izgradnjo Kulturnega centra Ivana	sa na Dugem otoku in bili mnenja, da
Cankarja, vendar se je kritično opre-	bi z odprodajo naredili neprecenjljiv° i
delilo do tako površnega planiranja škodo delavcem Iskre pri njihovem investicije.	letovanju.	j
Podprli smo tudi združevanje sred-	A. G |
Erik Vrenko je razkazal predstavnikom Zveznega zavoda za mere in plemeni kovine tovarno na Laborah , ko so 17. oktobra obiskali Iskro.
m
m
sa
n:
d<
T;
m
7 "'RAN
-ji
ŠTEVILKA 42-ISKRA
I V
$ Irej ; .ga
Pa
ivni
zka
5il,
:zni
lov
Iru-
nju irali sla-niti :sti' iro-ere-itev ki Še bno , saj i in
ifflU
dne
red-
oril
/en-
Gre 1
nih
ide-
eve
elal
lizo
sre-
dne
dije
ves j
je
u v
slo-
pri
pri
tre-
dali i je ?re-i
dne
5na
;če-
to
nik
eve
:za
tvu
ž.
iek-
■,da.
jivos
.C 1
ra
Več ljudi več ve
(Nadaljevanje s 1. strani)
delegati bolj zavzeti, drugi manj. Za tako stanje ni torej iskati krivde samo na strani poslovodnih organov, ampak so tudi delegati tisti, ki morajo čutiti svojo odgovornost in obveznost, da kot delegati opravljajo svojo, zaupano jim nalogo.
Res pa je tudi, da jim kot delegatom ne damo priznanja ne v smislu Materialnih nagrad pač pa bi morali za Mnenja, želje, potrebe po sklicih sestankov itd. zgraditi sistem in jim dati Prostor. Treba bo zgraditi sistem, da bo informiranje, pa tudi povratno informiranje znotraj TOZD in DO steklo in da bo delegat vedel, kdaj Mora priti na določeno sejo oborožen z mnenji volivcev in jih kasneje o Poteku seje tudi obvestiti. Zaenkrat Pa je to večkot prepuščeno iznajdljivosti delegatov samih.
Ponekod se delegacije pogostokrat dobivajo in oblikujejo skupna stališča kar je pravilno, saj delegacija mora •Meti stališča — vendar so večkrat to stališča posameznikov in ne baze, zato bo treba na tem področju še naprej graditi.^
Ali to, kar ste povedali, pomeni, da delo DS ni ustrezno in da tudi delegati ne delajo dobro? »
Seveda to, kar sem rekel ne pome-M, da delegati in delavski svet kot celota, ne delajo. Reči je treba, da so doseženi bistveni premiki; tudi v odborih delavskega sveta, kjer je včasih Prisotna zelo široka baza. Za primer naj vzamem samo plan. Komisije dela-j° dajejo pripombe, usklajujejo. Mislim, da smo dobili pomembno bitko tudi pri tem, da kadar gre za skupne, dolgoročne dogovore, za materialne odločitve, nikomur ni več vseeno, kaj se bo zgodilo. Kažejo se bistveni pre-Milci; saj navsezadnje je tudi OD vsakogar odvisen od višine dohodka, tega Pa razporejamo skupno na vse, ki sodelujejo pri pridobivanju. Ta premik v razporejanju in ustvarjanju dohodka je že zelo prisoten.
Če bi za primer govorili o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev, bi morali reči, daje ta sporazum zaenkrat še v strokovni samoupravni obravnavi. Obravnavajo ga telesa delavskega sveta in stališča usklajujejo. Zaradi operativnih nalog, ki so tukaj potrebne in večjega števila sestankov, smo na DS pooblastili odbor za usklajevanje tega in drugih samoupravnih aktov.
Sporazum o združevanju sredstev je zelo pomemben in mislim, da moramo tudi v samoupravnih in drugih telesih k temu pristopiti trezno in upoštevati vse kriterije, tako kar zadeva vsebino, kot tudi kar zadeva postopke. Pomembne so tudi planske naloge, pri tem mislim na oblikovanje in sprejemanje letnih in srednjeročnih načrtov. Srednjeročni načrt imamo. Če pa govorimo za nazaj o enem od letnih načrtov, pa mislim, da stvari razmeroma dobro obvladujemo, čeprav so težave. In mogoče prav zato, ker so težave za izpeljavo, porabimo zanje največ energije.
Iz česa pa potem izhajajo težave pri delu DS? -
Planske naloge terjajo določena sredstva. Zato bi bilo potrebno bolj poudarjati, da gre za skupne naloge, ki jih moramo opraviti. Naloge so opredeljene na raznih ravneh, tako najprej na ravni TOZD, nato na ravni DO in nazadnje na ravni SOZD.
Največ težav pa nastaja zato, ker se včasih ne znamo dovolj dobro operativno dogovarjati o tem, kaj bo kdo delal, čeprav imamo to sicer v sporazumih jasno zapisano. Pri vsakdanjem operativnem delu pa se često dogaja, da vsakdo misli češ, da naredi sam vse, drugi pa da ničesar.
Seveda je resnice povsod po nekaj. To pomeni, da nalog v operativi še ne znamo dovolj dobro definirati, kot jih tudi ne znamo še dovolj ustrezno spremljati, oziroma nadzorovati. Tudi sankcije, ki naj bi izhajale iz neizvrše-vanja po eni strani, ali nagrajevanja po drugi strani, niso zadostne. V svobodni menjavi dela ali pri skupnih nalogah je med nami še cela vrsta odprtih vprašanj in prav zato nastajajo včasih nesporazumi, posledica pa je, da se pogosto zelo težko odločamo za tisto, kar je objektivno potrebno, oz. za kar je očitno, da je treba narediti. Medsebojno nezaupanje pa slabo vpliva na naše delo.
V zadnjem obdobju se spet več ukvarjamo s področji planiranja tudi zato, ker je pred nami nov srednjeročni načrt. Kako je bilo pri nas v tem obdobju, ali je sočasno planiranje steklo kot bi moralo, kakšno vlogo igrajo pri tem delegati?
Ne gre še čisto tako kot je začrtano v dokumentih, čeprav so že vidni določeni premiki. Sočasnost je včasih problematična zaradi preslabega medsebojnega zaupanja; če je DO ali TOZD odgovorna za proizvodnjo in če ta ne teče dobro, morajo delegati pogledati, zakaj ne teče proizvodnja,
Samoupravna delavska kontrola — samokontrola samoupravne
drUZllG	(Nadaljevanje s 1. strani)
gibanju, še najbolj pa v našem samoupravnem socialističnem sistemu, kjer je važno vedeti, ali so sklepi samo-upravljalcev zadeli v cilj in če se tudi dosledno izvajajo.
Osnovni nosilec samoupravne delavske kontrole je vsak delovni človek v naših organizacijah združenega dela. Ta nadzor delovni človek izvaja v različnih oblikah: na sestankih, v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev ter prek samoupravnih organov, zlasti odborov samoupravne delavske kontrole.
Pri samoupravljanju in samouprav-nem nadzoru je najvažnejše infor-Miranje. Samo informiran delavec — samoupravljalec — lahko odloča in bdi nad svijimi odločitvami.
Po referatu se je razvila živahna debata o čisto konkretnih vprašanjih. Tako zanimivo vprašanje je bilo, kje je Meja med obveščanjem in poslovno
tajnostjo. Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Otmar Zorn je v razpravi poudaril, važnost vidika, da smo vsi samoupravljala delavska kontrola. Ne smemo pričakovati, da bodo samo izvoljeni delegati opravili z vsem, kar ne gre dobro, z vsemi napakami. Samoupravni delavski nadzor je samo odraz izvršilne pravice, ki jo imamo vsi mi. Drugo misel, ki jo je povedal Zorn, velja tudi zapisati: „Zakaj pogostokrat ločujemo samoupravljanje in poslovanje. Tukaj ne gre za dve ločeni dejavnosti, ampak morata obe teči vzporedno, še več, izhajati ena iz druge in delovati skladno z družbenopolitičnimi cilji.
Pogovor in posvetovanje je bilo zelo koristno in aktualno, kar dokazuje živahna razprava. Upajmo, da bodo te sveže misli prinesle svežega vetra tudi v naš vsakdanji samoupravni delavski nadzor.	FY
ne pa, zakaj' zaostaja prodaja. Ce pa prodaja zaostaja morajo poldicati najprej drugega, tistega, ki je zadolžen za prodajne naloge. To pa ne pomeni, da mora vsakdo gledati druge, kako delajo, ampak, da mora vsak najprej pogledati samega sebe, potem pa šele delo drugega, recimo, na drugem in tretjem nivoju, če naj imenujem posamezne organizacijske strukture nivoji — da bi ugotovil, česa kdo ni naredil. To pa, seveda more storiti šele tedaj, ko je točno določeno, kaj je kogar naloga ali zadolžitev.
Tukaj pa še imamo hibe in zaradi tega se večkrat dogaja, da se pogovarjamo, naprimer le o stroških, namesto o celotni problematiki. Strošek, oz. potrebna sredstva za delo so posledica programa, za katerega se dogovorimo in to je treba tako tudi obravnavati.
Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi bilo delo tega organa še boljše?
Mislim, da je samouprava eno, poslovodno delo pa drugo. Samoupravljanje ni neka posebna dejavnost, ampak je le del celotnega spleta poslovanja in del tistega, kar pripelje do končnih rezultatov. Samouprava je aktivnost vseh delavcev, ne pa samo poslovodnih. Vnaprej bi morali upoštevati, da moramo omogočiti delavskemu svetu bolj sproščen pristop k delu, da bi deloval bolj tovariško, kot en sam kolektiv oziroma kot ena sama družina.
Posebej bi se morali otresti tudi vseh predsodkov in treme, ki jo je še opaziti pri nekaterih delegatih, in podobnega. Res je pri tem seveda to, da se delegat v nekem organu po določenem času, oziroma po več sejah nekako privadi na način dela, na druge tovariše — delegate in na tiste, ki tako ali drugače sodelujejo v delu organa. Dogaja se, da nekateri šele po določenem času začno razmišljati kot delegati. Zato mislim, da bi bilo pri novem konstituiranju v kandidacijskih postopkih to treba tudi upoštevati in predvideti, da ne bi zamenjali vseh de-legatovp v DS naenkrat.
V čem bi torej po vašem mnenju morala biti vsebina delegatovega prispevka pri samoupravnem delovanju?
Dosledno naj bi se držali veljavnih principov kar pomeni, da mora na seje priti tudi gradivo za posamezne točke dnevnega 'reda, obvezno mora biti na sejah prisoten ali zastopan tisti odbor, poslovodni organ ali drugi, ki je predloge dal, da neposredno razloži, kaj želi z neko akcijo doseči. Če je znano, kaj ' želimo doseči s predlogom, se bodo delegati laže orientirali, laže razpravljali in zavzemali stališča. Potrebna je torej doslednost pri že veljavnih principih. Pa še tole: premalo je, če se dogovorimo za, npr., letni program dela DS in posameznih odborov pri DS, ker to hkrati pomeni letni program dela poslovnih aktivnosti. Iz tega izhaja tudi letni program izvajanja letnega plana.
Iz tega pa izhaja tudi odgovornost. Potrebno je, da bi tudi izvršni odbori DS preko aktivnega dela vsakega zmed poslovodnih organov, ki je zadolžen za določena dela, dejansko dobili pravo vlogo in da bi na sejah teh odborov začeli tudi razpravljati, ali so naloge izpeljane ali ne, in če niso, da bi ugotovili, zakaj niso opravljene. Ti odbori kot podaljški, ali izvršni organi delavskega sveta, bi morali poročati delavskemu svetu, zakaj določene stvari ne potekajo tako, kakor bi morale.
To se pravi, da bi vedno morali imeti načrt dela in ga spremljati, ter ugotavljati, kje so vzroki za posamezne pomanjkljivosti. To je ena bistvenih stvari v prizadevanjih, da bi še bolj okrepili delegatsko bazo. Vsak delegat zase naj prevzame obveznost, da bo obveščal, poročal delavcem, ki so ga izvolili, in sprejemal njihova stališča, ter jih ustvarjalno posredoval in usklajeval m ravni DO in na ravni SOZD. Pri tem naj mu pomagajo vse ustrezne službe.
Ne nazadnje moramo znotraj posameznih delovnih ali temeljnih organizacij postaviti sistem tega dela. Določiti moramo, kako naj delegati organizirajo sestanke z bazo, ali pa dati pobudo za seje delavskega sveta v svoji sredini in podobno. Prav tako je potrebno določiti, kdo naj bo za to odgovoren, npr. sekretar, pa tudi zagotoviti to, da bo delegat vedel, koga mora obvestiti o seji, da bodo materiali pripravljeni in da bo v tem postopku omogočeno, da se bodo pravočasno zbrala stališča delavcev.
To bi bilo nekaj glavnih misli. Poudarjam, da je že veliko narejenega na tem področju. To bi morali razvijati naprej, obenem pa skrbeti za to, da bodo uspehi še boljši.	Mak
HI. SIMPOZIJ O KEMIJSKIH VIRIH ELEKTRIČNEGA TOKA
Udeležba, organizacija, rezultati
— odlično?
Že v prejšnjih dveh številkah smo najavili zapis o tretjem posvetovanju o kemijskih virih električnega toka, ki je bil letos pod pokroviteljstvom SOZD ISKRA in gostiteljem — DO Zmaj v ljubljanskem Domu JLA od 23. do 25. oktobra, okrog 150 strokovnjakov iz raziskovalnih ustanov, proizvajalcev kemijskih virov električnega okrog 150 strokovnjakov iz raziskovalnih ustanov, proizvajalcev kemijskih virov električenga toka in JLA, končno število prispelih pa se je vrtelo kar okrog številke 200. Tolikšnega zanimanja nihče ni pričakoval, kajti število prisotnih se je v primerjavi s prejšnjimi srečanji skoraj podvojilo.
Posebej velja pohvaliti organizatorja, ki je bil kos organizaciji tako zahtevnega srečanja — vsi udeleženci so se namreč strinjali, da je bilo poskrbljeno dejansko za vse potrebno.
V okviru posvetovanja je bila obravnavana vrsta zanimivih tem. V plenarnih predavanjih je dr. Dragutin Dražič govoril o smereh raziskav in razvoja kemičnih virov elektrike pri nas in v svetu ing. Ivan Doroslovački o proizvodnji kemijskih virov elektrike v Jugoslaviji, dr. Dragica Djurkovič pa o materialih za proizvodnjo teh virov v Jugoslaviji. Poleg plenarnih je bia na sporedu seveda še cela vrsta drugih predavanj, ki pa jih zaradi ožje specializiranosti tematike ne moremo našteti.
Kot predhodna dva simpozija je tudi letošnji pokazal, da se aktivnosti, usmerjene k napredku tehnike in tehnologije na tem področju, izvajajo z različno intenzivnostjo in uspehom, bodisi na kraju, kjer raziskave potekajo, bodisi na posameznih področjih raziskav kemijskih virov toka.
Iz zastopanosti in porekla obravnavanih del, pa tudi iz problematike o kateri je tekla na simpoziju beseda, je moč zaključiti, da bo potrebno izpeljati organizirano akcijo s ciljem integriranega nastopa domačega razvojno--raziskovalnega potencijala z namenom hitrejšega in popolnejšega osvobajanja od danes zelo prisotne miselnosti proizvajalcev, da je do dobrih rezultatov najlažje priti z nakupom tujega znanja. V raziskovalno-razvoj-nem delu se vsak dan beležijo novi rezultati, kar je bilo dokazano tudi na samem srečanju. Ti rezultati pa seveda omogočajo zasledovanje dosežkov
inozemskih proizvajalcev, hkrati pa obvezuje naše širšo mobilizacijo novih strokovnih kadrov. To pa v končnem pogledu zopet narekuje ustrezne izobraževalne in šolske programe nasploh. Iz sklepov, ki so jih sprejeli na kraju simpozija pa je razvidno, da bo čimprej potrebno uresničiti širše povezovanje strokovnjakov, raziskovalnih ustanov in na kraju tudi proizvajalcev s tega področja.
Ena izmed sicer zelo redkih pomanjkljivosti, ki je zaslužila največ kritike, je bila odsotnost proizvajalcev kemijskih virov elektrike. Dejstvo je, da se je v razdobju med simpoziji na jugoslovanskem tržišču pojavilo precej novega in kvalitetnega s tega področja, pa to iz števila predstavnikov proizvajalcev in njihovih referatov ni bilo razvidno. To pa slejkoprej vodi k zapiranju proizvajalcev v preozke, predvsem zanje škodljive okvire.
• Obžalovanja vredno je tudi dejstvo, da na srečanje ni bilo predstavnikov predelovalcev rude, točneje tistih, ki preskrbujejo to proizvodnjo s potrebnimi materiali. Prav zaradi nezainteresiranosti domačih predelovalcev surovin pa so proizvajalci kemijskih virov električnega toka vse prevečkrat vezani na uvoz - kljub dejstvu, da z naravnim bogatstvom tako bogata država, kot je Jugoslavija, takšnih surovin ne bi smela uvažati.
Precejšnjo korist od simpozija, je med ostalimi imela tudi JLA. Objavljeni referati in diskusije so odprle novi poti v sodelovanje z različnimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami in proizvodnimi organizacijami, ki so bile s svojimi deli prisotne na simpoziju. S tem je v precejšnji meri podprta orientacija naših oboroženih sil, da se v čim večji možni meri poveže z domačimi proizvajalci in raziskovalci in da čimvečji del materialne baze izvira iz Jugoslavije.
Na osnovi spoznanj tega simpozija so se prisotni dogovorili, da bo naslednji, IV. simpozij namenjen predvsem izmenjavi izkušenj s področja problematike raziskav, razvoja in vzdrževanja kemijskih virov električnega toka.
Prihodnje srečanje bo predvidoma spomladi 1982. leta, kraj in gostitelj pa bosta določena naknadno.
Stane Fleischman
IH. SIMPOZIJ O VIRIH ELEKTRIČNEGA TOKA
Premalo proizvajalcev
O uspehu in mnenjih o izvedbi in rezultatih simpozija o kemijskih virih električnega toka, ki je bil v ljubljanskem Domu JLA od 23. do 25. oktobra, smo povprašali nekaj najvidnejših predstavnikov JLA, proizvajalcev in razvoj no-raziskovalnih ustanov. Mnenja o organizaciji, ki jo je tokrat prevzela DO Zmaj so si enotna — bila je res brez napake, nekoliko pa se razlikujejo pogledi na obravnavano tematiko.
Generalmajor Jože Praprotnik’
„Bistvo simpozija ni zgolj v izmenjavi izkušenj, mišljenj in rezultatov, temveč predvsem v koristi, ki jo takšna srečanja nasploh prinesejo. Moja najresnejša pripomba gre vsekakor na račun predstavnikov proizvajalcev kemijskih virov elektrike, točneje na njihovo odsotnost. Škoda je, da prav končni potrošniki vseh razvojno-raziskovalnih prizadevanj
niso zainteresirani za boljše povezovanje med raziskavo in uporabo rezultatov. Problem ločenosti ene in druge strani se je pokazal tudi na simpoziju
-	niso razdeljena raziskovalna področja in to v času, ko je to že imperativ tržišča!
Bodočnost kemijskih virov toka je po mojem mišljenju v uporabi akumulatorjev v hidrocentralah, kjer naj bi namesto sedanjih mehanskih naprav za spuščanje in dviganje gladine uporabili akumulatorje za skladiščenje viška energije. Prvi poskusi na tem področju so bili v ZDA že izpeljani! Kar pa se tiče organizacije srečanja
—	praktično brez napake.
Polkovnik Jovo Pejakovič, VP 3945, Sarajevo
Na simpoziju sem dobil precej tistega, kar sem od njega pričakoval. Doseženi so pomembni rezultati za (Nadaljevanje na 7. strani)

V
-----------MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIKA----------------------------
Visoka tehniška šola Maribor prireja predvidoma v drugi polovici novembra tridnevno predavanje o ,.MOŽNOSTI UPORABE RAČUNAL-NIKA“. Predavanje je namenjeno predvsem poslovodnim organom in strokovnim delavcem, ki potrebujejo osnovna znanja o uporabnosti računalnika in vnaprejšnje znanje ni potrebno.
Posebej priporočamo, da se za predavanje prijavijo vsi kadrovski delavci; Program predavanja je naslednji:
—	zgradba in delovanje računalnikov
—	uporaba računalnika pri razvoju informacijskega sistema
—	snovanje informacijskega sistema proizvodnje z avtomatizirano obdelavo podatkov
—	osnove mrežnega planiranja
—	nekatere možnosti uporabe računalnika.
Okvirna cena predavanj bi znašala cca 2.500,00 din (všteto predavanje, literatura in plačilo dvorane). Predvidoma bo predavanje v Ljubljani Prosimo, da pismene prijave z navedbo naslova organizacije pošljete do 6: novembra 1979 na naslov: DSSS SOZD ISKRA,Sonja Vrhovec , Trg revolucije 3, Ljubljana**.
TRIDESET LET TOZD VZDRŽEVANJE
Jubilej Iskrinih vzdrževalcev
Številnim jubilejem, ki jih v letošnjem letu praznujejo TOZD DO Iskre Elektromehanike se pridružuje tudi jubilej TOZD Vzdrževanje iz Kranja. Ta 370-članski kolektiv pokriva potrebe po vzdrževalnih delih proizvodnih temeljnih organizacij v sestavu Elektromehanike.
„Začetki organiziranega vzdrževanja segajo v čas, ko se je pojavila proizvodna in montažna dejavnost na lokaciji v Savski loki,“ je v slavnostnem govoru orisal začetke TOZD Vzdrževanje direktor Jože Jerala. Začetki so bili skromni, zlasti glede izkušenj in možnosti za hitro odpravljanje okvar na strojih in napravah. Z rastjo kranjske Iskre se je večalo število vzdrževalcev in njihova spoznanja ter strokovno znanje.
Organizacijo Vzdrževanja je bilo treba prilagojevati potrebam uporabnikov. Prvotna delitev na vzdrževanje strojev in splošni oddelek je ustrezala
Stane Mihalič prejema priznanje DS TOZD Vzdrževanje za delo, ki ga je vložil v napredek tega kolektiva.
do leta 1963. Po združitvi obeh oddelkov je prišlo do organiziranja elektro-vzdrževanja kot samostojnega področja v okviru Vzdrževanja.
Glavna naloga vzdrževalcev je bila vedno skrb za nemoteno delo strojev in naprav ob istočasnem zagotavljanju potrebnih delovnih pogojev zaposlenih v proizvodnih obratih. Kljub ozki usmeritvi je Vzdrževanje v preteklih letih opravljalo tudi večja dela in naloge, ki niso bile vezane le na vzdrževanje kot: izdelava novih strojev in naprav, prostorska ureditev ob raznih tehnoloških spremembah, sodelovanje pri preselitvi dela proizvodnje na nove lokacije, izvedba instalacijskih del na Laborah, večje rekonstrukcije v dislociranih TOZD itd.
