P.b.b. chruti kulturno - politično glasilo Motorne iagc znamk: Stihi, JO-BU (Tiger) Pioneer — že od Sil. 3.900,— naprej vara nudi Johan Lomšek Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Eberndorf tel. (04237) 246 Štedilniki, peti in kotli vseh velikosti stalno na zalogi. — Naročite takoj. — Zahtevajte ceniki — Brezplačno predvajanje žag in dostava na dom. s v ef o vn/7-) in dom ačih do go d kov Potmi urad Celovec 2 — Verlagspostanit klageutun Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XII. / ŠTEVILKA 47 Koncilski očetje o zakonu in družini Na 112. in 113. koncilski seji dne 29. in 30. okto-bta so koncilski očetje razpravljali o tistem delu osnutka o Cerkvi v modernem svetu, ki se nanaša oa dostojanstvo zakona in družine. Razprava dne 29. oktobra je potekla takole: Amc-riŠKi nadškof Dearden je poudaril važnost vpraša-nja in pojasnil, kako so cilji zakona prikazani med 'oboj. Ljubezen, ki povezuje zakonca, je usmerjena zavajanju in vzgoji otrok za ta in drugi svet. Osnutek obravnava nadvse važno vprašanje, ki se ticc oblikovanja zavesti zakoncev, da prevzamejo odgovornosti za zarod. Zakonci se morajo vedno ravnati v skladu z naukom in duhom Cerkve. Pa-Pož si je pridržal vprašanje moralnosti uporabe določenih sredstev. Kardinal Ruffini je omenii, da je besedilo tega paragrafa premalo jasno in da ima Revilne vrzeli. Potrebno ga je predelati v luči oaukov okrožnice Pija XI. Časti cunnubii in go-Vora papeža Pija XII. babicam. Kardinal Leger je otncnil, da je videti, da se mnogi boje poglobiti teologijo o zakonu. Besedilo osnutka želi predvsem pojasniti negotovosti in zaskrbljenosti tolikih verni-*lov> ki pričakujejo od koncila odločibio besedo, tžsmuck mora zato prikazati zakon na trdni teološki podlagi. Kardinal Suencns je govoril o vpra-uju ureditve rojstev. Komisija, ki je pripravila osnutek, bi se morala najprej vprašati, če so bili doslej pojasnjeni vsi vidiki teologije o zakonu, ee ni bil pri poudarku zapovedi ,ras ti ta in mno-a se’ zanemarjen smisel besed, da bosta dva en° samo telo. Najboljši verniki pričakujejo pomoč ^ koncila, da bi živeli v zvestobi Cerkvi in v zve-stobi njihovi zakonski ljubezni. V ta namen je Reba delovati na liniji znanstvenega napredka. anost nam omogoča bolj ločiti to, kar odgovarja Naravi, od tega, kar je proti naravi. Naša naloga 1^ “Porabiti ncizpremcnljiva načela in upoštevati “edanji znanstveni razvoj. Antiohijski patriarh ,axinios IV. Saigh je navajal, da je problem urc-levanja rojstev huda kriza katoliške zavesti. Želi, |>aj skuša koncil najti rešitev in naj se s pogumom 1 l>r<>b!enia v luči moderne teološke, zdravniške, Psihološke in sociološke znanosti, španski škof 1 la je Rdel jasen prikaz problema in točno mo-obitno rešitev po pozitivnem in konkretnem kri-Ju- Kolumbijski nadškof je omenjal pomanjka-^ trdnega nauka v prikazu problema in podčr-Potrebo, da koncil pri obravnavanju zakona •v®sto razlaga nauk Cerkve in da hkrati prime-odgovor na problem rojstev. Avstrijski škof ^ sob je dejal, da v besedilu ni dovolj poudarka o 'rodnotc, h katerim so usmerjene obsežnosti, katerih govori. Indonezijski vikar Stavennan pa opozarjal na nevarnost dualizma pri opisovanju °aravo zakona. ^Naslednjega dne, t. j. 30. oktobra, so pa koncilski Je o istih problemih razvijali naslednje misli: NizojgH^kj kardinal Alfrink je zlasti poudarjal, so težave zakonskega življenja ena glavnih skrbi as tor a] ne delavnosti zaradi velike stiske, ki jih ročajo številnim vernikom. Nobena človeška " Va> pa naj si je še tako velika, ne more in ne ■sine . 1 Privesti Cerkve k temu, da bi spreminjala ' zakon Noben Vpliv a pri ocenjevanju moralnega značaja človeške-dej ^'padata bistvu krščanskega življenja in se ne Le k 0?'rat' na takoimenovano etiko položaja, st CV I,e morc nikoli sprejeti izključitve potom-> ki bi bila dosežena z izrecno nemoralnimi s Vl' Morda je kaka odločitev Cerkve v tem edu še prezgodnja. Naj si bo odgovor Cerkve 'Nenkoli. pa se morajo verniki zavedati, da bo n ^“'iSovor rezultat študija in ocenitve vseh da-, Pb znanstvenih podatkov, ki bodo prežeti z ^Povedjo ljubezni. Kardinal Ottaviani je naglašal, ^ Jc treba zavrniti trditve, ki sc tičejo študija in ‘lolžnosti zakoncev, da določijo število otrok. Svet®pisemska stavka ,rastita in množita se’ in ker 0,10 saino 'clo’, nista v nasprotju med seboj, frotidarjata rodno funkcijo zakoncev. Sveto 0 starcga in novega zakona ima številne dru-Ijj Stavke, ki poveličujejo plodovitost družine in d^U^otavljajo stalno pomoč božje Pravičnosti za d0 "1o s številnimi otroki. Nikakor ne sme priti ^fia, da bi Cerkev odstopila od načel o nauku ali ga prilagodila človeški slabosti. a sociološka analiza težav ne more imeti > ocenjevanju moralnega značaja človeške-bejanja. Cerkev meni, da žrtev in odpoved CELOVEC, DNE 19. NOVEMBRA 1964 Notranja trenja v Moskvi Komunistična partija Sovjetske zveze je v torek .sprejela sklep — prvič po padcu Hruščeva — da sta bila sprejeta dva nova člana v vsemogočni prezidaj, medtem ko Frol Kozlov zaradi bolezni ne bo imel več nobene funkcije v prazidiiju. Tako šteje ta zopet enajst članov, kakor pred padcem Hruščeva. Oba nova člana prezidija sta Pjotr Šelest in Aleksander Šeileipm. Po sodbi političnih opazovalcev ne pomeni preimenovanje v najvifijem sovjetskem partijskem vodstvu nič drugega kot borbo med liberalno in konservativno strujo. Medtem ko spadata v prezidaj imenovani Aleksander Selepin in za kandidata imenovani Pjotr Demišev v skupino naprednih, je novi član prezidija Pjotr Selest zastopnik močnega konservativnega krila. Pjotra Šelesta je še pred pol leta Hruščev močno karal. Kat vodja komunistične partije Ukrajine je Šelest spremljal Hruščeva na poti po Madžarski. Takrat je flruščev v nekem govoru omenii tudi Šelesta, ki da je kriv, da naročeni sovjetski stroji še niso prispeli na Madžarsko. Kot metalurški strokovnjak je bil Šelest zmerom za to, dati prednost težki industriji. V nasprotju pa liberalno usmerjenemu Aleksandru Šeiepinu že danes prerokujejo »bodočnost. Stalin je imenoval Šelepina že takrat za voditelja komunistične mladine. Hruščev pa ga je povišal za vodjo tajne policije. Potem je bil kot najmlajši pozvan v tajništvo komunistične partije. No, in sedaj je bil direktno izvoljen v prezidij, brez predhodne kandidatne dobe. Še zmerom pa ni o Hrušč.evu nič znanega. Politični opazovalci sodijo, da je Hruščev še zmerom član centralnega komiteja in tudi parlamenta. Ne vedo pa,, ali se Hruščev udeležuje sej centralnega komiteja, ali ne? Papež je daroval tiaro revežem Te dni je prišla novica iz Rima, da je papež Pavel VI. daroval svojo dragoceno tiaro (= papeževo krono) revežem. Takoj po tem izrednem dogodku so krožile po Rimu najrazličnejše govorice, po katerih naj bi se bal papež odločil, da sploh ne bo več nosil tiare. To dejstvo bi privedlo do nedoglednih posledic. Saj pomeni tiara simbol papeževe oblasti. Da ne bi katoličani zadeve napačno razumeli, so vatikanski uradni krogi takoj poskrbeli za pojasnitev. Tako so vatikanski uradni krogi povedali, da podaritev papeževe krone še ne pomeni odpoved nošenja iste za sebe in za vse njegove naslednike. Zato izrecno poudarjajo, da je papež Pavel VI. daroval samo svojo lastno krono, ne pa številne tiare njegovih prednikov. On sam KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabita gospodarje podjunskih občin na tradicionalni ^podjunski dan ki bo v nedeljo, 6. decembra, v farnem domu v Škocijanu. Spored: Ob 9.30 sveta maša v farni cerkvi, ob 10. uri otvoritev zborovanja v farnem domu: Pozdrav, »DRŽAVA in GOSPODARSTVO“, ref. dr. Vinko Zvvitter, ' »NAŠE OBČINSKO GOSPODARSTVO*4, ref. g. Janko Janežič, nato skupni obed v farnem domu. Ob 14. uri nadaljevanje: »SODOBNO REŠEVANJE MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA V DEŽELI**, ref. dr. Reginald Vospernik, »POLITIČNI POLOŽAJ PRED DEŽEL NOZBORSKIMI VOLITVAMI**, dr. Valentin Inzko. Razgovor in zaključek. Vsi mladi in starejši gospodarji od Djekš do Bele in od Libuč do Apač so iskreno vabljeni, da se aktualnih In zanimivih govorov in razgovorov zagotovo udeležijo. Osrednja odbora NSKS in KGZ Cerkve, ki jih je imela za sveta skozi stoletja, pri čemer bi vzbudila skoraj dvom, da ^e je motila vse do današnjih dni. Dominikanski kardinal Brmvn je opozarjal na temeljne točke tradicionalnega nauka o zakonu, ki ga je poudarjala učeniška služba Cerkve skupno s teologi, omenjal dvojni cilj in trojno dobrino zakona: zarajanjc in vzgajanje otrok, medsebojno zvestobo zakoncev in svetost zakona. Vse to najdemo v spisih učeniške službe papeža Leona XIII., Pija XI. in Pija XII. Res je. da obstajajo težave, toda njihova rešitev jc odvisna od rešitve znanstvenih problemov in ne od teoloških razprav. Cerkev lahko samo čaka na rezultat teh raziskavanj. Nemški škof ReuB je pohvalil besedilo, ki poudarja resnični pomen zakonskega življenja. Francoski škof Urtasun je podčrtal veljavo nauka, ki je vsebovan v stavkih v pogledu odnosa med božjim očetovstvom in očetovstvom zakoncev, španski škof del Čampo je dejal, da besedilo osnutka pozablja na prvenstveni namen zakona, kateremu ni dan zadosten poudarek, škof Nkongolo iz Konga je navajal, da se paragraf ne dotika problemov, ki so značilni za zakonsko ustanovo v Afriki. Besedilo naj bi prispevalo k poudarku dostojanstva afriške žene. Portugalski škof Rcndeiro jc vztrajal pri potrebi naloge in dolžnosti civilne družbe, da ščiti družino. Italijanski škof Fiordclli je svetoval, naj bi ta paragraf obravnaval tudi pripravo mladine na zakon in poudaril obsodbo splava. Španski škof Hervas je v imenu 12(i koncilskih očetov želel, naj bi dodali besedilu pohvalo in odobravanje za družine s številnimi otroki in za tiste, ki jih ščitijo in pospešujejo. Afriški nadškof iz Slonokoščene obale Yago je znova opozoril koncil na posebne probleme, ki jih morajo rešiti v Afriki v pogledu zakonske ustanove in družine. Na vprašanje kardinala moderatorja so koncilski očetje potrdili, da je bil ta paragraf osnutka o Cerkvi v modernem svetu zadosti obravnavan. R. R. CENA 2.— ŠILINGA bo v bodoče nosil neko krono iz prejšnjih stoletij. To nenavadno odločitev je storil papež Pavel VI. tedaj, ko sta skupno z melehit-skim patriarhom Maximosom brala sv. daritev v koncilski avli. Nenadoma je papež vstal, svečano stopil k tako imenovanemu oltarju veroizpovedi v cerkvi sv. Petra, in položil tiaro kot žrtveni dar na oltar. Potem je javil glavni tajnik koncila Felici okoli 2000 zbranim cerkvenim očetom: »Njegova svetost je odločila svojo papeževo krono darovati ubogim na svetu, potem ko je bilo na koncilu toliko govora o uboštvu in lakoti naših dni.