Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 233.	v LintiM v sredo, it m ml	Leto KLIV.
ss Velja po pošti: в
la oelo leto naprej . , K 26-— ia en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
la oelo leto naprej . . K 24'-aa en meseo „ . . „ 2'—
V	iprirl prejemsn впеВн „ 1*80
is Sobotna izdaja: s
m oelo leto......k V—
u Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
. Inseratl:	■
Enostolpna petiivrsta (72 mm široka in 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Enostolpna pctltvret ipo 60 vin.
Izbaja vsak dan lzv emšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
tttf- Uredništvo jo t Kopitarjevi ulloi štev. 6/Ш. Bokopisi se ae vračajo; nefranklrsna pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telelona eter. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi olloi št. 6. — Račun poštne brantlntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
HoMska in vojna.
(Iz holandskega Limburga.)
Razpoloženje na Holandskem je sicer še vedno razdeljeno med entento in osrednjima velesilama, toda večina pravih politikov in gospodarskih politikov se čim-dalje tembolj odvrača od Anglije. Samo strah, da bi Anglija morda ne napadla na-jfih indskih kolonij, nas zadržuje, da kar naravnost ne dvignemo glasov proti Angliji. Izdajalstvo Rumunije proti Avstroogrski in Nemčiji se kot podlost splošno obsoja, posebno ker jo je vodil pri tem zgolj pohlep po deželah. Kakor Italija, tako je tudi Rumunija vzbudila gnus med poštenimi Holandci. Proti Belgiji, katero so doslej še vedno pomilovali, četudi splošno ne verjamejo več, da bi se bila belgijska nevtralnost po krivici skrunila, se obrača sedaj tudi gnev Holandcev, kajti Belgijci vedno zopet zahtevajo Skaldino ustje, ki je pa enkrat holandska posest in nikogar drugega ne. Pri sklepanju miru nameravajo poizkusiti dobiti še več holandskega ozemlja. In vendar so storili Holandci Belgijcem toliko dobrega, da ne morejo več. V resnih krogih velja Anglija kot najnevarnejši sovražnik Nizozemske.
Vojno radi slanikov je Anglija pač ustavila, toda sedaj pa določa mero, koliko ujetih rib smejo izvoziti na Nemško. Anglija določa tudi ceno, ki jo plača Ho-landcem za ostanek. Po nizozemskem pre-komorskem trustu nadzo«ruje, to se pravi ( gospoduje Anglija nad celo trgovino Nizozemske. Ako Holandska vse to mirno trpi, jo nagiba k temu edino-le vstrajna želja, da bi ne bila še ona potegnjena v vojno. Ta nevarnost je sedaj bližja, nego je bila preje; kajti da se Anglija ne straši nobenega koraka, zadostno dokazuje njeno postopanje na Grškem. Ako četverospora-zum, kakor kaže dejanski položaj, danes ne prodre na zapadu, in še manj, kakor se zdi, na vzhodu, dočim italijanska vojna za odločitev sploh ne prihaja več v poštev, ostane le še Balkan. Ako tudi tam ne pade odločitev na korist četverosporazumu — potem po mnenju na Holandskem ne pre-ostaje drugega, nego da Angleži napadejo svoje nasprotnike preko Danske in Ho-landske. Holandska je pa trdno odločena, da se z orožjem v roki brani proti vsaki kršitvi svojega ozemlja. Ojačevanje ho-landske armade se zato po načrtu nadaljuje, ravno tako nabava vedno novih množin municije, katere je v skladiščih že ogromno nakupičene. Vse naše ljudstvo na Holandskem pa preveva le ena želja: da bi
LISTEK.
Trш pismo.
i.
Meseca oktobra 1916,
Sam ne vem, kako bi začel. Trst poznate od kraja vsi: veste, da je veliko obmorsko mesto, kjer vlada hrum in šum, nad katerim se smeje južno nebo, ki se preliva v temnomodro morje. Opisa ne marate, o življenju o njem bi radi kaj vedeli?
Življenje! Dosti pomenov ima ta beseda in navadno se jo je vzelo od lahke, vesele strani. Danes je to drugače — povsod in v Trstu.
Tessera! To je pasiršajn življenja. Brez izkaznic ne prideš dalje in še ž njimi le težko po dolgih, dolgih urah čakanja. Greš po ulici — naj bo zgodnja jutranja, ali pozna popoldanska ura — tu vidiš dolgo, dolgo vrsto ljudi, ki se drenjajo in se polagoma a vendarle udajo v svojo usodo in čakajo v vrstah na moko, kruh, kavo, drugje spet isti prizor pred mesarijami, mlekarnami itd. Potrpljenje je božja mast in potrpljenje železne duri prebije — s les-sero v rokah — in seve z novci — dosežeš potrebni živež!
•
Človek, ki pride v Trst, se začudi, vzveseli se in pomisli skrito v svoiem
nam bilo z vojno prizanešeno; ako pa . mora biti, potem bo tudi mala Holandija I pokazala svojo moč.
Goriški duhovniki v Italiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zopet se nam je posrečilo dobiti nekaj podrobnih novic o goriških duhovnikih, ki so z okupirano Goriško pri-li ob početku vojske z Italijo pod oblast te države. Nahajajo se raztreseni po vseh mogočih provincah; nekateri so internirani v Siciliji in Sardiniji in drugod; drugi bivajo s svojimi farani-iz-gnanci in delijo njih usodo; le malo jih je ostalo na svojih mestih doma.
V Brdih so ostali na svojih mestih preč. gg. K o d e 1 j a (Šmartno pri Koj-skeihi, Lenardič (Kožbana), Podobnik (Gradno) in Košir (Vedri-jan); samo preč. g. župnik K o del j a je s svojimi farani moral oditi v Ime-nje, ki je pa prav blizu Šmartnega. Šmartenski župan Fr. Obljube k biva z delom svojih občinarjev in s p r e č a s t. g. J o u h i m o m Jerebom (vpok- duhovnikom) v kraju Cor-denons (Udine). Glede preč. g. Jereba je poročal, da je bil zelo bolan; pred velikonočjo je ležal zaporedoma 9 tednov v postelji, a tudi po veliki noči niu je bilo le malo boljše; že so mislili vsi, da bo podlegel, ko se mu je v zadnjem času bolezen obrnila na bolje.
O preč. g. F r. K 1 a n j š č e k u, v i -kar ju v Podsabotinu, se dolgo časa ni vedelo ničesar; končno se je vendarle posrečilo preč. g. dekanu Pe-ternelu v Kobaridu, da je prišel do na-tanjih novic o njem. Proč. g. Klanjšček je še zmerom pri življenju. Ko so 24. maja lanskega leta Italijani nenadoma prišli v Brda, se je preč. g. Klanjšček iz strahu pred njimi preoblekel v kmeta, delal v vinogradu in na polju in kot tak dolgo časa ostal nepoznan. Šmartenski župan F. Obljubek pa piše sedaj z vso gotovostjo, cla je preč g. Klanjšček zdrav, da se bavi s svojimi duhovniškimi posli in stanuje v Salinbergu pri Bi-ljani.
Preč. g. Anton G e r b e c j u n. (Mernik pri Dolenju) in J o s. Milani č (Marijino Celje pri Kanalu) se nahajata v Fordongianus na Sardiniji. Mnogo sta pisala, da bi kaj zvedela o svojih stariših tostran meje, a dosedaj je bilo vse njih prizadevanje zastonj. — Preč. g. L u d o v i k K u m er, župnik
v Biljani je najprej bival v Campobas-so v Pignataro Maggiore (prov. Caserta)» a je prosil za premeščenje v Brivio (provinc. Como), kjer so sirote umrlega bi-ljanskega nadučitelja Simčiča in kjer se nahaja tucli 300 izgnancev iz Bobrovega pri Biljani. Prošnja mu je bila uslišana. — Preč. g. župnik A n d r. U v-š i č (Slovenec v Brdih) se je moral dolgo časa sam vzdržavati. Sedaj hiva v Florenci in piše, da se tam nahaja tudi c a v. D o 1 i a c h , ki je po padcu Gorice tjekaj bil premeščen- — Preč. g. A 1. Filipič (Srpenica) je s svojimi ljudmi še vedno v lepem kraju ob morju Diano Marina (Liguria). — Preč. gosp. J o s. Kalin (Drežnica) je v Candida (prov. Avellino); njegovi ljudje bivajo v isti provinci, deloma tucli v prov. Ca-serta. Dobil je dovoljenje, da jih sme v obeh pokrajinah obiskovati in pastiro-vati. — Isto dovoljenje sta dobila preč. gg. H. C a r 1 e t (Srednje pri Ročinju) in Alfo n s Blažko (Kozana v Brdih), ki stanujeta v Torinu. Obiskala sta svoje farane v Torino, Cuneo, Legnasco in Novara. Preč. gosp. Blažko je na svojih potih o veliki noči razdelil nad 500 velikonočnih listkov opravljene velikonočne sv. izpovedi. — Preč. g- Carlet ima sedaj svoje stanovanje in hrano in službo v »Convitto eccl. della Consolata« v Torinu. — Preč. g. O t i i i j M e d v e š (Ročinj), biva še vedno na otoku sredi napolitanskega zaliva Ventotene (prov. Napoli). — Preč. gosp. Ivan Franke (Gorenje polje pri Kanalu) se nahaja v Narcao (prov. Cagliari na Sardiniji). Sem je bil tudi preč. g. Fr. Spessot (Oglej) iz S. Cataldo v Siciliji premeščen- Toda v pretečenem juliju je zbolel na malariji, na kar so ga poslali v Angri (prov. Salerno), kjer je že dolgo časa bivalo nekaj njegovih sorodnikov in ožjih sorojakov iz Farre v Furlaniji.
Preč. g. M o s r o b J u s t u 1 i n (Vi-sco) in A r t u r P i r n a t (Mossa) sta se nahajala najprej v Maršala v Siciliji; v zadnjem času sta bila premeščena v Monte S. Giuliano (prov. Trapani) tudi v Siciliji. — 2 njima je delil usodo pregnanstva tudi preč. g. Iv. M a r a n g o n (S. Vito al Torre), a so mu dovolili, da se je iz zdravstvenih ozirov smel podati v gorke kopeli v Acpii (prov. Alessan-dria), kjer jc še vedno. V isti provinci in sicer v mestu Asti sc nahaja tucli preč. gosp. Evgen B r a n d I (Turia-co), kjer deluje v nekem zavodu. — Na Sardiniji se nahajata še preč. gg. I v. Rigotti (Belvedere pri Ogleju) in
Jernej M u 11 o n (Ruda). Prvi Je v Nuoro v škofiji Galtelli Nuoro, drugi pa v Borore (prov. Cagliari), kjer mno-tfo sodeluje pri duhovnem pastirovanju s pridigami in spovedovanjem. — Zna-, ni preč. g. župnik iz Medeje pri Kormi-nu Izidor P r i m o s biva v CasteU lamare v Siciliji in sodeluje mnogo pri duhovnem pastirovanju; 20. avgusta mu je v Medeji umrl oče v visoki starosti 90 let. Umevno je, da je bilo-to za sina hudo, toliko bolj, ker se je videl tako strašno daleč od umirajočega očeta, ki jc bil drugače vedno pri njem. *—* Preč. I v. G r a 11 o n (Strassoldo) se nahaja sedaj še z nekim drugim našim duhovnikom v Bavena ob Lago Maggiore; prej je bil v Graglia (Riella v Pie-rnonte). — Preč g. Ant. Carora (Mo-raro) biva sedaj v Vicchio cli Mugello (prov. Firenze); pomaga kot katehet pri poučevanju otrok in je že nad eno leto tam. Blizu domače zemlje jc ostal preč. g. I v. G r u s o v i n (Farm).; nahaja se namreč sedaj v Percotto v videmski provinci.
Drugi so več ali manj na svojih starih mestih, kakor je bilo to v časopisih že objavljeno.
Stovenci 'lil M 110 rumunskem Ш0.
(Izvirno poročilo Slovencu.)
Prejeli smo naslednje poročilo slovenskih fantov z bojišča dne 26. sept.: Po osemdnevnem boju poročamo z rumunske meje, kako smo sovražnika močno porazili. Dolgo časa prej nas ni pustil pri miru in nas je vedno nadlegoval. Nato pa nas pograbi sveta jeza in se zaženemo na njega na nož. Bili smo se proti štirikratni premoči. Po gnali smo sovražnika v beg in zadali mu močne izgube. Sovražnik je pustil na hojišču 36 mrtvih, veliko ranjenih. Zajeli smo 57 mož. Beg Rumunov je bil splošen, Rumuni so bežali v največjem neredu in popolnoma praznih rok, ker so vse na bojišču popustili: orožje, strelivo, vse svoje cunje in opanke. Kakor na drugih bojiščih, tako se tudi pokažemo slovenski fantje iz Primorske, da nismo še pozebli. Pošiljamo vsem čita-teljem »Slovenca« srčne pozdrave iz 2000 m visokih hribov slovenski fantje: Jožef Korič, narednik; Alojzij Besednjak, narednik; Josip Grzctič, četovodja; Pertot Peter, telefonist; Saftič Anton, telefonist; Rolih Josip, telefonist;
srcu: Ali seip prišel v obljubljeno deželo? Seveda, abstinent tak človek ne sme biti, no prijatelj dobre kaplje, ki se jo tako težko dobi, ali omejenega piva (epiteta or-nans velja za učinek sploh in ne samo za ta čas).