Vladimir Klavs pozdravlja vzdrževalce.
Obveznosti Vzdrževanja so se naglo povečevale. Z nabavo nove opreme v proizvodnji so se večale tudi zahteve po kvahtetnejšem vzdrževanju.
VLAGANJE V STROKOVNE KADRE
Minili so časi, ko so bili stroji sestavljeni iz enostavnih mehanskih delov. Vse več je elektronskih krmilnih sistemov, mehanske elemente so zamenjali hitravlični in pnevmatski mehanizmi, vse več imamo strojev, ki so računalniško vodeni. Vse to bo v bodoče zahtevalo, da bo Vzdrževanje še več vlagalo v Strokovne kadre, ki bodo obvladali vzdrževanje sodobne tehnologije. Prizadevajo si, da bi se čimveč delavcev odločilo za dopolnilno izobraževanje. Dodatno se izobražuje 12 delavcev.
Vzdrževalna dejavnost je eno redkih operativnih področij, kjer igra človek s svojim znanjem in sposobnostmi odločilno vlogo, vpliv strojev in naprav je mnogo manjši. Za vzdrževalce v preteklosti ni bilo nerešljivih problemov, čeprav je šlo dostikrat za izredne naloge. V njihovem izpolnjevanju so vedno videli tudi svoje zadovoljstvo in delovni uspeh. Pri strokovnem delu pa niso pozabih na reševanje vprašanj, ki zadevajo družbeno prehrano, varstvo pri delu, delovne pogoje in zadovoljevanje ostalih potreb delavcev.
Naštete aktivnosti uspešno rešujejo ob sodelovanju vseh zaposlenih in vključevanju samouprvnih organov, DPO in delegatov. Delavci Vzdrževanja aktivno sodelujejo pri načrtovanju nadaljnjega razvoja TOZD, obliko-
Recitatorja Tine Miklavžič in Cveto Sever.
vanju in dehtvi dohodka, nagrajevanju in na ostalih področjih družbenega življenja. Zlasti moram omeniti sindikalno organizacijo, ki v delovnih skupinah po delavnicah zbira mnenja in predloge, skrbi za informiranost delavcev in nastopa s svojimi stališči v samoupravnih organih.
Imamo trdne osnove za uveljavitev dohodkovnih odnosov med Vzdrževanjem in proizvodnimi TOZD. Skupno z delavci ostalih TOZD smo se sporazumeli za združevanje sredstev za investicijska vlaganja,“ je končal inž. Jerala.
Delavce Vzdrževanja so pozdravili tudi predsednik Izvršnega sveta SO Kranj Drago Štefe, član KPO Alojz Grčar in član KPO SOZD Iskra Vladimir Klavs, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal:
K mnogim odličnim Iskrinim jubilejem se pridružuje tudi vaš 30-letni jubilej, ki je še posebno pomemben, saj je vaša organizacija z svojimi uslugami in izdelki omogočala redno proizvodnjo drugih Iskrinih organizacij.
Iz prvih skromnih začetkov, neposredno po osvoboditvi, se je razvila ugledna industrija, sestavljena delovna organizacija Iskra, ki je po svojih kvalitetnih in tehnično izredno zahtevnih izdelkih poznana doma in po svetu. Temu izrednemu prodoru Iskre ste s svojim specifičnim delom pripomogli tudi vi, ki danes slavite svoj 30-letni jubilej delovanja v posebni organizirani enoti.
Zelo lepo in prav je, da slavite ta jubilej in ob tej priliki dajete posebna priznanja pionirjem, ki so pred 30. leti, nekateri med vami pa še prej, polagali temelje tej za Jugoslavijo popolnoma novi industrijski panogi.
Štirim najstarejšim delavcem Vzdrževanja in tudi TOZD Vzdrževanje je DS DO Elektromehanika podelil priznanja Iskre.
„ Veseli šlosarji" so s pesmijo poživili kulturni spored proslave. Na proslavi 30-letnice TOZD Vzdrževanje je govoril Vladimir Klavs.
‘ter ste ji ostali zvesti vse svoje aktivno življenje. S tem ste dali mlajšim generacijam, ki so se kasneje vključevali v vašo organizacijo, vzgled in ste soustvarjali ponosno zavest pripadništva veliki Iskrini družini proizvajalcev, ki je dala tako izreden doprinos razvoju prelepe Gorenjske.
Obisk
predstavnikov Kontrole meril
V	Ljubljani je bil od 16. do 18. oktobra sestanek vodij vseh področnih enot in vodstva Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine. Na njen so se poleg obravnave operativnih problemov zavoda, pogovarjali tudi o tesnejšem sodelovanju z delovnimi organizacijami. V program je bila vključena tudi Iskra ter predstavniki drugih pomembnih delovnih organizacij naše republike.
Za Iskro so bila zanimiva zlasti naslednja vprašanja:	vključevanje
laboratorijskih kapacitet gospodarstva v delo Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine, hitrejše reševanje in izdajanje dovoljenj in pooblastil zunanjim laboratorijem za pregled in kontrolo meril, vključevanje zunanjih laboratorijev v tipsko preizkušnjo meril ter sodelovanje strokovnega kadra iz gospodarstva pri izdelavi metroloških pogojev in navodil za pregled in kontrolo meril ter plemenitih kpvin.
Po sprejemu v poslovnem centru SOZD Iskra so na poti v Kranj predstavniki prometne milice demonstrirali radarske merilnike hitrosti, naprave za tehtanje tovornih vozil in drugo opremo, ki jo uporabljajo za kontrolo in varnost v prometu.
V	Kranjski Elektromehaniki so goste sprejeli Erik Vrenko, član KPO delovne organizacije, Rudi Zorko, Franc Levovnik in Stane Slapšak. Prejeli so kratko infonnacijo o DO in si skupaj ogledali proizvodnjo ATC, TEA in računalnikov.
Želim, da bi še naprej enako uspešno prispevali razvoju Iskre in Gorenjske in s tem naše celotne samoupravne družbe. Dovolite mi, da v imenu poslovodnega kolegija SOZD Iskre in njenega predsednika, ki ga opravičujem, da se ni mogel udeležiti vašega slavja, in v imenu vseh ostalih, čestitam celotnemu kolektivu vaše temeljne organizacije še posebej pa jubilantom in nagrajencem."
Ob 30-letnici Vzdrževanja je DS Elektromehanika podelil priznanja Iskre TOZD Vzdrževanje in štirim najzaslužnejšim delavcem te temeljne organizacije.: Ivanu Gorencu, Janezu Hriberniku, Mitji Kramplu in Petru Stoparju. 36 delavcem Vzdrževanja, ki so v preteklih tridesetih letih vse svoje znanje in delo vlagali v napredek Vzdrževanja pa je DS TOZD Vzdrževanje podelil priznanje DS.
Na proslavi so nagradili tudi najboljšega mladinca — samoupravljalca te TOZD, Mira Basaraca, strojnega ključavničarja. Izbrali so tudi najbolj
vsestranskega športnika leta, ki mu je sindikalnaorganizacija podelila priložnostno nagrado. Ta naslov je osvojil Franc Mežnar, predsednik 00 ZSM Vzdrževanje.
V	prijetnem kulturnem programu, s katerim je bil zaključen uradni del proslave, so najprej nastopih člani ansambla Veseli šlosarji. Tine Miklavžič in Cveto Sever sta recitirala pesmi Iskrinih literatov. Z aplavzom so nagradili tudi Cveta Severja, ki je prebral humoresko Matije Logarja „Kaj vse proslavljamo.*1 Ob koncu je folklorna skupina Sava prikazala venček gorenjskih plesov. Po večerji so se delavci in gostje zabavali ob zvokih ansambla Color.
V	okvir proslave sodi tudi otvoritev likovne razstave treh slikarjev -zaposlenih v Vzdrževanju: Borisa Lavriča, Mladena Radojčiča in Adolfa Kebra, v avli Telekomunikacij.
Alojz Boc
Ki
V
Po
Isk
ke
se
zai
Ok
iar
Seja 10 JUKEM
V petek, 1.9. oktobra je v kranjski Iskri zasedal izvršni odbor Jugoslovanskega komiteja za električna merjenja. Sejo je vodil Rudi Zorko, predsednik izvršnega odbora JUKEM.
Prisotni delegati iz republik in pokrajin so razpravljali o naslednjih vprašanjih:
,organiziranje 9. simpozija o meritvah, ki bo od 20. do 24. oktobra 1980 v Prištini
—	o statutarnih vprašanjih
— Metrološkem svetu Jugoslavije
-	pooblaščenih laboratorijih in koordinaciji tehnične regulative med Zveznim zavodom za mere in Zveznim zavodom za standardizacijo
v Iskri
—	o vprašanjih razvoja metroioške službe v Jugoslaviji in akcijah, ki so se pričele na zveznem izvršnem svetu o tem vprašanju.
—	o 16. Generalni konferenci tž uteži in mere v Parizu
—	o potrebnih spremembah in dopolnitvah zakona o merskih enotah in merilih.
Člani 10 JUKEM so si ogledali tudi tovarne Računalnikov, TEA in ATC na Laborah in se pogovarjali o organiziranosti in proizvodnji TOZD Iskre Elektromehanike s predstavniki TOZD in delovne organizacije.
Pr<
je
kaj
žai
Op
sm
vili
že,
čir
Os
poi
dal
no-
bi
Prc
noi
sol
Kr;
a.b.
Z obiska izvršnega odbora JUKEM v Iskri na Laborah.	j ^
llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlW har
Poi
V Slovenijo je 22. oktobra prispela delegacija italijanske pokrajine Veneto, to jo je vodil predsednik deželnega sveta adv. Bripio Marchetti. Goste je v Skup- na. ščini SR Slovenije sprejel predsednik Milan Kučan	j2cJ
Naslednji dan so si italijanski gostje ogledali Iskrine TOZD na Laborah pri ko’ Kranju. Sprejel jih je Nace Pavlin, sekretar DO Iskre Elektromehanike. Dele- trQ gadjo so spremljali vidni republiški delavci: Mara Žlebnik, podpredsednica D prv Skupščine SR Slovenije, Uroš Markič, svetovalec IS in Jože Smole, svetovalec g|e predsednika republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino.
in
ah
idi
rc
ni-
;re
iki
B-
Razgovor z direktorjem Iskrinega šolskega centra Kranju dipl. ing. Cirilom Rekarjem
Več za usmerjeno izobraževanje
Usmeijeno izobraževanje je gotovo eden izmed najpomembnejših področij srednjeročnega razvoja. Prav od usmerjenega izobraževanja je namreč odvisno, ali bomo uspeli zagotoviti tak gospodarski razvoj, v katerem bomo vsi — tako združeno delo, kot družba kot celota — dobro gospodarili in tudi dobro živeli. Zato smo se odpravflr na razgovor k direktorju Iskrinega šolskega centra v Kranju dipl. ing. Cirilu Rekarju, da bi izvedeli, kakšni so uspehi in problemi pri vzgoji in izobraževanju kadrov, ki jih naše združeno ddo teko nujno potrdmje. Direktor Rekar se je povabilu na razgovor rad odzval in v svojih ugotovitvah nanizal vrsto problemov, s katerimi se naše šolstvo še vedno vse prepogosto srečuje.
Na vprašanje o tem, kakšna je oset>-113 izkaznica šole, je Ciril Rekar predstavil:
„Naša šola je ena redkih šol, ki je v tej usmeritvi dosegla popoln uspeh tako na srednji kot na poklicni stopnji- Delno smo učence celo preusmerjali na druge šole. Učencev obeh šol je °koli 700. Vpisali smo še dva šibko-točna tehnična oddelka, enega jako-t°Čnega in oddelek za strojne tehnike. Na poklicni šoli smo vpisovali elektromehanski oddelek za učence za poklic ®lektromehanika, telekomunikacijskega mehanika, strugarja, rezkal-Ca in orodjarja, po katerih je zanimanje učencev manjše.
Izobražujemo v poklice v celoti za Potrebe Iskre, in sicer za področje Iskre z gorenjskega področja, za tehnike pa je izobraževanje odprto; vendar 86 tudi tehniki šibkotočne usmeritve zaposlujejo najpogosteje v Iskri. Okrog 30 % tehnikov pa nadaljuje šolanje na visoki šoli.
Ali torej vaša šola lahko pokriva
potrebe po teh poklicih?
Največjo težavo pa nam predstavlja Problem prostora. Šola, kjer delujemo, je bila zgrajena v letih 1950-1952 za kapaciteto 250 učencev. Sedaj pa je zato absolutno prenapolnjena. Tudi °premljenost naše šole je slaba, saj srno morali na račun prostorov in šte-yda učencev- zaradi potreb po izobraževanju in vpisu v teh usmeritvah, večino prostorov preurediti v učilnice.
1 Ostale učilnice so klasične in v njih je Pouk okrnjen in nezadovoljiv. Sicer že dalj časa poteka akcija za zgraditev novega šolskega centra v Kranju, kjer bi poleg šolskega centra Iskre dobile l Prostore tudi ostale usmeritve, ekonomske in druge srednje šole ter vi-i Jpka šola za organizacijo dela v i Kranju.
Kako pa je šola opremljena?
Opremljenost je problematična ! sPet predvsem zaradi prostorov, saj | ^trezne opreme nimamo kam nameniti. V bodočem usmerjenem izobraževanju moramo na novo opremiti nčilnice za kabinetni pouk (fizika, kemija, biologija), zato smo se priglasili tudi za razpis RIS. Vsekakor bomo ajorali najti sredstva za opremo spe-j cializiranih učilnic.
Kljub temu, da smo na razpis prišli, Pa ostaja problem tudi to, saj prostori ne ustrezajo, pa tudi število učencev v razredih (prek 30 v enem razredu) je Preveliko. Skratka, prostorov, kjer bi lahko to opremo namestili in s tem P°uk primerno izboljšali, nimamo.
Ali ste se pri določanju števila nčencev dogovarjali tudi z organiza-djami združenega dela? Kako na splošno poteka sodelovanje s prakso?
Sodelujemo predvsem s kadrovskim področjem Iskra Elektrome-nanika. Skupno načrtujemo predvsem Potrebe po učencih v poklicnih usme-ritvah, za usmeritve na srednji teh-I nični šoli z ustreznimi podatki zavoda Za zaposlovanje v Kranju, za srednje-ročno obdobje. Združeno delo še nima ustreznihxsiednjeročnih načrtov 0 kadrih. To pa otežkoča načrtovanje •n kadrovsko pripravljenost v šolah.
Kako soddujete z dragimi šolami, bodisj v stroki, bodisi v regiji?
Na Gorenjskem se ne obnašamo najbolje kar zadeva dogovarjanje n>reže šol; v zadnjem obdobju je to Področje postalo celo dokaj problematično, kajti mrežo šol v okviru Go-renjske načrtujejo na.osnovi posebnih i lzobraževalnih skupnosti pa tudi vpisov. V tak sistem je vključen tudi naš j Šolski center kot izvajalec v vpisu za kovinarsko predeloval no industrijo in v vpisu za elektroindustrijo.
Porabniki so v tem vpisu zastopani kot delegati. Zdaj bijemo bitko, kjer naj bi bdi bodoči centri usmerjenega izobraževanja za potrebe predvsem i 0vinarske stroke (ne toliko kot elek~ tro stroke, saj elektro stroka dominira ! Prvenstveno v Kranju, kjer je locirana Nektromehanika), medtem ko je za
izobraževanje v kovinarskem poklicu prišlo do trenj med posameznimi občinami, ki želijo samostojno ustanoviti centre usmerjenega izobraževanja. Kaže, da bo z dogovarjanjem v kratkem ta faza dobila končno obliko.
Tako se na primer v Škofji Loki trudijo, da bi ustanovili samostojen center usmerjenega izobraževanja za kovinarske poklice. Sovpadli so tudi predlogi, da bi izobraževali za vse potrebe Gorenjske, razen za Iskrine potrebe s kranjskega območja.
Imate torej problem s prostori? Kako pa planirate praktični pouk?
Usmeritev sama zadeva ob probleme glede tega, kako se bo kasneje odvijal praktični pouk; za proizvodno prakso je namreč predvideno, da bodo imele organizacije združenega dela pripravljene primerne delavnice z ustrezno usposobljenimi učitelji. Proizvodna praksa bi se odvijala po točno določenem programu. Vprašanje je le, če je v tej fazi združeno delo že zadosti pripravljeno.
Programi za ta del še niso pripravljeni, zato bodo verjetno tudi ta del prakse morale prevzeti izobraževalne organizacije, ki so bile že sedaj zadosti opremljene, tako kadrovsko kot tudi z ustreznimi učnimi pripomočki.
Ali imate probleme tudi s strokovno učiteljsko zasedbo?
Imamo 60 % stalnih sodelavcev, 40 % pa je zunanjih. V večini primerov gre za sodelavce iz organizacij združenega dela Elektromehanike. Žal ugotavljamo, da strokovnjaki z vrhunskim znanjem, ki bi usmerjenemu izobraževanju s svojim znanjem, prakso in sposobnostmi lahko največ dali, v pretežni meri v šoli ne sodelujejo. Ne moremo jih pridobiti, saj pravijo, da bi, če bi delali na dveh straneh, nastala v združenem delu vrzel. Take probleme sicer dokaj dobro rešujemo v sodelovanju s kadrovsko službo Iskra Elektromeha-nika, kjer nam veliko pomagajo. Vendar se prav na tem področju da še veliko narediti.
Kako pa je z izobraževanjem ob delu?
V našem šolskem centra dopolnilno izobražujemo samo za potrebe Iskre. Gre za izobraževanje vzdrževalcev naprav, ki jih v Iskri Elektrome-haniki izdelujemo. Na tem področju je Iskra šele v zadnjem času začela intenzivneje delati. Dopolnilno šolanje zaradi pomanjkanja prostorov poteka v hotelih in drugih najemnih prostorih, pri tem pa je jasno, da praktični
del izobraževanja ni zadovoljiv. Morali bomo dobiti primerne prostore in jih ustrezno opremiti s potrebnimi aparaturami za izobraževanje teh kadrov, saj jim le teoretično znanje za uspešno delo ne zadostuje.
Prav zdaj adaptiramo nekaj prostorov za te namene. Zagotovljena so tudi finančna sredstva. Pri tem pa moram poudariti, da ta akcija poteka skoraj brez sodelovanja šolskega centra kot centra izobraževanja.
Ali se ob delu izobražujejo tudi učend za poklic tehnika?
Tudi izobraževanje za srednje kadre poteka ob delu. Študirajo predvsem v srednjetehnični šoli elektro-stroke za šibki tok, in za strojne tehnike. Vendar izobraževanje poteka prek delavske univerze, kjer je šolski center kot matična šola, kadri za izobraževanje pa so v večini primerov učitelji šolskega centra, ki poleg svojega rednega dela opravljajo tudi to dodatno delo.
Pravkar poteka po en letnik, oz. po ena usmeritev vsake od navedenih. Potrebe pa niso zapolnjene. Prav sedaj teče tudi program izobraževanja za tehnika s predizobrazbo kovinarja in elektromehanika, oziroma učenca, ki je zaključil poklicno šolo in se želi izobraziti za tehnika. To je skrajšani program, tako da se šolanje ob delu konča v treh letih.
K usmerjenemu izobraževanju pa bo šolski center prispeval s tem, da bo uvedel še izobraževanje za tehnika in serviserja računalniške smeri. Vendar še nimamo izdelanih potrebnih programov. Bomo pa k načrtovanju in realizaciji pristopili v najkrajšem času.
Kako naj bi vam, glede na vašo prostorsko stisko in druge probleme združeno delo vendarle pomagalo?
Srednješolski sistem izobraževanja je, kar zadeva financiranje, vezan na republiško raven. To pomeni, da ni tako imenovani občinski problem. In prav zato se gotovo povsod zatika — ne samo pri sredstvih, kajti na republiški ravni so sredstva za kakršnekoli investicije minimalne, in se prelivajo najprej na območja, ki so revnejša kot je kranjsko. Poleg tega pa moramo pri razpisih za kakršnakoli sredstva za adaptacije sami zagotoviti najmanj 70 % sredstev.
Prav pa se mi zdi poudariti, da pa medobočinsko dogovarjanje nikakor ne uspeva. Kranj sam, kot občina, pa seveda ne more reševati srednjega šolstva. Sicer pa je priliv učencev za tovrstno izobraževanje iz vse Gorenjske, pa tudi delno iz drugih krajev Slovenije in bi bilo logično, da pri reševanju problemov, ki se pojavljajo, sodelujejo z dogovarjanjem tudi te občine.
Ker pa teh problemov, ki se nanašajo na srednje šolstvo, dejansko ne rešuje nihče, je stanje takšno kakršno je. Prav tako kot so v okviru občin reševali problem osnovnega šolstva s sredstvi samoprispevkov občanov, bi se veljalo za srednje šolstvo dogovarjati o tem, da bi zainteresirane organizacije združenega dela združevale sredstva za kadre, ki jih potrebujejo.
Sicer pa akcija v tej smeri teče, potrebno je le določiti nosilce te akcije za združevanje sredstev v investicije za srednje šole. Če bomo tu pravilno zastavili in vključili vse občine, bo ta problem gotovo ustrezno rešen.“
Mak
Seminar za učitelje
Pedagoška akademija mariborske univerze, oz. njen center za pedagoško izobraževanje, je organiziral minuli teden v petek celodnevni seminar za učitelje tehničnega pouka. V prostorih katedre za tehnični pouk v Maribora se je zbralo tako v dveh ločenih skupinah 78 povabljenih učiteljev z namenom, da bi se seznanili z izpopolnjevanjem politehničnega pouka, oz. natančneje, s splošno uporabo električnega ročnega hoby orodja naše proizvodnje.
Naši predstavniki inž. Miro Meden iz razvoja ERO, Branko Suhadolnik, vodja prodajnega sektorja za hobi program in prodajna inštruktorja Franc Gros in Danilo Terček, vsi iz istega sektorja, so vsak s svojim deležem tehničnega znanja skušali na zgoščen način seznaniti prisotne učitelje z rabo električnega hoby orodja.
Najprej so učitelji poslušali teoretično predavanje z demonstracijo novosti v klip-klap sistemu, nato pa so se zbrali pri praktični demonstraciji, v kateri so slušatelji katedre za tehnični pouk pod vodstvom prof. Amanda Papotnika uresničevali proizvodni
nalogi in sicer izdelavo stojala za svinčnike in pladnja.
Vsi udeleženci so dobili pred seminarjem v pismeni obliki zastavljeni praktični nalogi s tehnično dokumentacijo kot vzorec načina pouka, ob koncu pa je sledil razgovor o pedagoških plateh takšnega nevsiljivega bogatenja znanja s sodobnimi tehničnimi pripomočki ob najmanjši uporabi fizičnega dela.