“ Opazovalo! v Rimu menijo, da je odločitev v tesni zvezi s predstoječ.m potovanjem papeža Pavla VI. v Indijo na evharistični kongres, ki bo v Bombayu. Indija je namreč klasična dežela lakote. Cenijo, da v Indiji 50 odstotkov ljudi strada. Izrecno je papež že nekaj tednov prej, ko se je izvedelo, da potuje na evharistični kongres v Bombay, izjavil, da želi preživeti en dan s siromaki v Bombayu, čeprav bo ostal tam samo dva dni. Papeževo darilo ubogim pomeni poziv vsem bogatim državam, da naj pomagajo trpečemu človeštvu. Koliko je vredna papeževa tiara, ki jo je daroval, je neznano. Vendar cenijo samo snov — narejena je iz platine — okoli sto tisoč šilingov. Zraven tega pa je tiara posuta še s številnimi diamanti. Za sedaj še ne vedo, kako naj bi mogli s tiaro dejansko pomagati ubogim. Ker je kroma blagoslovljena je — po sodbi vatikanskih uradnikov — ne smejo pretopiti. Pač pa bi bilo možno, da bi tiaro kupil posameznik ali neka skupina ljudi. Dalje bi tudi biio možno tiaro poslati okoli sveta z namemom ustanoviitve dobrodelnega sklada. Socialisti in volilna reforma Avstrijska socialiiistiična stranka je te dni zoipeit načela vprašanje voiliillme reforme. Na zboirovamjiu gradiščanskih socialistov je podkancler dr. Pittermann najavili zadnji: poziv socialistov: „AM bo sedaij veljavna votlima pravica tako spremenjena, da bi pomenil en večinski glas tudi pridobitev enega mandata im s tem vodstvo v skupnem delu Obeh velikih strank, ati pa pomeni to konec koalicije. Dvakrat v zgodovini 2. avstrijske republike so hoteli volillci dati vodstvo v roke socialistom, ko je SPOe dobila več glasov kot OeVP, se je pritoževal dr. Pittermann. Nasprotno pa je požela OeVP zmerom 1 mandat več im s tem vodstvo koalicije. »Ljudstvo ima zato pravico, da se njegove želje po vodstvu morajo vzeti na znanje,“ je zahteval vodja socialistične slranke. V vodstvu socialistične stranke pa skušajo sedaj zmanjšati učinek Pittermanno-vega ultimata. Socialistični opravniik: so iz-javlili napram časopisu Kuderju, da je treba na vsak način počakati na rok 10. december, ko bo posvetovalni odbor odločali o različnih voiliiilnih osnutkih. Prvotno so socialisti postavili rok treh dni, ko naj bi odločala o voiliilmi reformi. Medtem pa je začel o tem vprašanju že razpravljati posvetovalni odbor, in sicer v okviru koalicijskih razgovorov. Seveda ba bilo preuranjeno že sedaj obravnavati SPOe možnosti v slučaju razbitja pogajanj. V posebnem odboru so socialistični posredovalci: načelnik kluba SPOe Uhlir, in poslanci dr. Winter, Mark in dr. Migsch. V krogih Avstriijske ljudske stranke je ultimat dr. Pittermanna naletel na ostre proteste. Glavni tajnik stranke dr. V/ithalm je lizjavil časopisu Kuderju: „Ce bi SPOe in FPOe poskušaHi vsiliti v državnem zboru socialistični zakonski osnutek proti glasovom OeVP, bi OeVP takoj poklicala Ustavno sodišče. Poleg tega bi imela OeVP tudi pravico zahtevati iljudsko glasovanje o vo-'liilnd reformi.“ Politični teden Po svetu ... GOSPODARSKO IN DRUŽBENO ŽIVLJENJE NA KONCILU Na 3. zasedanju 2. vatikanskega koncila so razpravljati zadnje dni o členu 23, trinajstega osnutka, ki razpravlja o Cerkvi v modernem svetu. Ta člen ima naslov: „Go-spodarstvo in družbeno življenje". K tej temi je kandinal Wyszynski izrekel Izredno tehtne misli. Poudaril je, da se je Cerkev v vseh dobah svojega obstoja prizadevala, da bi imel človek na razpolago v zadostni meri tudi materialne dobrine. Zato moramo odločno odkloniti trditve tistih, 'ki pravijo, da se je Cerkev začela zanimati za socialne probleme šele tedalj, ko jo je k temu prisiHM zgodovinski razvoj. Nasprotno je res: ..Socialni nauik Cerkve je bil zmerom na višini in izraz časovnih potreb, na žalost pa ne zmerom upoštevan in to od ilastmih sinov. Zato naj sedanji koncil slovesno poudari dolžnost vernikov, da se zanimajo za socialna Vprašanja. K besedi se je oglasil tudi laični poslušalec Jakob Norris iz Združenih držav Amerike. Na podlagi statistik, ki jih je izdelal, je opozoril na nenaravni pojav, da postajajo nekatere države na svetu zmerom bollj bogate, medtem ko tričetrtine prebivalstva na svetu živi v neizrekljivem siromaštvu. Temu je vzrok pomanjkanje skupnosti v družini narodov, zlasti pa pristna in resnična ljubezen, ki jo je Kristus oznanjal. Vrhovni predstojnik misijonske družbe Mi!l Hilli je opozoril, da ne smemo ponoviti napake, ki jo je storil I. vatikanski koncil, ki se je sestal prav v času socialnega kipenja med narodi, pa je šel mimo tega dogajanja, ne da bi o njem razpravljal. Kako imamo proletarske družine, tako imamo tudi proletarske narode. Dejstvo je, da umre vsako loto na milijone ljudi, ki si ne morejo utešitd svoje lakote. Tem sestradanim narodom, ki proslljo kruha, ne smemo nuditi samo izglasovanih osnutkov, temveč tudi uporabljati vpliv, ki ga ima Cerkev na mnoge državnike za pospeševanje socialne pravičnosti med narodi in državami. Nato sta govorila še dva škofa: msgr. Benitez iz Asunoiana (Paragvaj) in msgr. Zoungrana iz afriške države Visoke Volte. Škof Benitez je opozoril na revščino v Latinski Ameriki, dočim je črnski škof Zoun-grana govoril o gospodarsko nerazvitih narodih, posebno afriških držav. Poudaril je, da morajo bogate dežele podpreti države v razvoju iz čuta pravičnosti in da mora biti njih pomoč nesebična. Pri tem pa je poudaril, da morajo dežele, ki prejmejo t^ko gospodarsko podporo, prevzeti tudi dolžnost, to pomoč tudi pametno uporabiti. JOHNSON PRIHODNJE LETO V EVROPO Predstavnik Bele hiše je izjavil, da bo predsednik Združenih držav Amerike Johnson v spremstvu PIumphreya prihodnje leto obiskal Evropo, in sicer želi Johnson, da bi se ob tej priliki sestal s prvaki držav atlantskega pakta. Predstavnik Bele hiše je nadalje dejal v zvezi z očitkom francoskega ministrskega predsednika Pompidouja, da vlada Združenih držav Amerike ni informirala francoske vlade o svojih predlogih glede večstranske jedrske sile Organizacije severnoatlantskega pakta: „0 tem načrtu se je večkrat razpravljalo v atlantskem svetu in na sestankih ministrskega sveta Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO), potem ko je leta 1960 predlog o večstranski sili formuliral takratni ameriški zunanji minister Herter. Popolnejše informacije pa so na razpolago vsem članom NATO in tudi francoski vladi. „Rredsitav-nik državnega oddelka je še dejal, da bo vlada Združenih držav amerike zmerom vzela v poštev vsak francoski predlog glede reorganizacije Atlantskega pakta, in dodal, da so v ameriškem glavnem mestu Washmgtonu seznanjeni s stališči, ki jih Francija od časa do časa objavi glede spremembe NATO, niso pa nam znani francoski zadevni predlogi, vendar pa smo gotovi, da jih bodo člani NATO pazljivo proučili. NOV NAČRT ZAHODNE NEMČIJE ZA EVROPO Profesor HaUstem, predsednik komisije EWG, je mnenja, da je treba doseči kompromis glede cen kmetijskih pridelkov, da bi na ta način preprečil dokončni razkol v sodelovanju med Parizom in Bonnom, kot je zagrozila francoska vlada. Kot je znano, je v mesecu marcu zapadnonemški kancler prof. Erhard odločno izjavil, da ne more znižati cen pred letom 1965, da ne bi povzročil notranjih motenj v kmetijstvu Za-padne Nemčije. Zato so v Bonnu objavili načrt, v katerem predlagajo sodelovanje med šestimi članicami evropske gospodarske skupnosti v zunanji politiki, v obrambi in šolstvu. Dalje predlagajo ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora im odstranitev carinskih meja. V Bonnu poudarjajo, da ta načrt ni ni-kako čudežno zdravilo, vendar pa se za njegovo izvajanje ne smejo postavljati pogoji o posvetovanju glede argumentov, ki v načrt ne spadajo. Pri tem mislijo na francosko vlado, ki postavlja Bonnu za pogoj posvetovanje za večstransko jedrsko silo, kajti zapadni Nemci zagovarjajo večstransko in ne dvostransko jedrsko silo. Glede kmetijske politike poudarjajo v Bonnu, da je potrebno začeti s težavnim vsklajevanjem cen, ker si pač ni moč predstavljati skupnega tržišča brez skupnega kmetijskega tržišča, hkrati pa je skupno kmetijsko tržišče nemogoče brez skupnih cen. Nemški predlogi vsebujejo tudi Kenne-dyjevo rundo, ki mora končati z uspehom, tako da bi odnosi z Evropskim združenjem za svobodno trgovino (EFTA) postali tesnejši. verjetmo, da bi prišlo do važnih sprememb ameriške politike, čeravno se razmere na svetu neprestano spreminjajo. Glede Južnega Vietnama je izrazil upanje, da bo nova vlada omogočila precejišnjii napredek. SESTANEK MC NAMARA — LUNS Nizozemski zunanji minister Luns, ki se je vrnil z razgovorov z Rusfcom v Washimg-tonu, je v Amsterdamu izjavil, da vlada Združenih držav Amerike smatra ustanovitev večstranske jedrske sile kot nujno potrebno, da M se preprečil razkroj atlantskih obrambnih naporov. Glede finančne krlize Organizacije združenih narodov pa je holandski zunanji minister Luns dejal, da hi se lahko našla taka oblika, ki bi omogočala Franciji, Sovjetski zvezi in drugim vzhodnim državam, da ne bi morale plačevati zaostankov. Za Francijo pa je rekel, da je postavila Evropo v hudo zadrego, in dodal: „Upamo, da sedanja evropska kriza ne bo pripeljala do nesreče, kajti prišli smo na mrtvo točko. Prva stvar, ki jo je treba rešiti, je, da se s pogajanji reši vprašanje cen žita. Končno je Luns rekel, da ni opazil nobenega zboljšanja v političnem ozračju ter da je belgijski minister Spaak, s katerim se je v Združenjih državah Amerike razgovarjal, še večji črnogled kot on. JUŽNI VIETNAM IN JEDRSKA SILA Predsednik Združenih držav Amerike Johnson se je pretekli teden posvetoval z zunanjim ministrom Ruskom in obrambnim ministrom Mc Namaro. Obravnavali so vprašanje Južnega Vietnama in večstransko jedrsko silo Atlantskega pakta. Po razgovorih je Johnson izjavil, da je nadaljevanje ameriške politike glavni predmet nove uprave. Dodali je še, da je malo NOVOTNV OSTANE PREDSEDNIK Za predsednika Češkoslovaške republike je bil znova izvoljen Antoniu Nowotny. Novotny je bil predsednik republike sedem let. Na ta visoki položaj je prišel po smrti Zapotockega leta 1957. Razen predsednika je Novotny tudi tajnik komunistične partije Češkoslovaške, kar je že celih enajst let, potem ko je leta 1953 zamenjal na tem položaju umrlega Klementa Gottwalda. Po novi ustavi pa ne bo več sedem, marveč samo pet let državni predsednik. S tem je rešeno ugibanje, ki je toliko časa zaposlovale zahodne kroge o političnem vodstvu Češkoslovaške republike po padcu Hruščeva. in pri nas v Avstriji PRORAČUNSKA DEBATA V PARLAMENTU Že nekaj dni državni poslanci in vlada obravnavajo v parlamentu predložene proračunske osnutke posameznih ministrstev za proračunsko leto 1965. Pri nekaterih so se pomudili nekoliko dalje, pri drugih zopet manj. Proračun prosvetnega ministrstva predstavlja višje izdatke v znesku 865 milijonov šilingov, od katerih odpade na visoke šole 260 milijonov. Samo za njihove osebne izdatke je skupno predvideno 388 milijonov, tedaj za dobrih 80 milijonov več kot letos. S tem zneskom bo možno ustanoviti 43 novih vseučiliških stolic in namestiti 368 novih asistentov. Stvarni izdatki so višji za 177 milijonov (od letošnjih 432 mil. na 609 milijonov za leto 1965). S tem zneskom bo možno izpopolniti manjkajoča potrebna učila (aparate, instrumente, knjižnice itd.). Nadalje je bila pretekli teden na vrsti tudi obravnava proračuna socialnega ministrstva, ki je bil odobren v znesku 9,69 milijard šilingov izdatkov in 1,53 milijard dohodkov. Izdatka so višji od letošnjih za 1,34 milijard, dohodki za 11,34 milijonov šlil. Približno 60,4 odstotkov vseh izdatkov odpade na izplačevanje socialnih dajatev, 13,1 odst. na brezposelno zavarovanje, 18,8 na oskrbo vojnih žrtev in še nekaj manjših postavk. Naslednji dan so obravnavali proračunski osnutek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Izdatki so bili odobreni v višini približno 1,8 milijarde (1,4 milijarde rednih in 375 milojonov izrednih: v prvi vsoti je tudi že vsebovan znesek 680 milijonov za tako imenovani „zeleni načrt 1965"). Med debato so socialistični zastopniki izjavili, da ni točno pojasnjeno, kdo je deležen prispevkov iz zneska 343 milijonov šilingov, namenjenih pospeševanju kmetijstva, ker mi nikjer razviden razdelmilk o tem. Med debato je bil prikazan tudi nič preveč zavidljiv ^socialni položaj poljedelskih in gozdnih delavcev, (obojnih je okoli 100 tisoč v državi). Že njihove plače so približno 25 odst. nižje od ostalih poklicnih skupin; tudii zimska brezposelnost postaja višja in poklicna izobrazba je še precej nezadovoljiva. Vse to je vzrok, da vedno več delovnih moči odhaja z dežele v industrijo im v mesta, kar lahko postane usodno za možnost obdržanja kmetijskih obratov na dosedanji višini in proizvodni zmožnosti. V petek je bil na vrsti proračunski osnutek ministrstva za promet, elektrifikacijo in pošto. Medtem ko pri poštni upravi ne računajo s primanjkljajem, je pri državnih železnicah že zdaj predviden primanjkljaj okoli 2,3 