Zaradi napada na kriminalista vendarle v zapor Kje je denar po avgustovskem neurju? ŠT. 92 - LETO 63 - CELJE, 21.11.2008 - CENA 1,25 EUR mercator: f^^jffei? ^ OiMlmrntftk« 9 Col)». 1*1. 0^^436 80 00 sobota. 22. novembor. od 10. do 13 uro in otf 16. do 19. uro UMKOVANJE-glasbena gostja Damjana Golavšek 0e eden najbolj aktivnih bataljonov oziroma enot SV> ki se ne samo pripraNlja do-ma za morrtlüio delovanje, ampak deluje tudi v mednarodnih operacijah na Kosovu, v Bosni, Iraku, Afganistanu ... se obe nanašali na domnevno neupravičeno oboroževanje Slovenije, kot pojasnjuje Krajne: »Iz Beograda so nam očitali» da se Sloveruja oborožuje, neupravičeno nabavlja oborožitev v tujini,« in dodaja: »Tlidi zdaj. ko se pojavlj4jo različne govorice, moram reči, da pripadniki TO, niso bili vključeni v te procese. Leta 1990 in 1991 je res, da je bilo orožja premalo in da je bilo naše republiško vodstvo prisiljeno se oborožiti tudi na takšen način, da smo kupili orožje v tujini.« TO je bila namreč v tistem času oborožena samo z lahkim pehotnim orožjem, polovica tega orožja pa je bila zaprtega v skladiščih jugoslovanske armade. Razlog zato jebil maja 1990 sprejet sklep Jugoslovanske ljudske armade (JLA), da je treba slovensko TO zara^ varnosti razorožiti. Veliko enot TO je tako vojno dočakalo brez orožja. Pred 40 leti Kot pojasnjuje Krajne, je bila želja po samostojni, slovenski TO starejša od 40 let. V Sloveniji pa so morali počakati, da so države Varšavskega pakta s Sovjetsko zvezo na Čelu avgusta 1968 zasedle Češkoslovaško. V Jugoslaviji so tako uvideli, da z velikim sovjetskim bratom ni dobro češenj zobati in tako sta Vladimir Bakarič in Edvard Kardelj prepričala Josipa Broza Tiia, da se ustanovijo še dodatne obrambne sile. Rezultat je bil, da so v Sloveniji 20. novembra Viki Krajne Pri vseslovenski razstavi, ki so s! jo obiskovalci lahko ogledali včeraj, so 2 nekaj panoji fotografij in besedilom sodelovali tu* di Celjani Sicer pa območno združenje pripravlja samo celjsko razstavo konec aprila v Muzeju novejše zgodovine Celje. istega leta sprejeli odlok, da se ustanovi Štab za splošni ljudski odpor in kot pojasnjuje Krajne, je to začetek TO. Poveljniki štaba TO Zahod nošta j er^ke pokrajine (od ustanovitve): polkovnik Vid Jerič (1968 - 1979), polkovnik Milan KoStomaj (v.d. 1979-1981),major Jože Uršič (1981 -1987), polkovnik Ivan Corenak (1987 - 1990), major Viktor Krajne (1990 -1994). «Takoj, ko je Slovenija začela ust^avljati štabe in enote, so se pojavili prvi konflikti med Slovenijo in JLA, ki ni hotela dati ustrezne opreme, oborožitve za te enote, ampak so orožje, kar so ga imeli preveč, raje prodajah Arabcem. Slovensko vodstvo se je organiziralo, da bi to orožje kupovalo samo iz tujine,« pravi Krajne. Tako je Slovenija kupila nekaj lahkega pehotnega orožja v tu-j ini, kar pa j e v Beogradu pov-zročUo nemalo negodovanja. T^o so sprožili prej omenjene afere. Končno je jla maja 1990 le dosegla, da bi se morala TO razorožiti. Vendar pa se slovenski teritorialci niso dali; »V nekaterih občinah je armadi res uspelo orožje pobrati, v večini občin pa smo ga pravočasno poskrili. Organizirali smo se v tajno organizacijo manevrska struktura narodne zaščite, ki je v tem obdobju, ko je nastala kriza vodenja TO, lo je bilo poleti leta 1990, vodila prikrite aktivnosti oboroževanja, Če bi bilo treba uporabiti tudi orožje,« se spominja Krajne. Zal so morali orožje v vojni za Slovenijo kasneje tudi v resnici uporabiti, čeprav pa. k sreči, smrtnih žrtev v naši pokrajini ni bilo, pravi Krajne. Delo se za teritorialce po koncu vojne ni končalo. Po odhodu jla so adaptirali vojašnico v Celju in leta 1992 ustanovili prvi učni bataljon TO. Ta je usposabljal slovenske fante v domačem jeziku. Čeprav se nam danes to mogoče ne zdi nič posebnega, je bilo takrat zagotovo velik dosežek. Da te namreč nadrejeni »skurca« po domaČe. Sieil je še poimenovalnl premik. Konec leta 1994 so se namreč odločili, da se bo TO preimenovala v Slovensko vojsko. Od 14. januarja 1995 tako govorimo o SV. Spela kuralt Vsi obiskovalci včerajšnje prireditve so dobili spominske značke. Oblikovane so bile v obliki pol zvezde in pol grba, kot znak, da je Slovenska vojska Ušla iz teritorialne obrambe. m št. 92 - 21. nommbMT 2008 NOVI TEDNIK pPOGODKI Po salomonsko - nikomur nič Kje je denar od nujne pomoči po avgustovskem neurju? * Ga župan lahko po svoji presoji nameni kar za cesto? -Nezadovoljni v Dobju Bilo je hudo poletje. Ko je orkanski veter z dežjem kot za šalo brisaJ gozdove in odnašal strehe s hiš> je mimogrede pometel tudi s prepričanjem» da se naravne nesreče dogajajo drugim. Prvič se je nemudoma zganila država. Če $i pri toči na polju lahko privoščijo večmesečno zbiranje podatkov, ki obležijo sami sebi namen v kakšnem predalu, potrebujejo streho nad glavo ljudje takoj. V nekaj dneh je bil denar nakazan prizadetim občinam. Tem pa v vlogi pravičnega razdeije-valca niti slučajno ni bilo lahko. Nekatere so se menda kar po salomoiasko znašle in denarja sploh ne bi de-lUe. Po neurju 15. in 16. avgusta, ko je mnogo ljudi v trenutku ostalo brez strehe nad glavo, je na prvi seji 21. avgusta vlada sprejela odlok, po katerem so na vsak prijavljen poškodovan objekt dodelili 400 evrov, 200 za gospodarski objekt in dobrih dva tisoč za javni objekt, V skupni vrednosti so občinam nakazali malo man) kot osem milijonov evrov. Medtemi je bilo tudi deset občin z našega območja. Dobje se brez kriterijev človek težko verjame, da konec novembra, tri mesece po neurju, denar §e vedno leži pri posrednikih - na občini-Na to nas je opozorilo nekaj bralcev iz občine Dobje. Med ljudmi se je namreč razširila govorica, da občinska uprava slabih 10 tisoč evrov sploh nima namena razdeliti. V izogib obtoževanj, prepirov In ^edanja pod prste, kdo je koliko dobil, na) bi ta sicer namenska sredstva porabili kar za skupno dobro vseh in jih vložili v cesto. Da so te v občinah tako in tako jama brez dna, seveda ni treba posebej poudarjati. Kaj o tem menijo Dobjani, ki jim je neurje na hišah pustilo trajne posledice, bi bilo na tem mestu nespodobno zapisati. Lepih besed vmes v glavnem ni. Govorice smo seveda takoj preverili pri direktorju občinske uprave občine Dobje Franciju Leskovšku. Potr- dil je, da je občina prejela 9.600 evrov državne namenske pomoči po neurju, od tega naj bi bilo pol namenjenega za občinsko infrastrttk-turo, pol pa za poškodovane objekte- »Pri nas večje škode» da bi komu odneslo streho ali kaj hujšega, na srečo ni bilo. Evidentirali smo približno 20 objektov. Žal pa resnično kriterijev za dodelitev pomoči še nismo izdelali.« Ker bi se pod občinsko infrastrukturo lahko skrivale ceste, o teh pa v državnem predlogu ni govora, preverim, ali je denar za to vključen v teh deset tisočakov. »Ne.« se glasi sicer malo obotavljiv, vendar nedvoumen odgovor Lesko vška. V obrambo občinske uprave je treba povedati, da jim uiav-nilov^ države res ni bila ravno v pomoč. Nekateri škodni primeri namreč niso dose^ niti vrednosti 400 evrov, drugi so jo nekajkrat presegli. Komu koUko torej res ni biio lahko vprašanje, sploh pa ne v tako majhni občini, kot je Dobje- A da se stvari tako zelo zavlečejo, vseeno ni opravičljivo. »Zadevo bomo uredili do konca leta,« je še zagotovil Franc Leskovšek. Kako je drugod? Šmarje pri Jelšah: Občani so vložili 17 vlog za škodo v gozdovih in 341 vlog za poškodovane objekte. Skupaj s poškodbami cestne infrastrukture je bila Skoda ocenjena na slabih 600 tisoč evrov. V drugo je neurje poškodovalo še 48 objektov. Škoda pa se je povečala za dodatnih 200 tisočakov. Prejeli so 198 tisoč evrov pomoči. 2a interventno obnovo sta-novanjskih objektov je šlo 44 tisoč evrov, za ceste pa 32 tisočakov. Slabih 32 tisoč evrov so sorazmerno s škodo (okrog 20 odstotkov Škode za stanovanjski objekt in šest za gospodarsko poslopje) razdelili upravičencem. Rogaška Slatina: Kot prvo državno pomoč so dobili sredstva v višini dobrih 42 tisoč evrov- Osem tisoč evrov so namenili za obnovo cest-no-komunalne infrastrukture, dobrih 34 tisoč evrov pa so razdelili med 85 oškodovancev. Vračilo Škode je bi- Prizor avsustovskega razdejanja t Kozjanskega \o izračunano za vsakega oškodovanca posebej, sredstva pa so bila nakazana že v začetku oktobra. Najvišje izpla-čQo je znašalo 1.624, najnižje pa 102 evra. Za stanovanjski objekt naj bi dobili povrnjenih 61 odstotkov škode, za gospodarske objekte pa dobrih 30 odstotkov, ocenjeno po republiških kriterijih. Poleg že omenjenih oškodovancev je še devetim občina iz tekoče proračunske rezerve dodelila hitro interventno pomoč »za streho nad glavo«. 15 oškodovancem je bila pomoč dodeljena s strani humanitanuh organizacij. Pri 16 zahtevkih škode niso povrnili, ker je znašal izračun sorazmernega deleža Škode za povračilo manj kot sto evrov. Šentjur: Skupaj z Rdečim križem in s Karitas, ki sla tudi prejeli državno pomoč, so najbolj prizadetim občanom razdelili finančno pomoč v višini dobrih 55 tisoč evrov-TolikŠen znesek je bil namenjen tudi sanaciji najbolj poškodovane prometne infra-suukture. Občani so denar- no pomoč že prejeli. Kriterija za izračun vračila sta bila višina ocenjene škode in ocena pouebnih sredstev za najnujnejšo sanacijo. Kozje: Občina je med tistimi, ki jo je letošnje katastrofalno neurje najbolj prizadelo, zato ji je vlada dodelila 470 tisoč evrov. Od omenjenega zneska je občina odštela 135 tisoč evrov stroškov dela gasilskih društev, opreme, folije, hrane, popisovalcev ter stroškov odprave škode na občinski lastnini. V občini ocenjujejo skupno Škodo na šest milijonov evrov. Največ škode, okoli 3 milijone evrov, so ugotovili v kmetijstvu» na (1.100 poškodovanih) objektih 1,8 milijonov evrov škode, v gozdovih nad milijon evrov, na cestah 81 tisoč evrov. Občina je od preostanka, v znesku 334 tisoč evrov, razdelila enak odstotek vsem oškodovancem, to je približno 28 odstotkov ocenjene škode. Oškodovancem, ki so prejeli pomoč Rdečega križa ali Karitas, so to pomoč odšteli. Večina oškodovancev je denar na račun že prejela, od nekaterih i^olnjene obrazce v občinski upravi še pričakujejo. Podčetrtek: Z izplačili za Škodo so zaključili. Vlada je tej občini odobrila okoli 450 tisoč evrov, od Česar so po odštetju različnih stroškov za pomoč oškodovancem namenili 260 tisoč evrov. Izplačevali so 38 odstotkov zneska rastale škode. Oškodovanci so prejeli od najmanj dvajset do največ dva tisoč evrov, pri izpla^u pa ruso všteli pomoči, ki so jo prejeli od človekoljubnih organizacij, ter izplačil zavarovalnic. Bistrica ob SoUi: Vlada ji je namenila 85 tisoč evrov. Po sanaciji škode na občinski infrastrukturi in plačilu stroškov so oškodovancem razdelili dobrih 40 odstotkov od ocenjene škode. Pri tem pomoä človekoljubnih organizacij in izplačil zavarovalnic niso upoštevali. V občinski upravi so povedali, da so vsi upravičenci denar že pre-jeli. Tistim, ki so najbolj potrebovati hitro pomoč, so pomagali tudi s sredstvi občinskega proračuna- Gomji Grad: Največjo škodo je utrpela julija, ko je močan veter, skoraj tornado, podiral drevesa, odkrival strehe in poškodoval več objektov- Za odpravo posledic škode na objektih, brez gozdov, je država občini namenila 50 tisoč evrov, ki jih bodo po trditvah župana Stanka Ogra-djja približno 70 upravičencem razdelili prihodnji teden. Do zamika je prišlo, ker ima občina blokiran račun, in zato so potrebovali sklep sodišča, da se ta denar izloči. Sklep so prejeli vtem tednu in ko bo minil pritožberu rok, bodo razdelili državno pomoč vsem, ki so imeli poškodovane stanovanjske ali gospodarske objete, nekaj objektov pa je bilo tudi povsem uničenih. Župan Ogradi je napovedal. da bodo denar delili v enakem odstotku glede na ocenjeno škodo. Spodnje meje ne bo postavljal, tako da bodo nekateri dobili tudi «samo« po 30 evrov, vendar mnogi menijo, da je vseeno bolje kot nič. Sto, BJ, ÜS Foto: Grup A mt r www.turnsek.net 03 42 88 119 ^LEVIZIJA ved hA 100 TV proQrarrwv n dlgltahil MirrtcV ^INTERNET {telefonija ^^tei^ • üraqitBai^ pogovori v $U> kabelskih omrt^lh Feniks za delo v Novemu Združenje za management consulting Slovenije pri GZS je podelilo nagrado feniks za projekt leta na po-dročju svetovanja vodstvom podjetij. Zmagovalec je projekt Uvajanje na delovno mesto vodja izmene, ki sta ga prijavili podjetji Izobraževanje in svetovanje Darja Sušnik in Novem Car Interior Design. Po analizi stanja so izdelali celovit model usposabljanja vodij izmen, z individualnim treningom so dosegli bistveno večje delovne kompeience, viSjo stopnjo motiviranosti, povečala se je disciplina v proizvodnji, zmanjšala se je stopnja fluktuacije, kar je pozitivno vplivalo na zmanjšanje stroškov kakovosti in povečano produktivnost. RP it. 92 • 21. november 2008 KHI <1.0.0. Kasaze34 Petrovce PRODANO Več poslovnih prostorov (prolsvodnjai skladišče) na lokaciji tovarne Informacije: 03/713-619^ od 7. do 15. ure TO GOSPODARSTVO 0 cetis Sporno proizvodnjo ukinjajo Aero bo prihodnje leto uresničil nameravano selitev iz Celja - Delavce iz proizvodnje bodo prerazporedili »Očitki so pretirani» proizvodnjo lepilnih trakov, za katero sta potrebna topilo toluen in l^ncin, tako ali tako nameravamo ukiniti,« je v uvodu zgodbo o Aero* vem obratu v Šempetru po-jasnil direktor Zvone ŽepiČ. Minuli teden smo poročali o ležavi, ki pesti tako pre-bivaJce Šempetra kot upra-vo.Aera, saj zaradi preseženih koncentracij emisij (šlo naj bi za topilo za kavčuk toluen) niso uspeli pridobiti okolje^arstvenega dovoljenja. Kakšna bo ugodna rešitev za vse, tokrat pojasnjuje direktor ŽepiČ. »Prvič, obrala ne bomo zaprli, temveč bomo ukinili le proizvodnjo lepilnih trakov,' ki niso izdelani na vodni osnovi. Ibdi zato smo se na odločbo inšpektorata pritožili. saj v obratu ne Izdelujemo le >spornih< lepilnih trakov, temveč, ludi ostale, ki v ničemećniso sporni. Pri proizvodnji lepflnih trakov po tako jiD eno vani solvent tehnologiji presegamo emisijo samo pn eni vrsti lepilnih; trakov. "Hidi očitek, da-odpadke kurimo, ne dr-žirsaj imamo s pooblaščenim podjetjem odvoz nevar- nih odpadkov dobro urejen,« je pojasnil direktor Zvone Žepič. Odločitev, da proizvodnjo lepilnih trakov, za katero je potreben coluen, ukinejo, je že pred mesecem dni potrdil tudi nadzorni svet (največji lastnik je še vedno Kapitalska družba), »Tako smo se odloČili že zaradi bodočih, še strožjih zahtev, ki se pripravljajo na področju regulative varovanja okolja. Ce bi jim želeli zadostiti, bi v naslednjih dveh letih morali izpeljati velika investicijska vlaganja, kar glede na prihodek iz te linije ekonomsko ni opravičljivo. Glede na to. da imamo še zaloge materiala, bomo proizvodnjo lepilnih trakov, narejenih po tehnologiji solvent, povsem končali do konca marca. A naj dodam, da bomo tudi te lepilne trakove še obdržali v svojem prodajnem programu (pri nizkih temperaturah se bolje ob-nesejo kot lepilni trakovi, izdelani na vodni osnovi}, vendar Jih bomo kupovali drug-je> doma pa opravili razrez in pakiranje. Opremo že poskušamo prodati na vzhodnih trgih, kjer okoljsld kriteriji niso tako strogi. Če se »Svetovna recesija tudi nas ne bo obšla,« je poudaril Zvone Žepič. Zaenkrat v Aeru Še beležijo veliko rast na področju etiket, recesijo pa občutijo pri blokih Tix, kjer imajo tudi največjo dodano vrednost Predvsem se bojijo neugodnih menjalnih razmerij, do katerih lahko pride od dneva, ko je blago prodano, do trenutka, ko je dejansko tudi plačano. Aero bo prihodnje leto le uresničil svojo že dolgo znano namero o preselitvi skoraj celega Aera iz Celja v Šempeter. »Iz Celja bomo preselili proizvodnjo blokov Itx. Računamo, da bomo selitev začeli aprila in končali maja. Selili se bomo v obstoječe prostore. Ta trenutek je zaradi krize vprašljiva le gradnja manjših poslovnih prostorov, kamor bi se preselila celotna uprava družbe, saj takšnih prostorov na lokaciji v Šempetru ni dovolj,« pravi direktor Aera Zvone Žepič. Kot dodaja, je selitev še najbolj racionalna, saj trenutno prazne prostore oddajajo tako v Šempetru kot Celju. Edini obrat Aera, ki ostaja v Celju, je obrat nasproti bencinske Črpalke, še vedno imenovan Aero Copy, kjer proizvajajo papirje za lepilne materiale. Ravno ta v celi skupini Aera beleži največjo rast. no povečujemo proizvodnjo za 30 odstotkov.« V Šempetru torej po besedah direktorja proizvodnja lepilnih trakov in lepil ostaja, vendar le tistih, ki so narejeni na vodni osnovi. Obenem bodo proizvodnjo lepil preselili z desnega na levi, krajanom bolj oddaljeni breg Savinje. »Tudi po selitvi večin- skega dela Aera v Šempeter (to naj bi se zgodilo aprila 2009) krajam ne bi smeli bili v skrbeh, saj tehnologija, ki jo imamo v Celju, že zdaj za Celjane ni bila spoma,« je še zadnji dim iz pred tednom vroče šempetrske žerjavice pogasil Žepič. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Zvone Žepič je vlogo diraktona v Aeni začel opravljati sele junija letos. ^^ I^U 6 5 Najbiž ni pričakoval, kaj vse ga eaka na novem delovnem mestu. Čas najboli ugodna prodaje odvečnega promolenjs v Calju je zaradi kriza nepremičnin zamujen, čaka ga tudi neljub ukrep odpuščanja. to ne bo izšlo, jo bomo pač dali za staro železo.« Svoj čas so v Aeru letno proizvedli do 70 milijonov kvadratnih metrov lepilnih trakov, narejenih s pomočjo topü za kavčuk, toluena in bencina, zdaj so Številke prepolovljene. Vseeno bo ukinitev najbrž le vplivala na prihodnje poslovanje družbe. Kako bodo izgubo nadome- stili? »Povečali bomo proizvodnjo ostalih vrst lepilnih trakov, nekatere med njimi zdaj deloma kupujemo, tako da se sam prihodek ne bo zmanjšal. Bo pa priSlo do presežkov delavcev, ki delajo v tem programu, vendar smo tudi zanje na51i rešitev - zaposlili jih bomo v proizvodnji samolepilnih materialov (bivši Aero Copy), kjer let- delavcev preveč v Aeru so pred Ivatkim sprejeli program racionalizacije stroškov» ki vkJjučuje tudi optimiranje števila zaposlenih. Brez dela bo t^o ostalo 65 ljudi. Do prevelikega števila zaposlenih je prišlo zaradi opustitve proizvodnje lepilnih trakov po t. i. solvent tehnologiji v Šempetru, Še več odvečnih delavcev pa naj bi se dlje časa »nabiralo« v režiji. Med 90 presežnimi delavci bodo delavcem iz proizvodnje delo našli v programih samolepilnih materialov» za 65 delavcev iz režije pa bodo poskušali nafti mehke načine odpuščanja. V šempetr-skem obratu Aera ter Celju je trenutno skupaj zaposle-« nih 316 ljudi. RF Odpustili bodo polovico delavcev Ne zaradi recesije, temveč zaradi večletne izgube nameravajo v podjetju Prebold nogavice» ki poleg številnih drugih podjetij deluje oa prostoru bivše Tekstilne tovarne Prebold, prepoloviti število delavcev ter posledično odpustiti najmanj 20 ljudi. Podjetje je zabredlo v težave lani, ko je njihov največji nemški kupec pristal v stečaju in pustil za 60 tisoč eviov neporavnanih obveznosti. Zaradi podražitve energentov in ostalih stroškov se je izguba povzpda na 120 tisoč evrov. Edino možno rešitev vodstvo podjetja v^^ v preselitvi dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter odpustitvi deia zaposlenih. Tako bi službo v Preboldu izmed trenutno 40 zaposlenih obdržalo vsaj 15 do 20 ljudi. RP Sledili bodo pivu Pivovarna I^ško in i-Ro-se sta na sejmu Brau Beviale 2008 v Nümbergu predstavila tehnološko inovacijo t-Track, ki omogoča sledenje življenjskega cikla pivskih sodov. Gre za prvo tako kompleksno rešitev na svetu, ki optimizira poslovne procese v industriji točenega piva. Z dosledno uporabo sistema i-Track se občutnozmanj-šajo stroški, poveča se obrat sredstev, bistveno se izboljšata upravljanje zalog ter vpliv na kakovost piva. V Pivovarni Laško je trenutno projekt v fazi implementacije in testiranja. Operativno bo sistem predvidoma zaživel prihodnje leto. Sistem i-Track, ki je v celoti plod domačega znanja, omogoča natančno spremlja-nje celotnega dogajanja v proizvodnji, skladiščenju, distribuciji in porabi točenega piva. V sklopu celotne rešitve še posebej Izstopa možnost sledenja porabe po vsaki prodajni mikrolokaciji. Ustrezno opremljeni točilni aparati z nameščenimi senzorji spremljajo množico podatkov od identifikacije pivskega soda, čistilnega ciklusa do spremljanja porabe piva. še posebej so snovalci rešitve v Laškem ponosni na to, da jim je uspelo z idejo in razvojem združiti uporabo različnih tehnologij^ MŠ Štedljivost in učinkovitejše upravljanje s sredstvi prinašata v industrijo točenih pijač novo dodano vrednost Kriza Kilija preveč naročil... «««in neučakani delavci? - Italijanski kupec $e je poparjen vrnil s Kitajske v Liboje - Primanjkuje jim delavcev Kili> Keramična industrija Liboje, Id njeno invalid* sko podjetje Likea se tre-Dutno najbolj ubadata s prevelikim Številom naro* čil. Podjetje je konec lan-skega leta zaradi izgube najmočnejšega italijanskega kupca odpustilo 60 Iju-di in kmalu zatem objavilo likvidacijo. Zdaj se je največji kupec vrnil, poiskali so jih tudi mnogi drugi, za-to določene zaradi premajhnega Števila zaposlenih že odklanjajo. Medtem so se delavci naveličali Čakati Da izplačilo dela regresa, lani odpuščeni pa na del odpravnin, zato nameravajo podjetje tožiti. Kot je povedal direktor Srečko Šrot, imajo dela vsaj za pol leta veČ kol dovolj. Ne samo zaradi Italijana, ki se je skesan vrnil s Kitajske» temveč ludi zato, ker v Evropi zadnjih dveh let krize v keramični industriji veliko podjetij ni preživelo. »T\i-di mi žal nismo preživeli v polnem obsegu. Podjetje leto dni ni imelo dela. zato se je skorajda prepolovilo. Tisti, ki so osiah v podjetju, so bili precej časa na čakanju, skupaj gre za II tisoč ur. Zato si po lanskem sušnem letu finančno Še ni' smo opomogli,« poudarja Šrot. Še vedno niso uspeli prodati večine nepotrebnega premoženja, težave imajo tudi s pridobivanjem novih kadrov. Na vprašanje, kaj bodo, glede na to, da so Se vedno v likvidaciji, štorih, je direktor povedal: »Najprej bomo poplačali dolgove (letos naj bi začeli odplačevati 209 tisoč evrov kredita, dolgoročnega» ki so ga prejeli dve leti nazaj, op. p.)» delavcem smo dolžni 140 tisoč evrov, šele nato bomo končali likvidacijo. Želimo si tudi, da bi z nabavo manjših komornih peči proizvodnjo spravili na višjo raven.« Medtem so se delavci naveličali čakati na izplačilo deJa regresa, lani odpuščeni pa na del odpravnin, zalo nameravajo podjetje to-žhi. »Podjetje 80 delavcem, ki so še v podjetju, dolguje del regresa za lansko in le- tošnje leto. Obenem ne dobivajo redno izplačanih nadur. Za del regresa in odpravnine nameravajo podjetje tožiti tudi lani odpuščeni delavci,« je iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje pojasnil sindikalist Forto Turk. Lončki Keramične industrije Liboje so, sicer pogostokrat pod drugimi blagovnimi znamkami, svetovno znani. Uporabljali so jih igralci priljubljene ameriške humoristične serije Friends, prodajali so jih v Disneyiandu, za promocijo so jih ducat naredili tudi za nemško kanclerko Angelo Merkel. Podjetje zaradi številnih naroČil znova mrzlično išče delavce, vendar jih zelo težko dobi. Trenutno si pomaga z Bolgari In Romuni. »Ke-ramičaiji nismo v svetovni, ampak kar v permanentni krizi,« je zaključil Šrot. »A se borimo.« ROZMARI PETEK m it, 92 . 21. novemlwr 2008 (Süa partner z tuybclJMm okusom UALNO Man«n JuriiČ ob plazu, ki Qa pokuša zasilno, vendar zaman za»rüti t ponjavami in ž deskami. Ko nepremičnina postane premična Plaz v Lahomnem polzi v dolino - Za sanacijo nimata podlage niti občina niti država, ker plaz ni nikjer evidentiran Si predstavljate, da imate praktično vsak dan, ko stopite pred hiŠo> nekoliko manjše dvorišče? To je do-letelo Marjana Juršiča iz L^-homnega 74. Sproženi plaz pred njegovim domovanjem vse bolj ogroža hišo, po strmem pobočju skale in zemlja že padajo tudi na hlev ob hiSi nekaj metrov nižje. JiffŠtč pravi> da je o tem že večkrat obvestil inšpekcijske okoljske službe ter laško občino, vendar plazu ni v nobeni evidenci. »Pri njih so zgradili Škarpo, da plaz več nikogar ne ogroža,« Jur$(č pokaže na viš-je ležečo domačijo. »Res, da ne živim v kakšni vili, ampak vseeno. Ali samo ne poznam ta pravih ljudi,« vije roke. Iz doline do njegovega skromno pozidanega domovanja pridemo po hudi strmini. »Ko sem leta 2007 ku- pil parcelo, je bilo dvorišče Še ce[o, do zdaj ga je tretjino že odneslo. Vse skupaj se ves čas pogreza, hudo je ob vsakem večjem deževju, da ne govorimo neurjih. Zdaj, pred zimo, me je strah težkega snega,« je obupan JurŠiČ, ko lista overjeno kupo-prodajno pogodbo ZA hišo. v kateri s partnerko sicer živita, vendar jo je prepisal na svojo hčer. S partnerko Simono Udovč v naslednjih dneh pričakujeta novorojenčka. »Ne vem, kaj bova storila, ko bo shodil. Saj bova ves čas v strahu, da bo ob neprevidnem koraku zgrmel v globino,« pravi UdovČeva. V strahu pred hudo uro »Slišati je bilo očitke» da smo parcelo kupili brez ogleda in da plaz tukaj vleče že ves čas. To ni res, saj sem dve leti, preden smo kupili, ži- »Na koga naj bi $e še obrnil? Će se kaj zgedi, nihče ne bo mogel reci, da nismo opozarjaiif« vel pri sosedu na vikendu, malo višje od ce hiše. lUdi Simona je večkrat prišla na obisk. Saj nisem nor, da bi kupil plaz>« se razhudi Jur-šič- Pridruži se nam njegov prvi sosed Martin OjsterŠek, ki živi le malo stran od Jur-šiča. »Res je živel pri meoi na vikendu in je poznal lokacijo» pri čemer tudi sam vem, da* prej plazu ni bilo. Pogrezati se je začelo predlani.« Juršič poskuša plaz pred hišo zaščititi s polivi-nilnimi ponjavami in utrditi z deskami, vendar vse zaman. »Ne gre le za naju s Simono,« pokaže proti spodnji hiši. Neposredno pod plazom se nekaj metrov nižje nahaja hlev, ob njem domačija Toneta Mlakarja, ki se nam prav tako pridruži. »Skale že letijo na hlev, vsake toliko kaj prileti dol. Tukaj naokoli je povsod več ali manj plazovit teren, ampak ta plaz vedno bolj grozi. Si predstavljate, da kosim okoü hleva in ne slišim, da se spet kotali kakšna siula proti meni?