Zakaj vse to?
Glej, vsak streljaj — ali mogoče kaj več — stojita ponosno in obsežno po dva velika, velika soda, ki te vabita in kličeta: »Pridi!«
Komur se poljubi — pridi!
Mogoče bi se dobil kje čarovnik, ki bi spremenil — vodo teh sodov v rujno tekočino v veselje mnogim. Če bi bila večina zadovoljna, nc vem.
*
Znano je, da je prinesel > Lavoratore« simpatično pisan članek o naši kulturi, v katerem se ogreva za medsebojno spoznavanje. Vesel pojav, da bi le dobil tal in umevanja Preziranje in neorijentiranost — z njima se mora pomesti — potem pojde.
*
V ulici Sanitd 23., I. oziroma S. Gior-gio 3., I. je začelo 2. oktobra vpisovanje v zaposlovalne tečaje goriške slovenske gimnazije in učiteljišča. Dosedaj je vpisanih gimnazijcev 70, a pride jih še. Približno islo število je tudi učiteljiščnikov in učiteljiščnic.
Za gimnazijce je doslej poskrbljeno, da bodo dobivali hrano v aprovizacijski kuhinii. kier je vse zelo čedno urejeno in
ceno. Vodstvo bo nekaterim, kolikor dovoljujejo sredstva, ki so na razpolago — 1000 K od ljubljanske Gospodarske Zveze in kar bi se še nabralo po dobrotnikih goriškega dijaštva — pomagalo, drugi bi pa za mesečnih 21 K — 70 vinarjev dnevno — dobivali istotam kosilo in večerjo.
Dela se tudi za konvikt, a o uspehu ne vem še ničesar poročati. Potreben bi bil gotovo zelo! Če se ga prikliče v življenje, ni dvoma, da bi prišlo še do 50 dijakov, ki jih baš stanovanjsko vprašanje drži še doma. Če imajo v Gradcu in na Dunaju naši sodeželani svoj konvikt, bi ga imeli lahko tudi mi, zlasti ko se ga lahko dobi, ker bivši knezoškofijski zavod, ki je zdaj last magistrata bi bil nalašč za to in bi nc bilo ovir, ker je — prazen!
C. kr, namestnik se je toplo zavzel za naše tečaje in jim naklonil zaenkrat 4000 kron — seve vse to gre v režijske svrhe: za šolske prostore, učila itd.
Sv. maša, ki jo jc daroval pri oo. ka-pucinih pred Kristusom na križu preč. g. 1 prof Tabaj ob preslavnem godu Njegovega j Veličanstva, je bila obenem začetna božja j služba za gimnazijske zaposlovalne tečaje, j Redni poduk je pričel 5. oktobra. Mladina se jc poprijela z vso vnemo zopet študija. j zavedajoč se velikega časa, ki jo opominja j z vso veliko resnostjo, naj sc temeljito pri- ; i pravlja, da izidejo iz nje možje, ki bodo j ' stali zvesti in vdani na braniku naše slavne domovine, ko ji pribije zmagoslavni mir.
Trst je pokazal 4. oktobra, da je in ostane avstrijsko mesto. Vse ulice v zastavah — tudi naša trobojnica je pričala vdanost in ljubezen, ki jo čuti in goji našo ljudstvo do Njegovega Veličanstva, V baziliki sv. Justa je daroval Prevzv. knezo-škof dr. Karlin ob pol 10. uri sv. mašo, katere so se udeležili vsi dostojanstveniki in uradništvo ob najlepšem vremenu. Po ulicah je začelo življenje darovanjskih dne-vov, ki prinese gotovo znatno svoto v dobrodelne namene za naše junake in spriča tudi na ta način, da jc Trst bil, je in ostane naš — avstrijski!
Isti dan — 4, oktobra — se je po pon-tifikalni maši poklonil c. kr. namestniku presvetli škof dr. Mahnič iz Krka v sprem-stvu svojih duhovnikov in zastopnikov iz 18 občin in izrazil najglobokejšo vdanost hrvatskega prebivalstva do Njegovega Veličanstva in preslavne vladarske hiše. Obenem so poklonile občine namestniku in branitelju naše dežele pred verolomnim sovražnikom, častno občanstvo. Namestnik je bil veselo presenečen in je v hrvaščini odgovoril, da sporoči vdanost in ljubezen junaškega in zvestega hrvatskega
naroda pred najvišji prestol, *
Ti, ki si prebral to pismo in ti, ki si ga prebrala — eno te prosim: spomni se, če moreš, goriškega dijaštva! Zato ti povem prihodnjič šc kaj in mogoče lepše!
Berce Franc, infanterist; Reya Izidor, sanitetni korporal.
ulDlomotlčne listine o našem razmerju z umofliio v m pred vojsko.
(Konec.)
12. avgusta je brzojavil baron Burian dodatno k nalogu z dne 1. avgusta glede zavarovanja konzulatnega arhiva, da bi bilo priporočati, da se najvažnejši del tajnih političnih listin natihoma pošlje na Dunaj potom kurirjev. Isti dan je minister naročil poslaniku, naj s primerno previdnostjo opozori kralja na to, da se Bratianu v pogajanjih z entento vedno bolj zapleta in da bi se utegnil v pogajanjih nepreklicno ujeti, predno bi obvestil kralja. 22. avgusta je naročil minister poslaniku, naj na jako resen, a za Rumunijo še vedno prijazen način opozori na to, da pušča Rumunija rusko mejo nezavarovano, dočim odreja na naši in bolgarski meji intenzivne vojne priprave.	r iii
V smislu teh naročil je grof Czernin dne 26. avgusta govoril s kraljem in mu dal razumeti, da hočemo sicer prijateljskih odnošajev, da bi pa nadaljevanje rumunskih vojnih prigrav kategorično zahtevalo od nas, da zavzamemo, odločilno stališče. Kralj je odgovoril na njemu lasten, nejasen način. Rekel je, da se po možnih Bratiano-vih dogovorih ne čuti vezanega, da pa misli, da njegova armada ruskega predora ne bo hotela zadržati. Upa na Majoresca, o katerem pa seveda ni prepričan, da bi mogel v parlamentu najti večino, dasi je 90% prebivalstva proti vojni. Jutrišnji dan prinese razorožitev, ako bo kronski svet sklenil nevtralnost. — Ponoči je imel grof Czernin dolg pogovor z Bratianom, ki je najodločnejše izjavil, da hoče, more in tudi bo ostal nevtralen; jutrišnji kronski svet bo dokazal, da govori resnico. Kronski svet je sklican proti njegovi volji. Bratianu je namignil, da ga hoče Majorescu izpodriniti. Ponovno je izjavil, da bo Rumunija šla v vojno le tedaj, ako bo napadena, kar po njegovem mnenju Bolgari čisto gotovo nameravajo.
Predzadnji kos zbirke je dne 27. avgusta ob 3/4 na 9. uro zvečer v c. in kr. zunanjem ministrstvu izročena vojna napoved.
Zadnji kos je brzojavka, katero je 23л septembra grof Hadik, poslanik v Stćckholmu, na prošnjo preko Švedske potujočega grofa Czernina poslal baronu Burianu. Brzojavka naznanja, da je stavila Rusija dne 24. avgusta v Bukareštu ultimat, ter dala na eni strani dalekosežne obljube (Sedmograška, Banat, Bukovina, po ,ysej priliki tudi ustja Donave), na drugi strani pa zagrozila, da vkoraka v Rumuni jos s 100.000 možmi. Kralj je postavil kronski svet pred fait accompli. Že v trenutku, ko se je zbral kronski svet, je poslaništvo zastražilo vojaštvo.
isBratianu mi je dal,« tako se glasi Czeiminova brzojavka, »še kratko pred kronskim svetom častno besedo, da ostane nevtralen, ter v zadnjem trenutku potisnil v Ospredje kralja, da odvrne odgovornost, če bi šlo slabo. Po vsej priliki ni dvoma, da bi bil gospod Bratianu rajše še nekaj časa čakal. Zgodilo se je, kakor sem pričakoval: ententa je akcijo nenadoma izsilila.
Vlah beži.
Rumuni hitro zapuščajo Sedmograško, Čete generala Falkenhavna zasledujejo drugo rumunsko armado, ki se, za tretjino zmanjšana, v tridnevni bitki pri Braševu popolnoma poražena, umika čez prelaze Torczvar, Tomos, Bodza in postranske prehode v polnem neredu v gorovje in gričevje severno od črte Ploesci— Buzen. Tudi severna rumunska armada, ki stoji nasproti armadi generala Arza, je bila tam, kjer se je postavila v boj, da bi olajšala kritičen položaj sosednje skupine, takoj vržena. Naše čete zasledujejo tu Rumune proti črti Kezdi-Vasarhely—Czik-szereda — Gyergyo — St. Miklos. Samo skrajno, z ruskimi postojankami zvezano desno krilo severne armade skuša braniti dohode proti prelazu Tolgyes, kjer ima podporo pri ruskih četah. Pa tudi tu se že uveljavlja vpliv v središču in na jugu pri-borenih zmag; rusko vojno vodstvo se zato boji, da ne bi umikanje prešlo tudi na južno krilo armade Lešickega v Bukovini.
Naša ofenziva skozi Sedmograško izločuje zahodno polovico rumunskega ozemlja, Valahijo, iz vojnih operacij in je na tem, da prenese boj na rumunsko ozemlje v Moldavijo.
Bojna črta proti Rumuniji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. oktobra. Uradno se poroča :
Severovzhodno od Cernshevica so odbile naše čete rumunske napade. V mejnem prostoru južno od Eaiszerpi smo iztrgali sovražniku goro Negrului.
V bitki pri Braševu znaša naš plen do zdaj 1175 ujetnikov, 25 topov, med njimi 13 težkih, veliko municijskih voz in orožja, 2 lokomotivi, nad 800 večinoma z živili naloženih železniških voz in veliko drugega vojnega blaga. Armada generala pL Arz Je vrgla sovražne zadnje čete in se pripravlja, da zasede izhode v ravnino Csik in v Gy5r-gy9-kotlino.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. oktobra. Uradno:
Na vzhodni bojni črti smo povsod napredovali. Izhod iz gorovja Hargitta in Barol v zgornjo in spodnjo dolino Csik (Alute) je pridobljen. Na obeh straneh Braševa podijo zmagoslavne čete pobite Rumune. Dosedaj smo našteli iz tridnevne bitke za Braševo: 1175 ujetnikov, 25 topov, med temi 13 težkih, številne municijske vozove in orožje. Razentega smo zaplenili dve lokomotivi, nad 800 povečini s preskr-bovalnimi potrebščinami obloženih vagonov. Sovražnik je trpel po soglasujo-čih poročilih vseh čet zelo težke krvave izgube. Zahodno prelaza Vulkan smo zasedli obmejni vrh Negrului.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Mackensenova bojna črta,
Položaj neizpremenjen.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 10. oktobra. (Kor. ur.) Na rumunski bojni črti je ob Donavi in v Dobrudži mirno. Pristanišče Črnega morja Pi-niaga je obstreljevalo pet rusk'h vojnih ladij. Sovražno brodovje je tudi obstreljevalo višine pri Tatladža Koju.
XXX
Rumunsko uradno poročilo.
6,	oktobra. Severno in severozahodno bojišče: Ljuti boji v zgornji Tarnavski dolini {?). Ker je napadel sovražnik pri Fo-garas-Bledeny s premočjo, smo umaknili svoje sile.
V prelazu Caineni in v dolini, Jiu male praske.
Južno bojišče: V Dobrudži napredujejo napadi rusko-rumunskih sil v središču in na levem krilu.
7.	oktobra. Severno in severozahodno bojišče: Malo važni boji v prelazu Caineni in v Jiu dolini. Naše čete so zopet pričele ofenzivo.
Južno bojišče: Ob Donavi topovski boj. V Dobrudži so napredovale naše čete na desnem krilu in so zasedle sovražne jarke. V središču smo odbili sovražni nočni napad.
X
X X
Tridnevna bitka pri Braševu,
Vojni tiskovni stan, 10, oktobra, (Poročilo vojnih poročevalcev, potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Boj za Braševo (Kronstadt) se je končal s popolno zmago zveznih čet. Boj je bil skrajno ljut; trajal je tri dni; strategična premoč zveznega vodstva je slavila sijajen uspeh. Rumunsko vojno vodstvo je popustilo Braševo šele po najljutejšem odporu, ker je znalo, kaj da pomenja središče sedmograškega vzhodnega kota v sedanjih okolnostih. Predvsem so se Rumuni morali ozirali na dejstvo, da je bila ogrožena železniška proga Braševo—Sinaia—Bukarešt, s katero sta mogli razpolagati druga in tretja rumunska armada glede na prevoz ranjencev in blaga.