milijarde (za 174 milijonov višji kot v letu 1964). Pri debati o elektrifikaciji so koroški poslanci (zlasti socialistični) predlagali z vso nujnostjo gradnjo nove elektrarne v severno koroški dolini Malte pod Turami. V ministrstvu pa je bil še en načrt in sicer gradnja elektrarne v Zemm-u v Zillertal na Tirolskem. Koroški socialistični poslanec Suchanek je v svojem govoru dokazoval, da bi z gradnjo analitske elektrarne dobilo daljšo zaposlitev večje število deloma brezposelnih koroških gradbin-stoih delavcev, medtem ko na Tirolskem že (Itak primanjkuje domačih delovnih moči. Prometni minister Probst (SPOe) je v svojem govoru pojasnil, da je več razlogov, ki govorč v prid gradnje elektrarne v Zemmu kot pa v Mailbski dolini. Vkljub temu torej, da so bili ostvarjeni vsi predpogoji od koroške deželne vlade jn tukajšnjih elektri-fikaoljiskih družb, je njih predlog zaenkrat „padel v vodo". — Razveseljivo pa je naznanilo ministra Probsta, da bo verjetno dokončno zgrajena dvotirna železnica med Celovcem in Beljakom, v kolikor že ni. PO SPOe „STRAŠI“ OLAH i TUDI V FPOe Že zadnjič smo deloma poročali o zneskih, ki jih je FPOe (Avstrijska liberalna stranka) prejela kot darilo od bivšega socialističnega notranjega ministra Olaha in bajč še od nekaterih drugih visokih funkcionarjev Socialistične stranke. S temi danili so menda socialisti hoteli doseči realizacijo nameravane takoimenovane „male koalicije" (rdeče-modre: SPOe+FPOe), o kateri pa javno i eni i drugi nikakor niso hoteli kaj prida vedeti ali slišati. Sedaj pa je Olahova objava, da je on sam nakloni]! Svobodnjaški stranki (FPOe) enkratno darilo 1 milijon šil. (koliko so dali drugi njegovi vodilni kolegi v SPOe, mu ni točno znano), povzročila v vodilnih krogih FPOe kot tudi med ostalimi njenimi pristaši veliko zmedo in deloma negodovanje. V posebno nemilost je po najnovejšdh poročilih padel strankin predsednik Peter, katerega pa ostalo vodstvo stranke ni maralo takoj »odstreliti", temveč mu je zaenkrat postavilo ob stran desetčlanski izvršni odbor, s katerim naj sodeluje in skupno rešuje probleme in naloge stranice. SLOVENCI doma in po sovin Igralec Sancin — umrl V nedeljo, dne 8. novembra je umrl v Vipavi znani slovenski igralec Modest Sancin. Umrl je človek in gledališki umetnik. Njegova življenjska pot, od 1902 do lIKi 1, je bila trda in žalostna, lahka in vesela, srečna in nesrečna pot gledališkega igralca, ki je prehodil vse slovenske odre, od najmanjše slovenske vasice na našem skrajnem robu slovanskega sveta pa do največjih odrov Slovenije in Jugoslavije. Toda človek, ki je odigral nad 4300 predstav v okrog 400 glavnih in važnejših vlogah, ne more umreti kar tako, potihem, kajti njegovo srce je vendar tudi v srcu širokega morja ljudi. Težko je v kratkih besedah opisati njegovo umetniško pot. Vendar bo izmed vseh ostal nepozabljiv lik njegovega Lipeta v »Primorskih zdrahah”. Jasni in sveži mediteranski zrak primorske zemlje, igrivost in odkritosrčnost preprostega človeka, smisel za humor in pa velika ljubezen do naroda, vsi ti motivi so se v Sancinu izoblikovali do take mere, da je simbol slovenskega gledališkega umetnika v Trstu. Ijavo. Poznal je kot malokdo koroško vprašanje, ' o Trstu sploh ne govorimo. Med njegovimi sp15 naj omenimo le najvažnejšega »Komu dolguje T^1 svojo veličino”. Tu je jasno prikazal velike zaslrt’ slovenskega rodu pri gradnji mesta. Predavanje o slovenski književnosti na Dunaju Na povabilo avstrijskega društva za književno® | sta slov. pisatelja Bratko Kreft in Filip Kalan-lv1111' batovič predavala na Dunaju o starem in nt>v* slovenskem pripovedništvu in o razvoju sloveli poezije. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo & lago obeh slovenskih književnikov. Napovedan® tudi predavanje o slovenski drami, ki jo t>®s predstavila Vladimir Kralj in Lojze Filipič. Posebno hudi so na svojega predsednik pristaši stranlke na Štajerskem, Koroške® : in Tirolsfkem; pa tudi dunajski pristaši s J zelo anCjmaitoiiatično usmerjeni in so odkl _ njalii visaikršen stik s socialisti. Poleg Pr' ed' isedniiika Petra so padi v nemilost še nek^ teri drugi vodilni funkcionarji stranke. Gradcu bo stranka imela konec novembe deželno zborovanje. Kot govornik naj nastopili tudi glavni predsednik Peter, ^ terega pa so po nedavnih dogodkih z ^ bom kot nezaželenega odklonili. —-ta zagata bo verjetno precej razvozlan® razčiščena na prihodnji seji vodstva str®1 Gregorčičeva proslava Kulturni odsek Slomškovega doma v Ramos Me- | jija v Argentini si je nadel nalogo spominjati se obletnic velikih mož iz naše zgodovine. Tako je nedavno pripravil poseben prosvetni večer, posvečen »goriškemu slavčku”, narodnemu buditelju u* liriku Simonu Gregorčiču ob 120-letnici njegove smrti. Večer je obsegal v prvem delu podajanje njegovih pesmi in dokumentarnih skioptičnih slik iz pesnikovega življenja. V drugem delu pa so bile predvajane krasne barvne slike iz vseh slovenskih | pokrajin. Lepo pripravljen oder je krasila slik® j Simona Gregorčiča, ki jo je nalašč za ta večer n®' pravil slikar Ivan Bukovec; slika bo za naprej visela v šolskih prostorih tečaja A. M. Slomška. Prva obletnica smrti msgr. Matije Skerbca j V Združenih državah Amerike je pisatelj Karel j Mavscr zapisal o pokojnem monsignoru med dn*' gim tudi tole: „Ne bi bilo prav, da bi ga že v ! enem letu pozabili. Nc samo zato, ker je bil du- ; hovnik, čeprav vem, da je mnogo duhovniških gr®' hov bridko zapuščenih. Nc moremo in ne smen1® | ga pozabiti tudi kot velikega Slovenca, ki je d® zadnje ure živel in delal s slovensko srenjo, pi®1' in zbiral podatke o slovenski preteklosti. V mn® gib stvareh je imel svoje nazore in svoje pogled®’ 1 toda dokler človek z njimi živi, jih z ognjem in p® vesti brani, kakor rajni monsignor, dotlej nioi® j vsak spoštovati tako osebnost. Nekoč bodo ugasth' i li vsi ognji med nami, toda pod pepelom bod® | ostali živi ogorki vodnikov, med katere je spad®* tudi rajni monsignor Matija Škerbcc. Vsem n®*1’ brez izjem, mora biti žal za tistimi, ki so s trezti® besedo in z načelnostjo stali na svojih položaj®1 do zadnje ure. Iz leta v leto jih bomo bolj P® j grešali.” Zopet je padel hrast Nedavno je preminil v Trstu v častitljivi staf®' sti prof. dr. Anton Dabinovič. Čeravno po rod*1 i Hrvat - Dalmatinec je bil po duhu ves .Sloven®®’ \ saj je že v zgodnji mladosti stopil v vrste bra1® j teljev slovenstva. Bil je nekaj let sotrudnik, pa odgovorni urednik »Demokracije” in poinal? dr. Veselu, pok. dr. Angelettu, dr. Udoviču in J®’ | Sfiligoju ponovno graditi iz nič demokratsko s13' bo. Dosti njegovih objavljenih in neobjavljen^1 J del ima za Slovence v zamejstvu nadčasovno '® ke, ki bo 24. t. m. na Dunaju. & ž? S i« g £ 8' g- 91°% % S?S. e &. O g S <‘g- st’$ ptck, o v z? a.-z-a-e Dva velika slovenska genija Ob 150-letnici rojstva F. Močnika Letos poteka 150. obletnica rojstva matematika in pedagoga Frančiška Močnika. RodAl se je 1. oktobra 1814 v Cerknem. Po završitvi osnovne šole v Idriji je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nakar je v Goricii postal semen/ščnik. Leta 1836 je nastopil učiteljsko službo na gorišlti normalki, kjer je ostal pollniih deset let. Med tem časom je tudi promoviral za doktorja filozofije na graškem vseučilišču. Kasneje je bil nameren kot profesor matematike na tehnični akademiji v Lvovu, naknadno pa na univerzi v Olomucu. Leta 1851 je bil imenovan za Šolskega svetnika v Ljubljani, devet let pozneje pa je postal nadzornik koroških in štajerskih ljudskih šol ter realnih gimnazij Prt cesarskem namestništvu v Gradcu. Tu je b;l lete 1871 upokojen, umrl pa je leta 1892. O Frančišku Močniku gre glas predvsem zaradi njegovih velikih zaslug na znanstvenem področju. Bil je slovit matematik. Njegov učitelj je bil prof. Leopold K. Schulz Pl- Strassoitzkv. Po njegovi zaslugi so na avstrijskih šolah uvedli praktični pouk matematike, a na drugi strani pa so na njegovo pobudo začeli učiti matematiko na °snovi miselnega sodelovanja učencev. Se k°lj je Močnik zaslovel, ker je napisal nad tisoč učbenikov iz matematike in geome-frtje tako za osnovne, kakor tudi za srednje ’n višje šole. Te so prevajali na skoraj vse Ježke avstro-ogrskega cesarstva. Med svojim plodovitim delom je Močnik našel tudi čas, da je z vsemi svojimi silami Pomagal slovenskemu učiteljstvu, ki se je tedaj borilo z velikimi težavami zlasti gmotnega značaja. Dal je pobudo za usta-noyitev „Društva za podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev". Odločno se je tudi potegoval za dvojezični pouk, saj je poudar-Ja'> da se mora slovensko dijaštvo učiti matematike in seveda tudi drugih predme-°v v materinskem jeziku. Zaradi tega je naletel na odkrito neodobravanje s strani avstrijskih kolegov, in kjer je bilo le mo-g°če, so ga na vsak način skušali zapostav-Jnti- Kljub vsemu pa ga je leta 1871 cesar ndlikoval s Franc Jožefovim redom za nje-8°ve zasluge na znanstvenem področju in mu tudi podelil red železne krone III. stopnje, se pravi viteštvo. Skladatelj Franc Gerbič Nedavno so v Ljubljani odkrili spomin-ko ploščo zaslužnemu slovenskemu komponistu Francu Gerbiču. 5- oktobra je poteklo 124 let, kar s,e je v erknicd rodil skladatelj, dirigent, operni Pevec, glasbeni pedagog in publicist Franc erbcč. Po končani ljudski šoli je šel na “jteljigče in postal učitelj. Toda poklic itelja ga notranje ni zadovoljil. Ker je 11 glasbeno nadarjen in je imel lep tenor, v2 odšel kot 25-letni v Prago, kjer je štu- diral na konservatoriju kompozicijo in so- kol n. pr. Franja Bučarja, Julija Betetta in skladateljev, n. pr.: Josipa Pavčiča, Oskarja Dova. Izdajal je revijo ..Glasbena zora" in napisal ..Metodiko pevskega pouka". Umrl ja v Ljubljani leta 1917. Plodovito delo na glasbenem polju Gerbičevo delo za slovensko glasbo je zelo pomembno. Komponirati je pričel že kot mlad učitelj. Po končanem glasbenem študiju v Pragi je začel izdajati svojo „Liro Sionsko". Posebno v zborovski glasbi zavzema skladatelj Gerbič vidno mesto. Njegov ..Rožmarin" za moški zbor je široko in dosledno zgrajena umetnina. Kljub polni harmoniji je v njegovih umetninah melodija ostala zmerom jasna in izrazita, kar je gotovo posledica skladateljevega pevskega poklica. Zato se je tudi najbolj uveljavil v samospevih, ki jili je komponiral mnogo na ruske, češke in hrvatske tekste, še več pa na slovenske. Pri svojem komponiranju se je največ naslanjal na slovensko narodno pesem in na slovansko umetno glasbo. Kljub temu pa so njegovi samospevi tako predelani, da nosijo njegov lasten pečat. Spomnimo se samo na njegova samospeva ,,Kam“ in „Pojdem na prejo", Id sta med niajiboUftšimi glasbenimi samospevi slovenske romantike. Kot operni pevec je poskusil komponirati tud)! opere. Zložil je dve: „Nabor“ in „Kres“. Oparo ..Nabor" so izvajali prvič v Ijubljan-Pkfi Operi leta 1927. Dočim čaka druga „Kres“ še na uprizoritev. Skladatelj Gerbič je komponiral tudi simfonije. Bil je prvi, kti je na Slovenskem pričel s to glasbeno vrsto. ..Simfonija v G-duru“, „Lovska simfonija" in ..Jugoslovanska rapsodija". Škoda, da naši glasbeni pedagogi še niso te Gerbičeve simfonije vseskozi dognali, kajti tudi iz njth je razbrati, da je bil skladatelj Franc Gerbič pristna umetniška osebnost, ki je zapustila v slovenski glasbi globoke sledove. Enajst radijskih postaj oddaja v slovenščini Po zadnji svetovni vojni se je radiofonska mreža po vseh državah močno razširila. Vzroke temu lahko iščemo v novih iznajdbah na radiofonskem področju, po drugi strani pa je postal moderni človek tudi bolj radoveden in hoče podrobneje vedeti vse o aktualnih dogodkih po vsem svetu. Tako morajo tudi bolj revne države zadovoljiti svoje državljane s čimbolj zanimivimi dogodki z najbolj različnih področij. Kar se tiče tega, smo danes priča že zelo