« pove Mlakar in z JurŠičem poka-žeta še na hrast na strmini, ki so ga zasQno pritrdili na brežino z jeklemmi vrvmi, »še kakšno neurje, pa bosta s hišo vred pristala pred mojim pragom.« Če plaz ni evidentiran, potem ga ni? »Občino in tudi okoljski inšpektorat sva večkrat opozorila na plaz,« trdi Juršič. Na Občini Laško potrjujejo, da jih je Udovčeva junija res opozorila na plaz ter da so ji ob tem svetovali, naj o nevarnosti obvesti ministrski sektor za sanacijo naravnih nesreč, saj lokalnim skupnostim šele ministrstvo za okolje iz državnega proračuna odobri namenska sredstva za točno določene sanacije. Pristojna strokovna služba Občine Laško je glede plazu pri hiši v Lahomnem 74 ugoto- Zaenkrat lahko Ju^ie in Udovčeva zgolj nemočno opazujeta plaz. Zaskrbljeni so tudi sosedje. vila, da ni bil nikoli evidentiran ne v evidenci nestabilnosti tal niti v ocenah škode po neurjih, kar pomeni, da prijava škode očitno ni bila podana v zakonskem roku, v času, ko po naravnih nesrečah lokalne skupnosti zbirajo tovrstne prijave in opravijo tudi ogl^. Prijava škode pa je, tako občinske službe, potrebna za nadaljevanje postopka sanacije. Juršič sicer potrjuje, da »so pred časom prišli pogledat in poslikat, potem pa je spet vse potihnilo«. Kot pravijo na Občiru Laško, si je njihov uslužbenec v juniju dejansko tudi ogledal lokaci- jo in posnel fotografije stanja ter glede plazu obvestil ministrstvoza okolje in prostor. Od ministrstva je občina zatem prejela odgovor, da tudi pri njih plaz ni evidentiran v nobeni evidenci. Skratka, s strani ministrstva in občine sanacije ne morejo zagotoviti in financirati, saj za to ni nobene podlage in tudi ne dokaza, da bi konkretno katera od naravnih nesreč v minulih letih plaz sprožila. Kdo bo torej pomagal Jur-iiču, ki že tako živi v skromnih socialnih razmerah, kaj šek, da bi lahko sam plačal sanacijo plazu? Od njega so očitno dvignili roke vsi. Koliko je Še njemu podobnih, takšnih, ki se morda niso najbolje ali pravočasno znašli v boju z birokracijo? Koliko je še podobrüh neevidentlraruh plazov? Kaj je s preventivnimi ukrepi, o katerih se običajno začnemo spraševati šele, ko pride do najhmšega, do človeških tr^edij? Človek je v takšnem primeru očitno prepuščen sam sebi. Plaz medtem počasi, a vztrajno polzi v doÜno... Trenutno Jur-šiču preostane te čakanje: bo nebo poslalo rešitev ali usodno nevihtno uro? POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA >iplazu pred hišo ob nakupu ni btlo,« Tetrjujeta Ju^ic in OjsterŠek, ki v sosednji bili Fnri h desetletje. it. 92 - 21. novombor 2008 m »v Berlinu sem pustila en kovčekcc Monika Kartin, nostalgična Šentjurčanka, prva in edina slovenska kulturna ambasa-dorka Med dogodki [pavčevega leta je na pc^dlQ Aoite Kole^ Š^tjur gostil mag. Monito Kaitm. GS NOVI TEDNIK IMIVOSTI Kmalu bo svetleje Bliža se december in v Celju so v teh dneh že začeli okraševati ulice in nekatere stavbe. Lučke bodo zasvetile v začetku decembra, za kratenje mesta pa bodo namenili 100 tisoč evrov. Kot so sporočili iz Mestne občine Celje (MOC), bo le tošnja krasitev mesta bolj ra-clonal na koc prejšnja leta. Poudarek bo na krasitvah v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, ki jim bo MOC dala svetlobne okraske. Te bodo krajani na mestih po lastni želji, še vedno pa pod nadzorom izvajalca. Čeprav bo letošnjakrasitev malo bolj skromna, pa na občini pravijo. da vzdušje in namen kra-sitve ne bosta okrnjena. No. za vzdušje bodo morali Celjani poskrbeti sami, res pa je, da nam bo, če že ne bolj toplo, pa zagotovo bolj svetio od 5. decembra, ko bodo ]učke (skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja) tudi zasvetile. SK Foto: Grup A Zdaj lahko pakete in pisma oddajate tudi na izbranih Petrolovih bencinskih servisih s Celjskega. S pošto na Petrol Pošta Slovenije in Petroi sta sredi prejšnjega meseca uvedla novo storitev, s katero sta uporabnikom omogočila dvig paketov na Petrolovih bencinskih servisih. Začela sta zgolj z desetimi bencinskimi servisi, zdaj pa je možno poštne storitve, dodala sta tudi oddajo pisma in paketa, opraviti tudi na šestih servisih s Celjskega. Navadno ali priporočeno ŽaicunaservisuobGolovelj- pismo in pakete lahko zdaj oddate tudi na Petrolovem bencinskem servisu v Velenju na Partizanski cesti, Vojniku in Šmarju pri Jelšah, ski cesti in Celju na servisih ob Ljubljanski in Mariborski cesti. Bencinski servisi so še posebej privlačni zato, ker po veČini vsi obratujejo dlje kol S Floro in Poroko »poročili« še Altermed Sejmoma Flora in Poroka se bo prihodnje leto pridni-žil tudi sejem Altermed. V Celjskem sejmu so se odločili, da glede na sorodne vsebinske poudarke sejmov združijo prireditve, ki pritegnejo podobno ciljno skupino oblskovicev in tudi razstavljavcev. »Tako bodo pridobili oboji, razstavljavci bodo imeli večji obisk svojega razstavnega prostora, obiskovalci pa več ponudbe sorodnih vsebin na enem mestu,« je pojasnila izvrSna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. Sejmi bodo prihodnje leto od 20. do 22. marca. običajne poŠte (nekateri celo non-stop), obenem pa so precej bolj priročni. Na njih lahko prevzamete ludi pakete kataloške ali spletne prodaje, vendar morate na nakupnih obrazcih predhodno označiti, na katerem bencinskem servisu želite prejeti paket. RP Foto: MARKO MAZEJ Popravek V torek, 18. novembra, smo v članku Milijon za konjeniški center objavili podatek, da se le-ta nahaja v Medlogu. Iz KS Ostrožno so nas opozorili, da podatek ne drži, saj je nov konjeniški center na Lopati 43 in spada v KS Ostrožno.' wiivwjadiocelje.com Belo brucovanje Klub študentov občine Celje je v torek pripravi] »uradni« sprejem mlajših koiegov v vrste študentov Bowling bar Planeta Tuš je preplavila v belo oblečena (zapovedan >>dress code«) mladina, željna zabave, karaok, plesa in §e Česa, V Celju lako vsaj načeloma do nadaljnjega nimamo več bruce v, seveda glede na to, kako so se odrezali pri »krstu« in v poznavanju ter praksi življenja po študentskih zakonitostih. Upamo, da jim bo šlo tudi pri študiju tako dobro... Foto: MARKO MAZEJ lit il Vit- t \ i»! PlesKČe se je spremilo la neovirane akrobacije elanov celjskih plesnih skupin. POZOR, HUD PES Črni papež Svet je na videz pravzaprav na velikem razpotju. Tako bi lahko sodih po tem, kaj se vse odvija v naši okolici in kar prebiramo v osrednjih medijih. O tem, kdo je Obama, so se seveda razpisali vsi svetovni mediji in na nek način so ga v Ameriki in drugod po svetu sprejeli kot nekakšnega odrešenika. Če so ga kot odreSenika sprejeli temnopolti po vsemsvetu, niti ni tako zelo čudno, precej bolj Čudno pa je seveda to, da se je svet pred njegovo zmago toliko ukvarjal s tem, ali je temnopolti kandidat za predsednika pravzaprav sploh zmožen premagali belca, Ravno slednje vprašanje je pravzaprav odraz nekakšnega »kozmičnega rasizma«, »kozUličnih predsodkov«. Ne dolgo za Obamovo zmago sem zasledil spise o Nostradamusovi prerokbi, po kateri bomo seveda vsi »gagnili«» kmalu zatem pa še objavo Al Kaide» da je Obama izdal vero. Takoj sem se spomnil svojih obiskov Združenih arabskih emiratov, Oubaja, kjer so imeli domačini trikrat večjo plačo kot pakistanski in indijski težaki, ki so prihajali graditi nadute gradbene projekte arabskih naftnih multimilijonarjev. Ko sem nekoliko pobrskal po internetu in videl, kakšne so lastniške strukture tamkajšnjih naftnih podjetij, mi je seveda postalo jasno, da so seveda v mešani lasti svetovni naftnih družb, ki vladajo svetu, da so projekti v Dubaju zgolj drobiž Piše: MOHOR HUDEJ mohorh<§^ho tma il. com v svetovni trgovini in na koncu vsega skupaj je zgolj en sam interes, ki ga zdaj zastopa ravno »črni papež«. Ko je nekoč Češki disidentski pisatelj Milan Kun-dera opisoval način, po katerem je deloval komunistični režim, je glavnega po-htkomisarja češke partije označil kot osebo, ki nima nikakršne moči odločanja, ker je sam sistem narejen tako, da pričakuje od Šefa, da ga ves čas potrjuje in deluje tako, da sistem obstaja. Po tej analogiji bi lahko rekli, da je sistem, ki mu zdaj vlada Obama, pravzaprav tisti, ki si ga je nastavil. Velika pričakovanja se bodo po mojem prepričanju iztekla v veliko razoča- ranje. Edina sprememba, ki bi utegnila nastati, Je zgolj kozmetične narave. Podobno kot smo v Sloveniji spoznali, da LDS ni edina stranka, ki bi znala vladati, da Janez Janša nI edini možni mandatar, bo čez čas svet rekel, da tudi če vlada »črni papež«, sveta še ne bo konec in, hevreka, preživeli smo. Obama seveda ni nikakršen odrešenik in prepričan sem, da bo tako kot skoraj vsak ameriški predsednik doslej imel svojo vojno. Na nas je, da tako kot doslej ubogljivo sledimo navodilom velikih in se zapečkarsko zgražamo in jadikujemo nad kri vično st-jo tega sveta. Glede na to, da smo tudi v Sloveniji dobili novo vlado, pa je potrebno predvsem pazljivo spremljati dogajanja pri nas in temeljito ločiti med tem, kaj je »kriza« in kdaj je slednja le izgovor. S spremembami je pač tako. da običajno velja tista o isti vsebini in drugačnem pakiranju. Če je veliki Obamov vzornik Martin Luther King še imel možnost, da bi sanjal, je Obama zgolj nov artikel na ameriški politični sceni. Kili d.o.o. KdSdze34 PeO'Ovče PRODANO Za2idl|ivp stavbno zemljišče (industrijska gradnja) Lokacija: Liboje (cca 5 km do avtoceste) Velikost: cca 16 000 m2 {v enem kosu) fnionrtdcije: tel* O 3/ 713«6iaO St. 92 - 21. november 200d m 8 g, REPORTAŽA NOVI TEDNIK Prikoličar v ženskih rokah s Klavdijo Ojsteršek iz Prožinske vasi in Nino Žgur iz Dramelj o življenju tovornjakaric Nina je nekega dne prišla domov in očeta seznanila z željo, da bo naredila izpit za motor. Ob vsem» kar se dandanes na cestah dogaja, so šli očetu seveda vsi lasje pokonci. »Prav» pa DiČ.« si |e mislila Nina in na lastno pest opravila izpit za tovornjaka s prikolico. Ugovori, da je zadeva zaradi le dveh koles premalo stabilna» tokrat resnično niso bili na mestu. No, takrat bi šele morali videti očeta. »Od kod vendar dekletu take neumnosti?!« Podobni pomisleki so znani tudi KUvdiji, ki je s tovornjaki okužena že od najstniških let. A nanje se enostavno požvižga. Z zdaj že prekaljenima »kam ion ar kam a« smo kramljali kar v njunem drugem domu. Kje drugje kot v kabini tovornjaka. Klavdija se je že kot deklica silno rada sukala okrc^ očeta in njegove delavnice. Bil je. kdo bi si mislil, voznik tovornjaka. Pri šestnajstih je prijela za-volan in se dokončno odloČila. Vozila bo tovorjnaka! Starši so upali, da gie za muho, ki bo skozi buma srednješolska leta izzvenela. A ni. >»Očitno Imam to v krvi. Naredila sem izpit in še vedno se spomnim svoje prve poti na Madžarsko. Preden so se doma s tem sprijaznili, je bilo precej bud o. Predstavljali so si, da bom v življenju... ne vem, karkoli» samo Šoferka ne,« pripoveduje 29-letna KJavdija, ki zdaj že pet let vozi po vsej Evropi. Šokirana družina Na drugi strani je bila družina 24-leme Nine nad hčerino odločitvijo 5e toliko bolj Šokirana, saj v vsej svoji rodbinski anamnezi niso imeli no-benih prevozniških nagnjenj. Se je pa dekle svojčas v eno tovomjakarskih družin skoraj primožilo. S fantom se sicer ni izšlo, a je bilo dovolj, da je Nina vzljubila razkošen razgled. ki ga na cesto in okolico ponujajo la ogromna vozila. Ko je po vseh övirah pred petimi leti v rokah držala izpit, se je odločila, da bo porabljen denar Čim prej privoziia nazaj. Že naslednji dan je šla na pot kot sovoznica in se v nekaj dneh povsem osamosvojila. Z ljudmi je velikokrat križ in Če se 2 njimi ne ujameš, je lahko kabina tovornjaka presnelo majhen prostor. »Zato odtlej praviloma vozim sama. To mi najbolj ustreza.« V notranjosti skoraj novega tovornjaka, kjer smo klepetale, je bilo prav prijetno in misel, da bi v njem preživela veliko Časa, niti ni bila tako mrz-ka. Pa vseeno si zgodb o težkem övljenju tovomjakarjev nisem mogla pregnati iz glave. Kot šolski primer neteh-ničnega tipa ženske sem svoji sogovornici seveda precej občudujoče gledala. Nista se preveč naslajali ob tem. »Nobenih, prav nobenih slabih izkušenj nimava. Pravzaprav je bi- Klavdija Ojsteršek (levo) in Nina Žgur sta sa tovornjakom in življenju na evropskih cestah zapisali {ved petimi leti. Tu in tam še vedno naletita na koga, ki ju gleda kot deveto čudo. ti ženska v tem poslu kvefle-mu prednost,« pravi Klavdija-Nina doda: »V Sloveniji nas Špedicijo vozi približno trideset, če ostalih tovornjakov ne štejem. Francozinj in Špank je tudi veliko, na Švedskem so voznice nekaj povsem običajnega. Pri nas se mi včasih še dogaja, da kdo pristopi k tovornjaku In me gleda kot deveto čudo, češ ti si pa gotovo edina tovomjakarica v Sloveniji. Pa se mu samo smejim.« Napad vzvratne panike Dekleti se tudi po teden, dva ali celo več ne vrneta v Slovenijo. Odvisno od naročnika in tovora, ki ga prevažata. zen poleti so tudi konci tedna in prazniki v domači postelji prej izjema kot pravilo. Še posebej zame. Za hladilnike namreč zapore ob koncih tedna ne veljajo,« razloži Klavdija. »Večinoma nalagam v Luki Koper in vozim sadje ter zelenjavo na Nizozemsko.« Pri tem ima voznica hladilnika precej damsko delo. »>Vse, kar moram narediti, je, da odprem vrata, jih na koncu zaprem, naravnam temperaturo in pohodim plin.« Nini se to zdi čisto preveč dolgočasno. Saj^a namreč prevaža vse od železja, gradbenih blotov do pohištva. »Tako si ob sedečem delu privoščim še malo fitnesa. V glavnem je moje delo pri nakladanju to, da zadevo na koncu )zagurtnam<. Za »gurine^- privezovalne trakove - nikoli ne vem, koliko jih bom potrebovala, in je od njih odvisno, kako varno bom tovor pripeljala na cilj,« razloži, še preden uspem svoj vprašujoči pogled ubesediti. »Res prve^ pol leta tega sploh nisem počela. Enostavno nisem znala. In če sem koga vprašala, sem dobila odgovor - to jepačisto,^stavno! Na koncu meje tega naučil nek nemški skladiščnik, ki sploh ni bÜ voznik.« Da pritrjevanje tovora ni ravno nepomembna zadeva, se je na cesti že velikokrat pokazalo s tragičnimi posledicami. »Enkrat sem morala na hitro ustavljati in mi je že-lezje prebiio sprednjo stran prikolice. Resno sem se ustrašila. Kolegu se je namreč ustavilo šele v kabini pri menjalniku.« Čeprav dekleti delujeta zelo samozavestno, si sama problematične okoliščine Čisto lahko predstavljam. »Ah, napad panike. Dobro znana reč, na Portugalskem me je doletel skoraj na Udobja domaČo postelje dekleti pravzaprav ne pogrešata, saj jo vendar vedno vozita s seboj. In potem vsako novo jutro prinese novo pot In novo dogodivščino... vsaki vožnji,« prostodušno pove Nina. ki je po skrajnem evropskem zahodu vozila skoraj poltretje leto. »Nekoč sem s polno tonažo vozila iz Lizbone proti hribovitemu severu. Portugalska je posebna dežela. Še vedno ni nič nenavadnega srečati osla z vprego, zelo razmajane avtomobile, ceste pa so seveda temu primerne. Povedali so mi sicer, kam moram, a sem trmasto vseeno ubrala bližnjico. Cesta je šla vedno bolj v breg, vedno bolj je zavijala in se ožala. Ko sem z več kot 40 tonami končno premagala hrib in se mi je moraJ prav vsak avto ritensko umikati, ker za dva pač ni bilo prostora, sem prišla na koiKu v vas. Tam pa T-križišČe, obzidano z dvometrskim zidom. Da bi se ritensko vozila vso pol nazaj, niti pomisliti nisem hotela, desno zaradi zidu tudi ni govora, levo pa ... Za mišjo dlako. Me je pa fino pogrelo, moram priznati,« Tudi fantje ne zmorejo vsega šofersko življenje je življenje sodobnih nomadov. »Vs^ dan, ne glede na uro, začnem z jutranjo kavo. Brez tega se sploh ne premak- Nlna se tudi na delovnem mestu rads ddi po žensko, a »je treba obleči kombinezon in si nadeti rokaviee. se pri tem ne obtra prav dosti. Klavdija uživa v objemu svojega drugega doma. »Tako življenje ima prednosti rn slabosti, vendar je kotdnsga, ki te prej ali slej zasvoji.« nem,« opisuje svoj delovni dan KJavdija. »In potem vozim. Postanek za kosilo. Restavracija ali sama kaj skuham. Če imam srečo, se nas zbere več in kuhamo skupaj, da je bolj prijetno, Potem spet nekaj ur vožnje, zvečer kak Tlim na prenosnem računalniku in počitek. Naslednji dan pa naprej. Treba pa je biti pozoren na postanke in delovni čas. Konec koncev tudi parkirišče ni vedno na voljo, ko bi si ga zaželel in potreboval.« Glede na sodoben vozni park sem tudi navigacijske naprave v kabini vzela za samoumeven pripomoček. Pa me Nina spet preseneti. »Imela sem jo, a me je nekoč zapeljala v dva in pol metra visok podvoz, Za vedno sem jo ugasnila. Zdaj uporabljam samo zemljevid in telefon. Še najbolje se obnese, če se ustavim na prvi Črpalki in si tam lepo pustim ra^ožiti, kam in kako.« Nina. ki kljub tradicionalno moškemu poklicu ostaja zvesta ženski v sebi tudi s krili ifi visokimi petami na delovnem mestu, pravi, da se trma in vztrajnost izplačata, »Ne maram podjetij z ozkimi dovozi. Rada se spodobno in udobno pripeljem ter odpeljem. Me pač tu in tam nalo- žijo zunaj na cesti. Maio godrnjajo, a vseeno uredijo. Edino, kar me res jezi. je sneg na cesti.« V južni Italiji jo je pred leti namreč presenetil meter zapadlega snega. Dežela je ohromela, grela se je pri Rusih z vodko in edinim orodjem, ki ga je imela s seboj -kladivom - osem ur je tolkla led izpod koles, da se je prebila iz zameta. »Pa mi nihče ni pomagal, le vratar mi je sendviče nosil,« se smeji Nina, ponosih, da ji ne pride veliko stvari do živega. »Ko sem iskala službo, so me velikokrat zavrnili, češ da je to moSki poklic in ženske □imajo v njem kaj iskati, da ne potrebujejo šoferja, ki ne more sam zamenjati gume -Četudi tega niti vsak moSki ne zmore - da sem premlada itd.« Zdaj bioloških dejstev nihče več ne problematizira zares. »Tovor n jaka rski način življenja ima svoje prednosti in slabosti. A dejstvo je, da te zasvoji kot droga. Midva s fantom zaenkrat uskla-jujeva tak način življenja. A ko so enkrat posredi otroci, mislim, da ženska ne more tn ne sme tako živeti. Kaj bom počela takrat, še ne vem,« zaključi Klavdija, »mi bo pa ta svet brez dvoma manjkal.« SAŠKA T OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ m it. 92 - 21. november 2008 HOVI TEDNIK CELJE Sožhja mad generBcijami na Hudinil. Zvezde večera so bili 80- in 90-letniki. Stari in mladi skupaj Na Hudinji pripravili prvo srečanje v okviru projekta medgeneracijsko sožitje Mestna četrt CMČ] Hudi* nja je kot prva v Sloveniji vključena v projekt medge-neracijskega sožitja, ki je zaenkrat še pilotni. Namen projelua, vkäteremsodelu-jef^ivF^od'^bok«^ na)^ starej ših. je predvsem v tem. da bi starejšim omogočili le^ šo starost Vokvini projekta so v torek pripravili prvo medgeneracijsko srečanje. Pripravili so praznovanje za 80-, 90-letnike in najstarejšo krajanko Ano Žolnir. Kot smo že lahko slišali pri drugih podobnih projektih, je lepše življenje za starejše dejansko lepše življenje za vse. Vprojektu se trudijo, da bi bilo čim več medsebojne medgeneracijske pomoči. Ta je sicer obstajala že pred projektom. vendar vse le na ravni dobre prakse. To se s projektom spreminja, kot pravi vodja projekta Ana Spat: »Ko so se menjali ljudje ali sistem, je praksa prenehala. Zato zdaj vse to, kar je že bilo kot dobra praksa uveljavljeno v življenju Mestne četrti Hudinja, postavljamo v sistem.« Kljub prostorskim težavam jim uspeva Veliko upov na medgeneracijsko sodelovanje polagajo pri ustvarjanju glasila mestne Četrti» ki izhaja Štirikrat letno. Tokratno številko so že pripravili medgeneracijsko» saj so sodelovali tako otroci iz vrtca kot tudi osnovnošolci. Kot je dejal predsednik MČ Hudinja Marjan Vengust, si želijo» da bi glasilo izhajalo mesečno, saj bi tako starejši oziroma vsi krajani dobiü več informacij o medgeneracijskem druženju, kj bi ga bilo tako še več. Ven- Vodja projekta medgeneracijske-ga sestja Ana Spet gust pa opozarja, da bodo za nadaljevanje projekta ključna tudi sredstva: »Vsak začetek je težak, nadaljevaÜ pa bomo lahko tudi» če bomo uspešni na natečajih za pridobitev sredstev, kajti veliko se da s prostovoljnim delom, čisto vse pa ne.« Sicer pa si starejši želijo predvsem pomoč, kot pravi predsednik društva upokojencev Bernard Krivec: »Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so bolni. Želijo si» da bi jim prišli otroci družbo delat, pomagat, brat knjigo. Ni tako enostavno, bo pa verjetno tudi do tega prišlo.« Sicer pa je Krivec opozoril §e na težavo s prostorom za druženje. MČ Hudinja namreč razen šolske telovadnice nima nobene dvorane za prireditve. Kljub temu je torkova prireditev, v telovadnici Osnovne šole Hudinja, navdušila. Nastopili so vsi, od najmlajših do najstarejših. Tako s.o se krajanom s pesmijo predstavili otroci iz vrtca Tončke Čečeve, enote Hudinja, nastopili so učenci Osnovne šole Hudinja, posebni gostje pa so bili tudi zakonca Petan in Andrej Šifrer. Zvezde večera so bili seveda 80- in 90-leiniki. Najstarejše krajanke Ane Žolnir, ki praznuje letos že 93 let življenja, in še nekaterih drugih jubilantov» na prireditev ni bilo. Te bodo predstavniki mesme Četrti obiskali na domu, Praznovanje so zaključili s pogostitvijo in vedenjem, da se, Če ne prej, srečajo spet ob letu osorej. ŠPELA KURALT Foto: GrupA d.0.0. simbfo. v simblo;:. ž oKoljom SHnb». d.O.«. 3000 Cf^c T^; »3^131 00 mmÄrrti^.it NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsiuieno pohistvor bela tehnika, gradbeni material Zo informacije o dostavi In coni pokličite no tel.: 425 64 00 aH GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Drsališče zaprli že tretjič letos Celjsko drsališče so ta teden spel zaprli, saj so cevi znova začele puščati amo-niak. Drsalna ploskev je namreč dotrajana, material je postal porozen in na ZPO-ju pričakujejo, da se uhajanje amonlaka lahko kadarkoli ponovi. Obnova je torej nujna, letošnjo sezono pa bodo verjetno reševali tudi z manjšim drsališčem, kj je bilo v prejšnjih letih postavljeno pred Mestnim kinom Metropol. Drsalna ploskev ni bila v 40 letih Še nikoli obnovljena. Direktor ZPO-ja Ivan Pfeifer pravi, da se poznajo vplivi treh popbv in izrabljenost materiala: »Betonska plošča propada, s tem pa čudi vse cevi, v katerih je amoniak. Ker te pojave že dalj Časa sledimo, vidimo, da je material postal porozen in pričakujemo okvare in s tem tudi zaustavitve obratovanja drsališča.« To je že letošnja tretja zaustavitev drsališča. Nujna je torej obnova, katere vrednost naj bi bila okoli 800 tisoč evrov. Pfeifer pravi, da so se dogovorili, da drsališče uvrstijo v predlog proračuna za prihodnji dve leti, z obnovo pa naj bi začeli poled 2009. Kdaj bodo drsališče ponovno odprli, Pfeifer ne upa napovedati: »Če okvaro takoj ugotovimo, traja zapora drsališča približno 14 dni V tem trenutku pa še nismo ugoto-viii mesta okvare. To je lahko hitro ali pa traja več dni.« Kljub temu, da se lahko takšne težave pojavljajo vso sezono, drsališča dokončno ne bodo zaprli, saj na njem vadijo ki ubi, pripravljajo tečaje. šolske programe, rekreacijo. i>Ne glede na vse probleme ga moramo sanirati čim prej in pripraviti za obratovanje,« pravi Pfeifer. Imajo pa na ZPO-ju še en predlog. Da bi namr^ drsališče, ki je v lasti celjske občine, in ki so ga vsaico leto pozimi postavili pred Mestnim kinom Metropol, postavili v park. Tam bi potem izvajali tečaje drsanja in šolske programe. To drsališče je za resno delo sicer neprimerno, pravi Pfeifer, vendar za tečaje za silo bo. ŠK, foto: KATJUŠA Kdaj se bodo lahka drsanja željni spet podali na led na celjskem dnalrsču? Drevesna goba napada Drevesa v celjskem najlepšem drevoredu v Kersnikovi ulici bc^o morali nadomestiti z novimi. Drevesa so namreč napadle bolezni in zajedavci, razrasle so se drevesne gobe. V obdobju treh let naj bi nadomestili vsa drevesa. V drevoredu so drevesa vrste ameriški javor. Starejši del drevoreda, od križišča Kersnikove z Gregorčičevo ulico do podvoza, so posadili pred nekaj desetletji. Prav ta drevesa so najbolj zdravstveno ogrožena, kot pojasnjuje Natalija črepinšek Iz oddelka za oko-Ije in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje: »Drevesa predvsem zaradi starosti, onesnaženosti, pa tudi zaradi nekaterih drugih dejavnikov pestijo bolezni. Predvsem je bila na drevesih opažena drevesna goba, pa tudi nekateri škodljivci jih napadajo.« Črepinškova dodaja, da so bolezni že tako napredovale, da ne bodo mogli ohranili vseh dreves, »saj posamezne veje sušijo, lomijo, skratka so potrebni večji posegi.