Železniško progo Csikszereda v prelaz Gymes so naši potem, ko so svojčas uničili Csik, tako uničili, da jo Rumuni dozdaj niso mogli tako popraviti, da bi mogli voziti po njej. Vsled izgube Braševa so se mogli umikati le po nekaterih voznih cestah skozi gorske prelaze.
Boji za Braševo so se takole razvijali: Ko so naše čete presenetljivo hitro prekoračile -Gozd duhova, so trčile pri vzhodnih izhodih gozda 7. t. m. na dele 2. rumunske armade, ki je tam nameravala zadržati na-daljno prodiranje zaveznikov z močnim odporom.
Dne 7, oktobra so se razvili tam ljuti boji; zavezniki so vdrli v sovražno glavno postojanko. Rumuni so poznali odločilni pomen te bitke; z mnogimi protinapadi so nameravali oslabiti naše sile. Ponoči so se nato umakniti po FaIkenhaynovih četah premagani in zasledovani Rumuni na vrhove, ki obdajajo mesto. Zjutraj 8. t. m. so jih vrgli naši tudi iz te zadnje njih postojanke pred mestom in so udrle v Braševo.
Poulični boji so se nadaljevali v raznih mestnih delih od hiše do hiše; ljuto so se bili 24 ur.
Glavni udarec na 2. rumunsko armado so izvedli naši 9, t. m. Zavezniki so pričeli iz Toerzburga in iz Szaszhcrmanyja z dveh strani obkoljevati rumunske sile. Pod tem neizprosnim pritiskom se je moral sovražnik umakniti proti jugovzhodu in proti jugu; povsod so mu bile naše čete za petami.
Plen v tej bitki je bil zelo velik. Naši so zaplenili nad 800 že'.ezniških voz, ki so bili vsi napolnjeni z blagom; Rumuni so namreč zbrali na progi Braševo— Predeal
veliko železniških vozil in drugega železniškega blaga. Naši so zaplenili dozdaj 25 topov, a sovražnik je med svojim umikanjem čez prelaz Tomos gotovo popustil še veliko vojnega blaga.
Na severu se rumunska armada umika bolj počasi; čete Arzove armade pa na celi 70 kilometrov dolgi bojni črti od Velikega Kokola do zgornje doline Maroš trajno napredujejo. Tesna zveza z armado ruskega generala Lešickega rumunskemu severnemu krilu po porazu na jugu ni nič pomagala.
Sinaia in Campulung Rumuni izpraznili.
Berlin, 9. oktobra. »Secolo« poroča: Na povelje vojaških oblasti so zapustile civilne oblasti, banke in državni uradi rumunska okraja Sinaia in Campulung.
Veliki knez Nikolaj poveljnik v Dobrudži.
Lyon, 9. oktobra. Tukajšnje časopisje poroča, da poveljuje v odseku Ru-ščuk-Lrnavoda veliki knez Nikolaj. Donavska bojna črta se prepušča Rumunom.
Rumunom nedostaja topov.
Stockholm, 10. oktobra. Ker je rumunska armada pri raznih porazih izgubila veliko topov, je sklenila rumunska vojna uprava poslati generala Ge-orgescua na Angleško, da bo nujno zahteval, naj poskrbi Anglija za nove topove in strelivo.
Izgube Rumunije.
Haag, 10. oktobra. Sotrudniku lista »Birževije Vedomosti« je tožil Take Jo-nescu radi velikega števila rumunskih ranjencev. Četudi traja vojska šele malo časa, so vse bolnišnice prenapolnjene. Izgube Rumunov so zelo velike, ker se Nemci, posebno Bavarci, zelo ljuto vojskujejo.
Budimpešta, 10. oktobra. »Az Estov« vojni poročevalec pri Falkenhaynovi armadi je zapisal o bojih pri Braševu: Izgube Rumunov so zelo velike, naše so nizke.
Neki nemški poveljnik mi je rekel, da smo zaplenili več lopov, kolikor smo imeli mrtvih.
Sklicanje parlamenta.
Stockholm, 10. oktobra, po poročilih iz Bukarešta bo rumunski parlament v najkrajšem času sklican na kratko zasedanje. Bratianu ga bo otvoril z govorom.
Pomoč Rumunov: Irancosh!' general,
Frankobrod, 10, okt. »Fronkf, Ztg,. poroča po ovinkih iz Pariza: V nekem ofi-cijozncm poročilu iz Bukarešta priznavajo francoski listi, da se je rumunska vojska t Transsilvaniji popolnoma ponesrečila.
»Echo de Pariš« pravi, da so rumunskemu vojnemu vodstvu poslali na pomoč nekega francoskega generala, ki bo v kratkem času vse sijajno popravil.
Rumunski konzul v Patrasu aretiran,
Atene, 10 .oktobra, (Kor. ur.) Agence Havas: Radi vohunstva so prijeli rumunskega konzula na Patrasu in ga odvedli na neko francosko ladjo. Radi vohunstva so zaprli tudi metropolita Aquatangelija v Solunu.
»Bil bi podla duša ..,«
Med diplomatičnimi listinami o nagem razmerju z Rumunijo, katere objavlja naše zunanje ministrstvo, so posebno zanimivi tudi naslednji akti iz 1. 1914.:
23. septembra: Grof Czernin je imel, ker je kralj Karol težko bolan, pogovor s prestolonasl. Ferdinandom. Prestolonasl. stolonaslednikom. Prestolonaslednik pra-pravi, da hoče ves svet vojno proti nam. Nemogoče je voditi vojno proti Rusiji; vse drugo je mogoče. Na poslanikovo opombo, da ve, da sta kralj in prestolonaslednik nezmožna izdajstva, je rekel prestolonaslednik, ako bi to storil, bi bila to največja felonija in smatral bi se za podlo dušo!
9.	oktobra. Grof Czernin poroča d avdienci pri kralju Karolu, Kralj joče. Pravi, da ima le še eno željo: umreti in napraviti konec,
10.	oktobra. Kralj je umrl.
Tako se je končalo prvo dejanje ruske tragedije.
Naš časten dan na Krasu.
dovana, dasi jih je sovražnik ljuto ob«
streljevai.
X X
Splen loški napad med mirensklm Gradom in Doterdoliskim jezerom.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Kakor smo žc pričakovali, se je zgodilo. Sovražnik je vprizoril v pondeljek popoldne z velikanskimi množicami vojaštva po osemdnevni koreniti predpripravi topništva generalni napad na naše postojanke med mirenskim Gradom in dober-dobskim jezerom. Prvi naval je bil z velikanskimi izgubami za Italijane odbit. Uspehi prvega dne napadov nas napolnjujejo z zaupanjem. Sicer je vse to le prvo dejanje, vemo tudi, da bo ta ofenziva še dolga in da bo Italijan poskušal vse, da prodre in sicer tudi v odseku med dober-dobskim jezerom in morjem, toda prvi dan je bil za nas ugoden, postojanke smo obdržali in sovražnik nas ne more v dogled-nem času več presenetiti. Sicer pa smo že navajeni po dolgih skušnjah na vseh bojiščih, da daje začetek boja poteku posameznim bitkam smer. Laške sanje o Trstu so dosedaj samo le sanje.
Zdi se, da je sovražnik prešel v ofenzivo tudi na Pasubio.
Dunaj, 10. oktobra. Uradno se poroča :
Na primorski bojni črti so Italijani po osemdnevni močni pripravi s topovi in z minami včeraj popoldne v odseku med mirenskim Gradom in Doberdob-skim jezerom izvedli splošen napad proti našim postojankam na Krasu. Bil je to časten dan naših lam se na-hajajočih čet. Trajen ogenj jih nI mo-nel omajati. Z nozrušeno silo so odbile silovit naval z najtežjimi izgubami za sovražnika in so obdržale popolnoma vse postojanke.
Boji v Fleimski dolini se nadaljujejo.
V Lusia ozfemlju je ujela neka na-ša patrulja 53 mož.
Več močnih napadov Italijanov na odsek Cardinal Busa alta sme odbili.
Tudi med Sugansko in Adiško dolino ie sovražnik mestoma zelo živahen,
Na Pasuliio ss razvija večji boj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml
Dogodki na morju.
Dunaj, 10. oktobra. Uradno se poroča:
Ponoči od 8. na 9. t. m. je skupina naših pomorskih letal zelo vspešno metala hombe na legalno postajo in na pristanišče v Viori. Ponoči od 3. na 10. t .m. je nanadla skupina naših morskih le^al vojaška poslopja v TržiSu, sovražno letalno lirosfajo pri Gradeč; neka tifusa skun'na pa kolodvor iu vojaške naprave v San Giorgio di Nogaro; uspeh je bil prav dober; velikokrat so zadel!, Vsa letala so se vrnila nepoško-
v/
X
Laško uradno poročilo.
Rim, 8. oktobra. Naša ofenziva v mrzli in gorati pokrajini med Avisio in Vanoit ima zopet zaznamovati nov lep uspeh. Pri izviru Vanoit so naši alpinci včeraj z naskokom zavzeli važni vrh Manok (2456 m) v Busa Alta grebenu. Sovražna, dobro utrjena posadka, je bila po Ijutem odporu večji del uničena, 20 vojakov, ki so ostali še živi, med njimi tudi poveljnik tega odseka, je bilo ujetih. Na obronkih malega Ragunta (zgornja dolina Vojte) so poizkušali mali sovražni oddelki presenetiti naše naprej potisnjene postojanke. Pustili smo jih na kratko razdaljo in smo jih obsuli s presenetljivim ognjem iz pušk in strojnic, V dolini Travignola tudi včeraj neprestan ogenj sovražne artiljerije, katera ni mogla preprečiti, da smo naše postojanke izdatno ojačili. Na ostali bojni črti topniški boj ponavadi. V Gorico jc padlo nekaj težkih granat, ki so poškodovale različna poslopja in neko vojno bolnišnico.
8, oktobra. Proti našim novim pošto« jankam na grebenu Busa-Alta (Vanoi-Ci-mone) je začel sovražnik z novimi napadi, ki so bili podprti z močno kanonado. Povsod smo ga vrgli, kakor poročajo naši opazovalci, z velikanskimi izgubami nazaj. Živahno artiljerijsko delovanje sovražnika na Colbriconu (dolina Travignolo), v odseku Col di Lana (Alto Cordevole) in Punta del Forame (Alto Boite), na katero je odgovarjala naša artiljerija z enako živahnostjo. V Ziljski dolini so razkropili naši težki topovi močno sovražno kolono, ki je korakala iz Mote v Belo, Na julijski bojni črti delovanje topništva, na Krasu živahnejše. V odgovor na sovražno obstreljevanje Tržiča so obstreljevale naše baterije vojaške naprave pri Komnu z nekoliko granatami. Manjši boji so nam prinesli krog 30 ujetnikov. Obstreljevani od naših topov so obmetavali sovražni letalci na begu z bombami kraje Asiago, Gallio in Foncazo, ne da bi napravili kaj škode.
XXX
Osma soška bitka,
(Odobreno od vojnotiskovnega urada.)
Vojni poročevalci poročajo od bojne skupine fml. Schenka z dne 9. oktobra:
Osma soška bitka, ki je v polnem teku, kaže predvsem viden znak, da je c. in kr, topništvo dosedaj še vsak poizkus predora italijanske pehole žc v razvoju zadušilo, ako izvzamemo epizodo pri Opatjem selu, kjer jc zadel laški napad pehole na uspešni naš protinapad. Nikjer sc ni posrečilo dosedaj delom italijanske pehote, prodreti i i svojih kritij. Posamezni bataljoni so poizkušali na posameznih mestih sc pomakniti naprej, toda še predno je prišlo do pravega naskoka, jih je naša c. in kr. pehota prisilila, da so sc umaknili nazaj v svoje po-
stojanke. Tako smo zadržali potom naših baterij v parkih italijansko pehoto na višini 208, severno od Jamelj.
Na južnem odseku Krasa, pri naših črtah ob dobrdobskem jezeru, se je povzpel napad nekaterih bataljonov samo do nizkega in gostega grmičevja, ki leži tik pred italijanskimi postojankami. Toda cujecno-sti našega topništva ni odšlo to premikanje in Italijani so bili razgnani.
Čudimo se, da govori Cadorna o priliki zadnjih bojev, ki trajajo že teden, vedno le o napadih od naše strani. Noben oddelek ni od naše strani dosedaj na Krasu poizkušal napada. Za potvorjene laške trditve laškega vojnega vodstva velja samo ta precej jasna izjava, da morajo Italijani nasproti svojim zaveznikom utemeljiti nezaslišano razsipanje municije, ako n. pr. postreljajo danes od jutra do poldne na črti, dolgi poldrugi kilometer, 15.000 granat in obsipajo na drugem mestu neko našo stotnijo v dveh urah z 2000 izstrelki.
Boji se neprestano nadaljujejo in imajo Še vedno značaj najhujše topniške bitke, kjer vzdržuje naša izstrelkom in kamenju izpostavljena pehota z izrednim junaštvom ravnotežje celotnega položaja,
Naše bojišče na Krasu.
(Odobreno po vojnotiskovnem uradu.)