razvite konkurenčne dejavnosti tujih radijskih postaj, ki oddajajo tudi spored za druge države. Tako hočejo seveda vplivati na javno mnenje prebivalstva drugih držav. Danes je ni namreč države, ki ne bi oddajala, vsaj radijskih poročil za druge države, najbolj pa za svoje sosede. Tako imamo tudi Slovenci možnost, da poslušamo lahko najmanj enajst radijskih postaj, in to najmanj iz osmih držav. Osrednja slovenska radijska postaja je Radio Ljubljana, ki oddana na svcljem prvem programu kar dvajset ur dnevno. Drugi ljubljanski radijski program pa obsega samo večerne oddaje in ga je z navadnimi sprejemniki težko ujeti. V Sloveniji sta potem še dve relejni radijski postaji, in sicer radio Koper in radio Maribor. Relejne postaje prenašajo osrednji ljubljanski radijski program, tu pa tam pa se ločijo od tega programa in oddajajo krajevna poročila ter druge sporede krajevnega značaja. Radio Koper oddaja razen slovenskega tudi italijanski spored. Od zamejskih radijskih postaj, ki oddajajo za strnjeno naseljene slovenske narodne manjšine, je na prvem mestu radijska postaja Trst A, ki oddaja izključno v slovenščini povprečno enajst ur dnevno ob delavnikih, ob praznikih in ob sobotah pa še dosti več. Celovška radijska postaja pa oddaja dnevno povprečno samo tri četrt ure slovenskega sporeda, in to preko nemške postaje, ki zaradi tega prekine nemški spored. Slovenske oddaje tega radia obsegajo po-roSiila im z&aistii slovensko narodno glasbo. Od postaj, ki oddajajo v slovenščini iz prestižnih razlogov, je na prvem mestu radio Moskva, ki ima dnevno dvakrat po pol ure slovenskega sporeda; ta obsega poročila, politične komentarje, korespondenčno rubriko ter glasbo. Tudi Radio Washington oddaja v sllovem-ščimi, in sicer dnevno dvakrat po četrt ure. Spored obsega razen poročil tudi politične in kulturne komentarje. Vse radijske postaje, ki smo jih doslej navedli, pri nas še precej dobro slišimo. Malo slabše ailii zelo slabo pa slišimo tudi Radio Vatikan, Radio Praga in Radio Varšava, ki imajo tudi oddaje v slovenščini; te trajajo povprečno po četrt ure in obsegajo dnevne novice. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je kar precej držav, ki oddajajo tudi v slovenščini vsaj poročila in komentarje. Čeprav nas ni niti dva milijona, se torej več držav bori preko radijskih valov, da bi pridobile čim-več somišljenikov med Slovenci. To je tudi razumljivo, če upoštevamo visoko kulturno stopnjo slovenskega naroda, važno zemljepisno lego slovenskih pokrajin in pa zelo pisano zgodovinsko preteklost Slovencev. Razstava šolskih sistemov v Ljubljani loPetje. pfSvoio pevsko kariero je začel prav tu v aSi, kjer je pel tenorske vloge v praški Port. že po enem letu pa je prišel v Za-, e^> kjer je komponist Ivan Zajc prav ta-ustvarjal hrvaško opero. Gerbič je tu devet let. Pot ga je nato vodila v Ulm je * V ^VOv- Nadaljnjo pevsko kariero pa mu Preprečila bolezen in posvetil se je 5d-J samo pedagoškemu glasbenemu delu. Leta 1886 so ga povabili v Ljubljano. To Pomenilo pomembno prelomnico za slo-od]15^0 g:*asLeno kulturo. Ker je bil Gerbič 'črno podkovan v glasbeni stroki, je lah-deloval vsestransko. Bil je ravnatelj šote či«3^?116 matice, dirigent zbora Narodne ^ a ,U'Ce in vodja slovenskega opernega 8tev^a. Takšen glasbenik je bil v ti-gj ^ času močno potreben slovenskemu Liti °nCrnu življenju. Saj ne smemo poza-ŠeLilo takrat sicer mnogo navdu-šolr! • Bavcev, a prav malo dobrih in iz-Se ail\h strokovnjakov. Na glasbeni šoli so gl P^Mružilu Francu Gerbiču tudi drugi dir- en' strokovnjaki. Na mesto opernega ‘genta pa je prišel Hilarij Benišek. Sa ta dejstva so prinesla Gerbiču gren-žai raz°^aranje, saj je zapustil boljši polegla k ^vovu' da bi lahko služil slovenski dpal ^ kulturi. Vendar skladatelj ni ob- * m n nas m roškem 60-letnica prosvetnega društva na Radišah V poletju leta 1904 je na Radišah zbral okoli sebe može in fante 24-tleitnii bogoslovec domačim Vatamtlim Lakner, po domače Hrasitniikov sim. S temi možmi'din fanti je uisitamavill »Katoliško Slovensko izobraževalno društvo", z namenom — kot pravijo še ohranjena pravila društva: »Utrditi in dvignili versko rim narodno zavest našega ljudstva". Videli so ves kvarni vpliv šole, ki je bila v rokah nemško-Iiiberaino nastrojenih učiteljev. Tedaj se je namreč začel razširjati po naših mirnih gorskih vasicah takozvan-i nemški »Freisinn". Sadovi tega začetega prosvetnega dela so se Videli že leto dni po ustanovitvi prli novi maši Fol!lti|ja Laknerja, dne 14. avgusta 1905, ko sta že nastopila mlad pevski in tamburaSkii zbor. Izpred prve 'Svetovne voljne so nam znani številni društveni sestanki in zborovanja, zlasti 'taka kmečlko-gospodarskega značaja. Da bi društvo moglo nuditi možnost za dvig pridelkov, je kupilo čistilnico za žito, ki še danes služi stvcijemu namenu. To je vodil Tomčev oče, Lojz Thaler. Kcilko koristi je prinašalo društvo na duhovnem polju, pa ne moremo napisati in povedati. To dokazuje dejstvo;, da je utrjevalo versko in narodno zavest. Po obeh svetovnih voijmah smo društvo spat obnovili. Po prvi svetovnii vojni smo leta 1929 spet začeli s kulturnim delom. Med leti 1930 do 1937 smo imeli jezikovne tečaje za šolsko mladino, ki jih je vodil društveni tajnik Joži Thaler, po domače Tonč, kakor tudi go-isipddairsko-gospodinljlsfce tečaje za kmečko mladino. Velike so naloge zlasti današnje mladine, da ho na teh temeCljiiih naprej gradila versko in narodno prosveto. Poleg prosvetnega društva je Folti Lakner istočasno ustanovil tudi čisto versko združenje Marijinega varstva, ki naj bi zlasti dvignilo versko življenje v prosvetnem društvu združenih članov. Vsako leto pa naj M bil praznik Brezmadežne, praznik mladine. Ob koncu pa še nekaj iz življenja našega društvenega 'ustanovitelja — g. Foltija Laknerja, ki je žal že na prvi dušno-pastirski postojanki v -Svečah, v Rožu umri kot 26-flietoi kaplan, dne 23. novembra 1906. Njegovi isiošctai so b'IM duhovniki, ki so globoko zarezali brazde na našem verskem in Ikulltuirnem polju: rajni župnik Sekol, kot znani prctvebnli delavec, še žVeči preč. g. župnik Tomaž UTJbing v SlkoSidolu, znan tudi kdt naš pesnik, rajni prošt Anton Bene-tek, škof dr. Gregorij Rožman, ki je pisal o njem, da so ga vsi Visoko cenili in spoštovali, da je mladi Lakner zlasti snoval načrte, kako bi mogli preosmovati 'ljudsko šolstvo — torej naše še sedaj boleče rane. 60-ieibniice prosvetnega društva in Foltija Laknerja se bomo Radišani spominjali v nedeljo, dne 22. novembra, pni svati daritvi. DIJAKI DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE priredijo na praznik, 8. decembra in v nedeljo, 13. decembra 1964, ob 14. uri v Mestnem gledališču v Celovcu opereto MIKLAVŽ PRIHAJA ob sodelovanju orkestra celovškega Mestnega gledališča. Vstopnice dobite v šolski pisarni. SVEČE (Sreča pri žrebanju) Ob žrebanju srečk v prid avstrijskim otroškim vasem (SOS Kinderdorfer) je imela srečo tudi družina Oskar in Greti Feindg iz Sveč. Ko sta dobila srečke v hišo, sta jiih plačala in obdržala. Pretekli teden pa sta doživela veliko presenečenje. Zadela sta glavni dobitek: Taunus avto v vrednosti 40.000 šilingov. Veselimo se z družino Feinig tudi sovaščani in želimo, da bi se z novim vozom srečno vozili. G. Oskar Feinig je vodja bistriškega poštnega urada. Vsi ga poznamo kot zelo prijaznega in ustrežljivega uradnika. ŠT. JAKOB V R02U (Pogreb) V nedelljo, 15. t. m., smo po drugi sv. maši ob obilni udeležbi pogrebcev domače in sveške fare pokopali Terezijo Koc, dolgoletno oskrbnico Cvitarjeve družine. Pokojna je služila nad dvajset let v Narodnem domu v Podgradu oziroma pri Miklavcu na Tešinji. Bila je vseskozi požrtvovalna in nadvse skrbna in delavna žena. Po drugi svetovnii vojni je odšla na rožamstoo Bistrico k družini Lausegger in je tam služila 'kot gospodinjska pomočnica in postrežnica petnajst let. Letošnje polletje je nenadno obolela na želodčnem raku in se zdravila v elizabetinski bolnici v Celovcu. Med boleznijo je hudo trpela, minuli petek pa vdano umrla v Gospodu. Njena zadnja pot je bila izredno lepa. Bila je nedelja in prijetno vreme. Naš skrbni gospod župnik pa so pogreb določili za drugo farno sv. daritvijo. Po žalnih obredih so se spomnili pokojnice kot žene, ki je žrtvovala svojo skrb in svoje delo drugim in tako našla svojo življenjsko pot. V službi drugim in Bogu je dotrpela in našla svoj večni mir. Nato so ji bistriški pevci pod dirigentom g. Kisslingerjem zapeli ubrano pogrebno pesem In se tako na prav dostojen način poslovili od rajne v imenu sveške fare. Naj blaga žena počiva v božjem miru! ŠT. JAKOB V ROŽU (Potresi) Postajamo Slavni, vsaj časopisje je pisalo minule tedne mnogo od nas. Trikrat se je v podzemskem prostoru med Ledin-'caml, Rožekom im Šentjakobom tresla zemlja. Prvi sunek v soboto, 7. t. m., je bil najmočnejši. Nekako ob peti uri popoldne je votlo zagrmelo pod zemljo in zamajala so se poslopja in drevesa. Sunek je trajal kake štiri sekunde. V ponedeljek in sredo navrh so se potresni šunk' nada-Ujevali, vendar l znatno lažji. Razumljivo (je, da so se ljudje zbegali, ker niso vajeni tovrstnih opominov. Sedaj pa se spet zanesejo na geologe in astronome, ki pravijo, da se potresi, ki postajajo vedno milejši, ne ponavljajo;. Dal Bog! ŠMIKLAV2 OB DRAVI (Tujski promet) Vsak dan beremo v listih, pa tudi slišimo v radiu ali gledamo v televiziji strašne poplave po svetu, posebno v Zagrebu, na Hrvaškem. Ker smo čisto blizu Drave bi ultegmiil kdo misliti, da je tudi nas že odplavila naša Drava. Zato vsem bralcem »Našega tednika" sporočamo, da smo še tu in jfm prinašamo tudi koš novic od zadnjih tednov. Ker smo v tujsko-prometnem kraju, moramo najprej povedati, kakšen je bil letos obisk tujcev. Opaža se, da prihajajo tujci-gostje v naše kraje vsako leto v večjem številu. Letos so že daleč presegli število 3000. Posebno Nemcev iz Nemčije je vsako teto več. Boste rekli: to je pa dobro, ker puste gostje v domačem kraju veliko denarja in ljudje dobro zaslužijo. Finančni uspeh je že lep. Želeti bi bilo, da b'i bil tudi na drugih področjih tako lep uspeh. Ker nekateri domačini dobro zaslužijo, so začeli eni graditi nove hiše in gostinske ==Naše prireditve Farna mladina iz Št. Janža priredi v nedeljo, 22. novembra 1964, ob 7. uri zvečer pri Cingelcu na Trati - Glinje ljudsko igro »DESETI BRAT". Vabljeni. lokale, drugi pa jih popravljati in povečevati. Tako je zrastlo letos ob Dravi 5, v Vognjem polju 2 in na Brdu 2 novi hiši; nekaj pa jih je v gradnji. Misijonska nedelja Na letošnjo misijonsko nedeljo so nas obiskali preč. g. župnik Zaletel Vinko in nam v lepem poučnem skioptičnem predavanju prikazali daljno Argentino in življenje v tej deželi, zlasti pa še velik kuiturn: in gospodarski napredek naših rojakov, begunskih in priseljen/ih Slovencev. Predavanje je bilo še posebno na mestu, ker je bila ta dan svetovna misijonska nedelja in so nam v par krajših slikah pokazali tudi še naše misijonarje in misijonarke, s kako velikimi žrtvami širijo tam sv. vero. Ob tem lepem in koristnem predavanju so prišli tudi naši otroci na svoj račun. S predavanjem smo bili vsi zelo zadovoljni. Tudi udeležba je bila še kar zadovoljiva, saj je bilo z otroki vred blizu 100 udeležencev pni predavanju. Želimo, da bi nas g. predavatelj zopet kmalu obiskal in nam po svojem povratku iz dalje Indije pokazal, v svojih lepih barvnih slikah, lepoto širne Indije z nad 400 milijoni prebivalcev, z glavnim mestom Bombayem, kjer bo v kratkem svetovni evharistični kongres, katerega s* bo udeležil tudi sedanji sveti oče Pavel VI- Letina v našem kraju Z letino se moramo letos kar pohvaliti-Pridelali smo, hvala Bogu, še vsega kar dosti, žita in čomp, posebno sadja je bilo veliko. Veliko sadja ljudje danes stisnejo v sladek mošt, katerega tudi poletni