Po seminarju smo zaprosili prof. Amanda Papotnika, predstojnika za tehnični pouk na mariborski pedagoški akademiji, za kratek pogovor, v katerem smo ga vprašali, kako to, da se prav akademija ukvarja tudi s to dejavnostjo.
Povedal je tole: ..Akademija ima tudi center za permanentno izobraževanje pedagoških delavcev vseh smeri. Dolžna je zato organizirati razne oblike pedagoškega dopolnilnega izobraževanja v obliki seminarjev, konzultacij, prikazov itd. Katedra za tehnični pouk je že organizirala en seminar v letošnjem maju, ki je imel značaj dopolnilnega izobraževanja.
NEZADOVOLJIVI POGOJI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV
Naša obratna ambulanta je s svojimi ordinacijami pred dvema desetletjema še predstavljala zgleden primer skrbi za zdravje delavcev. Od takrat dalje, posebno od 1. 1970 dalje, pa se je delovna organizacija razvijala hitreje kot pogoji za izvajanje zdravstvenega varstva. Tako danes spoznavamo, da bo treba v prihodnjem letu in v naslednjem srednjeročnem obdobju storiti zelo veliko, da bomo nadoknadili zamujeno.
Zdravstvena problematika delavcev se v največji meri odraža v odsotnosti z dela zaradi bolezni in morebitnih stanj. Oglejmo si nekaj kazalcev: Po podatkih Obratne ambulante Iskra, ki so precej popolni in veljajo za temeljne organizacije in organizacijske enote v Kranju, smo zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni in morebitnih stanj izgubili v 1. 1976 preko 95.500 delovnih dni, leta 1977 pa že kar preko 132.500 delovnih dni. Na tej (višji) ravni se je odsotnost z dela ustalila, saj smo v 1. 1978 izgubili nekaj preko 133.600 delovnih dni.
V	oceni (nekaterih) elementov socialne politike v planskem obdobju 1976 — 80, ki jo je izdelal oddelek za družbene zadeve, je podana naslednja razčlenitev: Delež nekaterih skupin obolenj v skupni bolezenski odsotnosti z dela, za katere smatramo, da so povezane tudi z delovnimi pogoji in delovnimi razmerami v delovni organizaciji, kaže trend naraščanja. Skupna odsotnost z dela zaradi bolezni in morebitnih stanj kaže močno absolutno povečanje med leti 1976 in 1977, predvsem na račun absolutnega povečanja bolezenske odsotnosti z dela zaradi nekaterih obolenj, kot so: bolezni dihal, bolezni kosti in gibal, bolezni prebavil, bolezni srca in ožilja in domače poškodbe, in zaradi morebitnih stanj, kot so: porodnice in nega ter spremstvo. Že za leti 1979 in 1980 se pričakuje zmanjšanje neugodnega trenda pri značilnih grapah oboljenj, ki so vezane na delove pogoje v temeljnih organizacijah. Seveda ob pogoju, da ne bo večjih ovir pri izvajanju akcij varstva pri delu v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji.
Izostanke z dela zaradi bolovanja in morebitnih stanj proučujemo predvsem iz dveh vidikov: neposredna ekonomska izguba za delovno organizacijo (delavca ni na delu, delavcu je treba pokriti nadomestilo osebnega dohodka ipd.) in človeški faktor v delovnem procesu (koliko so uresničene z ustavo in zakoni zagotovljene tiste pravice, ki predstavljajo humanizacijo dela). Tudi drugi vidik je v končni posledici ekonomski vidik, saj boljše zdravje, boljša delovna kondicija in večje zadovoljstvo pri delu spet pomembno prispevajo k višji produktivnosti dela in večjemu dohodku.
Tudi v naši delovni organizaciji menimo, da so izostanki z dela simptomi različnih neustreznih zdravstvenih, psiholoških in socialnih razmer v delovnem in širšem življenjskem okolju. Zato poleg poživitve aktivnosti na področju širše pojmovanega varstva pri delu (ta usmeritev bo predstavljena v enem od naslednjih prispevkov) posvečamo veliko pozornost ustvarjanju pogojev za zdravstveno varstvo. Oddelek za družbene zadeve je za predstoječo intenzivno investicijsko dejavnost, predvsem pa za pripravo srednjeročnega plana za naslednje srednjeročno obdobje, pripravil dva dokumenta: teze za organizacijo zdravstvenega varstva na lokaciji Lahore in predlog smernic za naslednje srednjeročno obdobje.
Oglejmo si nekaj pomembnih elementov teh usmeritev.
V	skladu z širšim družbenim ciljem približati zdravstveno varstvo delavcem (z vsemi pričakovanimi posledicami, med dragim tudi s pričakovanim povečanjem produktivnosti dela) bo treba izpeljati novo organiziranost naše obratne ambulante. Samoupravni in strokovni vidik nove organiziranosti bo moral vsebovati drugačno, tesnejšo navezavo na temeljne organizacije in delovno organizacijo.
Obratna ambulanta se bo razvijala na obeh lokacijah (v Savski loki in Laborah). Na obeh lokacijah bo treba doseči optimizacijo pogojev za kurativno splošno zdravstvo, za preventivo in socialnomedicinsko dejavnost, za zobozdravstvo in za ginekologijo.
Za postopno urejanje in opremljanje posameznih ordinacij in pomožnih prostorov v novih ali rekonstruiranih objektih bo treba združevati sredstva. Končna oblikaobratne ambulante naj bi bila dosežena istočasno z izgradnjo poslovne zgradbe.
Vsa investicijska, organizacijska in kadrovska prizadevanja pa bi morala pripeljati do boljše povezanosti kurativne, preventivne in socialno-medicinske dejavnosti, do učinkovitega razkrivanja zvez med posledicami in škodljivostmi na delovnem mestu..
S temi in drugimi elementi usmeritve za izboljšanje pogojev za zdravstveno dejavnost, predvsem za naslednje srednjeročno obdobje, se bomo morali delavci spoznati istočasno kot z vsemi dragimi pomembnimi dokumenti. Upamo lahko le, da ta pomemben del pogojev za naše delo in ustvarjanje dohodka ne bo izpadel.	p p
V
J
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni, ki mi je bila zelo dobrodošla.
Albina Horvat
ZAHVALA
Sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike Kranj se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni
Marija Klinar.
Dragi je današnji, ki prikazuje uporabo električnega ročnega orodja pri tehničnem pouku v osnovnih šolah s posebnim poudarkom za spoznavanje delovne proizvodnje in politehnične vzgoje tudi v klubih mladih tehnikov, društvih in dragih organizacijah za tehnično kulturo. “
Na vprašanje, kako ocenjuje današnji seminar, je povedal naslednje: ..Nesporno je vsak tak seminar uspešen, ker je pridobivanje znanja, zlasti praktičnega, v današnjih razmerah sila koristno. Zal smo organizirali seminar samo za mariborski šolski okoliš, ki zajema 76 šol. Univerza je pripravljena organizirati seminarje tudi za koroško in pomursko regijo — pravzaprav za šolnike celotne Slovenije. Imamo namreč izjemne pogoje, npr. posebne prostore na akademiji, ki jih drugje nimajo. Mimo tega pa več seminarjev izoblikuje tudi najboljše metode dela in odkrije morda pomanjkljivosti, ki se jih da sproti odpraviti. “
Da bi bila podoba seminarja popolna, smo zaprosili tudi udeleženko Cilko Mlakarjevo iz osnovne šole Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Na vprašanje, kako ocenjuje dana-
šnji seminar je povedala: „Sem že drugič na takšnem seminarju. Pred leti nam je Iskra predstavila nekompleten proizvodni program, sedaj je program dopolnila, zato smo prijetno presenečeni glede njene pozornosti. V šoli imamo samo eno uro na teden tehnični pouk, kar je odločno premalo. Predlagali smo, da bi imeli dve šolski uri. Na ta način bi delo lahko specializirali po panogah. Otroci kažejo neverjetno zanimanje za vsak tehnični napredek. Pridobljeno znanje pa lahko koristijo že sedaj, da ne govorim o poznejšem življenju. Saj poznate tisto: „Kar se Janezek nauči...“
Vsekakor je izredno pohvalna naloga tovarne ERO, ki jo je sprejela že pred tremi leti glede tehničnega izobraževanja v šolah. S tem si ne pridobiva samo novih kupcev za svoje izdelke, marveč, kar je še bolj pomembno, dviguje tehnično raven mladih v šolah in na splošno širi tehnično kulturo, hkrati pa si tako pridobiva tudi morebitne napotke, nasvete ali vsaj sugestije za nadaljnji razvoj proizvodnje hoby električnega ročnega orodja.
Marjan Kralj
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Nagrade jubilantom dela in sprejem upokojencev
V petek, 19. oktobra letos so se srečali na lepi in tovariški slovesnosti jubilanti dela in upokojenci iz TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk. Slovesnost je bila v restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah. Toplo tovariško vzdušje starih sodelavcev in dobra volja so bile značilnosti tega večera. Jubilanti 20 in 10-letnega dela v Iskri so prejeli nagrade, upokojenci pa darilo iz naslova minulega dela.
Slovesnost je organizirala sindikalna organizacija žužemberške Iskre. Predsednik osnovne organizacije sindikata Jože Kocmur je s toplimi besedami pozravil jubilante in upokojence:
Tovarišice in tovariši, jubilanti 10 in 20-letnega dela v ISKRI, cenjeni upokojenci, dragi gostje.
Imam prijetno dolžnost OOS, da vas v imenu sindikata toplo pozdravim in zaželim, da bi prijetno preživeli ta večer in se še dolgo radi spominjali na današnji dan.
Jubilanti 20-iemega dela.
Letošnje leto praznujejo jubilej — 20 let dela v Iskri BLATNIK Ivanka, KASTELIC Marija, STRUNA Vida in VIDMAR Mihaela ter 10-letnega dela:
CAJN KO Alojz GRUM Štefka JAKLIČ Jože LAVRIČ Dušan PEČAR Anica ŠERCELJ Stane TRLEP Janez GOLOB Majda HRIBAR Anica KLOBČAR Jože LONGAR Bogomir PEČNIK Anica ŠKRBE Olga VALANT Natalija GRIVEC Vera ISKRA Rudi KRAŠEVEC Rudi OREL Ivan STRUNA Slavko ,
ŠLOGAR Slavka katerim iskreno čestitamo.
Sklep IO OOS, da tudi letos vabimo upokojence na to tovarniško srečanje z jubilanti je bilo med našimi upokojenci toplo sprejet, kar potrjuje udeležba. Vsakemu upokoju izročamo po sklepu 1000,00 din, toda mnogo več je za njih to, da jih smatramo kot naš kolektiv, da smo se jih spomnili kot nekdanjih sodelavcev, saj so bili prav oni tisti, ki so pomagali graditi naše temelje razvoja ISKRA Žužemberk, zato je vsakemu upokojencu to bilo še posebnega pomena.
Dušan Lavrič je govoril o poslovanju in načrtih.	'
Dragi jubilanti! Dvajset let dela, pa tudi 10 let ni kratko obdobje, ko je sleherni od
V POKOJ
Pretekli mesec sta se starostno upokojili Angela DRAB in Štefka ŽONTA, obe iz naše TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. V tovarni sta bili zaposleni skoraj od samega začetka, polnih 16 let. S svojim marljivim delom sta prenašali tudi slabša leta našega gospodarjenja. Izvršni odbor sindikata se je v imenu vseh delavcev zahvalil za njihovo delovanje ter napore, ki sta jih vlagali za naš nadaljnji razvoj. Izročil jima je tudi praktična in knjižna darila. Še posebnega pomena so bile upokojenkama izrečene tople besede. Radi se jih bomo spominjali ter z veseljem sprejeli vsako snidenje. Delavci TOZD želimo, da bi zasluženo upokojitev prijetno uživale še dolgo vrsto let in ponosno zrle na naš nadaljnji razvoj, ki je tako pomemben za celotno Suho Krajino.	KO

vas vgrajeval svoje delo za naš nadaljnji razvoj, za boljši jutri vseh, sedaj zaposlenih pa tudi prihodnjih novih sodelavcev.
Poživljali ste nihanje našega vzpona in razvoja ter premagovali tudi slabša obdobja našega gospodarjenja. Nagel razvoj še zlasti v zadnjih letih pa zahteva od slehernega samoupravljalca, da s svojim marljivim de-
480 zaposlenimi. Celoten dohodek in ostanek dohodka bosta solidna in obenem bosta pokazatelja našega uspešnega gospodarjenja. Se važneje pa je, da bomo v naslednjem letu v sodelovanju s SOZD Iskra in DO IEZE začeli z veliko investicijo v posodobitev in širitev našega proizvodnega programa. Celotna investicija bo veljala posedanjih cenah nekje okrog 20 starih milijard. Tako bomo pridobili okrog 600 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Novogradnja nam bo omogočila uvajanje sodobnega proizvodnega programa in v končni fazi še več delovnih mest. Tako praktično Žužemberčanom in okoličanom ne bo treba več vsak dan na avtobus za delom v Ljubljano, Novo mesto, ali Ivančno gorico. Kruh bo doma.
Končujem z željo, da bi se ob letu srečali in poslušali poročilo o uresničitvi naših načrtov in želja."
Jubilanti in upokojenci so ostali na prijetni večerji, dolenjski cviček in dober ansambel pa sta poskrbela za dobro voljo do pozne noči.
F. Kotar
Upokojenci na vsakoletnem srečanju.
lom na delovnem mestu in samoupravnem družbenem vključevanju prispeva svoj delež. Aktivnosti pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnega plana, ki je porok za boljši jutri.
Dragi upokojenci!
Prepričani smo, da se radi spominjate na leta dela v naši OZD in ponosno zrete na naš nagli razvoj, ki je pomemben ne samo za sedanje samoupravljalce, temveč tudi za nadaljnji razvoj celotne krajevne skupnosti, saj bomo le tako lahko dosegali postavljene cilje, ki smo si jih zapisali v osnutku Temeljev plana oziroma smernic za bodobje 1980-1985.
Dovolite mi, da na koncu še enkrat čestitam vsem jubilantom in zaželim, da bi zdravi dočakali še svoje 20 in 30-letno praznovanje. Upokojencem pa želim prijetno bivanje med nami.
Jubilante in nagrajence je pozdravil tudi direktor TOZD Keramični kondenzatorji Dušan Lavrih. Nanizal je nekaj misli o gospodarjenju letos in načrtih za bližnjo bodočnost.
Povzemamo nekaj misli:
„Spet je leto naokrog in zbrali smo se, da se spomnimo vsi mi, jubilanti in upokojenci na lepe trenutke in uspehe na poti naše tovarne, ki smo jo skupaj prehodili. Slabe stvari pa itak radi pozabimo in prav je tako. Pred letom dni smo z zadovoljstvom ugotovili, da so se stvari v žužemberški Iskri obrnile na bolje. Letos lahko z veseljem ugotovimo, da smo šli še korak naprej, zajeten korak v proizvodnji in vsem poslovanju. Poslovno leto smo zaključili solidno in prispevali k večji gotovosti, stabilizaciji in razvoju Iskre v Žužemberku in vsej bližnji in daljnji okolici.
V letošnjem poslovnem letu načrtujemo, da bomo povečali obseg proizvodnje za 35 % v kondenzatorski proizvodnji in še več v proizvodnji elektromehanskih izdelkov. Tak obseg bomo dosegli s 440 zaposlenimi in poprečnim osebnim dohodkom zaposlenih okrog 5500 din. To je eden boljših rezultatov v naši delovni organizaciji in v Iskri.
Za naslednje leto načrtujemo 35 % večjo proizvodnjo, kar bomo dosegli s
TOZD Feriti napreduje z
velikimi koraki
V petek, 19. oktobra so v ISKRI TOZD Feriti proslavili 27. obletnico ustanovitve tovarne. Proslava je bila izrazito delovna. Najprej so bili pogovori med zastopniki občin Ljubljana-Šiška in Mozirje ter domačimi vodilnimi delavci o položaju te TOZD in načrtih za prihodnje srednjeročno obdobje. Nato je bila slovesna seja delavskega sveta, na kateri so podelili nagrade jubilantom dela in pohvale ter priznanja najboljšim delavcem in sodelavcem izven tovarne. Odprli so tudi novo menzo.
V
Jubilante in upokojence je pozdravil tudi predsednik sindikata Jože Kocmur.
Smilji Čergan v slovo
Še v petek se je Smilja šalila z nami, z nami delala in načrtovala. V ponedeljek zjutraj nismo mogli verjeti, da je Smilja mrtva. Triindvajset let dela, triindvajset let dela z ljudmi, triindvajset let skrbi za človeka v Iskri se je nenadoma končalo.
Naša Smilja je preživela svojo mladost v Kranju, kjer je doživela vse bridkosti mlade revolucionarke. Odšla je v partizane, pustila šolo, domače in šla v borbo za boljši jutri. Uredila si je dom v Ljubljani, zaživela mirno in delovno življenje. Sredi tega lepega časa je smrt utrnila njeno plodno snovanje.
Še vedno ne moremo verjeti, pa vendar je res, Smilja je umrla. Vendar bo ostala med nami s svojo materinsko besedo, s svojim posluhom za človeka, za malega, vsakdanjega človeka.	Sodelavci
Med pogovori v Feritih.
01
(
Šali
toll
vor;
kon
lim
Na razgovorih o sedanjem položaju in načrtih TOZD so bili iz občine Ljubljana-Šiška: podpredsednik SO Karel Gornik, podpredsednik IS Jože Mencinger, izvršni sekretar ZK Boris Zajc in podpredsednik Občinskega sveta ZSS Bogo Modic. Iz Mozirja pa predsednik IS SO Anton Vrhovnik in Franc Gerdina, predsednik Sveta sindikatov občine Mozirje. Na razgovorih so bili tudi zastopniki delovne organizacije ISKRA IEZE in TOZD.
TOZD Feriti je predstavil direktor Dušan Dolničar. To je 27 let stara tovarna, ki ima v proizvodnem programu dve glavni dejavnosti: feritno in navite komponente. Vseh zaposlenih je 305 delavcev, od tega 90 v poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi. Delajo zelo intenzivno, da bi prešli na pretežno proizvodnjo visokokvalitet-nih izdelkov za profesionalno rabo. Že zdaj so tu dosegli znatne uspehe, saj je profesionalne proizvodnje že kar 38 %. Ti izdelki najvišje kakovosti so iskani na domačem in tujih trgih.
TOZD posluje pozitivno, s solidnim ostankom dohodka, saj jim je ekonomika prva skrb. Dosegli so, da bo letos dohodek na delavca znašal 21 starih milijonov, leta 1980 pa že 25. Poprečni osebni dohodek je v TOZD okrog 6.000 din. V tem srednjeročnem obdobju bodo investirali okrog 6 starih milijard in to večinoma v posodabljanje, se pravi v mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981—85 bo proizvodnja v tej TOZD rastla s 14 %, izvoz s 17 % in prodaja na domačem trgu 13 %, zaposlenost pod 5 %, pa še to zaposlovanje bo šlo večinoma na račun novih strokovnih kadrov. Upajo, da bodo dosegli v letih 1981-85 30% rast akumulacije in preusmeritev proizvodnje tako, da bi izdelovali 60 % izdelkov za profesionalno rabo in le 40 % za izdelke široke potrošnje.
Investicije v prihodnjem srednjeročnem načrtu bodo sorazmerno visoke in to predvsem v povečanje proizvodnje na račun avtomatizacije. Celotna vrednost investicij v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju bo znašala okrog 18 starih milijard.
Proizvodnjo bodo širili doma v ljubljanskih Stegnah in v delovnih enotah na Ljubnem in Solčavi. V Solčavi in na Ljubnem bodo precej vložili v novo strojno opremo za avtomatizacijo proizvodnje. Zdaj je večina dela namreč ročna z določenimi strojnimi pripravami. Delovne prostore v Stegnah bodo razširih za 2.000 kv. m. Gradnja naj bi se začela že prihodnje leto skladno s konceptom gradnje TOZD Keramika, ki bo gradila poleg.
Tudi v Solčavi bodo verjetno precej vložili v nakup in adaptacijo sedanjih prostorov. Na Ljubnem pa že razmišljajo o gradnji oziroma širitvi sedanjih prostorov, ker bo zmanjkalo prostora za posodabljanje proizvodnje. Namreč preprosto ne bo več kam postaviti sodobnejše opreme, ki jo načrtujejo za novo srednjeročno obdobje 81—85.
Ob vsem tem pa intenzivno pripravljajo več inovacij, ki so v različnih fazah raziskav in razvoja. Pripravili so lastno proizvodnjo mas za trde ferite iz domačih surovin, kar je plod dela domačih raziskovalcev in razvojnikov, delajo na osyajanju posistorjev in na računalniško krmiljenem sistemu kontrolnih meritev kvalitete feritov.
Na družbenopolitičnem in samoupravnem področju bodo poglobili delo in se intenzivno ter življenjsko približali ciljem Zakona o združenem delu. Delegatski sistem bodo poživili, čeprav že sedaj dobro tečejo javne razprave in delegatsko zastopanje v delegacijah. Obveščanje imajo odlično organizirano. Da bi pa delavcem v dislociranih enotah na Ljubnem in v Solčavi omogočili čimbolj konkretno odločanje o gospodarjenju in na družbenopolitičnem področju, predvidevajo, da bo v Gornji Savinjski dolini v letih 81—85 nastala samostojna TOZD iz sedanjih poslovnih enot. V ta namen bodo že prej »pripravili teren Da bi TOZD lahko res zaživela bodo pristopili k vzpostavitvi nekaterih poslovnih funkcij. Tako službo vzdrževanja, tehnologije, kvalitete, ekonomike in splošne službe.
Zanimivo je, daje v teh krajih malo zanimanja za štipendije bodočih strokovnjakov. Če hočejo te delovne enote Osamosvojiti v TOZD je seveda treba pripraviti strokovnjake. Na razpis pa se javi mnogo manj študentov od bodočih potreb.
Ob tem je predsednik IS SO Mozirje Anton Vrhovnik pohvalil odlično sodelovanje Iskre s krajevnimi skupnostmi. Obenem je pohvalil Iskrin posluh za nerazvita področja, saj so ravno delovne enote v Solčavf in na Ljubnem mnogo pripomogle le večji socialni gotovosti teh odmaknjenih .krajev. Zelo dobro pa je tudi to, da se v teh lepih, za turizem primernih krajih gradi »čista industrija11, ki ne ogroža okolja in ne onesnažuje voda-
Podpredsednik IS SO Ljubljana-Šiška Karel Gornik je nakazal nekaj problemov v zvezi z odločanjem delavcev v dislociranih obratih in pohvalil Iskrine načrte za ustanovitev samostojne TOZD v gornjem delu Savinjske doline.	cv
naš
°pr
Pol]
•ja
Pos
cijs
kan
Pos
SVo
TO
kal
Pra
hoc
nei;
del
ana
Poi
Prc
an;
Pia
odi
da
Pri
Oai
kol
čit
To
so
PO;
san
TO
pu
po
Vpi
l čit
Z
: čis ko in!