Vojni poročevalci poročajo: Naše nove postojanke na Krasu tvorijo še vedno soško bojno črto, čeravno so že valovi ze-leno-modre Soče daleč za nami. Vso italijansko pridobitev na Krasu označimo lahko z imenom Doberdob.
Mrzlo jesensko jutro, ko se peljemo skozi kraške vasi, katere sem obiskal že lansko leto. Druga slika. Vse porušeno in italijanske granate še vedno prinašajo opustošenje in razdejanje. Pred nami se dvigata Št. Martin in Sv. Mihael, eno samo veliko sivo pokopališče, kjer sedi italijanski opazovalec in pošilja na posameznega popotnika težke artiljerijske pozdrave. — Danes je dan, o katerem poroča navadno naše uradno poročilo, da je miren, vendar bobne tu topovi neprestano in prinašajo opustošenje. Imel sem priliko videti eno kraških vasi, ki je bila sred vojno majhna in neznatna in katero tolikokrat omenjajo naša uradna poročila: Novo vas. Kraj obstoji sedaj samo iz zidovja in nekaj dimnikov. Vse strehe porušene, kar je moglo igoreti, je zgorelo. Mesto oken in vrat so samo odprtine. Podobno je tudi v drugih :oJtoliških vaseh.
Italijanski metalci min mečejo ekra-zitne mine, ki so včasih težke 50 kg.
Cela komenska planota je kot zapuščena. Prebivalstvo je odšlo, Podnevu je navadno kot izumrlo.
Agitacija za slabo ravnanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji.
Lugano, 10. okt. Vatikanski »Osserva-tore Romano« priobčuje odločen protest proti nezaslišanim agitacijam različnih časnikarskih agentov v svrho strožjega postopanja z avstrijskimi ujetniki v Italiji. — »Messagero« omenja zlobno, da pristoji »Osservatore Romanu« jako dobro obramba Avstrijcev, ki še ni nikoli dvignil protesta proti nečloveškemu ravnanju z laškimi vojnimi ujetniki od strani Avstrijcev.
Pobožne želje Italijanov.
Amsterdam, 10. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poroča Reuierjev urad, je prinesel pariški »Galois« iz Rima vest, ki jo je posnel baje po curiških poročilih, da je zletela v zrak v puljskem pristanišču ena največjih enot avstro-ogrske mornarice. (Kako pobožne želje imajo Italijani, ko se take stvari izmišljujejo. Čudno, da ne pošljejo v svojih časopisih v zrak celega Pulja.)
Bissolati snubi Jugoslovane,
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Pariza: Bissolati je izjavil dopisniku »Matina«, da je Italija voljna vstopiti v zvezo z južnimi Slovani, ker to bi ji več koristilo, kot da ustvari novo irredento, ki bi bila naperjena proti Italiji,
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. oktobra. Uradno se poroča:
Z ruske bojne črte se je le poročalo, da smo odbili sovražne sunke pri Lu-dovi in da smo osvojili vas Heibatov ob Narajovki.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Pri Kol. Ostrow (ob Stohodu severo-zaboduo Lucku) smo vrgli Ruse iz na-prej potisnjene postojanke in smo odbili protinapade. Zahodno Lučka nobenih pehotnih bojev. Nemški oddelki so zavzeli z naskokom z malimi lastnimi izgubami vas Herbatov (zahodno Na-rajovke), vjeli 4 častnike, 200 mož in so zaplenili nekaj strojnih pušk.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
V Karpatih so se izjalovili ruski protinapadi pred našimi dne 8. t. m. zavzetimi postojankami pri Babi Lu-dovi.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Velikanske izgube Rusov.
Stockholm, 10. oktobra. Osrednji urad v Kijevu naznanja, da so izgubili Rusi od 1. junija 1916 dalje mrtvih, ranjencev in pogrešancev 1,668.970 mož in 80.213 častnikov.
Ministrske izpremembe na Ruskem.
Stockholm, 10. oktobra. Ruski poslanik v Rimu pl. Giers je skupno s Kokov-cevom poklican k važnim posvetom v glavni stan carja, Giersu, ki se najbrže ne bo več vrnil v Rim, bodo poverjene važne naloge. Kakor se zdi, bosta on in Kokov-cev poklicana v ministrstvo.
Beda na Ruskem.
Stockholm, 10. oktobra. »Ruskoe Slovo« priča: Po imenovanju Protopo-pova se je vršil v glavnem stanu kronski svet, ki se je posvetoval o bedi. Poljedelski minister je poročal o neugodni letini. Krompir in repa sta skoro popolnoma segnila. Car je povdaril, cla ni mogoče, da bi se vojska bodoče zime odločila na bojišču, ljudska beda je skoro povsod velika in je postala važen moment za vojno odločitev.
Velika razstrclba na kijevskem kolodvoru.
Kodanj, 10. oktobra. Iz Petrograda: Na kijevskem kolodvoru je na nekem municijskem vlaku razpočilo razstrelivo, ko se je vozil vlak skozi. Skoro vse strelivo je zletelo v zrak; kolodvorsko poslopje je deloma uničeno. Veliko oseb je bilo ubitih, veliko pa ranjenih. Sodi se, da je izveden napad.
Zunanja trgovina Rusije.
Petrograd, 9. oktobra. (Kor. ur.) Ruska brzojavna agentura javlja: Zunanja trgovina Rusije z zveznimi in z nevtralnimi državami se vedno bolj množi, dasi so vsled vojske skoraj vse meje zaprte.
Grški konjeniški polk1 iz Larisse poslan v Solun.
Pariz, 10. oktobra. (Kor. ur.) »Temps« javlja iz Aten: V Solun je odrinil konjeniški polk iz Larisse, ki se je bil pridružil solunski revoluciji.
Boji na zahodu.
Boji v Mrtonijl
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 10. oktobra. Uradno:
Med Prespa jezerom in Črno so živahno delovali topovi. Na bojni črti pri ovinku Črne je odbil vse sovražne napade naš topovski ogenj, deloma smo jih odbili tudi s protinapadom. V dolini Moglenica slab topovski ogenj, Na obeh straneh Var-darja je mirno. Na vznožju Belašica planine slab topovski ogenj. Na bojni črti ob Strumi boji patrulj. Ob egejski obali sovražne ladje živahno križarijo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. oktobra. Uradno:
Sovražnik je nadaljeval svoje napade proti bolgarskim četam na ovinku Črne (vzhodno železnice Bitolj—Larln). Imel je pri Skočiviru male uspehe. Drngje je bil povsod odbit.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. oktobra. Orientška armada: Vzhodno od Strume se je vršilo nekaj bojev med angleškimi četami in zadnjimi oddelki bolgarske armade, ki se umika proti železnici. Potrjuje se, da so imeli Bolgari v zadnjih bojih znatne izgube. Na eni sami točki smo med bojem našli 1500 sovražnih trupel.
Med Vardarjem in Črno so srbske bojne sile pri Dobropolju napredovale in ujele do 100 mož. Na levem bregu Črne so srbske čete po srditem boju vnovič porazile Bolgare. Vas Skočivir je v njih rokah. Kljub silnim protinapadom sovražnik ni mogel kraja vzeti zopet nazaj. Bil jc vržen 1 km proti severu. 200 ujetnikov je ostalo v rokah naših zaveznikov.
Dalje zahodno med Dobroventom in Brodom gredo Srbi dalje čez Črno. Bolgari se umikajo proti severu. Na našem levem krilu so francoske in ruske bojne sile do-šle pred novo bolgarsko obrambno črto, ki gre od Kenalov do jezera Prespa,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala bavarskega kraljeviča Ruprehta.
Tudi včeraj je nadaljeval sovražnik predvsem v večernih urah z močnimi napadi na celi veliki bojni črti med Ancre in Somme- Bili so vsi brezuspešni. — Napadalni poizkusi Francozov vzhodno Vermandovillers so bili preprečeni.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Na obeh straneh Moze živahni topniški boji in delovanje metalcev min.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. oktobra. Ob Sommi nadaljuje naša artiljerija svoje delovanje. Posebno živahno so obstreljevali jugozahodno od Barleux, Belloy in Deniecourt.
Predpoldne smo v boju z ročnimi granatami odbili sovražni napad vzhodno od Rancourta. Nekoliko pozneje smo s strojnimi puškami razkropili poizvedovalni oddelek, ki je izpadel iz nekega gozdiča severovzhodno od Bouchavesnesa. Na ostalih frontah nič novega.
Reims in Verdun pod ognjem.
Curih, 10. oktobra. Reims in Verdun vnovič strašno obstreljujejo.
Zeppelini nad Londonom.
Amsterdam, 10. oktobra. »Express« javlja: Med zadnjim napadom Zeppelinov na London so bila zadeta velika skladišča streliva nedaleč od tvornic pušk. Skladišča so zletela v zrak; veliko oseb je mrtvih.
Letalni napad na Stuttgart.
Stuttgart, 11. oktobra. Dne 9. t. m. zvečer je priplulo dvakrat in sicer ob 8. ^uri 45 minut in ob 9. uri 22 minut nad mesto Stuttgart sovražno letalo. Letalo, ki je bilo pravočasno javljeno, je vrglo nekaj bomb, ki pa niso zadele ne oseb in ne poslopij.
Nova grška vloiia.
Atene, 10. oktobra. (K. u.) Reuter: Kabinet bo jutri zaprisežen. Za notranjega ministra jc imenovan Tselos. Za-losastas prevzame zunanje ministrstvo, general Dracos vojno ministrstvo, admiral Damianos ostane mornariški minister.
Provizorična vlada v Solunu.
Pariz, 10. oktobra. (K. u.) Agence Ilavas poroča iz Soluna: Člani provizo-rične vlade so došli semkai.
Kako se je vozil nemški vojoi podmorski čoln J 53" v ЛгаегјКо.
Hamburg, 9. oktobra. »Neue Ham-burger Zeitung« poroča: Vožnja »U 53« čez Atlantski ocean je bila popolnoma vojaška; njena vojaška vrednost je pred vsem v tem, da je, kolikor jc dozdaj znano, potopila angleški podmorski ladji »Westpoint« in »Stratheng«. Obseg vojske na morju se je zdatno razširil. Podmorskemu čolnu »U 53« poveljuje kapitan Rose; vožnja ni bila v nobeni zvezi s potovanjem podmorskega trgovskega čolna »Bremen«. Protest angleškega veleposlanika v \Vashingtonu jc tem manj utemeljen, ker se je »U 53« natančno držal členov 5 in 19 Ilaaške-ga dogovora, cla, niti vseh ugodnosti ni izrabil, ki mu jih priznata navedena člena. Angleži nimajo nobenega povoda ugovarjati, ker so prijadrale njih lahke bojne laclje nedavno štirikrat v brazilska pristanišča, kjer so vselej vkrcale premog in drugo blago.
Francozi o dohodu »U 53« v Ameriko.
Geni, 10. oktobra. Dohod »U 53« v Ameriko je povzročil v Parizu velikansko pozornost. Značilno je, ker noben list ne taji uspeha, ki se je s tem dosegel. »Petit Parisien« pravi: Amerika zdaj ve, da je v lastnih vodah ogrožena, a to je v sedanjem trenutku važno, ker se bo iznova otvorila razprava o podmorski vojski in ker poizkuša Nemčija prestrašiti Ameriko.
Haag, 10. oktobra. »Rotterdamsche Courant« piše: Večkrat se jc lahko opazovalo, da so nemški mornarji pogumni. Nastop »U 53« v ameriškem pristanišču pa prekaša glede na drznost vse prejšnje drzne čine nemške mornarice in je velike važnosti.
Delo nemškega podmorskega čolna »U 53«.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) Reuter iz New Yorka: Posadke in potniki šestih ladij, ki jih je bil včeraj napadel neki podvodni čoln, so rešeni, izvzemši posadke parnika »Kingstown«. Ameriški rušilci vozijo tiste, ki so preživeli potop neke ladje, najbrže »Kingstovvna«, v New York in v Boston. O »Kingstovvnu« ni nič znanega; zapisniki ladij ne obsegajo nobene take ladje.
V soboto zvečer se jc odpeljal podmorski čoln »U 53« iz Ncw Yorka. Zjutraj je srečal ameriški parnik »Kansas«, katerega je ustavil; ko so bili pregledani papirji, mu ie dovolil, da se je smel peljati
dalje. Ob 6, je srečal parnik »Strathdene«, katerega je torpediral, ko se jc podala posadka prej v čolne. Parnik »Westpoint« je bil torpediran ob 11. uri 45 minut. Na vrsto je prišla nato ladja »Stefano«, Podmorski čoln jo je srečal ob 4. uri 30 minut. Ž njo so se vozili potniki; med njimi je bilo veliko Američanov. Sodi se, da so ladjo prej posvarili, predno so jo torpedirali. Vsi, ki so se nahajali na krovu, so lahko ladjo zapustili; pozneje so se vkrcali v neki rušilec. Ladja »Stefano« se je sinoči še držala, a je bila resno poškodovana.