« Drevesa bodo tako v obdobju do treh let nadomestili z novimi, verjetno bo to veČina, mogoče celo vsa v tem starejšem delu drevoreda. Sicer pa o tako ve likih posegih na drevesih odloča strokovna komisija MOC, ki je sestavljena iz dveh predstavnikov občine in enega strokovnjali, za Drevesna goba in bolezni so napadle drevesa v Kar sfiikovi ulici. obrezovanje dreves pa vsako leto pripravijo razpis. ŠK, foto; GrupA Si. 92 - 21* november 2008 m 10 BRASLQVdE \ MOZIRJE | ŽALEC | NOVI TEDNIK Tretji transparent V savinjskih hmaljilčih. Spomnimo, da ja na prvam pisalo »Izsiliti hočoja avtoeasto, unii^iti dolino in rodovitno zomljoK, na drugam pa »Potrabujemo 3. razvojno osti! Povezimo Celja in Velenjelllic. V tem kontekstu menda nismo rvumeti, da so v C( Breslovče proti predlagani trasi, vsekakor pa so za tre^o razvojno os. Za in proti Iz Civilne iniciative Bra-slovče so Das obvestili, da smo pred časom v Novem tedniku» v tekstu Za in proti, napačno interpretirali transparente, ki so postavljeni v hmeljiščih. »Občani Braslovč smo se s L.200 podpisi in sklepom občinskega sveta proti ume- stitvi hitre ceste po najboljSi kmetijski zemlji od Velenja do Šentruperta (trasa F2 ). že odločili. Našo odločitev proti trasi F2 podpira tudi veliko strokovnjakov z različnih področij in gospodarstvenikov, predvsem pa zdrava kmečka logika. Cesta se naj gradi tam. kjer se potrebuje. Ne nasprotujemo pa 3.razvojni osi. ki naj bo resnično razvojna os, ki bo povezovala regijska središča in omogoča razvoj osrednje celjske regije. Tako bo za manj davkoplače-valskega denarja rešeno več problemov,« pravijo v CI Braslovče, dodajajo pa, da bo morala tudi poüüka sprejeti odločitev, da se »konča gradnja avtocest v interesu lokalnih veljakov in gradbenih lobijev«. US Jure Repansek (drugi z desne) je v resnici duša mozirskega druženja, saj je predsednik KD Jurij, ki je organizator 6ks-tempora. Poleg tega ja aktivan udeleženec ne la slikarskega druženja, temveč tudfvkultur nam programu, ki ga izvajajo Mozirski koledniki. Slikarji z nabojem V začetku jeseni so se na 14. eks-temporu Mozirski gaj zbrali akademski in ljubiteljski slikarji iz različnih krajev Slovenije, v petek pa so v mozirski galeriji odprli razstavo nastalih del. Posebnost slikarskega druženja v Mozirju je nenehno izobraževanje, ki ga po navadi nadgradijo z okroglo mizo ob odprtju razstave - letošnja je nosila naslov Gle- dati in videti. Kot je poudarila Vladka Planovšek iz mozirske knjižnice, z njo pa so se strinjali tudi mnogi obiskovalci, Je vsaka razstava lepša in boljša od prejšnje, likovni nagovori pa so vedno bolj raznovrstni in intimni, Duša slikarskega dmženja v Mozirju Jure Repenšek je omeml, da se jim vsako leto pridružijo novi obrazi ter da še vedno dosegajo osnovna ci- lja, torej širjenje kulture v občini ter privabljanje umetnikov iz cele Slovenije. »Veseli nas, da smo vzpostavili dialog med likovniki in obiskovalci. ki kaže, da je prireditev še kako potrebna,« je poudaril RepenŠek in se zahvalil dr. Jožefu Muhoviču. tudi zgomjesavinjskemu rojaku, sicer profesorju na Akademiji za likovno umetnost, ki vsako leta skrbi za »dodaten izobraževalni naboj«. US Parki čakajo na prenovo Pred desetimi leti so Mojca Sodin, Nada Vreže, Nataša DolejŠi In Uroš Go-vek v Žalcu predstavili brošuro Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Sa-vinjski dolini, kamor so vključili pet zgodovinskih vrtov oziroma parkov. To so Šenek, Plevno, Novi Klo-šter, Šmatevž in Novo Celje. Po desetih letih je v torek v Medobčinski splošni knjižnici Žalec strokovni delavec Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Govek, po poklicu pa agronom ter dober poznavalec in ljubitelj vrtov, pripravil nekakšen miselni in slikovni sprehod po petih parkih. Kot je poudaril, je najbolj ohranjen in vzdiievan park v Šeneku. Obnovljen je bil ponalni del, tako da je lep primer vrtne arhitekturne zasnove 19. stoletja. Glede na zasnovo in velikost je najbolj pomemben park v Novem Celju iz druge polovice 18. stoletja. Danes sta park in dvorec občasno prizorišče javnih prireditev, vzdrževana sta le v manjšem obsegu in čakata na prenovo. Skromnej ši so parki ob graščinah Novi Klošter, Šmatevž in Plevna, vendar so vseeno zanimivi. Vrt na Plevni je nastal leta 1870, ponaša se z več sto metrov dol^m dvojnim smrekovim drevoredom, ki je le deloma ohranjen, saj ga je pred leti napadel lubadar in je zaradi nujne sečnje dreves okrnjen. Zelo slabo je vzdrževan prostor ob graŠ«M Novi Klošter, delno je ohranjen le ribnik. Pri graščini Šmatevž so v 19. stoletju uredili manjši gozdič, ki pa je sedaj dokaj neurejen. TT Eden najlepši parkov v Savinjski dolini, park v Šaneku Preboldski jamarji raziskujejo Filipine Preboldski jamarji uspešno raziskujejo filipinske jame. Devetčlansko ekipo, ki se je na otok Bohol odpravila v začetku meseca, so domačini sprejeli z izjemnim gostoljubjem. Po izkušnjah jamarjev naj bi pri predstavnikih oblasti končno prevladalo dejstvo, da je turizem tisto, kar lahko izboljša rijihov standard, socialni položaj in nasploh življenje. Primer tega je dovoljenje za raziskovanje jam na območju, kjer leta 1999 niti slišati niso hoteli o odkrivanju njihovega podzemnega sveta. Skupaj z raziskavami na polotoku An-da so raziskali že 24 jam, ta številka pa se bo do konca odprave Še povečala za nekaj jam. Predvsem upajo na uspešno delo v doslej največji jami na Boholu Ka Eyang. Jamarji se bodo domov vrnili konec meseca. MJ Okrepčilo med raziskovanjem podzemnega svata Filipinov seoi^rtno rolo prflaže. (Foto: DN) m it, 92 - 21. november 2008 NOVI TEDNIK VELENJE UUBNO Kriza v vseh porah Gospodarstveniki Saša regije pričakujejo reakcijo države in računajo na pomoč za ublažitev posledic krize Sredina seja upravnega od* bora Savinjsko-šaieške gospodarske zbornice, na kateri so govorili o CinanČni krizi v gospodarstvu regije Saša» očitno med politiki, torej župani in poslanci tega območja, ni vzbudila veliko zanimanja. Čeprav gos-podarstveniiu v teh kriznih časih, ki jih v gospodarstvu desetih ^omje&avinjskih in šaieSkih občin že pošteno občutijo, računajo tudi na politiko. Dokaz, kako na hitro in temeljito se je kriza zajedla v gospodarstvo, je družba KIS z Ljubnega, kjer izdelujejo sestavne dele za vztrajnih v avtomobil skih motorjih, njihovi izdelki pa so vgrajeni praktično v vse najpomembnejše avtomobilske znamke. Družba. ki je skoraj v popolni lasti zaposlenih, deluje od leta 1972. V lem času je previha-rila različne viharje, najhuje pa je bilo ob razpadu jugo- slovanskega tržišča, ko so 5e pet Jet vsak mesec trepetali, če bodo zbrali dovolj denarja za plače oziroma če bo podjetje sploh obstaJo. »Takratna kriza je vplivala na boljšo kakovost in dvig produktivnosti,« je omenil direktor Mir ko Strašek. Potem se je začel hitrejši razvoj, v družbi pa še nikoli niso tako dobro poslovali kot letos. Zaradi poslovne politike podjetja, ki sloni na samospoštovanju, se jim je precej dvignil ugled vEvropi in svetu, med drugimi so bili izbrani za dobavitelja leta v skupini Schaffler. Še a^^usta so v družbi, kjer je lani 169 zaposlenih ustvarilo 14,4 milijona evrov prometa, morali zavračati naročila. Potem se je zgodil letošnji september, z njim pa drastičen padec naročil. Danes na Ljubnem delajo s tretjin-sko proizvodnjo. Seveda ne bodo dosegi! zastavljenih ciljev, 16 milijonov evrov pro- Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica prihodnji teden, v sredo, 26. novembra, pripravlja razvojno konferenco, na kateri naj bi osvežili usmeritve, zapisane v območnem razvojnem programu za obdobje 2007-2013, in podpisali sporazum o skupnem načrtovanju turistične dejavnosti v Saša regiji- daje, zadržati bodo morali 10-mUijonski cikius naložb, ki bi omogočile prostorsko in proizvodno širitev ... »Kriza bo imela precejšnje posledice in nemogoče je z realnimi ukrepi reagirati tako. da bi jo lahko razreSili,« je omenil Strašek, ki ga predvsem skrbijo delavci, strokovnjaki na tem področju. »Veliko smo vlagali v izobraževanje, zdaj pa naj te ljudi odpustimo, pri Čemer vemo, da jih bomo zagotovo še potrebovali?« 1\idi ^hMMo ^tfflnBaanljtS' Poznavalec situad}ei>a * področju vode. pesticidov rn globalnega segrevanja ozračja, Anton Komat, nam bo brezplačno predavat v soboto, 22. novembra ob f1 uri v kinodvoran} številka 7. Nastojnicah pa nas bo priCakalo nekaj dof^h predlogov, kako pomagati prebavi in telesu ob prazničnih obrmenitvah. 11 Ogled proizvodnje v KLS Ljubno je vodil Mir^o Strašek (dnjgi z leva), od politikov pa sta se srečanja udaležila samo (z dasna) ljubanska županja Anka Rakun In velanjski župan Srečko Meh. zato v družbi na Ljubnem pri-Čakujejo, da bo država s subvencijami ali 2 rehindiranjem pomagala takšnim podjetjem. Med Številnimi drugimi predlog, kako konkretno pomagati podjetjem» so bile na sredinem srečanju v ospredju zahteve po pdvečanju konloi-renčnosti gospodarstva, zmanjšanju obremenitev dela, olajšavah za investicijska vlaganja ... Kot je poudarila predsed- Ne le med vrsticami, tudi na glas so gospodarstveniki opozarjali, da pri razreševanju krize pričakujejo bolj aktivno id konkretno vlogo regionalne in predvsem Gospodarske zborni-ce Slovenije. niča zbornice Cvetka Tinauer, poleg dolgoročnih ukrepov pričakujejo, da bo nova vlada pod- prla načrtovane naložbe, predvsem blok 6 v ŠoŠtanjski termoelektrarni, ter poskušala preprečiti padec investicij in vsesplošne potrošnje. Kot so opozarjali gospodi'stveniki, nihče ne ve, i^ako dolgo bo trajala kriza, z^otovo pa se bo zalezla v vse veje gospodarstva. IXidi zato sta potrebna predvsem mimo razmišijan/e in iskanje novih rešitev. US Mavrične barve šolskega centra Že pol stoletja se v velenjski šolski center stekajo poti šte^lnih dijakov, ki so se jim v zadnjih dvanajstih letih pridružili tudi študentje in drugi udeleže n CI i zob r a že van ja. Skupaj z učitelji so jubilej obeležili včeraj zvečer, slavnostno prireditev pa $0 naslovili šolski center Velenje v mavričnih barvah. ŠCV sestavljajo poklicne in tehniške šole: rudarska, strojna, elektro, računalniška ter šola za storitvene dejavnosti. V center sodijo še splošna in strokovna gimnazija, višja strokovna šola ter medpodjemiški izobraževalni center. Pouk in predavanja potekajo v različnih zgradbah. Predvsem se radi predstavljajo z dobro opremljenimi učilnicami, lastnimi dosežki pri razvoju, izdelavi in prenosu moderne učne tehnologije v izobraževanje, z uporabo računalniško podprtega informacijskega sistema ... Poleg osnovne dejavnosti je v ŠCV dobro razvito tudi sodelovanje z domaČimi in tujimi partnerji, kot nosilci projektov in projektni partnerji pa sodelujejo vraz-Učnih projektih EU že od leta 1997. Doslej so uspešno iz-peljali več kot 80 domačih in mednarodnih projektov na področju izmenjave dijakov, pilotnih in razvojnih projektov, funkcionalnih usposabljanj za potrebe raz-li^^h naročnikov in poklicne (karieme) orientacije. Že letos so v centru izdali tri zbornike. Spomladi je izšel zbornik ob 2S-letnici gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, oktobra so na slavnostnem koncertu izdali Zbornik ob 40-I et nie i srednješolskega zborovskega petja in 20-let-niči Mladinskega mešanega pevskega zbora ŠC Velenje, zadnji zbornik, v katerem predstavljajo 50-leinico delovanja, pa so predstavili na včerajšnji slavnostni prireditvi. US V tem Šolskem letu izobražujejo v 29 srednješolskih in 6 višješolskih strokovnih programih. V vseh programih se izobražujejo 2001 dijak, 690 študentov ter 1600 drugih udeležencev. Dijaki prihajajo v Šole iz 42, Študenti pa iz 70 slovenskih občin. V centru je 265 redno zaposlenih delavcev m 109 zunanjih sodelavcev. KJ Kili d.o.o. Kasaze 34 Petrovce OPDANO V NAJEN več proizvodnih prostorov razlien« velikosti za potrebe proizvodnje aH »Madiičenja Informacije: publike Slovenije, kot bo za vedno ostalo zapisano na spominski plošči. Odkrili so jo pred diievi na hiši Vere Kokošar. Čeprav je bilo deset dni kratkih, tega takrat ni mogel vedeti nihče. Veliko je bilo listih, ki so s pogumom pustili pečat. Veteransko društvo Sever za celjsko območje si je že vsa leta po osamosvojitvi prizadevalo» da nanje zgodovina ne bi pozabila. V letih 1990-91 so v okolici Šentjurja s privoli- tvijo lastnikov izbrali tajne lokacije, kjer so hranili orožje in opremo tedanje postaje milice. Ena izmed njih je bila tudi v Gorici pri Slivnici pri zdaj že pokojnemu Bo-gomilu Kokošarju in njegovi ženi Veri. Spominsko ploščo 50 odkrili v okviru praznovanja krajevnega praznika KS Slivnica. »Danes, ko enakopravno živimo v skupnosti evropskih narodov, se dogodkov osamosvajanja spominjamo kot trenutka, ko je bilo za varnost in svobodo Slovencev treba kaj storili in žrtvovati brez razmišljanja o nevarnostih in posledicah. Nedvomno sta Bogomil in Vera Kokošar takrat storila hrabro dejanje»« so v društvu Sever poudarili ob odkritju plošče. Sto Foto: BRANKO BEZGOVŠEK 00 Šentjur Veteranskega društva Sever za Celjsko območje se zahvaljuje vsem krajanom» Občini Šentjur, KS Slivnica» OS Slivnica, MPZ Ipavci in ostalim, ki so pripomogli k svečanemu odkritju spominske plošče. Za praznik se po trških mejah Planinsko društvo Laško je v soboto že desetič zapored izpeljalo pohod po nekdanjih trških mejah Laškega in s tem zaokrožilo praznovanje nedavnega občinskega praznika. Sobotnega pohoda, čigar namen je obuditi spomin na tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj, se je udeležilo kar 35D pohodnikov, vključno z vodstvom laške občine. Štiriumi pohod so Laščani začeli pred lokalnim Ticem» na pot pa jih je pospremila tudi lašica godba na pihaia. Še pred tem so se »Cržani srečali z laško gospoščino«, jo seznanili s pohodom in vprašali za dovoljenje. Pot jih je vodila na Krištof, do Strmce ter cerkve sv. Mihaela» nato pa proti Wellnes parku L^Ško v smeri Tovstega do vasi Ojstro. Dodobra so se pred vrnitvijo na izhodišče pohodniki okrepčali v vasi Trojno. Tako so simbolično zaključili letošnja praznovanja v čast laškega občinskega praznika. PM Zbor pohodnikov pred začetkom itiriunie poti po trikih mejah Laškega m Literatura, ki jo pišejo leta Javni sklad RS za kultur-ne dejavnosti in revija Mentor vsako leto objavita natečaj za seniorske avtorice in avtorje. Na šestih r^ijskih srečanjih - letošnja so se zvrstila v Črnomlju, na Jesenicah» vžalcu, Ajdovščini, Ribnici in na Ptuju - je strokovna žirija izbrala 21 avtorjev, ki so se zitrali na državnem srečanju v Šentjurju. Dvodnevna literarna delavnica je nagrada najboljšim seniorskim piscem. Med drugim so se pogovarjali o literaturi, kritično pretresli svoja bese- dila in se predstavili na literarnem večeru. Tokrat so med nagrajenimi avtorji kar trije člani Literarnega društva Šerujur: Marija Plemenitaš iz Dobja, Rado Palir iz Šentjurja ter Ana Marija Justin iz Celja; lz celj-sko-koroške regije pa so še Ivanka Komprej, Ana Marija Petek in Justina Strašek. Voditeljica pn^gtama srečanja je bila svetovalka za Utera-turo pri javnem skladu in urednica revije Mentor Dragica Breskvar, delavnico pa je vodila pisateljica, mentorica in publidstka Ivana Slamič. Kon- kurenca je vsako leto močnejša in letos se je na natečaj odzvalo kar 173 avtorjev. »Teme za starejše pisce niso specifične. Lotijo se najrazličnejših tematik, Sicer pa kvaliteta ru odvisna niti od niti od spola ali česarkoli. Srečanje 21 avtorjev je na eni strani prijetna priložnost za druženje in na dru-^ možnost» da se kaj novega nauäjo. Težko rečem, da so vsi vriiunslupisd>ioda nekaj jego-tovo takih, ki bi brez težav lahko objavljali kjerkoli,« je srečanju ob bok povedala Bresk-varjeva. StO Utorati so se s svojimi deli oredstamli tudi na litaramem večeru, ki so ga obogatili pisatelj Peter Reanan, godci Folklornega društva Šentjur in vokalna skupina 6ri5. Z Griča odmeva že deset let Začelo se je preprosto iz ljubezni do glasbe, družinske povezanosti in želje po druženju. Deset let kasneje pa imamo eno najbolj uveljavljenih vokalnih skupin in najbolj dejavnih kultur-nih društev v Šentjurju in Dobju. Vokalna skupina Grič lz Dobja namreč ta konec tedna slovesno obeležuje prvo dekado svojega delovanja. Najprej se je pesem rodila v družinskem gnezdu Rajho-yhhy kjer sta mama Slavica. sicer učiteljica ^asbe. in oče Franc svojim trem otrokom Ervinu, Mateji in Emestu ljubezen do glasbe vcepila že v gene. V dol^h zimsldh večerih se niso dali zmotiti televiziji in 50 skupaj nemaiokrat zapeli. Ko so se pridružili še Vokalna skupina Grič pripravlja slavnostni koncert v soboto, 22. novembra, v Kulturnem domu Šentjur. V programu sodelujejo Big band Šentjur in ansambel Igor in zlati zvoki. Povezovala ga bo Anita Koleša. Koncert se bo začel ob 19. uri. babica Kristina Volasko in bratranec Marjan z ženo Heleno» je bil oktet Grič izoblikovan. Pod taktirko Slavice Rajh so začeli tudi nastopati. Povsod so želi navdušenje in elana v desetih letih ni zmanjkalo niti za trenutek. Kmalu po začetku so namreč ustanovili še istoimensko kulturno društvo, ki danes pod svojim okriljem združuje Še glasbeno-vokal-no skupino Ainigos, Malo pihalno godbo in skupino pri- trkovalcev. Udeleževati so se začeii raznih pevskih revij in srečanj. Ko je šlo za su^okov-no oceno, jih običajno ni bilo mogoče spregledati. Tako so v Vinski Gori celo debili naziv najbolj preŠmeriUni pevci. Slovensko pesem pa so kar nekajkrat ponesli tudi na gostovanje po Evropi. Prekrižarili so vso Nemčijo in prišli celo do Belgije. Sto Foto: DARKO JAGER Vokalno skupino 6ric sestavljajo Boštjan Jager. Kristina Volasko, Helena Volasko, Mateja Jager, Alenka Stojan, Slavica Rajh. Martin Tovornik. Frartc Rsjh. Maqan Volasko ter Ervin in Emest Rajh. Vodovod tudi v Debru V Debru bodo danes ob 15.30 slovesno predali name-nu vodovod Rabuzin-Debro, ki je jen za 19 gospodinjstev. Občina Laško nadaljuje s komunalnimi ureditvami v več krajevnih skupnostih. Daleč najbolj zahteven projekt je tre-numo izgradnja vodovoda Vrh- Tevče-Reka-TVojno za skoraj 200 gospodinjstev, s katerim so začeli v juliju in je vreden dober milijon evrov in za katerega so pridobili evropska sredstva. Občina do leta 2010 sicer načrtuje izgradnjo vodovodov v skupni vrednosti skoraj l.S milijona evrov. V tem okviru je predvidena tudi iz- gradnja Icrajših lokalnih vodovodov. Končno so ga z začetkom gradnje v avgustu dočakali tudi v Debru. 2.300 metrov dolg vod bo v sistem javne oskrbe z vodo ra novo vključil 19 gospodinjstev Zanj je občina odštela nekaj več kot 45 tisoč evrov, s tem pa so zaokrožili vodovodno omrežje v naj severne) šem delu občine na desni strani reke Savinje. PM it. 92 • 21. november 2008 NOVI TEDNIK BOGAŠKAS.I PODČETHTEKl ROfiATEC | KOZJE | BISTWCAOBSj Janina v rokah celjskega Nivoja ^Prva od treh parkimih hiš v Rogaški Slatini bo zgrajena do sredine leta 2010>« sta ob podpisu po-godbe za stavbno pravico povedala župan mag. Branko Kidrič in direktor družbe Nivo Celje Danilo Senič. Projekt vreden okrog tri milijone evro v pa je samo eden od treh, ki jih v prihodnjih letih predvidevajo zgraditi v Rogaški Slatini. Čeprav so v centru mesta ob hotelih predvideli tri podzemne garažne hiie, za eno zasebnega interesa v lokalnem okoljumbüo.Inldativojezato prevzela občina. Na javnem razpisu so igrali Nivo Celje in jim za 33 let podelili stavbno pravico za izgradnjo parkirne hi$e Janina. Na ta način želijo odpraviti parkirni kaos tako za domačine kot turiste. Glede na to, da na dinamiko izgradnje vseh treh parkimih hiš občina nima vpliva Je projekt zastavljen tako, da lahko sledi fazni gradnji, ra koncu pa bo ostal v takšni podobi, kot so predvideli. Nad podzemnimi konglomerati je namreč predviden park, z občinskim odlokom pa bodo Pogodbo, ki prodstavlja prvi resen korak k izgradnji podzemne parkime hiie Jsnoia, shi podpisala itirektor družbe Ntvo Celje Danilo Senič in slatinski župan mag. Branko Kidrič. divje parioranje v bližini no-vourejenih parkiriSi prepovedali. Podjetje Nivo bo novozgrajeno parkirno hišo pri^ju-Čilo k svojemu hčerinskemu podjetju» ki na podoben način že upravlja dve parkirni hiši v Ivlariboru. Po 33 letih preide hiša v last občine, ob primernem sporazumu pa se pogodba lahko tudi podaljša. Idejni projekt predvideva podzemni objekt v štirih me-detažah s skupno 179 paHcir- oimi mesd. Od tega jih je 17 predvidenih za ©bajno ovirane osebe. V dolžino bo meril 71 metrov, v širino 33. Ce ne bo ve^ih zapletovpri^dnji, Senič zagotavlja, da je 1. maj 2010 sprejemljiv datum, ko bi lahko v parkirni hiši Janina že parkirali prve avtomobile. Po neuradnih podatldh pa naj bi v pn'bližno tem času zgradili rudi preostali dve parkirni hiŠL Sto Foto: JOŽE STRNIŠA ZAVAROVANJE IZPADA PROIZVODNJE^LEKA PRI REJI PLEMENSKIH KRAV POGOSTO PRIHAJA DO POŠKODB IN BOLEZNI, KAR IMA ZA POSLEDICO TUDI IZPAD PROIZVODNJE MLEKA. Zato smo v Zavarovalnici Trig lav pripravili posebno ponudbo kmetijskih zavarovanj In Jih združili v živi norejsiii paket, ki zajema: • temeljno zavarovanje plemenskih kov, ' NOVO zavarovanje del nega izpada proizvodnje mleka In • ugodnost pri zavarovanju krmnih rastlin za potrebe prehrane plemenskih krav. Već informacij dobite pri zavarovalnih zastopnikih In na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav ZaVMOVAlHXA TUCOV, i 13 NAKRATKO Denar za telefonijo vračajo PODČETRTEK - V občini je veliko občanov že dobilo vrnjen denar za pretekla vlaganja v telefonijo. Kot je povedal župan Pe-ter Mišja, so od državnega pravobranilstva že prejeli vse poravnave za krajevne skupnosti Polje ob Sotii, Virštanj in Pristava pri Mestinju, za K5 Podčetrtek pa še čakajo. V teh dneh so upravičenci večinoma prejeli poravnalne pole ter jih vračajo, izplačilo pa lahko pričakujejo v 30 dneh. Višina izplačil Je različna, od 200 do 1.600 evrov. Mejni prehod Imeno poleti? IMENO • Mejni prehCMl Imeno pri Podčetrtku je od aprila zaradi dotrajanosti mostu Čez Sotlo zaprt, kar vzbuja nezadovoljstvo občanov ter občinske uprave. Kot je povedal župan Občine Podčetrtek Peter Mišja, so se na zadnjem sestanku direkcije za ceste in predstavnikov Hrvaške dogovorili, da naj bi do januaija pripravili projektno dokumen-cadjo za nov most. Pred spomJadjo naj bi most začeli graditi» po najbolj optimističnih napovedih pa naj bi bil mejni prehod Imeno znova prehoden za dan državnosti. Občani začasno prehajajo mejo na manjšem prehodu v oddaljenem Sedlarjevem. Štadion prihodnje leto PODČETRTEK - Športni štadion, ki ga gradijo pri osnovni šoli, dobiva svojo podobo. Zemeljska dela so opravljena, poskrbeli so tudi za drenaže» zdaj pa urejajo stezo. V občini, ki je pridobila sredstva ^ndadje za financiranje športnih organizacij, pravijo» da bo lahko štadion zaživel prihodnje leto. Po projektantovem izračunu bo objekt stal nad 400 tisoč evrov. Delovna jesen PODČETRTEK - V občini je na investicijskem področju še vedno živahno. Zaključili $0 z letošnjima naložbama v cesti na območju Svete Eme ter v Olimje, poleg tega gradijo kolesarsko stezo Podčetxtek-Ime-no, pripravljajo pa se tudi na gradnjo pločnika proti Sodni vasi. V občinski stavbi so prav tako prejeli sklep o sanaciji neurja iz leta 2005, ki omogoča sanacijo več plazov v tej občini. Kredit za športno dvorano ROGATEC - Po sprejetem rebalansu občinskega proračuna so za letos načrtovani skupni o{üiodki precej višji ter znašajo 5,5 milijona evrov. V rebalansu namreč upoštevajo najetje milijon evrov kredita javnega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo velike Športne dvorane v Rogatcu, ki so jo začeli graditi v začetku prejšnjega meseca, njeni temelji pa so že izgotovljeni. Na prihodtov-ni strani proračuna, ki znaša 3,8 milijona evrov, ni večjih sprememb. Občina brez dolgov PODČETRTEK - Po sprejetem osnutku občinskega proračuna naj bi prihodnje leto kar 67 odstotkov proračunskega denarja namenili za različne naložbe. Načrtovani prihodki znašajo 6,7 milijona evrov ter odhodki 7,1 milijona, kar je približno 40 odstotkov več kol letos. Poleg treh cest, kjer so dela potekala že letos, bodo s pomočjo obmejnega programa uredili vzporedno cesto Sodna vas-PodČetrtek ter prestavili cesto pri mejnem prehodu Terme, kjer bo nastalo krožiš-če. Prav tako nameravajo zgraditi večnamensko dvorano ter prizidek vrtca, za kar računajo na sofinanciranje s pomočjo sredstev razpisov. Predstavniki občinske uprave so na seji povedali, da je Podčetrtek ena redkih občin, ki ni zadolžena. Urejena cesta na Sveto Emo SVETA EMA - V vasico nad Sodno vasjo ter naprej proti meji s slatinsko občino so cesto razširili cer poskrbeli za novo asfaltno prevleko. Urejeni odsek meri blizu tri kilometre, Občina Podčetrtek pa namerava v prihodnjih letih urediti cesto vse do občinske meje. Vrednost letos opravljenih del skupaj z ureditvijo parkirišča v vasi Sveta Ema znaša 300 tisoč evrov, pomagali pa so si z evropskimi sredstvi. Po zaključku del pripravljata občina in KS Pristava pri MestLnju otvoritev, ki bo jutri, v soboto ob 15. uri. Otroci o trgatvi BISTRICA OB SOTU V osnovni šoli bodo danes, v petek, odprli razstavo likovnih del 28. mednarodne ou'oške likovne kolonije Trgatev 2008. Izšel je tudi katalog kolonije. (BJ) Prva nagrada Čatru v Slovensko-bavarskl hiši v Podsredi bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij Kozjansko jabolko 2008, nastalih v času fotografskega extern pora v okviru Praznika kozjanskega jabolka. Na prireditvi, ki jo je pri- društvom Celje in Zavodom pra\il Kozjanski park v so- za gozdove Slovenije, je sodelovanju s Fotografsko zve delovalo 28 fotografov iz raz-zo Slovenije, Fotografskim ličnih krajev Slovenije. Ko- misija pod vodstvom J oca Žnidaršiča je prvo nagrado namenila fotografu Hermanu Čatni in to za motiv z gradom Podsreda. Drugo nagrado je prejel konj Mirana Oro-žima» tretjo jabolka Jožeta Hebarja, diplome pa Mojca Cvim, Peter Pravnički in Robert Hutinski. BJ Nfl grajena fotosrafiia Hermana čatra Š«. 92 • 21. novMibor 2006 m 14 VOJNIK ZREČE • • • •<. Tr. . ... NOVI TEDNIK u S krampom nad pločnik Izgradnja pločnika skozi Lemberg dolga leta muči domačina Petra Razgorška - Kdo je koga opeharil? Središče Lemberga že pet let kazi razkopan pločnik. Nadenj se je pred leti s krampom spravil domačin Peter Razgoršek, prepričan, da so pločnik zgradili na črno, najbol) pa ga moti» ker ga pred gradnjo menda nihče ni vprašal, ali pločnik sploh lahko zgradijo na njegovi zemlji. Na Občini Vojnik, ki je upravijalka pločnika, seveda menijo drugače. Občina je RazgorSka zaradi poškodovanja pločnika ce-lo tožila ID tožbo tudi dobila, a tu zgodba še ni končana ... Težave so se začele pojavljali isti hip, ko je Direkcija RS za ceste leta 1998 ob re-konstmkdji glavne cestesko-zi Lemberg začela graditi pločnik. »»Nobenega soglasja, nobenega podpisa nisem dal nikomur, da lahko gradijo na moji zemlji. Cesto so širili na svojo roko, brez vsakega projekta in dovoljenja. Enostavno so prišli, razkopali, mejnike zmetali ven, naredili in šli. Župan je pred začetkom gradnje sicer prišel k cneni po soglasje, a mu ga nisem dal. Toda pločnik so vseeno zgadili. Pri tem mi je cela hiša razpokala. Vibracije in kopanje jaškov za kanalizacijo so pač naredili svoje,« pripoveduje Razgor-šek, ki trdi, da po njegovem zemljišču ne teče le del pločnika, pač pa tudi del ceste. »Imam vse dokumente, ima jih tudi geodetska uprava, iz katerih je razvidno, do kod sega moja zemlja. Sodni izvedenec je pred začetkom gradnje sicer odmeril zemljo po nekih točkah, vendar te meritve niso prave, saj ni upoštevaj mejnikov, ki so bili postavljeni leta 1937 in ki veljajo še danes,« trdi Razgor-šek. Mnoge čudi, zakaj se je Razgoršek nad pločnik spravil šele pet let po njegovi iz- Ra20ore6k je pločnik začel razkopavati pred petimi leti, zeradi česar ga je Občina Vojnik tožila in tožbo tudi dobila. Občina bo pločnik sanirala, ko bo zaključen celoten postopek na sodišču, (f oto: SHERPA) gradnji, to je leta 2003. Kot pravi sam, se je pritožil takoj, ko je bil pločnik narejen: »Hodil sem na Občino Vojnik, kjer so se zgovarjaJi, da oni nimajo nič s cem. Na direkciji pa več let sploh niso vedeli, da se je v Lember-gu gradil kakšen pločnik. Šele ko sem pločnik razkopal, so spoznali, da je stvar resna in šele tedaj so začeli hoditi okroli mene in me naposled le povabili na razgovor. Na direkciji so mi v podpis ponudili pogodbo o prodaji zemlje, po kateri teče pločnik, Po njihovih meritvah naj bi bilo te zemlje le okoli 10 kvadratnih metrov, kar pa ne drži. Moje zemlje» ki so si jo prilastili, je veliko več, zato seveda nisem pristal na prodajo.