Pa
zn
tis
m:
m;
vil
vs;
na
mi
ne
Pr
tis
lal
t
TOZD MAGNETI
DOBRO
IZVAŽAJO
Dobro blago se samo hvali, bi lahko rekli za magnete, ki jih izdelujejo Magneti. Kupcev ne manjka in lahko bi prodali mnogo več, doma in na tujem, če bi lahko več naredili. Izvažajo 15 % svoje proizvodnje — vse na konvertibilno področje. Tudi s cenami na svetovnem trgu ni težav, ker pač izvažajo zelo iskano robo.
Alojz Sever, direktor TOZD Tovarna magnetov je povedal, da bi lahko tudi izvozili mnogo več, vendar morajo pokrivati domače tržišče, ki bi sicer moralo magnete uvažati. Seveda pa je prvenstvena naloga zadovoljiti domače potrebe. Sicer pa poleg 15% direktnega izvoza tudi posredno precej izvažajo, magneti so namreč vgrajeni v števce in ostale Iskrine izdelke.
V Magnetih so tik pred štartom.
Začeli bodo namreč s širitvijo tovar-ne. Posodobili bodo proizvodnjo,	n(
uvedli več avtomatizacije in dosegli približno trikrat večjo storilnost od Sq sedanje. Na povečano proizvodnjo se	g.
pripravljajo že zdaj in so za plasma izdelkov že pripravili trg. Imajo »ogle-dane11 kupce in pripravljeno dokumentacijo za ustrezne izdelke.
Ob sedanjih ukrepih, ko se pozna stagnacija, nimajo težav s prodajo, vse gre sproti. Še največ preglavic imajo s cenami in dobavo kobalta. Te strateške kovine ni lahko dobiti. Celo ^ stalni dobavitelj jim je zmanjšal dogovorjene količine. Kobalt je dobil zadnji dve leti zelo visoko ceno, na prostem trgu pa je le-ta še dvakrat višja. Ob takih težavah seveda trenutno ni misliti na znatnejše povišanje proizvodnje.
Letni načrt izvoza bodo dosegli-Tudi za drugo leto so dobro pripravljeni. Razvili in tehnološko so pripravili proizvodnjo najzahtevnejših alnic°
700 magnete, visokokoercitivne iz 7 najzahtevnejših zlitin. Prav za te vrste ^
(Nadaljevanje na 7. strani)
= <? ti S o-^P X ■< to Y f 9 S. \ rti	S 6 P y 6 P PSrfftiPo Pd5-o .-S O < 9 t* o < < o < ti = 3 ti EP t- e to o, o t=* y- o c. o « tr
2J
h
i-
ia
at
e-
je
li.
v-
a-
:o
iz
te
lastno seznanjanje s položajem v tovarni in njenim poslovanjem in na podlagi realnih podatkov lahko dobro in strokovno dela. Le tako je možno dobro odločanje vseh kolektivov TOZD in skupnih služb in tako je možno dobro odločanje strokovnih ljudi, ki odgovarjajo za posamezna področja proizvodnje in poslovanja v celoti.
1ndustrija elementov za elektroniko, ljub ljana
Dobre analize-orodje za strateško odločanje
Kaj pravzaprav dela analitski sektor v Industriji elementov? Tole široko in zelo laično vprašanje sem postavil direktorju področja za analize, organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov Otmarju Zornu. Vsi vemo, kaj analize so in čemu služijo. To so strokovne raziskave položaja, na podlagi katerih se sprejemajo vse važnejše odločitve, oz. bi jih morali sprejemati. Pogostokrat pa se analitske službe preveč ukvarjajo s statistiko, ki brez analiz kaj malo pripomore k dobremu poslovanju. In kako delajo v lEZEš?
, Otmar Zorn se mi je nasmejal m v
dejal „da en neumen lahko vpraša °liko, da 99 modrijanov ne ve odgo-t°ra.“ Vsekakor je bilo to široko in kompleksno vprašanje, ki najbrž za-tudi naše bralce.
Takole mi je odgovoril: ..Zaenkrat naš analitski sektor zbira podatke in 0Pravlja vsa dela v zvezi s četrtletnimi,
Polletnimi in letnimi poročili, priprav-Ja materiale za odločitve ob različnih Posebnih priložnostih, tako za investi-^jske elaborate, za naše posle z ban-kami in še in še.
Vse bolj pa prehajamo na analize Posameznih problemov, tako analizo ^obodne menjave dela, tako med 'OZD, skupnimi službami in SOZD, kakor tudi zunanjimi sodelavci. Pripravlja analize stroškov, osebnih dohodkov in kar postaja pri nas vse važ-hojše:	analize mednarodne dehtve
dela.
Seveda pa je najvažnejše opravilo analitske službe povsod, da na podlagi Podatkov iz preteklih obdobij naredi Prognoze za bodočnost. To dela naš analitski sektor na primer za letne Plane, za dolgoročne in srednjeročne odločitve. Ob vsem tem pa je važno, da so podatki po kvaliteti in količini Pripravljeni tako, da služijo svojemu namenu — za informacije delovnih kolektivov in za poslovodne odločitve.
Večino podatkov uporabljajo vse ‘OZD naše delovne organizacije, saj $o ti podatki izvirni in porabni za vsa Poročila v TOZD. Tako so naši podatki in analize vir izvirnih informacij aa družbenopolitične organizacije, za ^moupravne organe in delavce v TOZD. Seveda pa so ti podatki tudi Podlaga odločitvam, na poslovnem Področju za poslovodni kader.
Ob tem bi rad opozoril na važno vPrašanje: Ali znamo praktično dolo-i čiti, koliko in katere podatke naj kdo dobi, da bo informiran, učinkovito Oznanjen s proizvodnjo, poslovanjem 'n težnjami ekonomike. Še jasnejše vprašanje: Zakaj je nekdo neke podatke dobil? To vprašanje moramo razčistiti, sicer postaja gomilanje podatkov na mizah in pod ,,ponki“ vir dezinformacije. Zasipanje ljudi s kupi Papirja je formalizem in dela več Zlnede, kot koristi. Vsakdo naj dobi tiste informacije, ki jih potrebuje in niislim, da lahko rečem, toliko informacij, kolikor jih je znožen „preba-viti“.
Pogostokrat namreč pošljemo vsem Vsa poročila, vsi pa jih vztrajno zlagajo na že prej nagomilane kupe. Je prejemanje poročil res znak prestiža, res nekomu to toliko pomeni? Pri nas si Prizadevamo, da bi vsakdo dobil vse tisto, kar za svoje delo potrebuje, kar lahko hitro in učinkovito porabi za
naredili, ker je bil program prenapet, organizacija dela je bila preslaba, delali smo s premalo odgovornosti v skupinah in pri posameznih delavcih. Stroški pa so bili višji, kot bi smeli biti po predvidevanjih. In vzroki? Neusklajeno delo na relaciji nabava, prodaja, proizvodnja. Skratka, z eno besedo bi rekli, veliko smo delali in malo „pridelali“.
Na podlagi takih ugotovitev analitska služba izvleče rezultate, seveda podprte z realnimi podatki in svetuje potrebne ukrepe, ki jih strokovno utemelji. S tem je analitski sektor naredil svoje, zdaj pa je na potezi proizvodnja, prodaja in nabava, ki morajo nasvetovane ukrepe realizirati.
Največ pa se naš analitski sektor ukvarja z ekonomiko poslovanja. Vedno moramo imeti pred očmi gospodarske koristi za vso našo družbo, naš kolektiv in za vsakega posameznika, ki dela z nami. Tako na primer budno spremljamo dohodek na delavca, ki ne sme biti pod pametnim povprečjem, sicer vemo, da nekaj „ne
lil
Analitski sektor v IEZE med delom.
Ne trdim, da nam je to že v celoti uspelo. Mnogo znanja in spretnosti je treba, da človek presodi, kaj nekdo pri delu potrebuje. Ni lahko narediti specifičnih poročil, ki bi obsegala vse potrebno, vsebovala vse nujne podatke in ne bi vsebovala tistega, kar v določenem primeru ni bistveno. Skratka, ni lahko narediti poročil za specifično področje dela in posebej za specifičen krog ljudi.
Mislim, da nam gre to vse bolje od rok. Imamo že določene izkušnje z delitvijo dela, z odločanjem po določilih Zakona o združenem delu. Zlasti mnogo pomeni o, da raste izobrazba delavcev v naših kolektivih. Raste tudi zanimanje za poslovanje, za odločanje in pregled nad vsem dogajanjem v tovarnah. Tako tudi mi laže in bolj strokovno informiramo na podlagi zaključkov, ki nam jih dajo analize posameznih vprašanj, položajev in poslovanja.
Zelo smelo se lotevamo analiz posameznih področij. Tako na primer rasti in gibanja proizvodnje, kije bistvena naloga nas vseh. Zgodi se na primer, da proizvodnja ne dosega načrtovanih količin, stroški pa so tako visoki, kot smo jih predvideli v načrtih. Na prvi pogled je jasno, da bo „pridelek“ manjši od predvidenega, če smo naredili manj in porabili več, kot smo predvideli. Lahko se celo zgodi, da „pridelka“ ne bo. Takoj moramo ugotavljati vzroke takega poteka dogodkov. Ugotovimo: premalo smo
dobro izvažajo
(Nadaljevanje s 6. strani)
Magnetov je v svetu veliko zanimanja ln povpraševanja, zato ni bojazni, da ne bi mogli vsega, kar bodo naredili, Prodati doma, ali izvoziti. Pripravljeni za prodajo na najzahtevnejših tržiščih.
Za prihodnje leto se že dogovarjajo
za 3 nove posle v izvozu. Izvoz v letu 1980 bodo precej povečali, saj bo to potrebno že zaradi povečanih zmogljivosti. Prav ob tem povečanju plasmaja na zunanji trg se bodo tudi sami devizno ..uravnotežili". Precej namreč uvažajo, vrednostno največ nanese kobalt, ki je v proizvodnji magnetov osnovna surovina.	KF
Tovarna magnetov na Stegnah.
Štirna", da nismo na poti ekonomičnega poslovanja.
Vse več si pomagamo z avtomatsko obdelavo podatkov. Računalniki nam zagotovijo ažurne podatke, na podlagi katerih vsak trenutek vemo, kje smo in kaj je treba storiti. Še več mislimo narediti na tem področju. Tako upamo, da bomo več prispevali k ekonomiki poslovanja naših TOZD, IEZE in vse SOZD Iskra.
KF
Zdravnik, ki mu primanjkuje dela
Ste že kdaj opravili pri zdravniku v četrt ure? Takole mimogrede, kot bi kupili kruh v trgovini? Meni se je zadnjič to posrečilo. Prehlajen sem bil in sem stopil v obratno ambulanto v TOZD Feriti. Nasmejani sestri (tudi to je redek primer) sem oddal zdravstveno izkaznico, vpisala me je in odpeljala k prijazni zdravnici. Ta me je pregledala, dala navodila za zdravljenje in napisala recept.
Mislite, da je to pravljica? Tudi ja z kar nisem mogel verjeti. Običajno čakam po čakalnicah. Če imam srečo, opravim vse v enem dopoldnevu ali popoldnevu. Prav zato sem radovedno vprašal dr. Radico Kodrič, kako je to mogoče.
„Pri nas je to običajno. Vsak dan pregledam kakih 10 do 20 pacientov, mislim, da bi bilo povprečje 14 bolnikov dnevno. Vsak delavec v gornjem delu Stegen, ki me potrebuje, se zjutraj najavi v ambulanti, potem ga pokličemo, ko pride na vrsto. Zato v naši čakalnici ni nikoli vrste, niti nepotrebnega izgubljanja časa.
Ambulanta v TOZD Feriti v Stegnah je del Zdravstvenega doma v Šiški. Skrbi za zdravje okrog 1500 delavcev iz ..zahodnega" dela Iskrinega stegenskega kompleksa. Trenutno naša ambulanta opravlja le kurativo (zdravljenje), kmalu pa bomo opravljali tudi preventivne preglede in vse ostalo, kar sodi k medicini dela. Zdravimo delavce iz Feritov, Magnetov, Orodjarne, Keramike, Skupnih služb IEZE, Mikroelektronike, Zmaja in iz Žarnic. Vseh teh delavcev je okrog 1500.
Kot je znano, je svetovni standard en zdravnik na okrog 2200 prebivalcev. Iskra ima v Stegnah zelo dobro urejeno zdravstveno službo — žal pa se je delavci premalo poslužujejo. Povprečno se oglasi kakih 14 pacientov dnevno, zmogla pa bi do štirikrat več.
Premalo proizvajalcev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Jugoslavijo in JLA posebej, odpirajo se možnosti da se obravnavana problematika dvigne na svetovno raven.
Kemijski viri električne energije danes neposredno vplivajo na borbeno pripravljenost vsake enote. Lahko rečemo, da še puška ne more brez enega od kemijskih virov elektrike — široka uporaba infrardečih naprav za nočno ciljanje je, npr., nemogoča brez zanesljive baterije ali akumulatorja; podobno je z napravami za lansiranje protitankovskih raket, itd.
Opozoriti velja, da dosežki iz področja miniaturizacije in taktičn takti-čno-tehničnih podatkov kemijskih virov na splošno zaostajajo za rezultati iz področja elektronike — prav takšni simpoziji pa prispevajo k zmanjševanju teh razlile
Organizatorji so pripravili vse, da lahko delamo brez zastoja — takšne organizacije si želim na prihodnjem simpoziju!"
Polkovnik Petar Petrošanec, Tehnična uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo:
„Od simpozija sem pričakoval sliko tistega, kar so strokovnjaki iz področja kemijskih virov toka naredili v obdobju med dvema simpozijema. Veliko število referentov in referatov dokazuje, da je bilo delo obsežno; prikazani so pomembni rezultati in originalne rešitve, zanimive za vse prisotne.
Moja najresnejša pripomba se tiče predstavnikov proizvajalcev, ki jih je bilo odločno premalo, to pa potrjuje staro ugotovitev, da bi bilo potrebno več usklajevanja programov tistih, ki delajo na tem področju.
Organizacija je izredno uspela, sodelovanje organizatorja in gostitelja je bilo odlično. Gostitelj — Industrija baterij Zmaj — je poleg vsega prispeval večje število referatov, v tem pa vidim pomemben prispevek povezovanju
raziskovalnih ustanov in proizvajalcev."
Prof. dr. Dragutin Dražič, Tehno-loško-metalur&a fakulteta Beograd:
„Od srečanja sem pričakoval, da se bo razvil v neke vrste tribuno, kjer se menjajo izkušnje, dosežki itd. Simpozij predstavlja možnost kritičnega preverjanja samega sebe — le-ta pa se v zelo skromni obliki pojavlja znotraj varnih zidov raziskovalnih ustanov.
Žal mi je, da prisotni niso v večji meri izkoristili možnosti diskusije. V inozemstvu, npr., takšna srečanja ne morejo brez resnih, ostrih razprav.
Pričakoval sem tudi večje število ljudi iz proizvodnje — v bodoče jih bo potrebno uspešneje stimulirati!"
Dr. Radoslav Adjič, IHTM — Institut za elektrohemiju, Beograd
»Pričakoval sem,da se mi bo odprl pogled v stanje raziskovanja kemijskih virov elektrike v industriji in znanstve-no-raziskovalnih ustanovah v Jugoslaviji. Odkril sem, da se iste raziskave istočasno opravljajo na več mestih, to pa je za državo v razvoju — kakršna je naša — nedopustno. Delo na tem področju bi morali v bodoče koordinirati!
Istočasno sem opazil, da je 80% del izpeljanih s tehniko izpred tridesetih let.,.
Prepričan pa sem, da so takšni simpoziji zelo koristni — to pa na kraju krajev dokazuje tudi število udeležencev!"
Ljerka Žagar, »Croatia” Zagreb,
„Vprvi vrsti sem pričakovala, da se bodo srečali proizvajalci kemijskih virov električnega toka. Odzvalo se jih je zelo malo — morda je to naša zasluga?
Organizacija je izvrstna. Iskra je dokazala, da je zares sodobna delovna organizacija!"
Stane Fleischman
Res je huda reč, če je človek prezaposlen, ni pa prijetno, če je „posla“ premalo.
Kadrovske službe v TOZD in delovnih organizacijah, ki sodijo k nam, bi morale poskrbeti, da bi bili delavci bolje obveščeni o naši ambulanti. Saj se dela škoda, ko delavci odhajajo po pomoč k zdravnikom v zdravstvene domove. S tem izgubijo ihnogo časa, ni jih na delu in — tovarna plača ves ta izgubljeni čas.
Kmalu bomo začeli s preventivnimi pregledi, ki trajajo mngoo dljemnogo dlje in s tem bomo precej izboljšali preventivno zdravljenje in razbremenili druge ustanove, ki so zdaj preobremenjene.
Prav pa bi bilo, da bo odgovorni ljudje poskrbeli, da se hodijo zdravit k nam delavci še drugih TOZD iz Stegen, tako bi bile izrabljene naše zmogljivosti, če tako rečem in marsikomu bi ustregli, ki se zdaj drenja v prepolnih čakalnicah zdravstvenih domov po Ljubljani."
Kot v posmeh temu pogovoru sem isti večer poslušal na televiziji sestavek o načrtih, kako smotrneje urediti delo v ambulantah splošne prakse, da bi se
Dr. Rodica Kodrič skrbi za zdravje 1500 delavcev.
izognili obupnemu čakanju, da bi učinkovito in pravočasno ukrepali in dali delavcem vso potrebno pomoč takrat, ko zbolijo in to pomoč potrebujejo takoj. V Stegnah je taka možnost dana. zakaj pa je ne porabimo?	F. K.
ISKRA
Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o. Ljubljana Stegne 17
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Ljubljana, Stegne 17 objavlja
potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas s kandidati, ki jih zanima in so strokovno usposobljeni za opravljanje naslednjih del in nalogg:
1.	NA PODROČJU KOMERCIALNE DEJAVNOSTI
—	sodelovanje pri organiziranju in koordiniranju in izvajanju nabave na domačem trgu
zahtevana višješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
—	izvajanje administrativno tehničnih in tem podobnih del na področju uvoza zahtevana srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
—	izvajanje nabave na domačem trgu in opravljanje administrativno tehničnih del zahtevana srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
2.	NA PODROČJU ORGANIZACIJE POSLOVANJA
—	proučevanje, aplikacija in uvajanje sodobnih metod oblikovanja in izvajanja poslovnih funkcij
zahtevana visokošolska strokovna izobrazba diplomirani inženir organizator in 3 leta delovnih izkušenj.
3.	NA PODROČJU RAČUNOVODSKE DEJAVNOSTI
—	opravljanje raznih računovodskih in knjigovodskih del, zahtevana je srednješolska izobrazba ekonomske smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA IEZE, DSSS kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 17 v 15 dneh po objavi. Vse željene informacije daje kadrovska služba štev. tel. 556-707.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Uvedba planiranja in krmiljenja proizvodnje po sistemu
SMELT-Georga
V procesu reorganizacije DO Avtomatika so nastale iz TOZD TELA štiri nove TOZD in delovna skupnost. V začetku produkcijskega procesa je kot polfinalist gotovo TOZD-tovama sestavnih delom in delovnih sredstev, Id proizvaja sestavne dele in delovna sredstva za ostale tri TOZD-finaliste.
Glede na izredno širok proizvodni program TOZD finalistov, se v TOZD sestavni deli pojavlja veliko število različnih sestavnih delov, ki jih je potrebno proizvajati (ca 1700 s 1800 operacijami na 87 delovnih mestih).
Krmiljenje in obvladovanje proizvodnje tako velikega števila sestavnih delov je predstavljalo že od nekdaj velik problem. Tu gre predvsem za realizacijo zaželenih rokov, količin in kvalitete. Dodati je potrebno še dejstvo, da je strojni park knjigovodsko približno 80 % odpisan in, da se v zadnjih letih ni bistveno povečal. Proizvodni načrti pa so letno večajo za 30 do 40 %.
Ob iskanju možnosti kako tako visoke cilje in izredno zahtevne naloge doseči, smo sprejeli odločitev o uvedbi SISTEMA planiranja in krmiljenja proizvodnje po sistemu SMELT-Georga.
Uvajanje sistema Georga je prevzel o pogodbi inženiring organizacije SMELT dipl. ing. Stanovnik.
In kaj v bistvu dosežemo s sistemom SMELT-Georga:
—	v prvi vrsti se vežemo na izhod, to je na realizacijo naročila s strani kupca,
—	lokalizacijo in osvetlitev problema — možnost reševanja,
—	odpravo ozkih grl v proizvodnji in službah, ki pripravljajo proizvodno,
—	skrajševanje proizvodnih-preto-čnih časov, zmanjšanje medoperacij-skih rezerv, in medobratnih strojev,
—	večji izkoristek proizvodnih kapacitet in s tem odkrivanje notra-njm rezerv,
—	urejenost medoperacijskega transporta (rdeča , zelena polja za odlaganje materiala),
—	povratne informacije iz proizvodnje k terminaiju proizvodnje,
—	točno odrejanje nalog na posameznega izvrševalca, kar prispeva k bistvenemu izboljšanju medsebojnih odnosov v proizvodnem procesu.
Običajno se pri tem poslužujemo načina ..prečesavanja proizvodnega procesa."
Povečanje produktivnosti je glavni cilj, h kateremu ob zvišanju osebnega dohodka, skrajševanje delovnega časa in sposobnosti konkurence težijo vse delovne in temeljne organizacije. Če se povrnemo k TOZD-proizvodnja sestavnih delom in delovnih sredstev ter k začetkom uvajanja sistema Georga, potem moramo izhajati predvsem iz naslednjega:
—	da so naše delo in osebni dohodki rezultat realizacije — končnih izdelkov (npr. elementov), ki morajo biti v določenem času in predvidenih stroških kvalitetno izdelani.
—	da se je skupina ljudi, ki je delala na uvajanju sistema Georga v proizvodnjo omenjene TOZD srečala z vrsto neurejenih stvari in neurejenih medsebojnih odnosov,
—	da so s pomočjo zasledovanja dejanske fizične realizacije proizvodnje, kot sestavnega dela sistema Georga odkrili ozka grla v proizvodnji in zgornje meje v pogledu zmogljivosti posameznih delovnih mest
—	in da so za edini cilj in merilo pri reševanju, lahko bi rekli tudi pri razčiščevanju in urejanju odnosov in proizvodnega procesa vzeli realizacijo (število gotovih proizvodov) ne pa neke administrativno formalne ukrepe
—	da je potrebno zagotoviti proizvodnji osnovne pogoje t j.:
—	kvaliteten material,
—	proizvodno sposobne stroje,
—	proizvodno sposobna orodja,
—	delovno dokumentacijo,
—	zdravega in poučenega delavca.
Na ta način so sprotno, po etapah,
dovolj hitro in enotno uredili proizvodnjo in odkrili nove možnosti v planskem zasledovanju proizvodnje vključno z razvojem do tržnih potreb, oz. odpreme.