Neki parnik, ki je naznanjen pod imenom »Kingstovvn«, je bil torpediran ob 6. zvečer, Sledila sta parnika »Blomer-saijk« in »Christian Knudsen«. Poročilo o napadih se je hitro razširilo. Veliko na odhod pripravljenih parnikov se ni odpeljalo. Ladje na morju so posvarili z brezžičnimi brzojavkami, ki so se ali takoj vrnile v pristanišča ali pa pričele voziti v drugi smeri.
Delo nemških podmorskih čolnov.
Amsterdam, 10. oktobra. (K. u.)' »Holland Amerika Line« je njen urad v Ameriki obvestil, da je bil potopljen parnik Blommersdijk.
Amsterdam, 10. oktobra. (K. u.) Iz New Yorka: Posadko pumika »Blommersdijk« so rešili in so izkrcali v New Yorku. Parnikr.jovbil torpediran ob pol 8. zvečer tri milje od Nantuckeda; po-potopljeni parnik je bil vreden 2 in pol milijona nizozemskih goldinarjev.
Pariz, 10 .oktobra. (K, u.) »Petiti Journal« poroča: Torpedirana je bila francoska trojadrnica »Fraternite«, ki se je pripeljala iz Fecampa. Parnik »Basseludre« sta napadla dva podmorska čolna in ga obstreljevala, a je ušel< »Petit Parisien« javlja iz Lorienta: Torpediran je bil francoski parnik »Blavel« (1110 ton); kar jih je ostalo živih so došli v Dorient. Neki nemški podmorski čoln je dalje potopil parnik »Irma« (844 ton) in še tri druge parni-ke in oboroženi angleški parnik »Verdun« (4295 ton). Posadka »Verduna« je večinoma utonila. Tudi parnik »Cap Nasagon« je potopljen.
Šest angleških ladij potopljenih.
Kolin, 10. oktobra. (Kor. urad.) »Kol* risehe Zeitung« poroča iz Washingtona 8. oktobra. Do danes opolnoči je že potopljenih šest angleških ladij, ki so se peljale iz Kanade. Brezžični brzojavi dppa-jajo cel dan; 17 rušilcev je odjadrali' na pomoč.
Strah radi nastopa nemških podmorskih čolnov.	tnii
Kolin, 10. oktobra. Iz Washington& se javlja: Lastniki ladij so radi nastopov nemških podmorskih čolnov preplašeni. Ladje, ki
so se odpeljale, so zadržali; ladjampki se nahajajo na morju so naročili, naj s&l-Vo--zijo v drugih smereh. Veleposlanik Beflfts-torff je izjavil v časopisih, da je nemškemu vojnemu podmorskemu čolnu »U 53« naro-i čeno, naj zavira transporte ladij sporazuma
Ameriške zavarovalne družbe zvišale zavarovalnine ladjam.
Basel, 10. oktobra. Ameriške zavarovalne družbe so zvišale 6. oktobra zavarovalnine pošiljatvam v angleško-francoska' pristanišča.
Panika na newyorški borzi.
Frankobrod ob Meni, 10. oktobra. Iz New Yorka se javlja: Nastop nemških podmorskih čolnov je povzročil na newyorški borzi paniko. Kurzi so deloma izredno padli, in sicer v prvi vrsti vrednostni papirji vojnih dobaviteljev.
Podvojena zavarovalnina.
London, 10. oktobra. (K. u.) »Daily, Telegraph«: Podvojili so zavarovalnine za vožnje mecl Evropo in Združenimi državami, zavarovalnine za vožnje iz Združenih držav v Panama prekop, v La Plata in na Rt dobre nade so povišali za 20%. Ko je došlo poročilo, da delujejo podmorski čolni, so zavarovalnine še bolj poskočile.
Kffiv poMajmeđ Nemčijo in Združenimi državami.
Louucn, 9. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz \Vashingtona: Položaj med Nemčijo in Združenimi državami je postal zopet kočljiv, ker so bile ladje torpedirane blizu ameriške obali; angleške križarke so se pa namreč na nujno prošnjo Združenih držav umaknile v ameriške vode. »Timesu« se poroča iz New-уогка, da je dobil nemški podmorski čoln »U 53« v Newportu popolen seznam parnikov, ki so bili na potu iz in v pristanišče; nato je pa takoj cdrinil na delo.
Nevolja v Ameriki.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Newyorka: Več jutranjih listov je že nastopilo proti blokadi ameriške obali po Nemčiji.
Frankobrod ob Meni, 10. oktobra. Listi se čudijo, ker morejo nemški podmorski čolni motiti trgovino na Atlantskem
oceanu. >Newyork Times« pravijo, da sc to ne sme trpeti; ravno tako pišeta »Herald« in »Journal of Commerce«. » World« se peča z vprašanjem, če se more presojati položaj glede na določila mednarodnega prava. Washingtonske oblasti ne izražajo nobene sodbe. Z več strani se opozarja, da se nahaja blizu ameriške obali več nemških podmorskih čolnov in da se ti najbrže naslanjajo na tajno opirališče.
Nemški cesar pisal Wilsonu. — Nemški veleposlanik.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) Reu-ter poroča iz Longbrancha 9. t. m.: Grof Bernstorff se je predstavil danes predsedniku Wilsonu, kateremu je izročil cesarjevo pismo, s katerim je odgovoril cesar na iWilsonovo osebno pismo glede na vprašanje o ameriški pomoči bednemu prebivalstvu Poljske. Predno je sprejel predsednik Bernstorffa, je izjavil več zastopnikom časopisja, da bo Amerika zahtevala od Nemčije, naj popolnoma drži, kar je obetala Ameriki. Pristavil je še, da nima pravice dvomiti o tem, da bi Nemčija ne držala, kar je obetala. Govori se, da je -Wilson radi operacij U-čolnov v bližini ameriške obali vznemirjen in da je izjavil, da bo v svojem razgovoru grofa Bernstorffa opozoril na to stvar.
London, 9. oktobra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Longbrancha: Po obisku veleposlanika grofa Bernstorffa pri predsedniku Wilsonu se je naznanilo, da o miru nista govorila, a da je pričel Wilson govoriti o včerajšnjih napadih podmorskih čolnov ob atlantski obali. Grof Bernstorff, tako je izjavil Wilson, nima nobenih informacij iz Nemčije, a gotovo je, da se bodo držale gotove obljube podane po njegovi vladi.
Nevtralnost Amerike.
Amsterdam, 10. oktobra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz \X'ashingtona: Ameriške oblasti so priznale vsem vojskujočim se državam pravico, da smejo nastopati s podmorskimi čolni, dokler se drže tozadevnih določil mednarodnega prava, a da sodijo, da bi lahko napadi podvodnih čolnov povzročili marsikatere težave. Oblasti se boje, da bi navzočnost brodovja podmorskih čolnov blizu ameriških voda razvila zelo zapletena vprašanja o nevtralnosti in da postane lahko resno nasprotstvo, če bodo podmorski čolni nastopali tako blizu ameriške obali, ker je tak nastop podoben blokadi.
Washington, 9. oktobra. (Kor. urad.) Mornariški oddelek je pričel pripravljati patruljno službo vojnih ladij ob obali, da ne bodo kršili podmorski čolni nevtralnosti Združenih držav.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 9. oktobra. Uradno se poroča:
Fellahie bojišče.
Povsod se strelja. Med Devletom Aba-dom in Hamadanom smo vrgli sovražnika.
Kavkaško bojišče.
Na desnem bregu praske in od časa do časa ogenj pehote. V središču smo zopet nekoliko napredovali. Na levem bregu boji med poizvedovalnimi četami. Ujeli smo nekaj mož in zaplenili veliko orožja in prtljage. Na ostali bojni črti nobenih važnih dogodkov.
Razna poročila.
2000. »Gazette des Ardennes* poroča, da [ so v septembru med mirnimi prebivalci za- I sedenega francosko-belgijskega ozemlja to- 1 povske in bombe letalcev naših sovražnikov ubile 13 mož, 11 žena in 13 otrok. Ranjenih je bilo 43 mož, 39 žena in 33 otrok. Skupno število nedolžnih žrtev jc poskočilo od septembra 1915 na 2150,
Iz mizoice evsirijsKego pesi«.
V miznici nekega avstrijskega poslanca, ki je pobegnil v Italijo, so našli album, ki ga je bilo poslalo mantovsko dijaštvo povodom nekih demonstracij v Trstu, ki so se vršile malo pred svetovno vojno, tržaškemu županu dr. Valeriu, in dotično spremno pismo. Pismo se glasi:
O priliki poulične demonstracije proti dogodkom v Trstu sem kot načelnik dijaškega odbora v Mantovi predlagal, da Vam pošljemo album s podpisi vseh srednješolcev v Mantovi. Kvestura me jc opozorila, da tega albuma ne bodo pustili preko meje. Samo iz tega vzroka sem se šele danes odločil, poslati Vam ta izraz mnenja po pošti v nadi, da ga boste prejeli. Prosil bi, da naznanite tamošnji italijanski skupini naše najtoplejše odobravanje za njeno poulično demonstracijo. Cilj tega našega odobravanja je, da se ohranijo tista italijanska čustva, ki bodo v neodrešenih deželah težko ugasnila, in izražamo ga s tem, da se podpišemo pod sestavek znanega in čislanega profesorja. Hvaležen bi Vam bil, ako bi me obvestili o prejemu albuma. Za man-tovski dijaški odbor: Jožef Norbenghi.«
Posvetilo v albumu županu dr. Valeriu se je glasilo: »Mantovski dijaki tržaškim meščanom.
Bratje! V žalostni uri, ki se pojavlja na domovinskem nebu in ki nam prinaša s fatalno rednostjo vedno vračajoče sc bolesti odmev iz davnih časov izvirajočega boja med barbarsko trdoglavo prepravd-Ijivostjo in Vašo mladosino velikodušno podjetnostjo, smo z Vami. In da podkrepimo naš neizpremenljivi sklep, mislimo z Vami na deželno mejo, ki jo je za naše pravice določil Dante. Naprej, Savoia! Ti še nisi razvil celega svojega prapora! Kdaj se to zgodi? ---
Prof. G. Cristofori.«
(Slede podpisi 203 učencev.)
Vprašanje штшк
v •
Posvetovanja nemške kršč. socijaine stranke.
Dunaj, 10- oktobra. Krščansko-so-eijalno združenje je zborovalo danes popoldne. Na dnevnem redu je bilo vprašanje sklicanje državnega zbora. Posvetovanja so se udeležili gosposko zbornični strankini člani in dunajski župan dr. Weiskirchner. Vsi govorniki so povdaijali potrebo parlamentarizma v Avstriji seveda pod gotovimi predpogoji, ki bodo zborovanje omogočili. Obžalovala sc je parlamentarna premoč ogrske polovice in pomanjkanje svobodne tribune v tostranski polovici. Sklepi kluba se predlože ministrskemu predsedniku.
Siiirgkh proti parlamentu.
Zagrebške »Novine« povdarjajo Sturgkliovo izjavo proti sklicanju državne zbornice.
vojašKe vesli.
Ministra dr. Leth in pl. Moravski v Lvovu,
Lvov, 10. oktobra. (Kor. ur.) Finančni minister dr. vitez pl. Leth in minister Galicije dr. vitez pl. Morawski sta prišla danes v Lvov; spremljal ju je namestnik generalni major baron pl. Diller. Popoldne sta obiskala ministra z namestnikom malo mesto Jalnov, ki so ga bili uničili Rusi; zvečer sta se vrnila v Lvov,
Ministrska kriza na Japonskem.
Tokio, 8. oktobra. Reuter; Nova vlada se je ustanovila. Grof Terauchi je imenovan za ministrskega predsednika in za finančnega ministra, baron Motono pa za zunanjega ministra. Vojni minister general Oshimo in mornariški minister Kato sta ostala.
Koliko je prebivalstva v Srbiji.
Belgrad, 9. oktobra. Prebivalstvo zasedene Srbije šteje 1,373.511 osel), med njimi 575.643 moškega in 897.511 ženskega spola. Od skupne vsoto odpade na albanske kroge 76.928 mož in 78.556 žensk. Skupno 155.484, na ostale dole Srbije 498-710 mož in 719.31*2 žensk, skupno 1,218.027.
Vojne ustanove v Ameriki.
V Ameriki so sc vsled evropskih vojnih naročil ustanovile nove družbe s skupnim kapitalom 160,875.000 funtov.
Francoske in belgijske žrtve lastnih vojakov.
Berlin, 9. oktobra. Wolff: Število francoskih in belgijskih žrtev njih lastnih vojakov je poskočilo v 13. mesecih na nad
—	Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje stotnik 87. pp. Anton Salvador. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 17. pp. Ivan Novak. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 17. pp. Stanko Peruzzi, poročniki 87. pp, Miroslav Doslal, Mihael Goj in Konstantin Levvicki, poročnik brzojavnega polka Josip Puhar in stotnik 17. pp. Josip Illi-cher. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili; tit. nadlovec Hofholzer Martin, tit. narednik 47. pp. Holzl Martin, Germek Josip in Stoiser Anton, stražmojster 5. drag. p. Kaiser Konrad, rač. podčastnik Pišek Alojzij in tit. narednik Gril Herman, oba pri 27. pp. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: pred-mojstra 28. polj. lop. p. Feinig Valentin in Makuc Jakob, tit. četovodja 87. pp. Drobec Jakob, lovec 7. lov. bat. Miklič Karel, desetnik 3. tren. div. Brus Josip in desetnik j7. pp. Kralj Alojzij.