gostj« zelo radi pijejo. Za kisel mošt se danes že redkokdo zmeni ker vse sega le po pivu in vinu. Ker nam je dobri Bog tako obilno blagoslovil našo letino in smo posebno v letošnji tujski sezoni dobro zaslužili, saj so tujci bivali v naših krajih že od maja P3 tja do oktobra, se radi spominjamo vseh siromašnih in potrebnih in darujemo v razne namene. Smrt in pogrebi Pa tudi smrt je imela letos v naši for' zelo bogato žetev. Saj smo imeli doslej že osem pogrebov. V zadnjem času smo pokopali Aichholzer Alojzijo, Sabahovo mater-Delno zadeta od kapi, je rajna mama 24-oktobra podlegla težki naduhi, kateri se je pridružila še pljučnica. Sabahova mama j® bila še narodno zavedna, saj je bila naročena na skoro vse naše liste: Nedeljo, Na-tednik in Mohorjeve knjige so bili njen' stalni spremljevalci. Pa ne samo brala, ampak tudi molila in delala je rada rajna Sa' bahova mama. Ce je le mogla je rada prišla k sv. maši in k sv. obhajilu. V veliko opor0 je bila tudi svojim domačim, katerim 1 pomagala pravzaprav do poslednjega d116 svojega življenja. Na Vse svete zvečer je umrla nenadn® smrti tudi ga. Jenull Marija, rentnarica l0 bivša gostilničarka in posestnica pri Je' nullu v Šmiklavžu. Tudi pokojno Jenulk>v° mamo so zadnja leta zelo mučile razne bolezni, med drugimi še posebno delna om^ čitev razuma. Obema preminulima materama želimo, da bi se po hudem trpljenj11 mirno spočile v Bogu. Vsem sorodnikom P* izražamo globoko sožalje. Poroke Izgubili pa smo v zadnjih treh mesecih tudi štiri neveste. Pa ne smete misliti, 0 so nam umrle zaradi vsakdanjih prom6 nih nesreč. O, kaj še? Štirje tuji ženini 5^ nam jih odpeljali iz šmiklavške fare. Krav^ nja Marto, pd. Vutejevo Marto z Drave, odpeljal v Nemčijo Volte Jože, doma iz St3_ jerskega v Jugoslaviji. Platecky Emil -rel se je poročil na Dunaju s Kerschbeum°r Truppe Hildo iz Vognje polja. Gotovo Hildi malo dolgčas, ker je zamenjala šh' 1 klavško faro z oddaljenim Dunajem. Tri0 nig Hilda tudi iz Vognjega polja je vzsf i v zakon Domeniga Jožefa, posestnika 1 kmeta iz Loč ob Baškem jezeru in se P1^ selila v novi dom. Kemperle Olga, servir1^ postrežnica iz Novega Brda je tudi rajši z3 menjala Brdo s Pečnico in se vdala Bizja^ j Viljemu v Ledincah. Vsem 4 nevestam že ^ mo na novi življenjski poti veliko sreče k božjega blagoslova, pa tudi to, da ne imikdar pozabile na svoj dragi — stari d0® SELE (Še o elektrifikaciji) V zadniji številM smo paročaffli, da je od 'Strani oblastii vse priipravljemo, da se napeilje eleikitrilka na Kot. Zdaj smo .kar prijeli za delo in že sekamo drogove za napeljavo. Pa tudi za drugo stran proti Šajdi je že pretekli teden komisija po narejenih načrtih pregledala progo dm dolofillla mesta, kjer naj se postavijo transformatorja. Upanje je torej, da bodo prihodnje leto tudi tam pričela z deilom. Nekateri posestniilkii se še bojč stroškov In se še niso odločiCli za pristop. Vendar je zdaj, ko je zagotovljena precejšnja subvencija, ugoden čas za pristop. Oni, fci bodo šele pozneje elektriko napelijalM, te subvencije ne bodo deležni dn jih bo zato napeljava dosti več stala. BELŠAK PRI PLIBERKU Pred tedni smo se ustavljali! na naših pokopališčih. Skrbno smo očistili! vsako gomilico. OkrasMi z zadnjimi cvetkami krizantemami. Posipali smo tudi bedi pesek. Tudi naša srca smo očistim 'in okrasiti, a ne z režami, temveč z milostjo božjo in mnogo moliilii za rajne. V torek; 10. novembra, smo znova raz-orali božjo njivo in vanj poiložlllii rajnega Jurčevega očeta. Oče je zbolel v torek po Vseh svetih. Bolezen je tako hitro napredovala, da jo celo zdravnik ni mogel zatreti. Samo par dni se je bojeval v bolezni z deklo smrtjo. V soboto si je zažellel duhovnika 'in ras je prišel In mu podelili na pot v večnost sveto popotnico. Par minut nato je izdihnili svojo dušo in šel po plačilo pred večnega Sodnika. Jurčev oče je bil vzgileden, veren in pošten mož. Bil je vsepovsod dobrodošel, koder je hodili. Vsem ljudem je bil priljubljen. Vse življenje je hodil vsako nedeljo dve in Pd ure daleč k božji službi. A pri tem mu je bilo vseeno, kakšno je vreme, dež ali sneg, letbo ailii zima. Zahajal je redno k prvim mašam, v adventu tudi nobene svitne maše ni izpustil. Zelo rad je častil brezmadežno Devico Marijio. Mmogelkrait je poromal k Marijinim mnaarsteim cerkvam: Sv. Mesto., Nonča ves *n k mnogim drugim. Tudi če ga je kdo Poprosil za botra, nobenemu ni odrekel, ^oter je bil okrog tridesetim otrokom. Jurčev oče je ljubil domačijo in svojo mdno grudo z vsem telesom dn dušo. Nave-23111 je bil na svoj dom kot dete na svojo toaiter. še njegove zadnje besede so bide 'Pteseče, naj njegovi nasledniki ljubijo in varujejo svojo domačijo. Od rane mladosti Pa tja do visoke starosti — 75 let — je delal z žulijavimi rokami v potu svojega obra-23 za svoj vsakdanji kruh in za svojo družino. Zelo rad je tudi sprejemal goste v svojo Nobeden ni odšel, ne da bi mu postre-z domačim rženim kruhom in domačo Pijačo. Pomagal je tudi zelo rad revnim v Stilski. V torek, dne 10. novembra, pa smo ga v velikem številu spremljali na šmarješko Pbkopailigče. Pokepailii so ga mestni č. g. _Upnik in oba gospoda kaplana, č. gospod '2uPn;lk so orisaM vse njegovo življenje in S9 nam dali za vzgled. Po teh, v srce sega-Mh lepih besedah, je mailiolkatero oko o-'stalI° 'suho. Po pogrebnih obredih smo bili Vs‘> ki smo se udeležili pogreba, povabljeni J13 sedmino. To je dokaz, da ga je res vsak luhl 'im častil. Prav vsi se iiz srca zahvaljujemo Jurčevi družini, iskren Bog plačaj. Vsem domačim, sorodnikom in znancem Pa naše lisikreno sožalje. Izseljenski spomini na pokojnega župnika iz Borovelj dr. Geramba Ko smo bili 14. aprila leta 1942 kruto iz-sellijieni in simo prišli v razna taborišča v Nemčijli, nismo smeli vzeti s seboj veliko prtljage. Vzeli pa smo s seboj vso krščan-islko zavest in trdno vero lin zaupanje v Boga. Ko so nas pripeljali na Hesiselberg, smo vsak večer zvesto moCITJi po barakah rožni venec. Tudi smo prepevali prav goreče Marijine pesmi. Ker nam pot v cerkev ni bila dovoljena, smo se, kar nas je bilo mlajših, še tu in tam izmuznili Iz 'taborišča in šli tokat zakraimem-itafinega okrepčila v bližnje katoliške cerkve. Te pa so bide po tri ure hoda oddaljene od taborišča. Tistim pa, kii so bilii starejši in ki niso razumeli nemškega jezika, tudi to ni bilo mogoče. Tem pa je bili težki križ pregnanstva še veliko težji. Pa tudi tem, ki so tako vroče hrepeneli po Bogu, je prišla božja pomoč. Ko je v adventu leta 1942 prišel pokojni župnik dr. Geramb iz Borovelj obiskat svoje farane-izseljence in videl našo bedo in slišal razne vzdihe, smo se mu tako zasmilil!!, 'da je obljubili, da nam bo prinesel, kljub la. M. K. je dobila kar prosto in sta šla kakor je bilo dogovorjeno v najbližnjo katoliško faro Hirschbrunn. Tamkajšinjii župnik ga je zelo prijazno sprejel in mu pomagal, da je dobil vse potrebno. Prenočila sta v župnišču im v nedeljo po kosilu sta šla z Najsvetejšim tri ure hoda, v avgustovi vročini, v taborišče Hesselberg, kamor sta prišla, vsa izmučena, ob štirih popoldne. Tam je bilo že vse pripravljeno, im siicar na skritem kraju v gozdu. Preko dva, v zemljo zabita kola je bila pribita in belo pogrnjena deska, kamor je postavil majhen ciiborij z Najisvetejšim. Takoj se je okrog tega, tako skromnega oltarčka zbrala izseljenska družina in s solzami in molitvami častila med njimi pričujočega Boga. Medtem je župnik izpraševal otroke krščanski nauk, posebno tiste, ki so bili pripravljeni za prvo sv. obhajilo. Bill je zadovoljen z njimi, četudi je bili kak odgovor pomanjkljiv. Nato je začel spovedovati, sedeč na lesenem kovčku pri smrekovem drevesu. Sledilo je prvo sv. obhajilo. Svečano, četudi ni bilo ne orgel ne petja. S šumenjem VA B!LO na jubilejno prireditev ob praznovanju 60-letnice prosvetnega društva na Radi-šah, ki bo v nedeljo, dne 22. novembra 1964. N Ob pol 8. uri maša za preč. g. Valentina Laknerja, ustanovitelja „Katoliško-slovensko izobraževalnega društva“ ter vse umrle člane. Ob pol 3. uri popoldan bo v Farni dvorani proslava s pestrim kulturnim programom. Na prireditev vabi pripravljalni odbor nevarnosti v taborišče zaželeno nebeško hrano. Kar je obljubili, je tudi storil. Takoj po božičnih praznikih je debil po-ikioijrui gospod Vertič iz Borovelj od gospoda dr. Geramba kartico z voščili za Novo leto lin zraven še napisano, da se on pelje na Silvestrovo v domovino, kjer bo obiskal svoje ljubljene brate in sestre. Takoj nam je bilo jasno, kje je tista njegova domovina in kdo so njegovi bratje in sestre. Torej na Silvestrovo naj ga pričakujemo. Na Silvestrovo je res prišel — pešačil je tri ure od postaje Wassertrud:ngen — smo ga še v gozdu skrivali, dokler se ni popolnoma stemnilo, šele tedaj smo ga mogli skozi okno spraviti najprej v čevljarsko delavnico. Najsvetejiše je imel shranjeno v svoji Skromni aktovki. Ko je minila večerja, je v neki baraki najprej spovedoval otroke, mi pa smo molili Najsvetejiše. Naito je počival do pol treh ponoči v tisti baraki. Od tretje ure naprej je spovedoval in obhajal do jutra. Še preden se je zaznal dan. nas je potolažene in taborišče srečno zapustil. Ob tej priliki je videl, da veliko otrok ni moglo sprejeti sv. zakramentov, ker še niso bili pri svetem obhajilu. Tudi za te je hotel poskrbeti in jiim pomagati. Naprosili je osebo M. K., naj bi mu pomagala, katera pa je to tudi z veseljem storila. Učila je otroke krščanski nauk in jih pripravljala za'prvo sv. obhajilo. S celovškim škofijskim uradom sta si dopisovala dn tako je bilo do prve nedelje v avgustu vse pripravljeno. Ker je bila takrat M. K. že v službi v Wassertrud:mganu, je prišel pokojni žuiprik že v soboto k njej. Gospa, pri kateri je M. K. Služila, je bila protestantka, pa zelo dobra do nje. Četudi je vedela, da je bil dr. Geramb katoliški duhovnik ni ničesar izda- listja po drevju in petjem ptičic, je nadomestila narava, kar ni mogla nuditi človeška roka. Ob šestih je bila večerja, župnik dr. Geramb pa je spovedoval. Ljudje so se vrstili in eden za drugim hodili v gozd k spovedi. Ob devetih je bilo skupno sv. obhajilo. Šele potem se je šel malo okrepčat. Želja, da bi ostala vsaj ena sv. hostija za njega, da bi se obhajal po polnoči, se mu je lizpollnilla. Ko je v Ehiingemu odbila ura dvanajst ponoči, je delil tisto hostijo in obhajal sebe in zraven navzočo osebo M. K. Potem je šel malo počivat, pa kmalu spet odšel. Otrokom, prvoobhajancem, je poslal še lepe slike za spomin na njih prvo sv. obhajilo v gozdu. Dobri Vsemogočni Bog naj mu vso ljubezen do nas in za vse žrtve v nebesih obilo poplača. Mi izseljenci — Hesselberžani — ga bomo ohranil! v hvaležnem spominu. Napisala izseljenka M. K. Prodajalna Družbe sv. Mohorja vam nudi križe, svetinjice, podobice in druge nabožne predmete. Oglejte si njeno zalogo. Na željo vam pošlje cenik knjlig. Oskrbi vam fotokopije dokumentov. 