V prihodnosti pa naj bi v smislu izpopolnjevanja sistema prenesli planiranje in krmiljenje proizvodnje na Iskrin računalnik CIBER 18. Za zaključek pa še izjava predstavnika SMELT dipl. ing Stanovnika: „Ugo-tavljamo, da je bilo potrebno vložiti veliko truda za uvedbo sistema Georga, vendar pa so rezultati dveletnega uvajanja vidni, kar je gotovo posledica zavestnega in zrelega pristopa sodelavcev Avtomatike."
Š.D.
skupnosti, v okviru katere je pripravnik sklenil delovno razmerje.
Strokovni del programa pa se izvede za vsakega pripravnika posebej z namenom, da se le-ta temeljito seznani z deli iz svoje stroke. V pravilniku so podrobneje opredeleljene tudi službe in delavci, ki so odgovorni za pro^amiranje in izvajanje pripravništva. Natančno so opredeljene naloge organizatorjev izobraževanja, mentorjev in inštruktorjev, pogoji, ki jih morajo ti delavci izpolnjevati ter njihovo nagrajevanje.
Medtem ko je Zakon o medsebojnih delovnih razmerjih govoril o preizkušanju pridobljenih delovnih izkušenj ob koncu pripravniške dobe, sedaj ZDR v skladu s 176. čl. ZZD govori le o strokovnem izpitu. Strokovni izpit opravi pripravnik po končanem strokovnem usposabljanju. Z uspešno opravljenim strokovnim izpitom, Id ga lahko opravlja dvakrat se lahko konča pripravniška doba. To velja ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen ali nedoločen čas.
Novost je tudi pri določanju članov izpitne komisije. Sestavljajo jo trije člani, od katerih sta dva predstavnika temeljne organizacije, oz. delovne skupnosti, predsednik komisije pa je strokovnjak iz liste članov izpitne komisije, ki jo sprejme organ splošnih združenj posameznih strok.
Splošno združenje elektroindustrije Slovenije sestavi listo strokovnjakov — predsednikov izpitnih komisij za strokovne izpite pripravnikov z elektro področja. V tej listi je 14 članov naše DO. Za ostale poklice: strojnike, ekonomiste, organizatorje, pravnike itd. pa določajo predsednike izpitnih komisij ostala splošna zdmženja. Vse liste predsednikov izpitnih komisij bodo objavljene v Gospodarskem vestniku.
V osmem poglavju so opredeljeni načini prenehanja delovnega razmerja pripravnika. Novost je v tem, da pripravniku preneha delovno razmerje v primeru, če tudi po ponovitvi ne opravi strokovnega izpita.
Višino osebnih dohodkov določa pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem temeljne organizacije, oz. delovne skupnosti.
Uspešnost pripravnikovega dela v času strokovnega usposabljanja pa se mesečno ugotavlja z ocenjevanjem.
Janka Lazarevič
A
V NOVEMBRU IN DECEMBRU PRIPRAVE NA SPREJEM
________________)
Prvi enotni pravilnik
o pripravnikih
Obveznost delovnih organizacij je, da uredijo pripravništvo tako, da zagotovi mladim kadrom takšno zaposlitev, v kateri si lahko pridobijo izkušnje, ki jim 'omogočajo, da se izoblikujejo v strokovnjake za samostojno delo v svoji stroki.
Strokovno organizirano pripravništvo je koristno tako za teoretično izšolanega strokovnjaka, kot za delovno organizacijo, saj pomaga pri razvoju izobrazbene in poklicne strukture, ki omogoča dosegati optimalne delovne učinke.
V	skladu z zahtevami, ki jih določata, tako zakon o združenem delu, kot zakon o delovnih razmerjih imamo v osnutku predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo določeno, da je treba pripravništvo smotrno urediti enotno v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Imeti organizirano pripravništvo pomeni uveljavljati obliko, skozi katero mora vsak začetnik, da si izoblikuje svoj strokovni in poklicni profil.
V	ta namen smo pripravili pravilnik o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v delovni organizaciji. To v nadaljevanju pomeni, da bomo imeli enotno urejen postopek, pripravništva, vključujoč opravljanje strokovnih pripravniških izpitov.
Pri pripravljanju tega pravilnika nam je bil poleg zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmeijih osnovno vodilo pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije.
Predlog obsega:
—	pravilnik o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v DO,
—	okvirne programe strokovnega usposabljanja pripravnikov
—	in obrazce, ki se izvajajo pri usposabljanju pripravništva.
V	okviru splošnih določb pravilnika je novost, da sklene delovno razmerje v svojstvu pripravnika tisti, ki prvi začne opravljati dela in naloge, pa v okviru programa za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proiz-vodnjega dela ali proizvodnje prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
Pravilnik določa, da lahko traja pripravniška doba od 8 do 12 mesecev. Novost pa je pri sklepanju delovnega razmerja.
Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen in za določen čas. Za nedoločen čas, če bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na ustrezna dela, oz. naloge. Za določen čas pa, če v temeljni organizaciji, oz. delovni skupnosti ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela in k ustreznim nalogam.
V	času pripravniške dobe mora biti pripravnik razporejen povsod, kjer si lahko pridobi za svojo stroko in poklic potrebno prakso. V ta namen je potrebno za vsakega posameznika izdelati program strokovnega usposabljanja, ki je sestavljen iz splošnega in strokovnega dela.
Splošni del, ki je za vse pripravnike enak, zahteva spoznanje delovne organizacije kot celote ter spoznavanje temeljne organizacije, oz. delovne
Delavci Avtomatike uresničujemo svojo družbeno-ekonomske in druge samoupravne pravice ter odločamo o drugih vprašanjih svojega položaja neposredno in enakopravno na načelih vzajemne odvisnosti, odgovornosti, solidarnosti in demokratične povezanosti. Vse pa v skladu z delavčevo vlogo v združenem delu in na načelih socialističnega samoupravnega združenega dela.
Izhajajoč iz teh načel je Avtomatika v preteklem obdobju doživela reorganizacijske spremembe, ki ne pomenijo samo konstituiranja novih TOZD in delovnih skupnosti, pač pa v prvi vrsti zagotavljanje smotrnejše delitve dela ter njenega povezovanja v celoto odnosov družbenega dela in njegove delitve.
Danes je samoupravna aktivnost, vezana na konstituiranje novih temeljnih organizacij - in uveljavitev sprememb v organiziranju osredotočena na priprave za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Torej drugega od samoupravnih sporazumov (samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti je bil sklenjen z referendumom 1. 10. t. L), ki pomeni osnovo za pravično, na zakonu temelječo delitev in povezovanje dela povezovanje dela in sredstev. Izvajanje njune vsebine pa predstavlja osnovni pogoj za pravilnost medsebojnih odnosov pri ugotavljanju, razporejanju in delitvi dohodka.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo delavci določajo gospodarske dejavnosti, ki bi jih združeni s smotrno delitvijo dela in njegovim povezovanjem opravljali. V tem primeru pomeni to skupna naloga dejavnosti oziroma proizvodni program od elementov, naprav in gradnje sistemov do ust valjanja pogojev za specializirano in visoko produktivno delo.
DELOVNA ORGANIZACIJA ISKRA 1NVEST SERVIS
Vzdrževanje Iskrinih obratov na Stegnah
Iskri Invest servisu je bil kot delovni organizaciji skupnega pomena v letu 1978 poveijen v upravljanje industrijski kompleks v Stegnah. Neenoten zazidalni koncept, parcialni interesi posameznih tovarn, neorganizirano zastopanje vseh temeljnih organizacij pri urbanističnih in komunalnih institucijah in ne nazadnje pomanjkljiv posluh za združevanje idej in sredstev pri investiranju v skupne infrastrukturne objekte na kompleksu, vse to je pripeljalo Iskro navzven v nezavidljivo luč.
Številni fommi, pri katerih so se pojavljale posamezne TOZD, niso mogli razumeti, kako ni možno v Stegnah formirati skupno dejavnost, ki bi zastopala interese vseh organizacij. Posledice take politike šo bile zelo neprijetne. V enem desetletju je postal kompleks neorganizirana industrij-ska cona, kjer je vsakdo videl samo sebe, najraje bi si vsak postavil visoko ograjo, ne da bi se zamislil, daje sestavni člen velikega mehanizma kot je Iskra.
Urejati take probleme je bila zahtevna naloga, ki se je nihče v Iskra Invest servisu ni veselil. Vendar je bilo treba nekje začeti. Formirali so službo, ki je dnevno spremljala dogajanja na kompleksu, oskrbovala tovarne ž energijo, opazovala najbolj problematične situacije in pričela zastopati Iskro pri vseh ustreznih forumih.	(Nadaljevanje na 9. strani)
Energetski objekt na Stegnah — kurilnica.
SINHRONIZATOR ISKRA—NAS USPEŠNO PREIZKUŠEN
X____________________J
Sinhronizator Iskra-NAS.
Illlllllllllltlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
In prav v skupnem delu in delitvi njegovih rezultatov so delavci dolžni spoštovati in zagotavljati izvajanje dogovorjenih načel, pravic, obveznosti in odgovornosti za razvoj materialne osnove družbenega dela.
Skozi pripombe in predloge, ki bodo podane v novembru na zborih delavcev in z usklajevanjem predlogov ter določitvijo dokončnega predloga v decembru naj bi z referendumskim izjavljanjem koncem leta ponovno potrdili našo odločnost na poti k ciljem združevanja.	Š.	D.
V	dneh od 15. do 19. 10. 1979 so na agregatu B HE Doblar na Soči uspešno preizkušah sinhronizator Iskra NAS, izdelek Oddelka za avtomatizacijo elektrarn, DO Avtomatika.
Sinhronizator je naprava za avtomatično priklapljanje sinhron skih generatorjev na omrežje. Človeka nadomešča v najbolj kritični fazi pri startu agregata v obratovanje. Iskrin sinhronizator, modularne izvedbe in spremenljive konfiguracije, je uporaben v hidroelektrarnah, termoelektrarnah, ladijskih elektrarnah ter razdelilnih postajah in je prvi jugoslovanski izdelek te vrste.
V	HE Doblar smo zamenjali
Brovvn-Bovefijev sinhronizator z Iskrinim, ki ga je uspešno nadomestil. Tako je bila vsa avtomatika agregata — razen regulatorja napetosti — Iskrina. Sinhronizator Iskra - NAS pomeni konec odvisnosti od uvoza. Doslej so bili sinhronizatoiji pri nas izključno tuje izdelave, po večini izdelki firme Brovvn-Boveri.	Ivo Bmčič
E G S -
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA
K»IEn« ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENBRGUl
Pohvalo smo prejeli na svečanosti ob dnevu Soških elektrarn Nova Gorica, ki je bila 5. oktobra v hidroelektrarni Doblar.
Slavnost je bila povezana s ponovnim stavljanjem agregata 2/B v obratovanje. Po 40-letnem obratovanju je investitor obnovi! hidromehansko opremo, Iskra pa je agregat avtomatizirala in prvič vgradila svoj elektronski turbinski regulator. Vsa oprema je odlično prestala pre-skušnjo in že normalno obratuje. Dobavili smo tudi že opremo za naslednja dve agregata, ki ju bodo prav tako obnovili. O celotnem projektu bomo natančneje poročali spomladi, ko bomo organizirali strokovno posvetovanje podkomiteja CIGRE za avtomatizacijo hidroelektrarn.
#s|
S
To
sei ' VZi
I St, go sai
po
vaj
ne
na
Pl<
VZi
vo to na j ste l las !' tel ra;
Ve,
1 zg
va ati sk, I za let od ; Mi sis
za:
lju
na
rei
do
tel
za
nc
lin
za:
sn
dii
ni]
ni
ra
K
8. STRAN
I
DO ISKRA INVEST SERVIS
Vzdrževanje Iskrinih obratov v stegnah
so
>či
or
o-
:a.
o-
jh
*a
>ri
in
in
a-
ir-
a-
ki
iU
ri-
U.
a.
ni
>o
10
le
ič
je Iskrin energetski objekt m Stegnah.
(Nadaljevanje z 8. strani)
Delovna organizacija Iskra invest servis je 1. januarja 1978 prevzela ; Vzdrževalne naloge v Iskrinih obratih v ! Stegnah. Priprave so prej tekle poldru-8o leto. Treba je bilo skleniti potrebne samoupravne sporazume, pripraviti vse potrebno, poskrbeti kajpak tudi za Potreben kader.
Njihova naloga je trojna: vzdrževanje in upravljanje objektov skup-lega pomena, funkcionalno urejanje ' nastajajočega industrijskega kompleksa in servisne storitve (tehnično vzdrževanje vgrajenih naprav, splošno vzdrževanje, vratarska, receptorska i služba, čiščenje, poštne storitve), i Zraven bi morali prišteti še organiza-c>jo avtobusnih prevozov za Iskrine delavce v stegenskih obratih in delno oskrbo s toplimi ter hladnimi obroki.
Dva velika kotla pripravljata vročo vodo za ogrevanje, en kotel sanitarno toplo vodo za umivanje, v strojnici nastaja komprimiran zrak za potrebe stegenskih obratov. Tu imajo tudi lasten transformator, v katerega priteka električni tok 10 kilovoltov. Na razpolago sta dva dovoda, eden je vedno v rezervi, če bi se prvemu kaj zgodilo.
Projektna priključna moč za ogrevanje znaša 10,5 milijonov kilokalorij ali z drugo besedo 10,5 Ge. Energetske zmogljivosti so izkoriščene do zadnjih možnosti saj so v zadnjih dveh letih morali priključiti še tri večje odjemalce. (Tovarna baterij Zmaj, Mikroelektronika in delno Center sistemov za avtomatizacijo).
Vzdrževalci Iskre invest servisa se Prav dobro zavedajo kritičnosti položaja z oskrbo energije in le še čakajo, kdaj bodo lahko ves kompleks povedali z oskrbo tople vode, ki prihaja iz ljubljanske toplarne (KEL — komu-ualna energetika Ljubljana). Idejne rešitve so že pripravljene in z njo vsa dokumentacija, toda medtem je prišla odločba o maksimalni zazidavi industrijskega kompleksa in načrti so za nekaj časa zastali.
Podobne težave so se pokazale s telefonom. Imeli so že izdelan projekt ^ ustrezno izgradnjo sekundarnega, d°tranjega omrežja, toda telefonske linije na poštni centrali so že polno zasedene. Prav tako ne zadošča več količina vode, ki prihaja po ceveh. Prvotno vodovodno omrežje ne zadošča več naglo naraščajočim potre-oam, vedno novim Iskrinim obratom v Stegnah. Vsako minuto bi bilo treba Ugotoviti 9.600 litrov vode.
Odprto ostaja vprašanje, kam spraviti, kje hraniti vnetljive tekočine, čeprav dobro vedo, da je treba take snovi hraniti v skrbno varovanem skladišču in ob skrbi posebej usposobljenih delavcev.
Na stegenskem kompleksu je trenutno zaposlenih že 4.000 delavcev in tačunajo, da jih bo do 1. 1985 že
6.000. Za vso to armado bi morali poskrbeti, da bi imela boljši dostop, urejeno družbeno prehrano, možnosti za rekreacijo, ambulanto, morda še nekakšen minimarket.
Trenutno pa položaj nikakor ni idealen. Edini urejen prehod na zemljišče je na Djakovičevi in še tam teče gost želežniški promet, zapornice veliko prezgodaj spuščajo, zaprte so skupno po več ur dnevno. Ljudje razumljivo tekajo kar čez tire in so zato v nenehni nevarnosti za življenje in nikakor ni čudno, da se je prav tam pripetilo že več smrtnih nesreč.
V smeri proti Gorenjski praktično ni nobenega urejenega prehoda, posebno ne za vozila. Velika odročnost stegenskega kompleksa od mestnega središča, težak dostop, vse to mučno otežuje kadrovanje in povečuje fluk-tuacijo, saj se kandidati za delo le neradi odločajo za zaposUtev v Stegnah in vse preradi poiščejo delo kje bliže mestu. Zelo težko je tudi zadovoljivo urediti avtobusne prevoze za Iskrine delavce. Najeti avtobusi pripeljejo, ko opravijo svoje redne linije, lastnih avtobusov si pa Iskra ne more privoščiti, najmanj pa seveda v takšnem številu, da bi lahko zado-voljili vse potrebe.
Javna razsvetljava na stegenskem kompleksu je tudi čisto nezadovoljiva, če se milo izrazimo. V jesenskih meglenih dneh, zlasti še v večernih urah se celo domači delavci težko znajdejo, tuj človek, ki prihaja prvič tja gor, je pa sploh čisto izgubljen.
Industrijski obrati so iz razumljivih razlogov ograjeni, prva leta po vojni so stale ob tovarnah celo oborožene straže. Stegenski industrijski kompleks Iskre je pa zaupljivo odprt, tako nekako kot športna igrišča v Tivoliju. Razlaščeni tanetje še vedno hodijo sadit povrtnino na svojo nekdanjo zemljo in tako se tovornjaki delovnih organizacij bratsko srečujejo s traktorji in kmečkimi vozovi.
Hudo pereč je problem družbene prehrane za vso to množico Iskrinih delavcev. Le nekatere naše delovne organizacije imajo urejeno pripravo toplega obroka, druge ga morajo voziti iz litostrojske menze, ali iz Plave lagune, iz Triglava.
Ni skupne ambulante. DO Fe riti imajo sicer svojo ambulanto, ki pa razumljivo niti ni polno izkoriščena. Treba bi jo bilo odpreti še drugim Iskrinim organizacijam združenega dela v Stegnah, seveda v tem primeru tudi primerno povečati, kadrovsko okrepiti, da bi lahko služila zdravstvenim potrebam vseh Iskrinih delavcev.
Ves stegenski kompleks izdihava vzdušje nečesa novega, dinamičnega. Vsepovsod se nekaj gradi, nastajajo novi objekti, tam raste vedno večji in pomembnejši del Iskre. Še nekaj let nazaj smo vedno brali in slišali dve
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ
Pred novo investicijo za še
hitrejši napredek
ZAKAJ V INVESTIRANJE?
V zasebnem in javnem življenju potrebujemo in zato kupujemo vsak dan vse več vsemogočih nenehno izboljševanih električnih naprav od kavnih mhnčkov televizije in računalnikov do elektropeči in elektrarn.
Tržišče elektrotehniških izdelkov se zaradi tega bujno širi. Kondenzator je nepogrešljiv sestavni del skoraj vsake električne naprave. Iskra mora zaradi tega nujno držati korak z razvojem elektroindustrije ter povečevati, izboljševati in dopolnjevati svojo proizvodnjo. S povečevanjem proizvodnje se seveda dosega tudi druge važne cilje kot so: pridobivanje dohodka, razumljivo večanje zaposlenosti, povečevanje izvoza, stanovanjska izgradnja itd.
Naša zadnja „investicja 78-79“ gre h koncu. V začetku novega srednjeročnega planskega obdobja je torej nujno, da se lotimo nove investicije. Strokovne službe že pripravljajo investicijski elaborat, to je načrt, ki vsebuje vzpodbude za investiranje, načrt poteka investicije, seznam s cenami, vse potrebne opreme ter rezultate investicije. Izdelan investicijski elaborat bomo delavci Iskre obravnavali in sprejemali na samoupravnih organih.
VSA ISKRA V RAZVOJU .
novimi, boljšimi stroji se doseže višja produktivnost in le tako tudi večji dohodek.
Mnogovrstne kondenzatorje še uvažamo. Med njimi so tudi vljudni kondenzatorji, namenjeni za razne aparate in merilnike, ki morajo biti zelo natančni in zanesljivi. V okviru DE 80 želimo z novimi kupljenimi stroji začeti s proizvodnjo teh kondenzatorjev v TOZD L S tem bodo naši družbi prihranjene dragocene devize, Iskra pa bo povečala svoj dohodek.
Ob povečani proizvodnji vseh vrst kondenzatorjev je potrebno povečati tudi proizvodnjo polizdelkov metalizi-rane folije in papirja, plastičnih škatlic, alumunijastih in jeklenih lončkov itd. Tudi za to proizvodnjo v TOZD III. bodo potrebni dodatni stroji.
Preseneča, a je res. Naši konstruktorji so v teh letih razvili in narisah; v TOZD III. so naredili in v proizvodnji so preizkusili že devetindvajset (29) različnih strojev in naprav za proizvodnjo kondenzatorjev. Poleg tega je štirinajst dodatnih novih strojev v izdelavi in preizkušanju. Konstrukcija pa prav gotovo tudi naprej načrtuje nove boljše stroje.
S temi, doma razvitimi in izdelanimi stroji, je Iskra Semič širila proizvodnjo in stopnjevala produktivnost, ko na trgu ni bilo ustrezne opreme ali pa je bila predraga. Za bodoči razvoj bodo ti stroji še kako pomembni.
Lahko pa bi jih prodajali tudi drugam in tako dosegli večji dohodek, saj je v teh strojih veliko dela in znanja in malo materiala. Zaradi tega je potrebno opremiti TOZD III. z najproduktivnejšimi stroji — domačimi in iz uvoza, s katerimi bo mogoče proizvajati še več.
Vzporedno z razvojem v TOZD se mora opremljati tudi DSSS. Kontrola, razvoja energetika, obdelava podatkov
—	brez tega tudi ne gre.
VARSTVO OKOLJA je naša največja skrb. Iskra proizvaja ogromne količine vsemogočih odpadkov, ki jih je treba uničiti oz. napraviti neškodlji-Ve za okolje. Zaradi tega je treba ob gradnji novih objektov DE 80 predvideti tudi opremo za čiščenje, filtriranje vode, zraka, za ventilacijo, za gretje za uničenje odpadkov itd. Gre za to, da sami živimo in delamo v lepem in da zanamcem pustimo naravo neokrnjeno.
Predračunska vrednost investicije
—	seštevek cen gradnje in opreme še ni znana, saj sedaj še zbiramo ponudbe za gradnjo in stroje. Ta vrednost bo dosegla gotovo nekaj deset milijard starih dinarjev in ne smemo se je ustrašiti. Kupiti moramo najmodernejšo uvoženo opremo, da ne bomo zaostali v razvoju. Iskra Semič je velika tovarna in velik kolektiv. Oči družbe so uprte v njen uspeh.
Janez Kure
Celotna investicija, ki smo jo imenovali DE 80 (zaradi gradnje novih objektov D in E) je razdeljena na devet delov. Vsak del je samostojna tehnološka celota.
KONDENZATORJI ZA KOMPENZACIJO JALOVE ENERGIJE COS so
naprave, ki se z njihovo pomočjo varčuje električna energija. Ze sedaj, bi lahko veliko več prodali kot izdelamo. Po zaključku! obravnavane investicije jih bomo naredili enkrat več kot danes. Novi najmodernejši proizvodni stroji uvoženi in domači bi naj bili nameščeni v obstoječih prostorih v tovarni energetskih kondenzatorjev, kjer sedaj poteka proizvodnja.