« Sodišče pritrdilo občini Ker Razgoršek pločnika le ni pustii pri miru, je Občina Vojnik proti njemu vložila kazensko ovadbo. Po slabem letu je sodišče razsodilo občini v prid (sodba je postala pravnomočna 29. novembra lani), Razgoršku pa izreklo pogojno kazen, ki se lahko spremeni vzapomo,če se bo v enem letu ponovno lotil pločnika. Prav tako bi moral Razgoršek občini v Šestih mesecih [do konca maja letos) poravnati približno 1.500 evrov stroškov. Pločnik zadnje leto res pusti pri miru, denarja pa občini Še zdaj ni nakazal. »Rekel sem, da tega ne bom plačal, a nimam izbire, saj so se mi že 'usedli' na račun in ta denar izterjali od mene,« zamahne z roko, o odločitvi sodišča pa doda: »Občina je na sodišču izkoristila zveze in poz-nanstva, zato je mdi dobila tožbo. Ne razumem, kako je lahko sodišče razsodilo v prid Peter Razgoriek Iz Lemberga ima vso hišo podprto e stebri. Kot pravi, so stene in strop rezpokall, ko so pred desetimi leti ob hm gradili pločnik tn cesto. Podobne težave z razpokanimi zidovi naj bi imeli tudi drugi krajam, pravi Razgoršek. (Foto: MARKO MAZEJ) občini, če gre pločnik po moji zemlji.« V vojniški občinski upravi seveda menijo drugače. Kot pravijo, manjši del pločnika res teče po RazgorŠkovem zemljišču, nikakor pa ne toliko, kot navaja on. »Pri čemer ga občina za tisti del. ki teče po njegovem, ni kazensko preganjala, ampak ga je tožila le za poškodovanje tistega dela, ki je po mnenju sodnega izvedenca na zemljišču v lasti Direkcije za ceste,« pravi medobčinska inšpektorica Nata^ Kos, ^na občini smo že skoraj doktorirali iz tega primera. Gre nam samo za to, da bi pločnik spet postavili na svoje mesto. Z Raz-gorškpm smo pripravljeni sodelovati (aonočicno ni), kajti naša želja |e, da bi pločruk končno uredili in zagotovili ustrezno prometno varnost. Toda občina pločnika ne bo zgradila, dokler ne bo končan celoten postopek na so- dišču.« Na vojniški obäni tudi zatrjujejo, da je Ra^oršek direkciji pred samo rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnika podal soglasje. Razgoršek to odločno zanika: »Nobenega soglasja nisem dal nikomur. "Hidi ministrstvo za okoJje in prostor ni našio nobenega soglasja oziroma dovoljenja z moje strani, zato Je februarja lani tudi izdalo odločbo, da je treba ponovno pridobiti dovoljenje za ^acbjo ceste in pločnika a tega nihče ne upošteva.« Po pravico v Strasbourg Kot dodaja Peter Razgoršek, se na izrečeno sodbo ne bo pritožil. A odnehal tudi ne bo. »Ko bo postopek na sodišču zaključen, bom še preostali del pločnika izkopal, nato se bom lotil Se ceste,« pristavi v jezi in čez Čas nadaljuje: v^Zahtevam, da se postavijo meje in mejniki na mesta, kjer so bili postavljeni leta 1937 in da se parcele postavijo v takšno stanje, kakršno je bilo, Kajti svojega zemljišča ne nameravam nikomur poklanjali, saj zanj plačujem davek in ga želim tudi po svoji volji koristiti.« Odločen je tudi, da bo pravico. ki je ne more najti doma, Sel iskat na Evropsko sodišče za človekove pravice. In medtem, ko bo Razgoršek iska) pravico, bodo krajani Lemberga zaradi razrite-ga pločnika še naprej prikrajšani za varno pešpot, ki jo Občina Vojnik sicer s postavljanjem Ustrezne prometne sig-nkizadje vseskozi zagotavlja. A ker je imela občina z zagotavljanjem varnosti na izkopanem delu pločnika več stroškov, kot ji je priznalo sodišče (nabralo se jih je že za več kot 5 tisoč evrov), razmišljajo, da bi proti Razgoršku vložili tudi civilno tožbo... BOJANA AVGUŠTINČIČ Z glavo v naravo Planinsko društvo Zreče bo jutri, v soboto, slovesno proslavilo SO-letnico uspešnega delovanja. ZdružtJ-je preko 200 Članov, ki jih zadnja tri leta vodi predsednik Drago Črešnar. Na ustanovnem občnem zboru januarja 1958 so bili 104 člani, ki so za prvega predsednika izbrali Jurija Mlinarja iz Zreč. 2e leto po ustanovitvi je društvo postalo lastnik skromni koče na Rogli. Koča Je bila kasneje večkrat spremenjena, sedaj pa je sestavni del kompleksa hotela Planja na Rogli, saj so jo leta 1978 prodali Unior-ju. Tega leta so organizirali prvi spominski pohod po po- teh Pohorskega bataljona. Pohod je postal tradicionalen. Zadnja leta se ga udeležuje povprečno 1600 ljudi in je najodmevnejša prireditev, kar jih pripravlja zreško planinsko društvo. O 50-letnem delu je društvo izdalo tudi zbornik, ki ga bodo predstavili na jutrišnji prireditvi v večnamenski dvorani v Zrečah- Na njej bodo podelili tudi priznanja zaslužnim 'Članom. Srebrni znak Planinske zveze Slovenije bo prejel Marjan Gro-sman. Kot poudarja predsednik društva Drago ČreŠnar, pa bo to predvsem priložnost za dnj-ženje, obujan}e spominov tn načrtovanje prihodnosti društva. »Seveda smo ponosni na naše člane, ki so lani osvojili vrh Aconcague. vendar so večini bolj pisani na kožo pohodi v sredogorje, čeprav se tudi visokim goram ne izogibamo,« poudari še en pomemben cilj društva, vključevanje mladih. vrtcu smo že uspeli navdušiti vzgojiteljice, tako da tam že delujejo mladi planinci. Da zagotovimo kontinuiteto, smo se dogovorili tudi z osnovno Šolo za pla-ninsld krožek. Vključevanje mladih je pomembno, saj če se mladi navadijo hoditi v na* ravo, v hribe, potem brez tega ne morejo več.« MILENA B. POKLIČ Drago Čresnar ob tabli planinskega društva v središču Zne it. 92 - 21. november 2CMI8 NOVI TEDNIK KULTURA 15 S šansoni proti dolgčasu žalska umetnica Nika Vipotnik se v samostojni karieri posveča zahtevnim glasbenim zvrstem, ki jih druži gledališki oder Nika Vipotnik je uveljav-IjeDO ime na slovenski ^s-beni sceni. Po imenitni karieri opeme pevke je odšla na svojo pot> na kateri iSČe nove glasbene in odrske izzive v tematskih predstavah. v Celju je pred dnevi predstavila svoj Kabaret Berlin 1920-30 in navdušila ob* činstvo. »Kabaret Berlin je zelo zanimiv, ker živimo v Času, ki zelo spominja na Čas pred 70 leti> ko je ta kabaret nastal. Socialni kabaret je prav zdaj aktualen kabaret.« pravi Nika Vipotnik. Ukvarjate se s Čisto posebno zvrstjo glasbe. Zelo malo umetnikov posega na področje muzikiüa, kabareta, šansonov... Kaj vidite v tej glasbi? Predvsem gledališče. Ukvarjam se z gledališko glasbo, saj izviram iz gledališča, opere in se od gledališča nisem mogla ločiti. To je bQ eden od pogojev, ki sem si jih postaja, ko sem začela samostojno pot. V mariborski operi ste imeli lepo kariero, zakaj ste se ji odrekli? Pravzaprav v resnici nikoli nisem niti spadala na operni oder, ne po tempe- ramentu ne po značajskih lastnostih. Postalo mi je doigčas in začela sem iskati nekaj novega. Zelo rada imam klasiko» a to s tem nima zveze. Življenje svobodne umetnice pa v teh časih najbrž ni laÜ^o ... Ne. res ni. V stresu živim vsak dan, ves dan, že leta in leta. Odvisen si pač sam od sebe, Po drugi strani pa je prav to gonilna sila ustvarjanja in ustvarjalnosti. Prisiljena sem nekaj narediti, sicer bi najbrž zaspala. Slovenskemu kulturnemu tržišču, če to sploh obstaja» ponujate zdaj kar nekaj izzivov, predstav» od Billie Holiday do nemškega kabareta, do Ježka, Edith Piaff in ljudskih pesmi z vseh vetrov... Billie je zadnji projekt, eden od večjih. Delam tudi francoske in dnige šansone, pa tudi nekatere druge zvrsti glasbe, skozi katere se da občinstvu tudi kaj sporočiti. Počasi pa se spogledujem že tudi z neko parodijo na muzikal, ki me vleče že v čisto druge vode in v nov projekt. Koliko vas je videti na slovenskih odrih. Je nastopov dovolj? Če bo ostalo tako, kol je sedaj, bo vredu. Seveda bi si želela še več nastopov. Ampak tako je pač v Sloveniji. Umetnikov nas je veliko in vsi se borimo za svoj košček kruha. Brez truda ne gre. V glasbi je veliko ljudi, ki stremijo pa hitrem uspe* hu. Izbrali ste tršo pot. Je na njej veliko polen? O, ja, ogromno. A sem že imuna na to. čeprav me vsakič prizadene. A drugače ne moreš. Pa je trnova pot prava pot? Mislim, da to ni nujno. A če si svojeglav, alternativen!. Ostaja trda pot za trde glave. Kakšne pa so vaše osebne afinitete? Imate rajši ljud* ske pesmi, opero, šanson, kabaret, blues Kje je najlepše? V vsakem trenutku tam, kjer pač takrat sem. Vse te stvari so zelo različne, a me-ru je prav to izziv. Če stalno počnem eno in isto, mi zelo hitro postane dolgčas. Rabim nov izziv. Vse te poti pa vodijo v to, da se tudi sam razvijaš. Delati moraš na svojem vokalu, ko ubereS novo pot, nov projekt, to pomeni, da boš spel garal. A prav to me drži pokonci. Ene in iste stvari bi se naveDčala. TakolesprosčanosopedagPBMIflvo Marijana Kolenko, ki je vodila prireditev) glasbene šole čakali vzaodriu na svoj nastop. Pedagogi koncertirali Lepo slovo od dolgoletnega ravnatelja Vida Marcena V Narodnem domu v Celju je občinstvo v sredo spremljalo koncert pedagogov Glasbene šole Celje. Gre za sicer že tradicionalen koncert, ki pa so ga letos prvič izvedli v Narodnem domu, saj je zanimanje zanj preseglo omejene prostorske možnosti dvorane glasbene Šole. 2 deli pretežno tujih avtorjev in na najrazličnejših in-stnimentih se je predstavilo kar 25 glasbenih pedagogov šole, ki je s tem koncertom tudi zaWjučila prireditve ob 100-letniči organiziranega glasbenega Šolstva v Celju. Novi ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar je povedal, da je šlo ob tem koncertu še za nekaj več, saj so se z njim tudi uradno poslovili od dolgoletnega ravnatelja Vida ivlar-cena. »Razlog za ta tradicionalni koncert pa je tudi izredna aktivnost pedagogov na šo-Ü. ki veliko koncertirajo po Sloveniji.« Za prihodnje leto je ravnatelj obljubil, da bodo dali Celju še poseben pečal in da bodo sodelovali pri vseh večjih prireditvah, prav tako pa bodo izpeljali tudi koncerte vseh šolskih glasbenih sestavov, Ob res lepem ^sbenem večeru se sinoči v Celju nismo mogli izogniti vtisu, da so glasbeniki ob slovesu od Marcena igrali še s posebno energijo. BS, foto: GrupA Delate s približno isto skupino umetnikov, zlasti glasbenikov. Koliko je za vaše predstave pomembna ta skupina in režija, kjer sodelujete s Tijano Zinajič? Imam skupino, s katero smo povezani, kar je dobro, ker se tudi dobro poznamo, t^jihov delež je ogromen. Brez njili ne bi mogla. O režiji pa le to - v glavi sicer imam vizijo, a to je treba sklesati in to delajo ljudje, ki to znajo, sama ne bi lega zmogla in tudi upala si ne bi. Glasbo jemljete kot nastop, prezenco na odru, predstavo ... Pravzaprav naj bi bila vsaka pesem predstava. T^o je delovala že Edith Piaff - vsak njen šanson je bil gledališka prestava. V njem ne samo da odigraš vsebino pesmi, ampak jo obenem (udi začutiš ŽaJčanka Nika Vipotnik, operna pevka, šansonjerka in pevska pedagoginja, je končala Akademijo za glasbo v Ljubljani. Študirala je solopetje pri prof. Evi Novšak HouŠki in kasneje odšla na podiplomski Študij za glasbo in igralsko umetnost v Gradcu ter v Studio Dunajske državne opere, učila pa se je tudi džez petja. Deset let je bila solistka v mariborski operni hiši. V zadnjem času deluje kot svobodna umetnica in pevska pedagoginja. Tako so nastali večeri, kot so Pesmi vsega sveta, ki vključuje pesmi in šansone z različnih koncev Evrope, Ničesar ne obžalujem - izbor najbolj znanih šansonov Edith Piaff, Kabaret Beriin 1920-30 in predstava Billie Holiday. in podoživiš. Tisii trenutek si pač tisto, kar izvajaš. In to naj bi veljalo za vsakega človeka, ki stopi na oder. Kaj pa sporočate občinstvu ob vašem Kabaretu Berlin? Vsem želim veliko zabave, saj je kabaret zabaven. A je hkrati večplasten. V njem vsakdo najde tisto, kar hoče, a odlično je, če se kdo tudi malo poglobi, razmisli o sporočilih. Včasih je kdo celo malo užaljen ob posameznih pesmih, a tudi to ni slabo. Vsaka reakcija na delo izvajalca je dobrodošla. BRANKO STAMEJCIČ Foto: MARKO MAZEl KOMENTIRAMO Ostane le še drek Nika Vipotnik je $ svc^m rontowm koncertom. še bolje, s predstavo Kabaret Beriin očarala občinstvo abonmaja pius Celjskega zaixy-da Celeia. Kabaret Beriin je zgoij eden od avtorskih projektov Zalianke Nike Vipotnik, ki se je po karieri v mariborski operni hiši podala na svoja poia in že nekaj let navdušuje obänstwy s svojimi interpretaajamt šansonov, blaesa, ljudskih pesmi in še česa. Njen kabaret Berlin pa je. kot ustvarjen za današnje dni. Če so si šanson omisüü Fnmcozi in ga skozi Fdith Piaff in Jacquesa Brda prignali do vrhunca, so si Nemci. v Časih silovite gospodarske krize tridesetih letprejšnjega stok^a, v Časih kralkotrajne wei-marske republike, omisliä kabaret. S pesmijo, plesom, šansoni in sporočili, v kaierih so se potvižgaii na vse^ Skozi pesmi avtorjev, kot so Rudolf Nelson, Friedrich Hoüaender in Misc- ha Spoliansky, ki so skladali na odlične tekste Kwta Tbd\ol^cega. Marc^üsa Sdiifferja bi drugih^ so svetu in njenim umišljenim vrednotam pokazali fige. ziveä so za zabavo, za kabaret. ki pa je znal porodično in satirično opisovati prav r\jihDve stiske. In če so si v weimar-ski republiki cigarete prižigali z miUjoni mark, ker so bile pač cenejše od vžigalic, se lahko ob občuteno zapetih songih tistega Časa, v res izvrstni izvedbi Nike Vipotnik^ vprašamo, zakaj? Smo v času današnje krize na podobni pon? Nam bo ostal le §e kabaret in se bomo nehaä spraSevaä, kaj bo jutri? Zgodovina se cikhčno ponavlja... Upajmo, da to pot na drugačen ruičin kot takrat, kosov kabaretu avtorji fa publika vsemu, kar se dogaja okoä njih rekli, na n£k način poetično - kot v enem od zapetih šansonov - drek. BRANKO STAMEJČIČ Prihajajo zamejci V Trnovljah prvo srečanje zamejskih gledališč Alpe Donava - Jadran že XVI. Novačanova gledališka srečanja v organizaciji tmoveljske Zarje, prehajajo v sklepni del. Namenili so ga prav posebnemu sklopu predstav» v katerih bomo ta in prihodnji konec tedna videli nastope zamejskih slovenskih ljubiteljskih gledališč. Alpe - Donava - Jadran, lako so organizatorji poimenovali prvo uradno srečanje zamejskih gledališčnikov »Želimo si. da bi to srečanje kot uradni sestavni del vsakoletnega sporeda Novačanovih gl^aiiških srečajij postalo tradicionalno in morda s časom prerasla v samostojno festivalsko prireditev,« je odločitev organizatorjev, da v spored uvr- stijo tudi sicer zelo dejavna zamejska gledališča utemeljil Živko BeŠkovnik. »Že res, da so vključeni v Linhartova srečanja, v tekmovalni in selekcijski sistem. Toda, želimo več. Morda smo v Celju, ki je že kar nekakšno prometno in geografsko središče Slovenije, primerni za izvedbo nekakšnega preglednega festivala zamejske gledališke ustvarjalnosti. Vsekakor imamo možnosti ponudili izvajalcem takšno predstavitev, imamo tudi željo in organizacijske sposobnosti,« je prepričan Beštovnik, Na letošnjem prvem srečanju gledališč Alpe - Donava -Jadran se bodo predstavile tri skupine. Že juti. v soboto, prihajajo na Zaijin oder člani KPD Bazovica s hrvaške Reke. Uprizorili bodo komedijo Andreja JelaČina Piknik s tvojo ženo. Celjska uprizoritev bo že 128. Še bolj zanimivo zna biti pri-hodnjj petek. 28. novembra, ko bomo na Zaijinem odru prvič videli gledališko družino Nindrlk - Indrik iz porabske zveze Slovencev na Madžarskem, Uprizorili bododveeno-dejanki, katerih prava posebnost bo porabski dialekt. Novačanova srečanja bodo slavnostno zaključili dan za tem z nastopom dramskega odseka PD Štandrež pri Gorici v sosednji Italiji, V dialektu bodo odigrali Goldonijeve Primorske zdrahe. BRST St. 92 - 21» november 2008 m 16 AKCIJA NOVI TEDNIK Za zimo še hladilnik Le kaj nam bo hladilnik pozimi, se verjetno ob nizkih temperaturah in bližajočem snegu zdajle sprašujete. l\idl takrat zna priti prav, zlasti Če je takšen sodoben, ki predvaja glasbo ali nam ponudi kakSen recept. Danes tehnolc^ ja pač ne pozna meja. In v Gorenju, kamor smo tokrat oa pot v odkrivanje popeljali Martina Romiha in Frido Vo-deb iz Štor, se tega še kako zavedajo. Ne boste verjeli, ampak hladilnik je najprej navit na veliko rolo. Tako namreč v tovarno pripeljejo pločevino, ki služi kot konstrukcija oziroma ogrodje hladilnika. Iz velike bale na posebnem stroju za ^banje pločevino najprej pripravijo v stanje, ki omogoča oblikovanje, in izrežejo po vnaprej določenih parametrih takšen konec pločevine, da lahko iz enega kosa, ko ga zapognejo, dobijo tri stranice hladilnika -stranski in zgornjo. Pravzaprav vse to počne roborizi-ran stroj sam. Peter SevČni-kar, vodja surovinskega oddelka, odgovoren za obdelavo pločevine, nam razloži, da imajo štiri linije za izdelavo vrat in dve liniji, na katerih izdelujejo ohišja. Ko stroj pločevino upogne in s pomočjo toplote združi, pritrdi še podnožje ter na ohišju naredi robove, v katere v kasnejši fazi vstavijo notranjost hladilnika. In doda ojačitve, se ohišje hladilnika -gre torej le za votel kvader -dvigne v zalogovnik, kije nad proizvodno Unijo, pod stropom. Tam so ohišja shranjena, dokler jih ne potrebujejo. Potem jih robotizirana li-ruja znova pripelje v »pritličje« in jih, tako kol tudi vrata hladilnika, polije najprej v pralnico, kjer odstranijo morebitno umazanijo, jih raz-mastijo in dodajo premaz za korozijsko zaščito, nato pa še v lakirnico. Tam zunanje sestavne dele posujejo s prahom - opravijo tako imenovano elektrostatsko lakiranje. »Uporabljamo sistem lakov v prahu, kar je sprejemljivo tu^ z ekološke^ vidika, saj ne uporabljamo topil. Polizdelek, ki ga barvamo, je ozem-Ijen, lak pa ob potovanju skozi pištolo dobi naboj in tako se barva prime ne le ne ravne površine, ampak tudi za robovi,« pravi vodja tehnologije hladil-no-zamrzovalnih aparatov Majda Meža, ki je biia pred leti zadolžena za postavitev lakirnice. Prah se v peä utrjuje pri 185 stopinjah in s tem dobi hladilnik zunanjost, kol smo je vajeni. Iz lakirnice potujejo ohišja in vrata po tekočem traku na kontrolo in nepravilnosti odpravijo s ponovnim lakiranjem, Verjetno ste že videli, da so Goren jevi hladilniki laliko tudi zelo različnih barv - od rdeče, do roza, črne, aluminijaste. Po opravljeni kontroli znova sledi selitev v zalogovnik, od tam pa glede na naročila v nadaljnji proces. Sledi v^aje vanje izolime mase v vrata. Najprej robove delavke dobro zatesnijo, saj poliuretansko peno na vrata brizgnejo v tekočem stanju, nato pa kovinski in plastični del vrat, ki prav tako nastane po posebnem modelu v enem od strojev, stisnejo skupaj. In kako Izdelajo notranjost hladilnika? »Najprej ploščo iz plastične mase segrejemo, da jo zmehčamo, nato jo s pomočjo zraka napihnemo, da nastane STE VEDELI? Prve hladilnike za hišno uporabo so začeli proizvajati v petnajstih letih 20. stoletja» v Ameriki pa je že dobrih IS let kasneje več kot polovica gospodinjstev hladilnik že imelo doma. Hladilnike v Velenju danes izdelujejo v tovarni, ki so jo na 30 tisoč kvadratnih metrih leta 2000 v celoti prenovili in dogradili z dvema novima objektoma. V njej lahko izdelajo 5600 aparatov dnevno, trenutno jih okoli 2700, zaposlenih pa je malo več kot tisoč delavcev, ki delajo v dveh izmenah. Istočasno izdelujejo 12 različnih tipov hladilnikov in okoli 40 različnih modelov. Kar 30 ton ploČe\ine gre dnevno skozi proizvodni proces. Za en hladilnik je porabijo od sedem do deset kilogramov, v dolžini balon, orodje pa potem z va-kumiranjem pritegne nazaj ta balon in ploščo oblikuje točno po želeni obliki.« Zdaj so vsi deli pripravljeni za sestavljanje. Ohišje, tako kot prej vrata, pripravijo za izoliranje, le da tu med ohišje in notranjo oblogo prič vrstijo uparjalnik »Na montažnih linijah sestavimo vse dele hladilnika skupaj. torej dodamo vso telini-ko, kompresor in kondenzator, hladüni pün, vrata, skratka hladilnik dobi svojo končno podobo,« riam zaključek proizvodnje linije predstavi vodja montaže Edi Pocajt, ki skrbi za tehnologijo montaže. Preden hladilnik zapusti proizvodno linijo, ga še dodobra stestirajo - in to čisto vsakega. A to ni prvi test, ki ga hladilnik doživi. Preden začnejo posamezne modele serijsko proizvajati, jih nekaj pošljejo v laboratorij, kjer so podvrženi različnim testiranjem - varnostnim, trajnostnim in funkcionalnostim. »Pomembno je, da aparati zadostij o varnostnim zahtevam, testiramo porabo ener^je, delovanje, zanimivo je ^jnostno testiranje, kjer preverjamo, kolikokrat na primer lahko brez okvare odpremo vrata,« pove Damjan Golčman, vodja razvoja hla-dilno-zamrzovalnih aparatov, Preden hladilniki dokončno prispejo na prodajne police, jih s testiranjem odobrijo še neodvisru inštituti, ANDREJ KRAJNC Foto: GrupA pa za dvometrski hladilnik potrebujejo 4»6 metra pločevine. Zmogljivosti svojega hladilnika lahko izboljšate, če ga postavite v hladen prostor. Ekologi opozarjajo, da boste s tem poskrbeli tudi za zmanjšanje toplogrednih plinov, saj lahko letno v zrak spustite do 150 kg ogljikovega dioksida manj. Še okoli 210 l^ ogljikovega dioksida lahko privarčujete, če i^>ere hladilnik energetskega razreda A-^. Z leti se je spreminjal tudi dizajn tako zunanjosti kot notranjost hladilnika, V Gorenju so jih na primer v zadnjih letih opremil s kristali SwarovsU, jih vgradili v nogo mize, jim dodali radio, pred kratkim še priključek za Applov iPod - skratka hladilnik je Že, v prihodnosti pa naj bi še bolj, postal ena od multimedijskih naprav. l\idi vas mika, da bi se v zimskih dneh hladili ob ogledu nastanka svoje nepotešljive | ,stvari? Nič lažjega! Le kuponček iz ene od številk Novega tednika izpolnite in ga pošljite v ä naše uredništvo. Z malo sreče se boste tudi vi podali na pot v odkrivanje. Ima priimek: Naslov: Telefon: Spoznati želim, kakonastm (predlagajte eno ali već stvarij: PoSljit9 na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celja, s pripisom: Pot v odkrivanje. 