60-ietnica gradbenega podjetja Max Schmidt Te dni je slavilo gradbeno podjetje Max ^bmidt 60-letnico svojega obstoja. V okviru domačega slavja, ki je bilo v e.avsfci zbornici v Celovcu, je sedanji last-jt-k Fritz Hagg, nečak ustanovitelja pod-J0ka arhitekta Maxa ■ Schmidta, v svojem k Voru podal zgodovinski pregled tega vcli-e,ga gradbenega podjetja. Leta 1904 je podjetni arhitekt in gradbe-1 Mojster Max Schmidt prevzel celovško S^adbano podjetje Magele in Go. Že leta 0 je zaposlovalo podjetje 500 italčjan-cev *n gradiščanskih gradbenih deiav- ja Skoraj pri vseh večjih zgradbah, ki so bilo V tern časovnem razdobju zgrajena, je bi-JJdeHeženo gradb. podjetje Max Schmidt. jer° ustanovitelja gradbenega pod- J9 leta 1923 je izročila vdova pokojnega v “tekta Maxa Schmidita vodstvo podjetja p .f^ke nečakoma Alfredu Schmidtu in 0i.t2u Haiggu. Po trinajstletni, trudapolni podjetja, ki je v drugi svetovni vojni utrpelo veliko škodo, je umrl leta 1963 dipl. ing. Alfred Schmidt. Od tedaj pa do danes vodi podjetje sam Fritz Hagg. Pomagajo pa mu pri tej težki nalogi njegov slin in starejša hčerka umrlega Alfreda Schmidta. Gradbeno podjetje Max Schmidt zaposluje danes s svojima podružnicama v Beljaku in Št. Vidu okoli 500 gradbenih delavcev in nameščencev. Po slavnostnem govoru lastnika tega velikega koroškega gradbenega podjetja je sledila počastitev nekaterih uslužbencev podjetja. Predsednik Delavske zbornice je odlikoval deset uslužbencev, ki delajo že petindvajset let pri podjetju z darili v obliki čaotne igle, medtem ko je podjetje obdarovalo teh deset uslužbencev s praktičnim darilom. Vsak od teh je dob! namreč zlato zapestno uro in pohvalno pismo (diplomo). Dvanajst uslužbencev pa, kli delajo že nad dvajset let, je podjetje obdarovalo s pozlačenimi urami. Obe vrsti ur sta znani švicarski znamki. ZIMA SE BLIŽA ... O OZEBLINAH Mnogi izmed vas s strahom pričakujejo začetek zime — ne toliko zaradi stroškov, ki jih ta prinaša z nabavo kurjave, toplih oblačil im izdatnejše hrane — temveč zaradi ozeblim na rokah ali nogah, ki se z nastopom hladnega vremena zopet pojavijo. Ozebline niso neprijetne samo za oko, temveč so tudi bodeče ter povzročajo dostikrat močne otekline. Nočemo plašiti onih, ki jih muči ta nadloga — vendar moramo poudariti, da ne gre pri ozeblinah le za neprijetne im boleče motnje, temveč za pravo bolezen, ki je lahko včasih tudi precej resna. Ozebline se pojavljajo samo z mrazom — pravijo, da v mesecih, ki se končujejo s črko r, im to zaradi tega, ker se z nastopom mraza zaustavi krvni obtok ob koži. Koža tako ni več dovofljno hranjena, postaja anemična, zaradi česar nastanejo ozebline in otekline. Zdravniki priporočajo danes zdravljenje z raznimi vitamini dn drugimi zdravili, ki so v prodaji im ki so da! že kar dobre rezultate. Vsako zdravilo seveda ne pomaga vsakemu. Za vse, ki trpijo zaradi te „nadloge“, naj veljajo naslednji nasveti, ki jih je vredno upoštevati: Prireditev dijakov Slovenske gimnazije Skladatelj dr. Jerko Gržinčič je svojo opereto ..MIKLAVŽ PRIHAJA" na željo mnogih nanovo priredil. V tej novi priredbi jo bodo letos igrali dijaki Državne gm-nazije za Slovence ob sodelovanju orkestra celovškega Mestnega gledališča. Pri orke-stru sodelujejo tudi štirje dijaki slovenske gimnazije. Predstavi bosta dvakrat in sicer dne 8. in 13. decembra, obakrat ob 14. uri v Mastnem gledališču v Celovcu. Vstopnice dobite za 10.— do 40.— šilingov v šolski pisarni. Skladatelj v svoji spremni besedi pripominja, da naj njegova opereta „prav lepo izpolni Miklavževo prireditev, ki naj bi s tem izgubila one divjaške poteze, ki so ponekod z njo združene ... “ Obenem pa naj po njegovi zamisli preproste im pevne melodije ..slikajo razpoloženje Miklavževega večera." Opereta ..Miklavž prihaja" v treh dejanjih prikazuje slike iz nebes in iz modernega pekla ter Miklavžev prihod iz nebes na zemljo. Besedilo za naše odre je dopolnil g. župnik Lovro Kašelj. OD HODIŠ PA DO LIPE so leta 1885 živeli in naročili bukve Družbe sv. Mohorja v Celovcu: Škofiče. — Primožič Blant, župnik; Go-ričnilk Primož, Gabelier Ig., Kemjak Jože, kmetje; Vilčnik Ivan, oskrbnik; Kramer Ferjan, učenec; Kuilniig Ožbalt, organist; Berce Marija, kmečka hči. Hodiše. — Tavšič Jože, župnik; Robas Ignac, duhovnik; Aiholzer Jurij, Boršmjak Zdravko, Čeki Jože, Kanolčer Miha, Kcfoa-rič Jernej, Kues Janez, Krihbaumer Miha, Nagele Feliks, Pavlič Jože, Pavlič Miha, Robas Miha, Robas Tomaž, Rac Tomaž, Ropar Greg., Štraus Lena, Sturm Ana, Wallcher Lovre, Wister Jože, Cvander Miha, Prese-kar Ignac. Dvor. — Sobe Matevž, učitelj; Marko Janez, župan; Lepušlč Ant., občinski tajnik; Baijs Peter, Kuhlfng Matija, cerkvena ključarja; Vospernik Matija, L:piič Florijan, Lipič Urban, Kcifler Janez, Tepih Štefan, Šuster Jože, kmetje; Lipič Janez, mlinar; Kuh-IfngtJakob, Bajs Jože, Vacovnik Jože, Beber Jože, Fašing Florijan; čop Martin, kmečlci sin; File Tomaž, hlapec; Stemad Janez, čevljar; Habernik Lucija, Angleo Marija, šbtei Marija, Habernik Urša, Kolenec Marija, kmečke hčere. Lipa. — Marinič Janez Ev., župnik; Kan-dolf Filip, Kovačič Valentin, Košat Primož, Krajner Janez, Kulnik Andrej, Kulnik Avgust, Rumpold Martin, Supik Anton, Uran Jože, Wurcer Nace, Ulbimg Jakob, kmetje; Weiis Matej, čevljar; Aichwald Urša, Reichman Marija, kmetice; Opriesnik Urša, Stoc Agata, kmečki hčeri. Skočidol. — Sumper Jan., fajmošter; Vončina Jože, nadučitelj; Marinič Anton, Šarvi-cefj Jože, Oraš Tomaž, Strnad Franc, Kat-nik Grega, Lasnik Luka, Lasnik Jakob, Spi-ceir Janez, šarvicelj Janez, Šdller Herman, kmetje; Ilič Pritna, tesarski mojster; Florja-mee Jakob, mežnar in organist; Mameč Franc, tesar; Vošic Marija, Oraš Liza, Oraš Marica, gospodinje; Fuger Pavl, mežnar; Rijavec Andrej, fant. Predvsem vam priporočamo, da uživate čim več hrane, ki vsebuje vitamin D, kot na primer jetra, ribe, čokolado, jajca itd.; — uživajte čim več hrane, ki vsebuje škrob in 'h kateri spadajo predvsem testenine in močnate jedi (tiste, ki držijo dieto zaradi linije nas seveda ne bodo hotele ubogati — toda na izbiro imajo — ali vitko linijo ail ozebline); — zelo priporočljiva je jutranja telovadba, ki poživi obtok krvi v rokah in nogah. Dvignite na primer reke in odpirajte in zapirajte pesti. To ponovite vsaj dvajsetkrat. Potem lezite na hrbet, dvignite ravno noge ter jOh prav tako dvajsetkrat skrčite; — ne nosite volnenih oblačil kar na koži. Volna namreč kožo draži ter lahko samo pospešuje nastajanje ozeblin; — če si pozimi umivate, oziroma močite roke, potem glejte, da si jiih takoj dobro obrišete s suho brisačo; — ne nosite nikoli pretesnih čevljev, ker ovirajo 'krvni obtok in tudi povzročajo ozebline; — ne hodite blizu peči in ognja, če ste se (komaj vrnil! z mraza v toplo stanovanje ter čmaite še premražane roke in noge; — in če vam tudi vse to ne pomaga, potem izpijte vsaj nekaj steklenic ribjega olja, ki je bogato z vitaminom D. C Prijatelj dobre knjige ZA MLADINO IN PROSVETO Zakon o zaščiti mladine Javna ocena tiska Veliko nevarnosti preti od slabega tiska človeku. Že po naravi je on nagnjen k slabosti in hrepeni po užitkih. Teh mu slaba knjiga more dovolj nuditi, ko v privlačnih in dražečih podobah .slika razvratnost življenja in sproščeno uživanje. Da je to kot slana za pomladno cvetje, mora sleherni priznati. Priznani mladinski pisatelj Fr. W. Foerster pravi: „Mnogo ljudi niti ne sluti, 'kako je domišljija, ki se stalno bavi z opolzkimi predstavami, razpoložena za vsak nravni poraz ... Zaradi tega bi morali biti za velik del leposlovja abstinentje kot pri alkoholu." Branje umazane knjige umaže človekovo duševnost. Vtisne ji podobe, ki povzročajo mnogo težkih bojev. Kdor hoče torej svojo voljo ohraniti sproščeno in plemenito, ta se mora varovati umazane kjiige. Žival, ki se pase, se izogne strupeni travi. Po samem nagonu dela tako. človek pa ise mora ravnati po pameti. Ta pa nam pravi, da je slabo čtivo strup za naše zdravo, pošteno in vemo življenje; zato se ga moramo izogibati in ga odklanjati. Tako nam narekuje zdrava pamet, če jo imamo. Knjige, ki so svetovno znane in so v veliko škodo katoliškim čitateljem, so imenovane na seznamu prepovedanih knjig ali na „Indexu“. Toda poleg teh je še nešteto, ki morda niso prav nič manj škodljive in povzročajo mnogo žla. Zlasti je treba šteti med tako nevarno čtivo razne revije in časopise, ki tedensko ali mesečno prihajajo v naše hiše. V talcih revijah je mnogo strupenega, kar počasi zastruplja krščansko mišljenje in krščansko moralo, med kmečkim ljudstvom. Znano je, da je pred nekaj leti bila ustanovljena posebna katoliška filmska komisija, ki redno presoja nove filme in daje o njih javne ocene, ki so dostopne vsem vernikom. Pokazalo se je, da je ta komisija storila zelo veliko in potrebno delo in je premnoge pravočasno opozorila pred nevarnostjo slabega filma. Nekaj podobnega so pred leti ustanovili na Dunaju po naročilu avstrijskih škofov. Za časopisje in revije, ki dnevno, tedensko ali mesečno izidejo, še nismo imeli nikafeih zanesljivih poročil o njih vrednosti. Zato so škofje na svoji skupni konferenci sklenili, da je treba ustanoviti podobno katoliško komisijo za časopisje, revije in ilustracije, katerih je tudi pri nas veliko število. Poleg tega pa prihaja tudi iz inozemstva (Nemčija, Švica itd.) mnogo ilustracij, katerih vrednost je zelo dvomljjiva. Saj je zlasti z ilustracijami podobno kot s filmom: da lovi naročnike s senzacijami v kričeči in dražljivi podobi. Tudli za našo mladino je taka časopisna ocena zelo potrebna in bo mogla v veliki meri prav usmerjati naše ravnanje pri naročanju oziroma Čitanju revij in ilustracij, ‘katere nam nudi avstrijski knjižni trg. Koroška deželna vlada je 1. julija 1964 sklenila sledeči zakon o zaščiti mladine: Posečanje javnih krajev: V splošno dostopnih krajih se ne smejo muditi otroci (do 14. leta) v času od 21. do 6. ure zjutraj; pravtako pa tudi mladina (od 14. do 18. leta starosti) v času med 23. in 5. uro zjutraj. Posečanje javnih lokalov: Otrokom in mladini je zadrževanje v gostilniških in kavarniških ter posebno še v nočnih lokalih prepovedano; pravtako pa tudi zadrževanje po prenočevališčih, cam- Mladina V Avstriji je 1,6 milijona mladih ljudi, ki še niso dosegli 21. loto. Od teh je približno 300.000 mladine včlanjene v mladinskih organizacijah, ki pa so med seboj ločene po svetovno-nazornem gledanju na življenjska vprašanja. Vendar pa od leta 1953 vse te mladinske organizacije združuje skupna organizacija: Avstrijska državna mladinska zveza (Oesterreichische Bun-desjugendring (OeBJR). Včlanjenih je sedem organizacij, ki so: Katoliška mladina Avstrije, Avstrijska strokovna mladina, Avstrijsko mladinsko gibanje, Socialistična mladina, Evangelijska mladina in Av- ping-tratah ter privatnih stanovanjih brez spremljave odraslih. Od te prepovedi so izvzeti sledeči slučaji: v gostilnah in točilnicah smejo zgoraj imenovani tudi brez spremstva le, če je treba kupiti hrano ali čakati na prevozna sredstva. Mladini do 16. leta je dovoljeno posečati gostilno ali kavarno, če so v spremstvu vzgojiteljev. Mladina nad 16. let pa sme brez nadzorstva ostati v gostilniških prostorih do 22. ure ter do 24. ure s spremstvom. Treba je samo še, da javne oblasti izvajajo, kar so deželni poslanci sklenili! v Avstriji atrijski skavti, poleg tega pa še tri otroške organizacije: Avstrijska mladež, Katoliške jate. Delo te skupne zveze je usmerjeno v razporeditev skupnih akcij za poglabljanje domovinske ljubezni in skupno rast v demokratično svobodo. Doslej največja skupna akcija je bila Ob priliki VII. kongresa svetovne mladine, ki je pod komunističnim vplivom, ko so preprečili, da kongres ni dosegel svojih namenov. Tudi država podpira to zvezo. Za leto 1984 je določila 20 milijonov šilingov podpore ... Sfe jilmskecia sneta VZROKI FILMSKE KRIZE Pni nobenem umetniškem udejstvovanju verjetno ni uspeh toliko odvisen od denarja, kot je to ravno v filmski umetnosti. Glavni vir fillmskega gospodarstva pa je vstopnina za kiinopredstave; le nekaj malega inkasira film od televizije. Navadno navajajo kot glavni vzrok filmske krize, ki je občutno prizadela tudi avstrijski film konkurenca televizije, ki postaja tudi pri nas močan faktor družabnega življenja. Ko so pred kratkim na mednarodnem znanstvenem tednu o filmu na Dunaju razpravljali o vzrojili filmske krize, je dr. Handl opozoril na Iz tega razloga bomo tudi mi skušali naše čitatelje informirati o dognanjih te katoliške komisije, da si bodo mogli ustvariti jasno podobo o današnjem časopisnem materialu in si izoblikovati tudi v tem vprašanju svojo katoliško usmerjenost. dejstvo, da se je celoten način življenja v zadnjih letih, ko blagostanje zajema široke mase ljudstva, močno spremenil. Torej ne le konkurenca televizije, marveč tudi drugačno oblikovanje prostega časa, kot so izleti, turizem, motorizacija in še posebno porast alkohoMzacije, prizadeva filmskim magnatom veliko skrbi. TRIJE IGROKAZI O PIJU XII. Sramotilno dramo o papežu Piju XII. „Namestnik“ je napisal nemški pisatelj Rolf Hocbhuth, ko mu očita, da ni storil svoje dolžnosti ob preganjanju Judov v drugi svetovni vojni. Mnogo kritik in celo javnih protestnih nastopov je že izzvalo to obrelkovahio delo; na drugi strani pa so to delo z veseljem sprejeli nasprotniki vere in papeštva. Sedaj se za to delo zanima tudi film in je dobil pred kratkim pisatelj Hocbhuth 75.000 dolarjev za dovoljenje, da 6tcašld NAŠI TRIJE i c Naš m a č e , naš mače { ne more drugače: f le skače in skače, ter miške lovi. * 5 Naš kužek, ta laja ; tako se navaja, da muckam nagaja in jih napodi. { 1 Petelinček zapoje, | mogočno, po svoje in modro on dvoje zapira oči: kikeriki! V. Polenšek ZAJČEK Lepo je zajček poleti živel, na polju se j« ; hranil, na soncu se grel. Vsega je dajalo : polije — zajček bil je dobre volje. A na jesen sta prišla dež in slana. Vsa razorana je njiva in prazna, pusta. Kaj naj vtakne zajček v^uata? Zajček misli na poletje in na sonce, deteljo In zelje. Pa z ušesa malo striže, žalosten si tačko liže, gleda v isiive gor oblake, ki valijo se kot spake. Da le mraz bi ne prišel! Kje se revež bo ogrel? Kje bo tačice sušil, kje kaj pod zobč dobili? To velike so Skrbi! Zajček stisne se, drhti... J- Paulin sme filmafii to delo ameriškli filmski producent Litvak. 