ELEMENTI ZA ODPRAVO MOTENJ. Ta proizvodnja se bo preselila v nove prostore v objekta D in E, ki se bosta pričela graditi predvidoma v začetku leta 1980. Načrti so že v pripravi. Vse več imamo električnih strojčkov in naprav. Ti se z radiofre-kvenčnimi motnjami, ki jih povzročajo v obratovanju med seboj motijo pri delovanju. Zaradi tega potrebujejo kondenzator za odpravo motenj. Po investiciji se bo proizvodnja povečala za 100 %.
PREOSTALO PROIZVODNJO V TOZDI. IN H., ki ni vsebovana v dveh gornjih točkah, je treba tudi avtomatizirati, modernizirati. Predvsem bi si želeli, da enkrat za vselej izginejo vse montažne mize, ki zavzemajo prostor, na njih se dela vse še ročno. Le z
Hill
Hill
■$ei
TOZD I: iz proizvodnje kondenzatorjev.
Obiskali so Iskraše v Semiču
obvezni besedi, ki sta vedno sodili skupaj: Iskra, Kranj. Danes ima Iskra obrate malone po vsej Sloveniji in morda se bo čez nekaj let moralo reči Iskra Stegne, če bodo hoteh označevati novo veliko Iskrino industrijsko jedro.
Pri vsem tem pa človek prav tam doživlja nekam motene vtise: marsikaj je nedokončanega, tu in tam ostajajo po nepotrebnem gradbene barake,
Kulturna komisija pri sindikalni konferenci Elektromehanike Kranj in vodstvo sindikata tovarne kondenzatorjev iz Semiča sta bila pobudnika za kulturno srečanje z moškimi pevskim zborom in folklorno skupino „Iskre“ iz Kranja med semiškimi Iskraši.
Semiš, prvotno tudi Semenič, se omenja že leta 1228. V dobi turških napadov je bila močna taborska utrd-
HIHIHHHHHHHHIHHHHHHHHIHHHHIHHHHIHHHHHHHHHHHIHHIH
odvržena embalaža zeha na dvoriščih, tu jarek, tam grmičevje. Rdečklast prah lega na prostor pred livarno, čeprav ima tik zraven svoj obrat mikroelektronika, ki bi morala imeti tako čist zrak kot na Triglavu.
Veliko je že narejenega, veliko bo treba še postoriti. O teh načrtih in perspektivah bi pa spregovorili prihodnjič.
Urbanistični zavod, občinski in mestni forumi so pričeli ugotavljati, da se Iskra poskuša na industrijski coni enotno oblikovati in začeli so nas „resno jemati". Pojavile so se prve zadolžitve. V Iskra Invest servisu so kaj hitro ugotovili, da bo težko nadomestiti Iskrino 10-letno „spanje“ na tej takoimenovani coni ŠP-3. Kjerkoli si podrezal je zaudarjalo. Analiza izrabe energetskih virov je pokazala, da bo kmalu zmankalo kalorij za ogrevanje, pitna voda' priteka s tako skromnim tlakom, da včasih ob konicah še komaj kaplja iz iztočnih mest. Meje kompleksa so bile popolnoma nejasne. Da je bila nesreča še večja, so se ravno na tem temljišču urbanisti poskušali v številnih izvedbah tras za mestno cestno vozovnico. Z eno so celo uradno ustvarili rezervat, ki je Iskri zapiral možnosti nadaljnje zazidave na velikem kompleksu ob železniški progi. Na nasprotni strani kompleksa je Iskra trčila na rezervat mestne pitne vode. Z delom svojih tovarn se je znašla v nevarni coni, da onesnaži mestno pitno vodo.
V Iskra Investu so tudi takoj ugotovili, da sploh ne obstaja nobenih geodetskih podlog ŠP-3, zato so najprej naročili letalske posnetke cone in pričeli s takoimenovano reambulacijo topografskih načrtov.
Vsem je bilo jasno naslednje: Iskra si mora najprej priboriti maksimalne dimenzije zazidljivih površin, nato pa bo potrebno izdelati nov zazidalni načrt, ki se mu bodo podrejale pri razširitvi svojih programov vse TOZD' in seveda tudi dinamika izgradnje infrastrukture.
Začela se je dolga in trnova pot po občinskih, mestnih pa celo republiških institucijah.	Štefan Volovšek
ba. Leta 1547 so Turki opustošili Semič z okolico. Pozneje so ga ogrožali tudi hajduki. Po kapitulaciji Italije je med NOB postal sedež mnogih partizanskih organizacij: belokranjske kulturne ekipe, SNG, gospodarsko-po-litičnega odseka, VOS, glavnega tožilca Slovenije, zbirne baze ameriških pilotov, organizirali so se zbori, razstave, tečaji, podoficirska šola itd.
Ob našem prihodu se nam je Semič pokazal v sončnem vremenu s celim spektrom jesenskih barv v pobočju Smuka v ozadju. Čudovita lega kraja z vinogradi in zidanicami obudi v človeku domišljijo ljudskih pravljic.
Pred tovarno so nas sprejeli družbenopolitični delavci Iskre. V sproščeni besedi smo izvedeli nekaj o proizvodnji kondenzatorjev in o načrtih za v bodoče. Tovarna v Semiču namreč ni taka, kot smo si jo predstavljali, temveč za nekajkrat večja. Ogledali smo si proizvodnjo vseh mogočih vrst kondenzatorjev, ki jih vsakodnevno opazimo v proizvodnem procesu. Videli smo, kako ta element nastane od surovine pa vse do pakiranja. Koliko je treba biti prizadeven nam pove podatek, da gre večina izdelkov v izvoz in ustrezajo VDE normam.
Med ogledom tovarne so nam prijazna belokranjska dekleta rade volje odgovarjala na postavljena vprašanja. Obisk je bi prijazen in zanimiv. Ljudje, ki tu bivajo so preprosti — skromni, toda bogati na področju delovnih navad in izkušenj.
Zvečer sta v kulturnem domu heroja Mihelčiča izvedla svoj nastop moški povesti zbor in fokklorna skupina Iskre iz Kranja, ki sta s petjem in narodnimi plesi navdušila zbrane zbor in fokklorna skupina Iskre iz Kranja, ti sta s petjem in narodnimi plesi navdušila zbrane Semičane. Takih in podobnih obiskov si v bodoče še želimo.	Edvard Erzetič
r







TOZD PRODAJA
Zapravljene denarja?
Ekonomska propaganda je dostikrat ,jia tapeti" — ko se pričnejo . nabirati zaloge, ko je treba spraviti na prodajne police čimveč izdelkov, ki so pravkar prvič prišli iz proizvodnje, ko je treba izločiti „nerazumno“ veliko sredstev za na videz nepomembno propagandno akcijo, ko nenadoma vsi odkrijejo, da je konkurent „zasul“ tržišče s propagandnim ma-terijalom, ki bi ga lahko tudi sami pripravili, pa je ta ..preklemanska" propaganda odpovedala. Sem in tja se celo zgodi, da propagandisti poža-njejo kakšno pohvalo, pa se seveda vse skupaj po hitrem postopku spet vrne v ustaljene tirnice.
Kako živijo in delajo v propagandnem sektorju TOZD Prodaja v delovni organizaciji Široka potrošnja in koliko zgornje trditve veljajo tudi zanje smo povprašali vodjo tega sektorja, Staneta Koprivnikarja.
Finančna sredstva neposredno določajo obseg in širino dela propagandne službe. Kolikšen odstotek bruto prodajne vrednosti širokopotrošnih izdelkov je namenjen za propagiranje prodaje? Kako ta denar razporejate?
Pri planiranju višine potrebnih sredstev skušamo zajeti vse naše delo. To pomeni, da si skušamo zagotoviti sredstva za izpeljavo vseh akcij — običajno obdelujemo skupine izdelkov, vse od raziskave tržišča pa do končnega pospeševanja prodaje. Žal pa vse skupaj dostikrat ne poteka tako gladko, kot bi si želeli. Običajno se zatakne že pri izdelavi letnih planov, ko nam temeljne organizacije zmanjšujejo višino predvidenih virov — preprosto zaradi pomanjkanja sredstev.
Del bruto prodajne vrednosti, ki ga v Široki potrošnji namenjamo za ekonomsko propagando, se v povprečju giblje okrog 1,5 %, razporejamo pa ga v šest temeljnih dejavnosti: nastopi na sejmih, seminarji in demonstracije v trgovinski mreži, elementi pospeševanja prodaje, založništvo komercial-no-tehničnih publikacij, raziskava trga in oglaševanje izdelkov.
Kateri izdelki zahtevajo največ angažiranja propagandne dejavnosti, kateri najmanj?
Odstopanja od poprečnih 1,5 % so v bistvu majhna, saj nikdar ne prekoračimo 3 %. Največ udeležbe je potrebno pri štedilnikih in TV aparatih, občasno — ker so pač izrazito sezonski artikel — pa tudi pri električnih ogrevalnih pečeh. ..Pastorki" reklamne službe pa so izdelki, ki s tekočih trakov prihajajo v manjših serijah. To med drugim zato, ker tudi vrednostno predstavljajo manjši del proizvodnje, propagandna akcija pa se tu v glavnem zreducira na informiranje potrošnikov o lastnostih artikla.."
Stane Koprivnikar
sredstvo. Tu vrtimo propagandne filme in prikazujemo diapozitive.
Opozoriti velja, da je predvajanje filmov vezano izključno k izdelkom, ki izredno draga predvajanja — obdelujemo namreč celotno jugoslovansko področje - ..prenesejo". Tisk je naše najhvaležnejše sredstvo, saj vanj lahko ..strpamo" največ informacij,.hkrati pa je najbolj razširjeno občUo, kamor lahko pošljemo opis in fotografijo izdelkov.
Nemogoče pa je povedati, kolikšen delež odpade na eno ali drugo občilo, ker je vse skupaj pač povsem odvisno od ciljne grupe, kategorije kupcev, na-slovljenosti oglasa itd.
Kako pa je v Široki potrošnji nasploh organizirana propagandna služba?
Po novi sistemizaciji je v TOZD Prodaja ustanovljen sektor Marketing. Pri samem odločanju za ta sektor ni bilo mišljeno, da bi v celoti opravljal funkcije, ki bi jih tako področje moralo opravljati. Tudi v bodoče naj bi . ta dela opravljala TOZD Marketing Iskre Commerce. Vendar pa je bila
ustanovitev neizogibna zaradi širjenja široke potrošnje.
Sama načela prodaje so se v zadnjem obdobju precej spremenila. Ta funkcija vse bolj postaja načrtna, sodobnejša, planirana in vse manj klasična ..distribucija" izdelkov.
Naša služba pospeševanja prodaje še ni v celoti zaživela kot si želimo -manjka specializiranih strokovnjakov zlasti za seminarje, ki jih že v prihodnjem letu nameravamo spremeniti v kolikor mogoče stalno obliko naše prisotnosti na tržišču. Zaenkrat se moramo zadovoljiti s tem, da angažiramo strokovnjake iz proizvodnje — po potrebi pač. O koristnosti teh seminarjev bi rad povedal le še to, daje njihov pomen tudi v zbiranju informacij, ki omogočajo povratni tok v neposredno proizvodnjo — in s tem seveda neposredno vplivajo na sodelovanje propagandne službe s proizvodnjo."
Kakšno pa je nasploh sodelovanje, ali točneje vpliv ugotovitev o tržnih lastnostih nekega izdelka na proizvajalca? Kakšen je pretok povratnih informacij?
Povratni tok informacij je zelo močan — če to ilustriram; zaloge najprej vidijo v tovarni, saj se izdelki kopičijo njim samim! Informacije o tržišču, ki jih lahko mi najtočneje posredujemo, pa so takrat seveda zelo koristne. Šodelovanje pa se ne omejuje samo na tako drastične trenutke, temveč poteka vseskozi. Precej lahko vplivamo na morebitna prilagajanja, izboljšave, že ob začetku pa nas zelo zanima kvalitete izdelka. Slab glas na tržišču je zelo zelo težko popraviti!
To sodelovanje je kratkoročno morda manj opazno, je pa zato toUko pomembnejše v dolgoročnem smislu! Priznati moram, da so tovarne dostikrat bolj pripravljene ugoditi tržišču, kot si povprečni potrošnik morda
misli!"	___
Kako pa ocenjujete samo tehnično plat reklame? Je odziv zadosten?
Menim, da so naše reklame dobro pripravljene, seveda pa se prav tu najbolj krešejo reakcije — vsem pač ne moreš biti po godu! Na mednarodnih simpozijih smo dobili že več priznanj za oglase in propagandne filme. Seveda pa je prava ocena tehnične kvalitete sila sporna stvar. V zaključek bi rad pripomnil samo še to, daje pri nas še vedno preveč prisotno prepričanje, naj bi vse reklamne akcije ostale na informativnem obsegu in obliki. Bojim pa se — čeprav naš namen nikakor ni zavajati potrošnike — da se dolgo ne bomo več mogli izogibati oglaševalnim akcijam na višji ravni!
S. Fleischman
V fazi uvajanja izdelka je oglaševanje neizogibno. Kako pri vas sestavljate „akcijo vpeljave na tržišče"?
V	zadnjem času vse bolj vpeljujemo seminarje za prodajno-trgovinsko osebje. Sem običajno vabimo prodajalce, referente prodaje in trgovske potnike. Ta način je izredno uspešen, čeprav ni novost, saj je, npr., v inozemstvu to že stalna oblika seznanjanja z novimi izdelki. Takšen seminar je hkrati prvi del tako imenovane „akcije za vpeljavo na tržišče." Naslednji korak — ki ga pravzaprav opravimo hkrati — je obveščanje trgovin s poslovnim pismom, ki vsebuje podatke o nameravani proizvodnji izdelka, vsebuje pa tudi podrobne informacije.
V	zadnji fazi pa preidemo h „kla-sični" poti; prek sredstev javnega obveščanja (radia, televizije in tiska), kjer skušamo novi izdelek približati potrošniku.
V	zvezi z očitkom, ki ga sem in tja slišimo, da propaganda ni nič drugega, kot razmetavanje denarja na veliko, bi prav tu rad poudaril, da je prodaja, npr. sposobna vsaj določene količine novega izdelka spraviti v trgovine tudi brez oglaševanja. Tu pa se seveda ustavi, saj je potrebno potrošnike z novim izdelkom seznaniti, vzbuditi zanimanje — sličajnega uspeha se ne smemo nadejati!"
Uvajalna akcija uporablja kombinirano vsa sredstva javnega obveščanja. Kako pa razporejate ..celotni kontingent" informacij na vsakega od njih?
Iz izkušenj vemo, da je razmerje uporabe enega ali drugega medija v večji meri kot ostalih, odvisno od vrste izdelka in od določenih „navad“ področja, ki ga želimo obdelati. Na splošno pa izgleda takole: na radiu ob uvajanju predvajamo daljši tekst s kratkim opisom izdelka, kasneje pa le še propagandne parole. Nekoliko drugače je s televizijo, ki je najdražje
TOZD TV PRŽAN
Iz formalnih oblik v delovno okolje
„Naša prva naloga — in opraviti jo bomo morali v najkrajšem času — je, da prenesemo delovanje komunistov iz formalnih organizacijskih oblik v delovno sredino. Tja torej, kjer naj bi se v prvi vrsti izražala aktivnost komunistov", nam je v začetku razgovora o življenju in delu pržanskih komunistov povedal sekretar osnovne organizacije Branko Gruban. Poleg aktualnih vprašanj, ki poskušajo z odgovori prikazati čimbolj verno sliko delovanja neke družbenopolitične organizacije, smo v začetku vprašali:
—	Koliko so — pri vas in po vašem mnenju — sestanki merilo delovanja osnovne organizacije ZK?
„Prav iz ugotovitve, da sestanki niso nikakršno merilo za učinkovitost in delo nasploh smo prišli do sklepa, da so naše formalne organizacijske oblike premalo elastične, da bi zadoščale potrebam v delovnem okolju. Točneje povedano — delo v teh organih ni zadoščalo za vse tisto, kar se v tovarni od komunistov pričakuje. Seveda pa tudi komunisti sami nismo spregledali dejstva, da je naša aktivnost potrebna preusmeritve. To pa sem povedal že na uvodu."
-	V vaši osnovni organizaciji je približno desetina vseh zaposlenih delavcev?
„Da, vrste komunistov v našem TOZD—u so strnjene v precej obsežno osnovno organizacijo, ki šteje kar 65 članov. To število pa je že tolikšno, da smo se v preteklosti pogovarjali o idejno-političnem delovanju tako velike osnovne organizacije.
Takrat smo tudi ustanovili 3 aktive, vendar pa smo sedaj zopet začutili
potrebo, da preidemo od besed k dejanjem."
- Organizacijsko plat delovanja ste si torej začrtali. Kaj pa so v preteklosti bile osrednje naloge - iz katerih ste tudi povzeli spoznanje, da bo delovanje formalnih organizacijskih oblik potrebno preusmeriti?
„V obdobju, ki je za nami, smo k sodelovanju največkrat pritegniti komisije za družbeno ekonomske odnose in za idejno-politično usposabljanje. Delo samo pa je slonelo predvsem na dveh temah — sodelovanje pri pripravljanju in izvrševanju stabilizacijskih ukrepov in prizadevanj v skladu s smernicami sej CK ZKS in ZKJ, stalna, temeljna diskusija pa je bila seveda gospodarjenje.
Branko Gruban.
Za našo temeljno organizacijo združenega dela so še zlasti značilni stalni vplivi tržišča, to pa pomeni izredno dinamičnost vseh ostalih, spremljevalnih dogajanj. Skladno s
tem pa se je seveda oblikovalo tudi naše delo."
—	Kakšno pa je bilo vaše delovanje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite?
,,V letošnji akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti" smo dokazati, da nam to področje ni tuje — zelo uspešno smo nemudoma vsebinsko preoblikovali odbor za SLO v komite. To si seveda štejemo kot velik uspeh prizadevanj za podružbljanje splošnega ljudskega odpora. Izkazala se je odgovornost in zrelost vseh posameznikov, ki so pri vaji — izpeljati smo jo v sodelovanju s KS Šentvid, sodelovalo pa je okrog 100 naših delavcev — sodelovali."
—	V še tako uspešnem delovanju se pojavljajo težave, problemi objektivne in subjektivne narave. Pa pri vas?
„Brez vsakršnih težav in problemov si dela seveda nikjer ni mogoče predstavljati, še zlasti pa ne med komunisti, ki v bistvu stopajo korak pred ostalimi.
Naloge, ki jih imamo pred seboj, so izredno obsežne in težavne, zato se bojimo, da jim z amaterskim, volonterskim delom ne bomo zlahka kos. Vključevati bo potrebno večje število ljudi kot kdajkoli prej — že sama narava zastavljenih nalog, ki zahteva izrazito dosleden, skorajda profesionalni pristop, pa dovolj jasno pove, koliko težav in problemov se navezuje pri uspešnem uresničevanju."
—	Stojimo na pragu predvolilnega obdobja:..
..Evidentiranje kandidatov za vse funkcije 00 ZK že poteka, obenem pa pripravljamo poslovnik 00 in obrambni načrt.
Prav tu je bila morda tudi ena od vzpodbud za naša prizadevanja o boljšem informiranju v delovnem kolektivu — potreba je bila namreč očitna. Bili smo iniciator izdajanja tovarniškega informativnega tista, s katerim smo skušali doseči boljšo seznanjenost delavcev z delom družbenopolitičnih organizacij in organov znotraj TOZD, poskrbeti pa smo tudi za interno ozvočenje.
Obenem smo vplivali na formiranje sindikalnih skupin, ki naj bi omogočile boljše in neposrednejše vključevanje vsakega delavca v samoupravni proces. Ta naloga še ni v celoti izpeljana, vendar pa si od nje precej obetamo!"
—	Omenili ste iniciativo sindikatom. Kako pa poteka sodelovanje z mladino, sindikatom nasploh?
„Mnenja smo, da delovanje mladinske organizacije ni sorazmerno s številom članov v njej. Nedvomno je del krivde za to tudi v naših vrstah — morda smo njihovo delo le preveč zanemarjati in puščali ob strani.
Težišče dela bi morati v vrstah ud3' dine prevzeti naši mladi člani, vendar pa izgleda, da jih nismo- znali vselej pravilno vključiti. Seveda pa je tud1 pri mladincih samih precej subjektiv' nih vzrokov, da delovanje ni boljše' Kritiki na rob bi rad omenil, da J6 njihovo delo neustrezno samo v pr'" merjavi s številom članov njihove osnovne organizacije, da pa nikakor n1 neuspešno. Ugotovimo lahko, da s° mladinci vključeni prav na vseh druž’ benopolitičnih in samoupravni!1 ravneh v TOZD-u — in da nobeno odločanje ne more biti popolno brez njihove udeležbe, pa tudi nobena delegacija ni sestavljena brez udeležb6 mladinca ali mladinke."
Sodelovanje s sindikatom pa je nasploh uspešno in predvsem — konstruktivno. Iniciativa za formiranje sindikalnih skupin je samo ena 011 neštetih mest, kjer se srečujemo."
-	Približno pred poldrugim letom je bilo odpravljeno koordinacijsko tel0 00 ZK na ravni Delovne organizacij®' Rezultati te odločitve so po tern obdobju verjetno že jasni. Kakšno je vaše stališče v zvezi s tem?
„Na ravni SOZD so bile dan6 vzpodbude, da se potrebe po koordiniranju dela opravijo v problemskih konferencah.Žal pa podobne iniciative — ki so v nekakšni zakrnel1 obliki obstajale kmalu po odpravlj3-nju teh teles — na ravni Delovne organizacije ni. Dejstvo je, da se v okvim delovne organizacije še sekretarji n6 poznajo med seboj, o kakšnem usklajevanju dela pa seveda sploh ne mor6 biti govora.
Problemov, o katerih bi izmenjavah izkušnje in usklajevali delo je nedvomno dovolj - pred kratkim je bila na obisku v Železnikih komisija CK ZKS. ki je gotovo posredovala dragocene nasvete in izkušnje — in prav nič od tega nismo uspeti izkoristiti!
Res je, da nekih „večjih“ potreb po usklajevanju dela nimamo, mnenja pa sem, da bi bila iniciativa o ustano; vitvi problemske konference na ravn1 Delovne organizacije dobrodošla."
—	Pa še vprašanje za zaključek: v ,,mladi" osnovni organizaciji, kakršna je vaša, imate vse pogoje za vodenje sistemske kadrovske politike?
„Ena od napak, ki smo jih storili ati bolje, nismo nič storiti — je v zvezi s sprejemanjem novih članov. V svoje vrste smo vključiti samo 2 člana, za)0 imamo pred seboj tolikanj zahtevnejše delo.
V načrtu imamo skladno s formira; njem kadrovske komisije pridobit1 večje število mladih, žena in neposrednih proizvajalcev. Nasploh pa namera; varno v bodoče kadrovanju posvetiti večjo pozornost in tako izboljšati strukturo članstva."