0 M a 1 m it. 92 * 21. november 2Q08 NOVI TEDNIK ^gPOBTAZA 17 Obsoteljska proga iz treh delov Pami rogaean. v vsej svoji Ž0le2iuskj topoti. Posnotek s leu 1963, s postaje na Grobelnem, je v lasti ien^ur^ega Muzeja južno železnico. Z »gajžloci po dijaški riti Hude igrice s parnim rogačanom - Nova knjiga o rogača-nu je bila takoj razprodana »Pri rogačanu bi morali pisati vse črke z veliko za-čelnico, saj ga sicer ponižamo, kar ni prav,« pravi avtor nove knjige o vlaku rogačanu Daniel ArtiČek, ki je kozjanske gore list, zdaj doma iz Kamnika. Ob izi-du knjige, ki |e že razprodana, je Knjižnica Rogatec pripra\ala večer spominov na vlak, na katerega spominjajo ljudi Obsotelja in Kozjanskega vožnje na delo, v Šolo ter na izlete. Današnji rogačan je bistveno bolj udoben, hitrejši inči-stejSi, vendar se ljudje srednje in starejše generacije najrajši spominjajo voženj s parno lokomotivo. O priljubljenosti vlaka zato pričajo številne anekdote ter knjiga Vozači in kurjači - Zgodbe o ro-gačanu avtorja Artička, ki raziskuje zgodovino rodne pokrajine. Iz vasi Sveti Štefan pri Šmarju je odšel v svet seveda z rogačanom» in sicer s kovčkom na železniško postajo na Grobelno, kamor so taläat pešačili eno uro. V Ro-gaSki Slatini, kjer je obiskoval nižjo gimnazijo» je stanoval v dij^kem domu, pozneje všmarju pri Jelšah prav tako. »V Šmarju smo roga-čana videli bolj od blizu. Bil je čudo tehnike, otroci so vanj kar strmeli,« se spominja Artiček, ki je danes upokojenec. Sledila sta šolanje na celjski gimnaziji ter vsakdanja pot na Grobelno, od koder so se rajSi vozili z rogačanom, saj je bil maribor-Čan bolj »nobl« ter so zato tam veljala strožja pravila. Njegov vlak je odpeljal ob 5.05, saj bi dijaki z naslednjim, ki je odpeljal veliko pozneje, pouk zamudili za deset minut- Strojovo<^a pamoge rogačane, IMarjan Oset iz Rogatoa. je zbranim poleg spominov predftavil »funcncM<. S posebno svetilko jo moral rodno pn»ol6dovati vse potrebno. (Foto; Rudolf Krebs) Nevarno igrišče Otroci so v rogačana ne le strmeli, najbolj porednim je služil kot bolj ali manj nevarno otroško igrišče, V Šmarju so se dijaki igrali vse mogoče igrice, najpogosteje so na »glajze« (tračnice) namestili kovance, žico ali kamenčke, zmagovalec pa je bil tisti, katerega predmet je vlak najbolj zmaiičil. S kamenčki so vlak tudi obmetavali, predrzne j ši fantje pa so se celo povzpeli na zadnji vagon ter vlak z zavoro ustavili. Najbolj nevarna igra je bil vsekakor skok čez progo pred vlakom v zadnjem trenutku, vendar na srečo ru bilo nobene nesreče. Kljub temu, da so bili takratni vlaki počasnejši in glasnejši, so bili strojevodja in kurjač na eni strani ter dijaški nepridipravi na drugi hudi nasprotniki. Kurjač je imel pri sebi »gajž-lo« in ko so mulci tekli vštric z vlakom, si je njihova zadnja plat to zapomnila za kar nekaj časa. Največ anekdot je na račun počasne vožnje rogačana čez Halerjev breg, ko že-!ezniškega predora v dolini še ni bilo. Leta 1952 je bila tako huda zima. da je vlak ostal tam ujet v sneg. Danes bi verjetno zvonili vsi mogoči telefoni, takrat pa so potniki vzeli iz poštnega vagona lopate ter kar sami poskrbeli za prehodnost proge. Na družabnosti po uradnem delu predstavitve knjige o rogačanu je nekdo od železničarjev povedal še anekdoto o starejši »mamci« ki je hitela po Halerje-vem bregu k maši v Šentvid, ustrežljivi strojevodja pa jo je povabil na počasen vlak. »Ne hvala, potem bom prepozna,« je resno odgovorila ženica. V uvodu večera o rogačanu je zgodovinar Franc Kregar predstavil zgodovino železnice ter še posebej rogačana. Leta 1825 je v Angliji odpeljal prvi vlak, leta IS46 je JUi^ železnica iz Gradca dosegla Celje, leta 1903 je bik dokončana proga Grobelno-Rogatec, kjer je začel voziti znameniti rogaČan. Progo v Rogatec so zgradili predvsem zaradi razvoja turizma v Rogaški Slatini, saj so morali pred tem voziti turiste z železniške postaje v Poljčanah. V mislih so imeli prav tako razvoj kmetijstva, saj so med drugim veliko trgovali z jajci (letno so Izvozili v Švico več kot 300 vagonov jajc), računali pa so rudi na porajajočo seindustrijo. Gradnja železnice je bila velik podvig, saj so lahko vaditelji uporabljali le lopate, krampe In samokolnice. F^go je zgradila delniška družba Rogaške lokalne železnice, v njej pa sta imeli naj- Daniel Articok, rejak iz Svetega Štefana, je avtor Vozačev in kurjačev • Zgodbo fogačanu terse 16 drugih zanimnrib knjig. Razprodana knjiga i$ 16 ponatisnjana. (Foto: GnipaA) Garaci kurjači Na vlaku ter železniških postajah je bilo zaposlenih zelo veliko domačinov, saj so bili na vsaki kompoziciji vsaj šdrje ljudje: vlakovodja, stro- jevodja, kurjač in sprevodnik- »Železničar je bil spoštovan gospod ter je v imi-formi predstavljal avtoriteto,« je izzvala sogovornike na predstavitvi knj^e povezoval- več delnic država in dežela, pa tudi posestniki ob progi. Skoraj polovico denarja za gradnjo proge je prešla v žepe domačinov, saj so med drugim s slamo krite strehe tik ob progi zaradi varnosti prekrili z opeko. Z uporabo slovenščine so bili manj zadovoljni, saj sta bila na postaji v Rogaški Slatini e^a slovenska napisa Dame in Gospodje in lo na stranišču. Obsoteljska proga je sestavljena iz treh delov. Zaradi pritiska jugoslovanskih vojaških oblasti je sledilo leta 1930 odprtje novega odseka proge od Rogatca do meje s Hrvaško ter naprej proti Krapini in Zagrebu. Vzpostavili so celo direktni potniški vlak Rogaška Slatina-Zagreb, ki so ga nato zaradi nerentabilnosti ukinili. Leta 1960 je sledilo Še odprtje »politične« proge Stranje-lmeno (ter naprej proti Kumrov-cu), ki ni bila nikoli rentabilna, ugotavlja zgodovinar Kregat, ka večera Metka Kodrič iz knjižnice. Sprevodnik je vlaku dal domačnost in pečat, zaradi česar je bilo prijetno potovati. Vsi tehnični podatki in vse letnice v zvezi z rogačanom so znani, najmanj vemo o ljudeh, ki so dajali parnemu rogačan u skozi desetletja življenje in ritem. Artiček namenja posebno poglavje sprevodniku Alojzu Maršu, »fakinu prave sorte, v pozitivnem pomenu seveda«. Nekateri potniki so ga skušali goljufati z brezplačno vožnjo, vendar je Marš sam ušpičil marsikaj. Predstavitve nove knjige se je udeležilo veliko nekdanjih železničarjev, ki jih v Rogatcu gotovo ne manjka. N^cdanji strojevodja Marian Oset je pripovedoval podrobnosti o svojem vsakdanjem delu ter pokazal napravo, s katero je vlak pregledoval. Celo paro je bilo mogoče koristno uporabiti tako, da so si na primer strojevodje med Mariborom in Ljubljano v vroči pari skuhali kosilo. Strojevodje so bili gospodje, kurjači garači, trdi v knjigi Artiček. Najbolj izdaten je bil laški premog, najmanj velenjčan, ki so ga kurjači morali največ uporabljati. Na vožnji iz Rogatca v Celje so pokuriii kar tono in pol premoga. BRANE JERANKO Postanek rogačana na postaji Grobelno. z vsomi štrimi pomembnimi zaposfanlmi na vlaku, od vtakovodja do kuijaca garaca. Fotografijo hrani Muiej južne zelunica v Šentjurju. i«. 92t - 21. november 2008 m ^ 18 ■PPOBT NOVI TEDNIK Čupićevih 24 golov na dveh tekmah V gosteh pri Granitasu se Aleksej Peskov ni vpisal v listo strelcev, David Špiler (desno) pa kar devetkrat »Delnice pod našimi pričakovanji« RokomeuŠi Celja Pivovarne Träten bodo februarja nastopili v glavnem detu lige pr-vakov (žreb bo 25. novembra). v soboto pa morajo opravid še formalnost. Odigrali bodo tekmo 6. kroga skupine A l^e prvakov proti litovskemu Granitasu, ki bo na lestvid ostal zadjiji» Celjani pa drugI. Trener Tone Uselj je priznal: »Dejstvo je, da smo v določeni krizi. Naše delnice ne kotirajo tako» kot smo pričakova-D. Na začetku sezone, ko smo načrtovali delo, smo ugotovili, da je pred nami zelo zahtevno leto. Morda se igrald tega niso zavedali. Tekma S Chambery-jem je bila določen k>k, ki je pustil posledice. Mislim, da sedaj igralci vedo, da bo sezona neprimerno dru^Čna koi vse ti- ste» ki so jih doslej odigrali v Celju- Verjamem, da bodo fantje profesionalno opravili svoje delo. Moja filozofija ostaja ista. Kdorkoli, ki stopi na igrišče, mora zadostiti zahtevam, ki jih določa no$enje celjskega dresa. Tli oi opravičila. Igralci so priča-kov^» da se bo zavrtelo drveče. Vsi smo veliko pričakovali od obračuna s Chamberyjem. Veijamem» da bodo igralci z Gra-nitasom prikazali svoj pravi obraz.« Edi Kokšarov, ki je zanikal resničnost namigovanj glede odhoda v Španijo, je dejal: »Vrsmega reda v skupini se ne da več spremeniti. Igralci pa se zavedamo» da se je za Celje Pivovarna Laško obveza boriti ne glede na ime nasprotnika. Posebne motivacije ne potrebujemo.« Dopolnil ga je mladi or- ganizator igre Vas}a Furlan: »Ib bo ena v nizu tekem v li^ prvakov. Vzeti jo moramo kot vse ostale. Granitas seveda ni tako močan kot Chambery, toda vsak, ki mu ponudiS priložnost, jo zagrabi. Litovci so pravi borci. Če bomo takoj začeli >na pol-no<. lahko navijači pričakujejo lepo tekmo in ugoden izid za nas. Meni njihova obramba 3-2-1 ustreza, zato pričakujem, da bom prispeval določen delež k naši zmagi.« Ta je v Kau-nasu znašala 37:21. Pravna služba celjskega kluba še ni odgovorila na odločitev arbitražne komisije Evropske rokometne zveze glede spornega prestopa Gorazda Škofa v Zagreb. DEAN ŠUSTER, Foto: SHERPA Rokometaši Gorenja so na prvi tekmi 3. kroga pokala EHF v Rdeči dvorani s 35:16 povsem nadigrali LovČen iz Črne gore. Z odlično obrambo gostom niso dopuščali pravih metov, dobro pa so izkoriščali predvsem protinapade, v katerih je blestel Čupič, ki je že do polčasa dosegel 10 zadetkov, v obrambi pa se je z 10 obrambami izkazal Ga-jič. Odločilno obdobje je bilo med 13. in 25. minuto, ko gostje niso uspeli doseči gola, tako da so igralci Gorenja narediU delni izid 8:0. Razlika ob polčasu je bila 13 zadetkov. V42- minuti so vodili že z 29:8, srečanje pa končali z 19 zadetki prednosti. Pred povratno tekmo v Cetinju so si priigrali visoko in na pogled neulovljivo prednost. Najboljši strelec tekme je bil s 15 zadetki Ivan Čupić: »Od prve do zadnje sekunde smo odigrali motivirano in hrabro. Mislim, da imamo veliko prednost, ki jo bomo uspeli zadržali in bomo nadaljevali s tekmovanjem.« Trener Ivica Obr-van pa je dejal: »Zadovoljen sem z visoko zmago. Nismo vedeli veliko o Lovčenu, čeprav smo imeli nekaj posnetkov, a to ni bilo dovolj. Zavedali smo se, da bomo po prvi tekmi vedeli, kakšen je nasprotnik, nikakor pa nisem pričakoval tako visoke razlike. Uspeli smo si priigraU visoko prednost in miren spanec pred povratnim srečanjem. Igralci Lovčena so bili na samem začetku v nekakšnem krču, kajti moja Zdovc zamenjal Jonteza, Živexu prva zmaga Potem ko so igralci Žive-xa v šestih prvoligaških krogih v malem nogometu enkrat remizirali in bili petkrat poraženi, so v sedmem v gosteh premagali Sevnico s3:2. 2e na nekaj prejšnjih tekmah so bili blizu ugodnemu rezultatu, a jim sreča ni bila naklonjena. Tokrat pa so k zmagi pripomogli tudi igralci, ki so se Sandi Zdovc vrnili v celjsko ekipo, predvsem nenadomesdjivi Milan Adri-njek, pa tudi brala Kugier. Kljub temu. da igralci Še vedno niso prejeli plačila za daljše obdobje in da praktično ne trenirajo, so doka^, da še vedno lahko zaigrajo disciplinirano in taktično uspešno. Kljub vsem težavam v klubu so se borili in se potem dogovorili, da stopijo skupaj in sezono po najboljših močeh pripeljejo uspešno do konca. Optimist je tudi Adri-njek: »Upam. da bomo v jesenskem delu osvojili še tri točke, tako da bi se pred nadaljevanjem približali nasprotnikom in potem resneje zaigrali. Upanje na končnico Še ostaja, mislim, da nam lahko uspe.« V Sevnici je Živex povedel z 2:0 po prostem strelu Denisa Delamee in zadetku Andreja Kolarja. Celjani so nato zapravili nekaj priložnosti, kar so kaznovali domačini in izena-M na 2:2. Odločilni zadetek je v 33. minuti dosegel Dela-mea. Že danes zvečer se bo Ži-vex v Litiji pomeril s Sveo. Jontez zapustil Dobovec Po porazu v gosteh s Kobaridom je odstopil trener Do-bovca Mitja Jonlez: »Vzrok so bili malce slabši rezultati« kot so jih pričakovali v upravi, pa tudi okolje ni bilo tisto pravo, da bi me sprejelo. Najbolje, da smo se sporazumno razšli. Že kar nekaj časa se je v meni vse lomilo, kajti tudi dolga vožnja na treninge je bila zame utrujajoča. Pri nekaterih i^al-cih pa mišljenje ni bilo na pravem mestu.« Čeprav je uprava pritiskala, da so rezultati slabi, pa trenutno 6. mesto ni neuspeh. Vodstvo je pred sezono postavilo za cilj obstanek v tigi, zato Je reakcija presenetljiva. Dobovec je premagal Litijo, Tomi Press Bronx in Ajdovščino. sledili ga bi lažji tekmi s Sevnico in Zivexom, kar bi lahko ekipo popeljalo Se višje. »Zahvaliti se moram posebno Jožetu Mordeju, ki je bil ta čas, ko sem bil v Dobovcu, do zadnjega dneva pošten. IgraJ- Mitja Jontez ci imajo perspektivo, tako da upam, da bodo to izkoristili in da bodo enkrat v vrhu. Sedaj se bom za nekaj časa poslovil od tega športa in si n^-ce odpočil,« je še dodal Jontez. Jutri bo na klopL Dobovca proti Sevnici sedel Saodi Zdovc, ki je moštvo v preteklosti že vodil- MITJA KNEZ Hnrasko desno krilo hran Čupič js presenetil vse strokovnjake. Potem ko je poleti Izgubil pol prstanca na roki, s katero meće žogo« igra, kot da ss to ni zgodilo. ekipa ima več takšnih tekem, kar je s pridom izkoristila.« V derbiju 10. kroga 1. SL je Gorenje z 39:29 ugnalo Tri- mo. Najboljši strelec pa je bil zopet Ivan Čupič, tokrat z devetimi zadetki. MITJA KNEZ. foto: SHERPA .A® . ^OGOMET Hj^ ^ LIAA m A Povedla Palma Na Skalni kleti se je na pokritem igrišču z umetno trave začela zimska liga Radia Celje v malem nogometu. Rezultati uvodnega kroga v 1. ligi: ŠND Velenje - Container 6:2 Slada-Stil - Mali Pariz 1:6, Tristar • Caffe del Moro 2:4, Paima Ingrad ^amat - Marinero 8:2, Squash Vojnik - Down town 1:4 Pari 2. kroga (jutri): ŠND Velenje • Slada-Stil (18.55), Marinero Squash Vojnik (19.45), Ca/fe del Moro - Paima (20.30), Mali Pari2 - TMstar [21.15)» Container - Down town [22). 2. liga Radia Celje: Amaterji - FC Žalec 3:9, Mar-Pog - Ban ka Celje 5:3, ŠRK Koši - Sim-Schiki 2:7, Ti02 Cinkarna Avtohiša Škorjanec 6:9. Veteranska liga: Klateži-Taverna - Schiki 5:4, Črički - Kre menčkovi-Ledas 4:6, Down town - Barka Cafe 13:3, Kelra< team - U-8-A2S 8:2, Vransko - Splošna bolnišnica Celje 5:6 NA KRATKO Aliansa tretja na lestvici Šempeter: Odbojkarice Alianse so v 6. krogu I. lige s 3:0 premagale lani U'etjeuvrš-čeno ekipo DP-ja TPV Novo mesto. Sempetrarüce so v pre-miemi sezoni v dr\ižbi najboljših vknjižile 4. zmago in se prebile na 3, mesto lestvice. V sredo pa so igralke Borisa Klokočovruka odigrale povratno tekmo osmine finala pokala Slovenije in Se drugič s 3:2 ugnale Luko Koper, izredno izenačeni in borben tekmi se je peti ntz zaključi z 19:17. Najboljša domač< igralka je bila spet Tjaša Hirn šek. Tlcalec v formi Ljubljana: Na strelišči Stiebke zveze Slovenije je bi lo drugo kontrolno tekmova nje v streljanju z zračnim orož jem. Pri članih je 1. mesto s pi štolo osvojil Peter Tkalec iz SI Dušan Poženel, Andrej Brun šek je bil tretji. V kategoriji čl2 nie pa je 2. mesto zasedla Sab na Suljič iz SD Mrx>ž. (MK) ^ m št. 92 - 21. novofffiber 2008 NOVI TEDNIK 19 Derbi tokrat v Šoštanju Medtem ko so košarkarji Zlatoroga že odigrali srečanje 8. kroga lige UPC (poraz pri Krki z S2:75), čaka preostala tri moštva s Celjskega to delo jutri. Derbi bo tokrat v Šoštanju, kjer bi znalo bili zelo vroče, Polzelani pa upravičeno pričakujejo še tretjo zaporedne zmago in preboj pod sam vrh tabele. Zmaga nuja za oboje Elektra Esotech čaka moštvo AJposa, pri čemer obema šteje (e zmaga. Šoštanj-čani so po malce nepričakovanem porazu vZagorjuprišli v položaj, ko enostavno morajo zmagati, če še želijo obdržati možnosti za ligo za prvaka, medtem ko Šentjurčani ob eni sami zmagi veHkega izbora nimajo. Zaradi domačega terena so »električarji« favoriti, a istočasno je tudi zanje breme večje kot za Sentjurčane» ki le gostujejo. Če je vsaj to tolažba ob morebitnem neuspehu. Lahko pa ta pomeni menjave ali pri enih aii pri drugih, in to na vseh ravneh moštev, kajti v obeh upravah niso in ne morejo biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati, V lanski šezoni je na obeh tekmah slavila Elektra, a prav v Šoštanju je bilo zelo tesno, ko so domaČi zmagali za dve točki. V Šentjurju se pripravljajo predvsem na obrambo proti prodornemu Niku Ivano viču, ki je v dosedanjem delu sezone prvi igralec Elektre, na drugi strani pa strateg šo-Štanjske ekipe Borut Cerar razmišlja o tem, kako uveljaviti večji fond igralcev. Obe ekipi sta v popolnih postavah, oba trenerja sta napovedala zmagi, navijači Al-posa pa prihod v Šoštanj, vsaj tisti najbolj zagreti. Brez podcenjevanja Hopsi so Še enkrat domačini, tokrat ekipi Zagorja, ki je vsekakor premagljiva, a samo ob zavzeti igri Polzelanov, kakršno so na primer pokazali v zadnjih dveh srečanjih ob zmagah v Šoštanju in proti Postoj-ru. Dvorana na Polzeli bo zanesljivo zelo napolnjena, trener Boštjan Kuhar pa ves Čas poudarja odlično atmosfero v garderobi, tako med samimi igralci kot med njim in igralci. Prav zaradi tega je tudi rezultat takšen, kot je, in če bo ekipa Še naprej dihala tako kot do zdaj, potem strahu za Hopse ni. Se več, vsako srečanje bodo še bolje ui^ani in lahko upravičeno od te ekipe še veliko pričakujemo v nadaljevanju sezone. Zagorje ima tri Američane, kajti trener Dušan Hauptman si ne bo privoščil težav, kakršne je imel lani, ko se je reševal šele v samem finišu sezone, a vendar je ekipa Hopsov kvalitetnejša. Id to na vseh položajih, tako pod ko-šem kot na zunanjih položajih. To bi ob podpori vse številnejših Hmelj boysov moralo zadostovati za peto zmago v tem delu sezone. JANEZ TERBOVC Najfaol|li igralec napete pckalne tekme na Polzeli je bil Šostanjčan Nik Ivanowc. Njegovo akcijo spremlja soigralec Ernest Novak ter košarkarja Hopsov Andrej Poifvrlnik In Shawn King. Hopsi končali pokalno tekmovanje Košarkarjem laškega Zlatoroga se bodo na zaključnem turnirju osmerice v tekmovanju za slovenski pokal pridružili tudi igralci šoštanjske Elektre. Na Polzeli so na povratni cekrru z dvema točkama razlike premagali Hopse. Prva tekma v Šaleški dolini se je končala neodločeno, v torek pa so v dramatični končnici slavili varovanci trenerja Boruta Cerarja. Najprej Je četa Boštjana Kuharja po prvi četrtini imela prednost 14 točk, v tretji četrtini so gostje povedli za 11 točk, tri minute pred koncem pa je bila prednost spet na strani Savinjčanov (73:70), ki so v končnici zaradi slabe Igre branilcev klonili na domačem parketu. Finalni turnir bo februarja v Laškem. DŠ Foto: MARKO MAZEJ wm ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO Vas vabi na Zadnje srečanje prvega dela EHF Lige prvakov RK Celje Pivovarna Laško t«. HC Granitas Karys (LTU) Dvorana Zlatorog, sobota, 22« november ob 17:45fai Prodaja vstopnic na www,rk-ceije>si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji (v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Na dan tekme bo blagajna dvorane Zlatorog odprta od 10. ure dalje Vabljeni Medijski sponzor: . jceije mk Kolčan: »Z izkupičkom zelo zadovoljni« Celjski bazen Golovec je gostil že 23. pokal Celja v plavanju. V konkurenci tekmovalcev iz Italije, s Hrvaške, češke, iz ZDA in Slovenije so na koncu v skupnem seštevku najvišja mesta zasedli slovenski reprezentan-ti. V moški konkurenci je slavil Emil Tahirovič pred Matjažem MarkiČem, v žensld pa Nina Sovinek pred Anjo Klinar. Predstavnik prireditelja športni direktor PK Marines Neptun Matjaž Kol^ pravi: »Program smo spremenili, tako da so drugi dan nastopili mlajši tekmovalci. Pomembnejši del je zelo uspel Prijavljenih je bilo 430 plavalcev iz petili držav. Nastopili so vsi slovenski reprezentantje, ki se nahajajo v Sloveniji. Manjkali so Sara IsakoviČ in Damir DugonjiČ, ki študirata v ZDA, ter Peter Mankoč, ki se pripravlja v Bolgariji. Pokal je osvojila ekipa kranjska 'Hi^va.« Kakšen pa je bil ućinek domačih, celjskih plavalcev? Kolčan kol trener Neptuna ni skoparil s pohvalami: »V celjskem taboru smo z izkupidcom zelo zadovoljni. V mladinski kategoriji je Anže Koren osvojil prvo mesto na 100 m hrbtno in še dve tretji mesti v delfinovem slogu, prav tako tretja pa je bila Katarina Črepinšek na 100 m delfin, V kadetski kategoriji smo osvojili pet bronastih medalj, Gašper Žurman na 400 prosto, 400 mešano in 200 delfin, Matej Koželj na 50 prsno in Jana Sino-žič na 200 delfin.« Celjski klub bo med 29. januarjem in 1. februarjem prireditelj absolutnega državnega prvenstva. DEAN ŠUSTER 'Ü' t O I a» 1^1 PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 8- krog: Krka - Zlatorog 82:75; Pavič 25, Petrov 20; Strnad 38, Dlmec 13, Ma-šić 10, Berdiel 6, Koštomaj 5, Lučie 3. Vrstni red: Krka 16. Helios 14, Zlatorog, Slovan 13. Koper 12, Hopsi, Škofja Loka n, Elektra, Zagorje 9. Nova Gorica, Alpos, Postojnska jama <8. 1. SL (ž), 7. krog: Rogaška ' Konjice Lesjak 19, Ba-loh 15, Starček 14, Nelc 10, Unverdorben 4, BaJiš 3; N. Kvas 35. Javornik 18, Pliber-šeklZ, L Klančnik9, U. Kvas 8. T. Klančnik 4, Šroi 3. Vrstni red: Merkur Celje 12, AJM 11, Kranjska Gora 10, Triglav 8, Ježica, Domžale, Odeja. Konjice 7, Rogaška 6. 2. SL - vzhod, 7. krog: Union Olimpija ml. - Pakman Celje 71:81; Sirnik 22, Sarajlija 17; KoCevar27. Kahvedžič 19. Frece 11, Fellcijan 10, Dok-jTianac 9, Mičanovič4, Kranjc 1. Vrstni red: Grosuplje, Celjski KK 14, Maribor 12. Ježica, Ilirija, Dravograd, Pakman ] L, Podbočje 10. Terme Oli-mia 9, Calclt, Union Olimpija m. 8, Lastovka Z Pokal KZS, 5. krog» povratna tekma: Hopsi - Elektra 84:86; Šamanič 18, Rituper 17. Godler 16, King 12, Hundley U, Podvršnik 6, Vujasi-novič 4; Ivanovič 23, Horvac 18, Novak 15, Cup 12, Kara-lič 8. Tajnik 4. Hali. Mravljak 3. ROKOMET 1. SL, 10. krog: Celje Pivo-iiama Laško • Skoßa Loka 29:17 (16:8); Gajič 7, Kokšarov 5, Furlan, Terzič 4, Bedekovič, Rezniček 2, Vodišek, Gregore, Špiler. Gorenšek, Peskov 1; Muhovec 4, Svetel šek 3, Gorenje - TYimo 39:29 (20:17); Ču- pić 9, DatukaŠvili 6, Harman-dić. Rnić 4, Bexjak, Dobelšek 3, Oštir. Sovič. Skok, Stefaiiič 2; Musa 6, Radelj 4. Vrstni red: Gorenje 16. Cimos 15, Celje 12, Prevent 10, Slovan, Ormož 9, Trimo 8, Ribnica 7, Škofja lx>ka 4, Krk.1. Rudar 2. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR MALI NOGOMET I. SLMN. 8. krog, Litija: Svea • Živex (201. Sobota^ 22.11- NOGOMET 1. SL, 17. krog, Lendava: Nafta-Rudar Velenje (13.30), MIK CM Celje-Koper (15). MALI NOGOMET 1. SLMN. 8. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Sevnica (20). KOŠARICA L SL, 8. luDg, Šoštanj: Elektra - Alpos, Polzela: Hopsi - Zagorje (obe 19). 1. B SL. 9. krog: Janče - Rogaška (19), Zreče: Rogla - Konjice (20,15). 2. SL - vzhod, 8. krog: Celj-slu KK-Ilirija U6.30), Podčetrtek: Terme Olimia • Union Olimpijv^ mL (19). ROKOMET Liga prvakov, 6. krog skupine A: Celje Pivovarna La§-ko • Granitas (17.45). Pokal EHF. 3. krog, povrat-riA tpkma, Cetinje: Lovčen -Gorenje (18). LSL(ž),9.krog:CeleiaŽa-lec - Kranj (18), Celje Celjske mesnine - Velenje (19). ODBOJKA 1. DOL, 7. krog: Sip Šempeter - Triglav (19). l.DOL (ž].7.krog: Koper-Aliansa Šempeter (18.30). it. 92 - 21. iK>veiiri»er 2008 m 20 ta: ^ETORTAŽA - ŠPORT NOVI TEDNIK Z zajčkom Brankom v svobodo s premiera v Narodnem domu zaživel Zavod Talija - ustvarjalni laboratorij Kar )e napovedovala že nekaj Časa> je igralka Barbara VIdovič, do pred krat-kim stalna Članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, v ponedeljek v veliki dvorani Narodnega doma tudi uresničila. S krstno uprizoritvijo lutkovnoigra-ne igrice Dogodivščina zajč-ka Branka, za katero je napisala tudi tekst, je namreč pognala kolesje svojega novoustanovljenega Zavoda Talija - ustvarjalnega laboratorija. Mladi, njihovi staiii In številni poklicni kolegi in sodelavci, ki so prišli na »HDgnjeni krst« Baibanne oove umeGi^ke poli »v svobodo«, na katero je stopila po desetih uspešnih letih igranja na poklicnem gledališkem odru, so domov odhajali navdušenj. NajmlajSi so domov odnesli za spomin še Igralka Barbara Vidovič je leta 2007 prejela bronasti celjski grb za izjemne upodobitve vrste gledaliških vlog v preteklih sezonah SLG Cel je> kamor se bo kot gostja, kot pravi, še vedno rada vračala. Igralca Bartara Vidovič in Damjan Trbovc zzajčfcom Brankom pobarvanko z Brankovimi junaki iz gozda, malo starejši so si žepožvi^vali napev iz songa skladatelja Branka Rožma- na:.»... skrivnost... skrivnost ... sladka kot za kužka kost...« Barbara Vidovič, ki ji je lutke pomagal animirati igralec SLG Celje Damjan Trbovc v vlogi nadvse simpatičnega in pogumnega zajčka Brarü^a, za katerega je mlado občinstvo Majhno, ljubko, funkcionalno zasnovano premično sceno (in pobarvanke) je narisal akademski slikar Andrej Kustec, simpatično lutko zajčka Branka in druge je oblikovala Jasna Vast. Glasbo, ki zleze v vsako uho, je napisal Branko Rož-man. Predstava je nameaje-na predšolskim otrokom in mlajšim šolarjem in je bila premiemo odigrana v veliki dvorani, sicer pa je namenjena za postavitev na manjših odrih. Druge rekvizite in pripomočke ter kostume so izdelali Barbarini gledališki prijatelji »Hvala vsemi« na ves glas navijalo in ga spodbujalo pri njegovih podvigih v gozdu> po uspešnem koncu polurne igrice ni skrivala zadovoljstva, pomešanega še s kančkom treme, ki tudi sodi k ustvarjalni vnemi tkalskega nastopa. Zajček Branko je na njeni novi umetniški poti prvenec, »in to šteje«, se je razgovori-la po predstavi, za katero je sprva razmišljala, da bi jo odigrala kar sama. »Potem sem spoznala, da na odru nisem rada sama, in sem se sponuiila na prijetnega in prijaznega fanta, igralca Damjana Trbovca, ki vselej rad priskoči na pomoč in rad počne še kaj izven matične hiše.« Damjanu je bila ponujena roka všeč. »Z Barbaro sva se lotila študija in hitro sem se vživel v zajčka Branka ... Začele so se rojevati no- ve skupne zamisli o predstavi za otroke: v igri z lutkami.« Igraka animirata tudi manjše lutke: srako. miško> veverico in rumenega piš-čančka> ki ga je treba rešiti pred lisico in vrniti kmetu Boštjanu... Priložnosti za navijanje otrok v dvorani tako res ni manjkalo! In kako je zajček dobil ime Branko? Barbara se namuzne, »tu ni nič osebnega» če mislite z imenom na skladatelja songov Branka Rožma-na. Ampak preprosto, ob možnih imenih, ki so bila že oddana drugim zajcem v pravljicah, se je k vizualni podobi mojega zajčka najbolj podalo prav to ime. In se je» kot je bilo slišati med občinstvom. dobro in hitro prijelo!« Dogodivščine zajčka Branka bosta Barbara in Damjan znova Igrala šele po novem letu, »in morda tudi za prihodnje novo leto. Letos bova, ker ^mam še vedno nekaj obveznosti do gledališča, na katerega me veže deset let lepih spominov, ušla božično-novoletni evforiji in poplavi številnih prireditev v mestu in okolici,« je Se povedala Barbara Vidovič, ki ima z novou-stanovljenim Zavodom Talija - ustvarjalnim laboratorijem še veliko načrtov in presenečenj tako za otroke kot mladino in odrasle. In morda je kulturni ponudbi mesta ob Savinji manjkalo prav to? Po odzivu na Dogodivščino Branka zajčka sodeč, da. MATEJA PODJED Foto: GrupA At^ena^ zmAßomdceit PORTRETTEDNA CARLOSCHACANA DRUŽABNO LI Za<«(ki Zdće>sems1Slet(v>irajuSat>M3itind^Tu(umdnintan] sem ostal Naiosem a krajša obdobja nastopal j-v kAr nriidj Uub^h: ieto v Rner naru. ksx m»ecev v > Ouilmesu» isi mence y Kuvdjiu. Ko je prtcpla vojna sf m oti^f mesecev v Izrael fiazam« eno leto sem ) SraivAshquelofiu,popolletavHapoelKfar»bi, Kiriat I imoni in Beer Shevi. nato pa i^e \ti\ v klubu Hapoel RacnatGdn.Vičzoni200^2009^empoQpnalllifileiro i. p090dbo2NK(eljc. I' Klub^do Mamn (Je lucuman. Ptate. Ouilmes. Nazaret. ^qu^on, Kdjxtel Kfa; sibi, Kinat Shmona, leer : ^eva.HspoelHarfiatCan.NKOije [ Naj 90l I Nai 9o( seffl dose^ef. ko tfno v 5an Martin de ' Tucumanoiti »grall^oii klubu Rafaela (Aroer^iin»). 