2e prej je francoski producent Geoirges Beauregard sklenil tovrstno pogodbo za filmanje drame ,,Der Stellvertreter, kakor se drama imenuje, a je pozneje odstopil od te namere. V zadnjem času pa sta nastali še dve drami o istem papežu in sicer kot obramba in protest proti prvi. Eno dramo z naslovom ..Pastor Angeliicus" je napisal španski pisatelj Juan Antonio De la Iglesia. V njej pri' kazuje papeža kot nesebičnega zaščitnika Judov in vseh preganjanih pod Hitlerjevim režimom. V Ameriki pa je napisal podobno dramo Edvard Moliy pod naslovom „The Comforter" (Tolažnik) kot odgovor na lažne trditve proti Piju XII. Prvikrat so jo igral' v New Yoirku 13. oktobra letos. „Da,“ sem odgovoril, „to bi hotel sam vedeti." „Al(i hočete premisliti to, kar sem vam povedala? Zakaj bodite prepričani, da je v Redmoatu nekaj — nekaj, kar prihaja in odhaja kljub očetovim .utrdbam’! Pes to ve. Le poslušajte ga! Svdjb verigo vleče in nateza tako, da se čudim, da je ne pretrga." Ko sva stopala .po stopnicah navzdol, je ibuldogovo lajanje čudno zvenelo, po hiši, kakor je čudno rožljala napeta veriga, ko se je z 'V.so težo hotel odtrgati. Tdšto noč sem mdkalj časa sedel V Smithovi sobi, medtem ko je on hodil sem in tja, kadil in kramljal. „Eltham ima vplivne kitajske prijatelje," je rekel, „toda ti si ga tačas ne upajo imeti v Nan-Yangu. Zakaj on pozna krajino, kakor pozna naš Norfolk; videl hi marsikaj! Mislim, da je njegova opreznost tu presenetila sovražnika. Napad v Vlaku spričuje, koliko skrbi ima, da ne zgreši nobene pri-Mke. Toda za časa Blthamove odsotnosti so si znali tukaj pomagati. V primem, da se jim ne bi nudila prilika, predan bi se vrnil, so poskrbeli za vse potrebno, da ga dobijo tu!" „Toda kako, Smith?" „Prav mertiš, da je zares kak odposlanec Fu-Mančuja v notranjosti Redmoata?" „To je nemogoče, Petrie. Ti misliš na tajne hodnike in slično. Teh ni. Eltham je premeril sleherno ped zemlje. Nobena mišja luknja ni ostala neopažena; kar se pa tiče rova (pod nasip cm, je treba vedeti, da je hiša zgrajena na čvrsti gmoti rimskega zidovja, nekdanjega tabora iz Hadrijanovih časov. Videl sem zelo star načrt nekdanjega samostana Round Moat, kakor so ga imenovali. In v njem ni nikakega vhoda in ne izhoda razen po stopnicah. Kako so torej ubili psa?" S pipo sem potrkal po drogu mreže. „Ta smo pa v temi," sem odgovoril. „Mi smo sploh vedno v temi," je dejal Smith. „Naša nevarnost ni večja v Norfolku kakor v Londonu. Toda kaj nameravajo? Tisti človek s skrinjico z instrumenti — kakšnim i instrumenti? Potem prikazen zelenih oči snoči. Alii so to lahko bile oči Fu-Mančuja? Ali nameravajo kakšno posebno svojevrstno nasilje — kak zločin, ki zahteva navzočnost mojstra?" ,.Mogoče naj prepreči Elthamov odhod iz Anglije, ne da bi ga umorili." „Prav tako. Nemara ima navodila, naj bo milostljiv. Toda Bog pomagaj žrtvi kitajske milosti!" Potem sem se podal v svojo sobo. Iznova sem si natlačil pipo in sedel k odprtemu oknu, rie da bi se slekel. Ko sem si predstavljal sliko strašnega kitajskega doktorja, me spomin na njegovo obličje z njegovimi s kopreno zastrtimi očmi ni mogel več zapustiti. Misel, da je ta hip morda kje v bližini, je bila grozotna. Tuljenje in lajež buldoga ni hotel prenehati. Ko je bilo v Redmoatu že vse tiho in po-koljmo, je edinole zateglo žalostno lajanje psa zvenelo skozi noč: v vsem je bilo nekaj pretečega. Sedel sem ob oknu in zri čez položno trato, kjer se je .grmičevje kazalo ko nekak črn otok v zelenem jezeru. Mesec je plaval po jasnem nebu, zrak pa je bil topel in poln blagih vonjav. V tistem grmičevju je bil Denibyjev ovčar našel svoj zagonetni konec — istotam je tista stvar, ki jo je videla MLss Eltham, izginila. Kakšna skrivnost je tičala tam notri? Pes je umolknil. Kakor včasih ura, ki se je ustavila, zbudi spečega človeka, tako me je tudi nenadna tišina, ko buldog ni več lajal, čemur sem se že bil privadil, zbudila iz sveta mračnih predstav. Pogledal sem na uro v luninem svitu. Bilo je dvanajst minut čez polnoč. Ko sem vtaknil uro spet v žep, se (je iznenada zopet oglasil pasji lajež, toda zdaj z glasom besne togote. Izmenoma je nekaj časa tulil, potem pa renčal in to na čisto nov, meni neznan način. Rožljanje in trušč, ki ga je povzročil, ko je skočil do konca svoje verige, je stresalo kajbo, h kateri je bil priklenjen. Vprav ko sem vstal dn se naslonil čez okno, da bi lahko videl ogle hiše, se je odtrgal. S hripavim laježem se je zagnal kvišku in slišal sem, kako je njegovo težko telo butnilo ob leseno steno. Potem je sledil čuden, goltniški krik... in pasje renčanje je za hišo zamrlo. Obležal je. Toda tisti gob' niški glas ni prišel iz psa, Kaj neki je zasledoval? Na katerem mestu je njegova divjačino izginila v grmičevje, ne vem. Vem zgolj to. da nilsem videl prav ničesar, dokler gibčna postava psa ni švignila čez trato in potem v podrast. Potem me je rahel šum nad menoj in na moji desnici prepričal, da nisem bil edini opazovalec tega prizora. Se bolj sem se nagnil skozi okno. „Ali ste vi, Mdss Eltham?" sem vprašal- „0, gospod doktor!" se j.e oglasila, „tako sem vesela, da bedite. Ali ne morete nič® sar storiti? Psa bodo ubili." „Ali ste videli, kaj je zasledoval?" ,,Ne,“ je odvrnila — in hitreje zadihala-Ta hip je neznana postava brzela čez trato. Bil je moški v modri nočni halji, ki 3® visoko pred seboj držal svetilko, v desni®’ pa revolver. Ravnokar sem v njem spozna Elthama, ko je planil v grmičje za sledov' psa. Toda tista noč nam je prinesla še en® presenečenje, kajti začul sem Smithov kli®' »Nazaj! Pojdite nazaj,, Eltham!" . Zdrvel sem na hodnik in navzdol po stop nlioah. Pročelna vrata so bila odprta. Stra šen boj se je odigral v grmi čevju med bu' dogom in še nečim. Ko sem prišel do trate> sem srečal Smitha popolnoma oblečeneg^ Pravkar je skočil z nekega okna v prve nadsitroplju. |-^ OO j OO ^ OO QO 00 oo oo 00 oo J . E VINKO ZALETEL: Od iiitUka da Han^Sm^a Najpreg tistim, ki me obrekujejo, kako da me ni doma, da vedno po svetu letam ... Ni res, res pa je, da sem bil sedaj že tri leta samo doma, pridno na fari, pravzaprav celo na dveh farah. Torej že zaslužim, da grem zopet po svetu in izjema potrjuje pravilo. In ker riimam veliko časa, moram pač hiteiti. V ponedeljek, na vernih duš dan, sem še doma maševal, danes v sredo sem že v Hongkongu na Kitajskem. Zmislil sem si, da pole tim s švicarsko letališko družbo „Swisisadr“, že zato, ker sta pri tej družbi v Ziiridhu nastavljena tudi dva Slovenca, pa se lažje uredi. Pa smo komaj stisnili v torek dopoldne, toliko je Mo treba informacij in voznih listkov. Pomagal je še neki uradnik družbe „Swissair“, ki je nastavljen samo zato, da pomaga urejevati duhovnikom, in ta me je z avtom zapeljal še malo po Ziirichu in potem na letališče Kloten. Ni pa mogel pomagati gradiščanskemu škofu dr. Laszlu, ki je prav tedaj priletel z „AUA“ v Ziirich, pa zamudil letalo, ki naj bi ga popeljalo v Rim. Iz Zuricha smo se najprej odpeljali z velikanskim „jet“-!etalom (reaktivno letalo), ki vozi v Tokio na Japonsko, po boljšo gospodo v Ženevo. Od tam pa preko Milana, Firence, Brindizi, pfeko Krfa, Grčije in Cipra v Beirut v Libanonu. V dveh in pol urah smo bili že pri sosedi Svete dežele. Vse dežele do Cipra je pokrivala gosta megla, mi smo se pa voz® 10.000 m visoko nad meglo v soncu. Kot fotografa barvnih slik so me pa zanimale nebesne barve, ki so se Proti večeru neprestano spreminjale, da sem videl vse barve v vseh stotih odtenkih m finesah, da je to užitek posebne vrste. Pločevinasta krila, ki so se prej bleščale v soncu, so tudi spreminjala barvo do pošastne črnine v temnomodrem, z zvezdami okrašenem nebu. Takoj ko prideš na letalo, ti začno Ponujati razne dobrote in pitati kot vogrška kuharica pita petelinčke, da bi se poredili zame. Naj naštejem le, kaj smo dobili ^a mavžno na poti proti Beirutu: juho, šunko, nadelana jajca, maslo, sir, „šunken“, ^lato, paradižnik, „nnit*ke“ (kumarice), gcihice, korenčke, grah, majoneza in še več takih čudnih stvari, da jim imena ne vem, Potem še kruh, biskvit, breskve v smetani ,1'n Posebni omaki, pomarančni sok in kavo. vsakega malo, pa je bilo preveč za me. Potem pa še pri vsaki postaji izstopimo in Sfemo v letališko restavracijo in tam si iz-'bere vsak pijačo po mili volji. Ampak tista Pfekvata kava tako diši, da se ji ne moreš odreči, zato pa potem vso noč nisem zaspal, ko smo leteli iz Beiruta preko arabske puščave, perzijskega zaliva in arabskega morja v Karacbi v Pakistanu, Najkrajša noč Tretja postaja je bila že Bombay v Indiji. Prav ko smo se pripeljali tja, je začelo sonce vzhajati. Moja ura je kazala dve, v Bom-bayu pa je bila ura že šest. Tako nas je mati zemlja, ki se tako čudno vrti, ogoljufala za noč, mene pa še kava zraven. Potujem pravzaprav zaradi evharističnega kongresa, ki bo v Bombayu. Pa Bombay, Jloterijd V neki stari knjigi, ki je bila shranjena v stari poslikani skrinji, sem med listanjem našla polo papirja. Na tej zloženi poli pa so bile zapisane edine besede: Loterija je goljufija! Bog ve, kdo in kdaj je to zapisal. Tisti ali tiista je z loterijo alli s stavo na num-re gotovo doživela razočaranje.’ Ob tem zapisku sem se zamislila. Res, mnogo ljudi je že iskalo srečo v numrah, v loterijah — a le malokdo je bil deležen 'take sreče, da bi bil zadel. In, ali so taki srečolovci, tudi če zadenejo, res srečni? Ali bi bila to res prava sreča? Morda za tistega ki edino v denarju, v materiji vidi srečo. Neki mož je mnogo denarja potrošil za stavo na „numre“. Vedno znova so ga sanjske ali najdene numre potegnile v zaigrano Igro — in za nos. Nekoč je zopet dosti denarja zastavil v veri in upanju, da bo zadel. Kdo bi mu zameril, ko je pa sanjal, tako lepo sanjal v numrah. Prav bi bilo, da bi jih zadel, ker je imel družino, strgano hišo in dolgove. A ni zadel. Bil je silno razočaran in potrt. Noč in dan je premišljeval, ali naj še stavi —? „Ne, ne bom več!