Fleischma11
X
Ni
tal
rit
oh
Pr
liš
če
da
Ne
ki
nc
io.
za
Ki
ni
mi
in
Pr
čj.
US
til
mi
je
S
I
M
in
je
d<
Pi
25
ki
in
sk
se
ni
Pi
(1
r<
št
sr
Z
ZAHVALE
Ob prezgodnji smrti mojega očeta
VLADIMIRJA JANA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Računalniki za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Darja Jan z družino.
Ob izgubi našega dragega očeta
IVANA ROBEŽNIKA
iskrena hvala vsem sodelavcem TOZD TEA ter ostalim za izraze sožalja, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Albina, hči Anica in sin Ivan.
Ob boleči izgubi moje ljubljene
mame
KATARINE REJC
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za izrečena sožalja in denarno pomoč	Vera Rejc
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
JOŽETA DEBELJAKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Posebna zahvala velja liniji številčnika
hčerka Betka Vertnik.
Ob prerani izgubi moje ljubljene hčerkice
NEŽKE ŠIFRER
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in šekle; lavcem produkcije TOZD Stikala, vsem, K' ste jo spremili na njeni prerani poti, soču; stvovali z menoj, darovali cvetje in mi lajš®11 | bolečine v težkih trenutkih
žalujoča mamica Cilka z druži00'
Ob nenadni izgubi naše drage mame
DOROTEJE TAVČAR roj. Benedik
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in pni8" teljem ter znancem iz TOZD Orodjarna za podarjeni venec, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoči sin Jože Tav081 z družin0.
Ob boleči izgubi moje drage mame
JULIJANE PAVEC
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ERO za podarjeni venec, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Anica Jeraj Z
družino.
mla-1
ndai;
sekj
tudi!
ktiv-
MIHA ŠTEFE: „2lVIM ZA KULTURO'
iljše.
a jel
pri"
iove jt ni | a so iruž-vnih >eno breZ; iele- j ;žbe
a je kon-anje , od
Kulturno-umetniško društvo Dobrava iz Naklega je začelo svojim dramskim delom takoj po osvoboditvi in je po številu uprizo-ritev verjetno med najboljšimi v kranjski °bčini in tudi na Gorenjskem. Vmes je Prišlo do trinajstletnega zatišja na gledališkem področju, ko se ni ničesar dogajalo, čeprav je bilo prej po svoji dejavnosti znano baleč naokrog.
Pred osmimi leti je gledališki molk v Naklem prekinil mlad, nadarjen Miha Štefe, k' je začel mlade usmerjati v igralsko dejavnost. Ustanovil je mladinsko dramsko sekci-1°. ki je sprva delovala pri mladinski organi-žaciji, po dveh letih pa se je združila s KUD, ki je takrat znova zaživel.
Miha se zaradi bolezni (astma) s športom ni ukvarjal, toda vsak človek se z nečim m°ra ukvarjati za zadovoljevanje notranjih interesov, potreb. Ker je bil pri športu Prikrajšan se je usmeril na kulturno področje, kjer je že prej dosegel nekaj vidnih Uspehov z recitacijami. To je v njem zaneslo iskro in razplamtelo ogenj, ki seje širil [Ped mlade Naklance. Osemletna dejavnost ie bila nadvse uspešna in plodna, za kar pa
itreb
ienj3
ano;
ravni
k: v :išna lenje
ilH
tvezi
ivoje I zato
inna največje zasluge njen pobudnik, kasne-ie predsednik društva, recitator, igralec in dolgoletni umetniški vodja, v zadnjem letu Pa še režiser. Z njegovim prihodom je zopet zaživela pestra dejavnost mladih naklanskih kulturnikov, ki se je prebila iz anonimnosti 'n je ena najbolj delovnih amaterskih igralcih skupin na Gorenjskem.
Uprizorili so: „Ta veseli dan ali Matiček 56 ženi", „Vročo kri", ..Sneguljčico", •.Razvalina življenja" (18. mesto v Slove-niii), ..Čarovnik iz Oza", ..Avtobusna Postaja", ..Mišolovka" ter „Juona in pav" (1. mesto na področnem tekmovanju Go-renjske — Naša beseda '79)". Sodelujejo na številnih proslavah, prireditvah, družabnih srečanjih, poleg tega pa pripravljajo lastne
recitale, s katerimi privabljajo v svoje vrste nove člane. Recitale Smrt, Mladi za dan mladosti in Včeraj, danes, jutri ali Vojna v mladih očeh je pripravil zrežiral idejni in duhovni vodja, v njih pa je sodelovalo čez 30 mladih. Vsako leto pripravijo kulturni teden, ki zajema več različnih smeri kulture in s tem privabijo različne ljudi glede na starost in izobrazbo.
Miha pravi, da živi z in za kulturo, saj ima veselje, interes in voljo ter sposobnost za udejstvovanje v tej smeri umetnosti in ji Iskraš posveti pretežni del svojega prostega časa. Po poklicu je skladiščnik v TOZD TEA Elektromehanike — Iskra.
V preteklih letih so Naklanci imeli srečo, da so imeli renomirane režiserje (Mirko Cegna-, Irena Šiling, Tone Dolinar, Lado Guna). Zaradi pomanjkanja teh kadrov je od^ko uprizoritev letošnjo sezono zrežiral Miha.
Tvoj gledafliki vzornik, gledališče?
S prvimi gibi na odru me je seznanil Janez Povše v Prešernovem gledališču v Kranju. Igral sem pri petih predstavah PG iz Kranja.
Kakš ne vlog: si igral v predstavah; uspeh?
Igral sem v PG v Kranju naslednje vloge: Vojka v Ukani, popotnika v Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, kmeta v Kreflih, pijanca v Samomorilcu in stražarja v Aferi. Igral sem v TV dramah: Kozarja v Celjskem sodnem procesu in sodeloval v TV prenosu prireditve Koroška v pesmi, plesu in besedi in številnih javnih nastopih.
Pri kulturno-umetniškem društvu Dobrava Naklo pa sem odigral vlogo Škota v Vroči krvi. Čarovnika iz Oza, Gills Ralsto-na v Mišolovki, pomagal pa sem pri vseh predstavah. Pripravil in izvedel sem okoli 100 proslav ob različnih dogodkih ter imel blizu 200 gledaliških nastopov, da o pripravah ne govorim. V letošnjem letu smo sodelovali na področnem tekmovanju za NAŠO BESEDO '79 (Gorenjska) z igro Juona in pav, na mladinskem področju pa smo med najboljšimi v Sloveniji; za mene kot režiserja je to velik uspeh.
Poleg tega sem ob dnevu O F sprejel plaketo OF od KK SZDL Naklo za dolgoletno požrtvovalno delo.
Vzporedno z gledališčem pišeš tudi poezije. Kdaj in s kakšnim namenom si se začel ukvarjati z njo?
S poezijo sem se začel ukvarjati s 17 leti. V vsakem človeku pride nekoč do notranje krize, pa naj bodo ljubezenske stiske, obstoj sveta, onesnaževanja okolja ali vojne, ki pa jo jaz nisem doživel, pa vendar sem ob gledanju posnetkov na televiziji in fotografij v časopisu iz vojne začutil v sebi neko silo. Ta me je gnala do tega, da sem svoje gledanje na te grozote prenesel na papir. Včasih olajša človeka tudi košček papirja, ki prevzame del njegove stiske.
(Nadaljevanje na 12. strani)
iejše
nira;
gbiti
ired- j
iera;
etiti
jšati
una11
KULTURNA KOMISIJA PRI SINDIKALNI KONFERENCI ISKRE ELEKTROMEHANIKE IN
FOTOKINO SEKCIJA ..ISKRA" PRI FOTOKINO KLUBU ..JANEZA PUHARJA" V KRANJU
prireja
V počastitev 29. novembra
A.	VII. Iskrino razstavo fotografij
B.	I. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov

Dela naj na izviren način prikazujejo sodelavce in njihova dela pri: kulturno umetniških dejavnostih, tehničnih dejavnostih, šponu, rekreaciji, konjičkih, oddihu, potovanjih in doma.
C. V. festival amaterskega filma — prosta tema
Pogoji za sodelovanje:
iode; n, ^ oču-ajšali j
žinO'
iS0
8
irija- ! is za
rem-
ivčar
fino.
n in nec. rem-
1.	Pravico lo sodelovanja imajo člani SOZD Iskra
2.	Vsak avtor lahko pošlje največ:
A)	10 fotografij velikosti 30x40 cm ali izvedenke iz tega formata;
B)	10 barvnih diapozitivov 5x5 ali 7x7 cm — zasteklene
C)	3 filme formata 8 mm ali super 8 mm
3.	Žiriji bodo predložena samo tista dela, ki še niso bila prikazana na Iskrinih razstavah in festivalih.
4.	TJela morajo biti označena z običajnimi podatki.
5.	Dela bodo ocenjevale strokovne žirije. Člani žirij bodo določeni naknadno. Odločitve žirij so dokončne.
6.	Nagrade:
V vseh treh skupinah (A, B in C) bodo podeljene:
—	zlata medalja za posamezno delo in za kolekcijo,
—	srebrna medalja za posamezno delo in za kolekcijo,
—	bronasta medalja za posamezno delo in za kolekcijo.
Najboljši avtorji bodo še posebej nagrajeni s praktičnimi nagradami.
7.	Vsi avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje.
8.	Organizator si pridržuje pravico reproduciranja del za propagandne namene, ki sodijo v okvir razstav in festivale.
9.	Organizator se obvezuje, da bo s sprejetimi deli ravnal pazljivo, vendar pa ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale med transportom.
10.	Koledar:
— Sprejem del do 5. 11. 1979,
—	ocenjevanje 9. 11. 1979,
—	razstava — festival: 22. 11. 1979,
—	vračanje del do: 31. 12. 1979.
11.	Dela pošljite v varnih ovitkih na naslov:
Sindikalna konferenca Iskra Elektromehanika za Fotokino sekcijo „lskra"
Savska loka 1 64000 - KRANJ
ali pa jih oddajte članom izvršnega odbora sekcije.
Pripravljalni odbor
v_______________________________________________________________________________________y
BLISK IN GROM Bliža sc noč,
na nebu oblaki se zbirajo, veliki in majhni, črni in plavi, podobni nevihti
Ravno zunaj stojim, se močno zabliska in zagrmi, groza in strah me objame, nekje me pri srcu tišči.
Zelo se grmenja bojim, zato hitro v hišo zbežim, a ko v hiši sedim, sirenut grozeči začujem glas, oj, daleč na hribu gori
Že iz hiše zbežim in goreči veliki plamen gledim, strah in groza me je ob tem, ko vidim, da hiša gori, hiša in zraven hlev.
Živina iz hleva beži, ljudje pa na vse strani, vse jim do tal pogorelo je, nič več jim ostalo ni, le kot še sam prah in pepel.
Predstavljamo vam novo članico literarne sekcije Štefko Zamudo, 21-letno delavko v pripravi materiala v proizvodnji Tovarne A TC. V Iskri dela dve leti Prej je živela v Forminu pri Ptuju.
V četrtem razredu je pričela pisati pesmi. Po nekajletni prekinitvi je proti koncu osemletke spet pričela pisati. Piše predvsem realistične pesmi, inspiracijo za pisanje dobiva ob borbi z vsakdanjimi življenjskimi problemi in stiskami, saj ji življenje doslej ni bilo postlano z rožicami. Lani je pričela pisati roman oz. povest. Z veseljem se je vključila v delo literarne sekcije in pričakujemo da bo pod vodstvom mentorja še bolj uspešno ustvarjala.	^ qoc
Štefka Zamuda.

Štefka Zamuda
Literarna
sozvočja
140-letnica izuma fotografije
Leto 1839 pomeni triumf za ustvarjalni genij francoskega naroda. Ko je znanstvenik Arago 19. avg. 1839 na svečani seji pariške akademije znanosti podal izčrpen oris prvega heliografskega postopka, ki ga je iznašel Luis Jacpues Mande Daguerre, sta Pariz in francosko ljudstvo prevevala ponos in navdušenje. Vest o epohalnem odkritju se je bliskoma širila po Evropi in po vsem tedanjem kulturnem svetu. Zdi se, da je ob odkritju svet nekam osupnil.
Iznajdba fotografije je gotovo eno največjih dejanj v zgodovini človeštva. Po svojih posledicah se lahko primerja samo z iznajdbo tipografije (Gutenberg, 1450). Še več, danes fotografija * lahko pove več, kakor moremo izraziti z besedami. Po slabem poldrugem stoletju njenega obstoja lahko trdimo, da je bila iznajdba fotografije izredno pozitivno dejstvo, v nasprotju s pre-nekaterim drugim tehničnim izumom, ki ljudem ni prinesel vedno samo dobrega.
Portret moža s puškof na steklu).
Tukaj ni treba navajati fotografske zvrsti kot znanstveno dokumentarno, medicinsko, tehnično, kriminalistično, reprodukcijsko, žurnalistično ter njena poganjka — film in televizija (v prvotni obliki). Omenim naj tudi veselje milijonov ljudi, ki jim je fotografija konjiček in vir veselja. Seveda pri tem ne moremo zamolčati zlorab fotografije kot sredstva izsiljevanj, politične propagande in podobno.
Mimo obletnice izuma fotografije pa ne moremo, da ne bi pri tem omenili našega rojaka, Kranjčana Janeza Puharja (1814 — 1864). Le malokateri uporabnik najsodobnejših fotografskih aparatov ali pa samo ljubitelj lepe fotografije ve, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja oral ledino na tem področju slovenski duhovnik, Kranjčan Janez Puhar. Leta 1842, komaj tri leta za tem, ko sta Daguerre in Niepce objavila svoj izum fotografiranja na posrebrene kovinske plošče, je Janez Puhar izumil fotografiranje na steklene plošče.
Puhar je imel prirojen čut za likovne vrednote, po drugi strani pa za optično kemično eksperimentiranje z izrazitimi lastnostmi znanstvenika izumitelja. Bil je raz-gleJan, vztrajen, samokritičen, dosleden.
Z dagerotipijo se je seznanil teoretično in praktično že v letu 1839. Kmalu je začel s poskusi, ki so ga pripeljali leta 1842 do lastnega izvirnega postopka fotografiranja. Ta Puharjev izum vključuje dve komponenti: steklo kot nosilec fotografske slike in kemični postopek z žveplenimi parami. Steklo do tedaj še ni bilo v rabi, kajti dagerotipija je bila slika na kovini, talbotipija pa slika na papirju.
Puhar je objavil prve rezultate svojih poskusov leta 1841, nato pa še leta 1843, 1849 in 1851. Posebno pomembna je objava o transparentnih slikah na steklo 1843, ker daje Puharju vidno časovno prednost
pred slikami na steklo Abela Niepcea de S. Victor (1848).
Puhar je dosegel še za svojega življenja pomembna mednarodna priznanja. Njegov postopek je objavila Akademija znanosti na Dunaju (1851), na Veliki razstavi v Londonu (1851) je dobil za svojo fotografijo, ki predstavlja cerkljansko cerkev z Vavknom v ospredju, zlato svetinjo. Ta slika je bila leta 1937 odposlana na razstavo Puharjevih del na Dunaj, od koder pa se ni več vrnila. Pariška Academie Nationale je leta 1852 sprejela Puharja za svojega člana in mu istočasno s to diplomo priznala naziv „lznajdi-telj fotografije na steklo."
Danes se starih postopkov v fotografiji ne uporablja več, dagerotipija in Puharjev način sta stvar preteklosti. Nesporno pa ostaja dejstvo, da je Puhar prvi začel s fotografiranjem na steklo in to je pomenilo velik korak naprej. Kakor se je zgodilo še z nekaterimi drugimi našimi izumitelji, da so se z njihovim znanjem okoristili drugi, tako tudi Puharju del sveta še do danes ni priznal tega prvenstva.
Janez Puhar je bil doma iz Kranja. Študiral je v Ljubljani in je že v gimnazijskih
letih pokazal izredne talente za jezike. Zanimal se je tudi za astronomijo in glasbo. Dobro je igral vrsto različnih instrumentov, ki si jih je v prostem času tudi sam izdeloval. Leta 1838 je postal duhovnik, nato pa je služboval v Leskovcu pri Krškem, v Svibnem, Metliki, Ljubnem, Radovljici, na Bledu, Cerkljah, Smledniku, v Kamniku in na Dovjem. Umrl je na svojem domu v Kranju.
Puhar je bil tudi pesnik. V nekdanji Cvetkovi izdaji pesniških zbirk je veliko tudi Puharjevih, med njimi najbolj znana Vavknova „Vigred se povrne .. ." za katero je bila dolgotrajna pravda. Dobojeval jo je sodnik in skladatelj Oskar Dev, ki jo je kot narodno našel in priredil za nagrobnico. Po novicah z leta 1861 „ocena Vavknovih pesmi" je dognano avtorstvo in sicer:	Puhar —
Vavken. Povod pesnitev in skladbi je smrt Kamila Mašeka, Vavknovega glasbenega učitelja.
Puhar je izjemen iz izreden pojav v slovenski fotografiji. Ob sedanjem vedno večjem uveljavljanju zgodovine fotografije v svetovnem in domačem merilu raste tudi pomen Janeza Puharja.	Alojz Žibert
Prebrali smo za vas
Knjiga Heinricha Jaeneckeja „Beli gospodarji11 s podnaslovom Tristo let vojne in nasilja v Južni Afriki je za naše bralce zanimiva in nova iz več razlogov.
Gre namreč za prvi sintetičnejši zgodovinski prikaz tristoletne bele kolonizacije Južne Afrike in s tem seveda tudi nenehnega, tristo let trajajočega boja med črno in belo raso na jugu Afrike.
Dalje gre za problem rasne diskriminacije, ki še danes buri napredno svetpvno javnost, saj sužnjeposestniški red, ki so ga uvedli beli priseljenci, v glavnem Holandci, kalvinisti po veri, traja še danes in je kot v posmeh prizadevanjem vsega naprednega sveta za osvoboditev človeka in njegovo dostojanstvo.
In končno, knjiga nam zgodovinsko in dokumentarno piše o treh stoletjih tako imenovane burske zgodovine, v katero so posegli tudi Angleži, a so s svojo politiko, zlasti vojaško, dosegli na jugu prav nasprotno od tistega, kar so želeli.
Zgodovino treh stoletij Burov in njihovega načina življenja in družbene ureditve je Heinrich Jaenecke napisal izredno dobro in jo bereš kot roman. Iz celotnega dela je jasno razvidno, da je pisec na strani zatiranih domorodcev, črncev ter v svojem pisanju krepko vihti bič obtožbe in dejstva nad zatiralci, zakaj grozote, ki so jih Buri pa tudi Angleži in še posebno Nemci, počenjali največ v imenu svojega kalvinističnega boga (Buri), svoje samoljubne zaostalosti, surovosti in nenasitnega pohlepa po bogastvu (še posebej po odkritju diamantov in zlata v Južni Afriki) in jih počenjajo še danes, se po svoji intenzivnosti in obsegu lahko primerjajo samo še s početjem nemških fašistov.
Te grozote pa po svoji specifiki in dolgotrajnosti (kar tri stoletja in še današnji dan!) nimajo primere.
Sama knjiga je namreč huda in neovrgljiva obtožba rasne diskriminacije v Južni Afriki. Še več. Z opisom in pričevanjem o črnskem odporu, tako v preteklosti, kot sedanjosti proti temu, morda najbolj nehumanemu režimu na vsem svetu, je vredno zabeležiti avtorjevo zaključno misel iz knjige:
„V začetku tega stoletja, še pred bursko vojno, je liberalni Afričan William Schreiner, ministrski predsednik kaaplandske kolonije zapisal: „Če smo tega vredni, bomo še naprej ostali gospodarji, vendar mora biti to oblast v svobodni deželi, kjer so odprta pota vsem sposobnim in vsem civiliziranim, ne da bi koga zapostavljali zaradi barve kože.11
Trditev je kot preperel kažipot na pogorišču izgubljenih upanj in možnosti. Nikoli se ne smejo ponoviti desetletja trajajoče zmote. Cas dogovorov in sporazumov v Južni Afriki se bliskovito izteka. Danes ni mogoče več doseči tistega, kar je bilo mogoče še pred eno generacijo. Beli so še včeraj brezpogojno rekli: „Ne.“ Danes črni odgovarjajo: „Vse ali nič.11 Črna Afrika pripravlja napad na belo voortrekersko trdnjavo, toda tokrat ne s kopji.
Za konec • omenimo še to, da je avtor zadnje poglavje pod naslovom ..Nemška dediščina11 posvetil Namibiji, nekdanji nemški koloniji, ki je danes v ospredju političnega zanimanja sveta in prizadevanj OZN, da bi dežela postala svobodna, saj mandat Južne Afrike nad njo prav tako tudi tu z rasno diskriminacijo uveljavlja družbeni red belih gospodarjev, družbeni red, ki ga današnji svet kar ne more in ne more odpraviti, saj je pri tem več kot jasno, da igrajo pri tem odločilno vlogo predvsem investitorji iz vseh večjih kapitalističnih dežel.
..Bele gospodarje11, ki so opremljeni še s številnimi dokumentiranimi fotografijami in zemljepisnimi skicami, je prevedla Marjeta Ciglenečki, opremila Jelka Miheličeva, izdala pa založba Borec iz Ljubljane. D. Ž.
■ajz
ino.

RAZMIŠLJANJA OB POGREBU PRIJATELJA
V
Tistega dne se sonce ni prikazalo izza oblakov. Nič, prav nič ni bila pokrajina podobna sončnim prizorom z razglednic. Celo: pust dim se je vrtinči! in se meša! s sivimi oblaki saj, ki so potovali v neznano smer, širna ravnina, ki se je razpirala v eno smer, je dajala vtis brezmejne izgubljenosti, ki jo sicer človek občuti v panonski nižini: mar te bomo tja zagrebli?
Pred šipo, ki ločuje pokojnikovo krsto, stoje njegovi ožji sorodniki: žalost jim je izpile vedrino z Hc, nemo zro v skromno črno počivališče njihovega bližnjega. Vonj z mnogih vencev duši ljudi, mnoge, ki so ga imeli radi, mnoge pa, ki so kar tako prišli, ker vedno pridejo kar tako.
In potem: grobarji rutinsko primejo krsto in jo polože na katafalk. Torej je le definitivno, vse je torej odločeno. Za pokojnikom, ki vodi žalostni sprevod se zvrste trume ljudi: skupaj se napote tja, v tisto vetrovno nižino, kjer leže že drugi.
Tako torej, naš Marjan, naš Štrukelj Marjan, odšel si, čeprav tega nisi hotel ti, niti tvoji bližnji, niti mi, ki smo sicer velika množica tvojih prijateljev. Vendar, na zadnji poti bomo obudili skupne misli. Množica kakih tristo ljudi se še ni vsa zvrstila in že smo pri jami, za katero trdijo, da naj bi bila prav zate izkopana.