120 , metrov setn i pr$?ni nuuavil 2090 m ne da bi padla na 1 % Haj veselje Ko me povabili t River Pfate. I>i je eden rzined najbolj^hkiubcvvArgerlinf. ^ Haj zdfost ,, V Wver Plate nwrn dobil dovolj priložnosti, sem po -enem letu z o|imi preVlnil iodefovanje ! , Uspehi ^ Dru^o mesto i Rfver Pldie, šampion t A$h(iiielon{fm. ; osvojitev Toto s Asl^uelonom pnak s klubom Kap^ Ramat Gan. osyo;ffev pokala Toio s klubom < HaooelRamatGan Nastopi 12 r^stopov v 1. SNL »n 2 zadetka ^' B^l prvak i KK Celje ter igrati v evropskih pokftiih. PubHka ViK mi le, k^r igrarno v go&teh in » vedno z nant>. I ' Stanova i^je I , T«nuirH)ivimvhoidu,sa}ien^na5elpfimeffiega stanovanja. jjP Ljubezen jimam ieno Pridii katefp rmava trt sfiKwe (Igor. Töian ! inRoflen!. L ; Hobi|i [ .. tgranienogomcta.raćunatniKte^o^ { » . Prosti ća$ ;' ! Veliko prasuga^asa porabim ^apOQOVore z dtuiiAo. j Glasba, film ^ I Zvfsioimbiainhtphop.Odhtmovmijer^lub^iPaviot ; iWebmGitftonomvglavnfvlogj. m ^ §L 92 • 21. novMiber 2008 Irura Tmtjtmlfiu- Dežela vetra in ognja Azerbajdžđn, država ob Kaspijskem jezeru, je dežela nasprotij. Na eni strani stroga sekuiamost, na drugi grozeča diskriminacija žensk, vidna šele ob bližnjih stikih z domačini. V nebo kipeCe stolpnice Baku ja in kot drugi pol - revščina v kolibah v notranjosti in na zahodu države. Elita, ki izkorišča razcvet naftne industrije. In vsakdan beračev na ulicah glavnega mesta. V Azerbajdžan odpotujem na jezikovni tečaj v okviru organ izacije AEGEE (Evropsko združenje študentov). Po poletu preko Istanbula pristanem na letališču v bližini Ba-kuja, kjer me pričakajo lokalni organizatoiji- Že vožnja s taksijem do središča mesta je prvi pokazatelj značaja države: prašnega, hrupnega, a go-stoijubnega. Ob hitri vožnji in neupoštevanj u kakršnihkoli prometnih predpisov mimo mene bežijo podobe zastarelih naftnih Črpalk, plinovodov, speljanih kar preko cest, brez-mejnih bazenov odpadne nafte. Nastanjeni smo skoraj v središču prestolnice Baku. 2e prvi dan mesto pokaže izvor svojega imena - mesto vetrov. Veter najde svojo pot na vsako ulico - od bleščečih muzejev do uličnih popra vi jal-cev ključev s seboj nosi droben prah z obale jezera, draži od in dviguje krila. Prav v Bakuju je najbolj vidna raz-slojenost družbe, ki jo povzroča obilje nafte in zemeljskega plina - v središču mesta domujejo prestižna imena evropskih modnih hiš. za kavo odšteje^ tudi 6 manatov (približno 5 evrov); le streljaj stran, v malo bolj zakotnih ulicah» pa na luicnjastih pločnikih potepuške mačke sobivajo z bari dvomljivega namena. Spomenik lüvavi odcepitvi od Matere Rusije it ■ -QIMKSjiBCi IZLCT^IhC^A TUßJ^TIC^NA AiSO^CUA Uterčtvt 20,3000 Cd^; N.: «306 03/420 7S 00. wha: ru.Mli» jem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Razmišljanje o zemljiščih, denarju in pameti v Brasloviah opozarjamo, da predlagan odsek 3. razvojne osi med Velenjem in Bra-slovčami ne povezuje mestnih središč (ker Braslovče to niso), zato predlagamo i^ad-njo hitre ceste med Velenjem in Celjem, Po predlogu ministrstva za okolje in prostor bi cesta mimo Braslovč potekala po najk-valitetnejših kmetijskih zemljiščih,gradnja bi bila 150 milijonov evrov dražja in za povrh ne bi razbremenila dai jin-skih cest. Povezava preko Ar-je vasi do Celja pa je vsakod-nevno zelo obremenjena, terjala je že veliko življenj, in bi jo morali v vsakem primeru obnoviti in razširiti v hitio cesto. Država torej predlaga nepotrebno podvojitev stroškov! Že eno leto opozarjamo na napake v vrednotenju variant, pritrdilo n;im je tudi ministrstvo za kmetijstvo, vendar ministrstvo za okolje in prostor še vedno favorizira dra^o traso, čeprav sta bili v točkovanju omenjeni trasi enako ocenjeni. Dr^vo sprašujemo, za-kaj in komu na čast bi morali vsi davkoplačevaJci v času recesije plačevati 150 milijonov evrov več za cesto, ki celo ne rešuje prometnih zastojev? Civilna iniciativa Braslovče ŽOO^Ietnica 1. gimnazije v Ceiju v petek, 14. novembra, je v Celju potekala prireditev v zvezi z 200-letnico I. gimnazije. O tem spoštljivem jubileju sem bil seznanjen v dnevniku na nacionalni tele\^ji. Ob sporočilnosti navedene ga sem bil nemalo presenečen, saj o vsem nisem vedel nič, to pomeni, da o dogodku nisem bil seznanjen, četudi sem na tej srednji šoli ma-turiral davnega leta 1959. Ta večer in Še neka) dni sem se spraševal, če le nisem prezrl kakšnega obvesöla v dnevnih Časnikih, ali tistih tedenskih, kot so na tem območju Novi tednik. Naš čas in še kateri. Vendar se nisem mogel domisliti, da bi mi tako pomembna informacija ušla ali da bi nanjo pozabil. Zadeva mi ni dala miru. Po telefonu sem poklical mlajšega brata, tudi maturanta te šole. Poklical sem nekatere sošolce» prijatelje in znance, vse maturante te gimnazije. Od vseh sem glede vedenja o obravnavani prireditvi oziroma obletnici dobil negativen odgovor. Sem ter tja je Še kdo rekel, da je pred časom nekaj slišal, izvedel in podobno. Izvedel pa sem tucD, da se je baje organizator odločil, da bo o prireditvi občestvo obvestil preko medmrežja. Ob razmišljanju o zadevi sem pomislil tudi na možnost, da bi lahko organizator izbral najbolj učinkovito pot obveščanja, to je s pomočjo pisnih vabil, kot se za takšno zgodovinsko obletnico spodobi. Tako vabilo bi si zaslužil vsak maturaiit, ki je končaj izobraževanje na tako častitljivi »al-mi mater«. Predhodno potrebno poizvedovanje pri organih za notranje zadeve o bivanju in prebivanju maturantov te šole za zadnjih 60 let in Še za kakšno leto več, ne bi smelo biti nepremostljiva ovira. 1\jdi z zakonom o varstvu osebnih podatkov za ta primer ne bi smelo biti težav. Sedaj je zadeva takšna kot je za nadaljnjih 50 let. V meni, tako pa tudi v mnogih drugih» ki smo o tem zgodovinskem dogodku izvedeli »post fest um«, je ostal grenak priokus. Priokus v smeri, da so (bili) v zvezi s to obletnico maturanti in »maturanti« I. gimnaz^ v C^u. Tisti, mnogo mlajši matu-rapti, ki l^odo^oCakali še kakšno okroglo obletnico te šole, bodo imeli priložnost spoznati, ali bo organizator glede Izpostavljenega vprašanja vabljenja opravil popravni izpit. Prof. dr. VLADIMIR KORUN, Velenje Odprto pismo ob 200-ietnici I. gimnazije v Ceiju z Dunaja, kjer živim zadnjih 25 let, sem v petek, 14. novembra, prišel zaradi vabila na »medgeneradjsko druženje« ob 200-letnici!. gimnazije. Duhovi starih, nepozabnih profesorjev in ravnatelja, mogočnega Tineta Orla, so me objeli že ob vstopu v častitljivo zgradbo, še bolj vesel sem bil prisrčnega stiska rok prof. Orožnove in bivšega ravnatelja Jožeta Zupan-čiča, s katerim sva pred davnimi leti sodelovala v Svetu Univerze v Mariboru. Hvaležen sem mu za vsak sprejem in razgovor v starih učilnicah ob naših obletnicah mature. Seveda sem pokukal v celo vrsto delavnic in prisluhnil bistri, radovedni mladini in zanimivim moderatorjem, med njimi Marjanu Mariniku, ki je s knjigo Na celjski gimnaziji zvoni naši jubilantki postavil večen spomenik. V dvorano Zlatorog sem vstopiJ radostno vznemirjen, vedoč, da bom v naslednjih urah srečeval dijake vseh generacij, tudi tiste redke Še žive iz prvih povojnih matur, pa plejado kasnejših letnikov, med njimi znamenite umetnike, zdravnike, športnike, gospodarstvenike, predvsem pa na stotine sošolcev, prijateljev in znancev ne glede na ime, titulo in položaj. Nagovor akademika dr. Kmecla je bil kratek, všečen, tako tudi program, ki je sledil in obetal (ob spremljavi vrhunske kulinarike v preddverju dvorane) izjemno druženje do jutra, ko bi nas po predvidenem sporedu organizator med 1. in 2. uro pogosti) s poslovilno telečjo obaro. Posebna čast je doletela nas, stare pevce znamenitega gimna-zijskega zbora Egona Kune-ja, ki smo smeli zapeti skupaj z mladim, izvrstnim zborom. Bili smo presrečni, gi-njeni do solza. Ob 21.10 je grozeče zabobnelo iz ogromnih zvočnikov, postavljenih neposredno pred našimi mizami (veČina nas je še uživala v predjedi). Mladi, simpatični fantje so nas z odra pozdravili z decibelno udarno »koncertno suito«, očitno z namenom, da naše stare, naglušne slušne organe z mogočno tehno-glasbo prebudijo iz zakrnelosti. Mi, naivci, smo upali, da je to zgolj najava programa po našem odhodu, zjutraj, ko bo dvorana za druženje postala mladinska diskoteka. Zakaj tudi ne? Ponižno smo moledovali, naj se nas zaenkrat us-milijo. Zaman! Ob 21.30 se je začel pogrom. Zavestno uporabljam ta grozljivi izraz. Najprej je prostor med odrom in mizami v prvi vrsti zasedlo kakšnih 3040 mla-deničev ter. začelo odrivati mize In klopf i na katerih smo še sedeli zlasti predstavniki starejših generaciji Nejeverno smo vstajali, se prijemali za glave in se skušali umakniti, kamor se je pač dalo. Prazen prostor je nemudoma, stoje, zasedla množica mladih, ki je pridrvela z galerije in z ovacijami pozdrav-ijala svoje idole na odru. V kratkem, mučnem dialogu z nekaj gospodi-organlzatorji, ob odru, sem izvedel, da ne ^e za slučaj, da ne gre za predrzno mladostno objestnost! Ne, režija je baje tako načrtovala, od 21.30 dalje pripada dvorana mladini. Medtem se je pravi pogrom šele za-čel. Nastopila je uniformirana skupina redarjev in odstranila odrinjene mize in klopi prve vrste. Na mizah so še bile torbice, očala, polne steklenice vina, ljudje so v pa-ruki reševali, kar se je dalo, če so bili prisotni, se veda. Večina gostov je šele takrat dojela, da je program odstranitve namenjen njim. Bilo je pošastno. Kje ste bili takrat gospod ravnatelj 1. gimnazije, gospod massier Šepetavc? Odločno bi morali stopiti na oder. Še bi lahko ustavili to norijo. Niti pokazal se niste! Ste vedeli za režijo? Je res šlo 2A dogovor? Medtem sta padli druga in tretja vrsta miz in klopi. Z gosti vred... Še pred pol ure polna omi^a v dvorani so opustela, v preddverju se gnete na stotine ljudi. Tesno drug ob drugem stojijo, se iščejo in ne najdejo. Odhajajo nemi, pretreseni, razočarani, ogoljufani. Med- generacijsko druženje» tisto prisrčno, od mize do mize, do zadnje žlice obare, je klavrno propadlo, preden se je zares začelo. Na Dunaj se vračam ponižan in razžaljen. Nočem govoriti v imenu drugih, samo vsvojem. Ne poznam vseh dejstev sramotne režije tega večera, nikogar ne morem obsoditi. Na mojem vabilu pa je podpisan ravnatelj 1. gimnazije mag. Šepetavc. Zato obtožujem Vas, gospod ravnatelj. J'accusei PAVEL SILAN, Dunaj • ZAHUALE, POHVALE Spomin na sodelavca v družbi EHO Laško sem zaposlena 12 letin moram reä, da se je v tem času marsikaj zgodilo. Dobrega In slabega. Zdaj, ko je takšna finančna in gospodarska kriza, so mnogi ljudje nezadovoljni s svojimi delodajalci. Slišimo in beremo same kritike. V našem podjetju sem doživela izredno lepo gesto s strani direktorice Zdenke Pušnik, ki z gospodom Janezom dajeta kruh okrog sto zaposlenim. Leto dni nazaj smo izgubili 29 let starega sodelavca, letos pa še enega, 35-letnega. Ko je prišel čas dneva mrtvih, je direktorica poslala po dve ikebani in sveči in jih dala peljati na njuna grobova. Da si vzame Čas in je tudi finančno pripravljena dati za ljudi, ki jih ni več med nami, mislim, da je za tako velikega človeka naravnost ganljivo. Torej, tudi dobri delodajalci so med nami, Hvala takim ljudem, ki nimajo samo denar In slavo, ampak tudi veliko in dobro srce. M. K. {naslov v uredništvu) Hvaia za sicrb in pozitiven odnos Verjetno se ne zgodi dostikrat, da bi mož (žal sedaj že pokojni) in žena ležala istočasno v bolnišnici. To se je zgodilo namreč meni, ko je mož zaradi poškodbe ležal na travmatološkem oddelku In kasneje na nefrološkem, jaz pa na ORL in kasneje ne vis-ceralnem oddelku. Ker sem pred leti bila tudi na ortopedskem oddelku, sem tako skupaj z možem imela možnost koristiti in občutiti izredno pozitiven odnos vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev na vseh teh oddelkih, kjer sva bila. Tako spoštljiv, prijazen in potrpežljiv odnos ob tako napornem delu, še posebno pa izredno zahtevnem s strani strokovno medicinskega osebja zasluži res posebno pohvalo. Kjerkoli sva bila, so naju vzpodbujali, pomagali ter dvigovali moralo za ozdravitev. Posebna zahvala za vso skrb in visoko kvalitetno zdravljenje pa gre mag. sci. Mileni Osole, dr. Tadeji Malenšek, prim. dr. Božidarju Bohancu in prim. dr. Marku Četini ter dr. Marku Kotniku. Ker pa je SB Celje kot javni zavod odvisna tudi od dobrega vodenja, je to prav gotovo zasluga tudi glavnega di-rektorja mag. Marjana Fer-janca, ki skupaj s strokovno medicinsko ekipo skrbi za napredek in boljše delo v bolnišnici. Vsem in vsakemu posebej hvaJa z željo po še večjem napredku in uspehu na strokovno medicinskem področju. IVANA KOVAČ, Celje Lep spomin na praznik KS Gaiicija Na večer tega praznika, 12. septembra 2008, sem v rojstnem kraju Galicija predstavila svoje tretje knjižno delo: Na svoji koži. Predstavitev je vodila gospa Anka Krčmar, ki je med drugim povedala, da je knjiga, ki sva jo predstavljali, posvečena ljudem pod Kunigundo, kamor spada tudi moja rojstna vas Zavrh. Bilo je neponovljivo lepo. Pisec je srečen, če je prostor, v katerem predstavlja knjigo, poln obiskovalcev, ki ga po zaključku nagradijo zaplavzom, nabavijo knjigo, se malo poveselijo in se zadovoljno poslovijo s pesmijo in smehom. V obnovljeni dvorani Doma krajanov Galicija je predsednik KD Peter Vipave v sodelovanju s KS Galidja poskrbel poleg ce- lotne organizacije Še za pester kulturni program, s plesom Folklorne skupine Galicija, ki jo vodi Helena Tarn-Šek, ter harmonikarjem Francem Cviklom. Nastopila je tudi violinistka Živa Cigle-nečki ob spremljavi kitare (S)avko Ci^enečki). Ob koncu se je predsednik KS Gahcija Jože Kruleč zahvalil ter številnim obiskovalcem spregovoril o pomenu dogodka, ki je povezan s praznikom krajanov. Nekaj besed v imenu upokojencev je pri-somim namenil tudi Še takratni državni poslanec Ivan Jelen ter predsednik KD Peter Vipave, ki mi je izročil najdražje spominsko darilo, rezbarski prikaz moje rojstne domačije, delo znanega rezbarja Alojza Podvršnika iz Zavr-ha. Posebna nagrada pa mi je bila, ko se je v imenu obiskovalcev in mojih sorodnikov, z izvirnimi besedami v zahvalo pridružila še Marjana Kos iz Arclina. V prepričanju, da se bo tega večera vsak prisoten rad spominjal, se vsem zgoraj omenjenim, ki so sodelovali iskreno zahvaljujem. Za posebno podporo pa družitu Potočnik - Urbanovim iz Zavr-ha in Gradbeništvu Vrhovnik iz Galicije ter vsem. ki ste mi pomagali» da je knjiga zaživela. MAGDALENA KOVAČiC VERDEL, Šmaije pri Jelšah MODRI TELEFDN Odpis ceste Bralka (posredovala je svoje osebne podatke), ki živi ob občinski cesti Soc-ka-Prankolovo, želi izvedeti, kdaj bo izveden postopek za odpis ceste. Kot ugotavlja, je po njenem zemljišču speljana že dve deset-letjt ot^inska cesta, za katero mora Še vedno plačevati davke, večkrat pa je bila prikrajšana tudi v c^gih pogledih. Meni, da bi občina zadevo morala rešiti, saj tam pripravlja že Širitev ceste. Župan Občine Vojnik Be-, no Podergajs odgovarja: »Omenjena cesta je odmerjena in odpisana, vendar se dejansko stanje (stanje v naravi] s katastrom ne ujema, zato bo to treba uskladiti. Predlagamo, da se občanka oglasi na občino k zaposlenemu. ki te zadeve urejuje, ter se bomo pogovorili. To je tudi siceršnja praksa.« BJ Mobiteiov signal Bralka (posredovala je osebne podatke) se pritožuje» ker zadnja dva meseca kljub plačilu naročnine ne more uporabljati mobilnega telefona in intemeta. Gre za predel Leskovce ter Vrha nad Laškim, kjer ni več signala, pred tem pa vrsto let ni bilo težav. Po bralki-nih ugotovitvah se pritožu- jejo tudi drugi tamkajšnji naročniki. Nataša Osolnik iz Službe za odnose z javnostmi v družbi Mobitel odgovarja: »Med rednim spremljanjem delovanja omrežja Mobitel GSM/ UMTS smo pred nekaj tedru odkrili nepravilnosti pri delovanju sprejemno-oddajne postaje, ki s signalom GSM pokriva območje naselij Leskovce in Vrh nad Laškim, ki Ju omenja bralka. Vse od takrat so na omenjeni postaji intenzivno potekale različne aktivnosti za izboljšanje delovanja, od poizvedovanj in testiranj do zamenjave nekaterih elementov, v bližini pa smo odkrili tudi napravo, ki je motila delovanje postaje. Omenjena dela so že zaključena, tako da postaja zopet deluje brez posebnosti. Za morebitne dodatne informacije v zvezi s signalom bralko prosimo, da se obrne na Anito Gregore (Sektor radijsko omrežje)» na telefonsko številko 01/47-22-500.« BRANE JERANKO Če inidte Itržave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/569-vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. m št. 92 • 21. november 2008 NOVI TEDNIK 23 Razmere v policiji: kdo res zavaja javnost? Policisti in vodstvo vsi na istem bregu, a vendarle daleč narazen - Veliko pričakujejo od nove notranje ministrice Celjsko policijsko upravo )e letos do konca oktobra zapustilo 12 policistov, 25 so jih premestili ali upokojili, dva ali trije naj bi odpoved daJi novembra. Nekateri policisti» s katerimi smo navezali stik in se tudi pogovarjalir se na primer vozijo na delo približno sto kilo-metrov (veno smer). Omenjali so tudi številna šikaniranja na delovnem mestu. Čeprav se policisti na našem območju dobro zavedajo» da je vodstvo celjske policijske uprave v oktobru končno prevzel Janko Goršek> ki mu za zaposlene ni vseeno, omenjajo, da so slabi odnosi z nekaterimi vodilnimi predvsem na policijskih postajah že skoraj nevzdržni. »Vso slovensko policijo je letos zapustilo kar 190 policistov, kar je v primerjavi z letom 2005, ko jih odšlo okoli 50, dokaj zgovoren podatek. Policiste so zaposlovali za določen delovni Čas, in ker ti zdaj ne vedo, kakšna bo njiho-va usoda, so prisiljeni iskati zaposlitev drugje,« razlaga predsednik združenja policistov Zoran Petrovič. Podatek o 190 odpovedih so nam potrdili tudi na Generalni policijski upravi, Ampak to je, Še dodajajo, primerljivo z zahodnimi državami. »Ne razpolagamo s podatki o povečanem številu odhodov iz policije, zato je posploševanje, da naj bi policisti odhajali zaradi slabih razmer znotraj policije, nekorektno in zavajajoče,« so nam še zapisali in se pohvalili z uspešnim delom. Toda -o uspehu policije sodi javnost. In tega, da nekateri policisti odhajajo zaradi slabih razmer, si ne izmišljujemo mediji, to povedo policist.... Dve uri vožnje na delo »Samo na policijski postaji v Celju primanjkuje od 22 do 25 policistov! Pred dnevi nas je pretresla namera o odpovedi še treh kolegov! Gre za izkušene policiste, ki v tem sistemu ne vidijo več prihodnosti. Zaradi plač, slabih delovnih razmer, pritožb na svoje delo,« navaja Petrovič- »Policija je za mlade, ki bi morda lo delo opravljali, nezanimiva s stališča plač. Zapo- slujejo mlade & težko zaposljivih območij in ti se potem vozijo v službo po več kot 80 kilometrov v eno smer, hkrati pa od njih potem pričakujejo. da bodo 100-odstotno skoncentrirani pri delu. Vsak mlad Človek zdrži takšen tempo nekaj let, ne pa v nedogled!« Med prvimi nalogami novega policijskega sindikata bo iskanje rešitve na plačnem področju s pomočjo Onančnlb strokovnjakov, pravi Petrovič. Nujno bo treba nekaj storiti na kadrovskem področju. »Mi smo nekaj rešitev tudi predlagali. Premestitev nekaterih mejnih policistov v notranjost bi rešila problem na marsikakšnl policijski postaji.« Eden naslednjih korakov novega sindikata bo večje delovanje na področju pravne zaščite policistov, ki se kljub korektnemu delu znajdejo v ovadbah. .»^SMßi^yjä^tiive v šengensko območji srito povečali število policistov ob meji, kar se je odrazilo v številu zaposlenih v drugih enotah,« pravijo v vodstvu slovenske policije in dodajajo, da ni zanimanja za policijsko delo na območjih.' kjer so potrebe po kadrih večje. »To vedo vsi kandidati, ko podpišejo pogodbo o zaposlitvi in podpišejo jo prostovoljno. Zato se veliko zaposlenih dnevno vozi na delo sto in več kilometrov, Policija jim nudi možnost dodatkov za ločeno življenje, samskih sob Policistom, ki na teranu vidijo marsikaj, spon z vodstvom niso v spodbudo pn delu. ali celo službenih stanovanj, vendar za to ni interesa. Vsem, ki prosijo za premestitev, to omogočimo v primerih, ko se sprostijo delovna mesta oziroma glede na kadrovske potrebe v posameznih organizacijskih enotah.« Zaradi napada na kriminalista vendarle v zapor! i^ni februarja smo poročali o Celjanu Dejanu Siemeniku, ki je v Tkalski ulici z vozilom zapeljal v kriminalista, ki ga je s sodelavcem poskušal legitimirati. Šlo je namreč za delo v sklopu rednih policijskih nalog na področju preprečevanja proizvodnje in trgovine z mamili. Junija, prav tako lani, pa je odmevala predvsem njegova sodba, saj mu je sodni senat pod vodstvom sodnice Romane Gradič prisodil nekaj mesecev zaporne kazni, a pogojno. Toda obsojenec, ki je takrat odkorakal na prostost, bo moral vseeno za zapahe. Celjski policisti poznajo Tkalsko uiico predvsem po Številnih kaznivih dejanjih v povezavi z mamili. Slemenika sta kriminalista zato tistega dne tudi poskušala ustaviti, ko sla ga opazila, da je sedel v vozilo in se odpeljal izpred stanovanjskega bloka. Kot so obloženemu očitali, naj bi, ko je kriminalista opazil, pritisnil na plin in ga zadel, a je ta na srečo pravi čas odskočil, da v trčenju ni dobil hudih poškodb. Zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi so ga na okrožnem sodišču obsodili na 15 mesecev zapora pogojno. Obsojeni je dejal, da kriminalista ni videl in se mu je za dejanje tudi opravičil, vendar kriminalist opravičDa ni sprejel. Je pa bil vidno preiresen ob izjavi sudnice pri branju sodbe, da si obsojeni zasluži Še eno priložnost, da se popravi, sodnica ga je nato spustila na prostost, češ da je v štirimesečnem priponi lahko razmislil o svojem dejanju. Toda prišlo je do spremembe. Po vloženih pritožbah s strani obrambe in tožilstva je višje sodišče sledilo tožilstvu. Sodbo je tako spremenilo v leto dni zapora, torej ne pogojnol Pri branju obrazložitve takšne odločitve je mogoče sklepati, da se je \nšje sodišče nekoliko obregnilo ravno ob izjavo, da je treba storilcu dati Se eno priložnost. Na viSjem sod^ču namreč navajajo, da okrožno sodišče ni dobro upoštevalo, da je bil storilec do januarja lani že večkrat obravnavan, sicer resda zaradi drugih kaznivih dejanj, a takrat pogojna sodba ni nanj vplivala tako, da ne bi več počenjal domnevnih kaznivih dejanj. T\jdi v kriminalista naj bi zapeljal ravno na dan, ko so ga izpustili Iz pripora v Mariboru. Prav tako še menijo, da so na okrožnem sodišču dali prevelik poudarek obtoženčevemu opravičilu kriminalisrn. Glede na to, še dodajajo, da sam priznava prometno nesrečo, ne pa tega, da je v kriminalista namerno zapeljal, to nikakor ne kaže, da je v priporu res razmislil, kaj je storil. Mu pa bodo v zaporno k^n zaradi tega kaznivega dejanja všteli Že Štiri mesece pripora, karpomeni» da bo v zaporu šest mesecev. SŠol Do zdaj 80 se na naSe pisanje v vodstvu Generalne policijske uprave v Ljubljani velikokrat odzvali, češ da policistov nikakor ne primanjkuje. Nekaj občanov, ki so se pogovarjali s policisti v primerih kakšnih prijav manjših zadev, nam je dejalo, da se policisti niso odzvali. Morda zaradi tega, ker jih je enostavno premalo? Roko na srce: čutiti je, da ljudem odgovor, »da policisti v nekem trenutku ne morejo takoj pri' ti, te gre za manjšo zadevo, ker se posvečajo drugim primerom, ki so v tistem trenutku bolj po-membni«, ni več dovolj... Pogovarjali smo se s policistom {podatka, ki bi lahko izdal, od kod oziroma kdo je, ne bomo napisali), ki se na delo vozi skoraj dve uri. »Že nekaj let se vozim na delo sto kilometrov v eno smer. Zaenkrat še nimam svoje družine, roda če bi jo imel. takšnega dela ne bi zmogel. Večinoma se vozim sam, zjutraj moram vstati okoli treh, domov pridem zelo pozno popoldne. Spim le nekaj ur. Poznam kolege, ki zato, da na delo pridejo hitreje, prevozijo del poti celo čez eno od sosednjih držav,« nam je povedal in dodal, da zelo težko dobi zamenjavo. Vodja postaje, kjer dela, razumevanja do podrejenih nima, nad njim je že večkrat osorno povzdignil glas. Zakaj se ne obrne na vodstvo policije? »Zato ker ne verjamem več, da bodo podpr- li mene, in vodjo zavoljo dobrega dela nas vseh l^zensko premestili! Sam sem že prosil, da bi šel delat kam bližje doma, a ne gre. Zdaj pač gledam, da delo opravim kolikor lahko dobro, da sem >zli-kam in da mi ne morejo ničesar očitati.« Razmišlja o odpovedi? »Da, Takole ne bom mogel dolgo, Čeprav imam policijsko delo izjemno rad. Toda res ne morejo pričakovali, da se človek štiri ure na dan vozi in da je potem pri tak-Snem odgovornem delu popolnoma skoncentriran. Nekaj časa da, toda ne dolgo.^< »Država je v zadnjem Času pustila ustvariti več kot 400 osumljenih policistov! Vsak se že lahko pritoži čez naše delo. V večini primerov se nato izkaže, da je policist opravil delo korektno in prav. Vendar - ali kdo odgovarja zaradi krive ovadbe?! Ne,« pojasnjuje Petrovič, Id ima o vzrokih odpovedi očitno drugačne podatke kot vodstvo. Kresal = boljši časi? Vodstvo policije tudi ves Čas trdi, da ni res, da ne podpira svojih zaposlenih v primerih tožb in ovadb. »Ne gre toliko za občutek, da vodstvo ne stoji za njimi. Gre za to, da so ti postopki, ki se vo-dijo zaradi neupravičenih očitkov glede dela policistov, zanje hudo breme. Tudi policisti imajo svoje družine, svoje življenje. In če vedo, da so delo opravili dobro, ker pa se kazen, ki so jo napisali nekomu, temu zdi prevelika in ga zato ovadi, češ da so policisti storili nekaj narobe» je to zanje breme! Ministrstvo potrebuje od trenutka, ko nekdo policista ovadi, do dodelitve pravne pomoči mesec dni, v združenju policistovpo-skrbimo pravno pomoč v 24 urah. lahko to storimo mi, zakaj tega ne more storiti ministrstvo, ki razpolaga z neprimerno večjim številom ljudi in sredstev? V sistemu je nekaj hudo narobe,« še pojasnjuje Petrovič. Združenje ima trenutno pogodbe s petimi odvetniki, če bo treba, bodo za brezplačno pravno pomoč svojim članom pogodbe sklenili Še z veČ odvetniki. »147 kandidatov za policiste, ki so sklenili delovno razmerje po spomladanskem razpisu, je trenutno na usposabljanju. Januarja bomo predvidoma zaposlili 200 do 230 novih kandidatov za policiste, ki bodo izbrani na podlagi jesenskega razpisa, postopki za zaposlitev Še potekajo,« pravijo na GPU. Javnost lahko le upa, da so se kandidati na razpisa prijavili, ker bi bili radi policisti in ne le zaradi tega, da so »končno le dobili neko službo«. Bo pa združenje prihodnji teden ustanovilo nov neodvisen policijski sindikat, na skupščino naj bi prišla tudi nova ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Z njo se je Petrovič pred dnevi sestal na neuradnem sestanku. »Dobil sem dober občutek, toda samo občutek policistom ne prinese ničesar. Dala mi je vedeti, da prihajajo za naš sistem novi časi, da bodo pripravljeni narediti korak dlje od tega sprenevedanja, ki smo mu priča pod trenutnim vodstvom,« zaključuje Petrovič, ki se z dosedanjim notranjim ministrom Dra* gutinom Matejem ni sreČaJ še nikoli. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA E o u o M C O St. 92 - 21« november 2008 TO ~ 24 la. Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED .......RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročijo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. S.OO Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton glasbenih že^a (do 23. ure), 12.00 Novice, )3.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice» 15.00 Šport danes, 15.00 javljanja s tekme 18. kroga prw slovenske nogometne lige M!K CM Celje - Koper, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Pot v odkrivanje • ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 17.45 javl^nja s tekme zadnjega kroga skupine A rokometne lige prvalw Celje Pivovarna Laiko - Granitas, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) NEDELJA, 23. novembar 5.00 Začetek jutranjep programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 6.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom * Monika Kartin - muzikologinja, oekda-nia kulturna atadejka v Berlinu in nostalgična SeotjurČanka, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke In pozdravi» po čestitkah • Nedeljski ^sbeni veter z Magdo Oc^k, 20.00 Katr-Cd 9 KJavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slo^nske Gorice) PONEDELJEIO 24. november 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov» 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoklne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo fack' izbiramo skladbi tedna, 13.00 Knhumi mozaik. 13.15 Znand pred mikrofonom ■ ponovitev. 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela ■ velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ttiglav Jesenice) TOREK« 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.50 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8-25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, Ü.OO Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik. 13.15 Mala dežela • velik korak Q)0T;0vitev), 14.00 Regijske novice, 14.25 Po kom se imenuje?, 14,30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Laško Franc ZdoBek, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Nt vse zafrkancija, je Še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP {Radio Trigiav Jesenice) «lilMW26. 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nMalgija. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada« kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igrs, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11-00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 Mali O • pošta. 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice. 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Gianni Rijavec. 19.00 Novice, 19,15 2^1eni val • ponovitev, 20,00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6,15 Časoplov, 6-20 Afonzem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mine-ralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Sport danes, 15.10 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 17-45 Jack pot> 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kaleidoskop • ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) 5.00 Začetek jutranjega programa« 5.30 Narodnozatuvna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7-00 2. jutranja kronika RaS!o, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14-00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba, 20.00 Vroče z Anžejem Dežaoom, 24.00 SNOP (Radio Kum lYbovlje} } ! ' }-! .1 .t Hvala, Tone Drugi jubilejni Vrtiljak polk in valčkov se je odvrtel minulo nedeljo v Gorici pri Slivnici. Voditelj in avior oddaje Tone VrabI se je zahvalil tistim, ki so mu pomagali pri vrtenju jubilej- nega oziroma tedenskih vrtiljakov. Zahvale so prejeli tehniki Tomaž Mirnik, AljoŠa Bončina (na sUki levo), Branko Ogrizek, Mitja l^tare-vič, voditeljica Tonka Kovač in Simona Bi^ez. Temu lahko dodamo le - hvala, Tbne in veliko energje tudi v prihodnje v imenu Radia Celje ter imenu poslušalk In poslušalcev. Sedem dni nazaj z Neno Vsak petek med 11. in 12. uro lahko na Radiu Celje poslušate oddajo Sedem dni nazaj, v okviru katere predstavljamo, kaj se dogaja na slovenski glasbeni sceni. Glasbeniki so ponavadi kar sami pripovedovalci zgodb. Nekaj jih pokličemo po telefonu, Se prav posebej veseli pa smo» kad^ se nam pridružijo tudi v živo v studiu. O aktualnem dogajanju v sku* pini Mi2 je tako minuli teden voditeljici Neni Lužar pripovedoval Tone Kregar iz skupine Mi2. iVled znanimi ujeli Deana To soboto se bomo po 15. uri javljali s tekme 18. kroga prve slovenske nogometne lige med MIK CM Celjem in Koprom. Od 17.45 bo za javljanja s tekme zadnjega kroga skupine A rokometne lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in Granita- som poskrbel novinar Dean Šuster. V foto objektiv smo ga ujeli na praznovanju ob-letnice 1. Gimnazije v Celju, kamor je bil povabljen kot eden od zoanih obrazov, ki so obiskovali to šolo. Prav o športu so gotovo klepetali učitelj telovadbe Pero Milo-vac. Dejan Pušnik, vodja gospodarjenja v 2P0 Celje, po novem pa direktor podjetja Flovac Adria, Dean Šuster ter televizijca Ivo MiiovanoviČ in Uroš Kranjc. Špela v predsedniškem apartmaju Hotel Evropa v Celju je praznoval 135-let-nico, ob tem jubileju pa so med drugim predstavili tudi predsedniški apartma, ki se razprostira na kar 140 kvadratnih metrih. Med prvimi je bila v apartmaju novinarka Špela Kuralt. Foto: SHERPA www.radiocelje.coin 20 VROČIH RADIA CEUIE mu LESTVICA 1. TVIEPROMISE GIRI^ ALOUD {4} 2. HOT NCQtD-KATy PERRY {3} 3. R)R6!VfME-LHMA LEWIS (4) 4. tFIWCREABOY-BEyONCC (1) 5. I'M READY-TINA TURNER {2) 6. K^SGETTINBETTIR-CKRISnNAA6Ull£RA (S) 7. TWOBAHEFSr-KATIEMELUA (3| 6. OUTGFOIAKEADS-SHERYL CROW {7» 9. (»VEAUlTLELOVE-ltlMJONES (1) iaRI6HTNDW(f4ANANA)-AK0N (2} DOMAČA IfSIVICA I KI^K OHU^ MRTVIH PESNIION (5) 2. VSU(JESM1-AliNKAG0D£C (2j X JUTRAfilA DAND (1) 4. POSTANTISAM MÜRATAND JOSEfEATMAYA (6) & KJE SI ZDAJ LaE {6) 6. BOMBWR-KOSTA (3) 7. KATARINANlZABlSEfiE-KINGSTON (2) 8. OOSONCA-QAPHENOMENA (3) 9. NEPnVA.NEE0lNA AriJARUPa(4| 10. SE NE SEKIRAM VEC-DEJAN lAPAMJA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SPOTUGKT-JENNIFEfi HUDSON 1.2.3.4. PLAIN WH ITI rs PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ABSOUHEYMOJ-ALYA $KU00.^DČIEl£VATDflS Nagnjanci: Frs^ Klepec. Copovs 67. Celje btok Maftinc. Pctola 256c, Polzela Nsgrsjencd dvignete ^bum, kijopCKtorjeZKPRTVS, na ogldsien) oddelku Rdfbs Cefje. Lestvico 20 vročih lahko posKiia t? vsako sc^dtoobld.uri, VRTIUAK POUK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH 5 phn L MOJAMAMAABRAHAMKA-Hmmi 2. MLADOSTINEDAM-TAPRAVI FAUTTI 3. lEPt SPOMINI-ANS. CVn 4. POSIANČEVEOBUUBE-KRAXARII 5. ZUTIHPCTCVETOV-FRANC LiSJAKINKVARTHPRUATHJ^ (2) PfiEDU)G ZA LESTVICO: ČfiHlAVfiALOPU-ROBERTGOTER SLOVENSKIH S phis I ABAAHAMNABRm-AMS. PROSEN (3) 1 NISVASIPRI2NAIAANS.0RH1N(2} 3. ZANASEGASliXt-lCOR IN ZLATI ZVOKI (6) 4. čeboSprišelspetnazai* VIHARNIK (4) 5. RI6NI$ta BISER-ANS. ROKA ŽLJNDRE (1) PREDLOG ZA LESTVICO: NINAMZAOENAR-ZASAVCI Nagr^ee« MdtazAšenberger.Zavrh 18a. Žalec An^ ^iden^k. Galic^ 23, Žalec faji^B iBtK^nefe nayadona oglaawm oddaUui Radia Celje. Lastvko CeljsldK 5 lahko poslušate vsak ponedejjek ob 22.15 uri, lestvica Slovenskih 5 pe ob23.1& uri. Za predkifie {obeh levtvK lahko glasujete itt dopisnici s prikil'Bnr) k^»nčfcO(n Podjitejo ris ru^ Novi tM, Prešernovo 19.3000 Celje. wiivw.noviiednik.coni - m št. 92 - 21. novMnber 2008 NOVI TEDNIK inVASVETI Opremljeni za boj proti boleznim dihal v prostorih Arene Petrol v Celju je ta mesec odprl svojo novo ambulanto asistent mag. Nik^ Šegota, dr. med. Izkušen internist, pulmolog in alergolog dobro ve, kaj vse je v takšni ambulanti potrebno in nastala Je ena najbolje opremljenih ambulant za bolezni dihal ne le v Celju, temveč tudi v Sloveniji. Bolnikom je na enem mestu na voljo vse, kar potrebujejo, tudi najsodobnejši digitabii rentgen. V kratkem pričakujejo še tanek endoskop za preglede gornjih in spodnjih dihal, česar nima še nobena zasebna ambulanta. Poleg opreme so glavna vrednost ambulante seveda ljudje. Ob zdravniku, ki dela s koncesijo. sta v ambulanti zaposleni dve medicinski sestri, v kratkem pričakujejo le tretjo. »Brez zadostnega števila medicinskih sester si dela takšne ambulante ne morem predstavljali. V pul-mologiji je na primer veliko zdravil, ki se uporabljajo lokalno, ki se torej vdihujejo v pljuča. To se mora bolnik naučiti.« Učenje pacientov je seveda le ena izmed številnih nalog medicinskih sester. »Asuna in druge bolezni zgornjih dihal so po pogostosti v ospredju. Kadar sumimo na te bolezni, lahko naredimo alergološko testiranje, dihalne teste za diagnosticiranje astme, kompletno pljučno hinkcijo...«pojasnjuje mag. Šegota in nadaljuje: »Vsakemu bolniku določimo kisik v krvi. Imamo tudi laboratorij, tako da je izvid narejen v 10 minutah. To nam omogoči, da lahko takoj ugotovimo, aii gre pri okužbi dihal za bakterijsko okužbo ali ne. Tudi če česa ne moremo narediti v našem laboratoriju, padent^'iii treba nikamor, saj mi poskrbimo za preiskave v drugih laboratorijih.« Najbolj ponosen pa je mag. Nikša šegota na nov digitalni rentgenski aparat. W naši stroki praviloma ne gre brez slike organa. Izjema so le zelo mladi pacienti in nosečnice. Slikamo z rentgenom, saj druge metode, na prl- Asist mag. Niksa Segota ob monitorju digitalnega rerrtgenskega aparaä mer ultrazvok, ne pridejo v poštev. Rentgenski aparat, ki ga imamo v ambulanti, je specializiran za slikanje pljuč, čeprav omogoča slikanje tudi drugih organov. Pred klasičnimi aparati ima dve pomembni prednosti: manjše sevanje in veliko bolj kakovostno sliko, kar je za oceno sprememb v prsnem košu izredno pomembno. Sliko lahko tudi računalniško obdelujemo, hranimo in pošiliamo. Razlika je podobna kot med klasično in digitalno fotografijo,« je navdušen nad izredno ostrino slik. Seveda ne zato, ker so slike »lepe«, temveč zato, ker so na njej prej in bolje vidne tudi manjše spremembe. i^lLENA B. POKUC / •'■».P WÄdoir TcUlUdo Bližnjica^ do byez^skrbfte^ jese4tU * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 21. november: Sonce vstopa v Strelca in prinaša Ido!) ognjeno in temperamentno energijo. Trigon Lune z Jupitrom je ta dan odličen položaj, ki omogoča skladnost v dogovarjanju in komunikaciji. Dan je tudi dober za nakupe. Delovala bo tudi konjukcija Lune s Saturnom, ki prinaša veliko mero treznosti, morda kanček preveč kritičnosti do sebe in drugih! Nekaj previdnosti okoli poldneva, ko je lahko malce bolj stresno ozračje, ki ga bo povzročila opozicija Lune z Uranom. Sobola,22. november: Luna bo v treh lepih položajih -z Merkurjem, s Soncem in z Marsom. Energije ne bo primanjkovalo, Zelo dinamični in ustvarjalni boste, dan je odličen za dogovarjanje, opravljanje uradnih zadev, nakupe, srečanja, prijateljske in ljubezenske odnose. Dopoldne veljakijub navedenemu povečana previdnost. Zaradi kvadrata Lune s Plutonom in vstopa Lune v Tehtnico ste lahko prezahtevni, preveč kritični in neprijetni kot sogovornik. Nedelja, 23. november: V Strelca vstopa tudi Merkur in se tako na svoji poti pridruži Soncu v tem znamenju. To prinaša veliko odprtost, mentalno Živahnost in žani-manje za veliko razlICnlh interesnih področij. Zaradi kvadrata Lune z Venero ne bodite ta dan preveč zahtevni, saj lahko potegnete krajši konec. Vsekakor obstaja možnost določenih težav, Čemur bodo še posebej izpostavljeni Tehtnice. Ovni, Kozorogi in Raki. Ponedeljek. 24. novem-beriTa dan odsvetujemo tveganja na vseh področjih. Kvadrat Lune z Jupitrom svari pred tem. Ukvarjajte se z rutinskimi zadevami, počakajte, da vpliv mine. Lahko se odločite za kakšno srečanje, saj aspekt Plutona to spodbuja. Dan je dober tudi za o bna vi j an j e notranjih moči, Zvečer Luna prestopi v Škorpijona, po katerem bo potovala naslednja dva dneva in pol. Torek, 25. november: Prisoten je odličen položaj srečanja Merkurja s Soncem, kar pomeni, da bodo imele besede in povedano še posebej veliko moč. Izkoristite ta čas za vse vrste intelektualnih del. dogovore, srečanja, opravljanje krajšihpoti... Vodila vas bo tudi odlična intuicija, ki vam je lahko v veliko pomoč. Sr^a. 26. november: Ponovno bo prisotna zelo prijazna energija. Luna bo v sek-stilu z Venero, s Saturnom in 2 Jupitrom, zato lahko pričakujete, da boste dan zelo lepo preživeli. Obetajo se prijetni stiki, dobra komunikacija, odlična intuicija, tudi dobri nakupi. IXidi kaj zanimiv^, nenavadnega lahko doživite zaradi položaja Lune z Uranom. Malo previdnosti popoldnesvetujemo zaradi kvadrata Lune z Neptunom, ki lahko malce zamegli presojo, po drugi strani pa ta vpliv ludi jemlje energijo, zatosiprizanašajtezveč-jimi fizičnimi napori. Četrtek, 27. november: Je spet zelo dinamičen dan z ugodnimi aspekti Lune z Merkurjem in Marsom, nastopi tudi lunin mlaj, srečanje Sonca in Lune. Luna že zjutraj prestopi v Strelca in se tako sreča s Soncem vmed-sebojnem objemu. Planirajte prihodnje alctivriosti. a ne pretiravajte s fizičnimi aktivnostmi, saj je lahko prevelika vnema tudi ovira. Bodite ustvarjalni, dan je dober za pogovore in srečanja. Astrologinji CORDANA in DOLORES A5TR0L0G1NJA GORDANA 9$mCl41404 93S 09014 2443 napovedi, btoterapije, regresije sstrologinja.gordanaQsiol. net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza a$trologinja@do}ores.si www.dolores.si V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVAKJSKA OBJEKTA Cisn womvi C£Uf d« CMM » ne» ri-«o*» Atka Prima d.o.o. Stanetova uiica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 LIPA ŠTORE LASTNA NEPAEMČNIflA VSAK IMA U80 m' IH fo rm 3 cije o p ro d aji: STANOVANJSUrt FWlSiN fwflov; Lava 3000Cel>e (prevzem stanovanj m vselil« v oWobrtj 2005' '5lefi?fi:03/42 66 586 T«lefak&03/4266 30S Cena stan ovanj: e- pdita: ms rkei i i 1.280 • 1370 EUR/fTJ2 i DD V Interrwt w w w.cm-c^Je.sl www.novitednik.com it. 92 - 21. november 2008 m 26 ZA ÄVTOlUlOBILISTE NOVI TEDNIK Pflugeot3Q8 Oktobra se kriza še ni pokazala V teh časih s posebno pozornostjo vsepovsod spremljajo dogajanje na avtomobilskih trgih. PrejSnji mesec je bil v Sloveniji vseka-kor zanimiv, kajti Številke sploh niso bile slabe. Oktobra so tako pri nas na novo registriraJi 5.865 novih avtomobiiov, kar je bilo res malenkosi manj kot oktobra lani. Očitno pa je bilo, da je šlo bolje prodajalcem cenejših avtomobilov, medtem ko so se oni, ki prodajajo t.i. premijske avtomobile» srečali z minusi. Kakorkoli že, Renault je oktobra letos prodal 822 avtomobilov, oktobra lani pa 1.000. Volkswagen je OolMrMk MUon šmf/rjuff tr $«fTJW0V7<6 n 00, ŽMMU€ 0W9 Qt 40 VCUKA IZBIRA PNEVMATIK PO UOODNIH CINAH letos za svoja vozila našel 636 kupcev, lani oktobra 656. Najveći minus so zabeležili re-nault laguna, renault clio, Volkswagen passat. peugeot 207 ... Avtomobili, ki so Šli v preteklem mesecu najbolje v promet, so kia ceed, peugeot 308, dada sandero, Čat pun-to, mazdai ... Vsi trije prodajalci nemških premijskih vozii, torej BMW, Audi in Mercedes Benz, 80 oktobra dosegli slabši rezultat kot v enakem lanskem mesecu, pri čemer je Audi po količini prodanih avtomobilov vendarle v bistveno boljšem položaju kol oba tekmeca. Novi golf že na slovenskem trgu V nižjem srednjem razredu, ki mu pravimo tudi golfov razred, se pojavlja velika novost - novi vw golf. Gre za šesto generacijo in resnici na ljubo je tako, da se novi golf od prejšnje izvedenke ne razlikuje prav izjemno. Kljub temu v tovarni zatrjujejo, da je vse novo in da se ob dobri prodaji dosedanjega pač niso odločili za revolucionarne spremembe. Veliko novega je pri izboljšanju počutja v notranjosti, boljši in kvalitetnejši so materiali... Za začetek je na voljo samo karoserija s tremi in petimi vrati» prihodnje leto se pojavijo Se karavan, golf plus, dlrkaški GTl» dizelski GTD ... Morda se zdi. da je število motorjev skromno, vendar je res, da jih bo prihodnje leto že nekaj več. Tako se golf pojavlja s tremi bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. 1,6-litrski bencinec zmore 75 kW/102 KM, kar predstavlja začetek ponudbe, osnovni dizelski motor pa je 2,0-litrski TDl, ki ima 81 kW/110 KM. Najcenejši golf (1,6 litra) bo naprodaj za 15.954 evrov, bo pa serijsko opremljen s sedmimi zračnimi varnostnimi blazinami, ESP, ročno klimatsko napravo, radijskim sprejemnikom ... Za izvedenko s petimi vrati je treba doplačati približno 700 evrov. Upajo, da jim bo v polnem letu uspelo prodati 2.500 golfov na slovenskem trgu. Zdaj megane kombilimuzina Na slovenskem avtomobilskem trgu so nekateri renaul' ti, denimo clio in megane, vsekakor dovolj pomembni avtomobili, da si zaslužijo temeljitejšo predstavi lev. Te dni se k nam vozi novi megane, najprej v kombiiimu-zinski varianti, januarja oziso-ma konec februarja pa Še v ku-pejevski izvedbi- Pri Renaultu pravijo, da je novi megane računalniško projektiran in razvit avtomobil, kar je znižaio stroške. Obe izvedenkista erako doi^ (429 cm), je pa res. da je kupe 12 mm nižji oziroma je nj^ovo dno bliže cesti. V pri-meijavi s staro izvedaiko je novi megaj^e v povprečju za II kg lažji, izboljšali oziroma popravili 50 zvočno izolacijo, kupe ima nekaj trše vzmeti in močnejše blaälnike... Sprva bosta obe varianti na voljo 5 petimi motorji, in si- Me^fie kombilimuzina cer dvema bencinskima in tremi dizelskimi, drugo leto se pojavita še nova bencinska 1,6-in 2,0-litrska motorja; slednji bonavoljotudizbrezstopenj-skim samodejnim menjalnikom. Začetni bencinski agregat ima 1,6 litra in 74 kW/100 KM, začetni dizelski pa 1,5 li- tra in 63 kW/85 KM. Kombi-lumuzinska varianta bo na voljo s štirimi paketi opreme, coupe pa samo z opremskima paketoma expression in dynami-que. O prodajnih načrtih je težko r^ kaj konkremega, kajti časi so povsem negotovi. /fWfffk živimo ceneje Ponudba velja od 19.11. do 3.12. 2008. CEUE Podjavorškova 2, pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sob.i 8.00 - 18.00 ŽALEC Savinjska cesta 19, pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sob.; 8.00 - 15.00 ŠEMPETER Savinjska ulica 2, pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 1 5.00 JK 75g 1 m ŠL 92 - 21. november 2008 NOVI TEDNIK lASI - INFORMACI JE 27 m NaroCnflcI Novega tednika boste l^ko nafoCnBIce ugodnosti - 4mt:le oglose v Novm tecfnllro do 16 ćeštiMara IztorM IzMKiCno s svo^ naroöiB^ naroćnt&ko putuij liui oziroma 2 osebnim cloicumentpm naročnica Move^a tedftika. MeMcortićonc usodnosti se ne ppenesefe v nosled n|e leto! k J f.W.M'Fi VOZILA PRODAM KIA pride, lehiik 1999, ugodno prodam. TMm (03) 5778-965. S749 RATpuflio U ietnik 12.12.2000,58.000 km, btle borve, prodom. Telefon 031 7W-177, Vojnik. 5755 SUBAJtU jusly gl 2 wd, voz«i, nnogi^ran, prodam. T»itfon 051 644-231, zveter. 5775 HYUNDAI 1999, reg., llostrnk, ohranjen. s«vo, zimske gume, cdz, prodom u ).99D EUR.Ielefefi 040 907-793. 5788 RENAULT megone 1,6 16 v, kmik 2005, srebrne bo rve, 42.000 prevoženih km, »mno knjigo, 16 col, olu i^otnćo, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 421:^744. 5812 GOiF Vtdi 105 km, Wtnik 2004, pmamh 63.000 Ion. 6 prestov, tempomot, kupljen v Sloveniii, prodamo. Telefon 041 51S-223. 5835 VQlKSWACn polo, letnik oktober 1998, odlično ohronjen, prevoženih 87.000 bi, goroziran, redno servishon, reg. do oMro 2009, prodom. Ctnc po dogovoru. Telefon 070 263-987. 5840 AUN A 6 2,5 Idi limuzuu, letndi2Q0l, va opr^, liptWK, 23.300 km, prodom m 8.300 FUILTel^n 041 645^98,šess KUPIM RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, nujno bpim. Telefon 04! 361-304. ž 198 PRODAM MJKSER zo miksofije knnne pese prodom. Telefon 041 999-906,040455-990. VILE zfl prenosokrogHh bal prodamo. Telefon 041807-853. §616 ntAKTOR Dtutz, 48 km, prodom. V ročun vzornem bukovo drvoJeMwi 051314-883. 5785 SNEŽNO bzo mH 140. molo rnbljeno, ugodno prodom, Tdefon 041841-735. 5817 TRMCFOR Coram, 35 ks, fio on pogon. prikoliAKu.C«f»:47Xi00€'.r/»^. 031342 119) CEUt - 2 soboo «inovaoic velikosti ee« 67 rr^. |/4 cudsi., blni eem b mennega pArb. k^oM phn. ogtevuyje. bdkwu uicjcfu swvIb. Ccw 45.000 €. OH J42 US) CEIJE • Jenlovi «Hca, v oepovctlni Wäiiit Bolnue Cc^ do cgmn mena sann I k/n, 2»S sobm uuMVinje, L popolnon« otKOvljeno 200B. Stuovuijeje ^r«alj«rw> % peh^cvom vä^n ««rtovtiegA natda, V auiioswilu sc vsi priključki. ogr«v»Rie je oa pün z lastite potjo. KftBĐONujnpnpađstađvepuktfivi mccii C«Ba: I60 000€, (Ir^o:03i 360073) PRJMOŽ PRI H-NTAIRJU- n&er Povlkvt, gradca dveh hü do H), gr.l^ ena biU be imb ISS m' bivaloe p«vrline m pandi vrl 9}0 en*, druga pa 135 trf bivaloc pevrta» oa poneli WB3'fFtSl}.Cn; 130.850,00€iD QU 3^072) VOJMK gndnjö m klJaC. Priteli sno z ii^iadojo 3-cb suMSojna) Zfnjeoe o Mon-ČBM v novembru 200R. Pitd koocns tzgrodcje iiMjo kspci možnoii pnlag^odjtve Mtfu^ pnMUsrov d izbin part«u tsr ureditve kopekuee. Paicek u velikosti ud 607 do 7S8 is'b(v«lnapovriBU)e m* Ceni od Ž27,000 ew dtJje ffi^. ffS! 360 072) TABOR. fOTO naseli« Plankov lo^ siDtnajrc bik o dvc^kL ill. pedaJj.p.&a. velikost 110.12 m' de ll)J2 m^, velikafl parcel 203 n^ de 731 m', vn prÜcljufki. f*M, aaabcvoa lokactjiu Ccm: od >MS4I € .k IS8.497 € (vt;lju£«fi ddv). Vež m: eSEjbnfcfivfc ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v »mem ceiiini kreja, moderno zasoo-vaoft cDostaoovsnjska hiia fkcto hivabe povriiae l&S m^ zgmjeiu do 111. gr. faze, na parceli velikoAli 600 m' v neposredni bläuu osnovne Sok, tenU tgriU, zelenie in tr^vin, sslo ugodoö prodan». Oüa: IM.DOO i (vkljo^ea KUPITE HIŠO Z VELIKIM POPUSTOM \\l LAaaja KOMPOU, S mi) a Ci^ UtDiqradnie1990. Vtfik»trtile236m2. VaikDsimnlitäaSSl m2. HÜdS8 n^i^ ni preäidovHi loksdji. Zqama pridigi. 1 Jiadstropji in manardo. Ima pokrftOQinarqo ^atab in letni vrt Naimnjsna lehki> v^i dmüni all bi dvostaruvaripka F^a. VndM o^eda, 2ACnNAC£NA;l7&CICN)eUR SEOAfUA CENA: 160.550 EUR HIŠO LAHKO ODDAMO TUDI V NAJEM 10-20 DEUVCEMII! 2tveeintormsciipokMlle;04l 320>9(M. AG6IA neprafi^imi KofVfl 72 a. Korrw UP0RA6N0 ponelo, z lastno vodo in dostopom no »00,2700 m^ borako postavljeno I dovoljenjem, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 746-910, po 17. uri. 6731 PARCEO, velikost 4.000 m', v mirnem okolju, 4 km oddoljeno od ac in 10 km h Celjo, uvoz LjuboĆno, prodom. Parcelo je v mimom okolju, no lepi, »naii legi. Telefon 0417S6'790>d4 š8oa 5737 NEPREMIČNINE TQ. 03 &4Sl>00e 041 www.psfw)«pr*m]cnj ne.ccm e«^ \ ho Irovniko in l/2(iQ90zdo,vTobo-ru, prodom. Telefon 051 616-356. 5603 ZAZIDUIVO parcelo, prAližno 500 m^ no Ljube vei^ v Cairn • cmw, v^ikosi 120 mZ pn^Jju^ki plin. colV potrebno obnova, eana 1.200 QiR/m2. lRfo0S1/30&432«]iD41/B7M88 hlaiisM^an d.& (W tiob^snska e«ta S. 3000 Cai^ V STROGEM centru Celia prodorno 74 m^ veliko obnovljeno stonovonje. TeMon Ö3i 770-943. 5747 ENOSDBNO stonovonje, 30 m', v Novi vosi, prodom. Telefon 041 637-232. 5763 CEI(, nnter. TrHobno mansordno stano-vonie, 2/2, v skupni velikostf 90 m^ v c^i no novo odoptimno, vsi prikijud?, plinsko ogrevonje, klimatizirano, prodom oli menjom za monjše stonovonje (1 osebo). Cena 105.000 EUJi.Telefon 03162(^506. 57d8 NA Ofoku pradom enoubiM stonovonje, 35,60 m' brez bolkono, delno opremljeno it) zelo vzdrževano. Telefon 041 305^28 . 5838 ODDAM STANOVAHU zd dve zoposleni osebi, 35 m^ mini bhinjo, spalnico, dnevno sobo, s souporabo kopolnice in sonHont oddam. T^fon 041 650-737. SM PRODAM OMARO 20 predsobo, 130'19O, zogfedo-lom, luien hrost, kot novo, prodam zo 70EUR.Telefot>041 620-132. &7di LEPO obninfeno spalnico prodom po zslo ugodni ceni. TelefcHi (03) 5771-315, po 19.uri. 5784 OTROŠKO posteljo Aimnda Üp P^jcorte in vzmetniio Kekec Meblo prodom zo 80 EUR. Telefon 041 338-194, Kotio.&82i AKiiM - VOiNiK. V mo.ini III, gr^dtMrnifflzl. Objekti ^0';3nJcosti 115. 145 in 165 m2 n^to biv. povr^'» s pripadajočzemij' v^iikcsri 40C objektov Je pripravljeno za pre Vič rr., osuv. >o v zaključni ta^i litFofmsc!)e! i* projekt tc> 051 595-45S. 0-11 522-657 in 04' IGOTOVINSKI IN HIPOUKARNIl KREDITI UPOlTEUM VSE VJ^ ffUHdOO. POiUfiAMO UOUDE. m^ DMäl miSEŽE. ZMAftOMlNllKE OAVČME. STEÜUltE M DliU6E OnEZttOni. hCOUm KOM đ.o.o.. Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop I mTTTmri TAKOJ!!! IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! rTA»OOJ$NJEIZPLAČtJOI Zneski od 500-1^ EÜR ra 11 mesecev. IPREVERfTEI ?E MARIBOR. PartUanska 5 Ul. 08 200 16 20 040 633 332 PE CEUE. Ulica XIV divi2;j6 14 t«l: 08 20016 30 040 633 334 Ouj^jcaajOOOLJjgg^^^J HUDILMIK. It^MV. TV, DVD, Qbsbeno komponento, mizo na nomizni teni^, pikodo, kuhinjslte elemerrte, prodam. TeSsfon 051424^3. n HU^IUIIIC štedilnik, pralni itntl zomrzo-volno omoro, ^itjo, kotno sedeino, kovi, posteljo, prodom. Telefon D41 2B4-975. 5770 IMATE težave z odvetnimi gospod^n|sldmi oporori in ostalo oprezno? Telefofl 041 41M12. GRAD MATE Wi PRODAM MEŠANA drvo prodom. Telefoe 031 S35-160. 5473 BUKOVA drvo predam. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 57M171 oli 1131 787-971, zvečer. 5776 BUKOVA nMnkodrrt, z do^tovo. prodomo. idohra 220 EUHTelefonMO 726-301. 5610 VEĆ kkrfier drv plodom. Telebn 031629- 158. $624 WMmm PRODAM 01ATOKIĆNO bormoniko Weltmeister, otroško, 6. C, f, kol novo, s kovtkom, prodom zo 700 EUR. Telefon 041 939472. 5797 SUJIO viobo cetinb prodom. Tdefon 041 459*894. 5302 OIATONIĆNO harmoniko Melodijo F^nin-ko, 6. bo^ lepo ohranjeno, prodom. Telefon 051 479-416. 5941 KUPIM FlA^O Yomoho 271. odprle zoklopke, kupim. Telefon U) 459-894. 5d02 PRODAM KAŠICA, tezbgo pribTrzno 400 kg, prodom, cefK) 1.25 EUttAg. Telefon 031 524-147. 5857 NESNIQ, ^boste, qom in cme, prodam. Nakup 10 živoii - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopoto 55, 3000 Celle. Telefon (03) 5472-070, 041 763- 800. 