-j- Vojaška duhovščina. Kura t Kranjc prej pri 87. pp. v Inomost; ku-rat Mrevlje iz Leobna na Tirolsko, na njegovo mesto Ant. Godnič iz Lokev na Goriškem; za duh. prof. v kadetnico v Liebenau pri Gradcu Jazbinšek, kaplan iz Ribnice na Štajerskem. — Mar-tin Dimnik je šel na lidnevni dopust; L. Erzin se je vrnil iz dvamesečnega dopusta v Gradec; J. Bulovec sc zdravi pri usmiljenih bratih v Gradcu. Nadkurat Maračič jc začasno dodeljen graškemu vojnemu superioratu.
—	Odlikovanci pri 27, domobranskem oešDolkii. Tiskarski škrat nam ie v zad-
njih odlikovanjih napravil napako. To sedaj tem potom popravljamo. Pravilno naj sc glasi: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodji Jože Petsche in Ignacij Gorjup in pešec Franc Orehek, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Že dvakrat odlikovani poročnik Leon Fink, praporščaki Tomaž Scherling, Ivan Muha, Helijodor Kreutzmayer in Viljem pl. Fiihrer.
Č. g. Rajmund Bratanič, c. kr. vojni kurat; ki se žc dve leti nahaja v ruskem ujetništvu, je iz Azije in sicer iz pustinje Gobi (v Mongoliji, južno od Bajkalskega jezera, severno od Kitajske) pisal dne 11. junija, pismo, v katerem med drugim pravi: »Še sem zdrav iti čil. Gre mi šc kaj zadovoljivo, čeravno imam včasih trenutke, v katerih si bolj želim smrti, nego življenja. Postal sem žc popolnoma melanholičen. Dal Bog vendar že skorajšnji konec, upam, da bode potem v domovini vse bolje. Imam tukaj dušno pastirstvo nad 13.000 avstro-ogrskimi in rajhovskimi vojnimi ujetniki, samimi Nemci. V jeseni leta 1916 pa pridem, ako še ne bode konec vojne, med Slovane. Prisrčne pozdrave iz daljne pustinje Gobi.«
Primorske novice.
God goriškega knezonadškoia. Včeraj je praznoval proč ocl ljubljene Gorice v Zatičini naš goriški knesonadškof svoj god. Želimo pred vsem visokemu vladiku skorajšen konec izgnanstva in zopetno vrnitev v Gorico med svoje Goričane.
Goriški nadškof na Dolenjskem. Dne 4. t. m. se je pripeljal s popoldanskim vlakom v Novo mesto ekscelenca nadškof goriški. Naslednji dan se je peljal v spremstvu pr. Klemena Gram-povčan v Št, Peter in Šmarjeto. V Št. Petru jc bila ta dan konferenca soda-litatis. Prevzvišeni sc je z veseljem po-mudil nekaj časa med ondi zbranimi duhovniki. V petek jutro je maševal ekscelenca v šentpeterski podružnici, v prijazni cerkvici na Trški gori. Vse se je čudilo ljudomilemu občevanju visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Koratesa Claricini umrle. Včeraj dopoldne je v Novem mestu umrla korntesa Ernestina Claricini roj. pl. Appel, vdova podpolkovnikova, roj. v Gorici 1. 1834.
Goriški deželni glavar potuje. Zadnji teden je bil napovedan prihod deželnega glavarja dr. Faiduttija v Trst. Prihodnje dni je napevedal zopet goriški deželni glavar obisk naših slovenskih goriških krajev. A vendar vprašanje razmerja goriškega deželnega odbora do naše slovenske Goriške je še vedno nerešeno. Tudi »L' Eco del Lito-ralc« šc vedno nc pozna goriških Slovencev. — Edinost z dne 10. oktobra poroča: »Goriški deželni glavar msgr. dr. Faidutti jc počastil s svojim obiskom učiteljski zaposlovalni tečaj v Trstu. Ob 10. uri je prišel v pripravnico ter z navdušenimi besedami bodril gojence k pridnosti in lepemu vedenju. Informiral se je natančno o razmerah učiteljev in učencev ter obljubil v vsakem oziru svojo naklonjenost. Obiskal je potem šc III. in IV. letnik, pohvalil marljivost gojencev in gojenk ter jih opozarjal na važnost učiteljskega stanu, kateremu v varstvo je izročena naša mladina. — Obisk visokega gosta je izredno razveselil učitelj s tvo in mladino. Ob 11. uri se jc gospod glavar poslovil; izrazil je učiteljstvu svojo zaclo-voljnost, da so tečaji tako lepo urejeni, ter ponovno zagotovil zavodu svojo naklonjenost in podporo.«
V smislu naredbe? Vrhovno vodstvo armade je odredilo, naj se imenujejo in pišejo uradno naši kraji na Primorskem v jeziku domačega slovenskega prebivalstva, Tako naredba. Toda le poglej v časopise, pa posebno na naše kažipote na Goriškem ob cestah, ki so še vedno pisani v stilu »Chiapovano« itd., tako da bi človek včasih mislil, da je naša Goriška v Kala-briji. Gotovo ni v avstrijskem interesu posebno v sedanjih dneh, da se tolerira misel pri nas in drugod, da so naši kraji italijanski. Slovenci smo in Avstrijci, to sc pove lahko tudi javno.
Goričani y Huijanski deželni bolnici. V tukajšnjo deželno bolnico so došli v soboto zvečer: Mamič Josipina, 83 let stara užilkarica iz Grgarja štev. 112, Filipič Josip, 46 let stari kmetski delavec pri bratu iz Grgarja št. 124 ter Leben Ivan, 60 let stari posestnik iz Poljubinja št. 7, občina Tolmin.
Smrt begunca. Ponoči 10. oktobra t. 1. se je 73!etnemu Mihaelu Lukmanu iz Savodenj pri Gorici, sedaj stanujočemu v Št. Lenartu nad Ljubljano, vlila kri ter jc umrl, preden so mogli poiskati zdravniške pomoči. Pogreb se vrši danes 11. oktobra popoldne. Pokojni se je udeležil vojske proti Italiji leta 1866., kot starček pa je moral zapustiti Gorišk o domovino in našel grob v tujini. Pokopan bo na pokopališču v Št. Lenartu nad Ljubljano.
Tržaški cenzor g. Zumin sc jc po kratki odsotnosti iz Trsta zopet vrnil na svoje mesto.
Aprovizacije v Trstu, Od 9. do 14. oktobra t. 1. bo razdeljevala tržaška aprovi-zacijska komisija naslednja živila: Koruzna moka, U kg na osebo po 80 vin. kg; bela moka za kuho, pol kg na osebo po 1. K kg; surovo maslo V« kg na °sebo po 9 K 76 vin. kg; olje Vs 1 P° 10 K liter ali finejše J/8 1 po 20 K liter; jajca, 1 komad na osebo in dan, po 22 vin. kos; milo 1 \ kg na osebo po 4 K kg; za krompir se uve> dejo posebne izkaznice.
Živina v rejo. V rejo se oddasta vol štajerske pasme, S1/* leta star, popolnoma krotak, močan, hiter, brez napake, zmožen za vsako delo, in krava, dobra mleka-rica, krotka; plačila se ne zahteva. Ponudbe na naslov: Ivan Soban, Log št. 4 pri Brezovici.
Dober plen tržaške policije. Trža« ška policija je imela zopet enkrat srečo, da jc na čuden način prišla na sled celi organizirani tatinski družbi in spravila njene člane na varno. Stvar je v kratkem naslednja: 13. sept, letos sta prišla v stanovanje Josipine Bres-san v Trstu, ulica Belvedere 35, dva moška, se. predstavila kot policijska agenta in rekla, cla imata nalogo ijZve-sti hišno preiskavo. Služkinja je ugovarjala, da gospodinjo ni doma. in da ne more dovoliti, da bi se v njeni ne-navzočnosti vršila preiskava. Toda »agenta« nista odnehala in koučno so se domenili, da gre eden agentov s. služkinjo iskat gospodinjo, ki vodi malo žganjarno v ul. Miramar 25, last njenega moža, ki je sedaj pri vojakih, drugi »agent« pa počaka v stanovanju. Komaj sta ona dva odšla, skoči v stanovanju ostali moški.k oknu in dp dogovorjeno znamenje dvema, drugima tovarišema, ki sta čakala na ulici. Takoj sta hitela v Bresahovo stanovanje, kjei* so sedaj vsi trije v lepi slogi vse preobrnili in pokradli, kar jim je bilo najbolj všeč: 800 K v gotovini, 2 uri,. 2 moški zlati verižici, 4 zlate prstane z dragimi kameni in še nekaj drugih stvari.. Ko je dospela Bressan s služkinjo v stanovanje — »agent« se jc bil teveda 2 nekim izgovorom na cesti izmuznil —, je našla vse narobe iu takoj pogrešila denar in zlatnino. Šla je naznanit tatvino policiji, kjer je pa zamolčala eno važno dejstvo, daje. .namrek našla na mizi listek z opominom: »Molči, drugače te ovadimo.« Čez nekaj časa je Zvedela policija, da je Bressan na tajno-sten način dobila nazaj svojo zlatnino, česar pa ni javila policiji. G. Titz je povabil Bressan predse in zvita žena mu je rekla, da je prišel nekega dne trkat na njena vrata neki neznan ji fantič, ji! izročil, ko mu je odprla zavojček in odšel. Gospod Titz si je bil pa že ustvaril svojo sodbo in je kmalu izvedel, da je Bressan dobro poznala tatove in da jc dobila od njih nazaj svojo lastnino proti odškodnini 600 K. Ko je Bressan znova stala pred g. Titzem, se jc delala povsem nedolžno, kar ji pa ni pomagalo. Policija je izvršila v njenem stanovanju preiskavo in našla v nekem skrivališču pod streho 2 kosa volnenega blaga za ženske, 21 parov nogavic in več transniisijskih pasov. Bressan je prebledela in rekla, da je te stvari pred kratkim kupila od neznanega ji človeka. Tako je dobila policija v roke zvito prikrivalko mnogoštevilne tatinske družbe in kmalu nato tudi tatove, same. Aretirali so: -401etno Josipino Bressan, doma iz Sežane, SOletnega Marina Klapetz, mizarja, že kaznovanega; 24-letnega Lionella Marcovich iz Kopra, že kaznovanega; 271etnega Ermiftiia I., kočijaža; 181eno Erminijo B. in njenega 26 letnega moža ter še pet drugih oseb. Čedna družba ima na vesti več velikih tatvin; njena specialiteta so bila stanovanja, katerih lastniki so bili odsotni — oplenila jih je dodobra.
Dar Gospodarske zveze za naše di-1 jake v Trstu. Za revne gimnazijce, kateri obiskujejo zaposlovalne tečaje v Trstu (goriško slovensko gimnazijo), je darovala Gospodarska zveza v Ljubljani po poslancu dr. Kreku 1000 (tisoč) kron. Nekaterim se bo plačevalo kosilo in večerja v apro-vizacijskih kuhinjah.
Oslovsko meso so pričeli prodajati v Trstu, in sicer sprednji del po 2 K 40, zadnji del po 2 K 60 vin kg. To ni nobena novost za Trst, ker se je oslovsko meso prodajalo žc davno poprej, seveda na skrivaj, Tako je bil nek mesar zasačen, ker je prodajal meso mladega osla za teletino. Ljudje niso našli nikakc razlike, le to jc mesarja izdalo, da je pozabil na mizi »ušesa«, Takrat so mu zaprli mesnico, sedaj pa jo bo gotovo zopet smel odpreti. Te vrste mesa tu ne bo zmanjkalo, ker je pri nas veliko oslov. Skorda bi se jih v Ljubljani tudi kai dalo nabrati, kaj ne?
Iz norišnice v Kromerižu. Dne 24. septembra je umrl tu Valentin Blažon iz Gradišča ob Soči, dne 30. septembra pa Emil Klavžar iz Grahovega*
Komenski dekanijski ln župni urad se nahaja sedaj v Lokvi pri Diva-Ci, kamor se lahko obrnejo komenski begunci na dekana in župnika preč. g. Ign. Valentinčiča v morebitnih zadevah.
Županstvo iz Vogerskega pri Gorici se nahaja sedaj v Zdenski vasi, pošta in železniška postaja Dobropolje okraj Kočevje.
Umrla je na Vrhniki begunka Veronika Vodo pivec iz Kronberga. Članice kronberš&e Marijine družbe naj tekom osmine darujejo za njo sv. obhajilo in opravijo -družbene mćlitve in žalostni del rožnega venca, kakor smo doma opravljali po umrjih družbenicah. Naj mirno počiva v bratski zemlji.
Tovarnar Jakil posestnik v Zagrebu. Tovarnar g. Andrej Jakil iz Rupe pri Mir-nu pri Gorici, je, kakor poročajo zagrebške »Novosti«, kupil od Simona Kohna tri-nadstropno hišo na vogalu Marovske in Gunduličeve ulice za 310.000 K.