Molče in s tiho patetiko se ljudje
poslavljajo od tebe. Nageljček in prgišče prsti, ki tleskne na pokrov krste, spremljajo občutki tesnobe: kakor da bi pokopavali sebe!
Vendar, dragi Marjan, povem ti še toh: ime! si, resnično, veliko prijateljev, ki so te spremili poslednjič, toda iz naše delovne organizacije kaj malo. Morda je bilo premalo tvojih trideset let dela? Nihče ni črhni! niti besedice v imenu kolektiva, za čigar usoehe si bi! zaslužen tudi ti.
Nihče. Morda je tako prav? Generali namreč ne računajo na mrtve vojake. Treba jih je čimprejpozabiti in misliti na bodočnost
Da, obsojamo brezdušno profitno družbo, kaj pa smo mi? Mar mi nismo, kar s no pokazali, da smo? Prav to smo! Šibki in nizkotni, kot je nekoč dejal Dostojevski.
Marjan, mar je bilo tvoje tridesetletno delo ničevo in nikakršno, da ga ni nihče opazil? Si morda ustvarjal samo za preteklost?
Odhaja! sem z grobišča in v ušesih sem slišal odmeve melodije pevcev, ki so pospremili pokojnika, slišal sem neznane glasove in zdelo se mi je, da se mrliči hudujejo. In mislil sem si: prekleto! kaj si res nekoč obstaja! ali so te le naše iluzije ustvarile? !
In že se spušča prvi mrak, iz oblačnih meglic pada prašen dež.
Toni Perčič
ČASOPISNE NOVICE
Med Jugoslavijo in Albanijo je dogovorjena nadaljnja rast blagovne menjave, ki naj bi naslednje leto dosegla vrednost nad 80 milijonov dolarjev, je izjavil dopisniku Tanjuga zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, ki se je vrnil v Beograd po obisku iz Albanije.
V	osmih mesecih letošnjega leta je niška Elektronska industrija izvozila izdelkov v vrednosti blizu 16,8 milijonov dolarjev in hkrati uvozila približno za 16 milijonov dolarjev reprodukcijskega materiala in surovin. Zunanjetrgovinska menjava bo predvidoma letos večja kot sojo v Elektronski industriji načrtovali.
V	okviru kraljevskih oktobrskih proslav so v tem mestu na slovesen način vključili v javni promet prvo kombinirano elektronsko telefonsko centralo vrste metaconta s 4.800 telefonskimi priključki in možnostjo razširitve do 20 tisoč telefonskih priključkov. Vest je objavila beograjska Politika brez navedbe proizvajalca — naše Iskre.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je razpravljal o usodi tovarne aluminija v Kidričevem. Po predlogu posebne delovne skupnosti, ki je raziskala možnosti nadaljnjega dela tovarne, meni Izvršni svet, da je treba aluminijsko industrijo v Sloveniji ohraniti, toda upeljati modernejšo tehnologijo. Tovarno naj bi v vsakem primeru rekonstruirali s pomočjo sovlagateljev in z možnostmi uporabe domače tehnologije. Vodstvo TGA Kidričevo pa predlaga uvoz tehnologije iz ZDA za 5 milijard dinarjev, kar je seveda brez sovlaganj uporabnikov aluminija nemogoče.
Delavska enotnost se je lotila teme: položaj invalidnih oseb na Slovenskem. V uvodu pravi, da je nedavna razprava v organih in na seji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije potrdila oceno, da so sistemske rešitve za zagotavljanje socialne varnosti in za humanizacijo življenja in dela invalidnim osebam v naši republiki ustrezne, da pa v vsakodnevni praksi še vedno ne dosegamo povsod zadovoljivih rezultatov. Zato je prav sedaj, ko nastajajo nove razvojne projekcije in ko v Sloveniji načrtujemo nekaj velikih investicij in razširitev proizvodnje, npr. v IMV, Iskri in drugod, se je potrebno opredeliti tudi do večjega delovnega angažiranja invalidov.
Iskrina tovarna elektromotorjev v Železnikih s svojimi gospodinjskimi aparati za obdelavo živil, ki jih izdeluje v kooperaciji s tujimi partnerji, krije sedaj 40 odstotkov jugoslovanskega tržišča. Z novo investicijo bo Iskra v Železnikih močno povečala proizvodnjo elektromotorjev in polizdelkov za kompresorske motorje tako, da bo čez tri leta krila že približno polovico vseh potreb. Naložba bo veljala več kot 300 milijonov dinarjev, po načrtu pa bo dokončana ob koncu prihodnjega leta, piše Gospodarski vestnik.
Komunisti Gorenja so na problemski konferenci ocenili rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, posebej še v tovarni gospodinjske opreme Gorenje in opozorili zlasti še na tiste težave, ki jih sami ne morejo odpraviti. Proizvodnjo gospodinjskih aparatov in opreme ekonomskega položaja ne bo mogoče spremeniti na bolje.	Prestrukturiranje proizvodnje zadeva prav razvoj
računalništva, ki naj bi bila prednostna možnost za dolgoročnejše izboljšanje gospodarskega položaja. Gorenje se želi pridružiti drugim proizvajalcem računalnikov, piše Naš čas iz Velenja.
Najnovejši statistični podatki prikazujejo, da so se nominalni osebni dohodki v Sloveniji povečali v prvem polletju v primerjavi z istim razdobjem lani za 24,3 odstotka. V gospodarstvu so se povečali za 23,6 odstotka, v negospodarstvu pa za 27,5 odstotka. Nominalni osebni dohodki delavcev na Slovenskem so se gibali v tem razdobju v okviru dogovorov. Njihova rast je bila za 8 odstotkov nižja od povečanja dohodkov. Če vzamemo, da so se življenjski stroški v istem razdobju povečali za 23,4 odstotka, je realna rast osebnih dohodkov enaka ničli, poroča Tanjug.
Pred kratkim so v gradbeno industrijskem ppdjetju Vegrad iz Velenja predali namenu nov računalnik in sicer Iskra data C-18. Računalnik je povezan z republiškim računskim centrom kot terminal, istočasno pa deluje tudi kot lokalni računalnik.
Skupini strokovnjakov — inovatorjev iz Elektronske industrije v Nišu je uspelo konstruirati, izdelati in montirati tako imenovani ..skupni antenski sistem", katerega pomen je v tem, da lahko posreduje zelo močan signal več kot 2.000 televizorjem hkrati. Sistem močnega ojačevalnika in napeljav do uporabnikov v stanovanjih je izdelala Elektronska industrija v sodelovanju z znano nizozemsko tovarno Philips, piše ljubljansko Delo. (Strokovnjaki iz Niša ali iz nizozemskega Endhovna? ).
Vžigal ne tuljave za elektrovžig pri plinskem štedilniku, ki se zelo rade pokvarijo, izdelujejo v Iskri, tovarni uporov in potenciometrov v Šentjerneju. Vgrajujejo jih tako v štedilnike, ki jih proizvaja Iskra, kot v tiste, ki jih izdelujejo v tovarni Rade Končar za Gorenje. Razlika med enimi in drugimi ni velika, zato pa je večja razlika v ceni, piše pri odisejadi s pokvarjenim štedilnikom Marjeta Šoštarič v Delu.
r' Do konca leta bodo prišli na jugoslovansko tržišče električni števci, ki jih bodo izdelali v tovarni sestavnih delov v Elektronski industriji. Te vrste števcev so sedaj izdelovali samo v Iskri, vendar je čutiti veliko povpraševanje.
V prihodnje bo Elektronska industrija začela proizvajati tudi elektronske števce, ki jih nihče v svetu serijsko ne izdeluje, čeprav se strokovnjaki v več državah ukvarjajo s tem razvojem. V Elektronski industriji so prepričani, da bodo v razmeroma kratkem času izdali ob sodelovanju strokovnjakov njihovega razvojno raziskovalnega inštituta in Inštituta Mihajlo Pupin iz Beograda. O tem poročajo niške Narodne novi ne dne, 13. oktobra.
Dragan Maksimovič iz ulice Garcie Lorce v Beogradu mesec dni ni mogel gledati televizijskega programa zaradi malomarnega in skrajno neodgovornega dela serviserjev iz Iskre na Bulvaru revolucije. V pismu Politiki se pritožuje Dragan Maksimovič o večkratnem popravilu televizorja in sicer tako dolgo, da seje iztekla garancija. Beograjska Politika zaključuje pritožbo z vprašanjem, zakaj so serviserji v Iskri dovolili, da je stranka izgubila zaupanje v njihovo delo.
Letošnji plačilni deficit Jugoslavije bo dvakrat večji od načrtovanega. Namesto 1,1 milijarde dolarjev predlaga zvezni izvršni svet, da se deficit omeji letos na 2 milijarde dolarjev. Toda nekatere republike in pokrajine niso zadovoljne s to omejitvijo. Z izpolnitvijo njihovih zahtev pa bi bil deficit lahko trikraten.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Obisk v taborišču Dachau
Aktiv zveze borcev Avtomatika je letos organiziral spominski obisk zloglasnega nacističnega taborišča Dachau v bližini Miinchena.
vožnjo kmalu spet nadaljevali in prispeli okrog četrte ure pred hotel v središču mesta. Tu je spet nastopil tov. Bine in po spisku v najkrajšem času porazdelil sobe, kjer smo se namestili za naslednja dva dneva. Po krajšem počitku si je zvečer lahko vsakdo ogledal munchenski živ-žav.
Petek, 14. septembra je bil namenjen na obisk taborišča Dachau. Odpeljali smo se v smeri severa zapad in približno po 25 km vožnje obstali na parkirišču koncentracijskega taborišča Dachau. Vreme se je poslabšalo in sonce se je skrilo in nizki oblaki :o se zgrinjali. Kot simbolično se je tudi narava ob našem prihodu v taborišče pridružila tesnobi, ki nas je ob vstopu in imenu Dachau spreletela.
Prečkali smo jarek, ki je bil včasih zalit z vodo in se ob spomeniku žrtvam tega kraja najprej poklonili spominu nesrečnikov. Ob spomeniku je ob polaganju venca spregovoril ing. Franc Vršnak in se dotaknil tistih nacističnih dni, ko so se vsi uporniki cele Evrope znašli z isto usodo na tako majhnem prostoru in izpričali s smrtjo in mukami vero v poraz hitlerjevske Nemčije. Na prostranem dvorišču stoji danes le malo tistega, kar je bilo med vojno. Pri ogledu jetniških barak sta spregovorila nekdanja jetnika, naša udeleženca tovariš Ličen in Pilko. Danes so barake urejene in olepšane tako, da dajo videz lepe negovanosti, tedaj pa je bil izgled vse drugačen. Najbolj mučno je bilo — tako sta povedala oči-
Udeleženci izleta pred taboriščem Dachau.
V četrtek, 13. septembra smo se navsezgodaj posedli v SAP-ov avtobus, v katerem je bilo petdeset sedežev za prav toliko udeležencev. Za vodjo potovanja je bil že nekaj mesecev prej izbran ing. Bine Kurnik, ki nas je presenetil s pripravami in fotografijami taborišča ter prospekti mesta Miinchena. Od prvega trenutka odhoda in do zadnjega trenutka prihoda je bilo vodstvo krepko v njegovih rokah. Tako je bila skupina o vsem obveščena in se je lahko brez skrbi prepustila potovalnim vtisom. Tov. Podgoršek, ki se je že večkrat izkazal na sličnih poslih, je oskrbel vse kar je potrebno za potešitev lakote in žeje.
Tako oskrbljeni smo krenili na pot v lepem jesenskem jutru čez Gorenjsko, Ljubelj mimo Vrbskega jezera, Spittafa, prek lienških dolomitov, skozi Lienz in nato proti smeri Grossglocknerja, vendar smo prečkali Visoke Ture skozi predor Felber-tauern. Vozili smo se skozi zimsko športno središče Kitzbuhl in kmalu prispeli na obmejni prehod med Avstrijo in Nemčijo pri Kufsteinu. Tam so nas pustili čakati malo dalj časa kot je običaj na naših obmejnih prehodih, kar pa je bilo prijetno vsem tistim, ki so si zaželeli prižgati cigareto ali dve. No takšnih udeležencev seveda resnično ni manjkalo.
Do Munchena smo napravili še en postanek, saj vožnja je bila dolga in ljudje so si zaželeli razgibavanja. Pri tem smo se še malo podprli iz Podgorškove zaloge in
MIHA ŠTEFE: ŽIVIM ZA KULTURO"
(Nadaljevanje z 11. strani)
Kaj ti pomeni poezija v življenju?
Mislim, da ni človeka, ki ne bi v svojem življenju vsaj enkrat prenesel na papir del svoje notranjosti, del svoje sreče ali tegobe. Vsak človek je del pesnika ali literata. Vsak človek je nekoč, pa čeprav tako neznatno, povedal prav toliko, kot mnogi drugi veliki pesniki, samo da to ni bilo nikjer objavljeno.
Kako napišeš pesem?
Pesem nastane v trenutku. Motivi se ponujajo sami glede na razpoloženje, ki ga čutim, zaznavam, vidim . . . Pesem je moja osebna izpoved, ki nastane v trenutku notranjega konflikta v človeku. Svinčnik drsi po papirju in ko mislim, da je dovolj, se ustavi. Kar je v meni, mora na plan, drugače bi me strlo. Pesem se izlije iz človeka, kasneje sledi morda samo kakšna korigirana kombinacija. Nikoli ne bi mogel napisati pesmi po naročilu.
Pred dvema letoma je bil na srečanju mladinskih pesnikov pobratenih mest Jugoslavije v Zemunu. Je impresionist, sooča se z realizmom življenja, kjer pesniško ugotavlja dejstvo našega obstoja. Vzornika nima, izredno všeč pa mu je Ivan Minatti, ki v svojih pesmih išče naravo, obstoj in vendar je njegova poezija revolucionarna.
Ve, da mora pisati, to je del njegovega življenja.
Svoje pesmi objavlja v časopisu Iskra, Naklan'c, Informator, Naprej-izdan od OK ZSMS Kranj, lansko leto pa je sodeloval V knjigi, izdani ob dnevu borca in dnevu ISKRE — Globoko v nas. K letošnji zbirki Iskrinih literatov ,,Naša izpoved" je prispeval trinajst svojih pesmi.
Drago Papler
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,
f	;	"n
VZPON ŽENSKEGA ŠAHA V EM
X__________________________________J
V okviru praznovanj 75-letnice STOLA, so prizadevni šahisti iz Kamnika organizirali ekipno šahovsko prvenstvo za ženske. Tega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 13. 10. 1979, so se udeležile tudi šahistke Elektro-mehanike. Prepričljivo so osvojile prvo mesto in s tem zlato plaketo, saj so od možnih 16 točk, dosegle kar 15,5 točk. Za zmagovalno ekipo EM so nastopile:
Marija Brce (TEA), Milka Lampe (Števci), Olga Polak (TEA) in Stanka Pogačnik (Mehanizmi).
To je vsekakor velik uspeh ženskega šaha v naši delovni organizaciji.
Olga Mavrič
ŠPORTNE NOVICE IZ ŠOLSKEGA CENTRA ISKRA
OBČNI ZBOR ŠŠD
V	četrtek, 11. oktobra 1979 je bil občni zbor Šolskega športnega društva, ki deluje na šolskem centru SOZD Iskra v Kranju.
Udeležili so se ga člani ŠŠD, predstavniki razrednih skupnosti tehniške in poklicne šole ter prof. Dana Oblak. Občni zbor jeotvori! Janez Rogelj, ki je bil izvoljen za predsednik ŠŠD, podpredsednik je postal Abi Jurančič. Poročilo za preteklo šolsko leto je podal predsednik mladinske organizacije Pavel Rupar.
ŠŠD v sodelovanju z OO ZSMS ŠC SOZD Iskra bo tudi organizator področnega prvenstva v rokometu in šahu, če pa bo možnost pa tudi v atletiki.
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠI ŠPORTNI RAZRED
V	letošnjem letu bo predsedstvo OO ZSMS v sodelovanju s ŠŠD izvedlo tekmovanje za NAJBOLJŠI ŠPORTNI RAZRED. Tekmovalo se bo v naslednjih panogah: v šahu (september), košarki (november),
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ORJAŠKI JURČEK
Naš sodelavec iz šempeterske ISKRE Marjan BAVCON je pred kratkim na gozdni jasi pri Kubedu našel orjaškega jurčka, ki je tehtal kar 1,25 kg. Marjan je prekaljen gobar in pozna vse gozdove tja daleč do hrvatske Istre. V „sezoni" jih kar mimogrede, na poti domov nabere za večerjo. Pozna vse vrste gob, vse skrite kotičke primorskih gozdov, kjer bo našel to, ali ono vrsto slastnih gozdnih specialitet. Ob nedeljah jih prinese toliko, da jih podari še prijateljem in sosedom. Na tako velik primerek jurčka, katerega klobuk je diagonalno meril kar 35 cm, zdravega, le razpokanega po klobuku od silne — po njegovi sodbi — dvodnevne rasti, pa še ni naletel.
Franc pbolnar
vidca, da so stopali v eno samo barako nekaj sto trpinov, ki so ležali tik ob drugem. Da se ne govori o hrani!
Na levi strani velikega peščenega prostOj ra spet ločenega z jarkom smo zagledal' spomenike v obliki kipa dachauskega jetnika na katerem piše ..Mrtvim v spomin, živim, v svarilo". Kip stoji poleg dveh manj-’ ših zgradb, ki sta predstavljali krematorijz napravami za obešanje. Povsod po sobah tega krematorija porazna slika nekega nacističnega uničevalnega sistema, ki je izgubil vsako sled humanosti.
Ko smo se vračali nazaj proti vhodu, kjer je postavljena muzejska zgradba, sm° se v miru sprehodili skozi dvorane, kjer je prikazen vzpon in padec tretjega Raicha-Na panojih se vidijo pričevanja v obliki tiskanih povečav prvih zarodkov nacističnega gibanja in fotografije Hitlerja in njegovih pajdašev. Material je časovno razporejen do trenutka, ko so ameriške čete maja meseca 1975. leta osvobodile taborišče. Fotografije so tako pretresljive — zlasti o nasilju SS nad ubogimi jetniki — da nam je zastajal dih.
GUs
r
Imeli smo srečo, da smo ravno ujeli dokumentarni film o nacizmu in taborišču Dachau, ki ga vrtijo nekajkrat na dan. Marsikomu so privrele solze na lice in začelo se je hlipanje v dvorani ob prizorih nasilja nacistov in človeške bede jetnikov.
Lahko smo hvaležni vsem tistim, ki s° vztrajali, da za trajno ohranijo taborišč® kot neme priče grozodejstev nacizma in 5 tem vedno znova izpričujejo resnico o polpretekli dobi. Iskrica upanja se nam )e utrnila ob pogledu obiskovalcev taborišča
C
r
in filmske predstave. Zvečine so bili to mladi, zelo mladi ljudje, ki so govorili različne jezike tako nemško, holandsko, fran" cosko injtalijansko, da ne rečemo slovanske jezike.
Utrnilo se nam je upanje, da tudi nemška mladina zve za nacistično obdobje i" pošastne metode, ki niso samo v sramo*0 narodu temveč tudi človeštvu, kakor ie rekel naš govornik pred spomenikom žrtev
nacizma.
Starejše pokolenje borcev si je že ustva-
rilo predstavo o pretekli dobi, upamo Pa tudi, da so predstavniki mladine delovne organizacije Avtomatike, ki so se udeleži' obiska taborišča, v živo videli gorje in trpljenje borcev za svobodo.
Pavle Sešen |
sel
Al
fo
up
so
nc
go
ne
SVi
mi
de
bi
in
ne
ie
Se
in-
■
namizni tenisu (marec), rokometu (aprl'’ nogometu (maj), odbojki, atletiki, srnU y Čanju, kolesarjenju in krosu.
Tekmovanje za najboljši športni razred, poteka po posebnem točkovalnem sistemu-V vsakem tekmovanju dobijo najboljši trii6 razredi določeno število točk — prvi , drugi 3, tretji pa 2 točki. Vsak razred im" možnost izvedbe organizacije tekmovanja, za kar dobi nagradne točke za organizacij0 in sicer od 2 do 5. O številu točk odl°ča predsedstvo OO ZSMS ŠŠD, glede na potek organizacije, pomoč ŠŠD ipd. Na letnl akademiji ŠŠD ob zaključku šolskega le,a bo najboljši športni razred prejel priznanj6'
Tekmovanje v smučanju in kolesarjenj11
«
gr
Zv
Vi
ra;
kr.
Po
šč,
!e-
lat
re;
no
bo potekalo v okviru športnega dneva.
KROS
V četrtek, 4. oktobra je v okviru špor<
nega dneva potekalo tekmovanje v kros°-Ekipni rezultati:
1. letnik: (TŠ)
1.	mesto — 1. Ea — 55,62
2.	mesto - 1. Ec — 62,96
3.	mesto — 1.S — 65,29
4.	mesto - 1. Eb — 68,35
iaj
de
sk
rei
tal
de
Poklicna šola
T. mesto 2. mesto
1. A - 40,5 1. B - 50,3
3.	mesto — 1. C — 52,4
4.	mesto — 1. E — 57,4
2. letnik:
1.	mesto -
2.	mesto -
!
kc
m
se
ne
nc
ta
VQ
tei
ža
2. S - 47,11 2. Eb - 47,55
3.	mesto — 2. Ea — 54,76
4.	mesto — 2. Ec — 57,40
j
St
3. letnik:
1.	mesto — 3. S — 25,62
2.	mesto — 3. Ea — 29,08
4. letnik:
1.	mesto — 4. Ea — 24,38
2.	mesto — 4. Sb — 26,50
3.	mesto — 4. Eb — 36,26
2. letnik:
1.	mesto — 2. E -
2.	mesto — 2. B -
3.	mesto — 2. C -
4.	mesto — 2. A
27.2
37.3
43.3 47,1
3. letnik:
1.	mesto — 3. A — 26,3
2.	mesto — 3. C — 26,4
3.	mesto — 3. B — 29,6
4.	mesto — 3. E — 36,2
ŠAH
šol*0-
V petek, 28. septembra je bilo prvenstvo v šahu, v okviru tekmovanja , najboljši športni razred, katerega je orga0 ziral razred 2. Ea in za uspešno izved , preiel 4 točke. Pri samem vodenju in iz° prostora sta pomagala predsednik šolskflr OO ZSM in predsednik šahovske sekdL Prvenstvo se je pričelo ob 8., igrali pa s° L sistemu izpadanja. Sodelovali so predsta^
"5
ILCI IIU l^pauailja. tjvvGivvan »V	.
ki iz 19 razredov. Po petih urah igranja r zasluženo zmagala ekipa 4. Sb razreda
br
na
•ja
ca
na
an
va
o
ra;
go
mi
tei
ka
dc
Pa
mi
sai
de
H;
de
dr
kr
dr
na
ut
ka
Po

točke), pred ekipo 3. Ea razreda (3 točkej' tretje mesto pa sta si delili ekipi Z Eb ih
Ea razreda, ki sta prejeli po 2 točki.