5062 5V)NJ0, te2b 250 kg, p(odsn.Telefon 031 582-624. Š617 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 3« Znider's C^lje. Go$po$l(a ul. 7 GOTOVINSKA POSOJILA IIIODKVPIPOSOJIlDOS^OOiUll Do 36 iDesecov u osnovi OD« pokojnine n CEU6. Ul xrv. dmt»j« 14, 03/42570 00 fEMimSNASOeOTA. StaoMJ RftaiMiu 02/$2l 30 00 PS MAflffiOR. PsrHunsIt« 3-5, 02/2341000 PE Sloven] Grad*CrAoiili9¥t r, 02/6812000 eONAFIN^d^.o.. SJoMSska 27.1000 LjubliđM NUMERO VNO GOTOVINSKI KReom DO 10 Lir ZA VSE ZlAPOSLENE, TUDI ZA DOlOilEN ČAS, TIR ZA UPOKOJENCE, do 50 % ebr», obvetnosH nuo ovn. Tudi ktedih* na osr>ovi voa1a in iM&ingi. MožaoiI odploiiia na položnic«, pndeino tudi na dorn, NÜMCKO l^NO Kvhov«c »p . M'in»h4 wl 3S. Merkbar tel.; 02/252-48-26, 041/750-500 PRAŠKE, od 30 do 250 kg, možen zokol pri prodojoky, domoćo kuhono hrano in dostirvo t>a dom, ugodno prodamo. Zb romo norodki zo kolino. TeWon 070 159-446. šS7d n^ĆE, od 30 do 150 ^ in idom svinjo, prodam. Telefon 04! 263-^27. 5525 OSUÖd, brejo samičke in dvo mkidico, prodom.Tel6ron(03)73a92Qoli03l 637-744. 56ž»2 lIKCE, simenloke in ono bete, prodom. Cono po dogovoru. Telefon 031 506-383. öaoo PU^ za zdiol ofi nodolir^o feie, knn^ n z domo« kubono hrono, možen prevoz, ugodno prodam. Tefefen 031 506-383. $800 KMU, Tiidtt rasfc inrei. star 6 lit, noprodoj alt menjam.Telelon 041264-132. L447 lEUCOamintalko, 200 kg, prodom.!^ fon031 637-264. 5739 TKlbđtfeindv»teln,v9lQkiodl20(b250 kg, prodam. Telehr^ 041 756-790. &600^737 JALOVO lolico prodam.TeWon (03) 5778-965. 574Ö DVE br^ ovti prodam. TeMon 031 507-519. 5774 KOZO. yno5iB pasme, cona 30 EUfi, pro-dcm.releFon051 354-921. Š612 8IKCE, sr, od 8&do 120 kg, pcodam. Telefon 031 621-337. 2218 PRASlÜA, leätogo 150 kg m bikca simental-co, teikego 270 kg, prodam. Telefon 031 766-175. $615 TEUĆKO b^ijsko phm. tožko 200 kg, prodomo. Telebn 041807-853. šeie BIKCA simentoko, starega 60 dni in težke-go 165 kg, prodamo zo 500 EUR. Telefon (03|579»60. &6I8 PRAŠIČA, 180 kg, kuhono hrono, prodom oli rnenjom za dob;o ohranjeno somo-hodno kosilnico tozje izvodbe. Telefon (03) 5822-121, zjutraj ali zvečer. 57S7 PRjl^Č^ 200 do250kg. knnljef» ga s kuhono hrano, mo»n zakol pri prodojoku, prodam.Telefon031858-014. 6799 BIKCAamoflti^, storoga 10 dni, meniam mtefiS», bp, limuzin dt sorole, storo 10 dni. Telko, bp, težko 230 kg, prodam. Teleh)n 041833-366. saoo BJÖSirnentofe, Idspittiro 10^ praiiće, teäso približno 60 ks, prodom. fAoino maljavo 20 smrekov k Tet^fc^ 031836-175,(03)5608-112. Š619 filKCEamentoke, 220 kg, prodam. Telefon Ml 577-067. ŠS21 it. 92 - 21. november 2008 m 28 OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Tn pnm od 150 do 170 kg. dofmxD r^, pcodom.Mn(03) SimSl.m 971-319, SOM lEUCO simentolb, ha/fi 8 mesem, pro-(lom.leWon031883-374. S3i6 laiÖO. slon U dm, prnim JeMon 3ir58B. 5611 älEBKO, staro 7 mm, pmlotn oti m*' njom. Telefon 031244409. L4d6 TIUCKO vmffTtolko, sSoro 5 mvsecvv« pn-dom. Telefon 031 490-299. &82s TRI l(n3ve,brej8od3doBine$«c»,prodO' mo.TelehnOSI 337-404. 5833 T!UCO simenlolko, brefo 8 mesecev, prodam. Telefon 5722-S2S, od 14. do 17. ure. 5834 ČRNO belo Injo tehco pndonL Telefon 031 451-992. 6828 ZRBICE, shk, o mlovnik, ii lezi(o svinjo za ZQbl.pmlQm.T«Wofl 041836^98. Š625 lEUCO, bni» 9 iDesecBv n b&a amecAdcii, 160k8.prodani.Telefon04] 59M75. Š626 Smu0,lezb230keindn|inäopol30 kg, pmiom. Telefon (03) 579»68. 5844 na ST, od 80do 1201(9, prodom. TeWon 031 621-337. ž2>8 1QK0, b posro, biejo 7 mesecev, pndom. Ceno po dogovoru. TeleFon (03) 5797-17&,031 298'2R 5848 2AICE, rezbcM pasme, a ailcol di riodolj-njo rejo, pro^. Telefon 041232-594. 5851 TIUĆKO sfirole, sten 4 tedne in pujske, lezke od 20 do 25 kg, pro^m. Telefon (03)5794-148. še» ÖST0KRV1K bemske phnsorfe. stare 10 tednov, prodom, (eno po dogovoni. Telefon 041 783481. S849 KUPIM T!UCO oil krovo za zidial bpimo. T^on (03)5823404,040647-223. $488 PHIDELKI I PRODAM ^vk«kobprodQn.Telefofl(03]5771-698. 5602 VMO. Uk Ml nleće, ugodno prodom, mož-ncd«lovo. Telefon 03176S466. 5735 StUZNEbole insAo bmo, nhco, prodom. Telefon041317-434. 5758 BflO in nlete vno prodom. dostava ve^LoKoneoli meniova za pridelke ali stroje. Telefon (03) 580S098.031505-283. 5763 KRMNO korenje in kolembo prodom. Ceno po dogovoni. Telefon 5701-351. 6770 &0MAĆ0 slivovko ugodno pfodom. Tdefon 5741-187. 5796 VINO iz kakovostni »rt prodam. Telefon 031 858-014. 5799 SENO in olovo pevozom Jdshn 041 297-961. $627 OSTALO PRODAM 8lt20PARILKIIS [lät], 50,80.120.160 in 2001, prodam. Telefofl 030 929-205, po 15. uri. 4167 5KIATSU mosožno bloano, ki je v garonof-skem rokti do 4. 6. 2009, prodom. T^04l42]-538. 5759 PRIlCOliCO ZD prenz životi In bursLego kozlaprodano.T^ (03) 5793-180. 0611 LÜVSKO ograjo, bisie hnrie, vr)i, lOO-lSOOon.lOOminsol^itsbonte-no, poceni pndom. Tele^ 041 535-244,(03)548-1147. sr^s DVE novi Imktorski gumTourus (Mldielin kofxem),v8t&DSt420/70 R2B(14.9R 28) prodom zo 600 EUR. Telefon 031 787-304. 5777 8IKA, 520 kg, zDpnMftvtei dvobndni plug,prodomTeleFon 5778-377. 5790 VOZIČEK Peg perego, mak mbljen, novo jaiclto m ovtosedez Genus, nov, 9 do 18 kg, prodam. TeMon 041 55M)70. 6813 DVEostemi po liOO I, gorilnft in raztezno posodo, poceni pfodom. Telefon 031 494^0. 5805 fET Id stara kabüo, o rodovnik, težko 650 kg, bsünicQ Spedol 27 ^ ovno za ^eme, starega 6 mesecev in rotodisko kosilnico 137, no dvo bobna, prodom. Telefon 5735-189. sms ŠTUU zifflsb gume z olu plotisa, za fkrt pvnfo in motorno bbYanuho tik 125, I^A 1995,prodom. Telefon 041 209-768. 5609 ZMSKEgifliieMklMln, 205-55-16,itedil-nik no dno, bukova drva in zo occent,proefac4e. ZaupMje. Dotenja vas 65. Obolel. 09/57 26 319. 031 SOS 495. 031 83S 376 mkMK 49 k, Z dvema lokaloma, zri ^znoti ionsko do 49 let, lohko te tudi uposfrm. TeJefon 04124U47. Agend-jo Alon, vww.superolonii. 5782 AVTOfREVOZMIC, p^, razočaran, 43H zeli prijot^ico do 43 let. Telefon 041 248-647. AgeiKijo Alon, «ww.supero- kin.SL 5762 Iskreni fantja Ittel« preprosta, zv^ sla tf eKIete. Mnooo jih Je. zalo (>uv ce, pozabttenarazo&ar&niaterjih brez stroikov spoznajte, T«l.: 03/57 28 319, 98 m: 031/836 378. OnM. t^ OotBV vn PsMd. TRGOVKA, 42 lol. iepe postave, zeli mrkega, visokego v») 180 on. Telefon 041 24^^47. Agencija Alon, www.supero- kllL9. 57S2 32-l8tnQ mluüienka, vtika, zbII pri)ote1|a. Telefon 041 24M47. Agenola Alon. www.5i.9eralQn,si. 5782 UfWCUENI iiHdü Sh hnsko. pomurtos» upokojenb, m skupno zrdjen je. Telefon (03)5824411. 5830 MLjU), preprosimoski So zvesto porfeierko. Ni pomembno, odkod ste, koi imote, vozen je dober namen. Telefon 041 229449. ž 220 I'SGMZEBCCi h r VRUNČEVA 2 ž 3000 CELJE M GSM: 051/335-200 y FAX: 05/911 81 50 YTONG Pridružite se enemu najuspešnejših podjetij s podroi^/a industrije gradbenih materialov in postanite član dinamičnega prodajnega teama kot: Pogoji: diptomiranl inženir gradbeništva zaželjene >2t(ušnje na področju prodaje gradbenih materialov komonilotivnosl. urejenost dobro poznavanje MS Office in osnovno poznavanje programa Autocad aktFvno znanje angleškega jezika stalno bivališče v vzhodni Sloveniji Nudimo: n^ožnosl zaposlitve za nedoločen čas stimulativno plačilo osebni avton*kObil za službene in osebne potrebe prenosni računalr>ik in mobilni telefon možnost dodatnega izobraževanja Ponudbe z življenjepisom In dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Xella porobetofl SI, d.o.o. Loke pri Zagorju Ut2Kisovcc. /ella ZAPOSLITEV POOJEUEzgiodbenim moleriolom l^nik, d. 0.0., leskov« 15, 3202 Ijubecno zaposii delavce zo izdajo bloga. Vsi in^esenti, p^1te vloge na noslov oil pok^e g. Romano po telefonu 031 337-365. 5SS5 B a* pa*«^ htofaiofi (unorvni ziMiM, kMHi« naho» nt« WoAä fchfle* ^ 8. le M » « JifaiM AAA, IMcnk» Li4.3000 &«|L 14.03 «mm ISäMdelo: osnnje, pomoč osAnfan. Telefon 040 422-156. SdS4 ..... 'Ta^03eieno zo možno tudi finonoio pomoč. Telefon 041 2m47. 5782 DOSTAVIJAMO koghi no dom, vsak don, rudi sobote, nedelje in prozivke. Telefon 040 709-167. Ireno Blaznik, s. p., Nod-voznQ4,C^. S7d& SAM svoj mojst« s profesionalnimi in spe-clolnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinio), Ul. brotov Dobnrtinškov 13, telefon (041) 629444, (03) 5414-311 n VZDK2EVAHJE \n ^novo cHitmlnego ogrevanja vam nudi ZupanciMoestrol. d. n. 0., M»80jnittuiuii>, snimiraM druSiuk« komtd^ 1121 ».05 Mu Piyni, krimNlrvi draiTit 1720. zmnss Dirtv - Vo^ a vodo tl40 16.00.^7.-« Dnfädi^ fomanti&M dnms IIM 1B,10. ^aaO. 20.40. Vihima Doi, rotnsntKna drams liti, 17.0). l9iD. 21.30. KvBituiii wlirti>, alxp Ni t^ ^Mbarf, biograbiu dre(n4 19.30 CMsav, pDz^ivhB M-2Q ia46. faoo. Hh^ ithwl 2sdi# ktfl*. mtodii>-$k« fomamjCna kmnadijB/muBkal >m 15.40.18.00.2030. Kij M jt tfwBi. komtftjs/öremfi 13 S& 1420.18.4a im. 23.20 IfBENDA: prsdstsvi sovssk dan /ndflM » y pefB^ 01 sodoA? METROPOL IStskUnioo PFTEK Hl SOBOTA 1B.00 Ml vMo, »e^ft N tnli 20.00 TADjiMfn NSOEUAlnPOfffOElJEK 20.00 Ti&ojibitifa SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.00 Viin »ori - VojM ktam SOBOTA 18.00 Vc^ rmA - VijM Usnov 20.00 R«kir NEĐHJA 20.00 Rokir PRIREDITVE i6.00-38.00 Storldjuuhßa Sloven- ske Konjice_ Izdelava in poslikava ekolod- kih vrečk deimmica 16.30 Bio^Ui ProseniSko_ lUzstava sllk MaksimiJjaiia Stemađa>Milča odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje_ Kariyn Kayr Preteklost; Sedanj ost; Prihodoost Gxitkiyiga. rai^ovorznajsmiJd 20.00 Kavama MignottŽalec_ 3. kinotek večer 20.00 Dom H. slovenskega (abora Žalec_ jugo melodij koncert 22.00 Mladinski center Velenje_ Elodea, Zmajev r^ kancert^ S0UTJt22.11. 10.00-12.00 Smdio Galerije sodobne umetnosti Olje_ Velika mojstrovina z lunetni-kom Stojaoom Kneževićem novembrska delamica 10.00 Kulturni cenlerRogaSka Slatina PipilaMelkijad predstava 18.00 Dom kulture Velenje_ Ob 40-letnjd Karate kJuba Ve-loije t8 .00 Kiilrumi center Rogaška Slatina Regijsko srečanje odraslih pevskih zborov 19.00 Gasilski dom žalek_ 5. obletnica delovanja študentskega zbora PotiČka kcmcert 19.00 Kulturni dom Šentj ur_ Vokalna skupina Grič končen ob 20. oblemid 19.30 V dvorani na Gomilskem Krajcarji: Malo drugače - a še vedno po domaČe predstamtvem končen 19.30 Kulturni dom Zarja Celje Piknik s tvojo ženo komedija 20.00 SpitaJ za pf jatle Celje___ Komedija z Juretom Murkom stand up komedija 2100 Dvorana MC Patriot Slovenske Koiyice_ ICE koncert 23.11» 16.00 MNZCelJe^ Muzejska kavama Celje mojega spomina z Jože-tom Zupančičem obi^a/ijesporTunov 16.00 Telovadnica POSTrje Odbojkarski turnir 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Poslušaj svoje srce kantavto-rice Mzabete Novak predstavUevz^Sčenke r24, ti» 16.00 InltimtVif>VTunCeva9> Celje Vzgoja, komunikacija, odnosi in kako živeti v okolju z drogo brezplačne delamice i7.€»>18.30Vüa Mojca Velenje Ko učenje poslane veselje delavnka 17.00 Splošna knjižnica Slovenske Ko^to_ PingvlnČkova polta uraprai^jic 17.00 Lev^kova soba Osrednje knjižnice Celje_ Termalne vode na Celjskem prfdavo/tje Ibmaža Majcna 18.00 Klubski prostori ŠKŽalec HhropotemI Šahovski turnir STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij zzunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schützove kerart^, Kulturno in umet-nostnozgodovinsica zbirka« Svetišča ob reki» Svet bogov. Pokrajini muzej Celje, Flaruna pri Sevnici: Etnološka zbirka šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej i^äuK Laško - potovanje skozi čas, preyed razvoja kraja in okolice: V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... ^ razstava o Primožu l^baiju: Zgodovinski razvoj pi vovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Tbpbcah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Cd je: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. MNZ Celje - Otroški muzej He^ manov brlog: Ce ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotograiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pec CeQe> gostišče Hochkraut TVemer-je» restavracija na celjski ž^eznliki postaji, Celeiapark Celje in Pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoiiev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjsidh knezov: prodajna razstava izdelkov Lz serij Nature in Energy Design ter Cesarica ^bara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter graJlk Rudolfa Španzla na temo Celjski groß. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstavaMori-je Gaber. RAZSTAVE Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Darinke PavletiČ LorenČak. n. Osnovna iola Celje: Bistvo očem skrito, srcu odkrito» do 30.11. Galerija Račka, Celje: Kako ona uživa, razstava slik in akvarelov, do 23.11. Razstava slik in akvarel Slađane Mi-trovič, do 23.11. MNZC Občasni razstavni prostori: razstava L gimnajuje v Celju, Vizual-neum^nosti Nvšthgimrazijcev, do23.il. Galerija sodobne umetnosti Cel jer večmedij ska razstava avstrij skih umetnikov, do 28. U.Art Collage, razstava Alüed Resch inamold Reinisch. do 28. IL Galerija MDC Celje: razstavafotogra-fij Gregorja KaUča, do 15.1.2009 Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Borisa Skalina, do 1.12. Galerija Železarskega muzeja na ItehajjatL Ultima forma.avtor razstave je priznan hrvaški foto^af Vinko Šer-bek,do30. U. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: lil. slikarska kolonija zbirka - Tinsko 2008, do 12. 12. Ukovnj salon Celje: fotografska razstava Žel jka Jermana, do 7.12. špitalska kapela: razstava Stanovska moda Ulrikovega Časa, do 23.11. Galerija Volk; razstava del Tine Konec, do 29. U. Galerija Mozaik: razstava del iz stalnih zbirk» do 29. U. Galerija Mozirje: razstava £x-tem-pore Mozirskl gaj. do 26.11. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RAIMA CELJE Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9, in 12. uro ter medlS. in20. uro. V ponedeljek zaprto. Akmalno: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) -brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - SMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure • brezplačne inštnikcije matematike za osnovno- in srednj^olce • igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanj u. vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorih Knjižnice Laško, celskl mlaM« zf' Kovembra in decembra: Pripovedovalci zgodb, skupini Mi2 in Orieki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja. V petek, 5.12.. nastop skupine Orlek. Redno doeaianie v dvorani: tae do - športna rekreacija; ponede- Ijek in sreda ob 19.00. Vodi Grega •RrSek: KUD Superstar- ples: torek med 16. inl8. uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15, in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 03i 404146 (Gregor). 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo@skms,nel. Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031812-533 (Ma- Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, soboteod 14.30do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mJadostnikom in odraslim v stiski Vsaki. in3.četnekvmesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestru trg 5, Šentjur. www.novitednil(.coni društvo r£g10mad>] a varna HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje teL št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA 080-11*55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mailr drvštvp^osg^drustvo-sos.si zavod vir, dnevni center za pomoč odvisnim Ttlefon 490 00 24. 031 288 827 su7vensk0 društvo hospic območn! odbor ceue Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 družinski iNšrmrr bližina, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za sta^> za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali Hzičnega nasilja, za moške storilce nasüja di žrtve psihičnega nasilja center za pomoč na domu Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 dru^o ozara celte Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Podjetje ^^^&RC. d.o.o. Diiektor Srečko Šrot Podjetje opravlja Časopisno-založniško. radijsko in sgen-djsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000Celj«. telefcm {03} 4225190. Eax: (03) 5441 032.Novi tednik izhaja vsaktorekin petek, cena toriu:kvegd izvoda je 0,81 Ct^ petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpe^ Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je ledu narot^una 189,60 EUR. Številka transakcijski ra* Čuna; 06000 00267S1320.Nenan3čenihrokopisovmfoto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TCDMBC Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn ^amestnica odg. tu*.: Ivana Stamejčič RačtiDalnlškl prelom: Igor šarlah, Andreja Iziakar Oblikovanje: svww.minjadesign.com &mail uroinJštva: tednik^^i-rc.si E-mail tehničnega uredniStva: tehnika.tedmk(l^nt-rc.si RADIO Ca-M Odgovorna nrednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^^nl-rc.si. E-mail v studiu: info@radioceIje.com UREPMliTVO Milena Brečko-Poklič, Brane .^eranko. Špela Kurah. Romari Petek» Urdka SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Šusier, Salka Teržan Ocvirk m št. 92 - 21. november 2008 AGCNCIJA Opravlja tiženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuoi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja io vodja Agencije: Vesna LejiČ propaganda: Vc^ko Grabar» Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka ZapuSek, Rok Založnik T^etoski (03)42 25 190 (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem o^asov po elekt podti: agendjai3>nt-rc.si NOVI TEDNIK ■PPAZWEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: ALKANET-kor^Aina barvHne alkane, NIMFEJ-svetiSie nimf, NITI^OMETER^naprava a ugotavljanje duika, RATAN'StebIa palm v pietarstvu Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nočitev z zajtrkom za eno osebo v Penzionu Rebeka in Karoüna (Jelenov greben) 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra S.-5. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka. 27. novembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izSla 14. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št« 90 Vodoravno: STO, KIŠTA, UT, OKJARCA, ENIAC, KRAUI. ELITA. /P, APELES, PARCELA, LOGISTIKA, IZNOS, GROZA, ZAKON. OMA, AT, ARTUR, ACETON, RAB, EMA, PRATA, VENERA, TROHA, STATIKA, ÜL1KA, TITAN, MODEL, VD, ARO, GRAPA. IZLET, JAMA, URAR, PLAŽA, ANIMATOR, SPA. NČ, ČEJENl, EDI, TRIK, CANAL, KRK, OČKA. Geslo: Nedavno sla obiskala našo državo. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nočitev z zajtrkom za eno osebo v Penzionu Rebeka in Karolina (Jelenov greben), prejme: Viljem Počivaldek, RazJagova lld, 3000 Celje 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra , prejme: Bemardka Rataj, Ul. 2. bataljona 16, 3230 Šentjur 3.-S. nagrado, vstopnico za 2 osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec, prejmejo: Vitomir Nikolič, Cesta XIV. divizije 32,3220 Štore; Cirila SuSa, Pod gradom 1, 3270 L^ško in Anica JerŠič, Polzela 106b, 3313 Polzela Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 a 4 5 b 7 6 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 26 Ime in priimek: Naslov: _ HOROSKOP OruL Prijetna družba vas ^o zvabila ria zabavo. Ajer pa se ne boste poCutiä najbolje. Še dobro» da tosJe imeli s seboj sorodno dulo, s kolero se boste sprva zapletu le v pogovor, sledilo pa bo še marsikaj drugega On: Prijateljica vam bo sicer voljnaporjwgati, vendar bo zahtevala tudi »plaHlo«- Premislite. preden se boste odloČili, da vam kasneje ne bo žaL Kdor ima takšne prijatelje, ne potrebuje sovražnikov! Ona: Nikar preveč ne razmišljajte o tem. kar je bib, posvetite se predvsem tistemu, karvas čaka v prifwdnasti. Ta velja Se zlasti za ljubezen, kjer se bo pojavila prilotnost, fci 0/ jo bilo škoda zamuditi. On: Počasi prihaja Čas, da končno odvržeie neprestano delo in skrbU saj prihajate v obdobje. ko bo življenje veliko bolj sproščeno kot doslq. S partnerko si boste privoščili prijetno praznovanje, ki ne bo kar tako Ona: Zadnji Čas je, da zakrpale luknje v posknmih zadevah. saj se vam lahko sker vse skupaj kaj hitro pomši. Partner vam bo sicer pomasal, vendar se boste morali potruditi Tudi sami. On: Pretvarjanje, da ste trdni in neosvojljivi, lahko samo škoduje, zato odprite srce osebi, ki vam je te dol^o pri srcu in uspeh ne bo izostal Le zakaj bi izgubili ttsto, kar vam je usojeno? Ona: Zabavaä se boste bolj. kol ste sprva r^čnovali. To lahko prinese tudi neprijetT}e posledice. ki se vam bodo obesile na že tako preveč obremenjena ramena. Poiščite si pomoč, dokler je še na voljo! On: Spogledovanje z neznanko bo začelo počasi preroSčasi v nekaj več, seveda pa je predvsem od vas odvisno, kako daleč boste celotno zadevo pusti-IL Vsekakor vas bo mikalo iti povsem do konca. DVOJČKA ^ I STRELEC Ona: Nikar se ne opravičujte. saj ste konec koncev govorili predvsem tisto, kar vam je narekovalo srce. Res ste včasih muhasti in nepredvidljivi, toda vaše ravnanje je bilo doslej Še vedno iskrerto. On: Prijeten vikend vas bo zmamil na sprehod in spoznali boste nekoga, ki vam bo Še veliko pomenil. Nikar se ne obotavljajte, ampak vzemite micia» ffuo v svoje roke - uspeh vam enostavrio ne more poö^üf. Ona: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do partnerja. Ta bo spremembo vsekakor znal ceniti in vam jo tudi povrniti. On: Ne zaupajte človeku, ki ga poznate Šele kratek čas, saj ne morete zanesljivo vedeti, kakšni so njegovi pravi nameni. Seveda to ne pomeni, da mu ne smete prav ničesar verjeti: ladi zaupanje je potrebno! Ona: Prizadevanja tki ljubezenskem področju se bodo začela počasi obrestovali, saj vam bo prijeten znanec posvetil precej časa. ki ga boste tudi pošteno izkoristili. Domenili se boste za izlet v prihodnjih dneh. On: Zgovarjali se boste zaradi preobilice dela, vendar sami najbolje veste, da so resnični vzroki nekje povsem drugje. Avantura, v kolero ste se zapletli,.vom Ixyae^veliko več časa. kot si lahko privoščite. KOZOROG Sk Ona: Posbvni dobički bodo precej presegali vaša najbolj optimistična pričakovanja, pa je tako sedaj idealen čas, da to tudipošteru) proslavite. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam stalno stali ob strani. On: S partnerko se boste prepustili čustvom in si privoščili nekaj, kar bo sairu) za vaju. Je te tako, da je treba od časa do Časa pozabiti na vsakodnevne težave in siprivoščti malo sprostitve v dvoje. LEV I VODNAR ^ Ona: Trenulen razplet dogodkov vam ne £>o omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Držite se raje tistega, ki ga irrmte, čeprav je kdo drug bolj mamljiv. Tbda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Vse vam bo šlo natanko po načrtih, veruiar zato nikar prehitro ne odnehajte z vztrajnostjo. ampak se do konca potrudite tako. kot to znale le ul Nagrada, ki vas čaka na koncu. bo riadvse prijetruL DEVICA ^ Ona: Dobili boste priznanje za opravljeno delo. vendar vam to ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. To pa bo treba dokazati in to pr^-vsem z dejanji, ne pa samo z besedami. On: Opravili boste pomembno nalogo, nato pa si boste oddahnili in privoŠČiU počitek, ki ga že dalj Časa potrebujete. Tbda ne boste imeli popolnega mira. saj se vam obeta zanimiva ljubezenska dogodivščina. Ona: SpozTui^; bosie osebo, ob kateri se vam bo močno povečal srčni urrip. Torej - ne bodite sramežljivi. temveč razkrijte svoja čustva. Caka vas prijetno presenečenje, ki pa stega ne nek način lahko Že slutili. On: Prišli boste v skušnjavo, da prevarale paitnFrko. Bolje bi bilo, da o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom. ne pa da se spuščale v avanture, ki lahko imičijo vašo življenjsko srečo. Ona: Upoštevali bodo vaše mnenje, zalo pazite, kaj boste svetovaä, šeposeb^'. kerbopri-sotna oseba, kije sploh ne poznate. Uporabite malce diploma-aje. saj nima smisla, da bi ustvarjali nepotrebne težave. On: Na posbvnem področju boste veliko bolj uspešni, kar bo predvsem posledica lega. da se boste odloäli raje pogajati kot pa vztrajati pri svoji trmi. Ta spremernba se bo pozitivrw odražala Se kar nekaj časa. St. 92 - 21. novembM* 2008 aiEziimeiocm Gimnazijski spomini Foto: MARKO MAZRJ Art-.- Ravnatel j I. gimnazije mag. AntoD Šepetavc je ob velikem projektu zadnjega leta In skrbeh, ki temu pricičejo, večkrat pomislil, kakSno srečo ima, da mu ob strani stojijo zvesti sopotniki. Najbolj nepogrešljiva in zanesljiva je gotovo žena Dragica. Profesor matematike na I. gimnaziji v Celju Maks Kle< men je eden üslih profesorjev, ki se je vedno zavedal, da je prav toliko kot znanje matematike vredna tudi ljubezen do nje. »Ne bi rad, da bi vam v življenju postalo slabo že ob sami misli na matematiko in gimnazijo,« Je velikokrat ponovil, Zalo pa so njegovi nauki ostali med najbolj prijetnimi spomini. «A- Spomine na gimnazijska leta so obujali tudi znani celjski travmatolog, dr Radko Komadina, njegova žena Saša, ki je z gimnazijskim življenjem ostala povezana kot profesorica na Centru, in njen brat RUp Simoniti, sicer prav tako človek belih hodnikov, specialist ginekolog. Pl«ESICAItSXVO FASAJDERSTVO iHUGLER mmmsamši^m Kosovelova U 3000 C€UE G8N «41 6S1 OS« W 490 0122 ^MZOPUDntö&p. nmMilsi J301 Pümd TEL:041-4S^S36(GoruJ} IIB lil: jorazd.planirtsek^iiul.ovn Kaj imajo skupnega Kovintrade, Terme Olimia in Banka Celje? Ne, ni kriza, ampak I. Gimnazija v Celju. Ko so Še žuUli gimnazijske klopi, si Iztok Seničar» Zdravko Počival-$ek in Niko Kač verjetno niso mislili, da bodo čez nekaj let stali v krogu najpomembnejših celjskih gospodarstvenikov. Ko se v sprc^čeni dru^ dejo koreografinja Goga Ste fanovič Erjavec, nekdanja novinarska kolaca Nataša Ger-kfiš !n glasbeni inovator Gusti Penič, pač ne more biti dolgčas. Zgodb, ki so se začele s »§e veste, kako je bilo takrat ...«je bilo ta večer ogromno^ Kakšno skupno točko imata logistika in farmacija? Očitno stajo brez težav našla Mar-ün Upičnik (levo), dekan celjske fakultet za logistiko in znani celjski farmacevt Boris Jagodič. Igrali so (G)amma Ob sobotni otvoritvi razstave vtzualruh umetnosti nekdanjih dijakov I. gimnazije v CeJju je zbranim odlično zaigraia vse bolj prodorna celjska skupina Gamma. Pravzapravje igrala le »amman. saj Gregor Deleja. ki je v skupini tisti »C^, pa Še alfa in omega zraven ni mogel igrati- So mu, že spet. pozabili dostaviti pianino ... Foto: KATJUŠA - m Sl 92 • 21. novembar 2008