— V ruskem ujetništvu je Drago-tin Cermelj iz Skrilj na Vipavskem.
Umrl je-v Trstu Friderik Kjuder.
Dnevne novice.
+ Ob smrti namestnika deželnega glavarja v deželnem zboru gospoda barona Leopolda Liechtenberg so izrekli deželnemu odboru kranjskemu sožalje še: ministrstvo za javna dela, deželni odbor štajerski, deželni odbor goriški, deželna upravna komisija kraljtstva češkega v Pragi, deželna upravna komisija mejne grofije Istsrke v Poreču in vladni komisar tržaškega mesta.
-f Duhovniške vesti iz lavantinske Škofije. Za kiv šk. konzistorijalne svetnike so imenovani prečastiti gospodje kanoniki: dr. Ivan Tomažič, Rudolf Ja-nežič in Alojzij Arzenšek ter prečastiti g. arhidijakon v Konjicah Franc Hra-etelj. — Dne 4. t. m. je umrl nagle smrti č. g. Anton Kolar, župnik v Št. Ilju pri Velenju. -Pogreb je bil dne 6. oktobra. Svetila mu večna luč!
-f Ogrski ministrski predsednik o pomanjkanju masti. Budimpešta, 10. oktobra. »Budapesti Hirlap« priobčuje izjave ogrskega ministrskega predsednika grofa Ti-sze v zadevi pomanjkanja masti. Tisza nastopa odločno proti ideji rekviriranja. Ta predlog je sprejel parlament le z nasme-I tam, ker je nemogoče 5 milijonov prešičev rekvirirati. Kje naj se to množino shrani in kako preživlja? Grof Tisza se je dotaknil dalje tudi razmerja do Avstrije in je postavil trditev, da Avstrija toliko iz Ogrske izvaža, kolikor se ji poljubi. Dalje opozarja ministrski predsednik na pomanjkanje turšice. Letos smo glede krmil še na slabšem kot lansko leto. Glede dra-žilcev masti pa pravi: Prekoračenje maksimalnih cen je vsakdanja reč. In če sta prodajalec in kupovalec dogovorjena, da lahko prekoračita maksimalne cene, je vsaka strogost nemogoča. Vlada je naročila vsem uradom, naj postopajo z zlorabami v tem in enakem vprašanju z brezpogojno strogostjo. - -
H- Nadškof Szeptycki zaprt, Ruskoe Slovo« poroča iz Kurska, da je nadškof Szeptycki Vsled odredbe sv, sinoda zaprt v Susdalu v samostanu sv. Evtimija pod posebnim nadzorstvom samostanskega predstojnika ortodoksnega nadškofa Pavla. Omenjeni samostan velja že dolgo časa kot zapor za duhovnike.
—	Rojaki, ki nam delajo čast. V gledališču v Osjeku se je vršila te dni pre-mijera Pucinijeve opere Tosca. Dirigiral je kapelnik g. Mirko Polič (Tržačan). Ca-varodossija je pel tenorist Hankin, Scar-pia baritonist Primožič (Tržačani), a Tosco gca. KoroŠčeva. Kritika proslavlja vse tri. Kritika v »Hrvatski Obrani« piše, da boljšega tirumvirata ni najti tudi drugje. Rečeni list pripominja: In vsi trije so Slovenci, naše gore listi, ki so nam nudili glasbeni užitek, kakršnega v celoti še nismo doživeli v Osjeku. Evropska glasbena kultura je našla poti tudi na naš oder. Tudi gdč. Koroščeva je rodom Slovenka.
Iz Idrije, Dne 5. t. m- je umrl Radec-kijev veteran Janez Tratnik, star čez 90 let. Kako rad je pripovedoval, kako so se po Laškem bojevali in zopet ležali za Majlontom v taborišču. Takrat smo morali vsi peš hoditi, dandanes so vozijo po železnici. Saj nc vedo, kaj jc prej vojak trpel, tako je rad ponavljal. — Veteransko društvo mu je pri pogrebu izkazalo zadnjo čast. — Ruski ujetnik poddesetnik Pavel Latanovič sc je v gozdu ponesrečil. Udaril ga je v Bcii težak hlod, da je v 3 minutah izdihnil. PoKTbal ga je v nedeljo 8- t. m. v Idriji razkolni duhoven.
—	Slovenski župnik v Amerki se ubil.
Iz Amerike prihaja vest, da je ondi padel t£ozi okno v šestem nadstropju župnik Tomažin, star 70 let, ter se ubil.
— Požar. Dne 5. oktobra popoldne je pogorel kozolec v vojni nahajajočega sc oosestnika AntonaVidiciz Vel. Sker-anc, občina Šmihel-Stopiče. Škoda je znat-
na, ker je bil kozolec poln pridelkov. Zgorela je vsa krma, koruza in tudi dva voza. Zavarovan je bil za 2000 K, a je bilo samo seno vredno čez 2000 K. Kako je bilo zažgano, se ne ve. Na lice mesta je prihitelo »Prostovoljno gasilno društvo Kandija« s svojo parno brizgalno ter preprečilo, da se ogenj ni razširil. — Ogenj je uničil minulo nedeljo dvojni kozolec posestnika Antona Leniča v Brezovici; v kozolcu je bilo 260 stotov sena in slame, trije gospodarski vozovi, kosilni stroj in voz neomlatene ajde, kar je vse zgorelo. Škoda znaša 4000 K, zavarovalnina 2950 K. Zažgal je petletni
—	Izvoz suhih gliv (gob) iz Kranjske. Na ponovna vprašanja naznanja vojna uprava, da je izvoz suhih gliv (gob) iz Kranjske odslej prost in da niso več potrebna transportna dovoljenja.
40letnico nadzornikovanja praznuje ta mesec c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan Thuma v Postojni.
—	90 letnico rojstva je 8. t. m. praznoval bivši litijski notar g. Luka S v e -t e c , še vedno čil in zdrav.
—	Oddaja konopcev v vojne svrhe. Ministerialna naredba z dne 8. oktobra odreja zaplembo in oddajo konopcev (konopne vrvice), ki so 1 do 2 mm debeli. Rabili jih bodo za izdelavo slamnatih čevljev za vojake. Izročiti je množine, ki tehtajo nad 1 kg. Oddajna dolžnost se razteza na vse, ki imajo konopce navedene debelosti, bodisi cla so njih last ali pa jih hranijo za druge; izvzeta so zasebna gospodinjstva. Potemtakem morajo izročiti nad 1 kf? težke množine konopcev ne le vrvarji in trgovci, marveč tudi imejitelji indu-strialnih, obrtnih, kmetijskih in-drugih podjetij, dalje pisarne in uradi, potem društva, zavodi itd- Obrtniki, ki potrebujejo kononce v svojem obratu za izdelavo drugih predmetov, n. pr. pasov, mrež in podobnesra, morejo polovico svojih zalosr obdržati. V posebnega ozira vrednih slučajih more trgovinsko ministrstvo na prošnjo prizadetega dovoliti, da je oproščen oddajne dolžnosti; prošnje je vlagati na navedeno ministrstvo. Vrvice iz papirja ne prihajajo v poštev. Oddaja se mora izvršiti najkasneje do 21. oktobra 1916 na pristojnem občinskem uradu.
Prof. Novakova stenografija I. del, po katerem se toliko sprašuje, izide v soboto dne 14. oktobra v zalogi »Katoliške Bukvarne v Ljubljani. — Novi na-
Med ujetniki v Rusiji se nahajajo naslednji Kranjci (naslov: Paramono-vo Rudnik, Aleksandrovo Gruševsky, Don. Gubernij, Rusija) in pošiljajo iskrene pozdrave sorodnikom, znancem in rojakom. Vsi so zdravi.
Ognj. Jenko Peter (poslovodja tvrdke Schneider & Verovšek), topniški d. oddelek št. 8/3, Ljubljana; predmojster Fajdiga Franc, topniški dom. oddelek št. Š/3, Kamnik na Kranjskem; predmojster Žuk Anton, topniški dom. oddelek št. 8/3 Mlaka-Ribnica; topničar Mlakar Anton, topniški dom- oddelek št. 8/3, Vršičeva (Sp. Idrija). Ti štirje vojni ujetniki so bili ujeti s przemyscl-sko artilj. trdnj. posadko. Inf. Žagar Franc, 17. pešpolk, Kamnik. Kranjsko; poddesetnik Bolte Anton, 26. dom. pp., Kamnik, Kranjsko); četovodja Marin Rudolf, 27. dom. pp., Borovnica; četo vodja Erjavec Lojze, 27. dom. pp., Je-žica pri Ljubljani; desetnik Zaje Franc, 27. dom. pp. Verje pri Medvodah; desetnik PavliČ Vancenc, 27. dom. pp., Kranj; poddesetnik Mejač Lovro, 27. clo-mobr. pp., Kamnik na Kranjskem; poddesetnik Rozman Andrej, 27. dom. pp., Ljubljana; inf. Kos Matija, 27. dom. pp.; Ljubljana; inf. Moravec Lojze, 27. dom. pp., Idrija, Kranjsko; irj/. Pavlin Jožef, 27. dom. pp., Jezica pri Ljubljani; inf. Zorman Ivan, 27. dom. pp., Tupaliče pri Kranju; inf. Berčič Jožef, 27. dom. pp., Žiri (Logatec); Stern Lovrenc, 27. dom. pp., Kamnik, Kranjsko; inf. Peferič Anton, 27. dom. po., Raka, Krško; inf. Žagar Franc, 27. dom. pp., Kamnik, Kranjsko; inf. Uršič Tomaž, 27. dom. pp., Kamnik, Kranjsko; inf. Gradišnik Fr, 27. dom. pp., Kamnik, Kranjsko; inf. Pezdirc Franc, 27. dom. pp.. Otok, No-vomesfo; inf. Irašovic Ivan, 27. dom. pp., Sv. Križ. Litija; inf. Koler Ivan, 27. dom. r>n„ Idrija, Kranjsko; inf. Kožar Jakob, 27. dom. pp., Sp. Šiška. Nekateri imenovanih praviio, cla dosloj šo niso dobili sploh nikakršnih obvestil od doma. Srčno že'e vsi skoraišnje svidenie.
—	Padel je dne 30. septembra t. 1. Fr. Šetinc, enoletni orostovoljec, narednik 6. stotnije 87. pešoolka, sin nadučitelja Fr. Šetinca ra Prevorju.
—	V rurkem ujetništvu se nahaja od 10. julija 1915 častniški namestnik Aloj-zijSavšek iz Zagorja ob Savi. Skupaj z njim je tudi stotnik R u s iz Ljubljane. Nahajata se v mestu Kerensk gub. Pensa.
—Vdove počakaite! Pod tem naslovom so nedavno poročale »Dolenjske Novice«, cla je iz ruskega ujetništva dobi'a žena posestnika Franc Zaplotnika iz Gorice pismo svojega uradno za mrtvega pro-
glašenega moža. Žena da se je zelo preplašila, ker se je poročila z Jož. Ribnikarjem. Prej je namreč dobila uradno poročilo, da je mož mrtev. Nikakor ni res, da bi žena dobila kako poročilo iz ruskega ujetništva, da je njen prvi mož živ, pač pa je Zaplotnik uradno proglašen za mrtvega.
—	Nesreča ali umor? Na železniški progi v Slivnici se je našlo mrliča, nekega tamošnjega posestnika. Vlak mu je bil obe nogi odtrgal; na glavi pa je imel več ran. Doslej se še ne ve, ali se je zgodila nesreča ali pa zločin.
—	Iz ljudskošplskc službe. Za suplen-tinjo namesto obolele učiteljice Terezije Rauhekar v Vavti vasi je nastavljena abs. učit. kandidatinja Albina Ahačič; namesto obolelega voditelja deške ljudske šole v Novem mestu p. Gotharda Podgoršek bo vodil navedeno šolo začasno tamošnji učitelj p, Atanazij Ausser; namesto vpoklicanega učitelja Florijana Gostič v Poljanah bo suplirala bivša suplentinja v Trbiji Ju-lijana Rotar; namesto obolelega nadučitelja Ivana Rudolf v Št. Vidu bo suplirala abs. učit. kand. Ema Rudolf; namesto obolele učiteljice Vincencije Pupis-Stuchly v Košani bo suplirala učit. suplentinja Štefanija Puppis.
—	Veleizdajalska sodna obravnava v Sarajevu. Ko so našli v Loznici znane spise srbskega majorja Koste Todoro-vić o organizirani špionaži v Bosni, so bili zaprti vsi, ki so bili označeni v teh spisih kot Špijoni Srbije v Bosni. Proti enemu delu se je že vršila sodna obravnava v Banjaluki, o kateri smo mi redno poročali. Drugi del, 39, je zaprt pri okrajnem sodišču v Sarajevu, da se proti njim posebno postopa. En obtoženec jc umrl, a proti 38 obtožencem se prične soclna obravnava dne 23. oktobra pred sarajevskim okrajnim sodiščem.