“ je rekel ženii. In stari teh numer res ni več stavil. Ko se pa je razglasila stava številk tekočega termina, je pa le bil silno radoveden in je šd gledat v mesto v objavno polo... ta pa je v njegovo grozo prinašala vse njegove sanjske številke prejšnje stave. Ubogi mož se je boril z jezo in obupom. Kaj je hotel drugega, kakor da se znova z dobro voljo in vso močjo vpreže v „težki partaar“ (veliki voz) in vleče naprej breme dda in dolgov. Teh pa se ni nikoli otresel. Naposled so mu hude razmere in brezsrčni sosedje vzeli vse imetje. Sedaj že dolga kar lepo počakaj, se bova že videla, če bom vse srečno prepotoval, čaka me še enkrat tako dolga pot kot od Zuricha do Bombaya. Zjutraj ob sončnem vzhodu je bila temperatura 24° C. Torej kar precej gorko, pa upam, da ga bo do kongresa zima še malo ukrotila. Malo se bom še do tedaj navadil vročine, ko bom po vročih krajih hodil. Prevozili smo vso Indijo, pa razen okolice Bombaya, kjer so riževa polja, je dežela zelo pusta, je visoka nerodovitna planota. Mora biti že drugje bolje, ker sicer bi Indija ne mogla imeti toliko prebivalcev. Preko Bengalskega zaliva in preko Burme smo se ustavili šele v Bangkoku v Siamu. Tu sem se ločil od „Swissair“, ker danes ne vozi v Hongkong. Tudi z Bangkokom se bova še dobro seznanila, nazaj grede ostanem nekaj dni tam. Pa me je kar zaskrbelo, kako bom tu shajal, ker je taka vročina. - numre leta počiva nekje na tujem pod zeleno rušo. A sedaj je gotovo zelo bogat, ker so mu podnožje milijoni zlatih zvezd. Upajmo! Bffla je pred leti preprosta in naivna ženica. Svoji prijateljici je pripovedovala takole: „So se mi pa sanjole ane cifre, s’m pa miisiluva, bom pa stav’va na numre... e, pva s’m pa riakva, e, koj pa bo m’ne te vejlke bugoistvu ...?!“ Mislim,, da je ta ženka v svoji skromni zadovoljnosti bila dovolj bogata. Ta je res s svojo naivno modrostjo zadela tombolo. Večkrat čujemo govoriti razumne ljudi — kadar namreč se mladi (pa ne premladi!) pani ženijo: „Ta fant pa je zadel loterijo, dobil je pošteno, delavno, modro dekle za ženo! Pred oltar ji ni bilo treba 'iti s sramoto! ... ali pa blagrujejo dekle, ko je dobila „fanta od fare“, razumnega za gospodarstvo, značajnega v besedi in dejanju, zvestega v danih obljubah. Takšen mož je prava opora za ženo in rastočo družino, da •bo steber naroda. Ej tak fant! — čeprav nima avta, ne motorja in ne podpore ali odkupnine onih, ki žrejo številke — da, res koj „numre“, na škodo naše narodne družine. Res, tako dekle je zadela loterijo!" In ti, fant, gotovo boš zadel loterijo, ako boš poleg vseh telesnih mikov upošteval predvsem notranje, duhovne vrednote svoje izvoljenke. Le taka žena ima moč, da drži pri hiši tri vogle. Le tako dekle ima dovolj toplote, s katero bo ogrevala srca družine, in da bo čuvala toploto v domačem ognjišču. Dekleta in fantje, ne bodite samo „num-re“ v loteriji, na katero stavi tujec toliko upanja. Značajnost, idealizem, verska in narodna zavednost bodi vaše bogastvo! Loterija je goljufija! M. H. Kmalu je vse teklo od mene tako kot tedaj, ko sem doma cepil najhujše grče. Bil sem seveda še po „naše“ oblečen, tukaj pa nisem videl nobenega moškega v suknjiču, le v belih srajcah. Takoj sem tudi izkusil, da smo v Aziji, da je to drug svet. Že v Bombayu, ko sem hotel slikati naše letalo, ko ga je prav krasno ožarilo jutranje sonce, je takoj priletel nek Indijec, da je „prohibited“, (— prepovedano) slikati. Saj je naše letalo in drugod m)i težav, saj se navadno mnogi ob odhodu slikajo in ko sem mu dopovedal, da je povsod drugod dovoljeno, on pa le to „is prohi-hited". Zakaj le? In tu v Bangkoku: drugod si na letališču v mednarodnem ozemlju in za prestop na drugo letalo ni nobenih komedij. Tukaj pa je bilo treba izpolniti dvakrat formular in moj potni list je šel vsaj preko 20 uradnikov in kovčki sem in tja din ne vem kolikokrat so papirje „štemplja-l)i“. Je gotovo preveč ljudi in jih zaposlijo tako, da nas z nepotrebnimi formalitetami mučijo. Moram pa priznati, da so bili zelo prijazni z menoj, morda zato, ker sem duhovnik. In ob koncu so mi želeli: „father“, srečno pot. Toda z enim potnim listom po Azmi nikamor ne prideš. Nujno moraš imeti še drugi „potnd list", posebno izkaznico, da sl cepljen proti kozam an proti koleri. (Impfzeugnis). Cepljenje sem opravil že v Celovcu, proti koleri je kar precej huda injekcija. V Aziijii pa je še nekaj potrebno: da vsaj malo angleško znaš. Angleščina je edini skupni jezik za vso Azijo, vsaj za uradne in trgovske zadeve. Navadni ljudje pa še angleščine ne znajo, kako boš z njimi govoril, koi je V Aziji nad sito jezikov. Ne vem, ali tisti natakar v letalski restavraciji v Beilimtu res tako malo angleško zna, da mi je, ko sem ga vprašal, kje je „waither ciiou-sed“ (stranišče) prinesel na krožniku kozarec vode. Revež potem še napitnine ni nič dobil. Naprej proti Hongkongu se peljem z letalom „Air India", torej indijske letalske družbe. Prav tako veliko „jet"-le:talo kot „iSwiilssair“, znotraj še skoraj lepše opremljeno. Dočim imajo druge dežele stewar-dese (strežnice na letalih) v moderni, pa značilni obleki s 'kapicami, pa imajo Indijci S'tewardese v narodni obleki,, v „sani“. Indijke so že itak lepe, za stevvardese pa sploh le lepe izberejo. Toda na prijazno ponudbo sem jim vse odklonil, četudi so bile čudno lepe reči pripravljene, tako sem bil že od prejšnjih gostij sit. Sedež sem vedno imel pri oknu, da sem gledal kraje, prefcO' katerih smo se vozili: v Sionu sem gledal vse pokrajine z rižem, večinoma so bile poplavljene. Južni Vietnam dn pot do Hongkonga pa je bil ves pokrit z meglo. (Dalje prihodnjič) ..Ta človek je blazen!" je siknil. „Kdo ve, tam preži! Ne bi bil smel iti sam!" Skupaj sva jo ubrala proti migljajoči svet-°b* Blthamove svetilke. Glasovi borbe so nenadoma prenehali. Opotekel se je čez što-re in bičana od nizkih vej sva hitela dalje Ptoti mestu, kjer je duhovnik klečal med Stoli. Pogledal naju je s solznimi očmi, ka-^°r sva pri motni luči opazila. »Poglejta!" je zakričal. Pes mu je ležal ob nogah. Bilo je ganljivo, če je človek pomislil, na , ^ način je neustrašna žival našla svoj ^nee. Ko sem se sklonil nad psom in ga Pfei&kal, sem z veseljem spoznal, da še ži-»1, »Vlecita ga ven, še živi," sem dejal. »Pa brž," je velel Smith ter gledal na vse strani. Tako smo vsi trije odhiteli s tistega straš-^ga mesta dn vlekli psa za seboj. Nič nas 111 oviralo. Nikak šum ni motil nočne tišine. Ob robu trate smo naleteli na napol oble-enega Denbyja m kmalu nato se je prika-^ tudi vrtnar Edwards. Bleda lica služab->kov so se pojavila na enem oknu, Miss 'ttiam pa je vprašala skozi svoje okno: »Ali je poginil?" »Ne,“ sem odgovoril, „le omamljen je." Nesli smo psa okoli do dvorišča, kjer sem pregledal glavo. Na njej je bil videti darec s težkim topim orodjem, toda loba-■te ni bila počena. Ni lahka stvar ubiti bul- k »Ali boste vi pazili nanj, gospod doktor?" Vprašal Eltham. ;,Mi moramo paziti, da nam zločinec ne pobegne." Lice mu je bilo divje odločno. Bil je ves drugačen ta plahi duhovnik: bil je spet ,Župnik Dan’. Posvetil sem se skrbi za psa. Eltham in drugi so pa odšli dol po več luči, da bi preiskali grmičevje. Ko sem izpiral grdo rano med buldogovimi uhlji, se mi je pridružila Miss Eltham. Zdi se mi, da je bolj zvok njenega glasu ko moja učenjaška nega obudila psa k življenju. Zakaj ko je pristopila, je slabotno migljal z repom, trenutek kasneje pa se je že dvignil na noge, katerih ena mu je bila ranjena. Ko sem ukrenil vse potrebno za prvo pomoč psu, sem ga prepustil skrbi in negi mlade gospodinje ter se pridružil ostalim, ki so se lotili iskanja. V grmičevje so se podali od štirih strani, a bilo je brez uspeha. „Prav ničesar ni tu, in nihče ni mogel zapustiti zemljišča," je dejal zgroženi Eltham. Tako so stali na trati in zrli drug drugega. Nayland Smith pa je jezno in zamišljeno mečkal svoj levi uhelj, kakor je bila njegova navada v trenutkih zadrege. Tretja žrtev Ob prvem svitu smo Eltham, Smith Sin jaz pregledali električne naprave na vseh koncih. Bile so v najiepšem redu. Čedalje bolj nam je bilo nerazumljivo, kako bi kdo mogel v noči priti v Redmoat in ga zopet zapustiti. Žična ograda je bila cela in ni kazala niikakšh znakov nasilja. Smith in jaz sva izčrpno pregledala vse grmičevje. Na itistem mestu, kjer smo našli psa, kakih pet korakov zapadno od bukve, je bila trava in rastlinje pomendrano, bližnji lovori in sleči so kazali znake boja, vendar pa ni bilo moči najti sledov človeških stopinj. „Tla so suha," je pripomnil Smith, „in ne moremo mnogo pričakovati." „Po mojem mnenju," sem dejal, „se je nekdo hotel približati psu, čigar navzočnost je nevarna. Pes pa se je v svojem srdu odtrgal z verige." „Tudi jaz mislim tako," je pritrdil Smith. „Toda zakaj je tista oseba hotela semkaj? In kako je, ko je ugonobila psa, spet šla ven? Jaz bi priznal možnost, da se je kdo podnevi, ko so vrata odprta, splazil noter in potem skril do noči. Toda kako pri tri sto čudežih je potem prišel ven? Pripisoval bi mu ptičje lastnosti." Domislil sem se pripovedovanja Grebe ELthamove *in opozoril prijatelja na njen opis tiste stvari, ki jo je videla smukniti v goščo. „Tako razmišljanje nas kmalu spravi s tira, Petrie," je rekel. ..Držimo se tega, kar razumemo, in to nam-bo morda pomagalo razvozlati, česar sedaj ne razumemo. Moje mnenje o vsej stvari je do zdaj tole: 1. Elthama, ki se je v svoji neprevidnosti odločil za povratek v notranjost Kitajske, je posvaril neki višji uradnik, čigar prijateljstvo si je bil pridobil, naj ostane v An-gliijii. 2. Jaz poznam tega dostojanstvenika kot člana .Rumene skupine’, ki jo predstavlja v Angliji dr. Fu-Manču. 3. Mnogi poskusi, o katerih pa vemo le malo, da bi se polastili Elthama, so se izjalovili, najbrž zaradi njegovih .utrdb’. Napad v vlaku se je ponesrečil, ker Miss Elthamo- va ni marala tiste kave v okrepčevalnici. Zopet drugi poskus tukaj se je izjalovil zaradi njene nespečnosti. 4. Med Elthamovo odsotnostjo so bile prirejene za njegov povratek neke priprave, ki so imele tele posledice: a) konec Denbyjevega ovčarja; b) stvari, M jih je videla ih slišala Miss Eltham; c) stvari, ki smo jih videli in slišali mi vsi snoči ponoči. Pojasnitev moje četrte točke — namreč spoznati, kakšne vrste so bile tiste priprave — to je zdaj moja prvenstvena skrb. Glavna stvar teh priprav, Petrie, je bila, usposobiti koga, da sli pribori vstop v Elthamovo soho. Drugi dogodki so slučajni. Tako na primer je pes moral biti odstranjen, prav tako ni nikakšnega dvoma, da je čuječnost Miss Elthamove že drugič ote-la očeta." „Toda česa? Za božjo voljo, česa?" Smith se je oziral okrog po sencah, v katere so padale svetlobne lise. ,,Otela kakega obiska nekoga — morda samega Fu-Mančuja," je odvrnil s tišjim glasom. „Kaj bi bil povod takega obiska, upam, da ne bova nikoli zaznala, zakaj to bi pomenilo, da je bil smoter dosežen." ,,Smith," sem dejal, „ne razumem te popolnoma. Ali misliš, da ima tu kje skrito kako bitje? To bi bilo njemu podobno." ..Pričenjam sumiti, da se skriva tod najstrašnejše bitje vsega sveta. Mislim, da je Fu-Manču nekje v notranjosti Redmoata!" (Dalje prihodnjič) Avstrijski izvoz na vzhod povečan Po nedavnem poročilu Avstrijske trgovske zbornice kaže izvoz blaga iz Avstrije v države Vzhodnega bloka znake povečanja. Tako je bilo izvoženega blaga n. pr. v Romunijo v prvi polovica letošnjega leta v vrednosti 351 milijonov šilingov, lani v istem času pa le za 194 milijonov šil. Deloma se je zvišal izvoz v prvem polletju 1964 tudi na Poljsko, Bolgarsko, Češkoslovaško in Albanijo, medtem ko se je nekoliko zni- žal v Vzhodno Nemčijo, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. V letu 1963 je dosegel celotni avstrijski izvoz v vzhodnoevropske države 6,02 milijard, kar predstavlja 17,5 odst. celotnega državnega izvoza. Glavni kontingent avstrijskega izvoženega blaga predstavljajo polizdelki, že gotovi tedeflUd, razni stroji in strojne naprave, kemični izdelki, razne surovine in znanstveni instrumenti. Mleko in mlečni izdelki dražji . . .?