—	Smrtna kosa. Umrl je Varaždinu trgovec Aleksander Dočka. — V Stude-nicah pri Mariboru je umrl kurjač na južni železnici Jurij Kovač.
—	Poročil sc je v Zagrebu hrvatski skladatelj in profesor Božidar Širola z gdč. Gjurgjico Deželič, hčerko ravnatelja kr. vseučiliščne knjižnice g. Vladimira Deželič. Bilo srečno!
—	Popis 171etnih se izvrši na Hrvatskem meseca novembra, najpozneje pa meseca decembra.
Hotela je obiskati moža, pa jo je obiskala smrt. Maribor. Dne 2. oktobra se je posestnici Mariji Zorko, ki se je pripeljala od Sv. Antona v Slovenskih goricah, da bi se poslovila cd moža, ki odrine te dni na bojno črto, splašil konj v Tegett-hoffovi ulici in zbežal proti frančiškanski cerkvi. Na vozu je še tudi sedela viničar-ka Ivana Toplak. Obe ženski sta padli z voza tako nesrečno, da so jih morali spraviti v tukajšnjo deželno bolnišnico. Marija Zorko se bori s smrtjo. Tudi Ivana Toplak je na glavi zelo težko poškodovana,
—	Nabori za Albance. Sarajevski listi poročajo, da se vrše nabori za one Albance, ki imajo potne liste od turške vlade, dne 14. t, m„ in sicer pred turško komisijo. Nabori se bodo vršili v Belgradu.
V 30. urah iz New Yorka v London. V Združenih državah se je ustanovila družba »American Aivcrost Сотрапу« z ustanovno glavnico 5 milijonov dolarjev, ki bo vozila pošto in potnike iz Amerike v Evropo s pomorskimi letali, ki jih že grade. Zrakoplovi bodo preleteli na uro 240 km.
Petrolejske nakaznice. V mestu Passau bo magistrat izdajal nakaznice na petrolej tistim strankam, ki nimajo uvedene električne, plinove ali razsvetljave s špiritom.
LiiiDiiae novice.
lj Pastoralna konlerenca za mesto Ljubljano se vrši jutri, v četrtek, v škofiji (pritličje na desno) ob 4. uri. Vsi ljubljanski duhovniki se vljudno vabijo.
lj Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja se kar najtopleje zahvaljuje neimenovanemu gospodu dobrotniku, ki je našemu društvu naklonil izredno visoko darilo po en tisoč kron v pokritje primanjkljaja, katerega smo si nakopali pri vzdrževanju naše kuhinje pri tej izredni draginji. Dalje je podaril v isti namen g. Pavel Pollak, uradnik »Zavoda za promet z žitom« znesek 100 K. Ker je potreba čim dalje večja, prosimo vse: pomagajte našemu društvu, da more ravno v teh težkih časih še naprej vršiti svojo človekoljubno nalogo.
lj Slavnost ob cesarjevcm godu. Stolna konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani, Vincencijeve družbe za Kranjsko, ki ob vsaki priliki dokazuje svojo domoljubno in dinaslično mišljenje, je god našega ljubljenega ccsarja praznovalo na dostojen način, Predsednik je v govoru slavil pomen dneva ter povabil navzoče naj se na dan cesarjevega godu udeleže svečane sv. maše v stolnici. Tem povodom je konferenca od darila njenega člana gospoda lekarnarja Piccolija, podelila vdovam in sirotam, v vojni padlih vojakov 11 vdovam zneske po 20—40 in 60 kron, Med obdarovanimi je
tudi ranjena porodnica Karolina šusteršič, Razun tega je bilo tudi od g. Piccolijevega darila dovoljeno izročiti 50 K za dneл e darovanja visokorodni gospej deželni pred. sednici grofinji Mariji Attems, kateremu namenu je še predsednik konference go-spod cesar, svetnik Roger dodal iz svoje' ga 20 K.
lj Deghenghijevo hišo na Dunajski cesti, v kateri se nahaja obrtni pospeševalni urad, jc kupila c. kr. kmetijska družba kranjska,
lj Razvrstitev oddaje krompirja,
Pri mestni aprovizaciji se bo prihodnji petek in v soboto oddajal krompir za četrti okraj po sledečem sporedu: Vi petek 14. oktobra dopoldne ocl 8. clo 9. ure dopoldne št. 1 clo 120, od 9. do 10, ure št. 121 do 240, od 10. do 11. ure št, 241 clo 360; popoldne od 2. do 3. ure št, 361 do 480, od 3. do 4. ure št. 481 clo 600, od 4. do 5. ure št. 601 do 720. V soboto dne 14. oktobra dopoldne od 8. do 9. uro št. 721 clo 840, ocl 9. do 10. ure št. 811 clo 960, od 10. do 11. ure št. 96i clo 1080; po-poldne od 2. do 3. ure št. 1081 do 1200, od 3. do 4. ure št. 1201 do 1320, od 4. do 5. ure št. 1321 do 1440. Razen tega vsak dan zasilna oddaja po 10 kg za rodbino od 5. do 6. ure popoldne. Drugi okraji prihodnji teden.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Fede« ricis, zasebnica, 76 let. — Silva Kune, posestnikova hči, 18 let, — Ljubomir Richter, trgovčev sin, 5 meseceev.
lj Krušne karte. Za 78. in 79. teden, to je za dobo od 15. do vštetega 28. oktobra C. 1. se bodo pri vseh desetih komisijah oddajale krušne karte v petek dne 13. oktobra t. 1. od osmih' zjutraj do enp popoldne.
lj Za suplenic ua c. kr. državni realki v Ljubljani so tudi za tekoče leto nastav-ljeni dosedanji suplenti Oskar Gruszecki, dr. Ivan Hussl in Sikst Demontc.
lj Vse ljubljanske trgovine z železaino imajo od 9, t. m. dalje od 12, clo pol 2. uro popoldne svoje prodajalne zaprte.
lj Begat pridelek. Posestnik g. Valentin Cirman v št. Vidu je pridelal na Šentvidskem polju zelje, katerega posamezne glave tehtajo po 8 kg; po maksimalni ceni je torej vredna etia glava 1 K 20 vin. Ravno tako izvrstno je obrodil krompir, ki je izredno debel. En gomolj, ki tehta 1.12 kg, je razstavljen v izložbenem oknu g. Fabianija (poprei Kavčič) v Prešernovi ulici.
lj Najdene stvari. Preteklo sobeto se je našla pred Mestnim Domom črna dam« ska torbica z denarnico. Poizve se pri uredništvu »Slovenca«. ■— Najdeno je bilo nekaj denarja. Dobi se pri Mariji Glavič, delavka pri Gospodarski Zvezi, Dunajska cesta št. 29.
Ceno se prodasta udobni, dvosedežni zaprti
^ (5
Vpraša naj se: Frančiškanska ul. 8, Istotam se odda prav dobro ohranjeni
za prevažanje bolnika.
232?
zanesljiva se sprejme v veCjo hišo blizu Ljubljane za vožnjo mleka s konjem v Ljubljano. Mesečna plača 32 K. Naslove sprejema uprava „Slovenca" pod številko 2359.
Piesnsnski
se prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana Dunajska cesta 29. 2319
pridno, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina Jos. Kranjc Loka, p. Zid. Mostu.
__ * У « »fl,
stara po 5 let, 15 pesti visoka, sigurna v porabi, sta FJ a p E'OJl a f. Več se 2394 poizve: Ljubljana, Karlovška cesta 11.
iz boljšo hiše, ki je obiskoval drugi gimnazijski ruzred zeii vstopili v kako trgovino z mešanim blagom. Naslov so izve v upravi „.'Sloveča" ood številko 2335.
Zanesljiva poštena
vešča manufakture in specerije, želi službe, najraje v mestu. Naslov v upravnlštvu „Slovenca" pod štev. 2336
Kupi se v okolici ljubljanski
(I pritlično hiša
"	z vrtom. Ponudbe pod »O. K.« na uprav-
ništvo tega lista.	2373
dobi, kdor preskrbi takoj ali za 1. november stanovanje, 2—4 sobe s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »40 kron.«	2369
Knpim več starih
DVOKOLE/
možkih in ženskih, z gumijem ali tudi samo gumi, pisalnih in šivalnih strojev za mesto in okolico. Prodajalec lahko naznani svoj naslov po dopisnici F. Batjel Ljubljana, Cesta na Rožnik štev. 29, dvorišče.
Proda se:
molzna krava,
3«	♦♦ v starosti 3 let, 9 let,
КОПД
Več se izve na Poljanski cesti 55, Za takojšnji vstop se iščeta dobro izarjena
kolor in bovoč
Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo pod K. K. štev. 2352 na upravo tega lista.
Kot pomoč gospodln]l se išče k trem osebam mirna, poštena, varčna in pridna
ženska
t malimi zahtevami, ki bi razumela hišna dela opravljati, nekaj kuhati in šivati in da bi imela veselje do enega otroka. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod t. 2378.	2378
NAZNANILO!
Velecenj. gg. hišnim posestnikom tem potom vlj. naznanjam, da bodem svojo dimnikarsko obrt še nadalje vodila ter se bode ista izvrševala pod zanesljivimi osebami.
Obenem se zahvaljujem za veliko naklonjenost, izkazano mojemu pokojnemu soprogu ter prosim, da ohranijo isto zaupanje nadalje tudi meni.
Velespoštovanjem
ANTONIJA BLAŽIČ
vdova dimnikarsk. mojstra
Ljubljana, Sv. Petra c.49.
Učit. kand. IV. 1. želi vstopiti kot
v	v • i hi
v kako boljšo družino. Cenj. ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod šifro	J(. 35.
Obvestilo.
Vsem prijateljem in znancem!
{ Vsled izpraznjenja domačega kraja
j sem se izselil z družino v Velenje
j na Štajerskem vporabljajoč to prili-
= kličem krepki
*	NAZDARI
Ivan Della Schiava
j bivši trgovec ln krčmar v Svetem pri Komna.
Proda se nov, eleganten
Karombol-bllard
posebno pripraven za družinsko vporabo
Iftnlra 'r9°vina s papirjem, 1p . JlUKa Trst, Moiinopiccoio 13-
črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVEB & URBANIČ Ljubljana, Woliova ulica 12.
za električne žepne svetilke
po najnižji ceni pri
K. Л. HREGM, LiuMiana, S*. Petra cesta št. 21-23.
Edina največja razpošiljalnica baterij in elektr. žepnih svetilk na Kranjskem.
Matija in Marija Kuuc naznanjata v svojem in v imenu svoje rodbino vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nr.Sa dobra in preljuba hčerka, oziroma sestra, totka in svakinja
v cvetoči mladosti 17 let, po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, udano v Gospodu zaspala.
Pogreb druge rajnice bo jutri v četrtek dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta št. 45, n u pokopališče k Sv. Križu. Drugo rajnko priporočamo v prijazen spomin!
V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1016.
Urez posebnega obvestila.

A. Mildner-jeva nasL
P. Barborič
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
priporoča bogato zalogo dunajskih modelov, nakičenih in praznih cvetic, peres, i. t. d.
V žalnih klobukih vedno velika izbora.
klobukov
Popravila hitro in ceno.
Najnižje cene.
OREHOVE HLODE
kakor tudi
čreSnJeue, hrnSeue, jauorleue ter fesenoue
1839	kupujem po najvišji dne¥nl ceni.
Jos. Kralj, urnim
Ponudbe na naslov:
Г
MODNI SALON.
4
Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuki.
L
Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke.
Rozi Fabčič
Rimska cesta 6.
J
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, uezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem leta 1914.................. ......... . K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za Dnino zaoarooanie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod na/ugodnejšimi pogoji. Marije Terezle cesta št. 12.
Založila knjigarna J. ŠTOKA, TRST, ulica Molino piccolo štev. 19.
Alojzij Res:
V«,
6CI
Vtisi in občutja iz mojega dnevnika.
Vsebina: Zadnji dnevi v Brdih. — Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. - Iz bojev za Doberdob. — S tolminskega bojišča. — V'seli mrtvih dan. — Gorica v plamenih. — Ob slovesu.
Cena 60 vin.
M. Gregorič:
S
Po dolgem in željnem čakanju je izšla zistematično-praktična, po moderni metodi sestavljena slovnica, za samouke in srednje šole. Italijanom, ki se žele priučiti slovenskega jezika in onim Slovencem, ki so iz kakoršnegakoli vzroka zanemarili svoj jezik, bo ta knjiga kar najbolje do šla.
Cena K 3 —.
3
Da si gg. naročniki prihranijo poštno povzetne stroške, naj blagovolijo poslati naročnino vnaprej ter priložiti poleg ceno za „Ob Soči" 10 vinarjev in za „Lingua c grammatjca slovena" 20 vinarjev za poštne stroške.
ЧУ
SiloSsoiff Sk
trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami se nahaja v Trstu, ulica Molino piccolo štov. 19.
7o 1 o СГЛ pisarniškega in pisemskega papirja in kuvert, razglednic, svinčnikov, i.aiUj-,0. črnila, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice itd.
Ш" Na drobno T№ □□	Ma debelo
s
CO
K
0 <
H«
C
a>
1
t/*
i
•e) ®